21. štev.	»«"»»'*	V	Ljubljani,	soboto	24.	maja	i924.	*>»■"«"«itwlll[«150Dll>- Leto VI.
GLASILO NARODNO -SOCIJALISTKNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. --	1	~~	Telefon	štev.	77.	1	"	....
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene -----------------------  v	oglasnem delu.	-	.	.	■
Grupacije.
Vojna in posebno pa še povojna doba je razdvojila ves svet Kar je poprej tvorilo enoto, je šlo narazen. Razpadle so cele države, razdvojili so se narodi, šle so vsaksebi politične stranke, posamezni stanovi so imeli različna stremljenja in organizirali so se v tem pravcu — razdvojeni, prav tako, kakor je prošlo v posameznih družinah do rozkroja, do ločitev zakona.
Kaj je bilo temu vzrok? — Navedli bi jih lahko nešteto, toda to ni naš namen. V kratkem pa se kot glavni vzrok prav smelo lahko označi — nemorala, iz katere so se rodila vsa nesoglasja.
Na vse te pojave smo gledali mrko, dasi smo jih bili krivi prav vsi, eni več, drugi manj, eni posredno, drugi neposredno. In povpraševali smo se, kam bo to dovedlo, kdaj bo tega konec?
Kam je to dovedlo, to vidimo in čutimo danes vsL Ravnotako oni, ki so znali to izjemno dobo izkoristiti zase, kakor oni, ki niso imeli od tega nikakih koristi. Onim, ki so dobili v roke oblast ali denar, se krči kasa in vsa oblast gre rakom žvižgat, novih pritokov in izgledov ni. Reveži pa so si revščino še pomnožili — ali bolje rečeno, izgubili so še upanje na boljšo bodočnost.
Sedaj prihaja počasi spoznanje, dasi tega pravzaprav nihče odkrito ne pri-pozna. Vendar pa je spoznanje tu, prihaja navadno od zgoraj. —
Kar poglejmo si razmere, ki so se pričele kazati V velikih državah. Pre-okret! Prišle so do spoznanja, da tako ne gre in ne more iti. Pričele so se krize vsepovsod in pokazalo se je na-gnenje k zbližanju narodov, k zbliža-nju strank in raznih stanov. Kjer so bili toliko močni, da so lahko sami temu dali izraza, so to storili sami, drugod Da so pričeli z grupacijami. Grupirajo se države, grupirajo se narodi, grupirajo se politične stranke, stanovi in posamezniki.
Celih pet let je trajalo, da se je naravni zakon zopet uveljavil: v združe-jnu je moč, sloga iači — nesloga tlači.
To je fakt, ki ga ne more nihče ovreči. Ta proces se je pričel in se že vrši. —
Najlepši dokaz za to imamo mi sami v lastni državi. Da se bo pa to pokazalo še bolj živo, da se bo začutila ta potreba že v večji meri, to nam bo dokazala že bližnja bodočnost.
Sami smo začutili to potrebo že pred dobrim letom ter smo ji skusili dejansko zadostiti, ko smo ponudili spravo drugim socijalističnim strankam. Ker pa se je pričel proces grupiranja od zgoraj, te naše ponudbe takrat razni socijalisti še niso razumeli in dvomimo, jeli jo razumejo že danes. Vsekakor je zamujenega veliko, kar se bo prav gotovo maščevalo. —
Potreba grupiranja je nepobitna za Vsako stranko, ki ji je na tem, da skuša doseči to, kar ima začrtanega v svojem programu. Potreben je ta korak tudi zato, da ne bo proletarski stan tudi v bodoče stal na zemeljski obli razbit, brez zaščite. Kajti brezdvomno je, da bo tudi v bodoče šlo v prvi vrsti za nadvlado.
Značilno pri raznih grupacijah pa je to, da se vrše nenaravno, nenormalno z ozirom na razmere v dotičnih krajih in državah. Delavska stranka se druži z meščansko in obratno. To nam dokazuje, da so si ljudje vzeli za načelo znano prislovico:	»namen	posvečuje
sredstva«. Doseči hočem svoj cilj, izvesti svoj program. Kako to dosežem, je vseeno! Nemoralno, a vendar je tako!
V tem smislu se vrše danes grupacije po petletnem razočaranju. Tako drugod, zunaj naše države, pa tudi pri pri nas doma.
Nastaja vprašanje, kaj storimo mi? Odgovor bi dobil od idealnega naivneža kratek in takoj, brez pomisleka. Toda če bi bil ta odgovor za nas pravilen in dober, je drugo vprašanje. Zato treba misliti, in sicer trezno. Na vsak način _ pa moramo koncentracije ali grupacije po »gotovih« receptih in manirah odklanjati že vnaprej!
-	Lj. -
Ptuj v maju 1924.
Prispel je končno tudi k nam po dolgi, neizprosni zimi najlepši maj z vsemi svojimi krasotami. Vsi smo ga pričakovali s težkim srcem ln z otroškim veseljem smo ga pozdravljali, ko ]e bil tu. Tako je lep, tako je kiasan, zakaj le neki samo tako kratek? Toliko ie bilo zime, mirzle zime, ki ima sicer tudi svojo lepo stran, ali to le za iz-premembo; ne mislite-li, da bi moral biti za tako dolgo zimo vsaj enako dolg, lep, prijeten, topel in duhteč mai?!
Ali narava hodi svoja, pota in se ne meni za naše tarnanje. Ma)a mesca cvete in mora odcveteti, da dobi narava še dovolj časa iz majevega cvetja tekom leta vstvariiti dozorelo sadje, ker bi jo sicer presenetila ponovna zima, še preden ie preskrbela človeštvu dovolj svojih sadov, ki mu jih je dolžna dajati.
Tudi človek bi si moral vzeti za vzgled naravo samo, ter že prve lepe majske dni pobirati za nabiranje zakladov In hrane za dolgi zimski čas in slabe deževne dni. Vse, kar nas uči narava, naj bi človek pridno posnemal, ter se ravnal po njenih navodilih.
Naš lepi maj naj nam prikliče v spomin tudi politični del našega Ptuja.
Po dolgi, dolgi, skorai brezkončni zimi smo se znašli tudi mi v Ptuju v lepem, Cistern majskem zraku, osvobojeni tujčevega Jarma, ki nas je sto in stoletja pritiskal in tlačil, svobodni pod milim soln-cem, v objemu naše mile slovanske matere. Ta nenaden moment nas je veselja opijanil, omamil in pahnil v pravo brezbrižnost. Mislili smo, da nam mora sijati za vedno le še samo lepi, veseli, svobodni slovenski majev čas. Storili nismo prav nič več za to, da bi sl tudi zavarovali njegove ugodnosti vsaj po svojih pičlih močeh in da bi se zadostno utrdili proti eventualnim posktisom svojih nasprotnikov, ki bi hoteli omejiti svobodo naših majskih dni. Nismo zbirali kakor čebelice niti zadostne hrane, niti potrebnih drv, da bi se mogli pri zimskem mrazu greti pri domačem ognjišču. -/11 gorje! Naš sovražnik je medtem opazoval našo brezbrižnost, izrabil priliko, ter se pripravljal za hrbtom na napad.
2e se zbirajo temni oblaki nad nami in ie se vsi tega ne zavedamo, še ne marajo
vsi izpregledati in spoznati v grozečih oblakih najhujšega našega nasprotnika, ki grozi pokončati naš lepi majev čas z nami vred. Še se nočemo posvetiti skupnemu delu, da bi si združeni zgradili vsaj v tem zadnjem trenutku, skupno, dovolj močno stavbo, ob kateri bi se moč viharja morala streti. Lahko bi v tej skupni stavbi kljubovali vsem napadom nasprotnika in po kratki dobi bi nas zopet našel, ne samo čile ln krepke, ampak še tudi močnejše in utrjenejše — lepi’ naš maj! Raztepene in prepuščene samim sebi bo pa burja. ki pričenja pihati, marsikoga Izmed nas, ki smo čas lepih dni prespali v omamljenosti majske opojnosti, pomedla s površja; marsikateremu bo v kruti, sovražni zimi počilo in otrpnilo srce.
Morda je še čas, da se prepreči vsaj najhujše zlo, zato pa ne omahujmo več, ampak lotimo se takoj dela. Zgradimo si z združenimi močmi ono krepko oporišče, ki ga sovražna sila ne bo zmogla. K temu delu naj pa ne drži nikdo več rok križem, nikdo več naj ne mdsli na zidavo lastne bajte, ker bi take nikdo izmed nas več ne zmogel. Pač pa je možna rešitev le še v slogi, le složni si še lahko zgradimo tako močno zavetišče, kakor je to treba pri viharju, ki se vzdiguje. Spomnimo se še v zadnjem trenutku večno veljavnega gesla: »Eden za vse, vsi pa za enega!«
Moj Ptuj! S tužnim srcem gledam v gornjih vrsticah ravno Tvojo žalostno usodo! Kako si mi bil drag in kako sl ml še drag, kako veselje je zavladalo v mojem srcu, ko si se rešil tujega jarma ter postal slovenski! Dolgo si robota! pod težkim in najtežjim tujim jarmom, koliko vzdihljajev in koliko grenkih, težkih misli in solzi si povzročal že takrat marsikateremu naših slovensko čutečih src! Ali, bil sl med prvimi, ki so začeli podirati nasprotnikovo močno obzidje. Sicer tajno, ali s kakim ponosom smo takrat mi tlačeni dvignili naše glave! Prvo bombo, ki je zanetila najhujši požar, ter prinesla svoj del k onemu velikemu odporu, ki je bil v stanu streti nasprotnikovo moč, zrušiti mogočno, krivično Avstrijo ter nam prinesti končno zlato, toli zaželjeno svobodo pod okriljem močne Jugoslavije. Tl *| sprožil t Niti, ki so izhajale
iz Tebe, so prepredle z duhom odpora vso našo slovensko zemljo!
Čeprav si bil znan kot najhujša trdnjava nemštva, je bilo v Tvoji sredi dovolj čistili, močnih, pristnih slovenskih src, ki so združena našla izhod, vodila ob pravem času smrtonosni napad na sovraga ter se tako ovekovečila v naših spominih.
Po dolgih, težkih bojih izvojevana svoboda pa Je menda presenetila Tvoje današnje slovenstvo, ker Je, kakor vse kaže, ali mrtvo, ali omamljeno, ali pa še vedno zmage pijano, da ne vidi nevarnega nasprotnika, ki se mu bliža urnih korakov in to celo s hrumom in truščem. Tebe, komaj osvobojeni Ptuj, hoče zopet uklenitl v svoje verige Tvoj, ravnokar od Tebe pobiti, kleti sovrag!
Da! Dobri naši prvoboritelji so se razšli, deloma so omagali radi prestanlh naporov, deloma jih ni več, prepustili so bojne pozicije mlajšim močem; a ti .mladi, žal, ne čuvajo tega, kar so jim z najsvetejšo oporoko ukazali braniti naši prvoborci, kakor tudi naša slovenska mati. Pričeli so med seboj najgrši bratomorni boj, močnejši sl hoče podjarmiti slabejšega in ga izkori-
stiti do mozga, napiti se njegove krvi, pri tem ko pozablja, da sta se še včeraj borila ramo ob rami, dva brata proti skupnemu sovražniku za njiju obeh svobodo.
Gorje! Za ta svoj čin bo težak odgovor, ki ga bodo morali krivci polagati svojim prednikom, ker niso izpolnili njih oporoke. Nič manj težak pa gotovo ne bo odgovor napram poznejšim rodovom, ki bodo sodili krivce, kateri so jim v bratomorni borbi zapravili dedščino očetov.
Vsem činiteljem ptujskim, ki čutijo Se kaj slovenskega In ki čutijo pošteno, bodi še v zadnjem trenutku opomin, da je skrajni čas ter vsakega slovenskega borca sveta dolžnost, braniti naše pozicije proti zagrizenemu našemu sovražniku s svojim lastnim življenjem ter da danes ni več čas uda-jati se katerimkoli slepim ali špekulativnim političnim eksperimentacijam!
Prva naloga naj nam bo zasiguranje napram tujcu, pozneje šele si uredimo udobno in prikladno svoj dom na znotraj! Ne bodimo tako brezumno-nečimerni, da si čedimo in urejamo sobe včasu, ko imamo ogenj v strehi.	B..,,..
Soci alno zavarovanje.
Na zadnji seji uprave osrednjega urada za zavarovanje delavstva v Zagrebu se je na predlog ravnateljstva sprejel načrt o novi razdelitvi delokroga posameznih okrožnih uradov. Načrt Je bil nato poslan ministrstvu za socijalno politiko v odobritev. Iz načrta naj omenimo:
1. Področje okrožnega urada za zavarovanje delavstva v Ljubljani se razdeli na dva okrožna urada, od katerih bi bil eden v Ljutfjani, dočim bi Imel drugi svoj sedež v Celju ali Mariboru. Okrožni urad v Ljubljani je štel mesca julija 1923 70.072 zavarovancev.
2. Razpusti se okrožni urad v Travniku in se njegov delokrog priključi okrožnemu uradu v Banjaluki, izvzemši okraje Zepče in Zenica, ki se priključijo okrožnemu uradu v Tuzli. Poleg tega se- priključita okrožnemu uradu v Tuzli tudi okraja Te-šanj in Drventa, ki sedaj spadata pod okrožni urad v Banjaluki.
3. Razpusti se okrožni urad v Mostarju in se celo njegovo področje priključi okrožnemu uradu v Sarajevu.
Okrožni urad v Travniku ima 6648, v Tuzli 4484 in v Mostarju 5020 zavarovancev, kar je premalo za uspevanje okrožnih uradov. Po predlogu osrednjega urada bi bilo v Bosni in Hercegovini samo troje okrožnih uradov in sicer: v Sarajevu z 22.000 zavarovanci, v Banjaluki z 20.000 zavarovanci in v Tuzli s 14.000 zavarovanci.
4. Področje okrožnega urada v Beogradu se razdeli tako. da bi okrožnemu uradu v Beogradu ostal nekdanji teritorij kraljevine Srbije pred vojno leta 1912 z vključenim vranjskim in piratskim okrožjem. Celo ostalo sedanje področje okrožnega urada v Beogradu bi se priključilo novo ustanovljenemu zavodu v Skoplju. Tako bi okrožni urad v Skoplju obsegal celo Staro Srbijo in Macedonijo, fevzemši okraje Plev-ilje, Prljepolje, Bijelo Polje in Sjenica, ki se iz prometnih ozirov priključijo sarajevske-
mu okrožnemu uradu. Crna gora se priključi okrožnemu uradu v Dubrovniku.
Beograjski okrožni urad je imel julija 1923 — 51.693 zavarovancev. Neobhodno potrebna je administrativna reorganizacija, ker je redno uradovanje na dosedanjem ogromnem .teritoriju (Srbija, Macedonija In Crna gora) beograjskega okrožnega urada ' skoraj nemogoče. Po novi razdelitvi bi od beograjskega okrožnega urada odpadlo na Skoplje 15 do 20.000 zavarovancev in na okrožni urad v Dubrovniku 1200 črnogorskih zavarovancev.
5. Razdelitev ostalih okrožnih uradov ostane neizpremenjena. Napravile bi se le nekatere nebistvene korekture posebno v onih slučajih, če posamezne ekspoziture neposredno meje na večja mesta drugega okrožnega urada.
Glede ostalih okrožnih uTadov Je pripomniti:
V Vojvodini so okrožni uradi dobro razdeljeni in šteje po stanju julija 1923 okrožni urad v Novem Sadu 17.545 zavarovancev, v Somboru 18.894, v Subotici 19.447, v Velikem Bečkereku 18.807 in v Vršcu 16.225 članov.
V Hrvatski in Slavoniji šteje Zagreb po stanju mesca julija 1923 45.942 zavarovancev, Osijek 31.437, Sušak 5295. Število zavarovancev na Sušaku bo pa s ln-korporacijo Delte in Baroša znatno naraslo.
V Dalmaciji je dvoje okrožnih uradov in sicer v Splitu s 7805 in v Dubrovniku s 7700 zavarovanci, seveda po stanju mesca julija 1923. Število zavarovancev v Splitu bo naraslo s dograditvijo liške železnice in v Dubrovniku s priključitvijo zavarovancev iz Cme gore.
Kakorhltro bo ministrstvo za socijalno politiko odobrilo nov razdelitveni načrt osrednjega urada v Zagrebu, bo takoj imenovano novo ravnateljstvo v Skopfju, ozi-Toma bodo popolnjena ravnateljstva v Dubrovniku in Sarajevu.
Ali se s tem strinjate?
Znana je naši javnosti polzelska afera. Znano je tudi našim demokratom, med katerimi je vendar še nekaj poštenih ljudi, da stojimo z nemškimi naseljenci polzelske tovarne in njenim zastopnikom dr. Kalanom iz Celja v boju zaradi krivic, ki so bile prizadete slovenskemu življu v tej tovarni. Jasno je vsakomur, da nima ta boj nikakega osebnega ozadja, ampak da je to bol za naše narodne pravice. Zato je posegla v popolnoma opravičeno vmes tudi celjska »Orjuna«.
Priznavamo, da smo Izrekli marsikako trpko besedo, ki je zadela v živo v gotovih krogih, toda tl so ostali zaljubljeni sami vase,.zakrknjeni v tem vprašanju, užaljeni ter so tirali našega odgovornega urednika pred sodišče, pa prav sistematično za vsako besedo, tako da se človeku zdi to že preneumno in se nehote vprašuje, kako Je kaj takega sploh mogoče. Postavili so se v pozo vsemogočnega kapitalista, ki hoče prisiliti na kolena one, ki so Imeli pogum očitati mu protinacijonalno početje, ki so zagovarjali pravice našega narodnega delav-
ca. To je bil njihov odgoVor, namesto, da bi ugodili našim upravičenim zahtevam in popravili storjeno krivico in poskušali poravnati ta nacijonalno-socijalni spor.
Rekord je dosegel dr. Kalan s tožbami proti našemu odgovornemu uredniku, ker toliko tožbi v eni in Isti zadevi In v tako kratkem roku ta gospod še ni poslal iz svoje pisarne. Prepričani smo, da najdemo pravico in tudi naše zadoščenje. To bo moral Izreči oni forum, ki Je za to merodajen, poleg tega pa pride zadoščenje še od druge' strani.
Oni demokrati, ki jih še prištevamo med pametne ljudi, pa naj povedo, če se strinjajo s takim postopanjem svojega vodilnega političnega pristaša. Kar nam priznavajo osebno, to naj povedo javno, da bo slišal tudi g. dr. Kalan.
To Je naše opozorilo, da ne bo pozneje padel odij na nas, ko bo ves škandal končan, ko bodo posledice skelele.
Prepričani smo, da bo za te odkrite besede dr. Kalan vložil 9. — deveto — tožbo!-----------
Politični pregled.
Rešitev krize — ln zopet v krizo.
Po brezuspešnih poskusih krone z radikalnimi politiki, da bi sestavili novo vlado, je dobil končno mandat za sestavo poslovne široke koncentracijske vlade še šef opozicije g. Davidovič. dasi je bilo kroni že vnaprej jasno, da se to tudi njemu ne bo posrečilo. G. Davidovič je imel sicer sigurno večino v parlamentu za verifikacijo ostalih radičev-skih mandatov, potem pa še plus 49 ra-dičevcev, vendar bi to ne bila široka koncentracija, ker bi v vladi ne bilo odgovarjajočega števila Srbov, kajti radikali so sodelovanje odklonili. To ie bil edini vzrok, da krona Davidoviču ni pritrdila ter tako vlado odklonilaL
Nato pa je kralj ponovno poveril mandat za sestavo poslovne vlade Paši-ču s pogojem, da se morajo verificirati radičevski mandati in sprejeti invalidni zakon.
Kaj je krono dovedlo do tega koraka, do te rešitve, se za enkrat javno ne more obravnavati. Zanimivo pa bo to vedeti tudi pozneje. Zanimivo je tudi to, da krona sama pobija trditve vladnih listov, da je namreč kralj proti sodelovanju Hrvatov, ko ravno on brezpogojno zahteva verifikacijo njihovih mandatov. Še bolj zanimivo pa je končno to, da so režimovci in s tem tudi naši »slove-nački« demokra/ti postavljeni na laž, ker so trdili, da je Pašič-Pribičevičeva vlada obljubljena, da je sigurna, da je mandat v žepu, med tem ko se je ravno sedaj pokazalo, da je ta mandat še veliko bolj nesiguren, kakor je bil prej.
Kriza je začasno rešena, a prihajamo zopet v krizo. Fatkt je, da Pašič že sedaj nima večine in z verifikacijo radičevskih mandatov še tem manj! Fakt je pai tudi, da opozicija ne bo odnehala.
Kriza se obnovi že lahko zopet na prvi seji skupščine.
In končni fakt je, da Pašič-Pribičevl-čeve volilne vlade ne bo, ker bi pomenila iskro v smodnik.
Naše simpatije so na strani opozici-jonalnega bloka, dasi se zaradi nejasnosti z njim ne strinjamo, pozdravljamo pa istotako pametno in previdno politiko onih srbijanskih državnikov, ki delujejo, dasi za kulisami, za našo poravnavo. In ti dve struji bosta v novi krizi tudi zmagali.
Rehabilitacija!?
Pašič-Pribičevičeva vlada je pred petimi tedni padla, ker je ostala v parlamentu v manjšini. Nastala je dolgotrajna kriza. Opozicija Je bila kompaktna. Od tega časa se tudi ni prav nič zgodilo, kar bi opozicijo zrahljalo. In vendar se je zgodil čudež — prvič v zgodovini, da je bila vnovič imenovana prav Ista vlada, ki nima večine. Kako je to mogoče? Tega sl človek z normalnimi možgani ne more tolmačiti — a vendar Je tako? Vlada je morala dobiti večino, toda kako? Ako pomislimo, kdo Je vse v vladi, je to vse mogoče. Prav kmalu bomo čull, koliko je šlo Iz fonda za vzdrževanje korupcije In pa tudi kam. — Na ta način je izvršena rehabilitacija režima.
Berite »Novo Pravdo", ki zastopa interese domaCih delovnih sloievl
Po drugih državah.
ANGLIJA.
Pozornost vzbuja vsepovsod pomembni govor šefa angleške vlade, Macdonalda, ki ga je imel pred nekaj dnevi v Alber-halu. Iz govora izzveni veliko, čuti se zares vse to, kar smo angleški dejavski stranki doslej pripisovali. To daje takorekoč delavski stranki tudi življenjsko možnost in garancije, da se bo nova angleška politika nadaljevala v pričeti smeri in da bo imela kolosalen vpliv na evropsko politiko. Seveda, ako ji vsega ne preprečijo še močnejši vplivi.
Oficijelna Anglija priznava sama, da Je bila njena potllika d<h ostalega sveta do leta 1924 zgrešena, napačna. Velika mednarodna vprašanja se niso reševala pošteno, ampak sebično, in angleški sloves Je pričel temneti.
Posebno vprašanje obnove Evrope Je najdelčkatnejše in bi se ne smelo reševati samo v sporazumu z nekaterimi narodi, ampak z vso Evropo. To hoče Macdonald popraviti In poklicati k sodelovanju vse države — tudi malel Cas je še!
Zelo markantno je povedal svoje mnenje tudi socljalistom. In to možu daje zadoščenje. Saj smo mu predbaclvall, da jo on najprej Anglež in šele potem sodjallst. Nismo ga razumeli, a danes ga razumemo.
N
On Je socilalSst, a je pred tem neupogljiv
najcijonalist. In to lastnost drugih narodov spoštuje Macdonald istotako. »Nacijonalizem ni pretiravanje samega sebe, In ravno tisti, ki »be spoštujejo, bodo spoštovali tudi druge.« — To so njegove besede, ki naj si jih premislilo naši socijalnl demokrati.
»In politika se ne sme opirati na vojaško moč,« pravi Macdonald. Na narodovo razsodnost pa!
S tem je rečeno vse. Iz tega se vidi njegova sigurnost, kaže pa se tudi smer, kam plovemo. Kdor razume, se bo po tem ravnal; ako ne, bo izigran sam od sebe. —
Čujte, gospodine Pašiču!
FRANCIJA.
Herrtot je mož bodočnosti v Franciji Vsi znaki kažejo, da on prevzame vladno krmilo. Pod njegovim vodstvom se bo francoska zunanja politika popolnoma preokre-ntla. Nemčiji bo nudila svojo roko v pomoč, ako bodo Nemci to le znali ceniti. Potem bi bil mir vsaj za dogleden čas zasi-guran. —
Predsednik francoske republike Mille-rand bo vzlic izpremenjenemu političnemu kurzu lahko ostal na svojem mestu.
ČEŠKOSLOVAŠKA IN ITALIJA.
Ti dve državi sklepata nadalje sporazum. Dr. Beneš se nahaja v Rimu, kjer se pogaja z Mussolinijem. Sporazum je baje dosežen. Nanaša se na splošni mir in spoštovanje pogodb ter na gospodarsko In politično sodelovanje Češkoslovaške in Italije,
kar pove toliko kakor nič. Sporazum bo baje podoben temu, ki ga imamo mi z Italijo. Podpisal ga je že te dni predsednik Masa-
ryk, ki se nahaja na Siciliji.
Dr. Beneš je obiskal tudi papeževega državnega tajnika.
NEMČIJA.
Zaključne volitve v Nemčiji so sicer pokazale znak nove okrepitve moči, ki streme za polpreteklo dobo — za Viljemom. Vendar m bil nikdo prepričan, da hoče skrajna desnica zares misliti na to. Dants postaja obnašanje teh voditeljev sicer maio dvomljivo vendar z ozirom na migljaje v Angliji in Franclje tudi v tem pogledu ne bo hudega, zlasti še, ker malo besede imajo tam tudi Rusi. In če že ne pred lastnim delavstvom, toda bodo le Imeli malo rešpekta pred boljševlki.
Razmere v Poruhrju so zelo slabe, dela se malo, zato narašča brezposelnost. Skrajni čas je, da se zadeva zasedbe uredi, vsaj ublaži. To se bo menda sedaj zgodilo, ko bo Francija bolj popustliva; Anglija je pa že itak dolgo za to. Odvisno je vse od Nemcev samih.	/
RUMUNIJA.
Naš zunanji minister je baje izvedel za nevarno gibanje na rumunskl meji. Istotako groze makedonstvujušči. — Sploh Je postala v očeh zunanjega ministra Rumunija jako »nevarna« država. — Pa se bo vse poleglo, ko bo kriza v Beogradu malo polegla.
Poročila z dežele.
Eksodus v novomeškem občinskem svetu |
Dne 16. t. m. se je vršila sela občinskega odboru v Novem mestu. Poleg drugih točk se je nahajala na dnevnem redu kot prva volitev 'novih upravnih odbornikov mestne hranilnice, po številu 12. — Gospodarska stranka, ki razpolaga z večino 1 glasu (13 proti 12) je svojčas potom župana dr. Režka, ki se rad predstavlja kot socijallst, če mu to kaže, dasiravno je organiziran demokrat in je bil pred tremi leti še celo tajnik tukajšnje krajevne organizacije .1DS, delovala vsaj navidezno na to, da bi delovala složno i opozicijo v občinskem zastopu le v gospodarski smeri, je to pot zopet pokazala, da ii ni za prav nič drugega kakor za oblast. Župan le kratkomalo predlagal 12 oseb za upravne odbornike mestne hranilnice in med temi le po 2 iz klubov »Zveze dela in reda« in SLS, tako, da je lastni »velikanski večini Gospodarske« (1 glas večine) pripadlo kar 8 mest odbornikov ne upoštevaje pri tem mesto župana kot viriiista. Župan je pri tem očitno pozabil na svoječasno pismeno izjavo, da čut pravičnosti zahteva za večino vsai 1 mesto več, kkor jih dobi opozicija. Ker se je zavedal, da opozicija tako krivičnega postopanja ne bo mirno prenesla, je kratko stavil predlog in odredil glasovanje, ne da bi pripustil kak stvaren razgovor o tei najvažnejši gospodarski mestni instituciji. Prizadevanja zastopnikov opozicije, da bi prišli do besede, je kar potlačil. Glasovanje ie izpadlo s 13 proti 12 glasovom v prid Gospodarske. Za-stopn. opozicije sta šele po glasovanju mogla priglasiti svoje mnenje in ugovor, župan pa je stvar kratko rešil z besedami: »vzamem na znanje vaš ugovor, vi pa vzemite na znanje, da so ti izvoljeni.« Pri takem absolutizmu je opozicija jasno uvidela, da tukai nič ne opravi, in je polnoštevilno zapustila dvorano. S tem je bila ta seja tudi sploh končana. — Ker Je župan hotel rešiti še vse ostale točke dnevnega reda, je povabil na novo za 19. t. m. določeno sejo vse aktivne člane obč. odbora in razun teh tudi še namestnike aktivnih opoziciji pripadajočih odbornikov sklicuje se pri tem na § 42 obč. reda. Ta seja se je tudi vršila in obdelala ves dnevni red. Zna-
čilno za to sejo in nastop Župana pa je to, da poklicanim nadomestnim članom opozicije sploh ni pripravil nikakega prostora v posvetovalni dvorani in da se zanje kratkomalo ni brigal, marveč so se ti člani - namestniki, ki so samo na poziv župana prišli k seji, morali sami iskati prostore na galeriji, kamor po našem in sploh po občem mnenju uradno vabljeni občinski zastopnik nikakor ne spada. — § 42 obč. reda dale županu moč, da obč. zastopnikom, leateri bi se pozivu ne odzvali, lahko naloži denarno globo, Aktivni odborniki opozicije in njihovi namestniki so bili torej izpostavljeni taki globi pač samo zaradi tega, ker so člani opozicije. Da vidite pravo županovo objektivnost, ki se rad postavlja, da je socijalist, kadar mu to kaže, ki pa je v resnici demokratski večini pripadajoči član gospodarske stranke in vrhu tega še v demokratsko stranko včlanjen, premislite še tole: aktivni odbornik in obenem član gosp. stranke je tudi bivši »vzorni» župan Resman, kateremu se ne zdi vredno, da bi se udeleževal sej obč. odbora. I-e dvakrat je bil prisoten in je obakrat predčasno zapustil dvorano, vendar se županu ni zdelo umestno, da bi njega Ir. njegovega namestnika klical po § 42 obč. reda k seji. Mi bi sicer iz tega dejstva tudi lahko sklepali, da sedanji Ažupan člane opozicije samo zaradi tega bolj energično kliče, ker lih težie pogreša, pa imamo pri tem svoje posebne misli. Ta bivši župan R. pa je prava desna roka sedanjega župana in on mu je dal tudi svet: »na § 42 jih deni!« Pri tem pa se nista niti sedanji niti bivši župan zavedala, da bi bilo objektivno v prvi vrsti klicati bivšega župana Rosmana po § 42. Menda se gospod župan ne bo izgovarjal s tem, da ga ni pogrešal, oziroma, da ga sploh ne pogreša, če ie še celo tako objektiven, da se predstavlja nam za socijalista, pa nam pravim socijali-stom ravno on nalbolj krši pravice, katere imamo po številu odborniških mest v vseh mestnih zastopih. Opozicija bo naoram neprimernemu nastopu g. župana tudi na merodajnih mestih napravila potrebne korake, v prihodnje pa primerno uravnala svojo taktiko
Kranj. — živimo že v hudem volilnem metežu. Agitacija se vrši na vseh straneh. Prav marljivo se giblje gospodarska lista, pod katero nastopa naša stranka, radikali, socijalist! in komunisti. Nasproti nam stoji lista JDS, ki terorizira vsevprek in se skuša obdržati na svoji tradicijonalni poziciji. Tej dela veliko preglavic tudi SLS. 2e danes prevladuje prepričanje, da je kranjskim Purgarjem odbila zadnja ura in da bodo strahovito pogoreli. Tega se zavedajo tudi sami, zato tak boj. — Ker nam gre za tem, da razženemo to žlahto, hočemo tudi PO svoji moči prispevati, da se to prav gotovo zgodi. Zato vsi nevstrašeno v boj proti pur-gariji. Vse grožnje ne pomagajo in so jalova, ker so demokrati izgubili vse zaupanje povsod, najbolj pa v Beogradu, kjer jih nihče ne upošteva. Strah pred njimi je — prazen!
Mozirje. — Zadnjo nedeljo smo imeli Impozanten sadjarski shod, katerega se je udeležilo približno 600 značajnih kmetov in kmetic sadjarjev, samo nekaj mozirskih demokratov, kateri imajo mnogo dreves našega neumornega nadučitelja Praprotnika, so iz osebnih razlogov shod bojkotirali v lastno sramoto in blamažo ter s tem jasno dokazali, kaj jim je za ljudski blagor. Niti učitelj Pušenjak se ni udeležil shoda. Omeniti hočemo še samo, da gostilničarji, Matija Goričar na pošti, kanclist Podkubovšek, Ilirija, Marija Strmšek, Kolenka in Franc Ce-linšek, Puncer niso iz sovraštva do kmetskega ljudstva razobesili zastav. Vprašanje je, ali so to storili nalašč ali jih ni župan obvestil, zakaj je sadjarsko društvo spcot-jelno zaprosilo, da naj se trg ob priliki shoda izkaže in pozdravi došle goste. O shodu še poročamo, * danes samo toliko javnosti, da vidi kakšne razmere vladajo v Mozirju, da gre tu samo za nadvlado, zavist in teror nad poštenimi in delavnimi ljudmi. Zato ni čuda, da nas zapuščajo uradi, in bo kmalu naš bivši prijazni trg, nekdaj »Zlato Mozirje«, enak Solčavi. Le tako naprej, samo da smo demokrati, kaj ne?!
Iz stranke.
Seja osrednjega tzvrševalnega odbora
NSS se je vršila v nedeljo 18. t. m. dopoldne v Ljubljani. Žejo je vodil podnačelnlk tov. R. Juvan, ki je med drugimi opravičil načelnika tov. Ivana Deržlča, ker se seje radi odsotnosti iz Ljubljane ni mogel udeležiti, V svojem poročilu je podal jasno sliko strankinega dela in se dotaknil vseh vprašanj o strankinem gibanju. Tov. Ivan Tavčar je obširno poročal o politični situaciji, Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Tov. Franjo Rupnik je poročal o strankini organizaciji in tov. Šalehar o tisku. O poročilih se je razvila zelo živahna debata, katere so se udeležili tov. dr. Po-liteo, Žnuderl, Hiter, Gobec, Tumpej, Pelan, Est, Sever In Bizjak. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Nato se je vršila obširna razprava o nekaterih predlogih načelstva ter so bili vsi predlogi soglasno sprejeti. Seja je trajala do 1. ure popoldne.
Seja ljubljanskega okrajnega odbora NSS se vrši v torek 27. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu v Narodnem domu. Prosimo vse člane okrajnega odbora, da, se seje zanesljivo udeleže. Dnevni red zelo važen.
Krajevna organizacija NSS za Kollzej-skl okraj Ima svojo odborovo sejo v petek 23. t. m. ob 8.. uri zvečer v Narodnem domu. Pridite vsi in točno! Predsednik.
Okrožna konferenca NSS v Kranju. V četrtek (na praznik), dne 29. maja ob 9. uri dopoldne se vrši v Kranju, v hotelu »Nova Pošta« strankina konferenca vseh gorenjskih krajevnih organizacij in zaupnikov. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo načelstva
o	politični situaciji. 2. Strankina organizacija in tisk. 3. Naše naloge in cilji. 4. Slučajnosti, Pozivamo vse gorenjske organizaci-
je, da zanesljivo pošljejo svoje delegate, tudi vse ostale zaupnike prosimo, da se konference zanesljivo in točno udeleže. Ako bi kdo izmed naših tovarišev pomotoma ali mogoče radi netočnega naslova, ne prejel vabila, pa ga vabimo, da se kljub temu udeleži konference In smatra ta poziv kot vabilo. Dobrodošel je vsakdo, ki hoče aktivno sodelovati pri našem pokretu.
Zborovanje zaupnikov NSS v Zagorju.
V	četrtek 15. t. m. se je vršil v Zagorju ob Savi sestanek zaupnikov, na katerem je poročal član načelstva tov. Josip Ambrožič. Sestanek je v vsakem oziru prav lepo uspel in povsod kažejo naši zaupniki izredno zanimanje za podobna zborovanja. Tekom prihodnjega tedna se bo vršilo več za-upniških zborovanj raznih krajevnih organizacij. Pozivamo pa vse organizacije, da pravočasno sporoče načelstvu dan in kraj zborovanja, da je mogoče določiti govornika.
Knjižnica in čitalnica NSS. S prvim junijem bo pričela poslovati naša knjižnica, ki se nahaja začasno v prostorih »Obnove« v Gajev! ulici. Ravno tam je odprta »Pulpa-nova čitalnica«, ki že posluje vsak dan od 7. do 10. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih tudi od 10. do 12. ure dopoldne. Pozivamo člane krajevnih in mladinskih organizacij, da se knjižnice in čitalnice pridno poslužujejo.
Strokovni vestnik.
Neka) statistike o delavskem gibanju.
Kakor vsako leto, je tudi letos izdala Inšpekcija dela v Beogradu tiskano poročilo o vseh inšpekcijah dela v državi. Ta tiskana poročila so za pokret delavstva vprav velike važnosti in poleg tega tudi zelo zanimiva. Posebno zanimiva pa je statistika o nadziranju podjetij od strani Inšpekcij dela in o statistiki stavk ter nesreč v letu 1923. Ker vemo, da bo naše člane ta statistika zanimala, jo prinašamo v naslednjem. Ljubljanska inšpekcija dela je Izvršila nadzor nad 346 podjetji z 9643 delavci. V področju ljubljanske inšpekcije dela je bilo v 249 obratih mezdno gibanje, pri katerih je bilo prizadetih 8562 delavcev. M.ezdna gibanja so imela 60 odstotkov delnih uspehov in 40 odstotkov neuspehov. Stavkalo se je v 61 obratih s 516 delavci. Izgubljenih je bilo v stavki 3129 dni in na dninah 114.100 dinarjev. Stavke so končale v dveh tretjinah z delnim uspehom in eno tretjino z neuspehom. Nesreč je bilo 21 smrtnih in 1463 nesmrtnih. — Mariborska inšpekcija dela je izvršila nadzor nad 213 podjetji z 6784 delavci. V njenem področju je bilo v 207 obratih mezdno gibanje z 4736 delavci. Uspehi pri gibanjih delni. Stavkalo je 642 delavcev In je izgubilo 10.149 delovnih dni ali v denarju 411.000 dinarjev. Nesreč je bilo 33 smrtnih in 1304 nesmrtnih. — Zagrebška inšpekcija dela je pregledala 432 obratov z 22.219 delavci. Mezdnih gibanj je bilo v tem,področju v 62 obratih z 9424. Uspehi delni. Stavkalo ie 2559 delavcev in je izgubilo 28.252 dni ali 628.695 dinarjev. Stavke so se končale z delnimi uspehi. — Vosješkem okraju je Inšpekcija dela pregledala 336 obratov s 13.691 delavci. Mezdnih gibanj je bilo v 24 obratih z 9122 delavci. Uspehi delni. Stavkalo je 3989 delavcev, ki je izgubilo 53.475 dni ali 4,011.108 dinarjev. Nesreč je bilo 15 smrtnih in 795 nesmrtnih.
—	Banjaluška inšpekcija dela ie pregledala 1546 obratov z 31.744 delavci. V 25 podjetjih z 8185 delavci je bilo mezdno gibanje z delnimi uspehi. Stavkalo je 128 delavcev, ki je izgubilo 496 dni ali 22.248 dinarjev. Nesreč ie bilo 28 smrtnih in 825 nesmrtnih. — V Sarajevu je inšpekcija dela pregledala 1107 obratov z 21.833 delavci. V mezdnem gibanju je bilo 3752 delavcev v 7 obratih. Uspehi tudi tu delni.
Na Krimu.
Naš vrli predsednik, pa ne oni, ki nas je peljal preko Osredka na Krvavo peč, temveč ta, ki pozna špeetjalko In ima opise vseh hribov )n hribčkov, celo Šmarne gore, nas je sklical skupaj in povedal, da gremo ta in ta dan, to in to uro, prav zgodaj na — Krim. Sporočilo je končal s pristavkom, da vzemi vsak seboj jedi in pa »flašo« za vodo.
—	On je namreč abstinent iz prepričanja. —
, Odzvali smo se vabilu in se ta in ta dan zbrali ob pol šestjji zjutraj — jaz sem sicer protestiral, da to ni ravno zgodaj, a so ml nekateri oporekali, češ da je ob nedeljah še ob 10. zgodaj — no torej, ob pol šestih smo se zbrali na kfaju, kjer je še pred nekaj dnevi stal spomenik moderno urejenega socijalnega skrbstva bele Ljubljane. Zbralo se nas je lepo število, eden manj kot dvakrat deset. Vsi v turlstovskih oblekah, s polnimi nahrbtnik na ramah in nekateri, pa tudi nekatere z »shymmi« čevlji na nogah. Obuli pa so moderne čevlje, da oplaše žnjimi medvede in volkove, ki se baje pasejo po Krimu, vsaj tako je trdil predsednik, ki ie to imel tiskano črno na belem. Ko smo se prvič odpočili ob že imenovanem spomeniku, smo jo ubrali po doi-gi Ižanski cesti. Ker je bil dolgčas, smo se šli malo »skaute«. Naš vrli brat, ta, ki nas ie peljal črez Osredek na Krvavo peč, nas le učil skautskih znakov. V dobri pol uri smo jih znali vsi, ki smo bistre glave, na pamet, le nekateri, bolj trde butice, jih še / ' na vrhu Krima niso znali. Pa to le' mimogrede. Moja glavna naloga, radi katere
sem bil povabljen na Izlet, Je ta, da opišem pot In pohvalim vodstvo, pa tudi nekatere udeležence, ki žele postati člani SPD, pa bi radi prej malo reklame, da bi bili sigurno sprejeti.
Do Iga je šlo dobro. Na Igu se nam je pridružil tamkajšnji učitelj, ki nas je peljal do zgornjega Iga In nas spremil v jamo. Jama je lepa in mehka. To potrdi predvsem lahko naš predsednik in vodja, ki je za poskus legel na mehko in se potem moral prati v umazani mlakuži. V Jami je vse lepo, le škoda, da še ni vpeljana elektrika, kakor je to želel lepi brat Leeb, ki me manjka na nobenem Izletu in je pripravljen voditi vsako ekspedicijo celč na Golovec, ker se dobro spozna na markacijo. Iz jame smo šli v strmi hrib in smo si drug drugemu dajali skautske znake: tu hodi, po-žuri se, ne hodi po tej poti, hodi na levo, pazi na nevarnost itd. itd.
Brat vodja pa Je korakal pred nami s špecijalko v roki in s popisom Krima ter nam zagotavljal, da pridemo ravno na vrh. Toda glej spakal Vsa znamenja, špecijalka in natančni opis nam niso pomagali priti naravnost na vrh. To pa po krivdi mladega Perota, ki je silil kot lovec za kozo po hudourniku, po katerem smo plezali in potili krvavi pot. Ko smo dospeli na vrh, nas je pozdravljal Krim — z druge strani doline. In hajdi zopet v dolino In zopet v hrib na Krim! Pa to nič ne de, lj*r kriv ni bil niti naš vodja, niti špecijalka, temveč mali Pero, ki je navdušen planinec in skavt iu rad pomoli svoj nos na vsak hrib.
Glavno krivdo nosi, le bodimo pravični, odbor Slov. planinskega društva, ki ne skrbi za boljo markacijo, saj so skoro vsi turisti, ki so bili ta dan na Krimu, zašli iz tega vzroka.
Na vrhu smo se dobro imeli. Naša Vi-kica je kuhala čaj, ki nam je šel izvrstno v slast. Pričela se je prava pojedina, ker smo dospeli točno ob pol dveh popoldne na vrh, akoravno je vodja trdil, da bomo že ob 10. uri gori. Edino, kar je kvarilo veselje, je bila suša v grlu. Pozivu vodje se namreč niso vsi odzvali, zato je zmanjkalo vode. Ko smo po povratku v dolini izvedeli od kmetov, da se nahaja 5 minut pod vrhom vrelec z najboljšo vodo, smo tem bolj občutili nebrižnost s strani SPD, ki bi bilo že davno lahko označilo mesto, kjer se nahaja voda. Sfcer je imel glazbenik Franjo, ki zna tudi gramofon naviti, celo flašo božje kapljice, a Je ni nobenemu privoščil. Tudi meni ne in zato ne bom zamolčal, da je še poleg skupne zablode na svojo pest zgrešil pot in jo je priplhal po enourni zamudi na vrh. Pa prav mu je, zakaj ral W ni ponudil božje kapljice. Znjtai sta se izgubila še dva druga, seve med njimi tudi Ema, ki Je nosila požirek okrepčila zame, a ml ga je po poti malone izpila. Na vrhu smo našli prijetno družbo, ki je Imela seboj tudi »kon-trafe« in nas ie »gor vzela«. Naš vodja je bil bos in zato ne bo dovolil, da sliko ponatisnemo. Ko smo se dodobra spočili, nas je pričel Szandy, ki je Ceh, mučiti s skaut-skiml igrami. Zagrozil Je, da ne pojde več z nami, če se ne gremo vsi mance. Seveda smo se vsi lik Pa je le on igro Izgubil, če-
prav je igra češka in je on Ceh. Nak, Kranjc se pa le ne da! No ja, pa nas je bilo tudi-več.
Ker smo že na vrhu, naj opišem, kdo je bil z nami. Nekateri so že omenjeni, te bom izpustil. Poleg navedenih _sta bili dve sestri, Primorki, ki nosita kratke lase in širni čevlje, potem je bila Niny, ki se je izgubila ob povratku in si je lani na Krvavi peči ogulila nogo, no in potem so bili še ostali, ki ne želijo biti imenovani. — ^ niso godni za vstop v SPD.
Nazaj grede smo si izbrali za cilj Jezero in od tam v Preserje na vlak. Ker je vodstvo za povratek prevzel vodja, ki nas je lani črez Osredek peljal na Krvavo peč, sem se precej prekrižal in prosil Boga, da izravna vsaj pet hribov, ker nas vodnik popelje gotovo preko deset gora na Jezero. Vodja se je na to opazko muzal, češ: saj imam špecijalko in — ergo — moramo priti direktno, -to je povdarjal, na Jezero. Pri tem nas je opozarjal predsednik, da bomo, predno dospemo na Jezero, prišli do Plani-nice, kjer se nahaja — po tiskanem popisu
—	velika jama, v njenem žrelu pa večen led. Napeli smo oči in ušesa, da ne zgrešimo žrela z večnim ledom, a ga le nismo videli. Zakaj ne, boste takoj izvedeli. Po dolgotrajni poti semintja, tjainsem smo dospeli direktno v — Tomišelj. Tam bi bil naš vodnik najraje videl tablo z napisom: Vas Jezero, občina Preserje, okraj Ljubljana, a je bil žal samo Tomišelj. No, pa ni bilo hudega. Odpočili smo si, okusili božjo kapljico in odkorakali na Jezero. V Tomlšliu je pre-
Stavkalo je	1012	delavcev,	ki	so izgubili
2840 dni alj	72.728 dinarjev.	Nesreč je bilo
23 smrtnih jn 92	nesmrtnih.	—	Splitska
inšpekcija dela je pregledala 920 obratov z 12.292 delavci. Mezdno gibanje je bilo v 8 obratih z 3815 delavci. Uspehi delni Stavkalo je	1126	delavcev,	ki	je izgubilo
8808 delovnih dni ali 313.423 dinarjev. Stavke so končale z delnim uspehom, ena brez uspeha. Nesreč je bilo 6 smrtnih In 72 nesmrtnih. — V N i š u je inšpekcija dela pregledala 1235 obratov z 8304 delavci. V 1 samem podjetju z 42 delavci je bilo mezdno gibanje, ki je delavcem prineslo delni uspeh. Stavkalo je 45 delavcev in jo izgubilo 1350 dni ali 61.500 dinarjev. Uspehi stavke delni. Nesreč je bilo 6 smrtnih In 7 nesmrtnih. — V Beogradu je inšpekcija dela pregledala 1157 obratov z 26.232 delavci. Mezdno gibanje je bilo v 263 obratih z 825 delavci. V veliki večini so mezdna gibanja končala z neuspehi. Stavkalo jo 1020 delavcev in je izgubilo 16.065 delovnih dni ali 675.274 dinarjev. Uspehi delni. Nesreč je bilo smrtnih in 89 .nesmrtnih. — Vojvodinska inšpekcija dela je pregledala 660 obratov z 15.539'delavci. Mezdnih gibanj je bilo 43 in je bilo prizadetih 4633 delavcev. Večina se je končala a delnim uspehom. Stavkalo je 3094 delavcev, ki je izgubilo 30.784 delovnih dni ali 1,921.999 dinarjev. Končale so se stavke z delnimi uspehi, precej jih je končalo z neuspehom. Nesreč je bilo 9 smrtnih in 1069 nesmrtnih. — ŠpecUalna pomorska inšpekcija dela Je pregledala 327 objektov z 2004 nameščenci. Stavkalo je 1000 pomorščakov, in izgubilo 28.584 delovnih dni ali 1,500.000 dinarjev. Stavka je končala z delnim uspehom. Nesreč je bilo 1 smrtna in 64 nesmrtnih. — Tako torej izkazuje mrtva statistika, ki daje delavskemu stanu precej misliti. Nadvse žalostna je statistika o stavkah, Id izkazuje, da je v naši državi stavkalo 15.131 ljudi, ki je izgubilo 183.932 delovnih dni ali 590 let in v denarju 9,752.075 dinarjev, kar, je že prav lepa vsota. Tu so računane samo izgube delavnih dni, kje so vse ostale izgube, ki jih utrpi industrija in obrt, je zopet vprašanje zase. Tudi nesreče izkazujejo žalostno statistiko, iz katere je razvidno, da se je pripetilo v naši državi 193 smrtnih in 6220 nesmrtnih nesreč, kar je po 20 nesreč na dan. O tej statistiki bomo še Spregovorili.
Litija. Tukajšnja podružnica NSSZ je imela v pondeljek 19. t. m. popoldne svoj članski sestanek, na katerem je o delavskem gibanju in o društvenih zadevah obširno poročal strokovni tajnik br. Kravo3 iz Ljubljane. Sestanku je predsedoval podružnični predsednik br. Muzga. članski sestanki pa so delavstvu nadvse potrebni, da je sleherni delavec točno poučen o delavskih razmerah
Podružnica NSSZ v Litiji sklicuje za pondeljek 26. maja t. 1. po delu v tovarniški jedilnici svoj letošnji redni občni zbor, na katerega tem potom vabi vse svoje člane in članice. Bratje in sestre, pridite na občni zbor polnoštevilno, ker bomo govorili o važnih naših zadevah. Na občnem zboru bo poročal tudi delegat osredniega vodstva iz Ljubljane.
Jesenice. Tukajšnja podružnica NSSZ je imela 11. t. m. svoj članski sestanek, na katerem je br. Božič poročal o delegatskem zboru v Št. Pavlu. Na sestanku so se obravnavale društvene zadeve in položaj delavstva. Člani so izrazili željo, da se taki sestanki pogosteje vršijo, ker dobe na njih sliko o delavskem gibanju. Saj pa je tudi treba razpravljati o tukajšnjih razmerah. Naše tovarniško ravnateljstvo je uvedlo cenzuro društvenih objav, ki jo izvršuje ravnatelj-Nemec. Jasno je, da delavstvo proti tej novi šikani odločno protestira, ker se ravnatelji, posebno pa še Nemci nimajo vtikati v zadeve posameznih organizacij.
vzel vodstvo glasbenik Franjo, ker ae nam je pridružila brhka Mimi, ki je potrebovala njegovega varstva. Samo zato je prevzel Franjo vodstvo. Na Jezero smo dospeli srečno, ker je rpvna cesta in ni hribov, ne markacij. Tam je bil zopet oddih in nekateri so tudi tam začeli poskušati božjo kapljico, dokler niso bili strogo opozorjeni na brezalkoholne predpise. — Jezero je lepa vas in ima tudi res jezero celo z ribami. To ve dobro ravno brat Lep. Zakaj, o tem molčim, ker mi je dal kos potice 'in sira. Tu smo si tako odpočili, da nismo mogli peš dalje, ampak smo se vsedli na voz, ki nas je popeljal v Preserje na postajo. Ko smo dospeli sredi vasi, je neki olikani domači fant zalučal proti nam kamen, ki je zadel fanta-domačina, ki se je obesil zadaj ua voz. Ostal je ves krvav v vasi In sl lahko poišče ljubeznivega strelca. Nam fantalin ni napravil žalega, le pokazal nam je, da je surovina. — Na kolodvoru smo srečno kupili za pet dinarjev in pol karto, ter se pripeljali v prašno Ljubljano. V vlaku ie »odja še študiral špecijalko, če gremo prav In če morda ne pridemo črez Golovec ali Šmarno goro v Ljubljano. Pa je le šlo po sreči, kljub špecijalkl.
Tak je torej bil naš Izlet na Krim. V kratkem gremo na Šmarno goro in potem na Kifm. Če bom zopet ljubeznivo vabljen, bom najbrže zopet šel, pisal pa ne bom več, če mi brat urednik ne poskrbi honoraria za to črtico, ker ture stanejo denar, papirja In črnila pa tudi ne dobim zastonj. Povedal sem že vnaprej.-----------------Vladimirskv
\
—	Našo podružnico Je v kratkem zadela trikratna nesreča. Po vrsti Je Izgubila tri svoje dobre 51ane, o katerih smrti smo že poročali. — Tukajšnji lnternacijonalci so v zadnjem času uvedli novo metodo agitacije. Ker domačini ne zaležejo, nam od časa do časa pošljejo kakega tujega »sodru-ga«, ki piha delavstvu na dušo In ga preparira za vstop k internacionali. Pa tudi to ne vleče Več. Delavec dobro pozna razmere internacionale in se je zato ogiblje. Njegovo mesto je v Narodno-socijalni strokovni zvezi in zato ta tudi pridobiva vedno večje število članstva. — V zadnjem času vlada tu razburjenje, ker vodstvo KID še vedno odklanja sprejem v službo vračajočih !se vojakov, bivših delavcev. Podružnica NSSZ je v tem oziru že napravila potrebne korake, ki bodo gotovo uspešni. Sramota je pač, da mora delavec, ki je Iz-vtšH svojo državljansko dolžnost zato Izgubiti službo!
Iz seje osrednjega vodstva. Na prvi seji osrednjega vodstva NSSZ, ki se je vršila 14 t. m. se je vodstvo sledeče konstituiralo: Predsednik br. Rudolf Juvan; podpredsednik br. Albin Tomc; tajnik br. Josip Furlan; namestnik br. Stanislav Žorž; blagajnik br. Leo 2orž; namestnik br. Adolf Leeb.
Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Bratje-odborniki naj smatrajo to kot vabilo. Predsednik.
Socljalna zakonodaja v naši državi. Pod tem naslovom je Izdala knjižica Strokovne komisije za Slovenijo brošurico, ki jo je spisal dr. Š. S. Uvod pravi, da je bro-šurica izdana, da obrazloži nejasnost in negotovost, kateri zakoni veljajo in kateri so razveljavljeni. Ker bo brošurica dobrodošla vsem našim članom, jo priporočamo v nakup. Brošura stane 6 Din In se naroči lahko v tajništvu.
Poziv! Prosim vse bratske podružnice, da redno obračunavajo Članarino In odpošiljajo redno mesečne obračune, da mi s tem olajšajo poslovanje. Pri tem opozarjam na zadnji sklep, da je od vsakega člana pobrati tedensko po 50 par za stavkovni fond. Prosim za red in točnost! — Blagajnik.
»Slovensko zidarsko In tesarsko društvo« v Ljubljani je imelo ha belo nedeljo svoj 28. redni občni zbor. Občnemu zboru ie predsedoval predsednik Albin Tomc, ki je pozdravil navzoče In se najprej spomnil umrlih članov Macoratija, Zupančiča, Vrd-njaka in drugih. Zborovalci so v znale poča. ščenja vstali raz sedežev. Sledila so poročila predsednika, tajnika In blagajnika, na kar je odbor dobil soglasen absolutorij. Po poročilih je bil izvoljen nov odbor. Predsednikom je bil izvoljen Albin Tomc; odborniki: Černivec, Bufolin, Merljak, Strupi, Blaž, Lampič, Cuješ, Bricelj, Slabe, Hlebš, SUa, Šefic in Skubic. Po volitvah je naznanil predsednik, da je kot ustanovna članica društva pristopila kumica prapora ga. Mira Žnidaršičeva, soproga okrajnega glavarja v Kranju. En član je bil radi Izkoriščanja društva izključen. Sklenilo se je sklicati izredni občni zbor v svrho sprejetja, novih pravil. Sklenilo se je, da bodi »Nova Pravda* glasilo društva, ker bo objavljala vse društvene objave in se priporoča članom, da jo vsi naroče. Občni zbor Je zaključil novoizvoljeni predsednik s pozivom, naj vsi člani neumorno delajo za procvit in prospeh društva.
Zidarji! Na naš zadnji poziv se še nl-kdo ni oglasil. Zato ponovno opozarjamo, da so na razpolago tri mesta dobrih zidarjev, Izvežbanih tudi v delu s kamenjem. Obrniti se Je na tajnika Slov. zid. in tes. društva, tov. Kravosa, Narodni dom, tajništvo NSSZ.
R ARO-čc vlji
MARIBOR, Koroška c.19.
F. B.
Zgodovinski razvoj delavskega stanu.
. Suženj je gospodarjeva lastnina. Ta skrbi zon}, da mu opravlja dela, ki mu jih naroči Navadno so trudapolna mehanična opravila v hiši in družini, v gozdu in na polju, pozneje tudi v rudnikih, na ladijah, v delavnicah in tovarnah. Suženjstvo potemtakem ne ustvarja gotovih poklicev, saj so imeli bogati Rimljani celo sužnje modrijane, ki so Jim Poučevali otroke, pač pa nam kaže prvotno delitev dela. Težka dela, ki so jih v rodbini pračloveka opravljale žene, pripadajo sužnju. Ta nima lastnega gospodarstva, vobče tudi ne družine, vendar ni v vsem početku brezpraven. Ker živi v gospodarjevi družini, ima iste pravice in dolžnosti, kakor žene in otroci Še dandanes se ženijo često sužnji v Afriki s hčerami svojih gospodarjev. Na galejah pa, v Plantažah Jn rudnikih je izgubil suženj ves stik z gospodarjevo družino in je služil temu le Se kot — vir dohodkov.
III.
Razne napol svobodne obiike, ki tvorijo pojmovno prehod od suženjstva k osastemu deliK s* »“izvile zwidavin-
Ljudska visoka šola.
Predavanja na ljudski visoki šoli v Ljubljani izdaja Zadružna knjigarna v posameznih zvezkih. Kakor je bilo za predavanja na univerzi zanimanje veliko, pričakujemo, da bo ljudstvo seglo tudi po brošurah.
Dosedaj je izšlo to-le;
I. zvezeik: KARL OZWALD: O potrebi
sodjalno-etične orijentacije.
II. zvezek: ALOJZIJA ŠTEBI: Zašči-ta zanemarjenje dece in mladine.
III. zvezek: Dr. ALMA SODNIK: O vzgoji deklet.
IV. zvezek: F. S. FINŽGAR: O lepi knjigi.
Prihodnji teden izide:
V. zvezek: Dr. RADO KUŠEJ: Cerkev v luči prava in etike.
VI. ivezek: Dr. METOD DOLENC: Kaj hoče moderno kazensko pravo?
Cen?. I., II., III. in IV. zvezku je po 3 dinarje. Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se pa pismeno naročajo Pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predal L Denar je poslati vnaprej. Manjše zneske se naj pošlje kar v znamkah.
Mladinski vestnik.
Osrednji izvrševala! odbor JNSM sklicuje za pondeljek, 26. t. m. ob 8. uri zvečer važno odborovo sejo. Noben odbornik naj ne manjka!
»Bratstvo« v Sp. Šiški priredi dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer pri Novaku svoj občni zbor. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcljonarjev in volitev novega odbora. Vabimo vse člane In članice, da se občnega zbora zanesljivo udeleže in pokažejo s tem svoj interes za društvo. Odbor.
Izlet na Krim, ki so ga priredile ljubljanske mladinske organizacije, je bil zelo prisrčen. Vreme Je bilo usmiljeno in četudi ni bilo popolnoma jasno, smo vendar videli s Krima precejšen kos slovenske zemlje. Med potjo smo sl ogledali nekatere znamenitosti, ki spominjajo na Kras, kakor kapnik »Pasica«. Krim je lepa razgledna točka ter zasluži, da se polaga nanj glede markacij večja pažnja. Kako je izlet ugajal, dokazuje dejstvo, da se splošno izraža želja, da bi šli še enkrat na Krim, in sicer z nasprotne strani. O tem bo izletniški odbor sklepati.
Članski sestanek »Bratstva« v Sp. Šiški
se vrši v soboto, 24. t. m. ob 8. uri zvečer pri Novaku. Dnevni red je važen.
Glasbeni odsek »Bratstva* Ljubljana
sprejema nove člane za začetniški pouk v glasbi. Zglasiti se je v PulpanovJ čitalnici.
Tečaj za čoškl jezik otvorl »Bratstvo« Ljubljana za člane mladinskih organizacij. Znanje češčine je velike važnosti z ozirom na naše odnošaje z brati Cehi. Priglasiti se Je v Pulpanovi čitalnici.
»Bratstvo« v Zagorju priredi v nedeljo 25. t. m. pešizlet na Sv. goro. Odhod iz Zagorja ob poi 5. uri zjutraj. Na Izlet so vabljena vsa bližnja bratska društva, kakor tudi NSS in NSSZ. V slučaju slabega vremena se Izlet preloži na prihodnjo nedeljo.
—	10. letnico Pulpanove smrti proslavi tukajšnje »Bratstvo« z družabnim večerom združenim s predavanjem. Proslava se vrši v soboto 31. t. m. ob 8. uri zvečer v vseh prostorih hotela »Muller«. Na sporedu je predavanje o Pulpanu, godba in recitacije. Vse naše brate In sestre, kakor tudi vse prijatelje mladine vabimo k proslavi našega velikega učitelja In probudltelja br. Karla Pulpana. — Odbor.
skio pred in poleg robstva. Navadno jih označujemo s skupnim imenom ne-voljništvo, tlačanstvo ali tudi podložni-štvo. To ima različne izvire. Kjerkoli je eno pleme podjarmilo drugo, ni običajno zarobilo vsega premaganega rodu temveč ga je sprejelo v skupno občinstvo, a z omenjenimi pravicami Taka je bila tudi usoda oproščenih sužnjev, ki so si s tem izboljšali pravni položaj. Pa tudi lastni soplemenjaki so često*, posebno v srednjem veku, čimdalje bolj omejevali istorodne svobodne kmete in jih na konec s silo in zvijačo potisnili v položaj odvisnih davkoplačevalcev in tlačanov.
Taki na pol svobodni delavci niso imeli političnih pravic, niso smeli vobče nositi orožja ter se niso smeli brez gospodarjevega privoljenja prosto seliti iz kraja v kraj; istotako si niso mogli voliti prosto poklica. Vendar pa jih je ščitilo kazensko pravo proti krivici, večkrat celo pred pretiranimi davščinami in prehudo tlako. Smeli pa so si ustanavljati družine, si pridobivati premoženje in se pravdati. Večkrat so bili v celoti ali vsaj deloma oproščeni vojaške službe in drugih uradnih poslov, ki so jih morali opravljati plemenitaši in svobodniki. Razmere so bile zelo različne v različnih krajih in časih. Zgodovina omenja primere na pol svobodnih delavcev tudi oo mestih in obrati. Gr-
Tedenske novice.
Letošnje občinske volitve.
Ker se bodo po Sloveniji vršile ponekod že v najkrajšem času občinske volitve, opozarjamo naše somišljenike na važne določbe zakona o volitvah v občinske za-stope.
Voli se po kandidatnih listah. Vsi odborniki In namestniki morajo biti vpisani na za to izdani uradni tiskovini z uradnim pečatom; te tiskovine se dobe pri županih ali na okrajnih glavarstvih. Pod imeni odbornikov In namestnikov ter njihovimi podatki po tiskovnem vzorcu se navede 1 predsednik in 1 namestnik za volilni odbor, potem pa slede čitljivi lastnoročni podpisi predlagateljev liste, ki jih mora biti najmanj toliko, kakor je navedenih odbornikov in namestnikov, za temi pa lastnoročni podpisi kandidatov s pripombo, da bodo sprejeli izvolitev po tej listi. Nadalje mora biti na listi označena ena oseba In 1 njen namestnik, ki je od predlagateljev pooblaščena v njihovem imenu posredovati pri županu ali okr. glavarstvu.
Važno je tudi to, da mora biti lista najpozneje v 10 dneh po tem, ko so bili razpoloženi pravomočni volilni imeniki, vložena pri pristojnem okrajnem glavarstvu ali . njegovi ekspozituri (kakor n. pr. v Mozirju) in sicer s tolikokrat po 2 prepisoma, kolikor se nahaja v vollnem okraju volišč. Na predpisih pa ne sme biti navedenih imen predlagateljev.
Občinske volitve na Jesenicah so razveljavljene. V kratkem se bodo vršile nove volitve.
Odbor za Malgajev spomenik v Gu-štanju nam piše, da se vrši dne 29. maja t. 1. v Guštanju. velika narodna nadstrankarska manifestacija vseh jugoslovanskih kulturnih društev s sledečim sporedom: 1. Sprejem gostov pri vlakih. 2. Ob 10. url slavnostna sv. maša na trgu, katero bere msgT. dr. Anton Medved z nagovorom. 3. Po sv. maši povorka z vojaško godbo k spomeniku. 4. Pozdrav predsednika, nato odkritje spomenika s petjem. 5. Slavnostni govor gosp. generala Maistra. — Po slavnostnem govoru petje In drugi govori. (Govorniki, ki žele nastopiti, naj se z navedbo teme pri-glase odboru do najkesrteje 24. t. pu. da se more določiti vrstni red; običajni kratki pozdravni nagovori so dopustni tudi brez poprejšnje prijave.) 6. Povratek v Guštanj h kosilu. 7. Ob 3. popoldne velika ljudska Veseliča na prostem s petjem, godbo, govori, kjer bo prilika za nastope pevskih zborov in godb. Za vsakovrstna okrepčila je zadostno poskrbljeno. — Polovična vožnja na vseh železnicah je že dovoljena; tozadevne izkaznice se bodo na zahtevo poslale. Posebni vlaki bodo vozili na progah Maribor—Guštanj, Celje—Guštanj in Celje —Maribor, zvečer zopet nazaj. Vozni red se še objavi v časopisih. — Dosegle so se torej vse ugodnosti za posetnike. Slovanska javnost pa mora z obilno udeležbo pokazati našim notranjim in zunanjim sovražnikom, da smo in bomo složni brez razlike strank, kadar bo ogrožena svoboda naše lepe skupne domovine.
Malgajevi soborci naj javijo svoje naslove odboru za Malgajev spomenik v Gu-štanju, da jim lahko pošlje legitimacije za polovično vožnjo v Guštanj k slavnosti odkritja Malgajevega spomenika, ki se vrši dne 29. maja 1924.
Pravočasno opozorilo. — Naša revna deca pa tudi odrasli se že vesele prvega domačega sadja, dobrih črešenj, ki utegnejo letos prav obilo obroditi. Seveda je njihovo veselje najbrž prerano in zaman. To pa zato, ker bodo gotovo tudi letos črešnje dobile tako visoko ceno, da si jih navaden zemljan ne bo mogel privoščiti. Vsa znamenja že tako kažejo. Italijanske črešnje iz naše Vipave že določujejo cene, ker Jih prodajajo po 30 Din kp. — To Je naravnost nedopustno. Zato -opozarjamo že sedaj naše pristojne oblasti v vseh mestih, da
ški periojki. rimski osvobojenci in ame-rikanski posli iz 17. in 18. stoletja predstavljajo tak razred. Ostali pa so Po večini mali kmetje. Ta pravna oblika je bila vse bolj razširjena v pretekli dobi kakor suženjstvo.
Razmerje tlačanov do svojih gospodarjev je pravtako ustavna in upravna ureditev, kakor nam jo predočuje na drugi strani zastareli način delitve dela. Na nizly stopnji kulture stoječi rodovi In plemena se prvotno niso mogli v drugačni obliki združevati kakor v podobi prostih in napol svobodnih rafredov. Državna in cerkvena oblast, vojaSka organizacija in krajevna uprava so mogle obstati Ie tedaj, če so jih preskrbovali tlačani. Ti so dobivali zemljox.v najem, da jo obdelujejo in oddajajo desetino pridelkov oblastim. To je bilo potrebno, saj je manjkalo povsod denarnih in prometnih sredstev in je bila trgovina šele v povojih. Pa tudi tam, kjer je knez, vitez, duhovnik v začetku še sam oral in sejal, je moral prepuščati posle čimdalje bolj svojim podložnikom iz ozirov na višje dolžnosti. Tako so se višji raz-redi čimdalje bolj odtegovali delu, da so mogli zadoščati svojim obveznostim. Z ostalimi opravili pa so obremenjali čimdalje bolj tlačane. Ti so morali graditi ceste in prekope, zidati csrkve in gradove, prevažati gospodarjem bremena, obdelovati zemlio in prepuščati veli.
pravočasno ukrenejo potrebno, da se prepreči tako oderuštvo. Za take horendne cene pri črešnjah vendar ni utemeljenih razlogov, ako pomislimo, da je kmet prodajal lani na Dolenjskem črešnje kg po 2 do 3 dinarje, v Ljubljani pa so stale po 10 Din in še več. — Stojimo na stališču, da naj vsak zasluži svoje, toda odirati se ljudstvo ne sme, ker prizadeto pri tem je Ie vedno samo delovno ljudstvo — uradnik in delavec!
Ježeva metoda. — Po prevratu Je dr. Šušteršič Izginil kot »Izdajalec« In proti-državen element v Švico, kjer je delal pokoro ter se spreobrnil iz klerikalca, v radl-kalodemokrata. Posrečilo se mu je, da se je kot spokorjenec vrnil v domovino. Osnoval sl je svoje liste in kmalu bi bil postal minister, tako jo Je pogodil z novo politično karijero. Sedaj pa že ima svojo lastno banko v Ljubljani, ker jih je še premalo. Imenuje se »Prometna banka«, ki je prevzela Pollakov hranilni in posojilni zavod, in ki bo med drugim baje tudi razpečavala Pollakovo robo.
Spor v Slov. plan. društvu poravnan.
V	pondeljek se je vršil tretjič letošnji občni zbor Slov. planinskega društva, pri katerem je bil prvotno nastali spor poravnan. Novemu odboru predseduje zopet g. dr. Fran Tominšek.
Sprejem v žensko bolnico omejen. Ravnateljstvo ženske bolnice v Ljubljani naznanja, da je sedaj omejen sprejem žensk v bolnico samo na najnujnejše slučaje. Kateri pa so ti? To bi bilo dobro povedati, da bi se vedeli ljudje po tem ravnati. Za tako postopanje ne moremo najti dovolj ostrih besed. Kaj pa naj počne revež z ženo porodnico, za katero doma vsled stanovanjske mlzerlje absolutno nima prostora. V dobri veri jo odpelje v bolnico, tam pa mu odklonijo sprejem, ker slučaj ni »najnujnejši«, ampak je samo, no recimo »nujen«. Kam naj se obrne? Domov, v tesno, nezdravo stanovanje, kjer prebiva v eni luknji po 6—8 oseb, kjer so otročiči, kjer ni miru in ne postrežbe? — Prav vzorno skrbi in deluje naša državna uprava na socl-jalnem polju! In tako postopanje st upajo zagovarjati naši ljudje, ki imajo vedno na jeziku polno demokratizma in socijalne pravičnosti. To so v prvi vrsti naši demokrati.
Občni zbor prostovoljnega gasilnega In reševalnega društva v Ljubljani se je v redu izvršil. Zdi se, da bo v društvu zavladala sloga, kar najprisrčneje pozdravljamo. Za načelnika je bil Izvoljen g. Turk.
Prevedba železničarjev. — Po izjavi g. ministra Popoviča pristoiajo južnim železničarjem nove plače in predujmi šele od 1. aprila 1924, ker so bili faktično podržavljeni šele s tern dnem. Glede prejemkov za čas od 1. oktobra 1923, katere bodo državni železničarji sicer dobili, za juž. železničarje sam minister ne more ukreniti ničesar. Zato treba posebne komisije. — Sploh je ta minister mnenja, da se diferenca od oktobra 1923 ne bi smela izplačati, ker bi to »kvarno uplivalo na našo valuto«. — Cujte, čujte! Ml stojimo na stališču, da naj se g. minister drži zakona in pa starih pogodb z Južno železnico: Zakon veleva izplačilo diferenc od 1. oktobra-1923, stare pogodbe pa govore, da morajo južni železničarji prejemati pri nas iste prejemke, kakor državni. Ako jim naša država razlike od 1. oktobra 1923 do 1. aprila 1924 ni dolžna izplačati, ima pa dolžnost, da poskrbi za izplačilo od strani družbe Južne železnice.
Poštni uslužbenci ln službena obleka.
Ministrstvo pošte je naročilo za nižje uslužbence letno obleko, ki jo pa bodo prejeli kakor po navadi za Miklavža. Istotako »hoče pravočasno« naročiti zimsko obleko, ki Jo dobe potem nekako za pirhe. — Vse tako v znamenju navideznega štedenja!---------------
Zaključek šolskega leta na srednjih šolah bo letos 3 tedne poprej kakor doslej. Za maturante se zaključi šolsko leto 26. maja. Za ostale pa 12. junija. Mature se prično
5.	junija.
kašem otroke za lažja opravila v družini. Aristokracija — cerkvena in posvetna — se je sčasom osvobodila mehaničnega dela in življenskih flepriliki, velika množica tlačanov pa je orala in robotala, da sta mogli pri tedanjem stanju tehnike obstati cerkev in država In so bili v stanu razširjati kulturo izobra-ženejši razredi.
Ta delitev dela je globoko segala v družbo in rodila često premnogo trdot in zlorab. Navzlic temu nam predočuje napredek družbe, saj stoji napol prosti delavec socijalno dokaj višje, k'ikor suženj, ki ni imel nobenih pravic. Tam, kjer pritisk ni bil presilen, se je razvilo tudi med tlačani kolikor toliko zadovoljno življenje v zvezi z vessijom do dela, do rodbine in domovine. Prečesto pa so grajščaki obremenjali podložnike v taki meri, da so ti ali popolnoma otopeli ali pa se uprli z oboroženo roko krutim tiranom. (Primerjaj Šenoov roman: Seljačka buna i. dr.!)
Za kulturni napredek je bilo tlačanstvo prerobato pravno naziranje in presurov način delitve dela ter se je moralo umikati v meri, kakor so se boljšala čustva, pravni nazori in družabne razmere. Točneje in umetneje delo, gostejše prebivalstvo, ugodnejše nromene razmere, denarno gospodarstvo in napredujoča tehnika so omogočiti boljši oblike delitve dela. Od 15. do 19. stoletja so
Cenjenemu občinstvu — bratskemu članstvu! V dneh 7., 8. In 9. junija 1924 se vrše v Ljubljani pri Sokolu I. na Taboru velike sokolske slavnosti, katerih se bodo udeležili tudi bratje iz Srbije, Bosne ia Hrvatske. Zbrala pa se bodo ob tej priliki na Taboru tudi druga društva In došlo ba mnogo civilnega občinstva od blizu ln daleč. Vsem gostom bo treba preskrbeti prenočišča. Ker v ljubljanskih hotelih v takili slučajih ni dovolj prenočišč, dovoljujemo sl tudi to pot potrkati na gostoljubna vrata ljubljanskega naprednega in Sokolstvu naklonjenega meščanstva, da nam priskoči na pomoč in da na razpolago prenočišča, v kolikor more to utrpeti. Posebno se priporočamo občinstvu šentpetersko-poljanskega predmestja. Prosimo prav iskreno vse sokolske družine in one, ki so Sokolstvu naklonjene, da prijavijo »Sokolu I.« po pošti ali osebno svoja razpoložljiva prenočišča, bodisi brezplačna, ali event. proti odškodnini. Prijave sprejema naša sokolska pisarna na Taboru vsak dan od 4.-7. uto zvečer. — Zdravo! — Stanovanjski odsek.
Bratska društva, okrožla in župel Bližajo se slavnostni dnevi sokolskega Tabora v Ljubljani. 2e prihajajo prijave udeležencev. Ob tej priliki posetijo Ljubliano tudi Sokoli iz Hrvatske, Bosne in Srbije. Poleg tega se udeleže sla\nosti raz n# društva in mnogo civilnega občinstva, od vseh strani. Bati se je, da bi prenočišč v ljubljanskih hotelih primanjkovalo in treba ba iskati privatnih stanovanj. Bratsko zata prosimo vsa ona društva, okrožja in župe, kakor tudi brate in sestre ter posameznike, ki se iz oddaljenejših krajev udeleže naših slavnosti in žele posredovanja za prenočišča, naj nam to ČImprej poročajo, da nam bo mogoče še pravočasno potrebno preskrbeti. Tudi je Javiti, če se žele skupna brezplačna prenočišča. Bratje ln sestre, prosimo vas torej, pišite pravočasno! — Zdravo! — Slavnostni odbor »Sokola I.« Stanovanjski pododsek.
Razstava na Taboru. Sokol I bo ob dneh proslave na Taboru na blnkoštno nedeljo in pondeljek priredil tudi razstavo. Razpoloženi bodo načrti Doma Sokola I ln slike posameznih faz zidave, da sl bo vsakdo lahko ogledal gradbeno zgodovino doma. Vrhutega bodo razstavljeni tudi načrti in slike drugih Sokolskih domov po Sloveniji, ki so že zgrajeni ali pa sc šele pripravljajo. Razstava bo zanimiva In poučna. Zato naj sl jo vsakdo ogleda!
Varnostna straža v Kočevju baje posnema, kar se ravnanja z aretiranci tiče, beograjsko policijo. Ako štejejo tudi do 25 nam sicer ni znano, pravijo pa, da se poslužuje gumijastega biča. Pri tem pride na svoj račun seveda samo kak delavec, ako Ima po 10. uri na trgu malo smolo. Drugi »boljši« ponočnjaki pa lahko razgrajajo cele noči in razbijajo šipe na javnih poslopjih.
Gospodarstvo
Koliko fe vreden dinar?
PreišnJi Ta teden teden dinarje* 100 švlo. frankov stane 1433'50 J435-—			
100 frano. frankov	M	44f—	472-5
100 laikih lir	M	850'—	357 5
100 Seških kron	II	28«—'	287*-
100 avstrijskih kron	M	0*1145	0-115!
100 ogrskih kron	M	0-12	011
100 bolg. levov	>■	58-77	58-84
10C dolarjev	H	8050—	8037-5
100 angl. funtov	»t	35230—	85880*—
CnriSka borza.			
21. maja 14. maj« švicarskih frankov
100 dinarjev Je stalo 6 075		6*95
100 franc. frankov „	80-40	32-80
100 laških lir	25-05	2515
100 Seških kron „	16*70	1655
100 avstrijskih, kron „	0-00795	0-00795
100 ogrskih „ „	0-0067	0-0062
100 bolg. levov „	4-10	4-10
100 dolarjev „	564 50	564-75
100 angl. funtov „	2463—	2463 —
se evropski tlačani ali odkupili, ali pa z zakoni osvobodili tlake. Tako so nastali na eni strani svobodni kmetje, na drugi prosti delavci. Pos‘cdic.e teh laz-mer pa se še do današnjega dne niso izbrisale. V običajih in uredbah najdemo še dandanes odmeve starejših razmer. Spominjam le na biro.
Število sužnjev v starem veku ter v poznejših državah in kolonijah r.i bilo nikdar toliko, kakor število tlačanov. V stari Grčiji in pri Rimljanih niso dosegali sužnji nikjer polovice prostih, med katere je treba šteti seveda tudi razne napol svobodne' delavce, metojko «in oproščence. Tlačani pa so presegali naposled izdatno število svobodnih ter so; znašali marsikje, recimo v Rusiji, štiri petine prebivalstva. Pri tem seseda ne smemo pozabiti, da se tlačani kot razred izdaleka ne dado prim Jr jati sužnjem. Velik del med njimi .'e stal od vsega početka navzlic bremenom in obvezanostim dosti višje in je tvoril zase svobodnejšo skupino. Iz teh se ie razvil pozneje srednji stan. Le iižjc stoječi tlačani in nevoljniki, ki niso imeli last« nega imetja in so z osebno svobodo Izgubili vse, kakor recimo Jugoslovani pod turškim jarmom, se dado primerjati s sužnji.	(Nadaljevanje sledi)!
Poravnajte naročnino,
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trs št. 8., res. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
IVANA ZORKO, Ljubljana
Sv. Jakoba nabrežje 33
kupuje in prodaja vsakovrstno starino.
|L| nSaauiASjin kupite manufakturno blago llCi|CeiiejSC	v	trgovini
Franc Rozman
; CELJE. Glavni trg itev. 8.
/
Za Binkošti
sO ravnokar doili DAMSKI In DEKLIŠKI SLAMNIKI po nalnlžjlh cenah. Prevzamem tudi popravila.
Minka Horvat, modistka
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.
* Najboljši Šivalni stroji Gritzner v vseh j I opremah za rodbinsko rabo in Adler } | obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- j | jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- | I nine, kravate, čipko, nogavice, razne bom- | t baže sukance, svile v niti. Jedilno orodje, j | alpaka, aluminij, ilfce, vilice, noil, Škarje, | t britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vse g I sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa- | | mezni deli. — Popravila šivalnih strojev se | t sprejmejo. Pouk v vezenju, krpanju perila g I in nogavic na Stroje brezplačno. Večletna | ?	garancija	za	šivalne	stroje.
• Cene najnižje.	Postrežba točna. ;
**•———•	>wi	m«	—mm—mm —m——mm
!►<
s bji luisaH ‘■u>nqnn
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Ekspoziture
Konjice
Meža-Dravograd
w
Podružnice:
razorožen, sicer pa mu neznanci ne prizadenejo nič zlega. Slabše se godi kočijažu, ki divje maha okrog sebe z bičem. Fa tudi njemu takoj Iztrgajo bič iz rok; dobljene udarce pa mu povrnejo s stokratnimi obrestmi, da se od boiiečin napol nezavesten valja po cesti.
»V imenu postave,« kriči narednik divji od jeze, »ste vsi aretirani!«
Glasen smeh dobi za odgovor. V luninem svitu se dobro vidi pet moških postav, ki stoje okrog voza. Vsi Imajo na obrazih krinke, da jih ni mogoče spoznati.
Orjaška postava stopi sedaj k naredniku.
»Nimamo namena, prizadeti vam ka] zlega, samo naši dami hočemo vzeti s seboj, ker pod nobenim pogojem ne dopustimo, da bi ju odvedli v zapor. Opozarjam vas, da se ne upirate, ker sicer me mine prizanesljivost. Storjene mi krivice nočem maščevati, toda gorje tistim, ki se ne uklonijo mojim ukazom!«
Policijski narednik hoče, čeprav razorožen planiti na moža s tako samozavestno zapovedujočim nastopom. Tedaj pa naenkrat zapazi dvoje izpod maske nanj obrnjenih oči, ki se svetijo kot žareče oglje. Celo v službi osivelega uradnika izpreleti groza ob pogledu na te žareče oči.
»Gospod,« vzklikne jezno, »to kar vi počenjate, je upor proti državni oblasti!«
»Vsekakor. Saj mi je tudi zelo žal, da moram tako ravnati, vendar pa mi nič drugega ne preostaja. Toda sedaj ne morem še dalje izgubljati časa; tudi me več ne veseli, da bi se še zabaval na tak način.«
»Pustite me!« zakriči v tem hipu Bessy, katero je baron naravnost brutalno zgrabil za roke. Isto je storil Clifford z Molly.
Hardy, uverjen, da se nahaja voznik še na svojem sedežu, zakriči skozi odprtino za kočijaževem sedežem;
»Poženi! Konji nai tečejo, kolikor morejo, in...
»NOVA PRAVDa.*
Svojega ukaza pa še ne Izreče, ko potegnejo narednika ncznanci s silo iz voza, v katerega naglo skočita dva moža, ki takoj vidita, kako baroT in njegov pomočnik na vso moč držita deklici. Kot malo dete dvigneta barona s s.:deža, pa tudi Cliffordu se ne godi bolje. Še predno moreta zaklicati na pomoč, se znajdeta oba lopova v cestnem jarku, napolnjenem z vodo in blatom. Molly in Bessy sta si takoj na jasnem, kdo so njuni rešitelji. Ljubeče se okleneta zakrinkanih mož, ki ju vzameta na roke in ju odneseta v gozd.
Sredi ceste pa stoji še vedno visoka orjaška postava z enim svojih tovarišev. Oba stražnika hočeta še enkrat poskusiti, da zgrabita zagonetnega moža, ki sedaj svarilno dvigne svojo roko in z groznim glasom zakliče:
»Ne prisilite me, da uporabim silo. Mi smo oboroženi. Doslej se orožja nisem hotel poslužiti, toda sedaj vas pozivljem, da takoj sedete v voz in odidete odtod. Moje potrpežljivosti bo kmalu konec.«
V	luninem svitu se zablišče cevi pušk, boječe se umakneta stražnika. Tedaj pa se zopet oglasi oster pisk in kot bi jih požrla zemlja, izginejo vsi trije možje s po-zorišča. Stražnika ju ne moreta zasledovati, kajti konji, katere ni nihče držal, hočejo poplašeni zdirjati po cesti; z največjim naporom se jima končno posreči ukrotiti splašenl živali.
Napadalci se odstranijo skozi bukov gozd. Mladi deklici ne nosita rešitelja nič več v naročju — marveč gresta priviti k svojima ljubimcema poleg njiju.
In ko po daljši hoji dospejo do reke, se dvigne iz valov železna ladija, njene sive mokre stene se svetijo v luninem svitu. Potem se zapre za njimi zaklopnlca in s šumom Izgine Terror zopet pod vodno gladino.
Zopet doma.
Po osvoboditvi obeh deklic iz rok policije in pohotnega barona ukaže tajinstven!
mož, da se s podmornico takoj vrnejo v London, potem pa odide v svojo kabino. Težke misli mu roje po glavi, katero opira v roke. Spomin na Ellen, -	-> od nje, ki
ji je prizade o tako srčno I , da je tudi nljegove nežne besede niso iiogle potolažiti, mu je uklonil glavo. Svojo Ellen vidi v duhu pred seboj, kako ga v divji strastni ljubezni stiska k sebi, kako vroče ga poljublja in da ga sploh ne mara več pustiti od sebe.
»William, dragi moj William« je rekla z v STce segajočim glasom, »vrni se kmalu, sicer me ne najdeš več žive, ker brez tebe ni zame življenja!«
In ne enkrat, neštetokrat je bil že skoro na tem, da ji pove golo in čisto resnico in da ji odkrije svoj strašni posel. Toda vedno se je zopet premislil; saj je bil uverjen, da bi bilo njune ljubezni pri strašni izpovedi konec.
Kako slabo Je vendar cenil Ellen, ki bi bila zanj i veseljem zmožna vsake žrtve!
Nameravana poroka obeh zaročenih dvojic se je morala sedaj odložili do prihodnjega prihoda na Škotsko, saj je bila sedaj brez dvoma vsa policija iz Pertha in Dundena na nogah, da odkrije skrivališče obeh aretirank, predvsem pa da zgrabi njega.
William, zatopljen v svoje misli, sedi še vedno nepremično v svoji kabini, ko potrka na vrata Edvard. Ko zagleda prijatelja, se dvigne In ga prijazno nagovori:
»Prav žal mi je, dragi Edvard, da se vam srčna želja še ni mogla izpolniti. Prilike so nanesle, da morata s Tomom še za kratek čas odložiti zvezo z Izvoljenkama vajinih src!«
Edvard se veselo smehljaje reče:
»Saj rada počakava; srečna sva, da smo zopet vsi skupaj. Saj je malo manjkalo, da bi bila ločitev trajala precej časa!«
»Nikakor ne, kaj takega bi se ne bilo pripetilo« de mož s krinko »udrl bi bil v
■Štev. 2i;
... ....
ječo in oprostil deklici, meni ni nič ne* mogoče!«
S tihim občudovanjem upre vanj Edvard svoje oči; saj ima prav, zanj ni nobene ovire, saj vse ukloni svoji volji! —
»Danes zvečer dospemo že v London« reče čez nekaj časa Edvard, kazaje na morsko karto.
1	emne oči tajinstvenega moža se pri teh besedah žareče zasvetijo.
»Gorje morilki! Tako malo milosti Ima pričakovati, kot zavržene vlačuge, katere so padle pod mojim maščevailnim bodalom!«
S skoro nezmanjšano brzlno plov« Terror v rečanem mraku po Temzi navzgor. Sedaj zasuče svojo smer proti rdeči svetilki in kmalu nato pristane pod obokom tajinstvene hiše. s krinko je ves čas molčal. Šele sedaj, ko je podmornica pristala v domačem pristanišču, nagovori zopet Edvarda, ki napeto opazuje vsako njegovih kretenj, rekoč:
»Midva se podava v hišo sama. Nočem, da bi deklici slišali zadnje vzklike zavržene
ženske!«
Oba se po železnih stopnicah podasta na krov podmornice, odondot pa po kame-nitih stopnicah skozi klet v hišo. Mož s krinko gre naprej, Edvard tiho za njim. V veži obstaneta.
»Tako tiho ln mirno je vse,« de začudeno tajinstvenl mož »pričakoval sem, da nama pride takoj nasproti čuvaj, saj je moral vendar slišati odmev najinih korakov!«
Edvard ne odgovori ničesar. Mož s krinko odpre vrata, ki peljejo v njegovo sobo.
»Vse je v redu. Pojdite EdvaTd, z menoj, da poiščeva čuvaja in Elizo!«
Odiovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdala konzorcij »Nove Pravde«.
?IAOXVWŽI3a ‘O eu|ToSj7e^sn>H94uo>| I
Tajinstoeni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
»No, potem naj se pa gospod Clifford tjutraj pripelje s pošto v Perth,« odvrne narednik mirno.
Baronu narednikov odgovor seveda prav nič ne ugaja — saj bi bil najraje sam z obema dražestnima deklicama ostal v vozu — vendar pa svoje nevolje ne pokaže.
Ko zavije voz iz vasi, požene voznik konje v tek. Po samotni cesti dospe voz kmalu v gost bukov gozd. Bessy in Molly sedita molče v vozu. Tudi narednik ne iz-pregovori nobene besede ter pazno motri ujetnici; le baron pošepeče tupatam nekaj besedi s svojim lopovskim pomagačem. V jasni mesečni noči se voz hitro pomika po svetli cesti — sedaj zavije okrog ovinka v gozdu. Sredi od mesečine razsvetljene ceste stoji moška postava, ki navidez ravnodušno čaka, da se ji približa voz.
»Umaknite se,« zakriči voznik osorno, »ali pa vas povozim!«
Konji dospejo medtem tik do nočnega potnika., Tedaj pa ta s svojo železno roko zgrabi za uide. Konja obstaneta kot bi bila pribita.
»Stran!« kriči kočijaž in dvigne bič k udarcu. »Proč od konj, sicer udarim!«
Tedaj pa se začuje oster pisk Temne moške postave skočijo iz grmovja. Vrata kočije se sunkoma odpro. »Nazaj!« zagrmi glas policijskega uradnika, ki je medtem že nameril svoj samokres. »Nazaj, sicer vas ustrelim!«
Komaj pa je izustil zadnjo besedo, ga že drži močna pest za desnico. Ne da bi se mogel upirati, mu neznanec izvije orožje lz roke, samokres odleti daleč proč. Tudi drugemu stražniku ne gre bolje; na mah je
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 18,300.000.
Izvršuje vse bančne posle
najtoCneje in najkulantneje.
Trgovci engros-cene. — Cenih zastonj!
Brzo-brzo
na vlak v CEL3E
v veletrgovino
R. Stermecbi
kjer kupite letos
SUllHA za m°ške in volneno za ženske obleke, JIITUm belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenoh v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
f[ Jadpanshii banha, d.». Beograd f
L DDta?60(m000 Centrala (začasna) Ljubljana Dln.^fSlSooO
— Naslov za brzojave! JADRANSKA ■
—■ ,	Amerikanski oddelek Potniški urad ——————
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New york Gty.
lita ima povite meni glavi isiiti svetainsepmni Mimi posl
Štefan Ferant
urar državnih železnic
[ulje, Deta trg št. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Tone Malga]
Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za crkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les ita. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. 9.
Brzojavi Trgovska.
Tel.: 139, 145, 458.
Franc Szantner
Ljubljana, Šeienburgova ul. 1
špecijalist za ortopedična in anatomična obu-
vala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa po-
pravila.
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
IMI'H1—• «1IMMWW
t«l •••••••• ••••	900
j AVTO-VOZI j
pan
pBEHClHfl! 1
jJUGO-HAGj
|L3UbL3ANAj
{BOHORIČEVA 24 1
Očala, ščipolci
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trg it. 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
•••••••••
Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini
' Bivic. Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 29-
-Lastna knjigoveznica-Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. *••••••••
lil UM
urar In Juvellr,
Celje, BM trg
priporoča svojo veliko zalogo birmanskih daril.
Za nakup pisarniških In šolskih potrebščin se priporoma tvrdka
K. Tičar.
LJUBLJANA.
^ Edini tihi ®
pisalni stroj
L.C.Smith & Bros ITIad.B
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana ^jšelenburgova ulica 6/1.
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Trboveljski premos in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, kralja Petra trg 8.
Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220.
Podružnl
Korčula
Kotor
Kranj
ce: