»Le roi est mort!«
škega stališča:
»Po uradnem poročilu je šel avstrijski kancelar v Prago predavat o gospodarskih problemih podonavske kotline. A tej pretvezi pač nihče ne verjame. Glavni namen Schuschniggova obiska je bil njegov zasebni sestanek s preziden-tom dr. Benešem in predsednikom vlade dr. Hodžo.
V dobi ko se na češkoslovaškem razvija katoliška akcija v popolnem soglasju z vodilnimi krogi; v dobi ko delajo češki ministri pod visokim pokroviteljstvom propagando za spravo z boljševizmom; v dobi ko v Pragi odkrito govore o češki posredovalni vlogi med Moskvo in Vatikanom — v tej dobi se kancelar jev obisk v Pragi pač ni omejeval zgolj na znanstveno
to razliko, da po vsej priliki e prva.
»Vojna z Abesinijo je ne samo oslabila postojanke Italije v Evropi, nego je tudi znižala njen standard kot uvoznice. Po rimskih dogovorih je morala Italija podpirati Avstrijo tudi z gospodarske strani, to se pravi s čim večjim odkupom njenega blaga. Toda zadnje mesece je čedalje težje priti do italijanskih deviz. Avstrijci imajo v Italiji najmanj
Uhaja vsak četrtek. — Uredništvo in Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št.
uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/: dolarja. — Naročnino je treba plačati vnaprej. — Za odgovore je priložiti znamko.
-v'
JfUstite* fta iutrištofi dan!
Ali ste že kdaj razmišljali o tem, kaj se vam je zgodilo, kaj vas je presenetilo in kaj vam je prizadejalo toliko skrbi in neprespanih noči? če ste, ali vam ni prišlo na um, da bi bili mogli mnogo in mnogo nezaželenih stvari, ki so vas vznemirjale in vas zalotele nepripravljene, dognati že vnaprej?
Življenje je težko in ni igrača. Toda kakor povsod ima tudi življenje neka pravila, ki se jih je moči naučiti, da človek vendarle kako prestane in laže preboli rane. Eno teh pravil je tudi razmišljanje o dogodkih, ki nas čakaio in ki nas utegnejo zdaj zdaj zateči nepripravliene. Da razmišljati je treba in biti pripravljen na dogodke, ki nas čakajo.
Dobro se še spomnim izjave kitai-skeea ministra, ki je pred nekaj leti zastopal svojo domovino v Zvezi narodov v Ženevi. Tega gospoda štejejo med naibofrateiše Kitajce. V Ženevi so ga časnikarji prosili, naj jim da recept o tem. kako doseže človek uspeh in postane bogat. Zanimivo, ne? Kdo pač ne bi hotel postati bogat?
Dolgo ie že od takrat, ko sem čital njegove odgovore; danes se ne morem spomniti niti njegovega imena, toda del njegove izjave mi je vendarle ostal v spominu:
»V prvi vrsti mora človek imeti dve ideii. Dve dobri ideji, če se mu ena izialovi, mora takoj misliti na drugo.«
Kakor vidite, ni kitajski minister s to svojo izjavo povedal ničesar dru-taga kakor to, kar sem vam malo prej tudi jaz rekel, človek mora imeti dve toeji. Kdor noče, da bi ga dan za ,erP Presenetile neprijetnosti, mora P11 'ti na jutrišnji dan, mora zmerom nneti ge eno idejo v rezervi. Prav tako dobro kakor prvo, le s to ta Ideja ni prva in da ne bo propadla, kakor je Dovolite, da vam dam še drugi primer. Nesrečno poročenega človeka. Preden se je oženil, je bil srečen, presrečen. Hvalil je svojo ženo kot dekle, ni je mogel prehvaliti, ni ji je bilo enake. Ko se je oženil, se je pa vse obrnilo. Namesto da bi se bila žena ukvarjala z gospodinjstvom, s kuhinjo tn otroki, je začela hoditi na obiske k svojim prijateljicam, stanovanje je bilo v neredu, jedi zmerom prismojene, obleka nezakrpana in perilo umazano. Od nekdanjega lepega dekleta je ostal samo strah, da je bil mož nesrečen, kadar je moral domov.
A če bi bil ta človek, preden se je oženil, šel malo vase in če bi si bil znal svojo ženo predstavljati takšno, kakršna bo v zakonu, bi si bil iz premnogih na videz neznatnih podrobnosti lahko že naprej sestavil pravo sliko p njej kot svoji bodoči ženi, gospodinji m materi. Spomnil bi se bil, da je še kot dekle nad vse rada hodila na Plese, da ji je bila zabava nad vse in op ni marala biti doma, da se ni zanimala za dom in gospodinjstvo in da 3° je mati zmerom f>estila. In zdaj je kot žena prav takšna, kakršna je bila kot dekle.
Pri njem je bilo pa drugače. Pred ženitvijo je bil zaljubljen in zaslepljen, Po poroki je bilo pa prepozno.
Mnogo, mnogo je takih primerov, ki jih je moči tako rekoč vnaprej z absolutno gotovostjo izračunati in napovedati. In povsod je bolje vnaprej zdraviti, kakor po toči zvoniti.
Mislite zmerom na dogodke, ki vas čakajo. Zamislite se v človeka, ki tmate z njim kakšen opravek ali raz-govor in ki bi vam utegnil sporočiti kakšno neprijetno vest. Zamislite se ^n videli boste, da že vnaprej veste, kaj vam bo rekel. Premislite malo in zamislite se v odgovor, ki mu ga boste dali. In glej. kaj ste pri tem opazili? Ali ni zanimivo, da ste se takoj nato spomnili, kaj vam bo tudi on °dgovoril?
če se boste tako posvetili intenziV' nemu razmišljanju, boste opazili, da ste se zmožni celo v duhu razgovar-Jati s svojim sobesednikom. Opazili boste, da se težko zagovarjate in da Vam je sila za pravi odgovor, vendar Pa pri tem skoraj natanko veste, kaj vam bo odgovoril. Toda če boste dan ali dva, ali celo več dni dan za dnem Ponavljali razgovor, ki vas čaka, in ki ga ta trenutek samo v duhu ponavljate s svojim nasprotnikom, boste opazili, da se vsak dan vse bolje in laglje 'z njim razgovarjate — opazili boste r>a tudi, da vam ne more več tako naglo odgovarjati in vas spravljati v zadrego. To se pravi, postopno ste se pripravili, znali ste se zamisliti
flttzgled pe svefu
Avstrija se odmika od Italije
Nova vlada na Francoskem. — Izgnani Venizelos zmagal na Grškem.
Abesincl v škripcih
Ljubljana, 27. jan.
V Rimu in Berlinu so prisluhnili: avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je šel v Prago na obisk. Avstrijci in Čehi si od Doll-fussa dalje niso bili posebno dobri: korektno prijateljsko razmerje brez posebnih medsebojnih simpatij. Po kaj je torej zdaj šel Dollfussov naslednik k dr. Hodži?
Naj nam prvi odgovore Angleži, kot najbolj neprizadeti. Londonski »Times« Dravi:
več j ir Toda
težje
ne morejo spraviti čez mejo; njihove banke pritiskajo za denar in nočejo več kreditirati. Tako so avstrijski izvozniki v kočljivem položaju: radi bi izvažali v Italijo, a zastonj se jim vendarle ne da.
češkoslovaška trgovinska bilanca z Avstrijo je visoko aktivna. Zato so Avstrijci že večkrat pritiskali na svojo sosedo, naj vendar tudi pri njih kaj kupi. A Čehi
Princi v žalnem sprevodu
Truplo kralja Jurija so iz Sandrin-ghama prepeljali v London. Naša slika kaže nekatere člane kraljevske družine v sprevodu za krsto. Od desne na levo: novi kralj Edvard VIII., vojvoda Yorški in zet pokojnega kralja earl of Harenwood.
se niso dali pregovoriti, češ da njihovi izletniki tako dovolj denarja znosijo v Avstrijo.
Zdaj so se pa v Pragi, kakor kaže. le nekoliko omehčali. Sklenitev trgovinske pogodbe med Čehi in Avstrijci bi bila v današnjem času nedvomno precejšnjega političnega pomena: bila bi dokaz, da je dobila Mala antanta od Avstrije zagotovilo, da za Avstrijo habsburško vprašanje za zdaj ni aktualno.
Po drugi strani imata pa ČSR in Avstrija sorodne skrbi. Čehi so še bolj ko Avstrijci ogroženi po
Mussolinijev sin Vittorio
je v Abesiniji vojni letalec. Ondan je le malo manjkalo, da ga niso Abesinci sestrelili. Naša slika kaže učinek strela na njegovem letalu.
istem nasprotniku: če bi Avstrija podlegla hitlerjevstvu, bi bila češkoslovaška s štirih strani obkoljena s sovražniki; tolikim bi bila pač težko kos.«
♦
Essenslca »National Z e i -tung« gleda stvar seveda z nem-
fcji, cud v aii j c...
V Pragi pa ne mislijo na zbližan j e samo z Avstrijo, nego tudi z Madžari. Po vesteh iz zanesljivega vira je Vatikan pripravljen iskreno posredovati med nasledstvenimi državami in razpršiti strahove zastran obnove habsburške monarhije.«
♦
Rimski »Lavoro Fascista« se pa v bistvu omejuje na kratek komentar:
»Danes lahko rečemo, da Praga Dunaj bolj potrebuje kakor narobe. Toda revizija razmerja z Av-
vnaprej, in zato boste uspešno govorili z njim tudi tedaj, ko se ta razgovor ne bo vršil več samo v duhu, nego tudi v resnici.
Mnogo, mnogo je takšnih primerov. Povsod, kjer ste mislili vnaprej in se pripravili, boste zmagali, a če že to ne, vsaj premagani ne boste.
Zato glejte, da se boste zmerom pripravili na dogodke, ki vas čakajo, ne glede na to, ali mislite, da bodo ti dogodki veseli in srečni ali pa usodni za vas. Bodite zmerom pripravljeni in imejte v rezervi še drugo idejo, da jo lahko pri priči pograbite, če bi vam prva odpovedala, človek mora biti na vse pripravljen, pred vsem pa na neuspehe. Zakaj neuspehi so v življenju pravilo, uspehi pa izjema.
Haka.
strijo bo terjala prej ali slej tudi revizijo razmerja z drugimi državami, podpisnicami rimskih protokolov (to je, z Italijo in Madžarsko) .«
Francozi pred volitvami
Nobena umetnost ni bilo prejšnji teden prerokovati, da bo moral Laval odnehati pred radikal-skimi levičarji in odstopiti. Ko se je vrnil iz Ženeve, mu res ni kazalo drugo, kakor da obišče pre-zidenta Lebruna in mu sporoči ostavko svoje vlade.
Radikali so Lavala torpedirali zunaj parlamenta; zakaj so ga, smo že v prejšnji številki pojasnili. Ali je takšno početje politično spodobno, se da debatirati; da se francoski desničarji zgražajo, je razumljivo. Angleži tega najbrže ne bi bili storili, a Angleži imajo svoj poseben demokracijski bonton, ki na kontinentu še ni napravil mature. V politiki namen posvečuje sredstva. Francozi so pred volitvami; »il sacro egoismo« pride tedaj še posebno do veljave. Radikali so veseli, ker mislijo, da so bitko že dobili. Najbrže se ne motijo.
Za Lavalom je prišel Sarraut, mož znanega imena, drugače pa brez posebno izrazitega političnega profila, še najmarkantnejša osebnost v njegovi vladi sedi v zunanjem ministrstvu: bivši predsednik, 2 m visoki Flandin. V četrtek se bo vlada predstavila parlamentu in bo zmagala: nove krize si Francozi ta trenutek ne žele, vrhu tega je Sarraut levičarjem
— in od le-teh je danes vsaka francoska vlada najbolj odvisna
— že zato simpatičen, ker ni premočna osebnost:	torej je kakor nalašč za volitve. Francoske volitve so namreč malce drugačne kakor v Srednji Evropi; zato pa pride pri njih volja ljudstva vsaj kolikor toliko do veljave. Vprašanje je le, ali je to zmerom koristno. Večne vladne krize na Francoskem skoraj da ne govore v prilog francoski tezi.
Venizelos dobil zadoščenje
Grški plebisciti in volitve so posebnost: ta mala balkanska republika z blestečo preteklostjo a skromno sedanjostjo si skoraj pri vsakem ljudskem glasovanju dovoli kakšno presenečenje. Kmalu po svetovni vojni je odžagala svojega na j večjega moža, Venizela, ko je bil na višku moči in slave. Pri Kondili-sovem plebiscitu o obliki vladavine se je z velikansko večino izrekla za monarhijo in proti Veni-zelu; v nedeljo pri svobodnih volitvah je Venizelova stranka brez svojega voditelja (Venizelos živi še zmerom v prostovoljnem izgnan-
Prvi, ki mu Je kralj Edvard VIII. brzojavno sporočil vest o smrti svojega očeta, je bil londonski župan. Le-ta je na stopnicah pred borzo razglasil Londončanom žalostno vest s tradicionalnimi francoskimi besedami. Njegovo oznanilo je radio raznesel širom sveta.
K spremembi vlade na Francoskem
Albert Sarraut,
novi predsednik francoske vlade.
Zunanji minister
v Sarraiitovi vladi je postal levičarski republikanec Flandin.
Edouard Daladicr
je za Herriotom prevzel predsedstvo radikalne stranke. On je tisti, ki Je največ pripomogel k strmoglavljenju Lavalove vlade.
stvu) dobila skoraj polovico vseh mandatov in postala najmočnejša stranka novega parlamenta.
Za venizelisti bo najmočnejša stranka obeh bivših monarhističnih ministrskih predsednikov Tsal-darisa in generala Kondilisa. Republikanci so padli na poslednje mesto.
Razpoloženje po volitvah je mirno; vse kaže, da so se Grki za nekaj časa unesli in da vsaj za zdaj še ne mislijo na kakšne nove prevrate. Kot njihovi sosedi moremo le želeti, da bi se razmere pri njih vendar že ustalile.
Italijanom ne gre slabo
Vojna poročila z abesinskih bojišč nekako soglašajo, da Abesince vojna sreča zapušča. Po italijanskih vesteh so prednje čete generala Grazianija le še dobrih 200 kilometrov od Adis Abebe, in kar je še važnejše: od točke, do koder so prodrle, pa do abesinske prestolnice drži angleška avtomobilska cesta. To bi njihov morebitni novi napad zelo olajšalo. V južni Abesiniji gre negušu za kožo.
Tudi na severu se je položaj Se-lasijevih čet poslabšal. Prejšnji teden sta rasa Sej um in Kasa hotela po vsaki ceni zavzeti Makalo, pa so ju Italijani v krvavih bojih odbili. To je moralo abesinskih čet, zrahljanih že zaradi poraza na jugu, še bolj omajalo. Abesinci morajo prav hitro izvojevati pomembnejšo zmago, kjerkoli že. Drugače jim utegne groziti najhujše.	Observer.
Postoma platana v gotovini	ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	C—»a 2 ***««
DRUŽINSKI TEDNIK
Lelo Vlil.	Ljubljana,	30.	januarja	1956	Šiev.	4.
„Po naročilu ne pišem!"
 o-------
Anekdote o f Rudyardu Kiplingu
Avtogrami
Nekoč je omnibus nekega hotela oplazil par dreves na Kiplingovem vrtu. Pesnik je takoj napisal vodstvu hotela pismo in terjal odškodnino za nastalo škodo.
Toda ravnatelj hotela mu ni niti odgovoril.
Kipling je napisal drugo pritožno pismo. In ker tudi to ni zaleglo, se je nekaj dni nato sam napotil v hotel.
Ravnatelj je spoštljivo poslušal pritožbo slavnega gosta, potem mu je pa takole odgovoril:
»Mister Kipling, vaše prvo pismo sem prodal za en šiling, drugo mi je pa prineslo dva šilinga. Nadejam se, da mi boste še kaj pisali zastran te zadeve; ko bom tako zbral zadosti denarja, vas bom odškodoval za škodo, ki jo je na vašem vrtu napravil moj omnibus.«
Odpovedan list
Kakih deset let bo tega, ko se je raznesel glas, da je Kipling umrl. Neki list — nanj je bil »pokojnik« naročen — je novico celo natisnil.
Nihče se ni pri čitanju tega poročila prisrčne j e nasmejal kakor Kipling sam. Potlej je pa sedel in pisal glavnemu uredniku:
»Vaš časnik je oznanil mojo smrt. Ker ste pri vas navadno dobro informirani, mora že biti res. Zato vas prosim, ustavite mi list, ko mi poslej vendar ne bi bil več za rabo.«
Človekov naslednik
Nekoč je bil Kipling pri znancih v gosteh. Beseda je nanesla na razvoj človeštva in nekdo je spložil pogovor o izumrtju človeškega rodu.
»Denimo, da bi prihrumela neka elementarna katastrofa in bi iztrebila človeštvo do poslednjega bitja. Kaj mislite,« se je obrnil do slavnega pisca ,Džungle*, »katera žival bi potem postala kralj stvarstva? Slon nemara?«
»Slon? ...« je zategnil Kipling. »Prav gotovo ne, ker je prepošten ...«
Kipling in denar
Rudyard Kipling je zmerom kazal gosposki prezir do denarja. In vendar ga še ni bilo pisatelja, ki bi bil dobival tako knežje nagrade za svoja dela kakor on: nekatere prispevke so mu plačali celo po šest šilingov za besedo (70 Din).
Ko ga je prvič neko časopisno podjetje prosilo za kak članek in mu ponudilo honorar po 6 šilingov za besedo — takrat je bila tolikšna tarifa vprav fantastična — je Rudyard Kipling odklonil. Njegov odgovor je bila beseda značajnega ln ponosnega moža:
»Po naročilu nikoli ne pišem.« *
To je izvedela tudi mrs. W., žena nekega lorda. Hoteč preizkusiti ponosnega pisatelja, mu je poslala ček na šest šilingov in ga prosila, naj ji zato pošlje eno samo besedo.
Drugi dan je dobila odgovor. Rudyard Kipling je res napisal samo besedo: »Thanks« (Hvala).
To je edina beseda, ki jo je pokojnik napisal po naročilu.
Dva Kiplingova odgovora
Rudyard Kipling ni maral fra-zerjev, blebetačev in modrovalcev. Ko mu je neki ameriški žurnalist pri neki priložnosti citiral Talley-randove besede: »človek je dobil dar govora zato, da skrije svoje misli,« ga je veliki pisatelj grenko popravil:
»človek je dobil dar govora, da skrije praznino svojih misli.«
Pred dvema letoma so ga vprašali, kaj misli o fašizmu. Odgovoril je indirektno:
»Veliki državniki so prav tako nesrečonosni za majhne narode kakor majhni državniki za velike.«
Kiplingovo ime
S Kiplingovim krstnim imenom si je ubijal glavo že marsikateri občudovalec velikega pisatelja. Na vsem Angleškem ga namreč ni človeka, ki bi se imenoval Rudyard. Zato so nekateri že ugibali, ali ne gre morda za poangle-ženo obliko kakšnega indijskega imena.
Stvar je pa mnogo enostavnejša in hkrati romantične j ša. Rudyard je namreč ime vasi v Strafford-shiru na Angleškem, kjer sta se Kiplingova roditelja seznanila pri nekem pik-niku. Da ovekovečita svojo ljubezen, sta krstila svojega prvorojenca na ime tega kraja. Ta namen sta tudi dosegla.
Za sinom na Hudičev otok
Pretresljiva tragedija matere in sina
 o--------
(Vi) Pariz, jan.
Iz zgodovine in dnevne kronike poznamo nešteto ganljivih primerov požrtvovalne materinske ljubezni. Pričujoča zgodba je nov pretresljiv dokaz, česa je zmožna ljubeča mati.
Ondan se je v Marseillu vkrcala na prekmorski parnik ena izmed najlepših in najbogatejših Francozinj: odpeljala se je za zmerom na Hudičev otok, na Guyano. Le malo ljudi v pristanišču je vedelo, kakšna tragedija se skriva za njenim privzetim imenom — le dva, trije zastopniki oblastev in neki sorodnik. Za vse druge je bila otožna lepa gospa zgolj neznanka izmed tisočev in milijonov drugih...
Prijatelja umoril?
Madame Germaine Davinova in njen edinec Guy sta bila v Parizu vajena blestečega in razkošnega življenja. Mati je bila vzlic svojim letom še zmerom lepotica, ena izmed najbolj razvajenih in najbogatejših Parižank — dokler ni čez noč udarila strela v to srečno družinsko življenje: Guya Davina, življenja lačnega mladega moža, so obtožili, da je umoril svojega prijatelja, Američana Cliftona Walla. Tedne in tedne niso v Parizu govorili sploh o ničemer drugem kakor samo o tem umoru.
Toda nihče ni videl prepričevalnega nagiba, zakaj naj bi bil Da-vin umoril svojega prijatelja. Zato ni kazalo, da bi se Davinu slaba pisala, posebno ne, ker je njegov spretni zagovornik neizpodbitno dokazal, da je bil umorjeni Richard Clifton Wall v neposredni zvezi z več ameriškimi gangsterskimi aferami, da je bil sam član neke take gangstrske tolpe in da je samo zato prišel na Francosko, ker so mu v Ameriki tla postala prevroča. *
Davinovi zagovorniki so zato predlagali oprostilno razsodbo, javno mnenje se je zavzemalo za mladega moža, simpatije vse Francije so bile na njegovi strani: saj ni bilo človeka, ki bi bil temu slabotnemu mladeniču prisodil toli mrzlo premišljen zločin.
Toda odvetnikov trud je bil zaman. Sicer ga je rešil pred giljotino, to je bilo pa tudi vse: sodišče je obtoženca obsodilo na dosmrtno deportacijo na Hudičev otok.
Senzacionalni proces se je vršil pred dvema letoma. Guy Davin je nastopil kazen, še poslednjič je Germaine Davinova videla svojega nesrečnega sina: ko se je skupaj z drugimi kaznjenci na otoku Re-ju vkrcal na obsojensko ladjo, da ga odpelje v živo smrt. Potem se je nezavestna zgrudila na tla.
V boju z državo
Z uradnim dovoljenjem je Germaine Davinova izpremenila svoje ime, da je ne bi ljudje venomer nadlegovali s sočutjem in radovednostjo. Potem je pa stopila v boj z državo, ki ji je ugrabila sina. Dokazala je, da se je Guyu ze večkrat nenadoma zmešalo in da ga je justični stroj po nedolžnem zmrvil, njega, nebogljenega, življenja nevajenega človeka.
Njen boj ni rodil uspeha: vzklic-no sodišče je pomilostitev odklonilo. Toda Germaine Davinova ni mogla živeti brez svojega sina in
Izkušniava
Francoski napisal hrane Tassie
Z večerno pošto je dobila Agata takšnole pismo:
»Velecenjena prijateljica! Nebeško lepo bi se mi zdelo, če bi prišli pojutrišnjem, v sredo, k meni na skodelico čaja. Nikar preveč ne razmišljajte, ne belite si glave... Obljubim vam, da bo lepo, nebeško lepo! Vdani Fric!«
Agata je prebrala pismo dvakrat, pa ga je še tretjič, to pot pa zelo premišljeno. Divje je skočila pokoncu, zmečkala pismo in ga zagnala v kot. Takšna nesramnost! Da se le upa, meni, poročeni ženi kaj takega ponujati! Nezaslišano! Spoznala je bila tega človeka nekoč v neki družbi, plesala je z njim... No, malo je tudi poflirtala... toda vse to še vendar ne more dati moškemu povoda, da piše tako predrzno pismo! To je višek predrznosti — in prav gotovo še v vsem svojem življenju ni srečala takega nesramneža!
Mornarica žaluje
Smrt angleškega kralja so po radiu sporočili vesoljni britanski mornarici. Naša slika kaže, kako spuščajo na ladji »Victory« v znak žalosti zastavo na sredo jambora.
zato je žrtvovala vse svoje imetje, zastavila ves svoj vpliv, vso svojo neugnano materinsko voljo: vsaj to naj ji dovolijo, da bo lahko živela poleg svojega sina. Če ga že nočejo pomilostiti, hoče iti vsaj k njemu v izgnanstvo.
In začela je obsipavati oblastva z vlogami in prošnjami. Podarjala je velike zneske za dobrodelne ustanove, žrtvovala je skoraj vse svoje neizmerno imetje državi, da si izprosi vsaj poslednjo milost. In naposled, po enoletnem obupnem boju, je dobila dovoljenje — uni-kum v zgodovini Hudičevega otoka — da se sme naseliti na Guyani kot zasebnica.
Zdaj si misli Germaine Davinova kupiti majhno farmo na Hudičevem otoku. Naselila se bo v mo-rilnem guyanskem podnebju in tam preživela konec svojega življenja, samo da bo blizu svojemu sinu. Nezaslišan sklep za bogato in razvajeno, elegantno in uživanja vajeno Parižanko.
»Če bi morala živeti brez njega, brez svojega edinca, bi umrla, kakor tudi Guy ne bi prestal brez mene.«
In tedaj so oblastva pokazala vsaj nekoliko razumevanja za njeno bol: dovolila so Germaini Davinovi, da bo smel njen sin Guy vzlic svoji kazni živeti na njeni farmi. Izpočetka bo smel resda le od časa do časa k njej, pozneje mu bodo pa dovolili, da bo smel biti v sivi kaznjenski raševini, z gladko obrito glavo, za nekakega upravitelja na materinem posestvu.
Germaine Davinova se je odpeljala v izgnanstvo, da bo pri svojem otroku. In Pariz, življenja lačni veseljaški Pariz, je za trenutek zadržal dih od spoštovanja pred tolikim materinskim herojstvom.
Hitra vožnja
Neki gospod, ki se ga je bil dobro nalezel, je pomignil taksiju. Avto se je ustavil, gospod se je zavalil vanj in telebnil pri drugih vratcih na tla. Počasi se je pobral in dejal:
»Hudo hitro ste vozili! Koliko sem vam dolžan?«
Vsa kri ji je šinila v glavo in oči so ji žarele ko peklenščku. Sedla je za mizo in napisala odgovor:
»Velecenjeni gospod! če vas je moje vedenje prejšnji torek tako opogumilo, da ste se upali poslati mi vabilo na čajanko, vam moram povedati, da ste se zmotili. Prav hudo ste se zmotili. Nič težkega mi ni po vašem pismu presoditi ženske, s katerimi po navadi občujete. Bodite prepričani, da tokrat niste naleteli na pravo. Vedite, da so tudi še take ženske na svetu, ki jim čast ni prazna beseda! Vaša domneva je nesramna. Agata.«
Zadovoljna sama s seboj je prebrala mlada gospa teh par vrstic in samo še čakala, da bi se Agatin »a« posušil. Nestrpno je čakala, da bi odnesla to pismo v poštni nabiralnik. Temu šmen-tanemu »a-ju« se ni pa nič mudilo, da bi se posušil, in tako je lepa Agata pričela razmišljati o Fricu in o čajanki. Spomnila se je, da je Fric čeden, negovan in eleganten mlad mož, ki se zna hudo prikupiti ženskam. Pleše ko pero, zlasti mu pa jezik teče
Dekle, ki jo je usoda zasledovala
Zakaj je lloni padel otrok skozi okno?
 o--------
(Qi*) Newyork, jan.
V ameriških časopisih srečaš zmerom kakšno sentimentalno zgodbo... Prav takšna je tudi tale, le s to razliko, da je resnična do pičice, zgodba lepe Ilone Petra-ryjeve, ki je do solz ganila ves newyorški ženski svet.
Boni Petraryjevi — njeno dekliško ime je Stolisson — je bilo 24 let, ko je stopila v službo k mlademu bančniku Petraryju in njegovi ženi. Zakonca sta zmerom zadovoljni in tiho se smehljajoči lloni rekala »najino sonce«. Kakor duh se jima je zdela in še pomisliti nista smela na to, da bi ju lepega dne utegnila zapustiti.
Minilo je leto dni, in tedaj je gospa Mary Petraryjeva zaupala svoji služabnici, da pričakuje vesel dogodek. Ker bo postala mati, želi, da se Ilona izobrazi v posebnem tečaju za otroško vzgojiteljico, zakaj nikomur drugemu ne bi zaupala svojega otroka.
Od tistega dne se je Ilona popolnoma spremenila. Smeh na njenih ustnicah je zamrl, spregovorila ni skoraj besedice več in na njenem lepem obrazu je bila zapisana bolest. Gospo Petraryjevo je močno skrbelo, kaj neki je prizadejalo mlademu dekletu toliko gorja. Vse je poskusila, da bi Ilo-no spet razvedrila, a zaman.
Ko je napočil dan, da bi morala Ilona v vzgojiteljski tečaj, je dekle nenadoma odpovedala službo. Prav tisti dan se je pa vrnil s potovanja bančnikov brat William Petrary, eden izmed najbogatejših Newyorčanov. Pri_ priči se je zaljubil v lepo in otožno Ilono. Kljub temu, da so jo v duši trle hude skrbi, je tudi njej mladi mož od sile ugajal, šest tednov kasneje si našel v vsakem ameriškem listu sliki obeh zaljubljencev: poročila sta se. V velikih črkah so pisali dnevniki o nenavadni sreči mlade in siromašne Ilone.
Takoj po poroki se je hotela mlada žena po vsaki ceni z možem preseliti v kakšno drugo mesto. Zakaj, mu Ilona ni marala povedati, samo namignila je, da ne bi nikoli hotela videti otroka svoje svakinje. Na vsa druga vprašanja je odgovarjala z molkom.
Kaj se je le godilo v duši mlade in bogate žene? Kakšno skrivnost je zapirala v svojem srcu? Tudi Petraryjeva si nista znala razlagati Iloninega čudaškega početja.
Naposled je mož ustregel Ilonini želji in se preselil v Boston. Tri mesece kasneje se je Maryji Pe-traryjevi rodil sin. Ilona se je z vsemi štirimi branila, da bi obiskala svojo svakinjo in se udeležila krsti tk.
Življenje je teklo svojo pot; toda lepega dne čez dve leti je doživela Ilona veliko presenečenje. V Bostonu sta njo in njenega moža obiskala Petraryjeva iz Newyor-ka in pripeljala seveda tudi svojega nadobudnega sinčka. Zdaj se Ilona ni mogla sorodnikom več ogniti. Vidno je bojevala v duši hud boj, potlej je pa vendar vzela malčka v naročje in ga nežno pestovala, čez nekaj dni je bila v otroka do ušes zaljubljena. In tedaj se je zgodilo tisto strašno, kar je lloni prineslo toliko gorja. Marek je nenadoma padel z okna drugega nadstropja in obležal mrtev na hodniku.
Nadaljevanje na S. str. v i. stolpcu
ko namazan. Moškim se je zdel neumen ko noč, ženskam pa očarljiv. Njegov pogled je bil globok in strasten. Imenitno igra na klavirju, in poje tudi lepo; kadar je drobil zaljubljeno pesem, so se ženska srca kar tajala.
Agata je vse to z bistrim ženskim očesom opazila. »A« še zmerom ni bil suh. Pa je premišljevala še dalje. Vpraševala se je, kdaj neki mu je tako zmešala glavo, da jo je kar na čaj povabil. Pa se ni nič pametnega domislila. Potlej si je pa dejala: Raztrgala bom to pismo, zakaj bi mu ravno jaz dajala nauke. Nazadnje utegne pokazati moje pismo še kakšnemu znancu, pa sem osramočena. Pisala mu bom par besed, da ne morem, in konec.
Vzela je novo pismo in napisala takole:
»Cenjeni gospod! Razmišljam, kaj vas je neki napotilo, da mi pošiljate tako vabilo. Ker ne morem najti niti najmanjšega opravičila za to, vam sporočim, da povabila ne sprejmem. Pozdravlja vas Agata.«
Zanimivosti z vsega sveta
»Pri srečnem zakonu« se imenuje neka japonska posredovalnica za ženitve. Tam si ljudje lahko ogledajo in izbero za zakon žensko ali moškega po svojem okusu.
Zobje, okrašeni z drobnimi briljanti, so v Združenih državah najnovejša moda. Kadar se moderna Američanka zasmeje,	torej več samo
bleščečih	tudi lesket bri-
šest parov hrenovk je pojedel v eni minuti za stavo francoski delavec Ge-raine iz Valone. A še preden je spravil dobljeno stavo v žep, mu je postalo slabo. Na vožnji v bolnišnico je umrl.
Najstarejša kolporterka na svetu je miss Marta Godwyn iz Biterna na južnem Angleškem. Čeprav ji je že 99 let, še zmerom čilo in veselo prodaja časopise.
Najmlajša angleška igralka je Rusinja Evgenija Leontovičeva. Prvič je nastopila v »Tovarišu«, zdaj igra pa z velikim uspehom tudi v Shakespearovih dramah. Poleg Elizabete Berg-nerjeve je Leontovičeva edina tujka, ki si je znala osvojiti angleško občinstvo.
Pastor in njegov radio. Pastor neke angleške vasi si je dal za cerkev nabaviti radio, ker zvonovi niso imeli nič kaj prijetnega glasu. Vaščani so zadovoljni, še bolj pa pastor sam, ker mu ni treba več plačevati zvonarja. V vasi poslušajo zdaj le še prekrasne zvoke londonske westminstrske katedrale.
Najmanjši francoski dnevnik je »Petit Bleu« iz Agena. Ima štiri strani, toda tri med njimi so pridržane oglasom, novic je pa samo za eno stran. Za list se domačini sicer nič preveč ne navdušujejo, kupujejo ga pa le — že zato, da se lahko ponašajo, da tudi njihovo gnezdo premore svoj časopis.
Električna zibelka je najnovejši ameriški izum. Kadar dete zajoka, zibelka zaniha, hkrati pa začne svirati eden od mnogoštevilnih instrumentov, pričvrščenih k zibelki.
Najmanjši človek na svetu je Američan Veman Ritter. Star je 21 let, visok pa samo 55 cm in tehta 8 kil. Te dni ga občudujejo na pariških ulicah.
Največjo kepo zlata v zadnjih sto letih so te dni našli v Uralu. Tehtala 1 je 14 kil. V poslednjem stoletju so samo trikrat izkopali kepe zlata, ki so bile težje od 10 kil. Največjo kepo so pa našli leta 1832. Tehtala je 24 kil.
Peterčke je rodila pred kratkim gospa Timoteja Lainova v Matacalpi .v Nikaragui (Srednja Amerika). Mati, tri deklice in oba fantka se dobro počutijo.
ZOletna Marija Dogy je te dni v Cse-gendu na Madžarskem rodila zdrave trojčke. Nezakonski oče se je ves srečen takoj po porodu, ko je bila mati še v postelji, poročil z njo.
Gozd 600 let starih hrastov imajo na Bavarskem. Te dni so ga proglasili za narodni park, prepovedali v njem sečo in upajo, da bodo tako ohranili ta prestari gozdiček še mnogo let.
141etnega fanta na 181etno ječo je pred kratkim obsodilo sodišče v ameriškem mestecu Trentonu. Dijak Gra-dy Geoffrey je namreč zaradi neke malenkosti z nožem zaklal nekega svojega prijatelja.
»Zlato trdnjavo Amerike«, kjer bodo shranjevali zlato federalne banke in drugih večjih denarnih ustanov, so te dni dogradili v ameriški državi Ken-, tucky. Zgrajena je pod zemljo. Vrata, ki drže v trdnjavo, so težka 200 ton, razen tega je bo pa stalno stražil cel polk vojaštva.
Ko je skončala to pismo, je skočila pokoncu in samo sebe nahrulila: Agata, kakšne neumnosti pa počenjaš! Tepeš se z oslovo senco in čas hiti. Saj človek ni dolgo mlad. Nekaj let še, pa bo vse pri kraju. Pozneje pa moraš itak samo gledati, kako je drugim lepo. Ko tako hitro vse mine na svetu...
Zamislila se je: čedna, temačna soba, lahna godba, poleg nje mlad mož...
Sedla je in napisala tretje pismo:
»Pridem! Agata.«
Vtaknila je pismo v ovitek in zalepila. V tistem trenutku je zabrnel telefon. Obotavljala se je, zakaj tako ubrano ji je bilo pri duši in telefon jo bo gotovo motil. Pa je vendar stopila k mizici in dvignila slušalko.
»Halo, milostljiva! Joj, lepo, lepo vas prosim...« je moledoval Fričev glas, »nikar mi ne zamerite moje nerodnosti. Strašna nesreča se mi je zgodila! Hotel sem vas povabiti na neko modno revijo... slučaino sem imel še vstopnico... Vedel sem. da vas take stvari zanimajo. V naglici
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Detektiv wa!eškega princa
X le London, jan.
Detektivski inšpektor Palmer, osebni detektiv waleškega princa, Je po 50 letih zvestega službovanja stopU v pokoj. Bil je več let varuh angleškega prestolonaslednika; nekajkrat mu je celo rešil življenje.
Ko je Palmer stopil v pokoj, je Moral obljubiti, da ne bo nikoli Pisal spominov. V svoji kočljivi in oagovornostni službi je marsikaj doživel.
Ob upokojitvi je pa Palmer vendarle dal časnikarjem kratko izjavo:
»Javnosti se niti ne sanja, kolikokrat je bil waleški princ v smrtni nevarnosti. Kljub velikanski popularnosti, ki jo je waleški princ ,ze °d nekdaj užival na vsem sve-imel pa tudi mnogo sovražnikov, ki so ga iz političnih ali arugih nagibov hoteli spraviti s poti.
Tako smo pred nekaj leti, ko je princ potoval okoli sveta, našli v trebuhu ladje peklenske stroje, ki so jih nastavili anarhisti. Atentatorjev nismo izsledili.
Pl’i drugi priložnosti smo našli skritega Indijca na ladji, s katero Je notoval waleški princ. Razbojnik Je se držal v rokah odprt nož in je Priznal, da je hotel ubiti prestolonaslednika.
Waleški princ je dober človek in se atentatov ne ustraši izlepa. V vsaki nevarnosti ostane priseben.
atentatorjev ne čuti nikakega ovrastva; narobe, vselej prosi sod-nike, naj jih milo sodijo.«
Horoskop bolezni
N	(Hn)	Pariz,	jan.
lipo zdravnik je po dolgem proučevanju sestavil pravi pravcat
olezenski horoskop.
var a 11 u a r ’ Pravi ta mož, je ne-Ppv.n za obroke: ošpice jim groze. m "r u a r j a .pazite na zahrbtno niMai'ca se rada pojavi riniiCnica’ zato Pa april ne-A že maja bodite spet iiarint .i: takrat rada nagajata iif	111 slepic. Junija so pa
jetra občutljiva.
Julija morajo paziti posebno «sti, ki nimajo dobrega srca, avgust je pa mesec »nedoločnih bolezni«. Septembra in oktobra pazite na nahod! Decembra rada trpi prebava. (Zaradi potic. Op strojepiske.)
Ko človek to bere, se mora nehote spomniti tehtnega izreka nekega ljudskega zdravnika: »Zdrav-J® J® kočljivo stanje, ki ne obeta “ic dobrega...«
Opeharjeni muzej
(Oi*) Nevvyork, jan.
Neki ameriški muzej je naročil ; Egiptu več dobro ohranjenih staroveških munij. Ko je prišla Pošiljka v Združene države, so jo gospodje ravnatelji muzeja navdu-rerf? Prevzeli in razstavili pristne eakosti v posebni dvorani. Naval adovednežev je postajal od dne a° dne večji.
Nekega dne si je prišel še neki “tarinoslovec ogledovat faraonske mumije. Od takrat je prihajal
sleherni dan in sleherni dan si je z večjim zanimanjem in s prav posebno vnemo ogledoval egipčanske kurioznosti.
In glej! Lepega dne je stopil h gospodom ravnateljem in jim povedal v brk, da razstavljene mumije niso pristni mrliči iz faraonskih časov, zakaj premnogo je znamenj, ki pričajo baš o nasprotnem.
Ravnatelji so si obupano pulili lase, naposled so pa sklenili, da ne kaže drugače, kakor da pošljejo v Kairo detektiva, ki naj razplete zavozlanko.
Kmalu je ameriški ostrovidnež dognal, da živi v Kairu nekaj mož, ki se ukvarjajo z mumifici-ranjem mrličev, ki jih dobe za majhen denar pri nekem grobarju. Prepariranje mrličev vrše na neki skrivnosten način, premeteni so pa tako, da celo strokovnjake preslepijo. Zdi se, da ima neki Anglež prste vmes, ker ni ta način mumificiranja prav nič podoben egipčanskemu.
Kako si napraviš prostor v vlaku
X Di Newyork, jan.
Američani so si izmislili kaj originalen trik za odganjanje neprijetnih in neželenih sopotnikov. Neka tovarna je dala v promet aparate, ki natanko posnemajo otroški jok. Vsakomur, kdor se je že vozil v kupeju, kjer je jokal otrok, bo ie predobro znano, kako neprijetno je to. človek kar zbeži od takega kupeja.
Iznajdljivi Američani zdaj vsi navdušeni kupujejo aparate za oponašanje dojenčkovega joka. Ko ga navijejo, se kaj kmalu začne oddelek prazniti. Aparat opravlja svoje, potniki pa izginejo, kakor da bi se v zemljo vdrli.
Le kaj bodo rekle k temu domisleku ameriška policija in železniške oblasti?
Romantični dobrotnik
(Ni*) London, jan.
V londonskih listih beremo, da je umri 86 let stari Frederick Charrington, na splošno imenovan »romantični dobrotnik«.
Charrington je iz stare in ugled
Na Angleškem se ženijo kakor za stavo
London, jan.
Okoli Novega leta se je v Londonu zvrstilo kakšnih 12.000 oseb pred civilnim poročnim uradom. Samo v božičnem tednu se jih je vsak dan poročilo dobrih 1200.
Pravijo, da pomeni tako rekordno število porok zboljšanje gospodarskih razmer na Angleškem, zakaj mladi poročenci so zvečine nameščenci, delavci in policijski stražniki. Sicer pa prihajajo tudi iz ostale Anglije poročila, da se drugim poročnim uradom ne godi nič bolje.
Angležem se torej obeta obilen zarod...	*
še menda ni slišal, da utegne razsajati tudi paprični vihar! S to novostjo nam je letos postreglo romunsko mestece Rimnicu.
Nad mestecem se je kar na lepem dvignil hud snežni metež, ki je popolnoma uničil velika skladišča nekega trgovca. V skladišču je hranil trgovec cel kup vreč sveže zmlete rdeče paprike. Ko se je streha podrla, so seveda padajoča bruna raztrgala vreče, vihar je pa pobral pekoči rdeči paprični prah in ga raznesel po vsem mestu. Kdor se ni mogel zateči v zaprto vežo, je imel na mah polne oči rdeče začimbe. Policija in mestna požarna hramba sta bili brez moči. Dobre kupčije so napravili menda edinole mestni zdravniki, ki so se k njim zatekli ubogi meščani po pomoč.
Nov način izpraševanja obtožencev
(X Ke) Mexico, jan.
Neki nevaren zločinec, ki mu je policija dokazala več zločinov, pred sodiščem nikakor ni hotel priznati svojih grehov in je vsako obtožbo trdovratno tajil.
Tedaj je sodnik prišel na originalen domislek. Zapovedal je zločinca naložili v letalo — ko je pilot dosegel višino 2.000 metrov, se je pa začel z nevarnimi loopingi spuščati nizdol. Zločincu so se kar lasje ježili od groze; po srečnem pristanku ga je mahoma minila vsa zakrknjenost in je priznai vsa svoja hudodelstva.
Dekle z najlepšimi prsti
(Ri*) Newyork, jan.
Nič manj ko 4500krat so fotografirali neko 221etno dekle, ki pravijo izvedenci o njej, da ima naj lepše prste na svetu.
Prve fotografije so pograbili kakopak prodajalci cigaret. Dali so natisniti velike reklamne lepake, na njih je pa lepotica tako ljubko držala cigareto med prsti, da so kadilci in nekadilci kakor za stavo kupovali škatlice, ki jim je bila priložena njena slika.
Dekletu je ime Jeraldin Carboi. Čeprav je toliko nedolžnih žrtev zapeljala h kajenju in prinesla prodajalcem cigaret milijonske do-
Junaška mala Biruta
(K k) Kovno, jan.
Osemletna hčerka kmeta Nar-butasa iz Šimonisa je zadušila ogenj v hiši in žrtvovala za to svoje mlado življenje.
Mala Biruta se je igrala v hiši s svojim petletnim bratcem, ko so bili domači na polju. Med igro sta otroka zažgala oblance na štedilniku. Ko je bušil ognjen zubelj v zrak, se je deklica zdajci zavedela nevarnosti. Pometala je goreče oblance na tla in je hotela z golimi ročicami ogenj vdu-šiti. še tedaj, ko se ji je vnela obleka, ni odnehala; le bratcu je zavpila, naj jo polije z vodo.
Junaškemu otroku se je res posrečilo ogenj zatreti. Toda pri tem se je tako hudo opekla, da je umrla.
ne pivovarske družine, še kot mlad j bičke, ni sama še živ dan okusila fant je bil nekoč priča živinskega! tobaka
prizora pred neko gostilno. Ta dogodek si je mladenič tako globoko vtisnil v srce, da je bil odločilen za vse njegovo življenje.
Tako je bilo: Frederick Charrington je šel nekoč na sprehod mimo neke gostilne in je videl kako je neki pijanec pretepal svojo ženo in otroke. Mladenič se je ustavil in tedaj so mu oči obvisele na napisu v oknu gostilne: »Pijte Charrington o vo pivo.«
Mlademu možu je šel ta doživljaj tako do srca, da je nekaj dni nato izjavil svojim osuplim staršem. d p se odreče svoje dediščine. Stopil je v službo k neki banki in se posvetil knjigovodstvu. Ves svoj prosti čas je pa žrtvoval boju proti alkoholu, mamilom in trgovanju z dekleti. Živel je v londonskem predmestju s svojimi prijatelji, ki so bili njega dni zabredli v blato, pa jih je »romantični do-fc- fnik« spravil na pravo pot.
Ječa zaradi 4 Din
(Ni*) London, jan.
Londonsko kazensko sodišče je te dni izreklo tako nečloveško sodbo, da se nam »Evropcem« kar nemogoča zdi.
Neki črkostavec je s ponareje nim ključem odprl nabiralnik te lefonskega avtomata in si prisvojil vso gotovino, ki je bila v njem. Bila je pa prav pičla: samo štirje dinarji v našem denarju. Sodišče je obsodilo tatu na šest mesecev stroge ječe, ker se je izpozabil nad javno lastnino.
Paprični vihar
(Di*) Bukarešta, jan.
V zgodnji pomladi prihrume kaj radi viharji. Sleherni izmed nas je že slišal, da razsajajo snežni viharji in peščeni viharji, toda nihče
sem pa v vaš ovitek vtaknil napačno pismo. Gotovo ste ga že Prejeli. Ne bodite hudi name in oprostite mi. Saj si ne morete Misliti, kako me peče ta nerodnost. Prosim vas, nikar se ne Jezite, prav, prav lepo vas pro-Sl*n. Draga gospa Agata, saj veste, da bi se česa takega ne pre-drznil... Halo! Gosp^ Agata? Gospa Agata!«
Agata je pobesila slušalko in več poslušala. Hotela mu je reči še kakšno malomarno besedo, pa ni zmogla. Prav gotovo oi se bila izdala. Po vsem životu Jo je stresal drget...
»Gospa Agata!« je še zmerom slišala proseči in ponižni Fričev Slas v slušalki... Položila je slušalko nazaj na aparat in se razgledala po sobi. Vse je bilo kakor prej. Po licih sta ji spolzeli <3ve veliki solzi, čudno je to flaše življenje...	(š.	I.*)
Zagovoril jo je
»Slišala sem, da pesnikujete. Alt ste bili že kje tiskani?«
»Slišal sem, draga gospodična, da časih doma kaj skuhate. Ali Je mar že kdo kaj vašega pojedel?«	(»Gutierrez«,	Madrid)
Le še tri dni
Nemški napisal Jo Hanss Rffsler
Ocvirk dobi pismo. V pismu se bere:
»Le še tri dni boste živeli!« Drugega nič. Niti datuma. Niti podpisa. Niti sploh nič.
Ocvirk vrže pismo v peč. Drugi dan pride drugo pismo. V njem se bere:
»Le še dva dni boste živeli!« Ocvirk se zdrzne. Ocvirka obide groza. Ocvirk vso noč ne zatisne oči.
Tretje jutro je spet tako pismo tu. In v njem samo tole: »Le še en dan boste živeli!« Ocvirk obišče vse sorodnike. Ocvirk se spravi z vsemi znanci. Ocvirk poplača dolgove. Zadela okna. Zapahne vrata. Pripravi revolverske pasti. Sedi vso noč pri telefonu.
Toda noč mine mirno. Trepečoč čaka Ocvirk zjutraj pismonoše.
Naposled pozvoni. Pismo je prišlo. Ocvirk ga ovoha.
Pretrga ga in bere:
»Le še eno minuto boste živeli — preden boste iz našega pisanja izvedeli, da se je naša senzacionalna razprodaja ovratnic in srajc danes začela. Obiščite nas takoj. Moda za gospode Aronovič.«
Ocvirk obišče takoj. Ocvirk odvihra. K Aronoviču.
Aronovič mu sam odpre vrata.
»Imenitna reklamna ideja, kaj?« se reži na stežaj.
»Kolosalna!« zarjove Ocvirk. »A to znam jaz tudi. Pazite. Ne boste živeli več tri dni, ne boste živeli več dva dni, ne boste živeli več en dan, nego le še eno minuto, preden boste izvedeli, kako dobro bo dela mastna klofuta vaši omejeni betici.«
Ocvirk je udaril. Enkrat. Dvakrat. Trikrat.
V torek bodo Aronoviča pokopali.
Družina izumrla v 14 dneh
(Qi*> Budimpešta, jan.
Malo madžarsko mestece Sziva je doživelo nedavno čudno tragedijo.
Mlada žena kmeta Folvveiderja je na porodu umrla. Moža je to tako potrlo, da se ni mogel in ni mogel potolažiti. Na dan njenega pogreba je nenadoma izginil z doma. Vaščani so preiskali vso okolico; naposled so ga našli obešenega v bližnjem gozdu. Pogreb mlade žene so preložili za dva dni, da bodo oba zakonca skupno pokopali.
Kmalu po smrti staršev je izdihnil še novorojenček; zdravniki so mu že ob rojstvu prerokovali kratkotrajno življenje. Zakonca Folweider sta imela pa še hčerko, ki ji je bilo pet let. V času nesrečnih dogodkov je bilo dekletce v bolnišnici, ker jo je dajala Škrlatica. Nu, in tudi ta otrok je komaj štirinajst dni po smrti svojih staršev podlegel zavratni bolezni.
čudna so pota božja: štiričlanska družina je do poslednjega izumrla v pičlih dveh tednih.
Zdravnik: »Vaša bolezen, dragi gospod, bo znanost nenavadno obogatila!«
Bolnik (prestrašen): »Ježeš — jaz sem pa mislil, da ne bo stalo več ko 100 Din!«
Dekle, Iti jo je usoda zasledovala
Nadaljevanje z 2. strani
Ilona je bila takrat sama z otrokom doma. Ko so se njen mož in Newyorčana vrnili s sprehoda, so našli Ilono nezavestno na tleh. Šele zdravnikom se je posrečilo, da so mlado ženo spet obudili v življenje, in tedaj je jokaje se pripovedovala o strašni nesreči. Dejala je, da je otrok splezal na okno, medtem ko mu je ona popravljala neko igračo. Ko se je ozrla po otroku, ga ni bilo nikjer.
Seveda živ krst ni verjel Iloni te pr* 'ovedke. Zakaj oba Petrary-jeva sta se živo spomnila, s kakšno trdovratnostjo se je pred leti otepala, da bi videla otroka svoie svakinie. Oba sta bila prepričana, da je otroka nalašč ubila, zato jo je policija aretirala.
Pred preiskovalnim sodnikom je oživela vsa Ilonina preteklost. Na dan je prišlo, da ni umorila samo svakovega otroka, temveč že dva malčka pred njim — tako je vsaj kazalo, že dvakrat je bila v službi pri otrocih, in obakrat se je otrokv ki je bil v njeni oskrbi, ponesrečil. Sodišče je ta nesrečna primera natanko preiskalo in tedaj je dognalo, da ni bila Ilona kriva nesreč, temveč zgolj slučaj.
Ni čudo, da sta obe nesreči zapustili v Ilonini duši tako globoke sledove, da si je prisegla, da ne bo nikoli več prišla z otroki v dotiko. Zakaj bala se je, da bi njena navzočnost spet ne prinesla smrti njenemu varovancu. In prav ta strah jo je spet obšel, ko ji je gospa Mary Petraryjeva zaupala, da pričakuje otroka. Zato ji je tudi odpovedala službo in prav zato je svojega moža preprosila, da sta se preselila v Boston. Seveda bi bila lahko svojemu možu zauuala svoje skrbi, toda bala se je, da je ne bi morebiti napak razumel.
Sodišče je nesrečno Ilono kakopak oprostilo in zdaj je Mary svoji svakinji najboljša prijateljica.
Pred nekaj leti so se pojavili v Ljubljani na obljudenih križigfiih vozički s kranjskimi klobasami, hrenovkami in celo z juho. Novost se je hjtro udomačila, posebno med ponočnjaki. Ker so se pa gostilničarji pritožili, da jim ti nočni klobasarji delajo že kar prehudo konkurenco, je le dni banska uprava prepovedala poulično prodajanje jestvin v nočnih urah.
Te prodajalce hrenovk sem tudi jaz rad imel; kadar sem se ob poznih nočnih urah vračal domov, me je kar samo zaneslo k njim. Na Zmajskem mostu, pred Prešernom ali pa pred Evropo je sta! »avto« s klobasami. Mlad dečko v beli čepici me je že od daleč pozdravil.
Hrenovko, kaj ne?«
»Da, hrenovko bi.c Vzel je vilice, odkril i>okrov bakrenega kotlička in zataknil. Topla, rdeča, drobna hrenovka se je kar zvijala na belem papirju. Zraven je še odrezal tenak kos kruha.
»Z gorčico?«
On je 9icer rekel ,zenf‘. Vgriznil sem bil že v hrenovko in sem samo prikimal.
»Ta je pa lačen!« je menil vesel upokojenec, ki je lam nekje pri Cen-Iralu veselo prebil sobotni večer. Tudi la se je ustavil pri avtu s hrenovkami in začel prijateljski razgovor s prodajalcem.
»Kako vam gre ,k.šeft‘?<
»Denarja manjka ljudem, pa konkurenca je velika. Da, nekoč, ko smo hilj samo trije!... Pa ljudje so preveč varčni. Ure in ure stojim tu, v mrazu in dežju, do zgodnjih jutrnjih ur pa peljem skoraj prav toliko hrenovk domov, kakor sem jih pripeljal.r
»A kaj naj rečemo mi upokojenci I Za dobro hrenovko se pa vendar še kje uajde kak dinarčeJi! — Bog žeg-najte se je obrnil k meni in se mi prijazno nasmehnil.
Tudi zdaj se večkrat vračam pozno domov. Na Zmajskem mostu žalostea obstanem. Kje so vozički, kje so klobasarji, kje je tisti mladi dečko z belo čepico, kje je tisti avto, kjer si tolikokrat z občutkom použil toplo in dehtečo hrenovko? Tisti lepi rdeči avlo z dimnikom, ki je v poznih nočnih urah hranil lačne želodce ...
♦
Mestni socialni urad je uvedel za siromake prostovoljen davek na sobe in poslovne prostore: 1 Din za tri mesece. Delodajalci naj bi pa prispevali po 4 Din.
Danes je v Ljubljani okrog 1400 ljudi brez dela. Tem je treba pomagati. Ljubljana ne more iz bednost* nega fonda črpati toliko, da bi podprla vsaj najpotrebnejše, ker mora skrbeti tudi še za stare in obnemogle meščane.
Če bi vsi ljubljanski hišni posestniki plačali od svojih sob ta prostovoljni davek, bi zneslo približno 100.000 Din. Nekoliko bi že zaleglo.
Pričakovati je, da bo Ljubljana z razumevanjem podprla to akcijo, odprla svoje srce in izpolnila socialno dolžnost do tistih, ki žive v največjem pomanjkanju.
*
Na Aleksandrovi cesti se srečata dva prijatelja, trgovca.
»Ali veš, kaj je abesinsko-italijanska vojna proti pikerčanu, ki ga točijo v nebotičniku?«
»Težko vprašanje! Ne pijem namreč in zato ne vem, v kakšni zvezi naj bo pikerčan ali celo nebotičnik z nbesinsko-italijansko vojno. Lahko ti pa jaz zadam neko laž.ie vprašanie...« »Nu?«
»Kaj je abesinsko-italijanska vojna v primeri s simpatijami, ki jih čutijo zavarovanci Pokojninskega zavoda do nebotičnika?
V kavarni sem srečal starega znanca, Hrvata iz Zagreba. Ze kar po prvih besedah se je spravil nad Ljubljano. Za 24 ur je prišel s£m, pa ne ve, kaj naj počne. Ljubljana se mu zdi silno pusta, nikjer ne najde zabave ne razvedrila. Stara pesem! Kolikokrat sem jo že slišal od naših južnih bratov, kadar pridejo v Ljubljano!
»Dodjite u Zagreb, pa čete vid jeti, šla je život! Ah, ova Ljubljana, ova dosadna LjubljanaI Pa kako možete ovako da živite? Pa ovo je očajno!«
Rekel sem mu, da bi se ravno tako dolgočasil tudi v Londonu, če bi bil tako sam in brez prave družbe. »Sicer je pa Ljubljana prav prijazno mesto,« sem pripomnil. »Prijazno za one, ki imajo svoje opravke in svojo družl»o.«
Mahnil je z roko. Zamišljeno je prelistaval neki ljubljanski dnevnik in se ustavil pri malih oglasih.
»Ništa, ama baš ništa. čak i mali oglasi su vam dosadni. Ali...« S porogljivim zadoščenjem je pokazal na mali oglas. »Tu je jedina senzacija vaše bele Ljubljane!«
Pogledal sem to senzacijo med malimi oglasi:
»Halo, halo, danes sveže krvavice z zeljem...«	—	ny.
Ko je kralj umiral.
Meščani iz Sandringhama se zbirajo, v pričakovanju novic iz kraljevskega gradu. V ozadju cerkev Marije Magdalene, kjer so kraljevo truplo položili na pare, preden so ga prepeljali v London.
danjega kralja Edvarda VIII.) — Jurij V. ni na tem polju nikdar slovel, čeprav je bil zmerom izbrano in okusno oblečen.
Edvard VII. se je posebno ukvarjal z zunanjo politiko — Jurij V. z notranjo. Edvard VIII. slovi že danes po tem, da se najbolj zanima za socialno politiko. Zaradi njegovih simpatij z nezaposlenimi so ga bili celo krstili za »rdečega princa«.
Jurij V. ni bil dololen za kralja
Jurij Friderik Ernest Albert, vojvoda yorški in poznejši kralj Jurij V., je bil drugi sin Edvarda VII., takratnega waleškega princa,* in danske princese Aleksandre. Prvi Edvardov sin, Jurijev starejši brat in prestolonaslednik, se je imenoval vojvoda Clarenški.
V zimi leta 1891—1892 je divjala na Angleškem huda epidemija hripe; takrat so ji rekli influenca. V tistem času za to bolezen še niso poznali zdravila. Tudi vojvoda Clarenški je zbolel in 14. januarja 1892 umrl, star šele 28 let. Njegova smrt je bila tem tragičnejša, ker se je ravno imel iz ljubezni poročiti s princeso Viktorijo Maryjo of Teck.
Listi so takrat predlagali, naj bi denar, namenjen za ženitovanjske svečanosti, poklonili njej, ki ji je usoda toli kruto ugrabila najdražje. Tedaj se Je vojvoda Yorški iz idealne bratovske ljubezni odločil prevzeti tisto mesto, ki njegovemu ljubljenemu bratu ni bilo usojeno: odpeljal je 6. julija 1893 princeso Maryjo pred oltar. Takratna princesa Mary je bila poznejša kraljica in sedanja kraljica-mati Mary.
* Waleški princ se imenuje prvi sin vladajočega kralja, torej prestolonaslednik. Ko se je Jurij rodil, njegov oče Edvard še ni bil kralj; takrat je vladala še Viktorija.
gnali, da se je Jurij poročil z Maryjo zgolj iz državnih koristi, brez globljega čustva.
Angleži so v svojem puritanstvu za takšne reči posebno občutljivi; njihovi zgodovinarji ne zapisujejo »resnic« na povelje od zgoraj, temveč jih iščejo iz resnicoljubnosti same. A kljub še tako vestnemu iskanju niso mogli dognati niti sence »sramote«, ki so ljudje takrat toliko šušljali o njej.
Dokler bo živel človeški rod, ne bo brskalcem skrivnosti nikoli zmanjkalo snovi, če je sami ne najdejo, si jo pa izmislijo. Tudi o sedanjem kralju Edvardu VIII. in o njegovem samstvu vedo povedati to in ono. Prepustimo te stvari Angležem samim; družina in morala sta na britanskih otokih preveč v časteh, da bi jo smel kdorkoli brez kazni obrizgati s sramoto — ne i z v z e m š i niti najnedotakljivejših.
Jurijeva ,.afera"
V »Daily Telegraphu« beremo:
Pred mnogimi leti so obrekovalci raznesli glasove, da se je poznejši kralj Jurij V. leta 1890 na Malti skrivaj poročil s hčerjo admirala sira Mihaela Culme-Seymourja. To je popolnoma iz trte izvito, vzlic temu se je pa laž trdovratno širila po deželi. Potem je za nekaj let utihnila, da se je ponovno pojavila leta 1910, ko je Jurij V. zasedel prestol.
Leta 1911 se je kralj odločil obrekovalcem zavezati jezik: izročil je »afero« sodišču v razsojo. In tedaj so izsledili nekega Myliusa, neznane narodnosti, in mu dokazali, da je priobčil v pariškem listu »Le Liberateur« članek, v katerem je očital Juriju V. dvoženstvo. Myliusa so aretirali in postavili pred sodišče.
Tam je zahteval, da zaslišijo kot pričo tudi kralja Jurija samega, čeprav je bil kralj pripravljen pričati, do tega ni prišlo, ker bi bilo protiustavno. Pričat so pa prišli sir Mihael Culme-Seymour, njegova hči in več
Kralj Edvard VIII.
Pomembni dnevi iz njegovega življenja
23. junija 1894: Rodil se v Rich-mond-parku v londonski okolici.
20. januarja 1936:	Zasedel prestol
svojega očeta.
Edvard VIII. — socialni kralj
Novi kralj se je rodil 23. junija 1894. Pri krstu je dobil imena Edvard Albert Kristijan Jurij Andrej Patrick David. Mlada leta je moral po striktni očetovi želji prebiti kot enak med enakimi v šoli, v mornarici in v vojakih. Zato si je tudi ohranil do današnjega dne demokratski nastop, kakor ga pač ne srečamo izlepa pri ljudeh prinčevske krvi.
Danes Edvard VIII. po letih ni več tako mlad mož, po zunanjosti in po duši je pa mladosten ko dvajsetletnik. Po nazorih je sodoben v najlepšem pomenu besede, skoraj preveč za konservativne angleške pojme.
»Pred drugimi princi ima neizmerno prednost, da ni živel med starimi in okostenelimi dvornimi maršali in komorniki, temveč v neposrednih stikih s preprostim ljudstvom. Poslušal je na lastna ušesa hrumenje strojev v tovarnah, občutil je z lastnimi rokami brnenje motorjev, rokoval se Je z rudarji v rovih, sam delavec med delavci.« (H. Lauwick v »Jouru«.)
Kmalu po vojni se je začel resno ba-viti s socialnimi problemi. Nekoč je spravil vlado v nemajhno zadrego, ko je tako odkrito simpatiziral s stavku-jočimi delavci, da ga je vlada morala prositi, naj molči (»Prager Tagblatt«).
Gradič kralja Jur.ija V. v Sandringhamu
V ta gradič je hodil pokojni kralj, kadar se je za praznike hotel nekoliko odpočiti od velemestnega vrvenja. Tu je tudi zbolel in umrl.
vi kakor cela legija diplomatov. Danes je angleški imperij mogočnejši in notranje bolj zvarjen, kakor je bil kdajkoli doslej.
Angleži so mu za to tudi hvaležni. Ko se je vrnil iz Južne Amerike, so ga napol za šalo, napol zares nazvali »Prince of Sales« (besedna igra za »Prince of Wales«): princ za kupčijo.
Anekdote
o novem
V ŠOLI
kralju
Ko je Edvard VIII. hodil še v šolo, je nekoč dejal:
»Kadar postanem kralj, bom napravil tri zakone:
1. nihče ne bo smel več psičkom odsekati repa;
2. nihče ne bo smel več na Angleškem grešiti;
3. prepovedal bom rabo uzd, ker so muka za konje.«
VIKTORIJA V NEBESIH
Ko je umrla njegova prababica, kraljica Viktorija, je malega vojvodo Cor-wallskega, sedanjega kralja Edvarda VIII., najbolj zanimalo, kakšno mesto bo dobila v nebesih.
Vojvodova vzgojiteljica, mrs. Bricka je Edvardu pojasnila, da bo dobila kraljica Viktorija tisto mesto, ki je po činu takoj za angeli.
Domači na straži mrtvega kralja
Preden so kraljevo truplo prepeljali v London, so ga položili na pare v sandringhamski cerkvici Marije Magdalene. Prvi so prevzeli stražo ob mrtvem vladarju grajski uslužbenci.
na fronto?« je vprašal vsemogočnega ministra.
»Zastran mene!« je suho odgovoril Kitchener. »če bi tvegali samo smrt, vam ne bi smel braniti. Pripustiti pa ne smem možnosti, da bi sovražnik vašo visokost v jel.«
Novembra 1914 je princ prišel v Saint-Omer na flandrski fronti kot adjutant generala Preneha. V Flandriji je ostal 18 mesecev v strelskih Jarkih, primernejših za žabe kakor za ljudi: blato v njih je segalo vojakom do pasu in še više.
»Angleški vojaki so takrat spoznali v mladem poročniku nesebičnega tovariša, vedno dobre volje, tudi ob najhujšem bombardiranju, zmerom pripravljenega deliti z njimi vse dobro in zlo — živo nasprotje njegovega vrstnika na drugi strani strelskih jarkov, nemškega kronprinca, ki ga ni nihče nikoli videl v prvih vrstah, ker se je rajši zabaval v zaledju.« (»Temps«.)
PRINC NA POPOTOVANJU
Maja 1919 si je tedanji waleški princ pridobil londonsko meščanstvo, še tisto leto se je začela vrsta njegovih brezkončnih popotovanj širom sveta.
Od 5. avgusta do 1. decembra 1919 je obiskal Novo Fundlandijo, Kanado in Washington.
16. marca 1920 je odpotoval v Novo Zelandijo in Avstralijo. Vrnil se je 11. oktobra 1920.
26. oktobra 1921 je odšel v Indijo. Tam je ostal do 20. junija 1922.
Leta 1923 je spet odpotoval v Kanado, leta 1925 v Južno Afriko, od ondod na Sveto Heleno, kjer je umrl Napoleon, potem v Montevideo in Buenos Aires v Južni Ameriki. Leta 1927 je v tretje obiskal Kanado, leta 1928 je šel pa s svojim bratom, vojvodo Gloucestrskim na lov v vzhodno Afriko. Tam ga Je dohitela novica, da je njegov oče smrtno nevarno bolan. Pustil je lov in se v rekordnem času 8 dni vrnil v London.
Povsod koder je potoval, je študiral gospodarske in trgovinske razmere, da jih je primerjal s stanjem v svoji ožji domovini. Sistematsko je proučeval razmere v industrijskih središčih in rudnikih, se zanimal za delavstvo in njegov položaj in predsedoval neštetim prireditvam, najrajši dobrodelnim.
Ko nekoč njegov avto zaradi prevelikega prometa ni mogel dalje, je neki kmet porogljivo vzkliknil:
»Spet takle bogat pohajkovalec!«
Waleški princ se je sklonil skozi okno in ga zavrnil:
»Bogat — mogoče; pohajkovalec pa bogme ne!«
LETALEC IN ŠPORTNIK
Koj po vojni ga je zamikalo letalstvo. Prej ni miroval, dokler ni postal izprašan pilot, in od tistih dob je po-
Ova kralja
Jurii V.
Edvard Vlil.
Spomini in anekdote o pokojnem in sedanjem angleškem vladarju. — Edvard Vili. Je po 175 letih prvi neporočeni kralj na angleškem prestolu
Kot waleški princ se je zavzemal za ustanavljanje klubov za nezaposlene delavce, sam je šel incognito v rudnike in pri delu študiral rudarske razmere, posebno se je pa zavzemal za odpravo »slumov« (siromašnih stanovanj v predmestjih). Nekoč je v radiu izjavil:
»Groza me je, da morejo v civilizirani državi, kakor je naša, vladati takšne razmere.«
Na Angleškem kralj ne vladat nego kraljuje.
Angleška ustava.
Krall Jurii V.
Pomembni dnevi iz njegovega življenja
3. junija 1865: Rodil se v Londonu.
6. maja 1910:	Zasedel	prestol ob
ismrti Edvarda VII.
22. maja 1910: Kronanje v West-minstrski opatiji.
1914—1918: Svetovna vojna.
6. maja 1935: 251etni srebrni jubilej kraljevega vladanja.
Edvard VII. in Jurij V.
Jurijev prednik Edvard VII., naslednik velike kraljice Viktorije, je posebno ljubil lov z gonjači — Jurij je bil strasten ribič.
Edvard VII. je ljubil konjske dirke v prosti naravi — Jurij V. pa na hipodromu.
Edvard VII. je rad hodil v gledališče — Jurij V. je z užitkom poslušal komorno glasbo; njegova ljubljenca sta bila Mendelssohn in Gounod.
Edvard VII. je bil strasten kvartač; ko so mu prepovedali hazardni bac-carat, se je z vso vnemo vrgel na bridge, šah med kvartarni — Jurij V. za kvartanje ni imel smisla.
Edvard VII. je zbiral palice — Jurij V. fotografije in znamke; njegova zbirka je najlepša in najpopolnejša na svetu.
Edvard VII. je ustvarjal moško modo za vso Evropo (isto velja za se-
Jurijev zakon
Ta zakon, sklenjen iz toli idealnega nagiba, je bil srečen kakor le kateri. V njem se je rodilo šest otrok, pet princev in ena princesa:
Princ Edvard Albert, sedanji kralj, se je rodil 23. junija 1894;
princ Albert, vojvoda yorški (* 14. decembra 1895); 26. aprila 1923 se je poročil z lady Elizabeto Bowes-Lyo-novo, grofico Strathmorsko in King-hornsko;
princesa Viktorija Aleksandra (*25. aprila 1897), žena vikonta Las-cellesa (1922);
princ Henri, vojvoda Gloucestr-ski (*31. marca 1900); v novembru 1935 se je poročil z lady Aliceo Scot-tovo;
princ Jurij, vojvoda Kentski (* 20. decembra 1902); leta 1934. se je poročil z grško princeso Marino;
princ John (* 12. julija 1905), umrl leta 1919.
•
O Jurijevi mladosti je krožilo njega dni vse polno govoric. Najtrdovratnej-ša med njimi je vedela povedati, da se je bodoči kralj Jurij skrivaj poročil na Malti z miss S., hčerjo nekega admirala, in da je imel z njo dva otroka. Ti glasovi so tudi zatrjevali, da je dvor pred to »sramoto« zaprl oči — vse dotlej, dokler ni s smrtjo vojvode Clarenškega prišlo na dnevni red prestolonasledniško vprašanje. Takrat so iznajdljivi duhovi celo to do-
*
Edvardova odlika je tudi ta, da popolnoma obvlada več tujih jezikov — pravo čudo za Angleža. Ko je 1. 1931 potoval po Južni Ameriki, da naveže trgovske stike med svojo domovino in tamkajšnjim tržiščem, se je z ljudmi pomenil po špansko. Vrnivši se domov, je bilo prvo, kar je svetoval svojim rojakom, naj se z vso vnemo lotijo učenja tujih jezikov.
Kot princ je kralj Edvard silno mnogo potoval. Obhodil je tako rekoč ves svet, poznal je ves angleški imperij. Kamorkoli je prišel, si je s svojo demokratičnostjo na mah osvojil ljudi. Njegova velika zasluga je, da je z obiski v daljnih deželah bolj priklenil dominione in kolonije k matični drža-
Mali vojvoda se je zamislil, potlej je pa zmajal z glavo:
»Mislim, da babica ne bo marala korakati z a angeli.«
(Viktorija je slovela po svoji cere-monioznosti; kakor je bila po eni strani velika in za Angleže zaslužna vladarica, tako so po drugi strani njeni podaniki sami radi zbijali dobrodušne šale na rovaš njene kraljevske zapetosti. Mladi Edvard je svojo prababico z gornjim odgovorom pač najbolje ka-rakteriziral. Op. ured.)
V VOJNI
Ko je napočila vojna, je bil tedanji waleški princ gardni grenadir. 11. avgusta 1914 je odšel s prvim bataljonom v warleysko vojašnico v Essexu.
Toda v zaledju ga ni strpelo. Zato se je brez vednosti svojih staršev obrnil do tedanjega vojnega ministra lorda Kitchenerja, da ga pošlje na fronto.
»Smrti se ne bojim, ujetništva tudi ne. Saj imam Se štiri brate. Ali smem
kraljevih prijateljev. In pokazalo se je, da admiralova hči leta 1890 sploh ni bila na Malti in da tedanjega yorške-ga princa, poznejšega kralja Jurija V., že od svojega 9. leta ni več videla.
Dve anekdoti
KRALJ JURIJ IN EGIPČAN
Bilo je nekoč v maltskem pristanišču. Jurij V„ takrat še prestolonaslednik, je služil na angleški vojni ladji, ko se je ustavil na Malti neki visok egipčanski uradnik in izrazil željo, da bi rad spoznal waleškega princa.
»Bojim se, da ga danes ne boste spoznali,« mu je odgovoril neki mlad častnik, ves znojen in zaprašen. »Danes ravno nakladamo premog.«
»Razumem,« se je nasmehnil visoki gost. »Pri takšnem delu gotovo spravite svojega princa v posebno kabino, da se ne zamaže?«
Tudi častnik se je zasmejal, potem je pa gostu uslužno razkazal ladjo.
»Vseeno bi rad videl prestolonaslednika,« je menil tujec malo pozneje ladijskemu kapitanu.
»Saj ste pravkar z njim govorili!«
OBILEN LOV
Nekoč je šel Jurij V. na jerebičji lov. Čez nekaj časa je pristopil k njemu neki njegov služabnik in spoštljivo dejal:
»Prinesel sem vam ustreljene jerebice, Veličanstvo.«
»Hvala. Koliko jih imate?«
»Trinajst, Veličanstvo.«
»čudno... Saj sem samo sedemkrat ustrelil!...«
HERSAN CAJ
»Vsa čast, gospodična!* mi je čestital doktor. »To stvar ste imenitno uredili in doživeli sijajen uspeh...«
takoj prosto. Nato sem v naglici pripravila svoj kovčeg in odšla. Frica ni Je m videla.
Točno po dogovoru eem se prijavila svojemu šefu.
»Za popoldne sem prosil gospo Magdo, da pride k meni,« je (^govoril doktor na moje vprašanje, kaj bomo zdaj storili. »Imeli boste priložnost prisostvovati predzadnjemu dejanju drame. Zadnje dejanje se bo pa seveda odigralo na kriminalni policiji, zakaj zavarovalnica misli v svarilni zgled zadevo ovaditi.«
»Ne!« eem kriknila, »to se ne sme zgoditi! Saj mora biti še kakšna druga pot. Prosim vas, gospod doktor, zastavite svoj vpliv, da ne bo prišla zadeva do policije!«
»Glej, glej, kaj je pa šinilo v vas?« me. je vprašal še! malone poparjeno.
»Prosim vas, gospod doktor, storite to meni na ljubo!«
»Tak tako« je zategnil šef in me čudno pogledal. »Zdaj začenjam razumevati.«
Potem se je hitro obrnil proč in stopil k oknu.
»Prav,« je rekel po kratkem premisleku. »Pokazali ste, da ste sposobni • zaradi vas bom poskusil zadevo urediti.«
»Morda bo tako še najbolje,t je po kratkem premolku zamišljeno dodal.
Nato me je poslal v čakaliioo, kor je imel opraviti več zaupnih telefonskih razgovorov. Čez kake pol ure me je dal poklicati v pisarno. Seznanil me je z nekim gospodom, enim izmed ravnateljev zavarovalnice, ki naj bi bii prav tako kakor jaz v soseinji 6obi, oddeljeni od šefove pisarne le z zaveso, priča nameravanemu razgovoru. Razen tega je dal postavili v sobo tudi diktafon, da bo zabeležil razgovor.
parije kaznujejo pri nas z ježo. Mož vas že čaka, dal ga bom takoj poklicati!«
*
Dramateki prizor, ki se je nato vršil, bom le na kratko popisala.
Ko je sluga odprl tovarnarju vrata in je le-ta zagledal svojo ženo, mu je od neizmernega presenečenja ušel vzklik začudenja. Zena je sedela nepremično v naslanjaču, sključena v dve gubč.
Doktor je ponudil tovarnarju stol in prosil, naj mu nihče ne skače v besedo, nato je pa začel stvar pojasnjevati. Z zloveščim mirom je tovarnar poslušal izvajanja mojega šefa in ga prekinil šele tedaj, ko je doktor omenil šoferja in njegovo čudno vlogo ter mu pokazal ono pismo.
»Torej vendarle,« je hripavo zavpil tovarnar, ko je pismo prebral. »Priznati moram, da sem sam sumil svojo ženo, čeprav ji nisem pripisoval tolikšne pokvarjenosti. Le nerad sem tatvino ovadil, a hotel sem po vsaki ceni priti resnici do dna. Zdaj vse vem! Moja žena je postala hudodelka, da si je mogla plačevati dragega ljubčka... A ne samo to, svojega ljubčka redi celo v moji lastni hiši!... Kaj rečeš na to, Magda?«
»Fric... Lehmann... je... moj... sin!« je ihtč izdavila nesrečna žena.
Grobna tišina. Osuplo sva se spogledala z ravnateljem.
»Fric Lehman je tvoj sin?« je zunaj zajecljal tovarnar. »Saj je bilo Lehmann tudi tvoje dekliško ime... Bog bodi zahvaljen! Stvar je urejena, Magda, ne bodi huda, krivico sem ti delal!«
Iz razgovora, ki je nato sledil, smo izvedela, da je ta zatajeni sin kot avtomobilski dirkač in lahkoživec več-
»Razplet je bil res hudo nepričakovan,« je menil pozneje doktor. »Prav za prav smo vsi osramočeni. Naš poklic utegne biti resda zanimiv, 'ep pa prav gotovo ni!«
Dobila sem tri dni dopusta. Četrti dan sem se spet prijavila pri Sefu.
»Vsa čast, gospodična!« mi je čestital doktor. »Irronitno ste stvar uredili in doživeli sijajen uspeh. In uspeh je glavno. V ostalem se je Fric Lehmann včeraj odpeljal v Hamburg, da se vkrca v Ameriko. Očim ga je poslal k nekemu kupčijskemu prijatelju onstran luže. Upajmo, da bo lahkomiselnemu mladeniču izprememba <to-bro dela.«
»Včasih drago plačamo, da dosežemo svoj cilj,« je rekel šef po kratkem premolku. »Vaš prvi uspeh je bil drug!«
To je rekel gotovo zalo, ker je videl, kako so mi solze ]>olzele po licih.
O Fricu Lehmanmi nisem nikoli več slišala.
VII
Ukradeni briljanti
Napočilo je poletje. Ker v mestu nisem imela pravih opravkov, mi je šef dal delo v pisarni.
Razen pisarniških uslužbencev je imela informacijska pisarna stalno v službi osem detektivov. Jaz sem bila med njimi edina ženska. Nekatere izmed njih sem šele zdaj spoznala, ko eem delala v kartoteki.
»Pomagajte gospodični pri kartoteki,« mi je naročil doktor, »In oglejte si razne primere. Boste videli, da se boste mnogo naučili. Posebnega lista ne dobe samo osebe, s katerimi smo imeli kdaj opravka, temveč tudi vei Usti ljudje, ki trčimo nanje pri naših poizvedbah. Našo izčrpno kartoteko ceni tudi kriminalna policija.«
Da mi je doktor dovolil vpogled v kartoteko, je bilo dokaz njegovega posebno velikega zaupanja vame, saj je bila drugače dostopna samo njemu in stari gospodični, ki jo je urejala. Ge je hotel kateri drugi detektiv kaj pogledati v njej, je dobil s šefovim dovoljenjem v proučevanje samo tisti list, ki se je tikal njegove zadeve.
Delo v kartoteki je bilo zelo zanimivo. Doktor je bil nekoč sam kriminalni tajnik in je bdi od tistih dob v živahnih stikih s policijo; kar je pri njej izvedel, je porabil za izpopolnitev evoje kartoteke — kadar jo je potreboval kriminalni urad, si jo je pa pri njem ogledal, saj je v njej dobil podatke o še tako intimnih zasebnih zadevah, ki ni policija o njih ničesar vedela.
Dalje prihodnji!
rabil vsako priložnost za športne polete.
Malo znano utegne biti našim bralcem, da je sedanji kralj preletel goro Kilimandžaro in Kenyo v Afriki (7000 . metrov visoko) in ameriško gorovje Ande (5000 m). Ameriške Skalnate gore je preplezal peš, s cowboyi je pa tekmoval, kdo bo spretnejši in hitrejši.
Njegovih istorij o padcih s konja je bilo pred nekaj leti nič koliko. Ne da , bi bil neroden jahač, le prevelike vratolomnosti je uganjal. Zadnja leta je zato ježo bolj ali manj opustil, še zmerom pa rad igra tenis in golf.
PRINC IN’ P ARU A*
Za Edvarda vm. je posebno značilna tale epizoda.
Ko je potoval po Indiji, je pristopil k njemu neki zastopnik parij, da mu
Vojvoda Yorški
Ker je Edvard Vin. neoženjen, je za zdaj postal prestolonaslednik njegov za njim najstarejši brat, vojvoda Yorški.
Pove želje svojih sotrpinov. In temu človeku, ki bi se mu bili Indijci drugih kast ognili v velikem ovinku ka-kor gobavcu, je kraljev sin dal roko — nezaslišana gesta v indijskih očeh. Ali Wu jo je dal iz prirojene ljubeznivosti a“ s kakšnim drugim namenom, ni znano. Pravijo pa, da si 50 milijonov jndijskih parij samo od njega obeta odrešitve. (»Prager Tagblatt«.)
PRVE REVOLUCIONARNE GESTE
Časopisi so poročali, da je bilo prvo, ~®r je novi kralj odredil, da je dal Pomakniti ure v sandringhamskem gradiču in v mestecu samem za pol ure nazaj.
Te ure Imajo svojo zgodovino. Ne-je moral Edvard VII., prednik Jurija V., na vlak. Ko je prišel na Postajo, mu je pa vlak pred nosom odpihal. Takrat je zapovedal, da morajo iti vse ure v Sandringhamu za pol Ure naprej. Pravijo, da ni kralj od tistih dob nikoli več vlaka zamudil.
Jurij V. je iz pietete in tradicionalnosti pustil sandringhamske ure, kakor so bile. Tako so do njegove smrti “te vse brez izjeme za pol ure naprej.
21. januarja gredo pa spet prav.
*
Po smrti kralja Jurija V. je moral Edvard v London. Kraljica mati ga je rotila, naj se odpelje z vlakom, češ da jo je že prej, ko je bil še prestolonaslednik, zmerom skrbelo, kadar se Je vozil z letalom, koliko bolj šele zdaj, ko ima kot kralj mnogo večjo odgovornost.
Toda kralj je ni poslušal. Skupaj s svojim bratom, vojvodo Yorškim, se je 2 letalom odpeljal v London.
Edvard VIII. je prvi angleški kralj, se vozi z letalom.
V VOJNI BOLNIŠNICI
Leta 1915 je tedanji waleški princ nekoč obiskal neki vojni lazaret. Ko Je stopal skozi dvorane, je opazil, da je neka postelja prazna. Začudeno je vprašal, zakaj.
»Moža sem dal prenesti v posebno ^bo,« je pojasnil zdravnik. »Srapnel je bil tako strašno razmesaril obraz, da sem vaši visokosti hotel prihraniti ta grozni pogled.«
»Tega ranjenca hočem takoj videti!« Je rekel princ. »Odvedite me v njego-v° sobo.«
Čeprav nerad, je zdravnik prestolonasledniku ustregel in ga je odpeljal * posebno sobo. En sam ranjenec je ležal tam. Ko je waleški princ zagle-dal njegov razdejani obraz, ki ni bilo nič več človeškega na njem, dolgo ni ^ogel lzpregovoriti, tako ga je pretre-®el Pogled na nesrečneža. Potem je s tresočim se glasom rekel ranjeneu par oesed v tolažbo, se ganjeno sklonil k njemu in ga poljubil na iznakaženi obraz.
200.000 KILOMETROV
Izračunali so, da je sedanji kralj Edvard VIII. kot waleški princ prepotoval v zadnjih 15 letih več ko 200.000 km, to je toliko, kakor če bi ojl petkrat obhodil zemljo ob ravniku. Na teh potovanjih je stisnil roko najmanj milijonu ljudi.
Ko je princ potoval po Kanadi, je *n°ral na magistratu v Ottawi stisniti
* Človek najlažje kaste v Indiji.
roko 2000 ljudem. Drugi dan je bil tako zdelan, da pri zajtrku ni mogel vzdigniti roke.
PRINCEV IZREK
Leta 1921 je waleški princ pisal prirediteljem kmetijske razstave v York-shiru, ko so ga povabili k udeležbi: »Prosim, samo cilindrov ne in ne spremstva!«
2upanu v Leedsu je pa nekoč dejal: »Ne želim videti kamenja ne betona — videti želim ljudi!«
»Zavarovalnica,« mi }e rek-ol Sef, »je pripravljena zadevo pozabiti, če tovarnar umakne policijsko ovadbo in poravna nastale troske. Tudi on že čoka v čakalnici.«
Ravnatelj in jaz sva odšla v sosednjo sobo in sedla za zaveso. Koj nato sva slišala slugo, ki je glasno najavil Magdo.
»Dal sem vas telefonsko poklicati zaradi neke zaupne zadeve,« je rekel doktor vstopivši dami. »Ali slutite, za kaj gre?«
>Ne!« je odgovorila dama.
»Opravimo n« kratko, milostljiva. Kaj ste storili z uhani, ki naj vam bi jih bil nekdo ukradel?«
»Kako se predrznete...«
»Opozoriti vas moram,« je doktor presekal njen ogorčeni protest, »da imam vse dokaze proti vam v rokah. Ali vse priznate, ali boste pa odšli od tod le v spremstvu kriminalnega uradnika. Šoferju Fricu Lehmannu ste bili ne samo za poroka na menici, nego ste mu tudi pomagali, da je menico spravil v denar. Kaj rečete k temu pismu?«
Prav nič ni rekla. Slišala sem samo, kako je zaječala.
»Le ena pot je, če naj vas rešim pred kriminalno policijo,« je nadaljeval doktor. »Ta pot je, da svojemu možu vse po pravici priznate, in sicer pri priči in v moji navzočnosti.«
»O moj Bog, ne, samo tega ne!« je hripavo kriknila gospa Magda. »Dajte mi časa, vsaj nekaj ur!...«
»Izključeno, drugače mi boste še kakšno neumnost napravili. Bodite veseli, da vam damo takšno priložnost, da se rešite; zavarovalniške sle-
ZDRAVJE
■ pomočjo zdravilnih svojstev raznih zeližč se dobi, ako se uživa ..HERSAN CA1“ mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija).
Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana veiika vrednost ..HERSAN CAIA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (gilit), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Herun iaj“ se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
„RADIOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1
Rež. S. it. 14001 z dne C. VI. 1934.
krat zašel v dolgove, ki jih je potem vselej poravnala njegova mati. Naposled sta se morala zateči k menicam; prišlo je celo tako daleč, da ni videla več drugega izhoda, kakor da proda uhane. Ker bi pa njen mož prej ali slej nakit pogrešil, je vprizorila dozdevno tatvino. Seveda se takšne razmere ne bi mogle več dolgo nadaljevati; zato je mati sinu povedala, da mu pomaga le pod pogojem, če se Fric odpove svojemu lahkomiselnemu življenju. Priskrbela mu jo bila v hiši šofersko službo zato, da ga jo vsaj kolikor toliko imela zmerom pod nadzorstvom.
Tovarnar je doktorju obljubil, da bo zadevo še tisti dan spravil v red. Moj šef mu je nato izročil obremenilne dokumente in se obvezal, da ne bo o aferi nikomur pripovedoval.
Nežno držeč 6vojo ženo pod roko, je tovarnar odšel z njo.
3. nadaljevanje
Tudi razveljavljeno menico sem spravila, zaklenila kaseto in postavila vse skup nazaj tako, kakor je bilo prej. Potem sem odšla v vilo nasproti in zelo raztreseno opravila svoje dnevno delo. V mislih sem se morala neprestano ukvarjati s skrivnostno dramo, katere ključ je bil zdaj v mojih rokah. Tu Fric Lehmann, ki je študiral na znameniti švicarski gimnaziji in pozneje postal slaven dirkač in nato šofer — tam pa odcvetajoča lepa gospa, očitno zaljubljena v mladega moža in iz ljubezni do njega celo pripravljena za zločin!
Pomisleki so me izpreleteli, ali sploh imam pravico igrati usodo in spraviti v nesrečo ljudi, tudi če so se ti ljudje pregrešili zoper zakon. Po drugi strani sem pa videla pred seboj dolžnost, ki jo moram izpolniti. In izpolnila sem jo do konca.
Popoldne sem bila od štirih dalje prosta. To mi je zelo prav prišlo, ker sem lahko odšla v mesto, ne da bi zbudila pozornost. Lehmann me je pričakoval šele ob osmih zvečer. Tako sem lahko šla k svojemu 'šefu, da mu sporočim, kaj sem važnega dognala.
Najprej sem se odpeljala domov. Med vožnjo v avtobusu sem prebrala ono pi6mo, ki sem si ga prilastila iz kasete. Glasilo se je:
Ljubi moj Fric!
Tvoje poročilo me je hudo zadelo. Seveda ti bom morala tudi to pot pomagati iz stiske. Kako naj to storim, ta trenutek še sama ne vem. A neko pot bom že našla. Mojemu možu seveda ne morem o tem govoriti, ker mi že zdaj nič prav ne verjame in mu moram za vsako marko, ki jo izdam, položiti račune.
Tako kakor doslej ne smeš več živeti. To pot ti bom še pomagala, toda moja pomoč je odvisna' od tega, da izpolniš neki pogoj. Pričakuj me pojutrišnjem ob štirih popoldne na znanem kraju.
Poljublja te tvoja	M.
V košari za papir sem bila našla neki listič z gospodinjskimi zapiski naše gospe. Pisava na njem je bila natanko taka kakor pisava v pismu. Tudi se je »M« ujemal z začetnico gospejinega imena Magda.
*
-Uro nato sem sedela svojemu šefu nasproti. Poročala sem mu natanko o vsem, kaj «em našla v kaseti, in sem mu šele nato izročila menico, pismo in listič z gospejino pisavo.
Doktorjev obraz je izdajal presenečenje. Dolgo si je ogledoval papirje, naposled je pa vzel v roko povečevalnih in primerjal pisavi v pismu in na lističu. Zdajci je skočil pokonci in mi navdušeno ponudil roko.
»Led se že pomika,« je vzkliknil. »Dobro ste opravili to stvar. To kar ste mi prinesli, ni sicer še nikak dokaz za osleparjenje zavarovalnice, zadoščalo Ik> pa vendarle, da pripravimo gospo k priznanju.«
Povedala 6em nato šefu o sestanku, ki ga bom drevi imela s šoferjem.
»Le pojdite tja,« je menil doktor, »morda bio kaj izblebetal, če bo dobre volje. Jutri pa zapustite hišo in se ob dveh javite pri meni. Vse drugo bom že sam uredil. Poslal vam bom brzojavko, da vam je babica umrla.«
Razplet, ki ga ni nihče pričakoval
Ob napovedani uri sem odšla na sestanek. Lehmann me je že čakal; v svoji elegantni obleki hi bil zasenčil še tako odličnega kavalirja. Peljal me je v majhno, a ugledno restavracijo na večerjo, nato pa na ples. Godba, veselo razpoloženje, dobro vino, drag sekt. Pri šoferju denar - očividno ni igral vloge.
Vino bo pač krivo, da sem prišla v razigrano razpoloženje in pozabila, zakaj sem se prav za prav s šoferjem sestala. Mož zraven mene mi je ugajal in celo bratovščino sva pila. Svet okoli mene je izginil, ostalo ni nič drugega kakor on in jaz. Šalila sva se in kramljala in niti opazila ni6va, kako sta nama krinki. padali z obra-
za. Šofer in sobarica sta bila ostala doma...
Zdajci me je pa skozi tenčico srečne zasanjanosti, ki me je obdajala, kakor blisk izpreletela misel; menica, pismo! Tisti trenutek sem čutila le še žgočo bolečino ljubosumnosti. Ali 6em bila ljubosumna na gospo Magdo? Smešno! Vino, samo vino je krivo!
»Ne bodi tako lahkomiseln, Fric!« sem rekla, ko je spet naročil drago pijačo. »Saj se človek lahko zabava tudi z malo denarja, ti pa živiš preko svojih razmer.«
»Da, dekle,« je priznal, »prav imaš, res sem preveč lahkomiseln. Toda če mora človek že od mladosti samo drobtine pobirati, mu zmerom nekaj manjka, in ee mora opajati, da pozabi svoje gorje. Kakor ubog zapuščen pes sem, nad katerim se morajo nekega dne maščevati grehi njegovih staršev.«
Kakor bi bil odrezal, je bilo konec veselega vinskega razpoloženja: zavest nesreče in gorja naju je oba prevzela. In zdajci sem se domislila, da sem tega mladeniča, ki se mi je bil že prvi trenutek prikupil, izdala in da sedim zdaj zraven njega kakor Judež Iškarijot. Jutri se bo izpolnila njegova usoda in nič več ni v moji moči, da bi jo zavrta. Prepozno, prepozno!
Napila sem mu, da v pijači vdušim nenadno tugo, ki mi je legla na dušo. *
Drugo jutro sem dobila brzojavko, kakor je bilo dogovorjeno. Šla 6em z njo h gospe in jo prosila, naj mi da
'Ufena vetika ljubezen
PO FRANCOŠČINI
priredil b.p.
16. nadaljevanje
Roka, iztegnjena proti vratom, je omahnila. Starec me je bil ukrotil in zoper svojo voljo sem ga morala poslušati.
Počasi je John povzel svoj samogovor:
»Moja mlada lady je istega kova kakor njene prednice v tej hiši; zato bo hrabra in velikodušna, kakor so bile one. Znala bo zatisniti oči... odpustiti... pozabiti!«
Ponosno sem dvignila glavo.
»Motite se, John!« sem živahno oporekla. »Ničesar nimam odpuščati gospodu Wintertonu, narobe: njegovo vedenje nasproti meni je korektno, da bolj biti ne more.«
Starec mi je čudno pogledal v oči, kakor da bi mi hotel videti v dno duše.
Potem se je ponižno nasmehnil.
»O, mylady, kakšen bedak sem! Oči moje mlade gospodarice so bistreje videle ko moje!«
»Ni mogoče!« sem vzkliknila malce porogljivo. »In kaj naj bi bila videla, John?«
»Pri moji veri,« je menil stari služabnik in zmajal z glavo, »zdi se mi, da je moja mlada gospa znala izluščiti iz korektnosti in navidezne hladnosti ponosno ljubezen, ki se ne mara izdati, in bolestno ljubosumnost, ki ne zna zamolčati svojega gorja...«
Udarila sem v prešeren smeh, da mu je pri priči zmanjkalo besed.
»Bogme, nepoplačljivi ste, vrli moj John: ljubezen, ponos, ljubosumnost in bolest ste pomešali v čedno godlo, da bi bila še za vas neprebavljiva. Nikar se ne spuščajte v psihologijo, verjemite mi, da bo boljše: o njej nimate niti pojma.«
»Mylady ima zmerom prav,« je odgovoril hladnokrvno, kakor da ga ne bi bila pravkar obrizgala z ledenim curkom. »Dosti res nimam pojma o čustvenih zadevah, a svojega gospodarja zelo dobro poznam, saj sem ga še otroka pestoval — in njegova čustva zame niso skrivnost.«
»In včeraj, oh!... Kako škoda, da mylady ni mogla skrivaj prisluškovati!«
»Slišala bi bila srdito vpitje ponosnega moža, ki ga davi gnev...«
»Ne!« je blago odkimal John. »V dobi one druge lady se je ponosni glas mojega gospoda res izpozabil v vpitje; da, takrat njegov brezobzirni ponos ni poznal prizanašanja. A včeraj...«
že v drugo sem mu hlastno zaprla usta z dlanjo: nisem marala poslušati.
»Dober zagovornik ste, dragi moj John, in gospod Winterton ima v vas zvestega služabnika. A vendar je bolje, da nič več ne govorite; če bi vaš gospodar to vedel, bi se utegnil srditi, da greste dalje, kakor mu je samemu ljubo. Zastran sebe vam pa lahko povem, da je vaše prigovarjanje odveč. Za svojega moža čutim vse tisto nagnjenje in vso tisto prizanesljivost, ki si je sam želi.«
Starec me je nemo pogledal in otožno zmajal z glavo. Nato je počasi in zamišljeno odšel, kakor da bi bil izprevidel vso jalovost svojega prigovarjanja.
Tisti trenutek se mi je mož zasmilil. Bil je vrl človek, poštenjak, ki ga je moja trdovratnost vidno bolela.
Vrata so se zaprla za njim. Ostala sem sama.
Razgovor z Johnom mi je obrnil misli drugam. Solze so mi usahnile.
Zato me je pa obšlo neznano zadoščenje, veselje, ki si ga sama nisem upala priznati — veselje, ki sama nisem vedela, ali ni zgolj hudobna škodoželjnost.
»Artur Winterton se je zaradi mene razsrdil! Zaradi mene je trpel v svojem moškem ponosu, videč, da ga tudi jaz, ki nosim njegovo ime, lahko kakor vsaka druga ženska osmešim pred javnostjo.«
Tisti dan sem bila prvič srečna, da mi je lady Winterton ime!
18
V VVintertonovem kabinetu
Ko sem malo potem sedela skupaj z Arturjem Wintertonom pri kosilu, sem ga skrivaj opazovala.
Dozdevalo se mi je, da mu je jutrnji prizor pustil sledove na obrazu.
Ali je vriskal na tihem, od veselja da je ukrotil moj odpor, ali je bil pa še zmerom v zadregi, ker sem prišla na sled njegovi istoriji z Margito Den-nyjevo?
Zaman sem mu skušala brati na obrazu; preveč je bil vase zaprt in zatopljen v svoje misli.
Ko sem stopila v obednico, toliko da me je pogledal; med kosilom je bil ves čas nem ko riba.
»Aha,« sem si dejala, »gospod kuha jezo!«
Ta misel mi je kar dobro dela: jedla sem z velikim tekom in se nisem niti zmenila zanj, kakor da sploh ne bi sedel za isto mizo z menoj.
Toda pri večerji je bila ista pesem! In prihodnji dnevi so potekali v prav takšni redkobesednosti !
Artur Winterton je jedel nemo in zamišljeno, kakor da bi mu bil neki dalj nji privid pred očmi. če sem ga kaj vprašala, mi je odgovoril vljudno, a na moč kratko. Kadar sem ga hotela prebuditi iz te večne zasanjanosti, me je pogledal nekam mračno, kakor da mu ni ljubo, ker ga motim; tako sem v nenadni zadregi vselej obmolknila.
To Wintertonovo vedenje, ki se mi je v začetku zdelo tako zabavno, mi je kaj kmalu postalo mučno ko le kaj; vrhu tega mi je bilo dokaz, da sem se zmotila, ko sem ga prvi mah obsodila, da kuha jezo: ne, to ni bila trenutna užaljenost.
Winterton je bil tak ne samo z menoj nego z vsemi ljudmi. Tudi kadar je šel zdoma, se je brala na njem neka utrujenost in razočaranje, kakor da bi ga neprestano preganjala neka grenka misel.
Kaj je moglo to biti? Kakšna prikrita otožnost je tako nepričakovano izpremenila njegov značaj, ko je bil prej vendar toli ves-l in razigran?
Ker sem vedela, da izvira ta izprememba od dneva, ko sta najini volji tako srdito trčili skup, sem začela obujati spomin na vse besede najinega takratnega razgovora. In z grozo sem se vorašala, ali je res mogoče, da bi bil pravi vzrok njegove otožnosti oni prizor.
Morda sem zdaj, ko sem trezneje gledala nazaj in iskala v spominu, kaj sem takrat rekla, pripisovala svojim besedam le nrevelik pomen; a vendar, nekaj mi je reklo, da sem bila preveč kruta z niim...
»Kruta? Da! A s kom? S svojim možem?!«
Da, če bi bil Artur Winterton moj pravi mož — o, potem pač ne bi bila tisto jutro tako z njim govorila!
Tako sva pa bila i on i jaz zgolj statista v zakonski komediji, kjer oba mislita in govorita natanko nasprotno kakor drugi; vsaj jaz sem bila takšna.
Da, dva bojevita statista... Zakonska komedija...
Te besede sem si morala neprestano ponavljati, pa vendar nisem vedela, ali drže.
Pač, zame drže... a zanj... zanj?
Čeprav si nisem mogla, nisem hotela predstavljati, da bi bil on drugače mislil, so mi nekatere besede neprestano prihajale v spomin.
,še pred nekaj tedni nisem prav tako kakor vi danes maral videti v vas kaj drugega kakor vsiljeno mi žen6.‘
Nehote sem vztrepetala. Čuden občutek me je obšel, pol kesanje, pol zmedenost.
Ali je po pravici povedal, ko je rekel, da je v njegovem razmerju do mene nastal preobrat?
In če je to res?... O, potem sem mu krivico delala, ko sem ga toli oholo zavrnila!
Ali mi ni bil mar sam kriknil:
Kruti ste, gospa!*
Začela me je peči vest.
O, Bog, ali je mogoče, da mu je šel moj prezir tako do srca?
Od takrat sem ga začela opazovati pri slehernem, še tako nepomembnem početju.
In videla sem, da je v vsem tako rekoč prav tak, kakor je bil, le v njegovem vedenju do sebe sem čutila neko nedopovedljivo, komaj zaznavno izpre-membo. Njegove oči so se izogibale mojih in iz vsega njegovega bitja je kričala želja, da me ne bi videl, da bi živel zraven mene, kakor da me ni.
Njegov molk mi je bil en sam neizgovorjen očitek; bolesten očitek mi je bila njegova otožnost, ki ga ni zapustila niti takrat, kadar sem ga kaj vprašala, da je moral govoriti z menoj.
Ta slika mladega človeka, ki ga grize pritajena bolest, me je še v spanju preganjala.
In tako je v mojem srcu pognalo kal sočutje do moža, ki sem ga bila toli brezobzirno žalila v njegovem ponosu.
Iz tega sočutja se mi je rodila želja, da popravim storjeno krivico, da postanem spet dobra z njim, da samo sebe pozabim... skratka, da postanem ženska.
Kini prinašajo
KINO SLOGA
Ljubljanski dvor	Telefon 2730
TRIUMF LJUBEZNI
V glavni vlogi Janet Gaynor.
Od petka, dne 31. dalje premiera najboljše Szoke-Szakalove veseloigre KATJA
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33-87	w
predvaja v petek ob 20. uri In v nedeljo 2. februarja ob 11. url dop. POZABI NA VSE SKRBI V glavni vlogi: Stanlio in Olio.
Od 1. do 3. februarja STARI IN MLADI KRALJ
V glavni vlogi Emil Jannings,
Od 4. do 6. februarja DOLAR8KI PRINC V glavni vlogi Dorit Kreysler.
KINO MOSTE
predvaja 1. febr. ob 8. Evečer, 2. febr. ob 3., 6. in 8. uri in 3. febr. ob 8. uri epopejo krBCanatva KRIŽARJI Velcdelo Cecila B. de Milla.
Cene in dodatki običajni.
KINO TALIJA KRANJ
prelivaj* 1. februarja ob 20.30, na Svočnico 2. februarja ob 16., 18. in 20.30 uri
ABDULAH HAUID, RDEČI SULTAN
V glavnih vlogah:	Fritt	Kortner,
Walter Rila, Nils Aster.
ZVOČNI KINO SEVNICA
predvaja dne 1. in 2. februarja t. 1. »POROČIL SEM TAJNICO...«
Helija: Joe May. Glasba: Paul Abraham.
Običajni dodatki.
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon int. 10 predvaja v petek, dne 31. I. ob 8. uri zv., v soboto, dne 1. II. ob 8. uri zv. in v nedeljo, dne 2. II. ob 8. uri pop. in 8. uri zv. epopejo džungle »KRALJ DŽUNGLE«
V gl. vlogi: olimpijski prvak Buster Crabbe in Frances Dee. Dodatki: kulturni film »Samoanski spomini« in
Paramountov zvočni tednik.
Hotela sem se že obrniti do Johna in ga vprašati, ali njegovega gospodarja večkrat pičijo take muhe, ali sem pa jaz prva imela to srečo, da jih doživim. ^
Toda moj stari služabnik je menda posnemal svojega gospodarja. Čeprav mi je vdano in spoštljivo izpolnil sleherno željo, je bil njegov obraz leden in neprodirljiv. Tem zgovornejše so bile pa njegove oči: v njih sem kakor v odprti knjigi brala očitek, da sem samo jaz kriva otožnosti mladega gospodarja.
Jelo me je dušiti. Kamorkoli sem pogledala, sama gola formalnost.
Ne, v takem ozračju ne bom več dolgo vzdržala! Proč moram, proč odtod, kamorkoli — rajši na konec sveta, kakor pa dan za dnem gledati te otožne in mračne obraze.
Tisti dan, ko je v meni dozorel ta sklep, si nisem mogla kaj, da ne bi stopila za Winter-tonom v njegov kabinet.
Tiho, da ni niti slutil, sem prestopila prag. Zagledal me je šele, ko je sčdel za mizo.
Moj obisk ga ni presenetil, da bi ga bil razveselil, pa tudi ni bilo videti. Le njegove oči so se z nemim vprašanjem uprle v moje.
»Gospod Winterton... prišla sem... hotela sem vam reči... če želite, lahko odidem.«
Zoper mojo voljo so mi drhtč ušle te besede.
Saj vendar nisem bila zato prišla, da bi mu na vrat na nos predlagala, da greva narazen! In vendar so morale baš te besede biti prve, ki so se mi v razburjenosti instinktivno vsule iz ust.
Njegov obraz je ostal kamenit. Le njegove jeklene oči so se za trenutek priprle.
»Mesto lady Wintertonove je pri meni in nikjer drugod,« je odgovoril s poudarkom.
»Torej je še zmerom takšna vaša volja?« sem vprašala, mahoma spet odločena za boj.
Toda on je odkimal in tiho dejal:
»Ne, v tej stvari ne gre za mojo voljo. Le prepričan sem, da je vaše mesto tu, pri meni,-in moja želja je, da ostanete tu.«
To se je slišalo nekoliko drugače. Zato se je moja nenadna razdraženost tisti mah polegla.
»Vaša želja je, da ostanem pri vas?«
»Da.«
»Za zmerom?«
»Da.«
»Ker vidite v meni pravo lady Wintertonovo?«
»To tudi ste.«
»Ne... sami dobro veste, da nisem vaša žena; čemu bi se igrala z besedami?«
»Ne igram se z besedami. Zame ste lady Wintertonova, edina in prava. Samo od vas je odvisno, da postanete moja žena v popolnem pomenu besede.«
škrlatna rdečica mi je zalila obraz.
»Nikoli!«
Beseda mi je viharneje udarila iz ust, kakor mi je bilo ljubo, zakaj moj trdni namen je bil, da se v miru pogovorim z njim.
Toda Winterton se je samo nasmehnil in skomignil z rameni.
»Nikoli, ste rekli? Ne izzivajte Angleža, drugače vam bo odgovoril: Kmalu!«
»Tega se ne bojim. Pozabljate, da imam svojo voljo!«
»Ne govoriva o volji, Renata. Ce se spustiva na to polje, bo moja volja vašo temeljito zdrobila.«
»In zakaj bi vaša volja mojo zdrobila, mister Winterton?« sem vzkliknila, malce zmedena spričo njegove samozavesti.
»To je stvar narodnosti...« je menil in se nasmehnil.
»Haha, narodnosti! Bodite še takšen Anglež, n&te izziv v obraz: zoper svojo voljo ne bom nikoli vaša žena!«
V njegovih sinjih očeh se je utrnil blisk.
»Izzivate me! Kolika lahkomiselnost!«
Nisem več vedela, kaj govorim, tako me je njegov ton vrgel iz ravnotežja. Oholo sem kriknila:
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Da, izzivam vas! Izzivam vas, slišite? Bomo videli, ali zna biti Francozinja tako žilava kakor Anglež!«
»Prav, naj bo! Bomo videli!« je rekel z nekam otožnim usme-vom.
Zamislil se je, nato je pa dodal:
»Prav za prav nisem imel resnega namena, spustiti se z vami v boj na tem polju. Toda vrgli ste mi rokavico in ne morem si kaj, da je ne bi pobral. Bomo videli!«
šele tedaj sem se streznila in videla, kam me je zaneslo. Kateri demon me je obsedel, da sem ga šla baš danes izzivat — in še v taki stvari?
Ali nisem mar prišla z namenom, da se z njim pobotam, da skupaj pokopljeva ta nesrečni nesporazum, ki ga noče biti konca ne kraja? Namesto tega sem morala pa že pri prvih besedah trčiti obenj!
Mar res ne morem več izpre-govoriti besede z njim, ne da bi se najin pogovor pri priči iz-prevrgel v prepir?
Zdaj šele sem videla, kako živčna sem bila in nerodna: vkljub trdnemu namenu, da ostanem mirna in premišljena, so bili vsi moji sklepi skopneli ko sneg v pomladnem soncu.
In zdaj?
Bilo mi je, kakor da bi me svinčen obroč okoli glave pritiskal k tlom. V senceh mi je kovalo in oči so me skelele od solz onemoglega gneva, ki so se mi hotele vdreti iz njih.
Omahnila sem v naslanjač in zakopala glavo v dlani. Najrajši bi bila umrla, tako nesrečno sem se čutila tisti trenutek.
Moj mož se je bil naslonil s komolcem na mizo in strmel predse, kakor da bi se niti ne zmenil zame.
Vzlic temu je slišal pridušeni vzdih, ki se mi je utrgal iz ust.
Videla sem, kako se je obrnil k meni in me dolgo in mračno opazoval. Njegov pogled se mi je zdel tako trd, da nisem pričakovala od njega niti besedice sočutja.
Toda zdajci je vstal in se je sklonil k meni.
»Kaj vam je, Renata?«
Prijel me je za roke in mi razkril obraz.
»Jokate se!... Zakaj?«
Vsa zmedena od sramu, da mu nisem mogla utajiti solz, sem pobesila glavo, da vsaj ne bi videl mojih objokanih oči.
»Zakaj te solze?« je ponovil.
»Ker sem abotna! Nič mi ni.«
»Nihče ne joka brez vzroka.«
»Dolgčas mi je!«
»Dolgčas?«
»Strašno!«
Onemoglo je skomignil z rameni in raztreseno dejal, kakor da mojim pritožbam ne pripisuje posebnega pomena:
»Morate se razvedriti! Zakaj nikamor ne greste?«
»Zakaj? Da mi boste spet očitali !«
»O, saj vam vendar ne tičim zmerom za petami! Ali vam mar ne puščam popolne svobode, da lahko greste, kamor hočete?«
Banka lariscSi
11. Rue Auber. PARIŠ (9e|
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bruxelles;
Hclandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94. Pariš; Lusem-burg: št. 5967. Luxemburs Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
Lepota, zdravje, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
M
Oa boš zdrava In lepa
Vaie za gibčnost ramen
če hočeš dobiti lepo držo, je vele-važno, da imaš gibčna ramena, zakaj ženske, ki si znajo ohraniti gibčna in voljna ramena, se ne zrede; tudi so taka ramena harmonična in zmerom mladostna.
Povedala vam bom tri lahke vaje, kako si boste popravile držo svojih ramen.
1. vaja
Lezi na trebuh, tako da se z nosom dotikaš tal, lehti iztegni ob ušesih
predse, dlani obrni v tla. Nato dvigni obe lehti, kolikor le moreš visoko, ne da bi odtrgala obraz s tal; če jih boš spočetka vzdignila kakih 30 cm visoko, j 8i lahko zadovoljna. Pazi samo, da ob- ; držiš lehti v podaljšku ramen, t. j., da jih ne razširiš navzven, pa tudi navznoter jih ne smeš zaviti, če hočeš, da bo vaja rodila dobre sadove. In 8lej, da ne napenjaš vratnih mišic, drugače boš vstala s tal s čednim glavobolom: glava mora ves čas pozvati.
To vajo delaj počasi in vestno; ves Cas moraš Imeti lehti v oblasti. Glej, da ne boš delala vaje presekano ali
sunkovito. Za začetek zadošča štiri ali pet takih vaj.
2. vaja
Spusti se na kolena, opri se na razširjene dlani, a tako da se s komolcem ne dotakneš tal. Nato rini z rokami naprej, kakor daleč moreš, ne da bi izgubila ravnotežja in padla na nos; takrat boš čutila, da ti leži vsa teža telesa na ramah.
3. vaja
Potem porini naprej desno koleno in hkrati desno roko; nato stori isto z levim kolenom in levo roko. Tako se pomakni nekaj metrov naprej.
Pri tej vaji pazi posebno na to, da ne napenjaš trebušnih mišic ne prepone; dihaj prosto in neprisiljeno.
Ta vaja razgiba vso zgornjo hrbtenico in napravi dihanje v tem delu
telesa temeljitejše. Usločena hrbtenica se zravna, ključniške vdrtine pri suh-ljah se zadelajo, slabotne prsi se pa okrepe. Matere bi prav storile, če bi svojim otrokom, ki so se v šoli navzeli slabe drže, predpisale te vaje.
Irene Conseillerc.
Gube - posledica težnosti
št.
IV (Konec) 1.—3. »Druž.
ted.«)
(Gl,
Ali ste že kdaj mislile na vlogo težnosti pri tvorbi gub? To vprašanje vas je gotovo iznenadilo; in vendar deluje ta naravna sila podobno kakor Pri obleki, da se vam lepo vležejo Bube na njej. Pri obleki je to lepo, manj lepo je pa, če lica vleče k tlom. Zapomnite si:	sleherni	trenutek se
Vam neka hudobna sila obeša za obraz in vleče vaše črte k tlom. Njeno delo je počasno in nezaznavno, zato pa tem vztrajnejše in zahrbtnejše.
!n lepega dne boste videle, kako se vam je v kotih ust zarezala navzdol Ukrivljena brazda in da so se vam Pod očmi nabrale nakazne »vrečice«.
Da preprečite take nevšečnosti, imate hvala Bogu dosti sredstev na razpolago. Prvo je, da pazite, da ne boste dobile prepolnega obraza. Lepa okrogla "ca teže bolj k tlom kakor koža, ki K tako rekoč samo razpeta čez kosti. Glejte tedaj, da ne boste preveč okroglolične; ne da bi se spustile v nasprotno skrajnost, je koristno, če Pazite, da imate na' obrazu le toliko tolšče, kolikor je je treba za zaokroženost in mehkost črt. Hvala Bogu, VsaJ tu se moj nasvet ne pobija z modo.
Drugo sredstvo je masaža. Ne Ugovarjajte, da si načelno ne masirate obraza, ker ne bi govorile resnice. Masirate si obraz, ko še same ne ve-ste: ko se umivate in obrišete, ko se Pudrate in izmivate puder z obraza.
fri tej nenamerni vsakodevni masaži pazite le na eno: vedno masi-rajte od spodaj navzgor. Treba ^ je tega samo navaditi, a verjemite da je potrebno, če hočete dolgo ohraniti poln in mladosten obraz: vselej, kadar se dotaknete svojega obraza, potegnite po njem od spodaj navzgor. Nikoli ne v krogu, »Ikoli ne navzdol. S tem bi samo Pomagali težnosti pri njenem razdi-ralnem delu.
Ravnajte se po tem nasvetu! Boste videle, da se vam črte na obrazu ne "Odo pobesile.	Dr.	X.
Pa bo Ubira na tri*»
Meščanska kuhinja
Juhe Krepka juha z zeleno
Polovico korenine od zelene olupimo, razrežemo na kocke, pridenemo surov Ua kocke zrezan krompir in skuhamo d? mehkega. Tedaj pripravimo svetloba vo prežganje, ga zalijemo in mu primešamo zeleno s krompirjem vred.
koncu zalijemo juho z zelenjadno Vodo, osolimo, popopramo in kuhamo ^ najmanj 20 minut.
Pred serviranjem prilijemo še nekoliko goveje juhe ali zgoščene jušne začimbe, navrh pa potresemo narezane in popražene žemlje.
Mlečna fižolova juha
Bel droban fižol skuhamo, ga pretlačimo in zalijemo z vodo, vžvrkljamo nekoliko moke, potem pa prilijemo še nekaj zajemalk mleka. Pred serviranjem juho solimo in popramo.
V juho lahko zakuhamo drobne rezance.
Zelenjadna juha
Na masti zdušimo nekoliko narezanega zelja, ohrovta, cvetače in še kakšno drugo zelenjavo, proti koncu pa pridenemo sesekljano čebulo in na drobno nastrganega korenja. Ko se čebula rumeno opraži, je tudi že korenje opraženo. Tedaj vsujemo vso prepraženo zelenjavo v lonec kipeče vode, kjer smo do mehkega skuhali riž in nekaj krhljev krompirja, če je juha preredka, jo lahko podmetemo ali pa zgostimo s svetlim prežganjem.
Mesne jedi
Kislo goveje srce
Goveje srce dobro preslaninimo in popopramo, potem ga pa denemo v kozico, ki smo vanjo položili nasekljano zelenjavo, narezano čebulo, timijan in lovorjev list. Srce zalijemo s toliko vode, da ga pokrije, potem pa sok po okusu kisamo. V pokriti kozici dušimo srce tako dolgo, da se zmehča. Zdu-šeno srce denemo na krožnik, med preostali sok pa vmešamo */« 1 kisle smetane, v katero smo vžvrkljali nekoliko moke. Tako pripravljeno omako prevremo in pretlačimo na narezano srce.
Mesna solata
Ostankom govedine in pečenke pridenemo kislo olupljeno jabolko, nekoliko kuhane zelene in pese. Vse skupaj zrežemo na drobne koščke, dobro premešamo, kisamo z limonovim sokom, polijemo z oljem in potresemo s soljo, poprom in po okusu s sladkorjem.
Tako pripravljeno mesno solato pustimo nekaj ur kvasiti, šele potem jo serviramo.
Prikuhe Zeljnate krpice
Drobno nasekljano čebulo rumeno popražimo v obilni masti. Potem pridenemo 2 do 3 koščke sladkorja, nekoliko popra in drobno narezanega zelja. (Zelje narežemo že prejšnji dan in ga osolimo, izstisnemo ga pa šele pred uporabo.) Zelje dušimo v masti, dokler se ne omehča. Medtem pripravimo kakor po navadi iz 2 jajc, moke in vode krpice in jih skuhamo v slani vodi. Ko jih odcedimo in polijemo z mrzlo vodo, jih pridenemo dušenemu zelju, oboje dobro premešamo in še solimo, če je treba.
Solata iz kislega zelja
1. Kislo zelje prekuhamo, iztisnemo in na drobno sesekljamo. Potem ga okisamo in polijemo z oljem, prime-
šamo nekoliko sesekljanih kaper, ščepec sladkorja in ščep soli. Povrhu lahko solato zabelimo z raztopljeno slanino.
2. Zeljnato solato lahko pripravimo tudi iz presnega kislega zelja. Zelje iztisnemo, potresemo s kumno, osoli' mo in polijemo z oljem. Taka solata je prav primerna jed za postne dni, saj jo lahko serviramo h krompirju v oblicah.
Makaroni s sardelami
Makarone prekuhamo v slani vodi. Hkratu očistimo nekoliko sardel, jih sesekljamo in stepemo s svežim presnim maslom. Potem jih denemo v kozico, vmešamo nekoliko sesekljanega peteršilja in vse skupaj popražimo. Med sardele vmešamo odcejene in hladno vodo obrizgane makarone, jih dobro pretresemo v kozici in solimo po okusu.
Močnate jedi Cerkvene miške
Dan stare žemlje narežemo za prst debelo. Te rezine pomakamo v mleko, jih povaljamo v slanem stepenem jajcu in v drobtinicah, potem jih pa popečemo na masti, da lepo zaru-mene. še tople potresemo s sladkorjem in cimetom.
Sočne omelete
2 rumenjaka stepemo s 3 dkg presnega masla, vmešamo 2 zvrhani žlici moke, 6 žlic kisle smetane, nekoliko soli in trd sneg iz 2 beljakov.
V večji kozici razbelimo presno maslo, vlijemo testo vanj in pečemo omelete v pečnlci. Ko je omeleta pečena, jo namažemo z dobro mezgo, prepognemo na dvoje, sladkamo in jo takoj serviramo.
Jabolčni cmoki
Iz 30 dkg moke, 1 jajca, nekoliko soli, 1 'It dkg kvasa, malo manj ko 'U1 mleka zgnetemo precej trdo testo in ga pustimo vzhajati. Z žlico zajemamo testo in ga polagamo na pomokano desko. Te kupčke testa z roko potlačimo in položimo na vsak košček pol krhlja jabolka in košček sladkorja in potresemo s cimetom. Testo potegnemo čez jabolko in sladkor in oblikujemo enakomerne cmoke. Položimo jih v skledo, ki jo pokrijemo. Tik pred obedom zakuhamo cmoke v vrelo vodo in jih kuhamo kakšnih 8 do 10 minut. Da se prepričamo, ali so že kuhani, jih prebodemo s pletilko in jih, če so kuhani, kar s pletilko dvignemo iz kropa. Polagamo jih na velik krožnik, jih zabelimo s popraženimi drobtinicami, po vrhu jih pa potresemo s sladkorjem in polijemo z razbeljenim presnim maslom.
Pečeni sirovi rezanci
5 dkg presnega masla in 5 dkg sladkorja stepemo z 2 celima jajcema. Medtem raztopimo 2 dkg kvasa v 5 žlicah mlačnega mleka. K temu dodamo še 15 dkg sira, soh in 30 dkg moke, potem pa tako pripravljeno testo dobre četrt ure tolčemo. Testo pokrijemo in ga pustimo na toplem vzhajati. Iz vzhajanega testa napravimo za prst dolge in za prst debele klobasice, jih pustimo še nekoliko časa vzhajati, potem jih pa spečemo v vroči masti, da zarumene.
Preden jih postavimo na mizo, jih potresemo s sladkorjem.
NASVETI ZA GOSPODINJE
/St dobra gospodin/a, inaredirm tuaimi'
v • \/ v
as cente -v naših skfadačiA.
damo
20
9<
popasi
L
na:
VsoiimsKoblajio DO
AӴA z,fisKe
sce Boy-5aby 20%pcpustje na orngisialnji, odtoiH2m<ii2Fecl/2isaruz can&/.
odloči te se DonleRje še inloGa!
TIVAR OBLEKE
Nepremočljivo biago
Sleherno blago lahko napravimo nepremočljivo. Predvsem nam rabi ta
način impregniranja za blago, ki ga uporabljamo za nahrbtnike ali za platnene suknjiče, pa tudi tirolski lo-den ni zmerom nepremočljiv, ker pač po navadi tirolski ni.
Mešanico pripravimo tako: V 1 litru vroče vode raztopimo 3 dkg galuna, v drugem loncu pa 3 dkg svinčenega sladkorja v enaki količini vroče vode. S svinčenim sladkorjem bodimo previdni, ker je strupen, kakor vsaka druga svinčena zmes. Lonec, ki ga uporabimo za pripravljanje te mešanice, moramo po uporabi dobro pomiti z vročo vodo, ne smemo pa za pomivanje uporabiti mila ali sode.
Ko sta se v obeh loncih kemikaliji raztopili, zmešamo obe raztopini v enem loncu, potem ju pa pustimo nekaj ur počivati. Na dnu lonca nastane žveplenokisli vsedek, zato moramo čisto tekočino nad njim odliti. Vsedek ni za nobeno rabo.
V to tekočino (iz obeh mešanic je nastala ocetnokisla glina), položimo tkanino, ki jo nameravamo impregnirati. čez 24 ur vzamemo tkanino iz raztopine, jo ožmemo in damo sušiti. Posušeno blago pregnetemo kasneje v vroči mešanici I litra vode in 7 dkg jedrnatega mila, potem ga spet iz-žmemo in znova posušimo. Tako impregnirano blago je nepremočljivo.
Hu
mor
Takt In strategija v ljubezni
Prvi sestanek
O
Na prvi ljubezenski sestavek pridi z desetminutno zamudo, na prihodnje sa-so s petminutno. Prvič je moški voljan dalje čakati; dvom in bojazen, da te ne bo, bi ga prikovala na dogovorjenem kraju tudi pol ure. A če bi prišla cele četrt ure prepozno, bi upravičeno mislil, da si domišljava, raztresena ali pa da Bogu čas kradeš. Dan današnji je čas drag in ne moški ne ženske ga ne smejo zapravljati z jalovim čakanjem.
Nikoli ne hodi na prvi sestanek preveč našopirjena,
  preveč našminkana ali eks-
centrično oblečena. Vedi, da je prvi vtis najodločilncjši, najusodnejši in neizbrisen. Ta dan nikar prvič ne oblači nove obleke ali klobuka; čutila se boš v zadregi, in vendar ti je prav tu potrebna vsa neprisiljena prirodnost.
Za prvi sestanek si izberi precej obljudeno ulico ali pa ne preveč prazno ka-ali slaščičarno. Parki za to
®
niso primerni, ne javni nasadi, ne avtomobili, ne samotne ceste, ker bi dale spodbudo za preuranjene geste ali besede. Na prvem sestanku seveda ni govora o poljubih ne o tem, da bi šla s svojim kavalirjem pod roko.
Ne govori preveč, a prav tako se ne zavijaj v plah molk. Pomili, da je prvi sestanek nekaka obojestranska predstavitev, in se bo Sele nato videlo, ali kaže začeto razmerje nadaljevati. Bodi rajši vedra in šaljiva: veselo dekle je posebno očarljivo. Skušaj biti odkrita, ne da bi zato preveč govorila in preveč izdala o sebi: skušaj razumeti, kdo je in kaj počne tvoj novi častilec, da ne pride do neprijetnih presenečenj. Toda ne govori v tonu izpraševanja; predvsem ne izprašuj, ali ima tvoj kavalir rad druge ženske in ali je bil že : -rkrat zaljubljen: prvič zato, ker bi se ti moral lagati, drugič pa zato, ker bi mu s tem pokazala, da visiš na njem — to bi pa kaj lahko ohladilo njegovo šele vzplamenelo ljubezen-	Nemo.
Usodna voda
Duhovnik je obiskal nove kaznjence in se je ustavil v neki celici.
»Kaj je pa zagrešil tale kaznjenec?« je vprašal paznika.
»Voda ga je pogubila.«
»Voda? Menda ste hoteli reči alkohol.«
»O, ne: vodal Bil je namreč mle-karnar.«
Škotska
Kadar Škot komu čestita za novo leto, vošči hkratu tudi kar za Veliko noč’ rojstni dan in za Božič, da si prihrani znamke.
Ljubezen in zakon
Mati je zalotila svojo hčerko pri či-tanju romana.
»2e spet bereš pohujšljiv ljubezenski roman!«
»Kaj še! To še zdaleč ni ljubezenski roman — saj pripoveduje o nekem zakonskem paru.«
*
šef: »Včeraj sem vas videl v parku, v družbi svoje hčerke. Kaj naj to pomeni?«
Uradnik: »To pomeni, da morate res vse videti.«
Profesorska Prvi profesor: »Kako le moreš prenašati tako dolgo čvekanje svoje žene?«
Drugi profesor: »Ni sile! Saj imam zraven svojo zabavo: vse njene besede sproti prevajam v starogrščino.«
Ni izbere
»če bi imela na izbero, da se poročiš z milijonarjem, ki ga ne bi ljubila, ali pa s siromakom, ki bi ga rada imela: za koga bi se odločila?«
> Takšna izbera je nemogoča!«
»Zakaj?«
»Ker milijonarja, ki ga ne bi ljubila, sploh ni!«
Njena kritika
Mož: »Nu, kako je bilo včeraj v gledališču?«
2enw »E, stvar še ni bila preslaba, za premiero pa vendarle ni!«
VlaihM/tisa Škotska
Neki Anglež, Irec in Škot so se po potopu ladje rešili na samoten, pust otok. Tri dni so bili že brez jedi in pijače, a še od nikoder ni bilo videti pomoči.
Ko so že vsi trije obupavali, je pobožni Irec pokleknil in začel moliti. Iz obzirnosti je Anglež snel čepico, da ne bi žalil tovariševega verskega čuta.
Tisti trenutek se je Škot zagnal z glavo naprej v morje: prestrašil se je bil, da bo Anglež začel pobirati prispevke...
#
§
Življenje ima uspehe za vsako žensko
Češkoslovaška pevka Eva Habrabova o življenjskem boju sodobne ženske
X z. e. Praga, jan.
Priznam, da ima lepa ženska v življenju večje in lepše uspehe od nelepe. Pomniti pa je, da tudi manj lepa ženska more in mora uspeti v življenju, saj ponuja življenje enake uspehe tej kakor oni. Lepota že dolgo ni več glavno in edino orožje v ženski borbi za obstanek, življenje s&mo daje možnosti, da ženska poleg svoje lepote poudari v sebi še druge vrline, ki ji bodo pomagale do uspehov.
Močna In prav tako kakor lepota zanesljiva orožja v življenjskem boju ženske bi bila: odločnost, marljivost, vztrajnost, dobrota, razumnost itd. V današnji moderni dobi — ko se že toliko govori o ženski emancipaciji — ženska res v mnogih primerih more posnemati moške vrline, še več. V svoji borbi je ženska pokazala, da ni zmožna samo posnemati moških vrlin, temveč da moške sposobnosti v mnogih primerih celo nadkrili.
Možje so že od vseh početkov naj-češče prišli do uspehov s svojo veliko energijo. Odločnost v poslu zagotovi
več od polovice uspeha. To pravilo velja tudi za ženske. Biti morajo v prvi vrsti energične. O pomehkuženju, sentimentalnosti in popuščanju ne sme biti govora. Kompromisov, od katerih bi imele škodo le ženske, se je treba pač izogniti. Življenje je danes drugačno kakor v dobi naših babic.
Drugo močno žensko orožje je njena ljubkost in simpatičnost. Taka ženska se orientira v vsakem položaju.
Simpatična ženska tudi v ljubezni doseže večje uspehe ko njena lepa tovarišica.
Marljivost, iskrenost in dobrota so važne vrline za sodobno ženo. Brez teh lastnosti ženska v življenju prav gotovo ne bo uspela.
Zloba, hudobnost, zavist in mržnja do sožensk morajo končno izumreti. Zenska v ženski ne sme gledati samo senčnih strani in jo zaradi njih sovražiti. Prišel bo čas, ko bodo tudi te napake izumrle in takrat bodo ženske postale iskrene prijateljice, ki se bodo z ramo ob rami borile za blaginjo vsega človeštva.
Zenske! Hrabro stopajte skozi življenje, ker vam vsem je življenje pripravilo uspehe. Ne mislite toliko na lepoto; ona ni več glavno in edino orožje v hudem boju za obstanek.
!
Moderen avto
»čemu je pa tale aparat poleg kilometrskega števca?«
»To je naš najnovejši izum: na njem berete, koliko obrokov ste še dolžni.«	(»Humorista, London)
Zaradi obilice aktualnega gradiva smo morali v tej številki izpustiti nadaljevanje našega medicinskega romana »Za človeško življenje«. UREDNIŠTVO.
Anekdote
LAVALOVI GORJANCI
Odstopivši predsednik francoske vlade je doma iz Auvergne. Kadar je dobre volje, rad pripoveduje tole anekdoto, tipično za robate gorjance njegove ožje domovine:
V neki auvergnski vasi pride zdravnik k hudo bolnemu kmetu. Pri odhodu šepne ženi na uho:
»Ni dosti upanja. Zato mu, ljuba žena, osladite poslednje trenutke in postrezite mu, če bo kaj želel.«
Ko je zdravnik odšel, stopi žena k bolniku.
»Ljubi mož, nekam slab se mi zdiš. Ali bi kaj rad, imaš kakšno željo?«
Umirajoči odpre oči in jih upre v suho klobaso, visečo na tramu pod stropom.
»O, da... klobaso bi jedel.«
»To pa ne,« ga zavrne žena. »Klobasa je za pogreb.«
PIRANDELLOV STRIC IZ AMERIKE
Pirandello je danes največji italijanski dramatik. Toda zmerom mu sreča ni bila mila; nasmejala se mu je šele, ko je imel že pet križev na hrbtu.
Kakih trideset let bo tega, ko je nekoč zašel v posebno hude denarne škripce: upniki so mu bili neprestano za petami in njegova edina nada mu je bil stari stric v Ameriki, ki mu je imel zapisati vse svoje imetje.
»Nu, kaj je?« so ga nekega dne vprašali upniki, ko jim je že pohajala potrpežljivost. »Ali bo vaš stric iz Amerike že umrl ali ne? In kdaj dobite denar?«
»O, zastran tega se ne bojte,« jih je skušal potolažiti Pirandello. »Pisal mi je, da bo sam prišel v Evropo in uredil moje zadeve.«
»Kdaj?« so v en glas zavpili oderuhi.
»Takoj ko mu pošljem denar za vožnjo!«	(Nr)
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri
PRESKERJU, Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt« niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din tn besedo. - Za vsak mali oglas je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla* čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, In sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na Ček. račun »Družinski ted* nik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
ran
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Fotrebni znesek 10.000—20.000. Ponudbe na upravo tednika pod Šifro .Denar takoj«.
Službe
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z ne več kot 20 leti, iščemo za težak trgovski posel. Biti mora skromnih staršev, poln volje in poguma — skratka človek, ki si zna v vsaki priliki pomagati in ki si je že sam služil denar. Neanonimne ponudbe, pisane z roko, Je poslati na oglasni oddelek »D. t.« pod šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo.
0opiscvan/c
Vsaka beseda 25 par. Oavek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
»DISCRETNO 1000.« Pismo oddal. Upam, da boste kmalu odgovorili pod šifro »Njena velika ljubezen«.
MARICA. Se ni nanašalo na vas. Obžalujem, vendar se odločil na drugo stran.
BRAT IN SESTRA, osamljena, zala, črnolasa iščeta znanja ljubezni, bodočnosti, SOS! Dopise na upravo »Družinskega tednikaa pod šifro »PIK. PIKICA«.
ABSOLVENTKA IV. razreda mefič. šole se želi izučiti v trgovini, najrajši ▼ mestu. Ponudbe na upravo tednika pod Šifro »Pridna«.
ADVOKATSKA URADNICA, samostojna moč, z llletno prakso, izborna stenografinja In strojepiska, zmožna slovenske in srbohrvatske korespondenco, knjigovodstva ln vseh drugih pisarniških del, išče primerne službe. Gre tudi v Zagreb ali Beograd. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Vestna«. 17 LETNO DEKLE s 3 razredi meščanske šole gre k otrokom kamorkoli. Nastopi takoj. Naslov pove uprava.
PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi železnine, pridna in poštena, išče službo. Gre kamorkoli tudi v pomoč gospodinji Dopise pro sim naupravo pod ftifro »Re«i.oPt 220«.
ISletna deklica poštenih staršev se želi izučiti šivanja. Gre tudi na ditfelo. Naslov »e Izve v upravi »Družinskega tednikA«.
DOPISOVATI ŽELIM z inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Razvedrilo«.
DAMO, tudi ločenko ali vdovo prijetne zunanjosti. dobiosrčno, veselo, odkritosrčno, sploh plemenitega značaja, išče zaradi družabnosti osamijen, nezadovoljen, imovit, zdrav, priletnejši gospod pod pogojem vsestranske diskrecije. Samo resne ponudbe, po možnosti 8 sliko, ki se pod častno besedo vrne, na oglasni oddelek pod »Sreča trajnega prijateljstva«.
FEST FANT GORENJC, profesionist s sigurno eksistenco, želi poznanstva z boljšo samostojno šiviljo, staro do 26 let. Anonimno v koš. Le resne dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Za res al' pa nič«.
DVE OSAMLJENI BLONDINKI, stari 20 let, želita znanja z dvema Intelientoma visoke postave. Pod šifrov »Mladostni sen«.
MLADO UČITELJICO, značajno, prikupne zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do 25 let, dobro vzgojeno, želi spoznati inteli-gent. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Samo z dežele«.
Kozmetika
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi In zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. 8teklenica z navodilom Din 30*—. — Naroča so pri: Nobllior-parfumeriji, Zagreb, Iliča 34.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker sl jih z Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva iri Je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Poceni!! Redka prilika!!
Zimski damski plašii
najboljše izdelave, fine kvalitete pri domači tvrdki
Drago Gorup & Co
Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c. 14
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk In postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat
na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Ni treba, da ste lepi
ko kakšna boginja; v vašem bodočem gospodinjstvu vam tudi ne bo treba čarati s strupenimi kačami. Treba pa je, in to je zelo važno, da ste dobra gospodinja, zakaj samo tedaj boste lahko pregnali svojemu bodočemu možu skrbi z mračnega čela In mu boste dali to, česar od vas želi.
Saj to ni tako težko, to menda sami veste, če se torej do današnjega dne še niste poročili, pa bi se radi, potlej pač morate nekaj ukreniti. Takšnega moža, ki bi ga vi radi, boste seveda našli samo med tistimi, ki bi se sami radi ženili. Med mnogimi dobrimi in poštenimi mladeniči bo že kakšen za vas, ki vam bo v vsakem oziru ustrezal.
Odločite se torej in nikar predolgo ne čakajte!
Odločite se hitro, zakaj čas in leta minevajo!
»Družinski tednik« se tiska v veliki nakladi. Dobite ga skoraj v vsaki hiši; zanj ve skoraj_ vsak Slovenec. List, ki je tako zelo razširjen m ki ga ljudje tako radi čitajo, ima tudi dobre uspehe s svojimi oglasi. T6;? Y1 Uu£l 1)0 te oglase prečitalo. In med njimi bo gotovo tudi tisti, ki bo za Vas. Zato si dobro zapomnite-če želite kaj kupiti, če želite kaj prodati, če se hočete s kom seznaniti ali celo poročiti —
tedaj oglašujte v malem oglasniku »Družinskega tednika«!
Naročite se danes mali oglas v »Družinskem tedniku«! Naročite dve ali tri objave! Cene oglasov na zadnji strani.
□■F' NASE CENE SO ZMERNE IN CASU PRIMERNE! '•C
mmmm
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEP1C
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem!
DA Ml NE BO TREBA vsakemu posebej pisati, sporočam vsem tistim, ki so se zanimali za mojo hišo v Stenjevcu, da sem jo že prodal.
PRODAM rentabilno hišo na Glincah v bližini tramvaja. Ponudbe pod »Lepa lega« na upravo.
v
iSenzfve
Vsaka beseda 50 par. Oavek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed« GOSPODIČNA STARA 30 LET 8 40.000 Din gotovine želi resnega znanja z uradnikom II. kategorije ali pa z dobro situiranim trgovcem, po možnosti Iz Maribora. Le resne dopise poslati na upravo pod šifro »Pomlad«.
2ELIM SE POROČITI s premožno gospodično, podjetno in delavno. Star sem 30 let, simpatičen, dobro situiran, zelo podjeten, trezen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne ponudbe na upravo pod *2elim sreče v bodočnosti«.
cInformacije
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed« DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, po možnosti s kopalnico in majhno poselsko sobo, išče za 1. marec točno plačujoča stranka. Ponudbe pod »Sest sto«.
SOBO s kurjavo in razsvetljavo kakor tudi s pranjem perila išče v Ljubljani mlada gospodična. Ponudbe na upravo pod šifro »Ne daleč od centra«.
‘Prodam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklji itd. solidno izdelano in poceni pri 8. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13. Kolizej.
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda izza Gorč na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno izdelane, so trpežne ln zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 05*— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Raht, urar, Jesenice-Fužine.
»MERKUR«, VELETRGOVINA PAPIRJA, pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna naklada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, svileni papir in ostale papirnate izdelke, ki spadajo v to stroko, imam na skladišču. Cene in pogoji povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon 81-94.
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se
v upravi »Družinskega tednika«.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA Kupujte pri nas
Otomane od  ....................Din	410*—
Couch sofe od...................Din	1200’—
spalni couch od.................Din	1700*—
afrik modroci od . . . „ . . Din	210*—
TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta 17.
\ZscUc&dcun&
ima drugačno postavo, zato si mora naročiti steznik in nedrček po meri pri I. Salaj
salon za stezniki in nidclki
Ljubljana, Tyrševa la/lll (dvigalo ves dan na razpolago)
D.daia za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mibalek. vsi v Ljubljani.