Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska Izdaja celoletno 06 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredniitv« je t Kopitarjevi ni. 6/Ui
SLOVENEC
ček. račnn: Ljubljana št. tO.6^0 i« I0.349 za inseratej Sarajevo Stv. 7565, Zagreb Stv. 19.011, Praga-Dunnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Telefoni orednlštvat dnevna slniba 209» — nočna 2994. 2994 la 20M
Izhaja vsak dan ajutraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku
Potreba
radikalnih zdravil
Mislimo, da od francoske okupacije, ko so rogovilili na kmetih rokovnjači, nismo več v naši mirni deželi doživeli slučaja, da bi tolpa malopridnežev strahovala celo vas, vso noč razgrajala in vsevprek razbijala ter naskočila celo cerkev, kakor se je godilo preteklo nedeljo na Gorenjskem v obljudenem in kulturnem kraju blizu velikega državnega zdravilišča. Bili so to čisto organizirani klateži, ki so svoj posel opravili tako, da imamo pred seboj primer pravega gangsterstva, kakršnega dozdaj nismo poznali.
Taki pojavi so v sodobni družbi zrastli povsod tam, kjer se skrajna gospodarska stiska, ki je oropala toliko ljudi dela, druži s piolitično desorientacijo ali brezbrižnostjo odgovornih mest in s pomanjkanjem moralnih smernic na vseh področjih javnega življenja V naši državi, ki razpolaga še vedno z močno rezervo nravstvenih sil iz narodne tradicije, pa je tak slučaj potepuškega terorja pač presenetljiv in zares izreden, dasi predrznost, objestnost in nasilnost delomržnežev v zadnjih letih nevarno narašča in si je dajala duška v čedalje pogostejših prestopkih in zločinih posameznikov. Nedeljski primer organiziranega terorja manjvrednih elementov, ki so se bili zbrali z vseh koncev in krajev naše domovine, nas mora zato nagibati k resnemu razmotrivanju njegovih vzrokov, ker pomeni izbruh bolezni, ki že delj časa skrivno razjeda naš ljudski organizem.
Ali je nezakrivljena brezposelnost, iz katere se deloma zaradi naravnega propadanja moralne odpornosti prizadetih, deloma zaradi primešanja zločinskih in duševno bolnih tipov polagoma razvija prava delomržnost in antiso-cialna miselnost, v naši državi res v toliki izmeri potrebna? Mislimo, da se toliko število nezaposlenih v Jugoslaviji ne da razložiti zgolj iz svetovne gospodarske stiske, ampak da je n jenega nenormalno širokega obsega kriva v veliki meri tudi nemarnost, breznačrtnost ter pomanjkanje socialnih vidikov in občestve.np odgovornosti, s katero bi se morala voditi državna politika, ki ima odločilen pomen za smer gospodarstva. Ni toliko gospodarstvo, ki vpliva na politiko, ampak politika, ki gospodarsko delovanje pravilno uravnava in obrača v obče dobro, ali pa ga vodi v anarhijo, v kateri se brez meje okoriščajo nekateri, velika večina naroda pa je obsojena v gmotno bedo in nravstveno propast. Menimo, da nam nihče ne bo ugovarjal, če ugotovimo, da smo pri nas prav tam. odkoder ponavadi, kakor iz glave, vodijo niti usmerja-jočih direktiv po vsem narodnem, oziroma državnem organizmu, dosihdob občutno pogrešali pravega vodstva in načrta za gospodarstvo, ampak da smo imeli povečini ne zadosti premišljene odredbe in zakone, ki so v mnogih primerih, kakor na primer tako zvani zaščitni zakoni minule diktature, gospodarsko stisko še povečali in komplicirali — v glavnem pa smo se morali prepuščati mehaničnemu toku navzdol, naj pride, kar pride, ako si nismo pomagali s slučajnimi domisleki ali pa vsako temeljito rešitev sploh odlagali. Kaj v najtežjih okoliščinah, ko se morajo primeroma pičle gospodarske in moralne rezerve naroda do zadnjega izkoristiti, more narediti odločna volja in pametno vodstvo, to smo pravkar doživeli v Evropi, pa vidimo tudi v mnogih drugih državah, ki trpe na nič manj težki, če ne še hujši gospodarski krizi ko mi, in ne razpolagajo s tolikimi naravnimi bogastvi in možnostmi eksplo-atacije ko Jugoslavija. Seveda je poleg načrtnega vodstva in odločne roke treba tudi tistega nesebičnega čuta državnika, ki gospodarskih vprašanj in nujnosti zavestno ali instinktivno ne glede pretežno s stališča interesa posameznikov in posameznih skupin ter njihovih osebnih in političnih koristi, ampak zares le z vidika naroda in države, ki igra toliko vlogo v programu in besedah gotovih strank, praktično pa čestokrat stoji žal prav na zadnjem mestu. Mirno rečemo, da bi se pri nas gospodarska stiska komajda poznala — če bi se znali obenem tudi primerno sedanjim razmeram pametno omejevati v svojih potrebah —■ ako bi mogli danes gospodariti z vsemi tistimi milijard-n i m i vsotami, ki jih je zapravila občestvu korupcija raznih minulih režimov, ne oziraje se na ogromne izgube, katere nam je prizadela in v svojih posledicah mimo korupci je še prizadeva pomanjkanje prave usmerjajoče gospodarske politike in pravilno funkcionirajoče uprave.
Velik napredek je, če se je z izpreinembo dosedanjega političnega kurza začelo misliti tudi na velikopotezno gospodarsko politiko s pomočjo razgibanja vseh narodnih sil za velika javna dela, treba pa bo pospešenega tempa in pa radikalnega izkoreninjenja tistih metod in miselnosti, ki se je globoko zajedla v naše javno življenje, da na gospodarskem področju lahko pogrešamo nravstvenih direktiv in odgovornosti pred občestvom, kako, zakaj in v čieav prid se trošijo javna sredstva in ali res pridejo v celoti v korist družbi ali pa se. kakor moka skozi sito, iz.gubi jo po znatnem delil, kamor se ne bi smela. To žalostno in socialno pogubno dediščino pro-šlosti je treba brezobzirno likvidirati in mi zaupamo sedanjemu, k pošteni demokraciji stremečemu režimu, da bo to. prvo in najnujnejšo nalogo za ozdravljenje našega političnega življenja, gospodarskega delovanja in socialne ureditve dovršil, zakaj policijska sredstva pridejo, kakor izkušnja kaže, pri takem reformnem delu šele v drugi vrsti.	l ,
So pa policijske odredbe seveda tudi potrebne, da se izrežejo taki gnili tvori, kakor je pote-pu.štvo, teror in gangsterstvo moralnih in socialnih izrodov družbe. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki izrekli mnenja, da so zlasti metode diktature, ki je ves varnostni aparat usmerila v preganjanje ljudi, ki so bili režimu kot strankarskopolitičua opozicija neljubi, krive, da je otrpnila pozornost na prave kriminalne tipe ki se šc danes nemoteno sprehajajo po mestu in deželi, ljudi zlasti mladino pohujšujejo, zlorabljajoč usmiljenje, izsiljujejo denar, dela in poštenega zaslužka pa se krčevito nranijo in širijo kugo nemorale in antisocialnih instinktov, ki ne izhajajo iz poštenega političnega prepričanja, ampak iz popolne moralne propalosti ali
V jugoslovanski prestolnici:
Radosten pozdrav g. Becku
Poljski poslanik v Belgradu g. Dembicki
Belgrad, 27. maja. m. Za prihod poljskega zunanjega ministra Jožefa Bccka se je naše prestol-no mesto odelo v praznično obleko. Peron zemun-6ke železniške postaje, na katero je pripeljal Becka poseben vlak, je bil ves okrašen z našimi in poljskimi zastavami. Naše in poljske belo-rdeče zastave se vijejo v pozdrav visokemu gostu ravno tako raz vseh državnih in samoupravnih poslopij.
Na jugoslovansko-madžarski meji je g. Becka sprejel in pozdravil v imenu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča svetnik zunanjega ministrstva Niko Miloševič. Poljski zunanji minister Beck ee je s svojo soprogo Jat^vigo, 6 6vojim kabinetnim šefom Mihaelom Lubijanskim in osebnim tajnikom Stanislavom Sedleckim pripeljal s subo-tiskim brzovlakom na zemunsko postajo ob 7 zjutraj. Tu so njegov salonski voz odklopili. Minister Beck je v Zemunu ostal v svojem salonskem vozu, v katerem je po svojem prihodu sprejel poljskega poslanika Dembickega, V6e do tričetrt na 9.
Na zemunski železniški postaji se je v tem trenutku že nahajalo tudi več domačih in inozemskih časnikarjev. Nekoliko trenutkov pred odhodom (^osebnega vlaka se je minister Beck pojavil ob oknu svojega salonskega voza, se pozdravil s časnikarji ter se zahvalil najprej za zanimanje in pozornost, ki jo je časopisje posvetilo njegovemu prihodu v Belgrad. Nejx>sredno pred odhodom posebnega vlaka v Belgrad je minister Beck podal naslednjo izjavo:
»Odmev, na katerega jo moj obisk naletel v poljskem časopisju, je najboljši dokaz za vse ono moje tople občutke, s katerimi prihajam v jugoslovansko prestolnico. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je vse poljsko časopisje brez razlike strank toplo pozdravilo osebni stik, ki ga boin imel s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Milanom Stojadinovičem.
Poljski zunanji minister Beck se je nato poslovil od časnikarjev in se odpeljal v Belgrad. Medtem so se na belgrajski postaji že zbirali dostojanstveniki, ki so prišli jiozdravit ministra Becka. Na peronu se je že nahajala vojaška godba 18. pp. in četa Sokolov z zastavami V tem trenutku je prišel na postajo tudi že predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo, nadalje je bil navzoč poljski poslanik g. Roman Dembicki z gospo, pomočnika zunanjega ministra gg. Vladi-
slav Martinac in Milivoje Pilja z gospema, načelnika zunanjega ministrstva gg. Andrič in Predič, jugoslovanski poslanik v Varšavi dr. Grisogono, šet protokola g. Božidar Stojanoviž, kabinetna šefa predsedništva vlade in zunanjega ministrstva gg. dr. Gašič in Protič. Gosp. Becka je nadalje pričakovalo na postaji vse osebje poljskega poslaništva, predsednik Jugoslovansko-poljske lige g. Milan Nešič, general Boškoviž, člani nacionalnega odbora Zveze jugoslovansko-poljskega tiska, poljska kolonija in veliko domačih in inozemskih časnikarjev.
Točno ob 9 je posebni vlak privozil na bel-grajsko postajo. V tem trenutku je že zaigrala vojaška godba poljsko državno himno. Ko se je vlak ustavil, je iz salonskega voza prvi izstopil poljski zunanji minister Beck. Njemu je hitel nasproti predsednik kr. /lade dr. Milan Stojadinovič, ki se je z g. Beckom prisrčno pozdravil in rokoval. Soproga predsednika vlade in soproga poljskega poslanika na našem dvoru sta izročili gospej Beckovi lepa šopka rož. Predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič je zatem g. Becku predstavil vse dostojanstvenike, ki so bili zbrani na postaji.
S perona železniške postaje je predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič odpeljal poljskega zunanjega ministra g. Becka v dvorsko čakalnico, kjer je bil nekaj časa v razgovoru z dostojanstveniki, ki so bili tam zbrani. Nato sta sedla gg. Beck in dr. Stojadinovič v prvi avtomobil ter se odpe-lajla v hotel »Srpski kralj*. V drugem avtomobilu pa sta se odpeljali soprogi gg. Becka in dr. Stojadinoviča ter poljski poslanik na našem dvoru g. Dembicki.
Beck pri kraljici in knezu-namestniku
Danes ob 12.30 je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdijenco Josipa Becka, zunanjega ministra poljske republike Pri tej priložnosti mu je izročil lento belega orla prve stopnje. Ob istem času je Nj. kr. Vis. princesa Olga blagovolila sprejeti v avdijenci go. Beckovo. Po avdijenci je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo priredil v Belem dvoru kosilo na čast g. Becku in njegovi gospe. Kosila so se udeležili predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo prometni minister dr. Mehmed Spaho, poljski poslanik na našem dvoru g. Dembicki z gospo, kraljevski poslanik v Varšavi dr. Prvislav Grisogono. g Martinac, prvi pomočnik zunanjega ministra, z gospo, Mihajlo Lubianski, ravnatelj kabineta zunanjega ministra poljske republike, Stanislav Sodlicki, osebni tajnik ministra Becka, Viktor Paul, svetnik tukajšnjega poljskega poslaništva z gospo, major Jan Greždin, tukajšnji poljski vojaški odposlanec, in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Danes popoldne ob 5. je Nj. Vel. kraljica blagovolila sprejeti g. Becka in njegovo gospo v skupni avdijenci.	.
Po avdijenci poljskega zunanjega ministra Becka in njegove soproge pri Nj. Vel. kraljici Mariji sta se dr. Stojadinovič in polkovnik Beck drugič sestala v kabinetu zunanjega ministrstva ter nadaljevala razgovore, ki sta jih imela že dopoldne.
Zdravice v Gardnem domu
Ob 9 zvečer je priredil na čast poljskemu zunanjemu ministru g Becku ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič slavnostno večerjo v gardnem domu. Na večerji je dr. Stojadinovič pozdravil predstavnika poljske republike s sledečim nagovorom v srbohrvaščini:
Dr. Milan Stojadinovič
»Gospod minister in dragi tovariši! Srečen sem, da mi je dana čast v jugoslovanski prestolici pozdraviti Vašo Ekscelenco, odličnega šefa zunanje politike Poljske republike. Poljska, njena preteklost in njeni sijajni napori za osvoboditev in zedinjenje, njena živahna in vsestranska mednarodna aktivnost po svetovni vojni, kakor tudi impozantna osebnost njenega nesmrtnega zedinitelja maršala Pilsudskega, so dobro znani jugoslovanskemu narodu. Pozdravljajoč v osebi Vaše Ekscelence, zelo uglednega in odličnega predstavnika te lepe slovanske države.
dajem izraza veselju in zadovoljstvu vsega jugoslovanskega naroda. V resnici sta naši dve državi, čeprav oddaljeni druga od druge, povezani z številnimi in različnimi vezmi, tako v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti. Vaši napori za ohranitev nase narodne eksistence in Vaše borbe v preteklosti, mnogokrat tragične, toda vedno vzvišene in junaške, imajo veliko podobnost z borbami in napori jugoslovanskega naroda. Toda vezi. ki združujejo naši dve državi, ni treba iskati samo v preteklosti. One obstojajo morda še globlje v sedanjosti. N a s i dve državi, podobni po svojem nastanku, se nahajata pred sličnimi nalogami. Tako vi, kakor tudi mi, se nahajamo pred nalogo, da rešujemo težavne in zamotane probleme, ki jiti nalaga zemljepisni položaj obeli držav Tako vi, kakor mi, moramo brisati sledove težke preteklosti, da bi nadoknadili to, kar se je zamudilo, da zgradimo našemu potomstvu boljšo in varnejšo bodočnost.
dušnega uezdravja. Zn te elemente je samo prisilna delavnica, koncentracijski delovni tabori in psihiatrični zavodi ter poboljševalnice. Pomislek, da liberalna ustava ne dovoljuje kratenja osebne svobode, v teh primerih nima nobene podlage. Nikomur ni dovoljena svoboda, da jo premišljeno ali iz neodoljivih breznravstvenih in protidružabnih nagonov, odgovorno ali neodgovorno uporablja v škodo družbi in njenih vrhovnih interesov in tudi ustava ni mogla knj takega hoteti ali dopuščati. Zato brez ozira, prisilne delavnice in delovni tabori, ki bodo dclo-mrzneže in vse druge izrode k delu prisilili in. kolikor se da, k delu zopet vzgojili in ozdravili. Tukaj bo policija imela hvaležno in koristno polje delavnosti in si bo zares lahko stekla zasluge za narodno kulturo. Kaj takega kokor v Goričah na našem Gorenjskem, ki naj postane nekaka druga Švica, se ne sme več zgoditi ze zaradi ugleda naše države ne, ki kljub vsem ranam in pomanjkljivostim po pravici uživa s o-ves, da je domovina mirnega in dobrega sio-vanskega ljudstva.	_
Dunajska vremenska napoved: HiaJneje m poslabšanje vremena, krajevne nevihte, proti koncu tedna zouet boliše vreme.
Sfe. Za vsakogar!
Od 30. maja do 8. junija
potovanje v Ljubljano na
XVI. Ljubljanski velesejem
Polovična voznina na železnici, paro-brodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2-—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija Pohištvo. — Avtomobili. — Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m«
Zavedajoč se ogromne cene, s katero smo si pridobili to mesto pod solncem, ki ga dnnes zavzemamo kot svobodni nacionalni državi, no moremo, če se nočemo izneveriti zgodovinski nalogi, ki nam jo zaupana, nikdar dopustiti, da bi drugi odločali o nas brez nas in bres našoga ravnopravnega sodelovanja. Tudi v tem oziru jc kraljevina Jugoslavija docela istih pogledov i republiko Poljsko.
Vse te sorodnosti, ki sem jih tukaj v kratkem omenil, so sigurno jamstvo, da bosta naši dve državi tudi v bodoče kakor tudi doslej, kjerkoli se jima bo za to nudila prilika, globoko in tesno razvili prisrčno sodelovanje v obojestranskem interesu, kakor tudi v interesu splošnega miru.
Kraljevina Jugoslavija, zvesta svojim zaveznikom, s k r u p o 1 o z n a v držanju danih besed in v spoštovanju prevzetih obveznosti, je prepričana, da ne dela samo v svojem, marvež tudi v splošnem interesu, ko so trudi, da z vsemi državami ustvari, razvije in okrepi odnose dobrega razumevanja, medsebojnega spoštovanja in trajnega prijateljstva. V tem duhu se razvijajo odnosi med našima dveina državama ie od zdavnaj.
Pred obiskom, ki ga je napravil leta 1931. poljski vladi moj prednik, pokojni dr. Vojislav Marinkovič, pa vse do danes, se odnosi med našima dvema državama razvijajo prisrčno in ugodno. Lepo število mednarodnih pogodb in sporazumov, cela vrsta raznih kulturnih in gospodarskih manifestacij so najboljši dokaz želja za sodelovanje in prijateljstvo obeh narodov.
Naj mi dovoli Vaša Ekscelcnca, da vidim v tem Vašem sedanjem obisku dober znak za n»-daljcn razvoj prijateljskih odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo na poti k miroljubnemu sodelovanju.
Dvigam svoj kozarec v pozdrav in čast Nj. Ekscelenci predsedniku poljske republiko Ignaca Moscickemu, na veličino in napredek plemenitega poljskega naroda; pijem na zdravje in srečo Vaše Ekscelence knkor tudi na zdravje ge. Beck, ki nas je blagovolila počastiti s svojim obiskom!«
Predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču se je za prijateljsko zdravico v prisrčnih besedah zahvalil, zunanji minister Beck.
Polkovnik Jožef Beck
Poljski zunanji minister g. Beck je odgovoril v poljščini s temle govorom:
Ž vsem srcem sc zahvalim vaši ekscelenci za tako dragi in prisrčni sprejem, ki ste mi ga izvolili prirediti. Iskrene simpatije, ki obstoje med Jugoslavijo in Poljsko niso slučajne. Zdi se mi, da temelje na nekih skupnih črtah značaja obeh naših narodov. V Jugoslaviji, kakor na Poljskem, se vidi isti plemeniti patriotizem, vidi se volja do samostojnosti in do uresničenja narodnih idealov. Ali mar ne vidimo pri obeh naših narodih enako razvitega kulta heroizema? Kot nov primer za to služijo ganljive besede, ki jih je Vaša Ekscelenca posvetila spominu maršala Pilsudskega. Poljska enako pojmuje zgodovinsko veličino viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja in zato mi bo velika čast, ko bom mogel jutri izkazati v imenu svoje domovine dostojno spoštovanje slavnemu in nesmrtnemu njegovemu spominu.
Moj obisk v Belgradu prihaja v dneh, ki so s stališča evropske politike posebno težki, v dobi velikih izprememb. ki se dogajajo v strukturi življenja našega kontinenta. Jugoslavija, prav tako kakor Poljska, ne pripada tistim državam, ki bi želele, da bi na tem področju razvijale preveliko inicativa Težko je že danes videti nadaljnji razvoj vseh teh inicijativ. Toda vsekako sem globoko prepričan, da bosta obe naši vladi vnaprej mogli nresoditi, katere oblike mednarodnega sodelovanja ne bi moglt biti sprejete v naših državah. Misel mednarodnega sodelovanja zaradi splošne blaginje je na Poljskem cenjena in priljubljena, toda pri nas se zavedamo tega, da more bili to sodelovanje v skladu s pojmov an jem o svojih lastnih potrebah in o neodvisnosti naše lastne politike. V tistem delu Evrope, kjer leži Poljska, si je naša vlada predvsem prizadevala, da doseže dobro razmerje s sosedami, lipam, da smo v mejah svojih skromnih sredstev pripomogli, da sc vrne boljše ozračje v mednarodno življenje. Toda polek dogodkov nas sili, da se vse pogosteje zanimamo za splošnejše probleme. V zvezi s tem bomo vsekako že najbližje mesece imeli priložnost izmenjati misli o novi strukturi Evrope. Sodelovanje na tem področju z jugoslovansko vlado bo moja vlada zmerom sprejela z največjim zadovoljstvom. Poleg razlik, izvirajočih glede pojmovanja raznih problemov zaradi različne zemljepisne lege bomo srečni, če se bomo v splošnih problemih našli istih misli z Jugoslavijo.
Ne bi hotel končati govora, ne da bi izrazil veselja, da sem mogel obiskali čudovito prestolico viteške Jugoslavije in vrniti obisk pokojnega državnika Marinkoviča. obisk, ki je na Poljskem pustil neizbrisen spomin. Čast mi je dvigniti to čašo na čast Nj. Vel. kralju Petru II, na zdravje Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in uglednemu regentstvu v blaginjo velikega jugoslovanskega naroda in v oseb no srečo Vaše Ekscelence in Vaše dražaslne soproge.
Šah
Moskva, 27. maja. Danes so igrah deseto kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Botvimk je no težki igri premagal Laskerja, Kan je podlegel Ca pablanci Eliskases je dosegel svojo pno zmago m premagal Rogozina. Flohr je premagal Rjumin.i Lilienthal pa Levenliša. Današnje kolo je torej bik pravi črni dan za ruske mojstre.
Stame p" desetem kolu: Capablanca 7 in po. BotvVnik'6,rF!ohr. Rogozin in Lasker 5. Kan. Le venliš in Lilienthal 4 in pol, Rjumin in Eliskases 4
Goring ,na lov' v Pešto
Delegacija generalov ma je pripravila pot
Budimpešta, 27. majnika. Tg. Tukaj se nahaja ie več dni številna nemška vojaška delegacija, ki jo sestavljajo dva aktivna generala, dva polkovnika, dva majorja in nekaj nižjih častnikov generalnega štaba. Javnost je o nemški delegaciji zvedela samo euho dejstvo, da je prišla. Očividno je vlada dala tisku nalog, da o bivanju nemških častnikov ne sme ničesar poročati. V uradnih krogih so mnenja, da obisk nemških častnikov nii nič izrednega. V inozemskih diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da je to znamenje, kako se Nemčija in Madžarska pripravljata za primer, da bi v Evropi nastale razne zmešnjave.
V	javnost je prišla tudi veart, da pride v kratkem »na lov« praski ministrski predsednik general
Goring. Vlada te vesti ni zanikala, marveč pravi samo, da čas Goringovega obiska še ni določen. General Goring bi potemtakem imel nalogo, da bi podpisal z Madžari pogodbo, ki jo sedaj na eni strani pripravljajo zastopniki generalnih štabov, na drugi strani pa diplomacija.
V	mednarodnih krogih spravljajo v zvezo s temi važnimi političnimi dogajanji v madžarski prestolnici tudi udejstvovanja poljskega zunanjega ministra Becka v zadnjih časih, kar pa je očividno pretirano.
Poljsko - jugoslovanski tisk
za tesno sodelovanje obeh narodov
Belgrad, 27. maja. AA. Danes dopoldne se je začel v svečani dvorani poljsko-jugoslovanske lige četrti redni letni kongres poljsko-jugoslovanske antante tiska. Kongres je otvoril in mu predsedoval poslanec Miloje Sokič. Ko je otvarjal kongres, je imel v francoščini lep nagovor:
Nato je podelil bredsednik besedo šefu centralnega presbiroja Kosti L u k o v i i u , ki jo izrazil veselje, da se mu je ponudila priložnost, da sprejme zastopnike poljskega tiska, ki jih pozdravlja kot ravnatelj centralnega 1'rosbiroja. Našo veselje jo tem večje, ker je ta vaš obisk prišel po dobi celih štirih let, dobi, ki pomeni čas, v katerem so se pripetili mnogi viharni in težki dogodki in težke preizkušnje. Ganila so nas čnvstva sočutja poljskega tiska in poljskega naroda'v komeinoracije tragičnih dogodkov v Mar-seillu ob strašni sinrti našega velikega kralja, slavnega vojskovodje in voditelja jugoslovanskega naroda. Prav tako smo mogli ugotoviti najgloblje sočutje pri nas ob žalosti, ki je zadela poljski narod s smrtjo velikega maršala Pilsudskega Osvoboditelja. Nato je g. Lukovič govoril o nalogah narodnih odborov obeh narodov in navajal vsa sredstva, ki naj vodijo do cilja. Med temi sredstvi se je zlasti ustavil pri skupnih stikih novinarjev obeh držav. Svoj govor je končal i ugotovitvijo, da smejo poljski novinarji zmerom računati s podporo centralnega presbiroja.
Za njim je govoril predsednik poljskega narodnega odbora Gelzinskjr. Zahvalil se je za tople pozdrave in poudaril v svojem govoru prisrčnost, ki vlada med Poljsko in Jugoslavijo v n.iuni vzajemni zgodovini, polni skupnih usod. Podčrtal je. da je usoda zadnje čase oba naša naroda kruto zadela s smrtjo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, tvorca Jugoslavije; takrat je poljski narod iskreno sočustvoval z bolestjo jugoslovanska naroda. Komaj nekaj mesecev nato je pa Poljsko zadela nič manjša žalost, ko ji je umrl maršal Pilsudski: z njim jc Poljska izgubila moža, ki ji je bil vrnil neodvisnost. Nato se je tovornik pomudil pri sodelovanju med poljskim in jugoslovanskim tiskom ter izrazil upanje, da se bo s tem sodelovanjem doseglo tisto, kar se do-«jjej še ni doseglo. Pri omenjanju imen blagopo-
kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in pokojnega poljskega osvoboditelja maršala Pilsudskega so vsi prisotni vstali in jima izkazali čast z vzklikom: Slava jima!
Nato je govoril poljski novinar Ruck, pozdravil je udeležence kongresa v imenu šefa poljskega tiskovnega urada Skutskega, ki ni mogel osebno priti na kongres.
Nato je tajnik jugoslovanskega odbora Vuka-šin Andjelkovič prečital pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in predsedniku poljske republike nj. eks. Moscickemu.
V imenu poljsko-jugoslovanske lige je pozdravil udeležence kongresa g. Nešič. Potem je bil kratek odmor, nato se je pa zasedanje nadaljevalo. Prečitali so letna poročila in izvolili člane posameznih odborov, ki bodo popoldne nadaljevali delo.
Po izvolitvi članov v tri komisije in to v kulturno, turistično in gospodarsko, je bilo na čast poljskim časnikarjem prirejeno intimno kosilo v hotelu Srpski kralj. Ob 3 popoldne so se sestale v prostorih Jugoslovansko-poljske lige na Kolar-čevi univerzi komisije ter so pretresale vsa vprašanja in možnosti za poglobitev že obstoječih kulturnih, turističnih in gospodarskih vezi med obema bratskima slovanskima državama. Vsaka komisija je sprejela tudi resolucijo. Te bodo prečitane in sprejete na glavnem sestanku Zveze jugoslovansko-poljskega tiska v petek popoldne. Ljubljanski pododbor Zveze jugoslovansko-poljskega tiska zastopa na kongresu jugoslovansko-poljskih časnikarjev glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, ki je bil na kongresu izvoljen v drugo sekcijo za pospeševanje turizma. V gospodarsko sekcijo pa je bil od slovenskih časnikarjev izvoljen belgrajski dopisnik »Slovenca« g. Joško Krošelj, blagajnik nacionalnega odbora Zveze poljsko-jugoslovanskega tiska.
Nacionalni odbor Zveze poljsko-jugoslovanskega tiska je nocoj priredil poljskim tovarišem na Dedinju večerjo, po kateri so se vsi podali na sprejem v gardijski dom, ki ga je priredil pred-seJnik vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo. Ta sprejem je bil po večerji, ki ga je priredil na čast Becku predsednik vlade.
43 milijonov
Rim. 27. maja. TG. Statistični urad objavlja številke o zadnjem ljudskem štetju, ki jo bilo izvedeno pred 4 tedni. Na podlagi podatkov uradnega poročila šteje Italija danes 42 milijonov 43&.104 prebivalce, ne vštevši vojne obvezance in delavce, ki se nahajajo v Afriki, katerih števila iz razumljivih razlogov ni mogoče izročiti javnosti. Od zadnjega ljudskega štetja 1. 1931 je prebival-
] stvo naraslo za 2 milijona ljudi, ali vsako leto za 400.000 prebivalcev. Rim in Milan imata nad nii-J lijon prebivalcev, Rim 1,178.491, Milan pa 1 milijon i 114.104. Napulj šteje 876.094, Turin 638.146, Genua I 627.690, Palermo 417.330, Firence 330.687, Benetke , 265.988. Trst 252.238. Nadalje je še 12 drugih mest, i ki štejejo nad 100.000 prebivalcev.
Belgija išče novo vlado
Bruselj, 27. maja. c. Kralj Leopold je danes takoj začel s konzultacijami za rešitev vladne krize. Prvi je bil sprejet voditelj socialistične stranke Vandervelde, ki je ostal pri kralju zelo dolgo, vendar pa je po avdijenci izjavil časnikarjem, da ni mogel dobiti mandata za sestavo nove vlade, ker kralj še nadaljuje s konzultacijami strank. Rekel je, da bo kralj sprejel najprej tako zvane ministre brez portfelja. Ob koncu je Vandervelde tudi izjavil, da je socialistična stranka najmočnejša stranka v parlamentu in senatu.
Za Vanderveldom je bil sprejet pri kralju zastopnik katoliške stranke Wauters, ki je rekel, da upa, da bodo socialisti sodelovali v novi vladi in da bodo prevzeli v vladi toliko odgovornosti, kot jim po številčni moči gre. Ob koncu je Wau-ters tudi izjavil, da meni, da bo novo vlado zopet sestavil Van Zeeland.
Nato je bil sprejet pri kralju državni minister de Man, ki ni hotel dati časnikarjem nobene izjave. Za njim je bil sprejet župan iz Anversa.
Bruselj, 27. maja. AA. Sinoči je bil objavljen rzid volitev za senat, ki so se vršile istočasno s parlamentarnimi volitvami v nedeljo. Senat ima 101 senatorja, ki ee volijo neposredno, 44 senatorjev, ki jih volijo pokrajinski sveti in 23 senatorjev, ki jih voli plenarna seja direktno in indirektno z-voljenih senatorjev. Včeraj so bili objavljeni samo mandati, ki so bili določeni po neposrednih volitvah. Na ta način se lahko jasno ugotovi nazadovanje katoliške stranke in ojačenje desničarskega

pokreta, porast komunistov ln ojačenje radikalnih Flamcev. Dobili so:
Katoliška stranka 34 mandatov,
liberalna stranka 11 mandatov, socialisti 39 mandatov, flamski blok 5 mandatov, Rex 8 mandatov, komunisti 4 mandate.
Katoliška stranka je izgubila 8 senatorjev. Liberalci in socialisti so obdržali isto število senatorjev, flamski blok 4- Rex 8 in komunisti 4 mandate v senatu. Poslednji dve skupini dosedaj sploh nista imeli zastopnika v senatu.
Mala zveza v Bukarešti
Bukarešta, 27. maja. b. Bodoče zasedanje Male zveze bo v Bukarešti od 6. do 8. junija. V zvezi s tem zasedanjem zahteva romunski tisk rešitev spora glede sankcij. »Argus« poudarja, da Iso sankcije napravile ogromno škodo in da bo za Evropo nastopila še večja škoda, če bi Italija izstopila iz Zveze narodov.
Zomnnska vremenska napoved za 28. t m.:
Delno oblačno, morda krajevne nevihte s kratkimi i nalivi. Temperatura bo nekoliko zrasla. — Sonce ' vzhaja ob 3.57 in zahaja ob 19.13.
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno-
ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
" Josip Jernejčič
admin. poročnik v pok. in vodja podružnice Vzajemne zavarovalnice v Belgrad«
dne 26. maja ob pol 5 popoldne po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl v splošni državni bolnišnici v Belgradu v starosti 51 let.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. maja t. 1. ob 4 popoldne iz kapele splošne državne bolnišnice v Belgradu na novo pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v petek, dne 29. maja 1936 ob 7 zjutraj v župni cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. — Priporočamo ga v molitev. Belgrad, dne 27. maja 1936.
Žalujoča soproga Anica roj. H 1 e b a n j a. Hčerke Anica, Zofka, Olgica, Jožica in ostalo sorodstvo.
Japonci zasedejo Peking
Pujl bo kronan za kitajskega cesarja
Tiencin, 27. maja b. Po zanesljivih informacijah se bo meseca junija pričela nova vojno-poli-tična kriza na severnem Kitajskem. Po informacijah, ki prihajajo iz Nankinga, so pričeli Japonci ogromne vojaške priprave, ki jih nameravajo z vso silo izvajati meseca junija. V 14 dneh bo poleg Tiencina zgrajeno novo japonsko letališče in taborišče. Najboljši dokaz za to je, da so že danes na ulicah japonske koncesije v Tiencinu nagroma-dene velikanske množine bodeče žice. V nekaj dneh se že lahko vsa japonska posest spremeni v pravo vojaško trdnjavo. Razen tega so Japonci vzeli v najem, deloma pa so tudi pokupili številna poslopja, ki jih spreminjajo v vojašnice. Po istih informacijah bodo Japonci zbrali v 14 dneh v Tiencinu dve pehotni diviziji, zunaj mesta pa bodo imeli še 15.000 mož tehničnih čet. Ko se bo pričela pričakovana junijska ofenziva, bodo Japonci razpolagali a 35.000 možmi iz Mandžurije, z eno pehotno divizijo iz Koreje in s tremi japonskimi divizijami. Poleg vsega tega pa imajo v Tiencinu zbranih še 150 bombnih letal, ki bodo vršila najvažnejšo nalogo ob priliki nastopanja japonske armade.
Pa tudi mariai Čangkajšek ne drži križem rok in dobiva neprestano okrepitve z juga. Maršal Čangkajšek gradi močne utrdbe na južni obali Rumene reke, kjer misli, da se mu bo posrečilo za-
držati Japonce, h tega se da sklepati, da je na-cionalistična vlada sklenila, da pusti Japonski popolnoma svobodne roke ▼ krajih severno od Ru-
mene reke, medtem ko se hoče na južni obali omenjene reke odločno upreti nadaljnjemu japonskemu prodiranju.
V kitajskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da nameravajo Japonci meseca junija obnoviti staro kitajsko cesarstvo s sedežem v Pekingu, na prestol pa postaviti sedanjega mandžurskega in zadnjega kitajskega cesarja.
Otvoritev redne autobusne proge
Ljubljana-Kamnik-Logarska dolina
dne 31. maja 1936
Odhod iz Ljubljane-Tavčarjeva ulica:
ob nedeljah in praznikih: ob 5. uri 33 minut ob delavnikih:	ob 17. uri 20 minut
Odhod iz Logarske doline:
ob nedeljah in praznikih: ob 18 uri 58 minut ob delavnikih:	ob 5. uri 19 minut
Dosedanji vozni red na progi Ljubljana-Mengeš-Kamnik se ukine z dnem 31. maja 1936.
Domači odmevi
Spremembe občin
Belgrad, 27. maja. m. Notranji minister je na podlagi §§ 3, 6 in 139 zakona o občinah podpisal uredbo o ustanovitvi občine Orehovica v novomeškem okraju, obsegajočo področje bivše občine Orehovica, ki se e to uredbo izloči iz občine Brusnice, nadalje uredbo o izločitvi katastrske občine Sv. Marko iz občine Hrastnik-Dol in priključitvi k občini Trbovlje. Podpisana je tudi uredba o ustanovitvi občine Ajdovec v novomeškem okraju v vsem obsegu, ki ga je imela bivša občina Ajdovec, in uredba o ustanovitvi občine Razbor in občine Stari trg v slovenjgraškem okraju. Po tej uredbi se iz sedanje občine Podgorje izlflči v celoti področje bivše občine Razbor. V sestavo nove občine Stari trg pa pridejo: a) iz občine Podgorje: bivša občina Stari trg in kraj Ruduše ter b) iz občine Pameče: bivši občini Vrhe in Sele.
Balkanska pomorska konferenca
Carigrad, 27. maja. AA. Danes ee je tu začela balkanska pomorska konferenca. Sodelujejo zastopniki Turčije, Jugoslavije, Romunije in Grčije. Glavna točka dnevnega reda je vprašanje sodelovanja balkanskih držav na področju pomorstva. Predvsem gre za izenačenje potniških in blagovnih tarif.
Cerkvene zadeve
pred cerkvena sodišča
Te dni je bilo v tisku mnogo besed o tožbi frančiškanskega samostana Gučja gora pri Zenici proti vrhbosenskemu ordinarijatu (Sarajevo) in o tožbi frančiškana p. Avguština čičiča, načelnika oddelka za katoliško vero v pravosodnem ministrstvu, proti vrhbosenskemu nadškofu dr. Ivanu Šariču. Dopisnik zagrebškega »Obzora« je o tej zadevi obiskal prevzvišenega nadškofa dr. Šariča, ki mu je na vprašanje, kako je prišlo do tega spora, dal sledeče pojasnilo:
»Stvar je enostavna. Ne gre za nič (Jfugega, kakor samo za to, čigava last je stara cerkev v Zenici in zemljišče okrog cerkve. Ljudstvo pravi, da je ta cerkev in zemljišče beneficij župne cerkve, gučkogorski samostan pa pravi, da je to beneficij frančiškanskega samostana v Gučji gori. Jaz sem se v tem slučaju postavil na stran ljudstva in trdil, da je to beneficij župnije. Sicer pa je to vprašanje popolnoma cerkveno in kot tako spada izključno pred sodišče svete stolice. Jaz pravim, da je kaj malo posrečeno, da je to vprašanje prišlo pred civilno sodišče, ker to nasprotuje določilom cerkvenega prava. V tej stvari, kakor v vseh ostalih cerkvenih zadevah, se nadškof ne more pojaviti pred civilnim sodiščem, ker mu to prepoveduje kanonsko pravo. To je vse, kar vam o tem morem povedati. Nadalje pa bo odločila sveta stolica.«
Na vprašanje, kaj je prav za prav s slučajem p. Avguština čičiča, je prevzvišeni odgovoril:
»Tudi to je enostavna zadeva. Kot škof imam dolžnost, da od časa do časa obveščam sveto sto-lico o razmerah v moji škofiji in o tem, kar položaj otežuje. Smatral sem za svojo dolžnost, da sveto stolico obvestim o osebnosti p. Avguština čičiča. Moje poročilo je popolnoma notranja cerkvena zadeva, rezervatno vprašanje.«
Na vprašanje, kako je to poročilo prišlo v roke p. Avguština čičiča, je prevzvišeni odgovoril:
»Ne vem, toda njegova dolžnost je bila, ta odgovori sveti stolici, nikakor pa ne, da po sodišču prepusti to poročilo javnosti in da svojega nadškofa toži pred eivilnim sodiščem, ki v tej notranjecerkveni stvari ni pristojno. Zato jaz v tem vprašanju po predpisih kanonov ne smem stopiti pred civilno sodišče, kanone pa priznava tudi državna oblast.«
Iz drugega vira pa izvemo, da je sveta stolica spor glede postopka že rešila na ta način, da se mora civilna tožba proti sarajevskemu nadškofu nemudoma umakniti, proti tožiteljem pa naj se postopa po kanonu 2341, ki grozi s kaznijo eke-komunikacije vsakomur, kdor se v cerkvenih sporih obrne na svetno sodišče.
Polovične voznine
Belgrad. 27. maja. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen 50% ni popust na državnih železjiicah zdravnikom iz vseh slovanskih dežel, ki bodo potovali po naši državi v Sofijo, kjer bo od 12. do 17. septembra 5. kongres slovanskih zdravnikov. Popust velja od 8. do 30. septembra.
Podobna ugodnost je dalje dovoljena udeležencem svečanega odkritja spomenika blagopokojnega kralja Aleksandra I. v Turiji dne 31. maja. Ugodnost velja od 29. maja do 2. junija.
Isto velja za udeležence evharističnega kongresa v Gospiču 6., 7. in 8. junija. Ugodnost velja od 5. do 9. junija.
Podoben popust je dovoljen udeležencem sknpščine jugoslovanskega zdravniškega sindikata v Novem Sadu 6. in 7. junija in velja od 8. do 10. junija.
Isto velja za obiskovalce razstave sodobne francoske umetnosti, ki jo je priredil muzej kneza Pavla v Belgradu. Popust velja za odhod od 29. maja do vštetega 15. junija in za povratek od 30. maja do vštetega 17. junija.
Nagla smrt neznanca
Maribor, 27. maja.
Zaradi slabosti, menda od lakote, je omagal včeraj na dvorišču emureškega gradu neznani moški. Pozvani banovinsiki zdravnik dr. Sergej Ka-pralov, ki stanuje v gradu, mu je nudil svojo prvo pomoč, žal pa je bilo prepozno, ker je neznanec kljub zdravniški pomoči izdihnil. Zdravnik je odredil, naj se truplo prepelje v mrtvašnico k Mariji Snežni, kjer bo pokopan. Orožniki sedaj poizvedujejo, kdo je neznanec, ki ni imel pri sebi nobene listine, iz katere bi se dalo ugotoviti, kdo da je.
Roparski ali politični umor
Maribor, 27. maja.
Z avstrijske strani je priplavalo po reki Muri pred turbinske grablje v tvornici papirja na Sladkem vrhu truplo neznanega moškega, starega kakšnih 86—42 let. Žrtev je močne in precej velike, toda lepe postave, črnih in pokoncu striženih las ter črnih kratko ostriženih brk in ima dobro ohranjene lepe zobe. Neznanec je imel na sebi spodnje hlače in srajco, toda oboje je bilo že precej raztrgano. Pri pregledu trupla, ki ga je izvršil včeraj banovinski zdravnik dr. Sergej Kapralo iz Zgornjega Cmureka ob asistenci enega orožnika od istotam, se je ugotovilo, da je bila žrtev umorjena, saj je imela tri občutne poškodbe, in sicer globok vbod na levi strani prsi, zevajočo rano na temenu glave in vbod ob strani ustnice proti čeljusti, kjer mu je bilo odbitih par zob. Po odriftM zdravnika je bil nezjianec prepeljan na pokopališče k Mariji Snežni, kjer bo tudi pokopan. OroSni-Stvo je obvestilo nadrejene organe, naše oblasti pa so obvestile tudi avstrijske, da ugotovijo, od kje je žrtev. Domneva se, da je morilec svojo žrtev slekel, da bi zabrisal vsako sled za seboj, in jo vrgel v reko Muro, kjer je končno pred turbinskimi grabljami omenjene tvornice obstala. Kakšne vrste je bil ta umor, bo pokazala nadaljnja preiskava.	'
Osebne vesti
Belgrad, 27. maja. m. S kr. ukazom so na-
predovali za višje veterinarske pristave: Ivan Pletikapič, veterinarski pristav pri okrajnem načelstvu v Logatcu, dr. Franc Kovač, veterinarski pristav pri okrajnem načelstvu na Ubu, in dr. Maks Kozin na okrajnem načelstvu v Konjiču.
Belgrad, 27. maja. m. S kr. ukazom eta napredovala v V. skupino za tehnična svetnika Josip Bricelj, tehnični višji pristav v Pakracu in Viljem Babnik, tehnični višji pristav na Cetinju. V VI. pol. skup. je napredoval ing. Milutin Debeljak, tehnični pristav tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Z odlokom trgovinskega ministra je po potrebi sktžbe prestavljen za kontrolorja mer v VIIL pob skup. oddelka za kontrolo mer v Zagrebu Franc Rožnik, kontrolor mer iste skupine na okrajnem načelstvu v Ljubljani. Z odlokom finančnega ministra je prestavljen Svetozar Bačič, poverjenik finančne kontrole IX. pol. skup. iz Celja v Sisek za starešino oddelka in kontrolnega organa pri tovarni špirita podjetja »Teslič«. Z odlokom prometnega ministra je vpokojen Ignacij Planinšek, po-močni vlakovodja X. pol. skup. na področju ljub Ijanskega železniškega ravnateljstva.
Belgrajske vesti
Belgrad, 27. maja. m. V Petrovgradu je danes pričela zasedati mešana jugoelovansko-romimska komisija, ki ima nalogo rešiti razna vprašanja, ki so vzvezi o sklenjenimi pogodbami med našo državo in Romunijo.
Belgrad, 27. maja. m. Udeležencem mednarodnega kongresa kriminalne policije je nocoj priredil večerjo v hotelu Bristol notranji minister dr. Anton Korošec.
Belgrad, 27. maja. m. Na snočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bil vratar BSK Franjo Glaser na podlagi čl. 51 kazenskega pravilnika kaznovan s prepovedjo igranja za en mesec. Ta kazen je bila izrečena zaradi izjav, ki jih je dajal, čeprav je vedel, da je igralcem prepovedano dajati izjave. Na seji ee je nadalje razpravljal tudi slučaj igralca Zupančiča, ki je bil član bivše Ilirije, nato pa je vstopil v Gradjanskega JNZ je sklenila, da se zaradi tega, ker je Ilirija prenehala obstojati, igralec Zupančič definitivno smatra za člana Gradjanskega.
Belgrad, 27. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič je s svojo soprogo in v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Protiča danes dopoldne obiskal pomladansko razstavo slikarskih in kiparskih del jugoslovanskih umetnikov v paviljonu »Cvijeta Zuzorič«.
Belgrad, 27. maja. AA. Poštni minister je otvoril telefonski promet med Jugoslavijo in Tas-manijo. Triminutni razgovor etane od ponedeljka
do petka 135 zl. fr., ob sobotah pa 97.50 zl. fr. *
Praga, 27. maja. AA. Listi priobčujejo podrobna poročila o strašni katastrofi na reki Diji, kjer je utonilo toliko nedolžnih otrok. Na podlagi prvo preiskave eo aretirali brodnika Leopolda Šuštarja, ki službe ni opravljal vestno.