^SN 0351-6407 VREME Grb da INTERVJU, str. 1O LOKALNA SCENA (IZ)BRANO IZ NAŠIH KRAJEV I » če mokro zemljo sneg Pokrije, bo malo prida za kmetije. LOKALNA SCENA, str. 4 Kdo v Ljutomeru ima prevelike plače? "Mislim, da so slovenski zdravniki strokovno usposobljeni ter moralno etični. Ampak dokler bo med nami ena sama črna ovca, se bo črna barva Prijemala vseh nas,« je izjavil državni Sekretar ministrstva za zdravstvo prim. Janez Zajec, v praksi pa s prijateljem rancem Koširjem, direktorjem ZZZS, prvi kreator zdravstvenega sistema pri nas. MAJDA HORVAT Teža zemlje Država se je odločila zmanjšati število brezposelnih tudi tako, da bo z liste brezposel- I ^rta^a vse Oste, ki so lastniki, zakupniki, s 11 drugi uporabniki kmetijskega in gozdnega zemljišča invaij^rS^'m dohodkom, ki je določen za obvezno pokojninsko in Zavarovnnje. Ti torej od ponedeljka, ko je začela veljati ^Sti 2ak°na 0 zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposel-0 ^avo ne b°d° ve^ brezposelni, in ker imajo pač od česa ton ’ ^ine upravičeni do državnih pomoči pri iskanju zaposlitve, l ^Njunju, prekvalifikaciji. ' ^ad'^ StOr^ Se^’ m0^ ro^ $e Poučno odtrgal zemlji, katere te je sistem, vedno znova šibal? ljubiti zemljo, vonjati njen vonj, se zahvaljevati za njene ^kza ,0 Sm° ^udje te zemlje. Zemlja - nam del življenja, am-sistem vedno znova zgolj le precenjeno premoženje. stkn a,‘ 2 mladinskimi delovnimi akcijami odkupila sociali- S‘stemu’ da jo je potem kot hčer manjšega kmeta vendarle ^ije, J tOvarni- Njen sin zaradi zemlje ni bil upravičen do štipen-zu^ ^ so dohodki polkmetije pač za nekaj dinarjev presegali cen-kste jJesova hči bo zaradi zemlje, ki jo imajo pri hiši, črtana z P r^:P°selnih? Jo bo država zapečatila z njo na njej? Zemhe za rod je velika. Družba je nova, a družbeni mlin h odzvanja znano melodijo - kar po njih, saj imajo zem-^ko v^m, kako so se pripeljali iz velikega mesta v vas na Go- ^ili, stresaH sadje in lomastili po brajdah, ne da bi sploh pomi- ^Ija d nekomu Popada. V njih si mogel spoznati prepričanje, da hi J° imajo, kar sama od sebe, da jim je raj na 0 se je potrebno le stegniti in odtrgati zrelo jabolko. lek Vse poti vodijo v tok IJuMprJl % l/ °AN šamponi, 280 ml (4 vrste) «DAN’ zobne paste, 75 ml (4 vrste) Za pom- P°sode’ 1000 m' (koncentrat) ^8/5 lak za lase’ 300 m( (3 vrste) »48((’kremazaroke, 120 g < ’ krema za roke, 50 g Potrošnik, d. d., Ulica arhitekta Novaka 2,.9000 Murska Sobota Evangeličanska duhovnica Vladimira Mesarič: »Z nasmehom obogatiš drugega in samega sebe« Turniški občini zmanjkalo denarja za nekatere nujne izdatke zastava se ne KRONIKA Zadnja Ernestova brazda V torek, 27. oktobra, v popoldanskem času se je c 68-letni kmetovalec Er-= ■= nest Lainšček iz-Fokovec g odločil, da bo zoral večjo I njivo na pobočju kak kilo- | meter od svoje domačije. £ AKTUALNO DOMA Vestnik ponovno na zatožni klopi Ščap »izgubil« spomin in se ob tem še spakoval KRONIKA Akcijska prodaja en1 Ljubljana 237,70 SIT 201,80 SIT 209,20 SIT 530,10 SIT 240,30 SIT 164,00 SIT ■ ničlažjega' ^-comaon RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 ivi. uvuviu, , .k..,, a. < u■■■■MBBMaBMBHMHaaiaBBMBBBaBaaMnaBHaaa VKT/»w I vrhunska l 'I LSlc}H/ Tel.: (069) 35 555 j“| 0609630898, 041630898 Faks: (069) 32 093 Postopno se bo pooblačilo in ohladilo. V petek bo delno ojavljale se i posamezne lohe. Bank kustria Creditanstalt Golfsko igrišče bo obdalo zdravilišče str. 9 Pri vas je -Amerika str. 15 POSOČJE Kam je šel denar z naših položnic str. 16 GOSPODARSVO Boj avtobusnih prevoznikov str. 6 Jože Hajdinjak odstopil z mesta prokurista str. 6 KULTURA Razstava male plastike v Lendavi str. 13 VESTFON Slovesnosti v Črenšovcih in Turnišču str 11 Zgodilo se je v Strehovskih goricah ZIMSKI F\ VRTOVI, d. 0- 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota PVC IN ALU OKNA TER VRATA □FINSTRAL 2 AKTUALNO OKOLI NAS_____________________________29. oktober 1998, ** Obisk nemške veleposlanice Kakovostni in zaželjeni?! a povabilo poslanca državnega zbora Ferija Horvata se je na tridnevnem obisku v Pomurju mudila nova veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji Heike Zenker. Zaradi našega relativno majhnega trga, odprtih sistemskih vprašanj, kot je lastninjenje, in vpliva ruske krize pa je sorazmerno majhen interes nemškega kapitala za naložbe v Sloveniji. Še vedno pa velja, da je ZR Nemčija za našo državo in tudi posebej za Pomurje, najpomembnejši gospodarski partner. V letu 1997 je znašal izvoz pomurskega gospodarstva v ZR Nemčijo 179,1 milijona ameriških dolarjev ali za 2,7 odstotka več kot leto prej. V prvem polletju letos pa beležijo 80,4 milijona ameriških dolarjev, kar je za skoraj 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 1997. Tudi uvoz pomurskega gospodarstva iz ZR Nemčije je v prvi polovici letošnjega leta precej upadel, saj je dosegel le okrog 32 milijonov ameriških dolarjev; to pa je več kot polovica manj kot v enakem obdobju lani. Na to je vplival zlasti mnogo manjši uvoz soboške Mure, ki je daleč največji pomurski izvoznik v ZR Nemčijo. V prvem polletju letos so na nemško tržišče izvozili blago v vrednosti 95,7 milijona ameriških dolarjev, medtem ko je uvoz znašal 27,2 milijona ameriških dolarjev. Zato je bil pogovor z vodstvom podjetja Mura - European Fashion Design v Murski Soboti, kije po izvozu za novomeškim Revozom na drugem mestu v slovenskem merilu, dokaj tvoren. Vele- poslanica sije ogledala tudi Radensko, od koder so na nemško tržišče v prvem polletju izvozili za 1,7 milijona ameriških dolarjev. ■ -abo/ KUliZ - .14«) Nemška veleposlanica je na vseh srečanjih rada ponovila anekdoto o tem, kako je nemško veleposlaništvo iskalo primerno zgradbo za veleposlanikovo rezidenco v Ljubljani. Ker slovenska zakonodaja prepoveduje lastništvo zemljišč tujcev, so najeli neko hišo, jo temeljito obnovili in po izteku najemne pogodbe se je lastnik odločil, da je ne bo več dajal v najem, ker ja pač hiša lepo obnovljena. Zdaj imajo novo najemno pogodbo z drugim lastnikom in kar bojijo se, kaj se bo zgodilo, ko bo tudi ta petletna pogodba potekla. Morda je prav zaradi blagovne menjave z Nemčijo, večina gospodarstvenikov, ki so se sestali z veleposlanico, pričakovala konkretno pomoč, imena gospodarskih subjektov, s katerimi bi lahko navezali poslovne vezi. To pa ni naloga veleposlanice - dasiravno precej veleposlanikov preko oddelkov za gospodarstvo lahko opozarja nemške gospodarske zbornice na posamezne možnosti sodelovanja. Zanimivo je, da je veleposlanica ob ljutomerskih vinih dejala, da so le ta predraga, saj je Evropa polna odličnih in tudi cenejših vin. Ob vprašanju Evropske zveze ni moč spregledati, da bomo ob vključevanju največje boje bili na področju kmetijstva, kjer članice niso pripravljene popuščati. Ob obisku lokalnih politikov je na lastno željo H. Ženke (tudi sama je protestantske vere) obiskala seniorja evangeličanske cerkve Gezo Ernišo. Ta je poudaril, da je evangeličanska cerkev v Sloveniji v podrejenem položaju, saj skuša katoliška cerkev preveč uveljavljati svoje poglede na aktualne probleme, premalo pa upošteva mnenje ostalih verskih skupnosti, kar se lepo vidi pri ustvarjanju šolskega sistema. Evangeličanska cerkev želi poučevanje o religijah na sploh, ne pa uvajanje verouka v šole, saj je to stvar posamezne cerkve ne pa šolskega sistema. Pa tudi odnos škofa Rodeta do ostalih cerkva se zdi Emiši podcenjujoč. MILAN JERŠE IN DUŠAN LOPARNIK ■ V Irski zgodbi o uspehu predstavlja ameriška tekstilna multinacionalka »Fruits of the Loom« bolj senčno stran te zgodbe. Še pred dobrimi petimi leti je imela Irska blizu 20 odstotkov nezaposlenih. Kot mnoga druga je tudi omenjeno ameriško podjetje sprejelo ponudbo irske vlade, ki si je za prvo nalogo zadala predvsem zmanjšanje števila nezaposlenih. Samo 10-odstotni davek na kapital, ugodna cena denarja in zemljišč ter seveda za evropske razmere relativno poceni delovna sila so bili dejavniki za odprtje tovarniškega obrata na vzhodni obali Irske severno od glavnega mesta Dublin, ki je zaposloval blizu dva tisoč delavk in delavcev. Pod nadzorom strokovnjakov matične firme je bilo v najkrajšem mogočem času izvedeno tudi izobraževanje oziroma priučitev potrebnih kadrov za delo ob strojih. Po dveh letih so bile zadeve že toliko utečene, da je bila lahko regija Američanom hvaležna za razcvet, zaradi majhnosti irskega tržišča pa je več kot 90 odstotkov proizvodnje končalo v izvozu. Pred nekaj dnevi je kot strela z jasnega v medije prišla vest, da ameriški koncern zapira tovarno na Irskem in gradi identičen obrat v Maroku, kjer doseže cena delovne ure zgolj tretjino tiste, ki jo je treba plačati na Irskem. Kruti primer ekonomske globalizacije so nam različni predavatelji irske razvojne agencije »Enterprise Irland« vedno znova prikazovali kot tistega, ki lahko do temeljev pretrese socialno strukturo celotne regije. Zaradi relativne odvisnosti od samo enega delodajalca se je stopnja nezaposlenosti dvignila nad tisto, ki je bila tam, še preden je »Fruits of the Loom« zgradil svojo tovarno. Primer kaže tudi, da tuje investicije v bistvu na ta način lahko proizvajajo nezaposlenost na območjih, kjer je poprej nikoli niso poznali v tako velikem obsegu. Od novega delodajalca privabljeni iskalci zaposlitve so se namreč v kraj, kjer so dobili delo, priselili s svojimi družinami, pogosto tudi investirali v nakup hiš, računajoč na dolgoročnejšo zaposlitev, so najemali kredite, država pa je poskrbela za gradnjo dodatnih otroških vrtcev, šol in podobno. Delovno intenzivne panoge so na udaru povsod v Evropi. Primeri propada železarstva in premogovništva so znani. Pri nas je že nekaj let na udaru predvsem izvozno usmerjena tekstilna industrija in pravi čudež je, da se je ne samo ekonomsko obdržala, marveč je svoje število zaposlenih v Pomurju v zadnjih nekaj letih celo povečala. Tovarna oblačil Mura tako trenutno zaposluje okrog 6300 ljudi in izvozi veliko več kot 90 odstotkov svojega dela in - kar je še IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna.Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- »Fruits of the Loom« I a enem od romanj po dublinskih pubih sem imel oblečeno majico I z napisom »Fruits of the Loom«. Pri tem so me nekateri mimoi-I doči kritično pospremili s pogledi, kot da bi komu naredil kaj slabega. Provokator! Ali pa sem imel zgolj tak občutek. Kaj pa vem. posebno pohvalno - storitev. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če tovarna Mura ne bi bila v lasti svojih delavk in delavcev, marveč bi bila zgolj filiala katerega od belgijskih, nemških ali ameriških tekstilnih koncernov. Že včeraj bi bile tovarniške hale naprodaj, gostilne po Goričkem, Ravenskem in Dolinskem polne sfrustriranih nekdanjih delavk in delavcev, ki ne bi več plačevali zaščite pred točo ali kakega drugega nujnejšega zavarovanja, v trgovinah bi se kupovalo predvsem najnujnejše, kot sta kruh in mleko, otroci nezaposlenih pa bi bili več biti kot siti. Politiki bi se kot po tekočem traku vodili s helikopterji v regijo in maše za-dušnice, polne spodbudnih besed o boljšem jutri, bi se služile na vseh koncih dežele ob Muri. Mogoče bi katero od ministrstev celo prišlo na zelo izvirno idejo in po vsej Sloveniji začelo z zbiranjem pomoči za ogroženo Pomurje ali uvedlo obvezen prispevek v višini 0,3-odstotka bruto plače. Prava katastrofa torej! Na srečo se tega črnega scenarija še nekaj časa ni bati, kajti tako vodstvo kot tudi delavci in delavke tovarne Mure si raje družno odtegujejo od ust in tako še zmerom vzdržijo tudi cenovno konkurenco iz tujine ter šivajo najboljšo kakovost še naprej. Evropske izkušnje kažejo, kaj je in kaj ni vredno evropske in/ ali nacionalne zaščitne politike. Tekstil to očitno ni. Evropska komisija je sicer ustanovila pose ben program finančne pomoči, ki je namenjena izključno o močjem z velikim odstotkom tekstilne industrije, pa tudi iz strukturnih skladov je mogoče pridobiti določena sredstva za industrijo v odmiranju (in te51 Ina se kot taka tudi obravnava, vendar je to tako kot v primeru kmetijstva zgolj pranje slabe v sti. Letos je Evropska komisll pristala celo na sofinanciram pilotskega projekta, ki ima z nalogo, raziskati tako imenovan »monokulturna mesta«, 0 nekatere kraje oziroma obmoC ' ki so gospodarsko zelo odvisn izključno od ene tovarne, m P dlagati možnosti za prestru ranje. Vendar je to žeevrop zgodba. Mi pa še nismo v pi. In dane boste imeli slabe sti, ko boste nosili majice z n som »Fruits of the Loom«, škim delavkam in delavce slo nekaj Iz New Yorka piše Težavnemu dogovarjanju sledi še težje izvajanje Po petih letih, ko je bil v Oslu podpisan prehodni mirovni sporazum med palestinskim vodjem Jase-rjem Arafatom in premierjem Jicakom Rabinom, se je bližnjevzhodni mirovni proces pretekli petek premaknil za korak bližje končnemu cilju. Namesto umorjenega vodje laburistične stranke Rabina, ki je sporazumevanje s Palestinci plačal z življenjem, je Izraelce zastopal prvi neposredno izvoljeni premier Benjamin Netanjahu, ki se zdaj ne bo mogel več izgovarjati na pomanjkljivosti sporazuma iz Osla. S podpisom sporazuma v Nashingtonu, ki še zdaleč ni dokončen, je Netanjahu, izraelski mediji ga »ljubkovalno« imenujejo Bibi, prevzel Rabinovo dediščino, ki seje je doslej otepal. Sporazum iz Wye Plantationa, kot se bo verjetno odslej imenoval po imenu kraja, kjer je bil dosežen, prinaša Izraelcem večja varnostna zagotovila v zameno za prepustitev 13 odstotkov ozemlja palestinski upravi. Jaser Arafat je poleg ozemlja izposloval še prost prehod za Palestince med Hebronom, Zahodnim bregom Jordana in Gazo, odprtje palestinskega letališča in izpustitev še več Palestincev iz izraelskih zaporov. V zameno je moral Arafat ponovno obljubiti, da bo dosegel črtanje spornih delov besedila ustanovne listine PLO, ki zahtevajo uničenje Izraela. Arafat je moral obljubiti, da bo aretiral nekaj najnevarnejših teroristov in jih tudi obdržal v zaporu, ne pa le, kot se je dogajalo doslej, da so bili teroristi aretirani, nakar so jih »pri zadnjem izhodu« takoj izpustili iz zapora. Predvideno je tudi zmanjšanje palestinske policije s 40.000 na 30.000 mož. Prehod ozemlja pod nadzor Palestincev bo potekal v treh fazah v roku teh mesecev, medtem pa bo ameriška obveščevalna služba CIA prevzela vlogo razsodnika in nadzornika. Zaradi pomanjkanja zaupanja med Palestinci in Izraelci bo CIA nadzirala izpolnjevanje Arafatovih obljub o boju proti teroristom. Sporazum, ki ga je pozdravil ves svet, nekateri sicer z dobršno merico dvoma o njego-ticn/mn/ini Gm-eznizinii/ In Kilri veni nml lent In K In n ROBI PORED0^ IjO doseči. Zaradi skrajnežev na obeh straneh P verjetno še težje uresničiti. Večina Izraele^ stincev si seveda želi miru, vendar je na o 1' močna opozicija skrajnežev, ki vidijo re uničenju nasprotnika. Ortodoksni Židi J talistični islamisti bodo skušali storiti^ vičijo svoj obstoj, zato so v nevarnostiz/v '^ ki so sodelovali pri dogovoru. Upanje, da dicionalnem sodu smodnika, ki se mur vzhod, nekoč le zavlada! mir, je vzbudilo jordanskega kralja Huseina, ki sejep0Z raka v ZDA pridružil pogajalcem in PrlS delež k dogovoru. Največji zmagovalec v tej igri PaJe .^rijeP ameriški predsednik Bill Clinton, kije v gajanj vložil vse svoje politične sposobnost^? cu požel slavo. Devetdnevna pogajanja v .^10^. tion so bila dvakrat na robu propada, naJ trmoglavljenja izraelskega premiera, kis da bo s prevelikim popuščanjem doma ^0^ hudo opozicijo v desničarskih krogih, mibi^ njegovo izvolitev leta 1996. Arafatu na nemogoče pogoje, tako da je celo predse ojii izbruhnil in Netanjahuju zabrusil, da s0 cin nesprejemljiv. Stvar je prišla tako da^eC’ izraelske pogajalske skupine že spak11' 1^ čakali na odhod, vendar se je Netanja p po prepričevanju obrambnega deccaja le unesel. Netanjahu je svojo P H linstvo izkazal še tik pred podpisom je bilo že vse dogovorjeno. V zameno za P Id val izpustitev Jonathana Pollarda, Z^^j, zaradi vohunjenja za Izrael, iz arnerlS tjl izsili1 Predsednik Clinton se tudi tokrat ni PuS. jal idse flii ampak je le obljubil, da bo zadevo Pre% sneje odločil. Sporazum, ki je bližnji proces premaknil z mrtve točke, je toie zdaj pa prihaja tisti najpomembnejši AKTUALNO DOMA Wnik na zatožni klopi Ščap »izgubil« spomin h se ob tem še spakoval । ■—-— _________________________ proti novinarki Majdi Horvat Qponedeljek se je na okrožnem sodišču v Mariboru vnava, 1 kateri dr. Štefan ščap (s pomočjo toži Vestnikovo novinarko Majdo Horvat zaradi »mkn® Ostavka«, ki gaje zapisala v članku Kupec, ki ni po n ^upravitelja. Stavek, ki je zasebnega tožnika najbrž z }Pest°,se glasi: »K vsem zapisanim domnevam P stečajni ^ahko dodali še to. da s podjetjem in njegovi nakupomi stečajni aPravitelj kuje skrivne načrte tudi sam zase.« Za osv® ‘ ste£aj. na stečaj Industrije konfekcije Velika Polana, J J Upravitelj omenjeni Ščap. Vestnikove barve tudi tokrat uspesno Zastopa soboški odvetnik Oskar Norčič. ^ed sodni senat je najprej * Majda Horvat, kije poja-stavek o skrivnih načrtih < L^ainega upravitelja. Preden je ^ firitta Industrija konfekcije 2. Polana prodana na dra- Me namreč stečajni upravitelj . ,ujal tiho družabništvo direk- Danijelu Kolenku. Se ■Sl zakaj tiho družabni-Zato, ker se kot stečajni ne more pojaviti na , Ščap naj bi zagotovil svoj del vložka, tiho družabništvo pa prenesel na hčerko. Uradno naj bi torej podjetje pristalo v Ko-lenkovih rokah, tiho družaništvo pa pripadlo Ščapovi hčeri, postopek pa bi izpeljal stečajni upravitelj sam. Slednje je prišlo na uho tudi županu občine Črenšovci Antonu Tbrnarju. Na prvi pogled nepomembno, toda kot seje izkazalo s pomočjo vprašanj odvetnika Oskarja Norčiča, je bila Občina Črenšovci eden večjih upnikov! Horvatova je seveda poudarila, da je bil članek napisan z namenom, opozoriti javnost na dogajanje v Veliki Polani in podati informacijo o stečajnem postopku. In čemu se v tekstu ni znašla celotna štorija skupaj z omenjenima črenšovskima možema? Preprosto: novinarka je ščitila vir in tako Ščapu preprečila, da bi tožil omenjena gospoda, in ne nazadnje Toko je posloval s firmo, v kateri je Ščap zaposlen. Se spakuje Med zagovorom Majde Horvat je predsednica senata ga. Zdenka Klarič nenadoma povzdignila glas in opozorila zasebnega tožilca Ščapa, naj se dostojno vede in naj se med govorom obtoženke ne spakuje. Ko je ta med »dokazovanjem« prišel do besede, je izjavil, da ne pozna niti Tbrnarja niti Kolenka!? Nato je hotel imeti za sodnico pravni poduk, kaj je stečaj, a ga je ta zavrnila, češ da sodišče pozna potek stečaja. Ščap je nato navedel vse javne dražbe in na opozorilo sodnice popravil izjavo, da firma ni bila prodana! Na vprašanje odvetnika g. Oskarja Norčiča, ali je bila Občina Črenšovci v stečaju upnik, pa se ni mogel spomniti. No, glej ga, zlomka! V rokah je imel ravno zapisnik upniškega odbora, s pomočjo katerega je osvežil svoj spomin, in na odvetnikovo vprašanje odgovoril pritrdilno. Na vprašanje, ali je bila Občina med večjimi upniki, pa ni vedel odgovoriti. Torej, kakšen je to stečajni upravitelj, ki ne pozna niti upnikov? Resda se je štorija zapisala pred dvema letoma, toda stečajni postopek podjetja še vedno ni končan! Res je morda na sodišču včasih koristno izgubiti spomin, toda pozabiti na tako bistvene stvari, kot so upniki, in pri tem zatrjevati, da jih ne poznaš?! Seveda, nadaljevanje sledi po šestem novembru, ko se bodo pred okrožnim sodiščem pojavile tudi priče. Morda se bo stečaj-. nemu upravitelju do takrat spomin povrnil? . A. POTOČNIKI Kdo so pomurski županski kandidati? □ o opravljenih konvencijah oz. kandidacijskih konferencah posameznih političnih strank v Pomurju je prišlo do določenih sprememb pri imenih kandidatov za nove župane. Medtem ko so se eni premislili in se odrekli predvolilnemu boju, so drugi odločno stopili na politično sceno. Vsi sedaj upajo, da bodo izvoljeni prav oni, ker naj bi imeli najboljši program, prilagojen potrebam volivcev. Od slednjih pa bo seveda odvisno, komu od kandidatov za župane bodo dali svoj glas. Sicer pa je pred vami podrobnejši abecedni spisek občin in tistih pomurskih kandidatov, ki se bodo potegovali za nadvse vabljiv županski stolček. Ker smo spisek županskih kandidatov sestavili pred koncem roka, do katerega je bilo potrebno vložiti kandidature, je možnost, da se bodo med kandidati pojavila še nova imena. I laično informativno pisarno so odprli, sedaj jo ^ajo še napolniti s propagandnim in informativnim gradivom Beltinci: Janko Bezjak (SDS), Avgust Farkaš (LDS), kateremu se opravičujemo, ker smo ga prej pomotoma uvrstili v stranko ZLSD, župan Jožef Ka-vaš (SKD) in predsednik občinskega sveta Marjan Maučec (SLS). Cankova: Podpredsednik OS Cankova -Tišina Štefan Flisar (SLS), Drago Vogrinčič (SDS), podžupan Viktor Voršič (ZLSD) in Stanislav Wolf (LDS). Črenšovci: Župan Anton Tornar (SKD) in Roman Vučko (SDS). Dobrovnik: Marjan Kardinar (LDS) in Katica Kovač (neodvisna). Gornja Radgona: Lojzka Frajham (SLS), predsednik OS Peter Fridau (ZLSD), Janko Irgolič (LDS), Rudolf Štelcer (neodvisni), Anton Tropenauer Ljutomer: Župan Ludvik Bratuša s podporo SLS in SKD. Marija Gjerkeš - Dugonik (DeSUS), Maksimilijan Gošnjak (SDS) in državni poslanec Jože Špindler (LDS). Moravske Toplice: Župan Franc Cipot (neodvisni) s podporo LDS, Slavko Horvat (SKD) in predsednik OS Štefan Kuhar (SDS). Murska Sobota: Župan Anton Slavic (LDS) s podporo drugih strank in dr. Jože Magdič (SKD). Odranci: Župan Ivan Markoja (neodvisni). Puconci: župan Ludvik Novak (SLS) s podporo drugih strank. Radenci: Herbert Šefer (neodvisni) s podporo LDS in župan Jože Toplak (SDS). Razkrižje: lil Petek so v Slovenski ulici Murski Soboti odprli tu-sat. rističnoinformativno pi-i ^i bo turistom dajala vse X ne 'Hformacije ne le o Sat' °bč‘ni Murska Sobota, iXtudi vseh zanimivostih »ip artlenitostih v severovzhod-| aiini. Prostore so uredili v reklamnem paviljonu Xk'Sn' rad'jsM Postaj’ v času Sejmov. Tako so polep-lipXanemarjeni objekt, hkra-najbolj primerno lo-% V str°gem mestnem sre- I ie R-i 01 ‘a informativna pi-\ X ^Hu več kot potreb-j azuie prav petkovo do-| atv°ritv'’ ^°®ajanje " ze Pred I X; 'J°80 se v nJej ustavljali 'OH " X p! spraševali o tem in \.Pisarna bo odprta vsak 9' do 18- ure, v soboto 12.ure, v njej pa bo I X? 2aPoslena delavka pre-I S deb Želeli bi odkupiti I X«V računalniški izdelek | ponudbe, ki ga 1 X; a' Marjan Kočila oz. Cv>dolSniP Soboška pisarna je prva turističnoinformativna pisarna v Sloveniji, ki je opremljena z novim znakom TIPS, ki bo odslej na vseh prometnicah in mejnih prehodih označeval turistične informacije. (SKD) in župan Miha Vode-, obči- nik (neodvisni). r) Sfa^o banusič (neodvi- Gornji Petrovci: sni) in Jože Stammcar do'8°letni sodelavec XotZa Promocijo turizma Se c Sovalec turistične pobije. Pintarič, odgovorna X$?ein Pri Mestni občini Sobota’ ie 0 vsebini V Pisami povedala: I ^g^^mo le posredovali in-I % ^e' kajti v prvi vrsti mora-i ^^.^Iti stik z vsemi usta-^Po'' imaj° obiskovalcem | Želimo torej, da se 1 ^ijo^^nje informacij na-I ter da se na I 'S P°ra^n^i. S°' I in meščani, postati I X Sarnoumevno, da bodo j a v°ljo vse informacije. Pred kratkim smo izdali brošuri- i co o mestni občini, ki ni bila ravno dobro sprejeta, glede na pomanjkanje časa je tudi nekaj tiskarskih škratov, vendar je to I po desetih letih prva takšna publikacija. Celoten promocijski material bomo morali še izdelati, še prej pa vzpostaviti računalniško mrežo in se povezati z vsemi turističnimi pisarnami po Sloveniji.« V soboški občini želijo v prihodnje dajanje potrebnih informacij v pisarni predati zainteresirani domači agenciji, ki bi i hkrati organizirala tudi izlete in imela poslovni interes za pridobivanje čim večjega števila I gostov. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JZ ■ Nogomet Kotnik, Halkič in Halimi odšli Pri beltinskem nogometnem prvoligašu Potrošniku kljub zelo solidni uvrstitvi niso zadovoljni z nekaterimi igralci, zato so se odločili za kadrovske spremembe. Po prihodu Igorja Bedoja (Nafta) in Zdravka Cenerja (Turnišče) so se odrekli trem nogometašem: Renatu Kotniku, Rasimu Halkiču in Jla-miju Halimiju. Kotnik je bil posojen do konca jesenskega dela prvenstva drugoligašu Dravi s Ptuja, ki ga trenira prejšnji trener Mure Milan Koblencer, s Halkičem in Halimijem pa so sporazumno prekinili pogodbo, tako da sta igralca prosta. Poleg tega so zaradi nešportnega obnašanja nekaterim igralcem izrekli disciplinske kazni. Do spora je prišlo s Simonom Baranjo, kije zavrnil ponujene pogodbene obveznosti in na arbitraži zahteval razveljavitev sporazuma. Kljub drastičnim ukrepom pa se v Beltincih vneto pripravljajo na sobotno srečanje z velenjskim Rudarjem. (FM)i Karel Nemec (ZLSD) in župan Franc Šlihthuber (neodvisni) s podporo LDS in drugih strank. Grad: Daniel Kalamar (neodvisni) s podporo LDS, župan Ludvik Kočar (SLS) s podporo SDS in Anton Rac (neodvisni). Hodoš: Zdravko Kovač (SDS) in Ludvik Orban (neodvisni). Kobilje: Župan Pavel Nemet (LDS). Križevci pri Ljutomeru: Slavko Lovrenčič (neodvisni), Feliks Mavrič (neodvisni), Anton Slavič (SKD) in prof. Ozvald Tučič (LDS). Kuzma: Roman Fartek (SDS), Miran Petek (neodvisni) in Jože Šk-alič (SKD). Lendava: Anton Bensa (LDS), Viktor Ketler (neodvisni) in župan Jožef Kocon (neodvisni). (LDS). Rogašovci: Župan Janko Halb, Anton Haužar (SKD) in Herman Kisilak (SDS). Sveti Jurij: Župan Slavko Mihalič (SKD). Šalovci: Župan Aleksander Abraham (SLS) s podporo SDS. Tišina: Župan Alojz Flegar (LDS), Evgen Hašaj (neodvisni) s skupno podporo SLS, SKD in SDS ter Jože Poredoš (neodvisni). Turnišče: Jože Bence (neodvisni), župan Jože Kocet (SLS), Franc Režonja (SKD) in Štefan Vin-čec (Demokratska stranka). Velika Polana: Štefan Prša (SDS). Veržej: Drago Legen (SLS), ki ga podpira tudi DeSUS. PRIPRAVIL: MILAN JERŠEI 444/ Radio Murski val 94,6 Mhz Četrtek, 29. oktober 14.00 Pred začetkom devetletne osnovne šole, v živo Nataša Brulc Šiftar z gosti VESTNIK NA INTERNETU LOKALNA SCENA 29. oktober 1998, Komentar MILAN JERŠE ■ Zupanomanija Zgledno povezovanje z okoljem Puconska Kerna podpira razvoj kraja Uspešen kolektiv omogočil vrsto novih naložb - Sponzorirajo kar tri športne panoge - Rezultati ne izostajajo ed podjetji v puconski občini zavzema prvo mesto vsekakor Kerna iz Puconec, daleč naokrog znana po proizvodnji kremenčevih peskov in izdelkov za zaključna dela v gradbeništvu. Okrog stočlanski kolektiv se je namreč s kakovostnimi izdelki uvelja- vil ne le na domačem, ampak tudi na tujem trgu. Tako imajo zdaj svoja podjetja tudi v sosednji Hrvaški, ZRJ, Madžarski, Češki, Slovaški in Belorusiji. V zadnjem obdobju pa so zelo iskani na tržiščih v cez vse Če dandanes malce opazujete, kaj se dogaja v pomurskih mestih in vaseh, boste kmalu ugotovili, da je skoraj na vsakem koraku mogoče zaznati nekakšno dirko s časom. Zdi se, kot da povsod hitijo s takim tempom, na katerega v »normalnih« časih nismo bili navajeni. Pomurska jesenska zgodba pa nas kaj kmalu prepriča, da so posredi vendarle bližnje lokalne volitve. Dotlej je namreč treba postoriti marsikaj, kar bi lahko posameznemu kandidatu za nadvse vabljiv županski stolček prineslo želene volilne točke. Le naivneži ne verjamejo v tak potek dogodkov, ki se iz dneva v dan vrstijo kot na tekočem traku. Nič čudnega, če so zlobneži bližnje županske volitve preimenovali v županske dirke. Župani in vsi tisti, ki bi to radi postali, zadnje mesece in tedne dobesedno dirjajo sem in tja. Največkrat jih opazimo v bližini asfaltnih baz, kjer cestarje priganjajo, naj vendarle pohitijo s tem ali onim asfaltiranjem. Tako dobiš občutek, kot da župani »bruhajo« asfalt, saj ga polagajo kar na makadam pa tudi tam, kjer ga včeraj še niti slučajno niso mogli dobiti. Ob ulicah in pločnikih, ki so zaradi razkopavanja in lukenj že postali nevarni za mimoidoče, se zdi, kot da iščejo nafto, ki bi jim prinesla olajšanje in opravičilo za svoja početja. Na ta način marsikje krpajo lokalne in podeželske ceste, drugi pa hitijo nositi asfalt na igrišča. In vse to počnejo kljub gospodarski krizi, ki pesti mnoge panoge. Tako se je pokrajina ob Muri nenadoma znašla prepletena z omrežjem asfalta in betona. Številne stavbe namreč nastajajo kot gobe po dežju. Ondan se je neki kmet zbal, da mu bodo asfalt položili celo na travnik in se krave ne bi mogle več pasti. Ta kmet je očitno pozabil, da se bodo tudi krave morale prej ali slej navaditi, da prebivati v mestni občini ni mačji kašelj, še najmanj pa to ni enako kakor v navadni, podeželski občini. Zdaj lahko pričakujemo, da nas bodo zasipali s podatki, koliko kilometrov asfalta so že položili in koliko stavb so že naredili, kaj vse imajo v načrtu in koliko denarja so pripravljeni žrtvovati za svoje ljube občane. Po drugi strani pa skušajo oblastniki ravno v tem času pred volitvami iztržiti čimveč od navadnih smrtnikov. Razne položnice za plačilo računov, kot so denimo za uporabo stavbnega zemljišča in davki, prihajajo v domove prihodnjih volivcev. Ker v občinah prav zdaj veliko delajo in so volitve zelo blizu, očitno najbolj potrebujejo denar. Medtem pa Pomurci stiskajo glave in se pogovarjajo o tem, kateri župan bi bil po njihovi volji in kdo od kandidatov bi si moral poiskati primernejše delo, ki bi ustrezalo njegovim »sposobnostim«. Še naprej pa bodo govorili, kako dobri so tisti župani, ki »bruhajo« asfalt. Po volitvah bo življenje zopet teklo po normalnih kolesnicah, kmalu pa bomo pozabili tudi na visokoleteče cilje županskih kandidatov, s katerimi nas bodo obsipali v teh dneh, ko bo predvolilna mrzlica na vrhuncu. Zato verjemite le lastni pameti in se ne dajte pretentati s takimi ali drugačnimi obljubami, ki jih v kratkem času ni mogoče uresničiti! BiH, Makedoniji in Romuniji. Vseskozi pa je podjetje Kerna, ki ga že vrsto let kot direktor uspešno vodi Branko Drvarič, ki je tudi predsednik pucon-skega občinskega sveta, namenjalo posebno pozornost tesnim vezem z domačim okoljem. Kljub zahtevnim razmeram gospodarjenja se ponašajo z ugodnimi poslovnimi rezultati, ki omogočajo sprotno vlaganje denarja v razvoj Puconec in njegove oko- lice. Ravno po zaslugi delavcev Kerne so v minulih letih zrasli številni objekti širšega družbenega pomena. Tega so se z veseljem spomnili tudi ob nedavnem prvem prazniku občine Puconci, ko so organizirali t. i. dan Kerne. Ob tej priložnosti so gostom, med katerimi so bili člani občinskega sveta, župan in funkcionarji krajevnih skupnosti v puconski občini, omogočili ogled poslovnih prostorov. Nobena skrivnost ni, da Ke- ma sponzorira kar tri popularne športne panoge, in sicer nogomet, odbojko in namizni tenisk ta namen so pripravili prijateljski dvoboj med športnimi ekipa®1 potekalo pa je tudi športno tek movanje šolskih otrok zapokal Kerne. Vsekakor gre za po®* bno potezo vodstva tega pucoa-skega podjetja, ki bi jo posnemati tudi v drugih okoljih' MILAN JERŠE* Parkirišče na mejnem prehodu Gornja Radgona v vodi V kotanjah stoječa voda je »zravnala« obmejno parkirišče Kdo v Ljutomeru ima prevelike plače? ejni prehod Gornja Ra* na sodi po urejenost' * — - najlepše v Sloveniji; saj^ za lepo urejenost že preje^ najvišja priznanja. Tudi seM1 prehod lepo urejen. Njegovo^ jenost pa nekoliko zmoti rejeno makadamsko parkih • -«,ii ute M ob dovozni poti k mejnemu bodu. Kot kaže slika, je "h oa parkirišču ena sama nekaterih mestih se poj^ globoke luknje, kjer sega gležnjev in še dalje. , Kdo bi naj poskrbel za1,1 aJ kubičnih metrov gra^ nam ni uspelo izvedeti. to, daje prostor, kjer je začasl! Parkirišče, namenjen zagt1^ nove dovozne poti do mejaf Prehoda. Kdaj se bo to zg"* ni mogoče napovedati, doW bodo vozniki parkirali vozi, tem mestu, pa čepravžor njev v vodi. besedilo IN posne^ LUDVIK KRAMBER^ Miške so praznovale Novosti v delo vrtcev troški vrtec v Talanyjevi ulici v Murski Soboti, ki so ga pred časom poimenovali Miške, je praznoval dvajseto obletnico delovanja. Jubilej so proslavili na priložnostni slovesnosti z nastopom otrok, na katero so povabili tudi starše otrok in nekdanje gojence. Podjetje Mlinopek jim je poklonilo velikansko torto, da so se lahko vsi skupaj posladkali. Ob jubileju pa je spregovoril ravnatelj Vzgojno-varstvenega zavoda M. Sobota (od L septembra) Dane Katalinič, ki se je še posebej zavzel za uvajanje novosti pri predšolski vzgoji otrok - Sorosev program Korak za korakom, elementi pedagogike Montessori idr. J. G.! e dalj časa vznemirjajo javnost na ljutomerskem območju prevelike plače (o čemer je poročal tudi Vestnik), kijih po ugotovitvah nadzornega odbora občine in ugotovitvi občinskega sveta izplačujejo nekaterim zaposlenim v občinski upravi. Glede na dejstvo, da smo vsi, ki domujemo v občinski stavbi v Vrazovi 1, tako posredno izpostavljeni, je prav, da se pojasni, na koga se nanašajo ugotovitve nadzornega odbora. vi 1 v Ljutomeru tako locirane tri državne upravne organe (izpostavo Ministrstva za obrambo, izpostavo Ministrstva za finance in Upravno enoto Ljutomer) in en upravi organ lokalne skupnosti (Občina Ljutomer). Tudi sistem Ugotovitve nadzornega odbora se nanašajo izključno na plače nekaterih zaposlenih v občinski upravi in ne na zaposlene v Upravni enoti Ljutomer, ki gostujemo v občinski stavbi v Vrazovi 1 v Ljutomeru. Na vseh delovnih mestih na Upravni enoti Ljutomer imamo plače natančno usklajene z zakonodajo. Ob ustanovitvi Upravne enote Ljutomer v letu 1995 smo namreč v sodelovanju s Kadrovsko službo Vlade RS višino plače za zaposlene na novo določili in uskladili z zakonom, kar je takrat pomenilo tudi do 30-od-stotno znižanje plače za nekatere zaposlene, ki so bili prerazporejeni v Upravno enoto iz nekdanje Občine Ljutomer. K sistemizaciji delovnih mest, s tem pa tudi k plačam zaposlenih v upravni enoti je v letu 1995 podala soglasje tudi Vlada RS. Postopek pregledovanja in potrjevanja plač vseh zaposlenih v upravnih enotah je bil za vso državo enoten in tako so tudi plače med zaposlenimi v državni upravi za vso državo primerljive. Del javnosti še zmeraj ne razlikuje med državno in občinsko upravo in so prepričani, da smo vsi zaposleni v stavbi v Vrazovi 1 (občinska stavba) uslužbenci Ob- čine Ljutomer. Tako ponovno poudarjamo, da so se leta 1995 razmejile pristojnosti med lokalno skupnostjo (občino) in državo. Posledično imamo danes v Vrazo- financiranja upravnih organov se je s 1. januarjem 1995 ustrezno spremenil. Tako zaposleni v državnih organih prejemamo svoje plače neposredno iz državnega Proračuna (prek Ministrst^ nance) iz Ljubljane, občini pa iz proračuna 0 Ljutomer, za izvajanje katere odgovoren župan. To pojasnilo je P0^’^ se izognili napačnim cijam, ki bi se lahko sin javnostjo na račun Upravni enoti Ljutomer občutljivi temi, kot so izP plač v javnih službah- načelnik UE^ Iz svetojurijske občine Voda za triinštirideset gospodinjstev Vodovod je dala zgraditi občina red kratkim so v Žihlavi, občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravili slovesno otvoritev vodovoda, ki ga je dala v krajih Žihlava in Slaptinci zgraditi občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Dotlej so se krajani oskrbovali z vodo iz krajevnih, vaških in zasebnih vodovodov. Ker so potrebe po zdravi pitni vodi vse večje, se je občina odločila za priklop na ljutomerski vodovod. Z vodo iz omenjenega vodovodnega omrežja se že dlje časa oskrbuje vas Bolehnečici, kije prej spadala v občino Ljutomer. Iz boleh-nečiške smeri so letos speljali glavne vode še v smeri Žihlave in Slap-tinec. Vodi so grajeni tako, da je mogoče omrežje širiti tudi na preostali del občine Sveti Jurij. Kot je na otvoritvi povedal župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič, je stala investicija okrog 28 milijonov tolarjev in je ob gradnji cest, za katere so v občini namenili 60 milijonov tolarjev, največja naložba. Ob načrtovanju se je za priključek prijavilo 21 gospodinjstev, med gradnjo pa seje število več kot podvojilo. Posamezno gospodinjstvo je za priključek prispevalo po 200.000 tolarjev. Krajani, ki so veseli te velike pridobitve, so za vse udeležence otvori- tve pripravili pravo veselico. L. KRAMBERGER! Molitev in odločit®^ Z odlokom sveta Murska Sobota je . zdaJ * kdanji občinski prazn' „^1* * minski dan v počast' .^piit^ svobodo, pregnanih m pet« Počastili so ga tud'. recitalom Molitev in ga je pripravilo sob upokojencev. Graj j so v celoti napolnll‘ tisti, ki spoštujejo sp vretjP^,3 olžne žrtve in preu pomen narodnoosvo v naši zgodovini. Pred začetkom g p egovoril o pomen" ja M y- nik Območnega zd ® Sobota Stane nega odbora tega pa)6(f uženja, Franjo Steb jpik"!/ dolgoletnemu P^in« / nekdanje sobosK Šabjanu srebrno o J priložnostni nag^ ^ta $1 stne občine Murska Slavica. 5^29. oktober 1998 LOKALNA SCENA 5 Svečana otvoritev asfaltiranih cest v Kraljevcih Kormile Pridobitve tudi na obrobju j^bela cesta uglajena, skoz celo vas napravljena ... I ako so ob otvoritvi ceste, ki je bila preteklo so o o v . . II zapele ljudske pevke Turističnega društva v. un . yska 7* V bogatem kulturnem programu so sode ov in har obalna godba, Mešani pevski zbor DU Sv. Jurij o 'Sonikar Anton Čuček iz Maribora. nik Štefan Grabar, kije novi asfaltni trak blagoslovil. Trak sta slovesno prerezala župan Slavko Mihalič in svetnik Franc Kukovec. Gotovo v kraju Kraljevci, ki s°di v občino Sv. Jurij ob Ščav-še ni bilo takega slavja, kot 50 ga pripravili krajani Kraljevec ®Kočkega Vrha ob tej otvoritvi. Ureditev je potekala na najdalj-asfaltiranem cestnem od-ki vodi od I a- -> m vodi od regionalne ceste ^art-Senarska-Cerkvenjak- , '■Jurij ob Ščavnici do Grahovega Vrha. 1 hajanIinenu odoine je zbrane nLg°Voril župan Slavko Potek'C' ■ 6 poda' kronološki 2.350 Pr’prav na asfaltiranje v nest v Kraljevcih in Ko’ °bčin ™U’ Za kar so krajani in t°larjevPriSpevali 39’5 milij ona »V ev^jt °bčini imamo 75 km kraj-teea jih je še 40 ’njuD fa tiranih’ Pri ustvarF Spteje]r0Srania Je °bčinski svet s° obč program> pri katerem bitev de'ezn’ skupnih prido-obrob'Centru občine in tudi na °dsekiU $°kaz za t0 so številni ^nd CeSt’ smo Jih v našem na °hd°bju asfaltirali _ °bju občine, med temi so 'e tudi ti trije odseki od regionalne ceste do Grabonoškega in Ko-čkega Vrha ter Topolnika, ki jih danes odpiramo.« Zadnje dejanje pred prerezanj-em traku je opravil domači žup- Ob koncu smo o veliki pridobitvi povprašali še najstarejšega udeleženca slavja 76-letnega vaščana Kraljevec Jožeta Korošaka, ki nam je povedal: »Nisem si mislil, da bom v svojem življenju dočakal asfalt Že gramozna cesta je bila za nas, ki živimo ob blatnih cestah, velika pridobitev. Ker je cesta, ki pelje mimo naše domačije, na veliki strmini, so jo pogosto uničili nalivi. Sedaj bo tega konec. Z veseljem smo prispevali zahtevanih 200.000 tolarjev in se sedaj skupaj z vsemi veselimo tega dogodka.« BESEDILO IN POSNETEK: LUDVIK KRAMBERGER I de * Mk & -• Res tako zelo nevedni?! imptomatično za ljutomersko občinsko upravo je, da ima bodisi slab spomin ali pa da ni zadostno informirana. Tak je bil tudi županov odgovor na torkovi seji, ko je na vprašanje svetnikov, kolikšen je dolg Hortusa (ta namreč ni plačeval nadomestila za stavbno zemljišče), ugotovil le, da je nosilka obveznosti Eta Kamnik. No, posebno akcijo je napovedal eskadejev svetnik, ki bi zaradi smradu, ki se širi iz Konusa, rad zapiral cesto. Kot krščansko čutečemu človeku mu je torej malo mar za socialne probleme, ki bi nastali z zaprtjem tovarne. O tem, da bi kot svetnik lahko občinski upravi (sestavljeni pretežno iz njegovih strankarskih kolegov, vsaj kar se vodilnih mest tiče) predlagal, naj izdela poseben ekološki program, s pomočjo katerega bi nato lahko naskakovali državne in mednarodne denarce, se seveda ne spomni. Glavno je, da bo zapiral cesto?! Čemu bi odloke sprejemali po hitrem postopku, če se o njih da razpravljati in si tako vsaj na videz zaslužiti sejnino? Svetniki so predlagali, da bi Ljutomer postal otoček, v katerem bi se spoštovale te in one vrednote, ki bi v končni konsekvenci pripeljale do zaprtja trgovin ob nedeljah. Prevladala je zdrava pamet, to pomeni, da bodo »friške« žemlje še naprej tudi v nedeljo. Vse meje dobtega okusa so svetniki presegli ob razpravi, ali je cena bruto ure za pomoč na domu v višini 1311 tolarjev previsoka. Ker je spomin relativna zadeva, so nekateri celo pozabili, da so sami sprejeli odlok o ustanovitvi javne službe za pomoč na domu. Trojica naj bi v novoustanovljeni javni službi (nejavnih delih!) skrbela za približno petnajst ljudi. Skupaj z delavkami prek javnih del naj bi tako v ljutomerski občini osem oseb skrbelo za približno štirideset ostarelih. Toda po raztegnjeni razpravi, v kateri je moral direktor zavoda za zaposlovanje g. Šunko svetnicam in svetnikom celo razlagati, kaj pomeni pomoč na domu, so se svetniki odločili, da znižajo ceno ure na 1000 tolarjev, ob tem pa zahtevali nemogoče: da dobi negovalka enako plačo, kot bi jo dobila, če bi bila ura vredna 1311 tolarjev. Seveda so v razpravi vse bolj hiteli zatrjevati, da 65.000 tolarjev neto ni nobena plača za težaško delo negovalk. Motili sojih prispevki za računovodstvo pa za materialne stroške itd. Torej, sociala da, vendar po njihovih predstavah. In čemu se mi zdijo poteze svetnikov sramotne? Ker jim v štirih letih skupaj z občinsko upravo ni uspelo začeti graditi doma za ostarele, ki bi rešil tudi marsikateri starostni problem omenjenih štiridesetih starostnikov! In kaj je tristo tolarjev v primerjavi z višino sejnine, ki jo dobijo svetniki? Morda bi jim g. Šunko moral predlagati, da naj za zmanjšanje višine vrednosti ene ure ob enaki vsoti za negovalko dotične dame in gospodje opravljajo računovodske in druge storitve zanje. A. POTOČNIK ■ ^odstotna podražitev vodarine? ------------------------------------------- dajalca vodooskrbe so imenovali krajevni skupnosti s^ica in Črenšovci - Taksa za kanalizacijo I bi adi aij ne so svetnjki črenšovske občine naposled le sprejeli škili lep’ da je potrebno zaračunavati porabnikom pitne vode tudi W \°Sebno takso za obremenjevanje vode (na površini ali v pod-l‘tedk ’ Tovrstno takso je Vlada Republike Slovenije predpisala z 0 že leta 1995. d ru^’m Je določeno, da tudi od tako ime-ki n Oniunalne odpadne vo-v bivalnem okolju khitarzaradi rabe vode v ' prostor'h, pri kuhanju, "^ilih drug'b gospodinjskih ^Pa' komunalna odpadna ?ud‘ v°da> ki nastaja v ''koii/J3711’ rabi ali pri kakr-^Pad^^oosti, in tehnološka ^^v°da, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Prav tako uredba nalaga, da je potrebno s sklepom določiti izvajalce, ki opravljajo gospodarsko javno službo, v tem primeru vodooskrbno, ki so obenem tudi zavezanci za pobiranje takse. Črenšovski občinski svet je imenoval za izvajalca oskrbe vodovodnih sistemov v občini krajevni skupnosti Bistrica in Črenšovci (vsaka na svojem območju). Takso je mogoče pobirati z vodarino ali s sklenitvijo pogodb o sofinanciranju kanalizacije ali s sredstvi v proračunu, ki so namenjena posamezni krajevni skupnosti, ali kako drugače. Določeno pa je, da s predložitvijo ustrezne dokumentacije, iz katere je razvidno, da na določenem območju gradijo kanalizacijsko omrežje ali čistilno napravo, lahko tako zbrana sredstva dobijo nazaj in jih vložijo v takšno naložbo. Poleg tega je pobiranje takse pogoj za kandidiranje na razpisih posameznih ministrstev za sofinanciranje gra- dnje komunalne infrastrukture. Sprejem sklepa o uvedbi, takse za obremenjevanje vode pomeni, da se bo cena za en kubični meter porabljene vode povišala od zdajšnjih 40 na 86 tolarjev. Šlo naj bi torej za e torej za več kot 100-od-stotno povišanje vodarine, če bodo takso obračunali glede na porabljeno vodo. Najbrž pa se bodo v obeh KS odločili za druge možne načine. Vprašanje pa je, kako bodo upoštevali določilo, da se taksa ne plačuje za odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih. O tem niso rekli nobene. Uredba pa je v zvezi s tem premalo natančna, zlasti, kako ugotoviti, koliko vode na kmetiji nekdo porabi v ta namen. Časi poceni vode pa očitno minevajo. JOŽE GRAJ ■ obč zma de e izdatke uni KIadar dobijo turniški svetniki v roke -za °^yedn0 zei0 zagna-" določene finančne zadeve, znajo biti s od postavke tenkočutni... Želijo pač zvedeti vse po > b Bernarda Zver Uat avke’ tako da mora »občinska računovo je ludi prav, 5 Razložiti, kam in komu je še cm še kam dru- ^in tertl nekateri svetniki zaidejo s svojim' r ,n0 povezano s %tO(L°Vedo’kar jim leži na duši, četudi m ne k. drugod. v ki jo obravnavajo. Ampak tako je s rU ■ ka?U*v °bčinskem »zase-r;/ ^žein01^11 so Pregledovali, VVega Pro"h°dk'in odhodki redn dCUna za letos (na % k Vs S° 'meb osnutek re-kajnn ! gram samozaposlitve »tri I kmetijskih pridelkov«; ožM A želijo domačo obrt P° vZ j L kakršnega je izvedel Franc N . v Kraščih s prvim poskusni, । lanja brezposelnih za mnatih streh. Podpirajo tudi® inarsko pobudo«, in sicer da^k‘ tesneje povezali vsi lasi točnih mlinov. >15 Ker imajo podporo m stva, je veliko možnosti. da j zastavljeno tudi uresničili- , ne bo mogoče, če ne izvajanjih podprojektov soc a li tudi prebivalci, bodisi resenti za opravljanje dop°j dejavnosti, za samozaposli turistično dejavnost oziro”181 člani zadrug ali društev, .J . BERNARDA B.PE J Skupščina . družbe InteS^ Lendava j V družbi Integral J so opravili četrto skupščino, udeRz6 J so zastopali 69 odstotl> j! la. Večinski lastniki 56,6-odstotnim deležen1 ^2 ni, nespremenjena pa ostaJ 1 preostala lastniška struk^ / rej lastništvo državnih ter Pomurske družbeza . vljanje. / Minimalni dobiček|Z oF ga poslovnega leta^nek^J petsto tisočakov, so na^S rezerve, direktorica I11 čilija Samu pa k temu JB mu izidu dodaja; »Pogoji darjenja za prometno niso ugodni, srečujem0^/ z nelojalno konkurenc0’^/ djetje s storitvenimi deja / pa nas prizadeva tudi standarda ljudi v naše1”^/ prav tako pa nas lahko P . ne dogajanje v Nafti.« > Na skupščini so sp^# poslovnik skupščine in li revizorja, in sicer dt^jF dit iz Murske Sobote. 29. oktober 1998 GOSPODARSTVO 7 l-eto Jamstvenega sklada RS V kaj bo (še) zrasel? države je v prednosti Tj ovembra bo leto, ko je začel delovati Jamstveni sklad RS. Usta-kj novila ga je država z namenom, da delavcem, ki so zaradi stečaja ali prisilne poravnave izgubili delovno mesto in ostali rez Plač in nekaterih nadomestil, izplača nadomestilo. Iz letošnjega Učilna mu je bilo odrezanih zajetnih 5,5 milijarde tolarjev. Drugo J>° denarja le še za dve milijardi, to pa naj bi bilo po izjavah direk-ace sklada Lilijane Madjar dovolj, saj bodo še to leto obdelali večino *evkov iz naslova starih stečajev, ki so bili uvedeni pred ustanovi-Mmstvenega sklada. Umstveni sklad je torej v letu ^'ri ob podpori delavcev zavo-Za zaposlovanje dobro opravil po, za katero je bil ustano-seveda sodimo po številu e'anih zahtevkov in po tem, /'ibil deležen večjih javnih kri-'Z njim pa je tudi država všeč-’tropski uniji. Toda nečesa le ■ ^Pregledati. Prav v primeru a^ pomoči delavcem Planike Zaseje izkazalo, da si gaje FSv°jila« država. V podjetjih, država prek Slovenske : °jne družbe vključuje v pro-^nacije podjetja, ji je sklad s svojim denarjem brez vprašanja takoj pri roki in izplačilo že čaka na potrdilo o prijavi terjatev delavcev v stečajnem postopku. V pe- djetjih, kjer pri sanaciji sodeluje država, torej jamstveni sklad ne izkoristi časovnega roka dveh mesecev za izdajo odločbe in potem še petinštirideset dni za izplačilo pravice delavcu, ampak teče vse skupaj kot po maslu. Za delavce je to seveda dobro, vsekakor pa gre za dajanje prednosti izbranim primerom ob tem, da zahtevkov iz starih stečajev vsem delavcem še vedno niso poravnali. Odločbe jamstvenega sklada (pozitivne ali negativne) so bile izdane za naslednja naša podjetja: Beltinka, ABL, Blisk, Elrad s hčerinskimi družbami, Elrad Elektronika, Industrija konfekcije V. Polana, Kobitex, Kmetijstvo Črnci, Lendavska klet, Mizar, Sirs, Mizarstvo Ljutomer, Opekarna Dolga vas, Pan-agra, Poljoopskrba, Mesna industrija, Pomurka Trženje, SGP Pomgrad, Tam Bus, Tehnostroj Moderna oprema, Vitrina Ljutomer. ite R soboške Na naslov sklada je iz naše regije prispelo 2378 zahtevkov (skupaj je bilo vseh zahtevkov 36512), izdanih odločb je bilo 1834 (skupaj za državo 26768), izplačilo pa je prejelo 1562 delavcev (vseh izplačil iz jamstvenega sklada je bilo 18503). Borza Dnevi velike nelikvidnosti Nedorečeno pa ostaja še nekaj. Jamstveni sklad, kije delavcu izplačal za nekatere pravice, namesto njega potem nastopa kot upnik s prednostjo v stečajnem postopku. Izplačila v stečajnem postopku res niso visoka, pa vendar so. V tem letu je sklad dobil štiri milijone. Na svoj račun jih ne more dati, ampak vrniti proračunu. In kaj v primeru, ko bi bilo ugodneje terjatev spremeniti v kapitalski delež? In še - bo jamstveni sklad po tem, ko bo »predihal« vse stare zahtevke, začel temeljiteje opravljati nadzorstvo (države) v stečajnih postopkih? Gre torej za vprašanja, kakšno vlogo bo država dodelila jamstvenemu skladu po tem, ko bo opravil z goro zahtevkov. MHI domača pšenica v domači mlin ^sodobnejšo mlinsko opremo bodo lahko zmleli 70 ton pšenice ali 50 ton rži M »boški Mlinopek je od le-Mtošnje jeseni bogatejši za m*insk0 opremo, ki t aJ »asa uspešno opravlja । '»nkcijo, simbolično pa so iskali namenu na priložn-tS'°Vesn°sti konec prejšn-Stara oprema, ki je Mra-ral)’,a za mletje pšenice, je in bi bila potrebna te-liJ^ove. Ker pa želijo os-mlinarji na sloven-%l' U konkurenčni in se kar L ^Pripraviti na vključitev v Un’j°’ so se odločili, da v celoti zamenjajo ^»bnejšo. se tako pridru-ki ne dovoljujejo, postalo poceni su-\0..a osnova za razvitejša ^e|Jav državi, zato želijo tu Sp9 krušna žita tudi sami Siir £ novo mlinsko opre-Je to zagotovljeno, saj so Zrn°gljivosti z d°se" ton Pšenice povečale \kOt ton> z novo °Pre" °do lahko dnevno zmleli ’°n rži, ki so jo do zdaj Na]^'nu v Beltincih. v najsodobnejšo teh- e nologijo švicarske izdelave so v Mlinopeku izpeljali z lastnimi sredstvi in bančnimi posojili, z njo pa se bodo pocenili tudi proizvodni stroški. Strah 180 zapo- slenih, da bi po posodobitvi nekateri ostali brez dela, je po besedah direktorja Karla Pojbiča odveč, saj. jih bodo nekaj .le prerazporedili na druga dela. Z no- vo opremo bodo dosegli višji odstotek »izmeljave«, bistveno pa se bo zmanjšal tudi hrup, nad katerim so se doslej često pritoževali okoliški stanovalci. V soboškem Mlinopeku, kjer letno zmeljejo okoli 12.000 ton pšenice, so za novo pridobitev odšteli 300 milijonov tolarjev, staro opremo.pa so prodali mlinarjem v Makedonijo. ___ LUDVIK KOVAČ ■ Z najsodobnejšo računalniško krmiljeno tehnologijo so dnevne mlevske zmogljivosti v soboškem Mlinopeku povečali s 45 na 70 ton pšenice. Fotografija: JURE ZAUNEKER a Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se dolgočasno obdobje nadaljuje, tega pa ne moremo reči za mednarodne kapitalske trge. Če pogledamo borzo na Wall Streetu, kjer je indeks sedem dni nenehno rasel, predvsem zaradi drugega znižanja obrestnih mer, se je tudi USD v primerjavi z JPY nekoliko okrepil, vendar se je konec prejšnjega tedna na teh trgih končal relativno mirno. Medtem ko so v začetku tega tedna evropski indeksi poskočili (Dax na 4.682 točk), so na Wall Streetu in na Japonskem tečaje popravljali navzdol. Domače trgovanje na borzi je v teh dneh skoraj zamrlo, dnevni prometi so padli na celi črti, čedalje manj je realiziranih svežnjev in še ti, ki so, so z obveznicami. Tako je tedenski promet presegel le nekaj več kot 1,6 milijarde tolarjev, to je 320 milijonov tolarjev na dan. SBI je v tem opazovanem obdobju izgubil 37 točk ali 2,2 % in v torek končal pri 1674,73 točke. Največ so k temu padcu prispevale delnice novomeške Krke in portoroške Droge. V teh dneh pa so bili realizirani svežnji z delnicami Merkatorja in BTC-ja ter z obveznicami Republike 9, in to kar dvakrat in enkrat pri obveznicah SKB-banke 3. izdaje. Na rednem trgu so največ izgubile delnice Krke, Merkatorja in Emone Obale, pri delnici Merkatorja je območje tečajnega upora pri 6.500,00 tolarjih, vendar pa je kazalec denarnega toka v zadnjih dneh vse nižji, podobno kot pri večini delnic, to pa lahko pomeni še nadaljevanje negativnega trenda pri tej delnici. Tako seje ob majhnem prometu tečaj delnice Krke znižal pod psihološko mejo (25.000,00 tolarjev), podobno se dogaja tudi z delnico Kolinske. Na prostem trguje prevzela mesto najlikvidnejše delnice delnica sklada Nacionalne finančne družbe ena, ki pa je v primerjavi s prvim dnem na trgu izgubila precejšnjo vrednost, kljub temu pa ji nekateri še vedno napovedujejo svetlo prihodnost. Edina novost v teh dneh je že prej omenjen prihod na prosti trg delnic prvega sklada Nacionalne finančne družbe in delnic Kmetijskega kombinata Ptuj. Prvi dan je prva delnica končala pri tečaju okrog 750,00 tolarjev, po pričakovanju je ta delnica enkrat dražja, kot se je z njo trgovalo na sivem trgu. Naslednji tržni dan je ta delnica padla za več kot 14 odstotkov, na 637,00 tolarjev, to pomeni, da bo pri ponudbi še kar nekaj časa velik pritisk na prodajo teh delnic. Sam sklad je razdeljen na 15.680.079 delnic, v nominalni vrednosti 15.680.079.000,00 tolarjev kapitala, kije v celoti pokrit v delnicami drugih podjetij (okrog 12 odstotkov s Krkinimi delnicami). Z delnicami Kmetijskega kombinata Ptuj se prvi dan ni trgovalo, tako je ponudba končala pri 800,00, povpraševanje pa pri 400,00 tolarjih. Emisija teh delnic znaša 2.531.109 delnic z nominalno vrednostjo 1.000,00 tolarjev. Ta delnica lahko rabi kot lep zgled za oceno tržne vrednosti nam bližnji delnici delniške družbe KG Rakičan. V bližnji prihodnosti pa se bodo srečali delničarji Pomurskih mlekarn (20. novembra), ko bodo po načrtih družbe odločali o delitvi dividend iz prejšnjih let v višini bruto 3.500,00 tolarjev za delnico. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 20. 10. do 27.10.1998 e žka * bazen bo treba še čakati povili bodo žensko športnoreakreacijsko društvo 1 kr^ Andragoškega centra Slovenije o ustanavljanju študij- ’ US«* za odrasle je, kot kaže, dobila na našem koncu zavzete K S ‘«di v Beltincih, kjer so pripravili minuli tore _ '^dsko univerzo M. Sobota javno tribuno o možnost beračije srednjih in zrelih let v Beltincih in okolici. ’ 'k .■ % Seznan’la men" iškega krožka v ragica Svenšek, se ^li^l^ležilo okrog tri-d .dni del je trajal užabno-rekreacijski pa še tri, ne da bi kdo odšel. V razpravi so med drugim ugotavljali, daje za rekreacijo starejših v naši družbi preslabo poskrbljeno, in sicer še zlasti za ženske. Razveseljivo pa je, da seje s tem problemom začelo ukvarjati tudi društvo upokojencev v Beltincih. Med pobudami in predlogi velja posebej omeniti sklep, da bodo v Beltincih ustanovili žensko športnorekreacijsko društvo, pri čemer bo sodeloval tudi del članic študijskega krožka. Nadalje so se zavzeli za ureditev kolesarskih stez, s katerimi bi povezali Beltince, Lipo, Gančane, Ižakovce in Melince. Na bazen za kopanje, ki je sicer v načrtu in ki bi veliko pomenil tudi za rekeracijo odraslih, pa bo najbrž potrebno čakati še lep čas. Zato bodo skušali organizirati kopanje s popustom v drugih bližnjih bazenih. V Beltincih deluje tudi več skupin za samopomoč, ki bi jih bilo koristno povezati z aktivnostmi študijskega krožka. JGI VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 20. 10. 98 27. 10. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 10.808,47 10.642,27 -1,54 Dolenjska banka - imenske 12.331,00 12.176,92 -1,25 Droga Portorož 34.900,00 33.876,66 -2,93 Emona Obala Koper 2.455,37 2.420,92 -1,40 Etol Celje 21.000,00 20.240,00 -3,62 Interevropa Koper 1.834,00 1.812,15 -1,19 Istrabenz Koper 2.900,93 2.892,03 -0,31 Kolinska Ljubljana 2.048,10 2.050,69 0,13 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.069,30 24.590,06 -5,67 Lek, razred A 37.978,65 37.104,67 -2,30 Luka Koper 2.724,28 2.703,18 -0,77 Merkator, poslovni center 6.684,12 6.448,21 -3,53 Petrol Ljubljana 26.918,48 26.867,32 -0,19 Probanka Maribor 25.849,23 25.310,00 -2,09 Radenska 2.533,35 2.506,23 -1,07 SKB-banka 1.591,56 1.600,00 0,53 Zdravilišče Moravske Toplice 1.410,00 1.404,39 -0,40 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 480,67 490,90 2,13 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 111,47 111,27 -0,18 Republika Slovenija, 2. izdaja 106,45 107,00 0,52 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 11.990,00 11.584,00 -3,39 Color Medvode 5.726,66 5.638,13 -1,55 Fructal Ajdovščina 2.607,01 2.668,08 2,34 Gorenje Velenje 1.722,76 1.704,08 -1,08 Helios Domžale 34.514,31 34.164,00 -1,01 Tovarna sladkorja Ormož 7.500,00 6.010,00 -19,87 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBŠ8 (v sit) 799,90 608,55 -23,92 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.151,51 2.151,51 0,00 Slovenski borzni indeks SBI 1.674,73 1.637,50 -2,22 Borzni indeks obveznic BIO | 106,26 106,43 0,16 444 Sobota, 31. 10. 10.00 Praznična božja služba ob Radio Murski val 94,6 Mbz svetovnem dnevu reformacije, neposredni prenos iz evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih - skupaj z RTV Slovenija KMETIJSTVO 29. oktober 1998, SKZ Črenšovci in Občina Odranci skupaj do novih prostorov Kako bo z lastništvom? S plošna kmetijska zadruga Črenšovci se je odločila, da bo zgradila v Odrancih nove skladiščne prostore za umetna gnojila idr. V projekt so vključili tudi ureditev tehtnice za tehtanje živine in zgraditev garaže za občinsko komunalno mehanizacijo (traktor, prikolica, razno orodje, oprema za civilno zaščito idr.). Po izračunih gradbenega inženiringa Atrij Odranci bo potrebno zagotoviti vta namen okrog 18,5 milijona tolarjev. Zadruga in občina se dogovarjata o sofinanciranju oziroma sklenitvi dolgoročne najemne pogodbe (99 let) za garažo v velikosti 8x9 metrov, ki bo stala na zadružnem zemljišču. Za občino bi bila sicer najboljša rešitev vknjižba lastništva, ker pa to najbrž ne bo izvedljivo, si bodo prizadevali za vpis hipoteke za svoj vložek. Tako bi imeli jamstvo, da njihov vložek ne bo izgubljen v primeru likvidacije zadruge. Škoda, da ni mogoče zamenjati lastništva parcele, kjer bo stala nova garaža, s parcelo v občinski lasti, na kateri že stojijo zadružni skladiščni prostori, ker je ta parcela v sodnem postopku. J. G. I stijo tako sadje vnemar, no Gerlinčani in okoličani pa so hote- li iztržiti za sadje vsaj simbolično ceno: prodali so ga kot industrijsko sadje in dobili za kilogram jabolk borih 10 tolarjev. Bolj konkretno: za sadje, nabrano v vreča, naloženo na traktorsko prikolico (dve toni), so dobili borih 20.000 tolarjev. Še dobro, da vreč s sadjem ni bilo treba nositi na tovornjak na ramenih, ampak so se odpeljala po premičnem tekočem traku. - Foto: Š. S. a Pamflet A. POTOČNIKI Ljutomer je nekaj posebnega. Njegovi prebivalci tudi. Če jih | označite za Pomurce, zavihajo nosove in se glasno deklarirajo ji kot Prleki. Toda kam seže ta prleška zavest? Misli globalno, j deluj lokalno, bi lahko karikirali postmoderno floskulo na ve- | denju velecenjenih prleških dam in gospodov ob prihodu nemške j veleposlanice v prleško metropolo. Sprejem je bil uraden. Časti najbrž večje od državniških. Koliko sladkobe je moralo šele viseti v zraku Mestne hiše ob velecenjenem sprejemu!? Posebej še, ker je potekal v nemščini! V Ljutomeru ja vsi govorijo nemško. Vsaj tisti s sentimentom do konca druge svetovne vojne, ko je bil slo-Nemški otoček venski jezik namenjem redkim zavednim Slovencem in ljudem nižjih slojev. Meščani, obračajmo levo ali desno, so za svojimi domovi varno govorili nemško. Ne, ne, moj namen ni kritika zaljubljenih oči, ki so se obračale proti Avstro-Ogrski, temveč kritika sedanjih oblastniških struktur, ki so v svoji ustrežljivosti očitno pozabile, da uraden, državni sprejem, mora imeti tudi slo- j venski prevod, pa naj vsi razumejo tuji jezik ali pa nihče! Samo j predstavljajte si, da bi ob prihodu slovenske delegacije v tujino l tam govorili samo slovensko, na svoj materni jezik pa pozabili!? Kaj ni prvi pogoj nekega naroda njegov lastni jezik? In mar se identiteta ne izraža v jeziku? Navsezadnje če pokukate v ustavo, boste videli, da je uradni jezik R Slovenije slovenščina. In tega bi ne smeli pozabiti, tudi ko v Lutemberg pride takšna velecenjena dama, kot je nemška veleposlanica! Sploh pa v zadnjem času Ljutomer pretresajo novice o prodaji Mlekoprometa Ljubljanskim mlekarnam. Tako naj bi v prihodnje imeli ementalec iz Ljubljanskih mlekarn. Morda se sedanjemu direktorju zato mudi na županski stolček?! Res da se govorjenje, kako niti ena sama združena tovarna, ki bi vase posrkala vso sedanjo mlečnopredelovalno industrijo, v Evropski zvezi nima možnosti preživetja, na prvi pogled zdi prepričljivo. Četudi bi verjeli, da v EZ pridemo, pa očitno nekaterim ni jasno, da mora biti porok za obstanek na trgu kakovost, ne količina. Primer MTTje jasno pokazal, kateri oddelki se postavljajo pod hipoteko in katere dele tovarniški hrust najprej zapre: najbolj oddaljene. Zakaj? Ker ni vlagal v razvoj. Toda kje iskati krivca, da | se Mlekopromet mora združevati? Če odmislimo težave na državni ravni in podcenjeno izvažanje prek Atlantika, potem ostaja seveda vprašanje, čemu niso vlagali več v tehnološki razvoj. Obrnite desno ali levo, z ementalcem so problemi: v sumljivo kratkem roku se na njem nabere plesen. In takšen sir ni konkurenčen v tujini, pa naj se prodaja pod ljutomersko ali ljubljansko blagovno znamko. Kaj pa to pomeni za zaposlene, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Podjetniški učni center in čebelnjak za dijake Srednje kmetijske šole Konkurenca je ostra Dobro sodelovanje tudi z učnimi kmetijami M inuli četrtek bi lahko poimenovali dan odprtih vrat in novih pridobitev na Srednji kmetijski šoli Rakičan. Najprej so pripravili skupno prireditev v največji šolski predavalnici oz. dvorani, kjer so se predstavili otroci iz bližnjega vrtca, dijaki šole in gledališki igralec Rajko Stupar iz Lendave. Ob tej priložnosti je ravnatelj šole Štefan Smodiš podelil priznanja dijakom, ki so v zadnjem času dosegli vidne uspehe in s tem promovirali tudi šolo. Tako je Dejan Norčič dvakrat zapored zasedel 1. mesto v oranju med dijaki srednjih kmetijskih šol Slovenije in prva je bila tudi 4-članska šolska ekipa; Gorap Brglez pa je zmagal v radijskem kvizu na Murskem valu, v katerem so se pomerili izbrani dijaki in dijakinje vseh srednjih šol v Šolski čebelnjak, ki ga j® sJre rezom vrvice simbolično o P' predsednik Čebelarske zveze ■ Sobota Franc Panker, bo we kakor koristen učni pripom«« za dijake in dijakinje Srednj kmetijske šole Rakičan. (Foto. i Bi l I Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov ‘KMETOVALEC LJUTOMER UREA RADENCI AGROMARKET TEŠANOVCI TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE cena s prom. dav. cena s prom. dav. Cena s prom. dav. PU-PREDŠTARTER 10/1 1.330,00 PU-ŠTARTER 10/1 640,00 649,00 600,00 PU-ŠTARTER 50/1 2.880,00 3.019,00 2.850,00 S-SUPER 50/1 3.350,00 SUPER U 3 50/1 2.105,00 S-DOJ 50/1 2.020,00 2.045,00 BEK1 10/1 480,00 BEK1 50/1 ' 2.010,00 2.368,00 2.300,00 BEK2 10/1 /vnri. rt 460,00 BEK2 50/1 2.200,00 SUPER BEK35 10/1 710,00 SUPER BEK35 50/1 3.170,00 3.292,50 SUPER MIX PU4 20/1 5.090,00 TL-ŠTARTER 10/1 540,00 549,00 600,00 TL-ŠTARTER 50/1 2.500,00 2.536,00 2.650,00 TL-PIT 1 50/1 1.670,00 2.450,00 SUPER T MIX 3% 30/1 4.053,00 BRO-ŠTARTER 10/1 660,00 655,00 650,00 BRO-ŠTARTER 25/1 1.560,00 1.550,00 BRO-FINIŠER 25/1 1.450,00 1.465,00 1.500,00 PUR-ŠTARTER 10/1 690,00 PUR-FINIŠER 25/1 1.542,00 1.550,00 PUR-GROVER 25/1 1.630,00 NSKZANESNICE 10/1 585,00 562,00 600,00 NSKZANESNICE 50/1 2.565,00 2.850,00 KRMILO ZA KUNCE 10/1 570,00 542,00 660,00 KRMILO ZA KONJE 50/1 3.450,00 VITAREDIN 2/1 430,00 436,60 480,00 KOSTOMIN 2/1 410,00 KOSTOVIT 2/1 475,00 BOVISAL 5/1 800,00 KRAVIMIN 3 5/1 955,00 1.010,00 KRAVIMIN 6 5/1 730,00 693,00 PRAVIMIN 1 5/1 1020,00 1.091,50 399,90 PRAVIMIN 2 5/1 955,00 987,50 558,90 PRAVIMIN 2 25/1 4.368,00 PRAVIMIN PUJ 25/1 6.140,00 PRAVIMIN PIT 25/1 4.832,00 KRMILNA MOKA 30/1 522,00 KRMILNA MOKA 36/1 610,00 PŠENIČNI OTROBI 30/1 450,00 PŠENIČNI OTROBI 40/1 546,00 JEČMEN rinfuza 13,75/kg SOJA rinfuza 40,42/kg 40,95/kg 47,00/kg BUČNE POGAČE 50/1 60,37/kg OVES 40/1 16,90/kg RIBJA MOKA 50/1 3.700,00 MESNA MOKA 25/1 1.710,00 * Prašičerejci s sklenjeno pogodbo imajo 3 % popusta na vsa krmila za prašiče in mineralno-vita-minske dodatke. Pomurju. Prav tako je podenj nanja učnim kmetijam d raZ ,p krajev, s katerimi šola dobro # luje pri izvajanju praktičnega oziroma proizvodnega dela-dravnem nagovoru zbranim 0 pa je ravnatelj med drugi*” J da je konkurenca med šolami dokaj ostra, in sicer, bo uspela pritegniti dovolj *” svoje izobraževalne program y etijska šola ima dokaj d°Pr J storske razmere in učno*® , gijo, potrebne pa so neka ® vosti, tako da bodo pr°gra^ mivejši in tudi ekonomsko p. . V ta namen so uspeli uredi poseben podjetniški učni c so ga ob tej priložnosti f®* predali namenu. V njem b° ; ajali nove vsebine, kot so j sti na turističnih kmetijah, n®^ dna prodaja kmetijskih domu, elementi domače ob^^ okviru tega centra bo delo turistična skupina dijakov in ki bo usposobljena za vo stov po šoli in okrog nje l1” prostem, zeliščni vrt,vre J postaja idr.) ter za razka rakičanskega parka in 9ra y Pripravili so tudi razs,.5|/ temo Darovi jeseni, na snosti pa so odprli šolski c z 10 panji. PredsednikC® * zveze M. Sobota Franc । ob tej priložnosti tudi čebelarji del kmetij®j / bo šolski čebelnjak lep moček. Obenem je oPoZ°,)(X pravilnosti, ki jih člov®1”^ naravi, s čimer ogroža “ rod. O aktualnih probl® mah čebelarstva pa so ®P popoldne na okrogli je udeležili nekateri ugl®d vnjaki. JOŽE Turnišče: cene pujs^ Na četrtkovem3 p f Turnišču so pr0®3^* pujskov, starih od tednov in težkih °® 25 kilogramov Z3 J’ zahtevali od 18.000 tolarjev, Pr so le 25 pujskov- S K® , 29. oktober 1998 (IZ)BRANO Zdravilišče Moravske Toplice Golfsko igrišče bo obdalo zdravilišče Dober mesec po ustanovitvi kluba so v Moravskih Toplicah odprli tudi prvo Prekmursko igrišče za igranje golfa - Projekti za povečanje igrišča na devet ^kenj že nared - Igrišče za golf ne more biti ekološko sporno V Moravskih Toplicah, ob kolesarski poti v smeri proti Mlajtin-cem, so slovesno odprli prvo prekmursko golfsko igrišče. Pre dobrim mesecem so v Ajdi ustanovili Golf klub Moravs e Toplice, ustanovni člani pa so se vpisali v posebej oblikovano listino. $ Petkovo otvoritvijo je igrišče tudi formalno predano namenu se Veda je vstop dovoljen le članom in povabljenim, na igrišču pa veljajo str°ga pravila gibanja in igranja. Predsednik Golf kluba Mora- I lw Toplice in direktor Zdravi-Psča Moravske Toplice Dušan ®encik je prvi spregovoril zbra-Illn' gostom. Igrišče je le eden Projektov, ki se gaje lotilo a®biciozno vodstvo zdravilišča ^ui letu; hkrati so začeli gradi-11 tudi drugo fazo apartmajskega ®aselja (investicijska vrednost je 2 milijarde tolarjev, gostom pa ■Mo na voljo v začetku sezone leta), vse pa je pripravljeno Mi za spomladanski začetek ^adnje bazenskega kompleksa ermalna dežela (2,3 mio ne-^'h mark, investicija pa je po ^ikosti enaka gradnji hotela končana bo do letne sezo-ne 2000) in nadaljnjo gradnjo ^Ifskega igrišča. Zdravilišče ima ,^®reč trden namen, igrišče raziti na devet oziroma na 19 za kar imajo že pripra- Jene idejne projekte. r 'Cilj Zdravilišča Moravske Qplice je s temi investicijami po-^itiponudbo zdravilišča, dvi-r1^ kakovost ponudbe, prav tako P in kot druga v Pomurju so se vključili v mednarodni Ekošola kot način življenja. Minuli petek so to formalizirali s eknP'Sorn Posebne ekolistine, ki je prvi korak na poti za pridobitev Ustave. Pr to, da bi se vključili v ta v aJekt, Si je še posebej prizade-t(1 Ptofesor Marjan Kosi, ki je l0.' Prevzel koordinacijo, z do-V|Cen>rni akcijami pa so začeli že listam šolskem letu. Razpisa-Stečaj in izbrali svoje geslo \Uva te nikoli ne i^0’ ~at0 So 1 f( ne izdaj nje), obenem pa raH tudi svoj znak, ki pred-. la Povezanost med živo in neživo naravo na Zemlji (veliki zvonček ali norica, srna in človek). Odločili so se tudi, da bodo pri svojih aktivnostih upoštevali vse tematske sklope - voda, energija, odpadki -, s tem da bodo dali poseben poudarek odpadkom. Ocenili so namreč, da so le-ti najbolj pereči v njihovem okolju. Zato so med konkretne naloge uvrstili: ločeno zbiranje ^boljši logiki I IH | a ' M. S°bob Je Ml° regijsko tekmovanje osnovno-'AJ šolcev v logiki, na katerem je sodelovalo 73 učencev iz TeLdesetih osem,etk v Pomurju. 'hvalne naloge so reševali 90 minut, temu zahtevnemu slave S JUnJU Pa Sta sprehod v mestni park in ogled raz-Pjey i? v pokrajinskem muzeju. Medtem so oce-I ^jb p.preg'e^ab naloge in jih ocenili. Med petošolci sta bila j | ^ara Sabrina Zemljič in Martina Kraner (OŠ G. ! I (Qš Yla): med šestošolci je zasedla 1. mesto Nadja Horvat I I. nie Urn|sče), 2. mesto pa Katja Pintarič (OŠ G. Radgona); I '1le namreč evropskega Bienala pto Plastike, ki se že desetletja I Baja v M. Soboti, se bo očitno ,rclativno majhnem prostoru ,°tolikoval še en podoben, ki se ICerPo kvantiteti udeležencev iz J^nih držav in zaenkrat tudi tokti del ter renomeju avtorjev todi selektorjev ne more kosati boškim endar to konec kon-CevtUdi ni njegov namen. p, ®etnostni zgodovinar dr. . ® K.ostyal, ki je obe razstavi r^avsko in zalaegerško) tudi Ipil, bil pa je tudi član žirije, Uvodnem tekstu v katalogu ' fcal, “da razstava predstavlja ’0 Plastiko kiparjev iz objekti-..^ane, a subjektivno determi-jp112 regije: županije Zala in ^jih območij (ne glede na ypecifike našega lokalnega ^ra, kot so perifernost in ffOst, namreč logično usme-interakciji, torej povezo- vanju z drugimi geoprostori, za katere vemo, da težje prenašajo radikalne in do skrajnosti izčiščene forme, medtem ko trendi v svetu pa tudi v Sloveniji prefe-rirajo in favorizirajo instalacije in objekte. Takšni eksponati pa nimajo več tradicionalnega pomenskega sporočila, temveč so primerki »čiste likovne vizualizacije«, zato so za »povprečnegaa« obiskovalca pogosto nerazumljivi. Širok in stilno nezavezujoč izbor avtorjev na letošnji razstavi, tako po vsebinski kot tudi tematski plati, nam torej predstavlja široko paleto umetniških del, ki nas vsaka zase nagovarjajo s svojo specifično likovno govorico, z materiali in načini izdelave. Povsem naravno je, da se gledalec v začetku logično odloči za tisto umetnino, ki ga najustrezneje nagovarja, čeprav se rado zgodi, da ustvarjalci zavzamejo pozicijo »nedostopnega umetnika«, zato ima gledalec čestokrat občutek, daje nezaželen. bron 47,5 cm) Prodor novih medijev in vedno večja tehnologizacija, ki vedno bolj reducirata neposredni človeški stik, vedno znova sprožata diskusije o smiselnosti in relevantnosti tradicionalnih likovnih praks, a nas hkrati navajata k razmišljanju, ali je vse, kar je novo, aktualno ali inovativno po tehnični, vsebinski ali materialni plati, že samo po sebi zadosten razlog za kvaliteto. Razstava v tem pogledu prej spoštuje tradicionalno, lahko rečemo tudi konzervativno prakso, vendar v pozitivnem smislu, Prva romana Milana Vincetiča in Ernesta Ružiča O ljubezni vsak po svoje Nagrajena plastika Andrasa Endreja Tornaya z naslovom Hiša gori (les, Foto: T. Šimonka kar med drugim kaže tudi enako razmerje v zastopanosti figurativnih in nefigurativnih plastik. TANJA ŠIMONKA« V Soboti gladka ^rva Afrike ®!"’ica Sonja Porle med bra-druge knjižne uspe- J-sem si rekla, je edino, S 4?’ 'n Afrika je zame soč-trenutka,« je pove-pisateljica in po-pS0"/« Porle. ki trenutno \ ob em °xfordu pri Londo-Predstavitvi svoje druge 6 ^Pesnice o Afriki Barva N č°k°lade - njen prvenec varuh moj je doživel \o 20- Vmes sem opazoval predsednika Tita. Računal sem, da fotografija vsakega vladarja močno idealizira in mu daje več bogastva, kakor ga v resnici ima. Zdaj pa sem s prijetnim zadovoljstvom ugotovil, da so slike in podobe našega predsednika preuboge in ne pokažejo tistega bogastva, kakor ga vidiš pri srečanju iz oči v oči. Zato me njegov odgovor na pozdravni govor ni več presenetil. Bil je dosledno nadaljevanje odkrivanja duhovnega bogastva, ki sem ga v njem spoznal. Še bolje je nadaljeval nevezani razgovor s člani delegacije. Kako elegantne in obenem odločne so bile njegove kretnje, ki dajejo besedam izrazitejši poudarek. In kako močna je njegova očetovska dobrota, da mu kaj kmalu tudi najbolj osebne zadeve s sinovskim zaupanjem razodenemo. Kako zna združiti najtežje: ohraniti linijo in pustiti možnost'odprtih vrat največje širine. Srečanje s predsednikom Titom, Glasnik SDD 1980/2 Kulturnice - V rojstni hiši Avgusta Pavla v Potrni blizu avstrijske Radgone si lahko ogledate makete gradov Radgona in Negova ter dvorca Freudenau Črnci, ki jih je prispeval Igor Sapač iz Maribora; poleg omenjenih maket je na ogled tudi pisno in slikovno gradivo, ki so ga zbrali člani zgodovinskega krožka, zbrano gradivo pa je mogoče najti v brošurici Gradovi in dvorci v občini Gornja Radgona, ki je naprodaj tudi v prostorih LU v G. Radgoni. - V Zalaegerszegu je v avli osrednjega gledališča Sandor He-vesi na ogled razstava izvrstnega lendavskega, žal že preminulega mojstra grafike, predvsem pa barvnih lesorezov, Štefana Galiča. - V knjižnici v Dolu pri Ljubljani so prejšnji teden s kulturnim programom, na katerem sta nastopila tudi igralec Rajko Stupar ter pevska skupina Vokal, počastili 90-letnico Kranjčevega rojstva. - Prekmurska alter rock skupina Psycho-Path je bila za marsikoga odkritje lanskega leta. Je nosilka lovorike za rock album in rock skupino leta 1997 po izboru Radia Študent, oddaje Studio City (TV Slovenija) in oddaje Pomp (TV Slovenija). Skupina Psycho-Path je s številnimi nastopi dokazala, da je z nadzvočno kitarsko in hrupno rock govorico še kako zanimiva tudi za tuji trg, kar vedno znova potrjuje z novimi projekti. Tako bo omenjena skupina ponovno gostovala v Avstriji in Nemčiji, kjer nastopajo tudi v vlogi predskupine Sans Secours. A najbolj sveža in vroča novica prihaja iz ZDA: omenjena skupina je poskrbela za posredno navzočnost v produkciji korporacije Playboy! Skratka, skupina, ki jo je treba videti in slišati, zvestim poslušalcem ali pa tudi naključnim pa bo na voljo že 4. novembra v KUD-u F. Prešeren v Ljubljani. | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~| Panonski | i^ž/ioza^ u 57 Portreti l ithrtro^ Camplinova IVAN publicistična dejavnost CAMPLIN S »publicistično dejavnostjo« v tem primeru ni mišljeno časnikarsko delo, ampak članki, ki jih je Camplin po letu 1945 publiciral v različnih revijah, največ v koledarju Stopinje, v Glasniku Slovenskega duhovniškega društva in v Slovenskem koledarju. Med temi članki prevladujejo spominska in potopisna proza, nekaj je nekrologov, zgodovinopisnih prispevkov in strokovnih spisov. Med strokovnimi spisi je najpomembnejši Migracija in pastoracija (Glasnik SDD 1972/4). Članek ni zanimiv le z verskega zornega kota, ampak tudi sociološko, saj avtor v njegovem prvem delu izpostavlja številne socialne, ekonomske in psihološke probleme, ki jih povzročajo sodobne delovne migracije v Evropi in sploh po svetu. Ob izpostavitvi nalog, ki čakajo izseljenskega duhovnika pri pastorizacijskem delu, pa je pomembno tudi idejno težišče celotnega prispevka, namreč ugotovitev, da z delovnimi migracijami več pridobijo države gostiteljice in da so pozitivni gospodarski učinki v državah, od koder izseljenci prihajajo, le kratkoročni. Med zgodovinopisnimi članki velja omeniti dva: Župnija sv. Trojice v Gornjih Petrovcih (Stopinje 1982, skupaj z Ivanom Zelkom) ter Jožef Klekl in Rafaelova družba (Stopinje 1997). V prvem sta avtorja natančno prikazala nekdanji in sedanji obseg župnije, njeno starost in zgodovinski razvoj, cerkvene zgradbe v njej, evangeličanske in katoliške duhovnike, na koncu pa sta podala še statistični pregled verske pripadnosti na območju župnije. V drugem članku je Camplin predstvil kronologijo občnih zborov in sej Rafaelove družbe v letih 1937-1940. Za Camplinove nekrologe je bolj kot natančen prikaz pokojnikovega poklicnega in strokovnega udejstvovanja značilen piščev osebni odnos do njega in poudarjena človeška nota zapisa. Med nekrologe širšega pomena je mogoče prišteti tistega v spomin Ivana Jeriča (Glasnik SDD 1976/1), v katerem je osvetlil Jeričevo življenjsko in poklicno pot. Jeriču je pripisal pomembno vlogo v prelomnih letih priključevanja Prekmutja matični domovini oz. takratni kraljevini SHS. Na koncu nekrologa Camplin tudi omenja, da je Ivan Jerič pripravil spomine na ta leta, ki bi mogli dodatno osvetliti ta burni zgodovinski čas in njegove prekmurske akterje. Že hiter količinski pregled Camplinove publicistike, v kateri prevladujejo memoarsko-potopisni spisi, kaže, da se njeno težišče nagiba bolj k leposlovnemu kot strokovnemu upovedovanju. Med skupinami in osebami, ki jih je Camplinovo spominsko pero priklicalo v »literarno« življenje, so preprosti ljudje {Nisem imel časa?, Stopinje 1987), iskalci francoskih pokojnin {Francoske pokojnine in še kaj, Stopinje 1991), Cigani {Moje izkušnje c Ci-gani/Romi, Slovenski koledar 1998), dr. Silva Trdina (Stopinje 1992), Josip Broz - Tito {Srečanje s predsednikom Titom, Drugič pri predsedniku Titu, Glasnik SDD 1980/2). Med najzanimivejšimi sta -pa ne le zaradi zvenečih imen iz naslova - tisti o dr. Trdinovi in Titu. Za prvega je značilno, da ga je avtor koncipiral kot izbor iz pisem, ki jih je bivšemu dijaku soboške gimnazije pisala bivša predavateljica. Izbor je oseben in Silvo Trdinovo osvetljuje predvsem s človeške plati, kot osebo, ki je piscu večkrat pomagala z nasvetom, ga spodbujala in krepila s svojo besedo. Za spominski zapis o Titu pa je značilen psihološko-karakterološki opis državnika in piščevo navdušenje ter občudovanje njegove osebe. Največ Camplinovih potopisnih in potopisno-spominskih spisov je geografsko vezanih na Francijo, kar je spričo njegovega dveletnega pastora-cijskega dela v tej državi razumljivo. S to deželo je namreč tudi pozneje ohranil veliko človeških in kulturnih stikov. Med temi spisi so najznačilnejši Somaševal sem s papežem v Franciji (Stopinje 1988), Od Tromejnika do Atlantika (Stopinje 1990), Francoski romarji so nas obiskali (Stopinje 1975). Za njegove potopise, ki so spričo narave objavljalnega prostora izrazito kratki, je značilno, da se osredotoča predvsem na ljudi in drobne dogodke, ne zanimajo pa ga splošnejši prikazi gospodarskih, kulturnih, socialnih idr. razmer, tudi ne leposlovni opisi pokrajine, rad pa v prikaz praviloma toplih človeških srečanj vključi kulturnozgodovinske pasuse. (Nadaljevanje prihodnjič) 14 IZ NAŠIH KRAJEV , . 29. oktober 1998, IBM Avtobusna postaja Turistično društvo MAG iz Pristave je v tednu otroka malčkom podarilo avtobusno postajališče, ki so ga izdelali delavci javnih del. Otroci v Pristavi so po svoje obdelali novo vaško pridobitev. Avtobusno postajališče, prijazno do ljudi... Uspel referendum v Rakičanu R ezultati nedeljskega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih, ki je bil v Rakičanu, so potrdili pripravljenost ljudi za dodatno zbiranje denarja. Na volišče v vaško-gasilskem domu je od 1049 volilnih upravičencev prišlo 652 volivcev ali 62,15 odstotka. Od tega jih je 480 ali skoraj 73,7 odstotka glasovalo za podaljšanje krajevnega samoprispevka, s pomočjo katerega so v minulem obdobju naredili zares ogromno. Tako bodo zaposleni in upokojenci plačevali 2-odstotni delež od neto prejemkov, obrtniki 3 odstotke, kmetje 5 odstotkov od katastrskega dohodka, delavci na začasnem delu v tujini pa 2 odstotka od povprečnega osebnega dohodka v negospodarstvu RS za preteklo leto. Z novim krajevnim samoprispevkom, ki bo veljal od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2003, nameravajo zgraditi prizidek pri otroškem vrtcu, kjer je predviden dodaten oddelek z razširitvijo kuhinje, urediti preostale pločnike z odvajanjem meteornih voda, vzdrževati vaške ceste in poljske poti, pokopališče in mrliško vežico, vaške objekte in stroje v lasti KS ter sofinancirati dejavnosti krajevne skupnosti in društev. M. JERŠE ■ Na kratko Z Alojzom Slano smo se pogovarjali ob njegovem letošnjem obisku pri nečaku Andreju Bohincu. Tam nam je že prav na začetku povedal: »Mirno sem živel in delal na posesti staršev in tudi pri drugih kmetih. Jeseni 1947. leta so prišli po mene udbovci in me odpeljali v zapor, ki je bil v Breznikovi vili, kjer je sedaj policijska postaja, v Gornji Radgoni. Zaprli so me, ker sem bil politično nevaren, čeprav se s politiko nikoli nisem ukvarjal. V nočnih urah so me tri dni zasliševali. Priznanje so želeli izsiliti s pretepanjem s pendrekom in nastavljanjem pištole na čelo. Mučna zaslišanja so se vrstila noč za nočjo, čeprav nisem imel kaj priznati ...« Neki dan je Alojz izrabil priložnost in ušel iz zapora. »Tekel sem mimo hiš, da bi Gornja Radgona V varstveno-delovnem centru (VDC) v Gornji Radgoni, v katerem domuje 21 invalidov, so dobili' sodobno Sobno kolo z napravami za merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa. Kolo je predala prof. Vera Granfol in dejala, da so kolo kupili z izkupičkom od prodaja knjižice Manko Golar v očeh Radgončanov. Za darilo sta se zahvalila vodja VDC Marija Ploj in ravnateljica OŠ s prilagojenim programom Marija Šegula. (O. B.) Na območju UE Gornja Radgona živi 21.500 ljudi, od katerih jih je 1.976 starih nad 70 let. Tja do 22. novembra bodo pripravili v več krajih gornjeradgonske, svetojurijske in radenske občine srečanja in pogostitve za starostnike. Ponavadi je udeležba kar dobra in marsikateremu godi, ker se ga spomnijo in upoštevajo ne le v domačem gospodinjstvu, ampak tudi širše - v vasi. (F. KI.) Beltinci V Beltincih je bilo dvodnevno vseslovensko srečanje Mladih slovenskih krščanskih demokratov (MKD). Iz raznih krajev Slovenije je prišlo 35 mladih, ki jim je spregovoril predsednik MKD Aleš Primc, sprejel pa jih je tudi župan beltinske.občine Jože Kavaš. Na koncu srečanja so sprejeli smernice za delovanje. (J. Ž.) Tako so povedali nekdanji učenci osnovne šole Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so rojeni 1928. in 29. leta, ki so se zbrali po dolgih letih na srečanju. Najprej so se sešli pred starim šolskim poslopjem pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer so se fotografirali, nato pa so si ogledali mlin na veter, kmečki muzej in baročno cerkev Svetega duha na Stari Gori. Celodnevnega druženja (tudi ob dobri kapljici v turistični kmetiji) se od nekdanjih 60 učencev udeležilo le 21 sedemdesetletnikov. Med njimi pa žal ni bilo edine še živeče učiteljice Ivanke Hojs - Šetor, saj jo je doma zadržala bolezen. Še se bomo srečali, so obljubili organizatorjem srečanja Mariji Simonič, Tereziji Grabar in Romanu Muhiču, ki so imeli veliko dela, preden so prišli do naslovov svojih sošolcev. - Foto: L. Kr. Naši izseljenci Po treh dneh zapora pobegnil Na kratko Alojz Slana iz Melov živi že 50 let v Angliji odil se je 1928. leta na Meleh, osnovno šolo pa je obiskoval v Gornji Radgoni. Zaradi druge svetovne vojne se ni mogel šolati ali učiti kakega poklica, zato je delal na posesti svojih staršev. Kakor mnogi slovenski fantje, tako je tudi Alojz moral ob koncu leta 1944 na prisilno delo v Rogaško Slatino, od koder so ga poslali na Češko, kjer so ga zajele ameriške sile in ga poslale v ujetništvo v Linz. Kot ujetnik je delal pri kmetu na avstrijskem Koroškem, od koder se je jeseni 1945. leta vrnil v domovino. R vič obiskala Slovenijo 1961. leta, ko je prišla s hčerkama na obisk k moževemu bratu in sestri na Me le, je pa tudi malo dopustovala na Jadranskem morju. Mož takrat še ni upal priti v domovino, čeprav nikomur ni skrivil niti lasu. Sčasoma pa se ji je le pridružil in po- kjer živim vse od 1949. leta. V večernih šolah sem se izšolal za strojnega inženirja rudarstva in delal kot inšpektor do predčasne tem sta prihajala pogosteje. V Sloveniji sta najčešče dopustovala na Bledu. Vsakokrat pa sta obiskala tudi domače na Meleh. Margareta in Alojz Slana iz Anglije velikokrat obiščeta Slovenijo in vselej sta dobrodošla gosta tudi pri sorodnikih. - Foto: L. Kr. upokojitve 30. novembra 1984. Margaret z veseljem poprime za čim prej prišel do gozda. Tri dni sem se skrival po gozdovih ob reki Muri. Podnevi sem iz koruze opazoval mejne stražarje in iskal priložnost za beg čez mejo. Okoli pete ure popoldan je prišel čas, kosem se vrgel v Muro in jo preplaval na avstrijsko stran. Odšel sem, ne da bi se poslovil od domačih. Kmalu sem se znašel v zbirnem taborišču v Potemi, nato pa v zbirnem angleškem lagerju z različnimi narodnostmi. Od tam so nas odpeljali v ameriško cono, kjer so nas razporejali. Javil sem se v tujsko legijo, a se je odhod zavlekel, zato sem se odločil za delo v Angliji. Januarja 1948 so nas poslali v London, od tam pa na delo v rudnike v Južni Angliji. Kot rudar sem se ustalil v pokrajini West Midlans kraju Walsall, leta. V Angliji sem si tudi ustvaril družino. Poročil sem se z Angležinjo Margaret, rojeno 1932>u leta, kije dobra žena in mati dyeh hčera. Leta 1954 sva kupila hišo in se tako ustalila v tem kraju, kjer naju obiskujeta hčerki Ivanka (1952) in Angela (1956) skupaj s svojo družino, to je tremi vnukinjami.« In kaj je rekla Alojzova žena Margaret? Povedala je, da je pr- kmečka dela. Najrajši ima grablje, ki ji povzročijo žulje, ki nam jih je tudi pokazala. V Slovenijo se je zaljubila zato, ker so ljudje do tujcev prijazni in jim znajo pomagati. Zelo se je tudi navezala na moževe sorodnike. Povejmo še, da sta Margart in Alojz velikokrat obiskovala Ivana Mulca iz Zbigovec, ko je bil na zdravljenju v Londonu, in ga v težkih trenutkih tolažila. L. KRAMBERGER! Za obnovo kužnega znamenja, ki stoji v križišču cest v Spodnjih Ivanjcih pri Slogovičevi domačiji, se je posebej zavzemal Jože Vogrin, ki je vodil priprave na obnovitev in gradnjo. Obnova znamenja je stala 480.000 tolarjev, od tega je prispevala KS Spodnji Ivanjci 180.000 tolarjev, 300.000 pa naj bi prispevali krajani Spodnjih Ivanjec. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Spodnji Ivanjci Karel Mir, so krajani hvaležni Jožetu Vogrinu, kije sprožil in vodil akcijo obnove. Poskrbel je tudi za dobre obrtnike, ki so svoje delo kakovostno opravili. Zidarsko-izolacijska dela je opravilo zidarstvo Zorana Kozarja in Jožeka Marušiča, kleparska podjetje Lončarič in pleskarska dela ter slikanje podob Martin Mertiik iz Beltinec. Obnovljeno kužno znamenje in novo zavetišče za potnike avtobusov, ob katerem so nasajene rože, sta sedaj ponos krajevnega središča Spodnji Ivanjci. - Foto: L. Kramberger BESEDILO IN POSNETEK: LUDVIK KRAMBERGER Murska Sobota Ker je prišlo z uvedbo lokalne samouprave do e litve pristojnosti med r žavo in občino, seje po dobno zgodilo tudi na področju komunalnega na zora. Zato novi odlok (sta ri je še iz leta 1984) dru gače opredeljuje orgamza cijo, pristojnosti in naloge takega nadzora. M. J- Murska Sobota V mestni občini je več kot 20 kilometrov poljskih poti, ki spadajo med nekav gorizirane javne poti- a naj bi v mestnem pr°faC . nu zagotovili srebstyZj vzdrževanje teh cest. Rakičan Poleg pločnikov so v te® primestnem naselju ves ulične razsvetljave. 0 nazadnje uredili v kraja proti Jezerom1 , Mladinski ulici. V prih®1 nje nameravajo več poZ nosti nameniti tudi vzo ževanju vaških cest in P skih pbti. M. J- Černelavci Ob letošnjih lokalni h tvah bodo izvedli tudi P svetovalni referendum, katerem naj bi u8ot°... interes prizadetih ° nov, in sicer glede raz tve naselja Černelavc razdružitve Krajevne s nosti Černelavci. te referendum uspel. Černelavci razdelili na naselji. Eno bi b110^^ z ulicama Pušča in / 'čeVa, preostale ulice p j tvorile naselje Černe a M. J. Puconci Znesek sovlaganja o v gradnjo vaških ce dvignjen od PrejsnJ‘tkov. na zdajšnjih 35 o 5 gju Pri vodovodnem o pa v celoti pokrivaj0 >. stiranje glavnegaw a. nega omrežja. Gl lizacije je soudelez ne 50-odstotna. M-J- Gančani e Že tri leta se vlečka ve glede ureditve gaš' črpališča v zase * čice, zato postal11J kot že nestrpni. P°d° kanalizacija jetu omrežje izredneg ^j. na za vso beltinsk« no. M. J. Renkovci Zaradi uvrstitve njega nogome v medobčinsko P tovit’ ligo so morali za t0. nekatere dodatn re. Tako so ime ^fi-186.000 tolarje so alnih stroškov. Na opravili prostoV.ču nis° -občini v Turn‘ odobrili njih°v® pold11 da bi jim ta v rebalansu 0 „0 P proračuna;sk %flje je, da bodo Prl zas° izenačili kr nanciranje N ^6bi in NK Turnišče-Ijalo to že lete’s čaX leto), bi Ren. pripadalo 10 £jOd°t’ larjev, tako Pa jj6) . 707.000 tolarje •bihik _■ 29, oktober 1998 IZ NAŠIH KRAJEV Obnovljen brod v Krogu »Kristusa so vrgli v Muro!« je povedal brodar Febo nca oktobra do marca prihodnje leto brod po tradiciji ne bo vozil abmočje ob reki Muri v Krogu, kjer povezuje t(., ^Kmurje 'n Pr*ek*jo C1» brod, je vedno bolj obiska-' ® prav zato je Mestna obči-®alh "^k3 Sobota razveza,a sred ° 'n d^3 to staro Prevozno sbo obnoviti. Nedavno smo Ogovarjali z zanimivim bro-!a!ein Francem Perkičem, ki fc®n'a^n*’ Prijatelji, znanci, J10 ^ebo- Zvedeli smo mar-1 zanimivega. i Moerk>č je brodar 24 let. To 0Pravljal tudi njegov Pa žal ni več med živimi. Prevoznik je zadovoljen, brod obnovljen, to in ie Pa bo na njem postorjeno Pomladi, In razjezil seje so vrgli v . Res da se je to zgodilo Ho meseci> a Febo še ved-biža6132111116’ k0ga je mot'' Ki^31’k' v*se' na lesen‘ste' za e na brodu. Skrbel naj bi rn° vožnjo čez nemirno razn । K nekJe dobil drug0 ^oh0’ bo Pr'hodnjo Pom' p ešeno na običajno mesto. 0 Je vesel, da prihaja k WVet‘110 ved izletnikov, do-Hadaniernih ljudi. Jezi pa se na Sp’ Se ponoči spravijo na tam Pijančujejo, kadijo ^j3j° nepremišljena de- oktobra do marca .nie leto bo brod miroval. Plevi]6 V tem dasu ze'° n’zka *n ^sn° ^bko nasede. In ko se | Olnladi topil sneg v Alpah, k. Kroški brodar Franc Perkič ob obnovljenem brodu. Foto: F. S. bodo kroški kmetje spet lahko vozili drva s prleške strani. »Mura je fejst deroča ... Močen tok ma ...«je menil izkušen brodar in poudaril, da se je v 24 letih le enkrat pretrgala jeklena vlečna vrv. Brod je takrat zadržal rezervni del vrvi. A je vozečih se 80 potnikov vseeno zgrabila panika, saj je plovilo zaneslo kakšnih deset metrov ni-Ižepn otera mu ni i(txstn S prekmurske strani je speljana do broda lepa cesta, na prleški strani pa je le slaba makadamska pot. To območje je težko prevozno predvsem ob de- ževju, saj ni mostu čez potok Besnico. Morda bodo kdaj prebivalci Vučje vasi in drugih krajev v tem delu Prlekije zavihali rokave, zbrali denar in približali reki sebe in turiste, ki se pripeljejo v ta del Slovenije po njihovi strani. Doslej je bilo na tem območju ob reki že štirikrat športno in družabno srečanje Prlekov in Prekmurcev. Začetki sCtdrejtU. - 'ocion X j:r. Mura je svoj tok nekoč precej menjavala. Tako imajo prebivalci iz vasi Hrastje - Mota zemljišča v Prekmurju v Sataho-vcih in Murskih Črncih in še Okoslavski vrh Nova podoba vasi Nekoč v glavnem viničarije, danes sodobni domovi ad vasjo Okoslavci, naseljem ob Ščavnici, se razprostira slikoviti Okoslavski Vrh. Na nekdanje starožitne viničarije na tem območju spominja le še redka bajta. Okoslavski vrh je v zadnjih desetletjih povsem spremenil podobo. Mnogi domačini so si tukaj -asi izseljenci i vas je - Amerika! kje. In tu in tam reka »koplje« še danes. Takrat pa pripeljejo delavci vodne skupnosti težko kamenje in reki povrnejo prejšnji tok. Febo meni, da je bila reka po drugi svetovni vojni tako čista, da se je dalo iz nje piti. Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti je bila onesnažena do četrte stopnje. Na veselje in s prizade-vanjem mnogih je reka spet vedno bolj čista. Njena onesnaženost se je zmanjšala za polovico. In nemirna je ta naša reka. Včasih se zgodi, da ugonobi neprevidnega človeka. Spoštujmo jo in bodimo z njo v razumnem sožitju! FRANČEK ŠTEFANEC zgradili sodobne stanovanjske hiše. Precej je takšnih, ki so se vrnili v rojstni kraj kot upokojenci po dolgoletnem delu v mestu. Podrli so dotrajane in nefunkcionalne hiše in zgradili nove sodobne domove. In ponekod sosedje kar tekmujejo med seboj, kateri bo imel lepšo hišo in vzorneje urejeno okolico. Na oknih, balkonih, v okolju je veliko cvetja. Dohodi k domovom so tlakovani z betonskimi tlakovci, naokoli je vedno lepo pokošena trava. Nekaj mestnih, sodobnih navad seje udomačilo tudi na tem slikovitem območju. In vse je zdaj tukaj lepše tudi zaradi asfaltirane ceste, ki se vije po vinskem vrhu, na katerem stoji tudi precej novih vinogradniških hišic. Tudi hiški, ki je zdaj v lasti Klemenčičevih iz Radenec, so šteti dnevi. Tako je vsaj mogoče sklepati po novi opeki, ki je zlo- žena ob njej. Še ne tako davno je bil ta »domek« na belo prepleskan in na okencih so se stiskale pelargonije. In podobnih, preprostih domov je bilo tukaj nekoč' veliko. In ne vračajo se na Okoslavski Vrh le upokojenci. Hiše si gradijo tukaj tudi tisti, ki so na začasnem delu v Nemčiji, Avstriji. Tako si gradi, nedaleč od Klemenčičeve hiške, lep dom Stanko Veberič, ki je na začasnem delu v Nemčiji. Življenje na tem slemenu je danes prijetno. Poleg asfaltirane ceste imajo mnogi prebivalci telefonske in vodovodne priključke in še kaj. In v soseščini so vrt, njiva, vinograd in odstira se slikoviti pogled po nežno razgibani pokrajini. Življenje je torej tukaj lepše kot v vsestransko utesnjenem mestu. Vas Okoslavci, ki leži med Kapelo in Sv. Jurijem ob Ščavnici, se prvič omenja leta 1443. Takrat je bil v vasi urad grofov Leslie. FRANČEK ŠTEFANEC — Na Okoslavskem Vrhu nas na stare čase spominja hiška, ki jo vidimo na desni strani posnetka. Za njo si gradi sodoben dom Stanko Veberič, ki je na začasnem delu v Nemčiji. In naprej po vrhu je polno lepih domov in vinogradniških hišic. Foto: F. Š. 11160 izseljencev iz Prekmurja navdušen nad ljudmi in Muri___________________________________ 'eta 1^27 sta se zakonca Katarina in Jožef Ružič s Ti- ^ani*^3 s trebuhom za kruhom v svet. Pristala sta včezoo-Argentini, kjer sta se jima pozneje rodila dva sinova. i^ein st* 3 j*ma PNPoredovala, kako je v njuni nekdanji domovini, ij^den a( uPa'a’ da bodo kdaj prišli na obisk, toda umrla sta, a 'ahko uresničila upanje. Medtem je ugasnilo tudi n .Mjč„ ega 0<* sin<>v, drugi pa je še pravi korenjak. Tišine imajo že ' " — Ifr^noa °b'Sk iz Argentine. iJ^O-letn^8’^ države je ^ojnih v rancisco Ružič’ ‘n Jožefa‘ ^2?ike ratrance in druge [ 1^«*^ er krai in od koder sta bila starša, toda svojo željo je uresničil šele letos, torej po upokojitvi. Bilje uspešen komercialist - trgovec, podjetnik. Zaradi izredne ekonomske nestabilnosti, visoke inflacije in drugih ekonomskih n ega ti v-nniovnv ni mogel kar tako iz — iz daljne Argentine je bil navdušen nad prelepo po-ere so bili njegovi starši. - Foto: F. Ku. Argentine, sicer bi bil lahko kar hitro bankrotiral. Ker je imel posluh za biznis, je obstal. Zelo je srečen, ker mu je uspelo. S Frančiškom sem kramljal kar po prekmursko. Povedal je, da je presenečen nad prečudovito naravo, urejenostjo krajev in domačij, gostoljubnostjo in prijaznostjo ljudi. Potovanja po dolgem in počez po Sloveniji so mu omogočila, da se je seznanil tudi z manj bleščečimi stvarmi. Pa vendarle: dejal je, da se velika Argentina sploh ne more primerjati z razvitostjo in standardom tukajšnjih ljudi. »Tu je Amerika,« je zatrdil. Francescu sem voščil za 70. rojstni dan, ki ga je praznoval pred kratkim. Med svojim obiskom je rad prisluhnil Murskemu valu, vsekakor pa ob četrtkih, ko je bila na sporedu Gezova oddaja. Vodjo in ljudi, ki so govorili po prekmursko, je kar dobro razumel. Zelo je bil navdušen tudi nad našo ljudsko glasbo. Čas njegovega obiska, ki gaje celo podaljšal, se izteka. Obljubil je, da se bo še vrnil. Zaželel sem mu srečno pot in - na svidenje. F. KUHAR Napake in občutno dražje Vrtec v Turnišču je precej lepši, toda.. □ eprav so že sklenili, da stroški adaptacije otroškega vrtca v Turnišču ne smejo presegati 32 mio tolarjev, zdaj kaže, da bo znašal končni obračun okrog 33 mio tolarjev, v proračunu pa so imeli sicer planiranih le 11 mio. Na približno tolikšen delež so računali tudi iz državne blagajne, toda letos so izpadli. Pri pregledu opravljenih del so ugotovili tudi več napak izvajalcev, zato bodo zahtevali, da jih le-ti odpravijo na svoj račun. Stroške za nekatera dela pa bodo enostavno odšteli, in sicer v primeru, če bodo ugotovili, da bo bolje, če bodo napake odpravili sami. JG ■ Matija in Angela Ku-stec skoraj nista mogla verjeti, da lahko zrastejo tako velike in težke buče. Ena od njih tehta okrog 50 kilogramov, tako da jo je Matija komaj dvignil. Da so zrasle tako velike buče (dobre so za jesti, kuhanje marmelade idr.), pa je pravzaprav »kriv« njun sin Jožef, ki je iz Nemčije prinesel ameriško seme. (Foto: J. Graj) 16 REPORTAŽA_____________________________ ________29. oktober 1998, VBg Tudi cerkev sv. Urha v Bovcu bo kmalu dobila svojo nekdanjo podobo. Kam je šel denar z naših položnic? Pozabljeni! Mar Drežniške Ravne niso Posočje? zadnjem času so nekateri ljudje pri nas spet začeli dobivati položnice za Posočje. V našem časopisu smo že večkrat pisali o tej prisilni solidarnosti, tudi v anketi so prebivalci izrazili negodovanje, če že ne sum, ali bo njihov denar sploh uporabljen tako, kot je treba, se pravi kot pomoč prizadetim ljudem v Posočju, da čimprej pridejo do strehe nad glavo in do vselitve v domove. Po tem, kar sva pred nedavnim s fotoreporterjem Juretom videla v Drežniških Ravnah, ki so bile v velikonočnem potresu najbolj poškodovane, lahko rečeva, da je bil sum naših ljudi o nepravilni razdelitvi njihovega denarja upravičen. Cinizem, zagrenjenost, razočaranje O potresu 12. aprila smo takrat poročali tudi mi. Le da je po prvem šoku med prebivalci Drežniških Raven vladal še zmerni optimizem, da se bodo njihove težave kaj hitro rešile, vsaj take so bile obljube na vsa usta tudi z najvišjih slovenskih političnih vrhov. Sedaj je razlika pri ljudeh več kot očitna. Postali so zagrenjeni, cinični in celo ščepec DAEWOO MOTOR FUTURA SYSTEM ■_ J U TO WB. E K @(069) 84 280 PAAMAUTO d.o.o. Zvrr.i 7n, tal, 042/ 740- 104,741-114,741-101 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN DISTRIBUTER VAM NUDI NOVE ZIMSKE AVTOPLAŠČE ^DEBiCA® S POTRDILOM O MEDNARODNI KAKOVOSTI ISO 9001, PO IZREDNO NIZKIH CENAH Tovarna DEBICA je v lasti enega največji svetovni proizvajalcev avtoplaščev-GOOD YEAR! CENE ŽE VKLJUČUJEJO PROMETNI DAVEK. MONTAŽA BREZPLAČNA! nevarnosti je zaslutiti med njimi, ki pa je seveda usmerjena proti tistim, ki bi jim morali pomagati, pa jim doslej očitno še niso. Takšno obnašanje je popolnoma razumljivo, saj je njihovo razočaranje veliko. S ciničnim nasmeškom naju je sprejel tudi domačin Marko Gorenšček, ki nama je v deževnem vremenu s psičko Piko ravno prišel naproti: »A prišla sta pogledat, kaj se je naredilo od aprila do danes? Ja, skoraj ničesar. Ti dve hiši in malo tista na višini, drugo pa nič.« Se pravi, od približno štiridesetih hiš le tri. »Če bi bili sami, bi več naredili,« je nadaljeval Marko in se na moje vprašanje o obljubljeni pomoči države le grenko zasmejal. »Lahko da bo, samo delovne sile ni. Tako slabo se obnašajo, daje kar ,hudir’. Nam denarja ne dajo, mi ga nimamo. Le kar nam naredijo, s sredstvi podpira država. Edino, kar je bilo zbrano v akciji Primorci Primorcem, smo pa zares dobili. Saj niti ni treba, da je denar. Samo če bi bilo več delovne sile ...« Prek poti delavci sicer obnavljajo hišo, vendar so edini, ki v •tem popoldanskem dežju nekaj delajo, pa še to po Markovem mnenju napačno: »Sam se razu- DEBICA-FRIGO: 145/80 R13 5.499 SIT 155/70 R13 5.999 SIT 175/70 R13 7.299 SIT DEBICA-FRIGO DIRECTIONAL: 185/65 R14 8.999 SIT 185/60 R14 9.599 SIT Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 nojvečji prodajalec vozil znamke DAWOO v Sloveniji vam sporoča, da vas izmed vseh Daewoo-jevih prodajalcev v Sloveniji EDINO ON ob nakupu novega avtomobila uvrsti še v nagradno žrebanje za 3 AVTOMOBILE MATIZ !!! MSKUizim: lamcasnmimaimma mm si iKSKLUZIVIIO: UZIH6 Sta MIOM a MMHIIUHU! 1.149.999,-SIT OB NAKUPU VAS ČAKA i ŠE PAKET PRESENEČENJA ! Ugodni nakupni pogoji. Kredit in li/ing na položnice z obr. me: o že od TOM + 2,5%. Poplačila vaših starih kreditov. Staro za novo. Darila, popusti in z malo sreče v žrebanje še BREZPLAČEN AVTOMOBIL MATIZ !!! Pričakujemo vas. tnem nekaj na to in lahko rečem, da ne delajo pravilno. Pa toliko smo slišali o tem, da bo obnova sedaj strokovnejša kot po potresu leta 1976. Če je to bolj strokovno, jaz ne vem, ampak zadnjič so pri eni hiši vzeli ven okno, pa ga potem niso vedeli več dati nazaj.« Tudi upanje je zamrlo Upanja pa je vse manj: »Prav za videti nimata kaj. Tako je, kot je bilo ob vajinem zadnjem obisku. Mi že vemo, da letos ne bo nič. V ureditvenem načrtu je predvidenih ža rušenje nekaj hiš, drugi pa bomo prezimili v zabojnikih. Ampak tam, kjer bi lahko kaj naredili, pa niso. Jaz ne vem, ali ni denarja ali ni delovne sile. Rekli so, da bodo manjše sanacije uredili pred zimo, samo če bodo popravljali s tako hitrostjo ...Vprašanje pa je, kako dolgo sploh še lahko popravljajo, kajti tule zgoraj v hribih konec okto Poglejmo sedaj poročilo o Ena od redkih hiš, ki se obnavlja. bra ali v začetku novembra že zmrzuje. Zima je pred vrati, vsak dan je krajši, dežuje pa že štirinajst dni. Kar je bilo priložnosti v lepem vremenu, so jih skoraj vse zapravili,« Treba je vedeti, da je vseh 141 prebivalcev še vedno v zabojnikih, včasih tudi po štiri ali petčlanske družine, kjer ni dimnika, ni prezračevanja, vrat in oken ne morejo odpirati, ker je zunaj že premrzlo, tako da se skoraj dušijo ob vsakovrstnih vonjavah. Stranišče je postalo luksuz, ker ga - normalno - v zabojnikih ni. Obstaja par zelenih priročnih stranišč zunaj,, toda smrad je tam še hujši. Obstaja pa še problem živine, ki bo morala zimo v glavnem preživeti v mrazu in snegu. Tako da ni čudno, daje med ljudmi že čutiti neko napetost. Tudi Marku Go-renščku je skoraj prekipelo: »Kaže, da so v teh tehničnih pisarnah tako izgubljeni, da sami zase ne vedo. Včasih te pokličejo, potem greš nazaj, pa sploh ne veš, zakaj so te poklicali. Jutri spet pride k meni neka komisija, ampak najverjetneje bom udaril z roko po mizi in jim povedal, da je dovolj.« opravljenem delu v Posočju, ki ga je poslalo Ministrstvo za okolje in prostor. Na njem piše, da je državna tehnična pisarna Bovec - Kobarid do 2. oktobra opravila naslednja dela: 534 posnetkov poškodovanih objektov, »Normalno« življenje v Drežniških Ravnah 28 602 poročili statikov, 617 poročil arhitektov, 1950 zemljiškoknjižnih izpiskov in mapnih kopij, 498 vlog za priglasitev del, od tega 439 izdanih odločb o priglasitvi del, 417 projektnih nalog za projektante, 266 vlog za gradbeno dovoljenje, 164 lo kacijskih obravnav, 286 podpisanih vlog za državno pomoč, 146 podpisanih gradbenih pogodb med občani, izvajalci in ministrstvom, 43 gradbenih vlog v podpisovanju, 55 objektov v izvajanju, 87 izvedenih objektov, vključno s tistimi, ki sodijo med majhne sanacije (44), in 503 pregledani objekti za manjše sanacije (strehe in dimniki). Lepo se sliši, ni kaj, toda že laik takoj opazi, da je večina omenjenega le papirniško izvajanje in popravljanje majhnih nevšečnosti, v celem Posočju pa potekajo dela le na 55 objektih. Kaj pa preostali? Tudi Marku bi se takšno poročilo zdelo kot ironija, še posebno potem, ko nama je opisal, kako te »sanacije« potekajo v realnosti: »Moja hiša je bila predvidena za rušenje. Povedali so mi, da bi me to stalo tri milijone to-larjev(!!l). Ko pa sem se pozanimal pri zasebniku, pa mi je le-ta povedal, da mi to delo opravi za tristo tisoč tolarjev. Pa država ne pusti. Če to niso mahinacije ...« Dodal je še: »Če bo šlo tako naprej, še najmanj pet let ne bomo imeli svojih hiš.« In povemo va-m, da se ob tem Marko sploh ni šalil. Bovec in Tolmin Nekoliko boljše je v Bovcu in Tolminu, kjer se že na prvi po gled vidi, da so se ljudje P°c vrnili v svoj stari ritem živ je In ravno ta dan, ko sva 1 Bovcu, so tudi uradna P°r° a postajala vse bolj optin1’8^ । V tolminski občini je P°treS hiš poškodoval toliko, da v prezimovanje ne bo mogoc£Lv. ri od teh so v Tolminskih nah, ena pa v Zatolmin”^ družine bodo zimo PreZ začasno namestitvijo v P _ nih apartmajih, ena v HiaI1Jsl j2 vbi ob svoji hiši, lastnica 1 • Zatolmina pa pri sorodni Žalč. V kobariški občini sej vno takrat začelo urejanju nastanitev za se set do sto štirideset prebiv iz drežniških vasi. Želja Je Av da bi kar največ ljudi PreZ1^oii' bližini svojih hiš, še P05^. sti, ki imajo doma tudi Z’ Najučinkovitejša bo pomoč in pomoč sorodni nastanitev v turističnih^, majih. Računajo, da bi slednje namestili dobro P prizadetih. V bovški občini pr° (. šujejo uspešno. Poskr rajo le še za 33 posam® oziroma družin. Za to n jj bovali štirinajst aPartnl.apaSS šest sob, za štiri stanovanj $ dogovarjajo z ministr8 pfe-okolje in prostor. Vpraša zimovanja živine pa v e rih zaenkrat še ni rešen°'^jp|co- Uprava tolminskeg3^^ merca je v akciji zbiranj3 |jj, nostne pomoči med P dobavitelji in zaposlen1’’1 18,8 milijona tolarjev, K j^jo stavlja 17,2 odstotka 8 ^oVS' je potres povzročil n” jefljji' njih 52 delavcev, zaP°oVjnah-bovških hotelih in Generalni direktor A P ajeti Teodor Štrukelj PaJe 8 Ldeli|Vl mi sklenil pogodbe o finančne pomoči, ki kazali prek Lions k ” je Vsak prizadeti delave tfeji o ežen pomoči v > stotkov ocenjene ško^ F0T°6^^ VESTNI NA INTERNE , 29. oktober 1998 e Med 19. in 25. oktobrom se je zgodilo na slovenskih cestah 76 Pr°rnetnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 97 oseb, sedem udeležencev v prometu pa je umrlo. V letošnjem letu so slovenske ceste terjale (do 25. oktobra) že 257 življenj, kar je sicer manj kot v jenskem enakem obdobju, ko je ugasnilo 285 življenj. Od 1. maja, ko jezačel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa, pa do 25. ok-°Pra je umrlo 142 oseb, lani v enakem obdobju pa 186. , Iz tega pregleda izhaja, da se krvni davek zmanjšuje, vprašanje pa le seveda, kakšna bo celoletna bilanca. Ob koncu tedna je bilo spet * nesreč in ugasnilo je sedem življenj. Med temi tudi komaj zače-Življenje 17-letne Melite Šp. iz Gornje Radgone, ki je tako postala 18 žrtev prometa v Pomurju v letošnjem letu. Bila je sopotnica v nebnem avtu, ki gaje v nedeljo, 25. oktobra, ob 4.00 vozil 22-letni Wrej Šr, iz Gornje Radgone. V vozilu sta bila še 25-letna Klavdija Z. E' iz Hrastja - Mote in 23-letni Darko K. iz Gornje Radgone. Peljali 50 Se iz diskoteke Planet party v Žerovincih. Med potjo po regionalni P®ti. ki pelje proti Ljutomeru, je avto zaradi neprimerne hitrosti v le-ovinku zunaj Radomerja zaneslo s ceste, nakar je po nekajkrat-Prevračanju treščil v drevo na robu gozda in obstal. Melita šp. je kraju nesreče umrla, Klavdija Z. - P. in Darko K. sta hudo poško-nvana, Andrej Sr., ki je vozil avto (sam naj bi trdil policiji, da ni vozil), I13 se je lažje poškodoval. fesi? Poškodbe z nožem so bile tragične 8- oktobra smo v Vestniku poročali o prepiru na Vinskem Vrhu pri 'klavžu v ormoški občini, kjer je 29-letni Danilo V. izvlekel kuhinjski "°ž in z njim zabodel v prsi 30-letnega prijatelja Vasilija K., katerega °Potem hudo poškodovanega odpeljali na intenzivni oddelek. uiske bolnišnice. Od tam so zdaj sporočili, daje Vasilij, ki je bil 0,r|a iz Ormoža, v nedeljo, 25. oktobra, torej po 17 dneh boja za *nie-umrl. Wej: Hudo poškodovan kolesar vsoboto, 24. oktobra, okrog 13.30 se je zgodila v Veržeju pro-®*na nesreča, v kateri se je hudo poškodoval kolesar 75-letni Ru-iz Veščice. Vanj je trčil osebni avto, ki gaje upravljal Milan V. aia je tudi večja gmotna škoda. ^Odava: Čemu mu bodo naboji? Lendavski policisti so na podlagi odredbe sodišča opravili hišno sre|skavo pri Stanislavu T. Sum, da ima naboje, je bil upravičen, saj .°našli in zasegli 87 različnih nabojev za orožje. Prijavili ga bodo Mikuža prekrške. ^kovci: Nesreča na parkirišču vnedeljo, 25. oktobra, okrog 3.30 je neznani voznik osebnega /k. domnevno rdeče mazde 626, trčil v zadnji del osebnega avta rZn'ka Bojana F. Sopotnik v tem avtu (Bojan Č.) se je lažje poškodo- ' Ostala pa je seveda tudi materialna škoda. Wska Sobota: Delovna nesreča 2 ka gradbišču gradbenega podjetja Gomboc v Murski Soboti se je ■ °ktobra zgodila delovna nesreča. Delavec Daniel S. je namreč ^°PII na nepritrjeno opažno ploščo, nakar je padel v globino dveh r°v in se hudo poškodoval. bj-k^^rik3 P°murske banke v Ljutomeru je odkrila ponarejen t^^ecza 100 ameriških dolarjev. Ponaredki pa očitno »kotirajo« odkV|^°rri^ Radgoni, kajti v tamkajšnji agenciji za plačilni promet so Jbankovec za 10.000 slovenskih tolarjev. Policisti seveda ra-Jei°. odkod spet ponaredki. ^hva: Vlom v okrepčevalnico 24. in 26. oktobrom, torej ob koncu tedna, je nekdo vlomil ta ?pčevalnico na avtobusni postaji v Lendavi in ukradel več ciga-"‘^joga. "Wlurij• Zamikala ga je torbica ^Ponedeljek, 26. oktobra, je Helena F., državljanka Avstrije, k° je kupila bencin na svetojurijski bencinski črpalki, odšla še totljj1 arne Prostore. Ko se je vrnila k avtu, je opazila, da je izgubila Ue^Co’ Zato se je vrnila nazaj v sanitarne prostore. Očitno je, da je HCo ° 'Zrab'' Priložnost, kajti oškodovanka je našla odvrženo denar- ’ ^eto iz torbice, v njej pa ni bilo 800 šilingov. ^nski Vrh: Nepovabljen v Zidanci 9arjcS °ktobra med 4. in 16. uro je nekdo ukradel iz diskoteke Zi-%stna ^aPenskem Vrhu različno glasbeno in drugo opremo v vre-. 11-500.000 tolarjev. Sobota: Izginil je vento četrtek med 14. in 22. uro je nekdo ukradel s parkirišča ^0 $i6 ^Ura v Murski Soboti osebni avto VW Vento 1,8 CL, kovin-Ve barve, registrska številka MS 16 17V. - -------------------,------- Ror|edeljek ob 10.15 je pripotoval na mednarodni mejni % d na Hodošu nemški državljan Zbigniev P. Na običajno vpra-’al' it11a kaj prijaviti, je odvrnil, da nič. Mejnim organom pa se je % Irneli so prav, kajti pri temeljitem pregledu so odkrili p in ol° Carl Walter, kalibra 9 milimetrov, in šest nabojev. Pištolo h 69lL tihotapec pa je moral k sodniku za prekrške. , številki smo na 27- strani obiavili pod naslov0™2^'* %On ?c° o prometni nesreči, ki se zgodila v torek, 20. o o r , ^OdiL 'ulici v Murski Soboti. Zapis dopolnjujemo! Nesreča sej 93 ^°mnevno zaradi neprimerne hitrosti voznika ose ^drj pobila. Ta je, kot smo že zapisali, na prehodu za pešce ^°'esarko. KRONIKA Zgodilo se je v Strehovskih goricah V soboto je odjeknila eksplozija Zakaj je eksplodiral gospodinjski plin? M ed tistimi vinogradniki oziroma kletarji, ki so imeli težave z vrenjem mošta, naj bi bil tudi Martin N. iz Srehovec. Podobno kot marsikateri drugi kletar naj bi tudi on poskusil po- spešiti vrenje s segrevanjem kleti. V ta namen naj bi v petek, 23. oktobra, v večernih urah prižgal v kleti v Strehovskih goricah plinski gorilnik, priključen na cev gospodinjske plinske jeklenke ... Vse zapisano so domneve, saj se z Martinom N. nismo mogli pogovarjati, ko pa leži v bolnišnici. V soboto, 24. oktobra, okrog 11. ure je namreč odjeknila eksplozija, ki je ne le skorajda dobesedno zravnala s tlemi vinsko klet oziroma počit niško hišico, ampak je tudi izredno hudo poškodovala Martina. Lahko bi celo zapisali, da je imel še srečo, da se mu ni zgodilo še kaj hujšega. Zakaj je eksplodirala plinska jeklenka? To je vprašanje, na kate- rega ni mogoče dati konkretnega odgovora, ampak spet lahko le domnevamo. Je eksplodiral plin butan, ki se je nabral v prostoru potem, ko je (domnevno zaradi izrabe kisika) ugasnil ogenj na plinskem gorilniku? In kaj je povzročilo vžig - eksplozijo? Iskra, ki preskoči ob vključitvi električnega stikala, ali morebitno ponovno prižiganje plinskega gorilnika? Je bil plinski gorilnik sploh primeren za zaprte prostore ali pa je bil le za kurjenje na prostem? Vprašanja, ki se kar vrstijo. Dejstvo pa je, da je močna eksplozija, ki je odjeknila v Martinovi kleti v Strehovskih goricah, zrušila strop nad kletjo, nato pa še vse, kar ni bilo podkleteno, torej je bilo zunaj zemlje. Škode je po prvih ocenah za dobra dva milijona tolarjev. Ogenj je hudo poškodoval Martina N., ki pa se je uspel nekako izvleči, goreča oblačila pa mu je pomagala pogasiti soseda iz bližnje počitniške hiše. Od tam je tudi krenil klic za nadaljnjo pomoč. Pritekli so tudi gasilci, a ni bilo treba gasiti. š.s.i Spet smrtna nesreča s traktorjem Zadnja Ernestova brazda Delo s traktorjem je zlasti nevarno za starejše ljudi. V torek, 27. oktobra, v popoldanskem času se je 68-letni kmetovalec Ernest Lainšček iz Fokovec odločil, da bo zo- -----ral večjo njivo na pobočju kak kilometer od svoje domačije. »Zapregel« je svoj stari traktor Zetor 50 super in še preden se je bilo močneje stemnilo, je njivo zoral. Še »vratnica« (obračališče na koncu njive) zorjem, si je verjetno mislil, potem pa brž domov, saj se je urni kazalec naglo približeval 18. uri. Kake tri metre široko in manj kot 50 metrov dolgo površino pa seveda ni mogel zorati tako, da bi s traktorjem »krožil« oziroma se obračal, ampak jo je lahko zoral le v eno smer. Naredil je prvi dve brazdi, nakar je zapeljal vzvratno (»rikverc«), da bi zaoral novi brazdi ...Tedaj pa seje zgodilo! Očitno je zapeljal preveč nazaj, zato je traktor s plugom zdrsnil po strmi travnati površini na skoraj tri metre nižji travnik. Traktor naj bi se prevračal in pesrečnega Ernesta močno sti- snil, zato je na kraju nesreče umrl. Traktor ni imel ne kabine ne varnostnega loka, ki bi morda pomagal, da se ne bi zgodila tragedija. Ernesta je našel vnuk, ki se je zapeljal na njivo z drugim traktorjem, potem pa zdrvel domov povedat, kaj se je zgodilo. Delo s traktorjem je nevarno, še posebej, ko delamo z njim na strminah. Nevarnostim se še posebno izpostavljajo starejši ljudje. š. s. ■ Dar sveče in rože KS kofijska Karitas Maribor je ob 1. £UI novembru, prazniku vseh svetih oziroma dnevu spomina na mrtve, poslala poziv vsem ljudem dobre volje, da bi pomagali ubogim na duhu in telesu. Konkretna ljubezen in solidarnost do bližnjega sta pravi obraz dobrih ljudi. Pomagajmo torej ljudem, ki trpijo duhovno in materialno stisko; ljudem, ki jih tepe življenje ali morda tudi ljudje ... Prispevek lahko nakažete na naslov: Škofijska Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor, štev, žiroračuna: 51800-678-52987, s pripisom Dar sveče in rož. Bodite prepričani, da bo vaš dar prišel v prave roke.. Lani so, na primer, s pomočjo dobrotnikov zbrali 930.027 tolarjev, s čemer so kupili 310 paketov hrane za ljudi na robu preživetja. Pa letos? Se bomo odzvali klicu? V razdobju desetih dni sta pri delu s traktorjem ugasnili dve življenji starejših kmetovalcev: na Petanjcih, ta torek pa v Fokovcih. Obe nesreči sta se zgodili v večernem času. -Foto: Š. S. POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1/3 osebnega dohodka. Tudi za zaposlene v 1----------- Konec tedna se je na soboškem Trgu zmage zbralo okrog trideset mladih skuteristov in se podalo na preventivno vožnjo po Prekmurju, in sicer v smeri Martjanci-Fokovci-Vučja Gomila do Bukovniškega jezera, kjer je bil organiziran tudi piknik. Vsi udeleženci so prejeli majice in nalepke sekcije Dirkači, ki je pripravila celotno prireditev. Omenjena sekcija spada pod okrilje šport-no-kulturnega društva Mladi, ki je bilo ustanovljeno konec letošnjega avgusta. Predsednik Tomaž Flegar je povedal, da je glavni namen sekcije, poučiti mlade o pomanjkljivostih pri vožnji po cesti in obnašanju v prometu. Velik vzor pri tem jim je tudi mladi izvrstni dirkač Kristijan Klekl, ki je prav tako član sekcije. Za varnost v življenju pa skrbi tudi druga sekcija pod okriljem istega društva, to so Pobudniki, ki opozarjajo na napake in neizpolnjene naloge javnih upravnih in drugih organov. Tako so letos že enkrat opozorili na napake pri popravilu cest, na kar so se pristojni organi pozitivno odzvali in ceste uredili že naslednje jutro. TOMO KQLEg F0T0: jURE ZAUNEKERi NA ZALOGI OLJA Mobil LANOS že za 1.499.990 SIT MATIZ 1.149.999 SIT Vabljeni na testne vožnje DAEWOO MOTOR AKCIJA: 4 zimske gume gratis ob nakupu LANOS NUBIRA LEGANZA Flamin MS PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 ................... Pooblaščeni prodajalci........... * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 29. oktober 1998, fan ŠPORT Prva državna nogometna liga Nogometni komentar Strelstvo Mura : Potrošnik 3 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 3.000. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelec: 1 : 0 D. Baranja (14-11 m), 2 : 0 D. Baranja (23), 3 : 0 D. Baranja (51). Mura: Nemec, Cifer, Dominko (Ilič), Alihodžič, Galič, Ošlaj, A. Baranja, Lukič (Dvoršak), D. Baranja, Cipot, Škaper (Gutalj). Potrošnik: Šiftar, Zemljič, Ulen, Mirtič (Cener), Tratnjek, Halkič (Škafar), Baranja, Haiimi, Moro, Adjei (Erniša), Bedo. Potrošnik klonil v Fazaneriji Druga državna nogometna liga Nafta: Zagorje 0:3 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 150. Sodnik: Rajh (Ruj). Strelci: 0 : 1 Petrušič (20), 0 : 2 Petrušič (65), 0 : 3 Kurež (81). Nafta: Magdič, Gerenčer, Tompa, Novak, Šabjan, Drvarič, A. Gabor (Hor-vath), Hozjan, Gabor (Koša), Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga Kerna : Goričanka Bi Fun 4: 2 Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelci: 0 : 1 Kovač (6), 0 : 2 Šuša (11), 1 : 2 E. Kutoš (48), 2 : 2 E. Kutoš (50), 3 : 2 E. Kutorš (61), 4 : 2 E. Kutoš (80). Kerna: Maučec, Sočič (Banfi), E. Kutoš, Kosi, Maček, Kuhar, J. Kutoš, Škedelj, Bočkorec (Banko, Vlaj), Baranja, Rakar. Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, Skledar, Ficko (Benkič), Šuša (Zelko), Poredoš (Gider), Kovač, Šalamon, Kosednar, Buček, Kolar. Turnišče : Bakovci 1 : 1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Brence (Maribor). Strelca: 1 : 0 Žižek (19), 1 :1 Berendijaš (65). Turnišče: Lebar, Litrop, Pucko, Ternar, Mujdrica, Prša, Lutar, Žižek (Resnik), Jovanovič, Vegič (Zver), Kreslin. Bakovci: Sočič, Živič, Žekš, Horvat (Holcman), Buzeti, Petrovič, Mesarič, Berendijaš (Ulen), Verban, Krančič (Gerendaj), Recek. Reno Škafar:Lakoš 1 : 1 Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 150. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelca: 0 : 1 Lebar (17), 1 : 1 Miholič (70). Reno Škafar Bratonci: Kuzma, Miholič, Kreft, Markovič, Lopert, Koren (Horvat), Vinkovič, Smodiš, Lipič, Forjan (Horvat), Mundjar. Lakoš: Zajtl, Hepe, Žalig, Kepe, Kulčar (Bažika), Šabjan, Horvath, Pal, Lebar (Šooš), Magyar, Nedelko. Polana: Čarda 1 : 4 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 150. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelci: 0 :1 Krapec (26), 1 : .1 Hozjan (50), 1 : 2 Krapec (67), 1 : 3 Ke-rec (83), 1 : 4 Titan (86). Polana: Žižek, Pal, Laki, K. Hozjan, Lackovič, Klujber, Antolin (Zver), Vuk, Cvetko, Horvat, B. Hozjan. Čarda: Gregorič, Jaklin, Cigut (Meničanin), Cifer, Čarni, Cmor, F. Horvat (Lang), D. Horvat, Titan, Kerec, Krapec (Hajdinjak). Kobile j: Renkovci 1 :0 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 150. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelec: 1 : 0 Laci (10). Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Šijanec, J. Bukovec, M. Horvat, Ku-stec, M. Ferencek (Voroš), Gruškovnjak (Trajber), Laci, Kocet(Danč). Renkovci: Gabor, Plej, Lacko (Vinčec), Nežič, S. Bojnec, Tratnjek (Ker-man), R. Bojnec, A. Ritlop (Zadravec), Kocet, Lebar, D. Ritlop. Odranci: Beltrans 1 : 1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Tratnjek (Murska Sobota). Strelca: 1 : 0 Kerčmar (30), 1 : 1 Makovec (58). Odranci: Marič, Ivezič, Bogdan, Pozderec, S. Hozjan, Marinič, Vegič, Hozjan, Kavaš, Virag, Kerčmar. Beltrans: Rajh, Sunčič (Balažip), Kosi, A. Osterc, Pučko, Kavaš, Z. Osterc, Puhar, Mlinarič (Cmrečnjak), B. Osterc, Makovec. Panonija: Črenšovci 2:4 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev’150. Strelci: 0 : 1 Kustec(33), 1 : 1 Horvat (43), 1 : 2 Hartman (58 -11 m), 1 : 3 Horvat (66), 1 : 4 Graj (70), 2 : 4 Horvat (75). Panonija: Perša, T. Hozjan, D. Hozjan, D. Hozjan, D. Prendl, Ščančar, Novak (Kraljič), Frletič (Požonec), Suč, Horvat, B. Prendl. Črenšovci: Karoli, Zelko (S. Horvat), Hartman, B. Horvat, Pucko, Kolar, Kustec, Pintarič (Graj), De. Horvat, Plej (Jerebic), Da. Horvat. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi je bil v središču zanimanja ljubiteljev nogometa v pokrajini ob reki Muri 21. prekmurski prvoligaški derbi med Muro in Potrošnikom. To tembolj, ker so bili nogometaši Potrošnika na lestvici pred Muro. V razburljivem srečanju, na katerem je bilo podeljenih sedem rumenih kartonov (Mura 4, Potrošnik 3) ter huje poškodovan igralec Mure Dominko, so slavili gostitelji s prepričljivo zmago. Po slabi igre v Ljudskem vrtu so Sobočani tokrat zaigrali veliko boljše in agresivneje, kar jim je prineslo uspeh. Nasprotno pa Potrošnik ni bil prepozna-vem v primerjavi s tekmo s celjskim Publikumom, saj je prikazal eno najslabših iger v letošnjem prvenstvu. Zato najbrž ni pravega opravičila, kljub odsotnosti dveh standardnih igralcev Novaka in Kokaša, kar seje gotovo tudi poznalo. Junak srečanja je bil vsekakor Dejan Baranja, ki se je proslavil z vsemi tremi zadetki. Poleg njega pa vsekakor velja omeniti Adama Baranjo, ki je bil najbolj opazen na igrišču in neustavljiv za obrambo Potrošnika. Zmaga Mure je zaslužena, saj je bila večji del tekme boljši nasprotnik, ustvarila si je tudi več priložnosti za zadetek, medtem ko Beltinčani pred vratarjem Nemcem niso bili nevarni. Hozjan in Škalič odstopila V enajstem krogu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je Zagorje v Lendavi s 3 : 0 prepričljivo premagalo domačo Nafto. Poraz, ki je bil za ljubitelje nogometa zelo boleč, pa je bil boj ali manj pričakovan, saj so razmere v klubu zaradi finančnih težav že nekaj časa kritične. H SD Kolomana Flisarja Tišina tretja V Kranju je bil drugi turnir'' prvi državni strelski ligi s standardno zračno puško. Od po-murskih ekip je bila najuspe-šnejša SD Kolomana Flisarji Tišine, saj je s 1740 krogi zasedla tretje mesto. Druge pomurske ekipe sose uvrstile takole: 5. SD Ljutomera 1736, 9. SD Radgona s 171^ 10. SD Štefana Kovača Turnišče s 1708 krogi. Med 36. posamezniki je čil * uspešnejši Rajko Robnik, sajjes 589 krogi zasedel drugo mesto-Manuela Rudolf (oba Ljutomer)jr zadela 584 krogov in zasedla P* mesto, Branko Bukovec (Tišin® pa je s 583 krogi zasedel sed* Judo Dejan Baranja (Mura) - strelec treh zadetkov na prekmurskem derbiju Odstopila sta tudi predsednik kluba Jože Hozjan in trener Mirko Škalič. Tako bo do nadaljnjega treninge vodil pomočnik trenerja Tomislav Toth. Usoda edinega pomurskega drugoligaša Nafte naj bi bila znana v ponedeljek, 2. novembra. Takrat se bodo namreč predstavniki kluba pogovarjali o možnostih sanacije z županom Jožetom Koconom. Upajmo, da bodo našli za lendavski nogomet, ki ima dolgoletno tradicijo, ustrezno rešitev. FERI MAUČEC Sobočani premagali le Olimpijo V Slovenski Bistrici je bilo prvo kolo državnega članskega prvenstva v judu. Sodelovala je tudi ekipa Murske Sobote ter dosegla eno zmago in dva poraza. Sobočani so premagali Olimpijo s 4 : 3. Zmagali so Daniel Vehab, Goran Hašaj, Franc Pozderec in Robi Šadl. Bloker Maribor je premagal Mursko Soboto s 5 : 2. Zmagala sta Danijel Vehab in Goran Hašaj. Lendavska sodnika sta oškodovala Sobočane, da se niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Slovenska Bistrica je premagala Mursko Soboto s 7 : 0. (T. Kos) mesto. (Alojz Vogrič «i Kegljanje Sah 1.SNL Tabor 11 7 2 2 26:12 Rezultati -11. krog Zagorje 11 6 2 3 18:15 Mura: Potrošnik 3 : 0 Drava 11 5 2 4 22:18 Korotan : Maribor 1 : 4 Šmartno 11 4 4 3 16:13 Triglav : Olimpija 2 : 2 Šentjur 11 5 1 5 16:17 Primorje : Gorica 0 : 2 Aluminj 11 3 6 2 20:14 Domžale : Koper 4 : 0 G. opekarnell 5 0 6 17:16 Publikum : Rudar 0 : 0 Elan 10 4 3 3 15:16 Maribor 11 9 1 1 28:8 28 Nafta 11 3 5 3 15:13 Gorica 11 8 1 2 24:10 25 Železničar 11 3 3 5 11:14 Mura 11 5 3 3 20:13 18 Slovan 10 2 3 5 10:16 Olimpija 11 5 2 4 19:18 17 Factor 11 1 5 5 9:18 Potrošnik 11 5 1 5 16:18 16 Jadran 11 1 3 7 8:22 Publikum 11 3 5 3 11:13 14 Rudar 11 0 110 1:27 Primorje 11 3 3 5 9:12 12 Rudar 11 3 3 5 11:14 12 BS Tehnik 11 3 3 5 10:16 12 3. SNL vzhod Korotan 11 3 3 5 12:19 12 Rezultati -11. krog Triglav 11 1 5 5 8:15 8 Reno Škafar: Lakoš 1 : 1 Koper 11 2 2 7 12:24 8 Panonija : Črenšovci 2 : 4 Polana : Čarda 1 : 4 1 : 0 1 : 1 4 : 2 1 : 1 23 20 17 16 16 15 15 15 14 12 9 8 6 1 2. SNL Rezultati -11. krog Nafta : Zagorje 0 : 3 Pohorje : G. opekarne 2 : 0 Tabor: Dravograd 2 : 2 Slavija : Elan neodigrano Drava : Aluminij 1 : 1 Železničar: Factor O : 0 Rudar: Jadran O . 0 Šmartno : Šentjur 1 : 0 Dravograd 118 3 0 27:7 Pohorje 11 8 1 2 21:14 25 27 Kobilje : Renkovci Turnišče : Bakovci Kerna: Goričanka Odranci: Beltrans Črenšovci 11 7 2 2 22:12 23 Čarda 11 7 1 3 24:13 22 Bakovci 11 6 3 2 23:11 21 Kerna 11 6 3 2 18:12 21 Renkovci 11 6 2 3 16:9 20 Kobilje 11 6 0 5 17:10 18 Turnišče 11 5 2 4 16:21 17 Goričanka 11 5 1 5 18:14 16 Beltrans 11 4 4 3 16:13 16 Kegljavci Radenske, člani 2. slovenske lige. Stojijo od leve: Miro Steržaj, Mladen Emeršič, Robert Drvarič, Andrej Šubernik, Janez Kučan, Marko Bavec, Marjan Šalamon; čepijo: Oto Kos, Franc Šebja-nič, Srečko Lešnik in Milan Štiblar. Fotografija: N. Juhnov Reno Škafar 11 Odranci Polana Panonija Lakoš 11 11 11 3 3 2 2 0 5 1 4 0 2 3 13:1.3 7 12:21 5 12:23 9 13:26 9 7:28 14 10 10 6 2 Prosenjakovci: Apače 0 : 0 Hodoš : Lesoplast 1 : 4 Tromejnik: Ižakovci Tromejnik Lesoplast Ljutomer Ižakovci 10 9 10 10 MNL Lendava Rezultati - 11. krog Nedelica : Graničar 2 : 1 As Lajter: Kapca 12:1 Hotiza : Žitkovci 7 : 0 Dolina : Olimpija 0 : 2 Petišovci: Nafta vet. 4 : 2 Čentiba in Bistrica prosti Prosenjakovci9 Apače Serdica Vega Hodoš Dokležovje Univit Pušča 10 10 10 10 10 10 10 8 7 6 5 4 4 4 3 2 2 1 1 2 1 3 1 2 2 : 1 0 26:7 1 28:7 1 25:10 4 12:14 3 8:6 2 *4 12:14 1 4 2 1 3 2 5 20:15 3 6 7 6 7 16:12 15:30 10:27 11:21 11:31 27 22 21 16 14 14 13 13 8 7 6 5 Hotiza Nedelica Bistrica As Lajter Čentiba Graničar Nafta vet. Petišovci Olimpija Žitkovci Kapca (-3) Dolina 9 10 10 9 9 8 7 6 9 6 10 10 9 9 9 9 9 4 4 3 3 1 1 0 0 1 1 0 0 2 1 2 1 0 0 o 0 51:6 1 44:14 2 32.15 3 47:23 3 23:15 4 25:35 5 23:40 4 5 8 8 9 13:20 19:17 12:36 16:47 1:37 27 25 22 18 18 14 13 11 10 3 0 0 2. MNL MS Rezultati - 9. krog Bogojina : Lipa 1 : 1 Cankova : Grad 6 : 2 Makoter: Roma 0 : 2 Gančani: Slatina 1 : 1 Šalovci: Rotunda 4 : 3 Društvo vinogradnikov Goričko in ŠD Radenska Pomgrad organizirata 1. Martinov šahovski turnir. Turnir bo v sredo, 4. novembra 1998, ob 16.30 v prostorih Vinogradniškega centra Goričko v Iva-novcih. Prijave bodo zbirali pred začetkom tekmovanja. Podrobnejše informacije: Igor Kos - tel. 21 630 ali Ernest Novak - tel. 39 435. V Krškem poteka tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi vzhod, kjer sodeluje tudi ekipa ŠD Rokada iz Lendave. Rezultati: Lipa (Šentjur) : Rokada 3 : 3, Polskava : Rokada 2 : 4, Rokada : Triglav 3,5 : 2,5 in Slovenec (Poljčane): Rokada 2 : 4. Po štirih krogih vodi Branik (MB) s 7 (15) točkami pred Rokado (Lendava) 7 (14,5) točk. (F. Bobovec) . V prvem krogu ekipnega prvenstva druge šahovske lige vzhod je ŠD Lendava v Lendavi premagala ŠK Rudar iz Mežice s 3,5 : 2,5 točke. Za Lendavo so zmagali: Vučko, Žilavec, Ligeti, remiziral pa je Strbad. (F. Horvat) V Monoštru na Madžarskem je bilo mednarodno šahovsko tekmovanje za 5. pokal treh dežel. Med posamezniki je presenetljivo zmagal mladi Denis Gjuran iz Dokležovja s 7,5 točke. Boris Kovač je s 7 točkami zasedel tretje, Gruškovnjak pa s 6,5 točke peto mesto. Ekipno je zmagala prva ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote s 25,5 točke. Druga ekipa Radenske Pomgrada pa je s 23 točkami zasedla četrto mesto. Zmaga SD Jova Jurkoviča V drugem krogu prvens^’ drugi državni strelski ligi ie SD Jova Jurkoviča iz Vidma P'e magala SD TS Ormož s 172 ' 1685 krogov. SD Jova Jurkoviča: Ha*®s Hirschegger 576, Gorazd Koc 577, Sebastjan Vajda 571 W gov. SD Juteks Žalec pa je Pret; gala SD Pomurko Ml iz Sobote s 1731 : 1715 kroge*' SD Pomurka Ml: Martin» 576, Valter Pajič 570, Tomaž* rčmar 569 krogov. , V drugem krogu državne^ ske lige za ml. mladince, kiie v Ljubljani, je ekipa Pomurke 1086 krogi zasedla drugo m®^ Med posamezniki je bil Pajič s 317 krogi tretji, Bojan^ bič pa s 363 krogi peti. , V drugem krogu tretje strelske lige je druga el naši prijatelji, sošolci, so-^vci sprejeli takšne, kot si želimo biti. Najpomemb-nam je, če nas sprejem-ai°take, smo zadovoljni tudi Pa ne glede na to, ko-smo vložili v to in koliko Set|6 smo pri tem zanikali. 1 Sem, kakršen sem Ne zavedamo pa se, da če bi Jradi sebe in bi se sprejemali 7®' kot smo, bi bili bolj sproščeni listni. Tudi ljudje bi nas bolje ^li, zato se moramo pogosto tesati: Kako pošteni smo sami do »be? Kako pogosto si nekaj želimo, ani0 Pa ravno nasprotno? 5sho sami sebi največji in a|5tr°žji kritiki? ,^a ta vprašanja si je potrebno odgovoriti, predvsem pa si Kodnevno prizadevati, da ohra-l6svaie mnenje in prepričanje, (bedite tisto, za kar veste, da je ^Predvsem pa, da se preneha-‘“izirati in trpinčiti za stvari, za er® mislite, da so napačne. 'Sprosti se ^®ll je bilo hudo, napetost se uro stopnjuje, starši od nas ®Vaio, da smo jim na voljo, po-jaio svoja pravila, prijatelji po-Jaio svoje norme, treningi zah-svoj čas, kontrolke, seminar-^noge zahteve, z vseh strani, pne ve, kako lahko zadovolji »ste,m sebe. Odgovor je, da svoj najboljši prijatelj. Zato se lotiš dela, vzemi čas >bno namesti, zapri oči in >išice. ^ai Počasi in enakomerno in ušaj misliti na nič. Ne skrbi, če misli vdirajo v tišino. Poskušaj jih odmisliti. Po petnajstih minutah počasi vstani. Ponavljaj vsak dan, tudi dvakrat na dan. Z vztrajno vajo se bo vedno lažje sprostiti in vedno lažje se bo soočiti, s svojimi težavami ter jih tudi sprejeti kot sestavni del življenja, ne pa samo nekaj, kar nas pri življenju omejuje. 3. Zapiši si svoje cilje in želje Pogosto je velika razlika med tem, kar si želimo in kakšne so naše dejanske možnosti. V šoli si na vse kriplje prizadevate dobiti 4 ali 5, učitelj pa vam ne da in ne da več kot 3, pa čeprav ste se vse naučili že ha pamet. To lahko povzroči stres, naše želje pa se ne bodo uresničile, kvečjemu še .odmaknile. Zapišite si svoje cilje; dolgoročne in kratkoročne. Zavedati se je pojrebno, da se stvari ne spreminjajo čez noč. Z doseganjem manjših ciljev bomo prispevali k temu, da bomo bolj zadovoljni sami s seboj. Še najmanjše spodbude in pohvale naj vam dajo večjega poleta. Osredotočiti se je potrebno na pozitivne stvari v življenju, pozitivne ljudi in se s takimi čim več družiti. Pri tem pa ne pozabite več časa posvetiti pomembnim stvarem. Saj pravijo: »Odloži tisto nepotrebno prtljago in skozi življenje boš potoval srečneje.« STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota IH telefon: 21 667 S 9r Bcutiguo .□ALTON. 1 1. Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2. Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste. 4. V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu. Žal! Zato pišite še enkrat. Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon:__________ Višina, teža: ____ Ostalo:___________ narediš, ko zjutraj vstaneš z levo nogo — Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boš prav ti med tistimi, ki bo na lastni koži spoznal oziroma se prepričal, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaauf« Dobili smo lep kupček vaših ful zanimivih fotografij, ki bi jih želeli objaviti na tej strani. S podpisi seveda. Prosim pa vse, ki si tega ne želijo, da nam do 5. oktobra pošljejo pismo, da ne želijo, da se njihova fotografija objavi. Najboljše fotografije bomo objavili in nekatere nagradili. RUBRIKO UREDILA: A. NANA RITUPER RODEŽ časih se zjutraj zbudimo in imamo občutek, da vsa skrb tega sveta leži na naših ramenih. Povlečemo se iz postelje, na prvega, ki ga srečamo pred kopalnico ali v kuhinji, pa usmerimo samo srep pogled in vzdihnemo: »O, kaj nas čaka spet danes.« Če bomo tako nadaljevali, se bo dan prav gotovo končal bolj klavrno. Če ga bomo začeli z vedrino in takoj zjutraj našo klavrno voljo spremenili v boljšo, pa lahko pričakujemo tudi lepe trenutke. Spomnite se samo, da ko ste veseli, so veseli mnogi okrog vas, ko pa ste žalostni, pa vidite slabo voljo pri marsikom, ki vas obdaja ali ga srečate. Torej, kaj narediti, če se zbudimo z levo nogo: Dodajte pa še kakšnega svojega, ki vas zna še posebno razveseliti. Pišite nam o tem, kaj vas spravlja v dobro voljo? pustila. Zaljubljena marjetica šolo ali službo si kupite čokoladico ali nekaj, kar imate zelo V. "»h! lepo. 4. Na poti v radi. 1 Stopiš pod prho in čakaš, da voda spere slabo voljo. 2. Oblečeš si tisto, kar imaš najraje. 3. Na hitro pogledaš fotografije, ki so nastale, ko si se imel neizmernc( Rodovine! ^ad bi učitelju zgodovi-6sPoročil samo to, da me riZadene, ko dobim po kri-C| slabšo oceno. M. ^ran! n T|neveš, da te ljubim, da si vedno v mojih J1®1- Neprestano si z me-. .v dobrem in slabem, ko । *°čem in ko se smejim. ?9aneveš, ker ti nikoli ne Povedala XY ^so! । morem verjeti, da si k spet skupaj z njo. lahko enkrat poveš, i® nimaš rad, potem pa 5Pst vidim z njo. Nekdo iz Murske ^bote! ,^ad bi se utopil v tvojem 03063 ČUt'm tV°J na mojih ustih, tvoje Us*nice in poglede ko Čečenih mimoidočih, a,T|ajedež močil lase. < Tomaž 5. Poglejte se v ogledalo in povejte: Dober sem! To ponovite večkrat na/ dan. u ■» । I 6, Poglejte se v ogledalo m se nasmehnite! _ 7. Spomnite se, kaj prijetnega se vam je zgodilo včeraj. 8. Pokličite ali poiščite prijatelja, ki vas zna spraviti v dobro voljo. 9. Nad posteljo si napišite kakšno lepo misel, ki vas bo vedno znova spravljala v dobro voljo. . 10. Vzemite v roke Vestnik in se spomnite nekaj naših nasvetov. Prebrala je moj dnevnik Naj se vam najprej predstavim. Stara sem 16 let, v šoli sem dobra učenka in nisem kaj drugačna kot moji vrstniki. Večjih težav nimam, imam pa težave s starši, ne vem pa, kako naj jih rešim. Ugotovila sem, da mi mama brska po mojih stvareh, zadnjič pa je našla moj dnevnik in ga prebrala. V njem so zapisane moje sanje, skrbi in želje. Vse zapišem vanj in nisem ga pokazala niti moji najboljši prijateljici. Sedaj pa gaje prebrala mama in me zaradi nekaterih zapisanih stvari zaslišuje in obravnava kot bi naredila največji zločin. Ne morem pa ji povedati, da so to samo sanje, sanje 16-letnice. Sanja Draga Sanja! Vsak od nas ima svoje sanje in svoje skrite misli, katerih ne bi rad povedal nikomur. Ti si jih zaupala svojem dnevniku. Prav je tako. Žal pa jih je odkrila tvoja mama in popolnoma se strinjam s tabo, da to ni primerno dejanje in da ni ravnala pošteno. To ji lahko poveš in jo vprašaš, kako bi se počutila -ona, če bi vdrli v njeno zasebnost, in ali tudi ona ni nekoč in še danes imela svojih skritih | misli. Morda pravega odgovora ne boš dobila, zato ti svetujem, da svoj dnevnik odslej skrivaš na varnem mestu. Še bolje pa bo, da si i izmisliš svojo abecedo in se jo naučiš na 1 pamet. Potem pa lahko imaš svoj dnevnik sredi kuhinje. Noro sem zaljubljena Stara sem 13 let in sem se zaljubila v eno leto starejšega fanta. Zdi se mi, da je tudi on zaljubljen vame. Njegova sestra je moja najboljša prijateljica in povedala mi je, da sem mu všeč. On pa meni tega ni povedal še nikoli. Tudi če se srečava, se pogosto obnaša kot da me ne vidi, včasih pa celo pogleda stran ali me s svojimi prijatelji zafrkava. Ne vem, ali sem mu res všeč in zakaj je potem takšen do mene. Kaj naj storim, saj se včasih zaradi njega ne morem učiti in tudi v šoli sem že po- Draga zaljubljena marjetica! V tvojih letih marsikdo pozna občutek, da se je tako noro zaljubil, da sploh več ne vidi okoli sebe. To ni nič slabega, vendar je potrebno paziti, da se pri tem ne izgubi občutek za šolo. Vse skupaj pa je še bolj skrivnostno, če tisti, v katerega si zaljubljena, tega ne ve. Sprašuješ se, ali je zaljubljen vate, in povem ti lahko, da glede na reakcije lahko potrdim, da si mu verjetno res všeč. Gotovo je nekoliko bolj sramežljiv, \ poleg tega pa nihče ne bo pred prija-1 telji tulil, da je zaljubljen. Morda je bolje, da se mu ti približaš in ga prva kaj vprašaš. Kaj neobveznega, o fil-mu ali čem tretjem. Lahko si zaljubljena do ušes in še naprej, samo čas za šolo in učenje pa si vendarle vzemi. Samo od zaljubljenosti se ne da živeti. 29. oktober 1998, mn VEČJI OSEBA IZ OBRAT ZA EKSOTIČNA REKA NA OSEBNI SLOVENSKA ULIVANJE LASTNOST TURISTIČNI PEVKA SEVERU ZAIMEK TISKOVNA KOVINSKIH SLABO- KRAJ V KONGA (IZ: OGER) AGENCIJA IZDELKOV KRVNEGA DALMACIJI AM.FOTOGR. MUSLI- KRETNJA ZAKOLIČENA PONOVNI ŽIDOVSKI CARINSKI SMER NATIS, OZNAKA ZA VESTNIK DOKUMENT Ž.OBLIKA PONOVNA MESEC NEZNANCA PRISTOJ- OD URAR SPOR IZDAJA BINA RELIGIOZNI PRAŠIČEK SLOVENSKI NAUK PTUJSKEM PISATELJ SKRAJNA SEV.TOČKA PUSTNA ŠEMA NA TUGOMERA J.JURČIČA (CESARIA); IZ: OR+AVE GREGOR STRNIŠA ZORAN ODIČ MANSKO ŽENSKO IME SLII^ (ŽARgj DEL FILOZOFIJE, KI SE UKVARJA Z NRAVNIM IGRA (MANJŠ.) PREPIR, (RICHARD) ŽENSKO OBLAČILO AVTOR: ŠTEFAN PROSTOR ZA JAVNE HAJDINJAK | PRIREDITVE HRV.NASELJE V BLIŽINI SREDIŠČA OB DRAVI PRAZNIK ZALJUB- LJENCEV OSJE GNEZDO KDOR NEKJE PREBIVA POLJU OTOK V NEOZEM- SKIH ANTILIH VERSKI UČITELJ PRI JUDIH NARAVA. ČUD ZASLON PREDEL, PODROČJE PRISTAŠ RASIZMA GOST NA POROKI KOTANJA Z VODO GLAGOLNIK OD NAVESTI CANKAR SLOVENSKI IGRALEC ANTIMON IRANSKA DENARNA ENOTA NEM.FAŠIST LADJA NA PARNI POGON SLOVENSKI POLITIK TANTAL (SASO) POLITIK IZ ZIMBABVEJA SPODNJI DEL POSODE TRAK E DVEH KOVIN Z RAZLIČNO RAZTEZ. ČRTA, KI SPAJA ZAC. NOTNIH CRTOV1J V* ZMOTA V SODNEM POSTOPKU CIRIL TURK OVREDNO-> TENJE ZNANJA V ŠOLI ANDREJA POTISK GERMANIJ ARG.POLIT. PERON REČ, PREDMET VIBA (JOSHUA) MEDN.POLIC. ZDRUŽENJE ERIK LUNDKVIST Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 20.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 3. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 4. - 8. nagrado Vestnikov nahrbtnik. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 4. novembra 1998. Ime in priimek: AVOMOB. TEKMOVANJE REKA V SEV.ITALIJI NEM.MESTO OB MOZELI 4. IN 6. ČRKA ABECEDE ROMAN VLADIMIRA BARTOLA / KITAJSKO MESTO (YIBIN) TRAVNIŠKA RASTLINA Z RUMENIMI CVETI IVAN LOTRIČ RAZLAGA SVETEGA PISMA VULKANSKI OTOK, DEL OTOČJA TONGA RIM.PESNIK IN STOIŠKI FILOZOF SORODNIK ELIZABETH KDOR TAYLOR STANUJE V BARAKI STALJENA SNOV EKONOMIST MESTO NA SZ. NORVEŠKA UZBEKI- TISKOVNA STANA AGENCIJA PADALKA AVBELJ OTIS JAP.KRONSKI THORPE VOJVODA LETOVIŠČE VRSTA PRI OPATIJI AHTO’ HA* (MANJ.) SOSEDNJI ČRKI - LAS SOCVETJA IZNAJDBA UGLED, VELJAVA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke objavljene v Vestniku 15. septembra 1998 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Vera Smej, Jugovo 23, 9231 Beltinci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Viktor Gomboši, Mladinska ul. 4, 9000 Murska Sobota 3. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: 5. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Bela Čahuk, Križevci 173, 9206 Križevci v Prekmurju 6. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Grega Konkolič, Černelavci, Slovenska 8, 9000 M. Sobota 7. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Anita Kovačik, Lemerje 46a, 9201 Puconci 4. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Milan Špur, Cven 1g, 9240 Ljutomer Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Vlado Korošak, Mlinska 10, 9224 Turnišče 8. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Frenk Kerčmar, Prekomorskih brigad 19, 5290 Šempeter pri G°rlC Naslov: Družina Kmetič Riše in piše IGOR BANFI ■ CE SO BRUJOFČARI kujpili PROFESIONALNE FUZBALERE, TE PA MU KuJPIMO CEJL1 MfNČESTER JUNAJTET) PA MO VIDLI ŠTO DE BOUKŠI < ffl ffl SE MADALJUJE... MOCNEJ DO JIH BRANILE, KA LAČE BI MIJ ŠLI FAJN LIFW V BROJOFCE. PA BI JIH FKUP STRLI ?L NEBIBILOO M! Narcisomanija SO MALO PREDRAGI.,, ?? OKRILJU NOČI STA DVE TEMNI POSTAVI PREMAGOVALI RAZDALJO MED KRUH01CI IN BRU-HOVCI,,, KMETI,,, NO-SUPERKNET, NEl/EN kAK Sl ME PREPRIČO VTOO.,. TOU KA " ZDAJ NAPRAVILA JEGREJ...GREJSNI- KA SVA , ALELUJA / VA Pustite me pri miru* Človek je grešno bitje, nagnjen k slabemu, zato je nenehn0 tualno opozorilo: Če že ne moreš (ali nočeš) komu storiti kaj d° ga, mu vsaj ne stori (ne poskušaj narediti) kaj slabega. Mar take želje kaj pomagajo? Bojim se, da ne! Poglejte, kaj se dogaja! Nekomu, ki rad pije, ljudje še kar naprej nalivajo, češ najs® do konca »naloka«. Nekomu, ki rad divja z avtom, ljudje ne odvzamejo ključev, pak porečejo, naj se že enkrat zaleti, pa bo mir. Nekomu, ki se žene z delom v službi, pozneje pa še »suš^3 ljudje ne svetujejo dobrohotno, naj se neha tako razdajati, a1^ porečejo za hrbtom, naj le dela, saj bo prej ali slej crknil. j Nekoga, ki mu ni do zakonskega jarma, ne hvalijo, češ kaK meten je, ampak ga hočejo zapreči po vsej sili. Danes ni več klasičnih »voglednikov«, vendar pa je ljudem, ki nosijo prstane, očitno do tega, da bi se vezali šed Poglejte, kaj se mi je zgodilo v zadnjem času! Bil sem povabljen na gostijo. Tam je bilo tudi nekaj starih in stare babe so me skušale oženiti. Nekajkrat sem nesel mleko v vaško zbiralnico in po nakljv^j v istem času prinesla »tunke« ena od vaških ne več rosno n1 deklin; že so se razširile novice, da skupaj hodiva. J Bil sem povabljen na trgatev. Kaj hitro so nas sparali: »Vid'' še ,ledik in fraj’, vidva bosta trgala grozdje v tej vrsti!« J Zgledov, ki napeljujejo na to, da bi človek storil človeku 5y je nič koliko. Pustite me že enkrat pri miru! Ljudje božji, ma^ dite, da bi bil rad sam. No, ne čisto sam, ampak ne vezan' kot ptiček na veji! Zakaj bi moral nositi zakonski jarem tudi ja2] ni že dovolj težak mnogim, ki so tako hiteli - ali pa so se dali P voriti - v zakonsko zvezo. Pa še nekaj je: prav posebno mi ne ugaja; najbolj všeč sem sam sebi. Pa oprostite! NAnv 23 , 29. oktober 1998 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Pravilna moč rastlin za* našo kožo (2) 'dirjanje vnetja Me kože, npr. ekcem ali der-se kaže z rdečino, nas-mehurčkov in srbenjem. M) različne ekceme glede na Wdolgo trajajo in kaj je njihov '^■Zaradi kemikalij ali alergenov ^pogosto ni več zmožna za-dovolj vlage, postaja suha in Posledica je luščenje in Me kože. Praskanje načne M Plast kože in prizadene nje-)Zaščitno funkcijo, zato pride do Razpolago imamo veliko raz-* zdravilnih rastlin, ki vsebujejo pWne. Izvlečki trpotca pa de-Pri bakterijskih vnetjih celo "biotično. porabljajo se tudi notranje kot ročaji. Veliko rastlin, ki se Majo proti vnetju na koži, prav J Pomirja vnetja sluznice ustne J6'n žrela. Vnetno učinkujejo med dru-.^ravilne rastline, ki vsebujejo Molja: cvetovi arnike, cve-Mmilice, cvetovi ognjiča, ^Ijnove žbice, listi žajblja, Mo olje poprove mete. Ve-, prionih olj ima tudi antiseptič-Mosti. Mevroderm/t/su pomaga dolino zdravljenje z oljem iz se-Mina. Pri tej bolezni gre po-0 23 pomanjkanje gamalinolen- ske kisline, ki se nadomešča z uživanjem olja v obliki kapsul. Zdravilne rastline s čreslovinami Lastnost teh učinkovin je, da strojijo živalsko kožo in jo tako spreminjajo v usnje. Na človeško kožo in sluznico pa naj se vežejo le začasno in jo »povlečejo« skupaj. Te rastline imajo namreč trpek okus. Seveda se ne smejo uporabljati v previsokih koncentracijah, ker lahko poškodujejo kožo. Na poškodovani koži naredijo pravilno uporabljene čreslovine zaščitno prevleko; bakterije ne morejo prodirati v kožo in se prehranjevati, zato pride posredno do protibakterijskega učinka. Čreslovine poleg tega pomirjajo srbenje in pospešujejo sušenje ran. Uporaba: Lokalno pri vnetjih in srbenju kože in vnetju ustne sluznice, pri čezmernem potenju. Nekatere od teh zdravilnih rastlin se uporabljajo notranje, predvsem kot čaji proti driski (borovnice, listi čajevca). Zunanje se uporabljajo: - skorja hrasta v obliki vodnih izvlečkov za spiranje kože ali sluznic in za obkladke; zaradi možnosti prehoda močno učinkovitih čreslovin hrasta v krvni obtok so kopeli celega telesa primerne le, če ni poškodovana prevelika površina kože; - listje oreha (ne pa lupina plodu) je primerno tudi za pripravo kopeli pri čezmernem potenju rok ali nog; -mira - smola, ki se v obliki tinkture uporablja za grgranje ali mazanje dlesni; - listi in skorja nepozeb-nika ali hamamelisa oziroma njihovi vodni izvlečki, vsebujejo jih tudi kozmetični pripravki proti celulitu in proti pokanju krvnih kapilar. Različna obolenja in spremembe na koži Čezmerno potenje Potenje služi hlajenju telesa. Zaradi bakterijske razgradnje potu pride do neprijetnega vonja. Čezmerno potenje je lahko posledica različnih dejavnikov: stresnih situacij, zunanjih vplivov, premočnega delovanja ščitnice ... Poleg listov oreha uporabljajo včasih za preprečevanje čezmernega potenja tudi liste žajblja, npr. v obliki čaja. Pripravki se zaužijejo in »od znotraj« zavirajo potenje. Seveda so pripravki iz žajblja bolj znani kot antiseptiki, ki blažijo vnetja ustne sluznice in žrela. Spremembe na lasišču Poznamo različne »zeliščne« šampone in lasne vode. Najpogostejša nadloga je prhljaj, losjoni za masažo lasišča pa lahko hkrati vsebujejo naravne snovi, ki so se že v ljudskem zdravilstvu uporabljale za krepitev las in proti izpadanju las: tinktura paprike, sok breze. Akne Akne nastajajo zaradi motenj, po-roženevanja in pretiranega izločanja MATILO PROTI HERPER SIMPLEX OVEN BREZOV LOSION a.d. MURSKA SOBOTA loja iz lojnic kože. Lojnice se zato zamašijo, pogosto pa tudi vnamejo zaradi okužbe z bakterijami. Mogoče je čiščenje kože s posebnimi mili, losjoni, v težjih primerih pa zdravljenje pri zdravniku z zdravili na recept. Naravne snovi so tukaj le dodatna terapija. Pri kroničnih oblikah aken so lahko koristni pripravki z medicinskim kvasom za notranjo uporabo. Kvas sicer ni proizvod zdravilne rastline, je pa snov, ki jo izdelujejo naravne glive kvasovke. Vsebuje veliko vitaminov skupine B, ki jih moramo dobiti s hrano za normalno delovanje naše kože. Herpes na ustnicah Obolenja kože lahko poleg pogostih bakterij in glivic povzročajo tudi virusi. Okužba z virusom Herpes simplex se kaže kot iz mehurčkov sestavljen izpuščaj na ustnici ali okoliški koži. Začne se z občutkom napetosti in bolečine, pogosto pa se izpuščaj dodatno okuži z bakterijami in zaradi tega ognoji. Različne študije kažejo na protivirusno delovanje izvlečka iz listov melise, katerega naj bi v obliki kreme ali mazila nanesli na ustnice takoj, ko opazimo znake herpesa. BIK RAK Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti. In takrat ti ne bosta pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se giblješ. Ona te že dalj časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju! Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudi se in ne bo ti žal. On: Bodi previdnejši, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat že prepozno. Raje malo pohiti. DEVICA Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro premisli! On: Povečal boš svoj krog prijateljev in to te bo ponovno popeljalo na pota stalnih zabav. Pazi se, da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna. Ona: Vse se lahko obrne še na veliko bolje, kot so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila. On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so pomembni samo rezultati, to pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagajati, a mu ne bo ravno najbolje uspelo. Mevanje iz prejšnje številke tandardi v vsakdanjem življenju razmislek se je kon-Cai z uvedbo osebnega . sMdarda; ne bo nikjer .Qatl' niti objavljen ... Tu pa N razlika takoj, ko po osi stopimo na naslednji nivo Alzacije »podjetja in us- Interni standardi že a^čeno obliko, ki se pri treh nivojih: nacionalni, JMi in mednarodni tako ’’ ^a imamo končno povrne standarde z lastno-^snega dokumenta. ij6 r°p' tečejo številni projekti jMa g|ecje na to, da imajo Q. Zt1e države svoje zelo razvi-, nalne sisteme standardiza-i deset in več tisoč stan-?Pr- nad 25000 nemški t(J genija pa je izkoristila pre-^ave začetnice, z izkušnja-obremenitve, saj so naši dardi izšli leta 1992. !ehski standardi .v Nastajanju in malo, za vzorec, »je izvirnih slovenskih standardov. Slovenski standardi nastajajo v USM, v oddelku za standarde, ki prek svojih odborov, pododborov in delovnih skupin obdeluje sedem programskih področij, to so; in-formacijska teh-| nologija in tele-I komunikacije, z NIVO MEDNAR. SKUPNOST REGIJA DRŽAVA PODJETJE IN USTANOVA POSAMEZNIKI STRELEC PIRAMIDA STANDARDIZACIJE Hans E. Riebensahm 1966, Lal C. Verman 1973 Prirejeno za razmere slovenske standardizacije: Ludvik H. Milanez 1998 elektrotehnika in elektronika, nekovinski materiali, zdravstveno varstvo in varstvo pri delu, živila, kemija, okolje in embalaža, gradbeništvo, potem strojništvo, transport in kovinski materiali ter področje temeljni standardi, izdelki za dom in prosti čas. Okrog sto tehničnih odborov, ki so v različnih fazah in intenziteti dela prešli v tekoče leto 1998, pomeni jamstvo, da je slovenska standardizacija na pravi poti. na , . $. Zacetku, ko je že leta z delom USM pri Mini-^r^^st in tehnologijo, je 'ih «na Pot Pridobivanja slo-andardov: prevzemanje lit apih, regionalnih evropskih "hle? nacionalnih. Po dobrih Ig imamo sistem, ki šteje 1"8 5-559 slovenskih in9rV' ^Veiiki večini so prevze-be| °dni standardi ISO in IEC, etiJ standardi EN, nekaj je nacionalnih standar-standardov DIN/ in prav Razumljivo je, da prednostno nastajajo tisti standardi, ki jih v Sloveniji najbolj potrebujemo. Pri tem je pomembno, da je Slovenija članica ustreznih institucij standardizacije v svetu in Evropi. USM je polnopravni član ISO in IEC ter pridružene CEN in CENELEC /potekajo prizadevanja za polnopravno članstvo/ kot tudi polnopravni člani TMSI. Komisija za standardizacijo in kakovost pri Gospodarski zbornici Slovenije pa nas kot redno članico zastopa v IFAN. Nekaj let nazaj smo srečevali prve slovenske standarde z oznakama standardov SLS in SIS; po Navodilu o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov Ur. list RS, št. 32/95 imajo slovenski standardi oznako SISAT in dodatno številčno štiri- ali petmestno oznako od 1000 dalje. V primeru prevzema tujega standarda se oznaki za slovenski standard doda popolna oznaka prevzetega standarda. Primer izvornega slovenskega standarda: SIST 1010 Tekoči naftni proizvodi - Osvinčeni motorni bencin - super - Zahteve in preskusne metode. Primer prevzetega slovenskega standarda: SIST ISO 9001 Sistem kakovosti - M'odel zagotavljanja kakovosti v razvoju, proizvodnji, vgradnji in servisiranju. Danes ni več zanimivo vprašanje, zakaj so standardi načelno prostovoljni. Razumljiveje, da postanejo zavezujoči, ko jih pogodbeniki vnesejo v pogodbo. Standardi o varovanju okolja, varstvu ljudi... so vgrajeni v ustrezne predpise /za regionalni nivo so v Evropi t. i. direktive/ in so v tej zvezi obvezni. V članku uporabljene kratice inštitucij s kratko razlago in za njimi / v oklepajih/ so oznake uporabljenih standardov: MEDNARODNE - ISO /ISO/ za VSA PODROČJA razen ELEKTRIKE, ki je v IEC, in TELEKOMUNIKACIJ, ki so predmet ITU. Posebej skrbi za uporabo standardov IFAN. REGIONALNE - EVROPSKE kratice CEN in CENELEC /EN/ ter ETSI z oznako, delitvijo PODROČIJ kot pri mednarodnih, to povesta E -začetnica besed v zvezi z ELEKTRIKO in T s TELEKOMUNIKACIJAMI. NACIONALNI - NAŠ Urad republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje USM z mednarodno kratico SMIS /SIST/ in nemški DIN /DIN/. LUDVIK HERMAN MILANEZ, DIPL INŽ. ■ VODNAR k Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavadno situacijo, ki pa jo boš kaj hitro izkoristila v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki ti je še nekaj več kot le dober prijatelj. On: Vse predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv za ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil. Ona: Za načrtovani korak je še nekoliko prezgodaj, vendar pravi trenutek ni več tako daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimivega. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto kaznovan - vprašanje pa je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar prvi pogled presneto vara. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot bi ti. Ona: Če se boš resnično zelo potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre yolje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravno tvoja boljša stran. Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil. Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: Potrt boš, saj ti bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslovnem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbel. Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu koncev vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili po- SŽ tek 'igre'. On: Najprej ti cela stvar ne bo preveč dišala, vendar se boš kaj kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. Še vedno pa se ti ne bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnostjo in to se ti lahko še maščuje. Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega ni vreden. Pričakovano povabilo bo prišlo za las prepozno. On: Ne.glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi. M Mi ia zdravjejn dobro počutje 24 PUŠČICA 29. oktober 1998, Prleška identiteta | V prleški metropoli so ob obisku nemške veleposlanice dokazali, daje njihova prleška identiteta še najbolj podobna nemški. Zato je I sprejem na državni ravni potekal v nemščini?! Seveda brez prevajal-i ca. Vprašanje pa je, ali bi na tak način svojo identiteto ob obisku I slovenske delegacije v Nemčiji kazali tudi Nemci news. Predvolilne obljube Edine konkretne predvolilne obljube so prišle iz vrhov ljutomerske občinske SDS. Njen predsednik in podpredsednik ptujske regijske SDS je obljubil, da bo Prlekom prepeval tudi po volitvah, saj je njegova pesem Prlekija, moja mati, pristala na zavidljivem prvem mestu Prleškega vala news. Krščanska podpora Edini, ki so v začetku volilne kampanje podprli dosedanjega ljutomerskega župana, so bili eskadejevci. Na tak način bi si radi ohranili svoje stolčke v občinski upravi news. Mlekopromet pod Ljubljanske mlekarne Ljutomerski ementalec naj bi v prihodnje požrle Ljubljanske mlekarne. Morda se direktorju zato teko zelo mudi na županski stolček. Toda ob tem ni jasno, ali bo na koncu ostala Prlekom samo plesen news. Mečkalci O svojem kandidatu/kandidatki so najbolj mečkali v občinski LDS. Lokalni strokovnjaki za predvolilne natege so ugotavljali, da zato, da bi na dan ne prišle kakšne govorice news. Berta Berta Na portoroškem veledogodku slsjevske stranke je v ospredje stopila predvsem Berta Jereb, javnosti bolj znana kot žena ministra za zdravstvo. Kot je slišati, naj bi ob vodenju fundacije Mali vitez (ustanovljeno za pomoč malim rakastim bolnikom), o kateri se v zadnjem času pisari kot o fundaciji, ki je posojala denar tudi SLS, kmalu prevzela tudi finančne posle stranke, predvsem slsjevsko jamo Slovenske brazde. Seveda, če bo Boža Grešovnik iz rok spustila dokumentacijo in če ob tem ne bo odletela prva slsjevska glava news. S ■ 'J ftnton” dro'” Drnovšek in Izrael Premieru se obeta še ena ustavna obtožba. Na isto temo. Ustavno soo je namreč ugotovilo, da ima sporni akt med slovensko in izraelsko ob valno značilnosti mednarodne pogodbe. Janša bo zato Drnovška šee postavil pred zid, ta pa bo streljal nazaj s papirnatimi kroglicami newS' Ci de opogicija tak dejavna kak do ^daj, te mo pomadi minist/re menjavali sakši teden, pitani -Sefa, šte/ti ge dugo gna, ka poštenja ueč nega. ^mefno bi najŠo Mkšoga čfoveM heg g^eja. Samo ka je tak, ka so n®' šte/tnin g/teji odpuščeni, nešte/rnin pa nej. 'EJou je ešce pnaksa s p/rejšnjoga sistema. ton je pa tak nse osta' to, kak je Mou, a(l je pa ešče sfabše. cPa nenski n«' Vuki tudi tak {čijo:... odpusti nan naše duge, kak mi odpuščamo svojin dugnikon... vidite, pa smo se r glagoli. cAla vse tou si pa Qela popejvfe: ^u ga alpskim g/tičem, tu je dost’ fantičev, se ga oblast bojujejo, pavi? več ne spoštujejo. uMeMo s p/tstom guga, tfoči svofga d/tuga, na /ramenih mu stoji in ga v Mate do? tišči. Sebe duignit' hoče, snedsten ‘gbinat noče, gafjivo *es on govo/ti, da pa/tta pitan nič u/teden ni. ^a tem alpskim g/dčem, s eajtngom, ne g bičem, ka/t po gfaui pest gfeti, . poslovni pa/rte jih dobi. ^Poub tu gdaj je pmen, faavji basni Mren, če Mo koga v d/tek tišči, sam se v njemu gaduši. Četrtek, 5. 11. 1998 TV SLOVENIJA 1 10.15 Divja Amazonija, francoska serija 11.10 Steklena džungla, angleška serija 11.40 Senca opoldne 12.05 Nash Bridges, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Zgodbe iz školjke 13.50 Iz muzeja 14.25 Soča, življenje ob reki 14.55 Osmi dan 15.25 Drama 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Parada plesa 18.35 Humanistika 19.30 Dnevnik 20.00 Brezglavo, angleška nadaljevanka, 4/6 21.05 Tednik 22,00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Feljton 23.20 Koncert orkestra Slovenske filharmonije TV SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, nanizanka 10.25 Pacific Drive, nanizanka 10.50 Angel, varuh moj, nanizanka 11.40 10.000 obratov 12.30 Naša krajevna skupnost, nanizanka 13.25 Svet poroča 15.00 Don Kihot, risana nanizanka 15.30 Opremljevalke, nanizanka 15.55 Lahko noč, ljubica, nanizanka 16.25 Hokej na ledu, Slovenija: Nemčija 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Evropska liga v košarki 22.00 Koliko milj do Babilona, angleški film 23.50 Mladostniške izpovedi, nanizanka POP TV 10.00 Bogati in nesrečni, nadaljevanka -11.00 Kassandra, nadaljevanka -12.00 Skrite strasti, nadaljevanka -13.00 Od maja do decembra, nanizanka -13.30 Hudičev ljubimec, ameriški film — 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka -16.30 Mestne skrivnosti, nadaljevanka - 17.30 Marimar, nadaljevanka - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Prijatelji, nanizanka -21.30 Policijska akademija, nanizanka - 22.30 Oharma in Greg, nanizanka - 23.00 Barva noči, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka -10.00 Laverne in Shirley, nanizanka -10.30 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -13.00 Odklop, ponovitev - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Nora hiša; nanizanka -17.30 Družinske zadeve, nanizanka -18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: lyanla - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Projekt: Dojenček (09 09 161), Hladilnik (09 09 162), Škandal (09 09 163), Beli ninja (09 09 164) - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -15.15 S starimi obrtmi v današnje dni -16.00 Odpadnik, nanizanka - 17.00 F/X - umori s trikom, nanizanka - 18.00 Misija Zvezde, nanizanka -18.45 Kvizkofon -19.00 Informativna oddaja Aktualno -19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 21.00 Kameleon, nanizanka -21.55 Živa, regionalni program - Volite z Ideo TV - 22.00 Aktualno - 22.15 Kulturno -razvedrilno - Portret: Ernest Ružič - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Zrna peska, ameriški film STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Moji mali prijatelji -10.30 Kako biti zdrav in zmagovati ? -11.00 Iz ZLTV Studio Signal -11.30 Risanke-12.00 videostrani -16.00 Gnes -16.30 Kako biti zdrav in zmagovati ? -17.00 Iz ZLTV Studio Signal -17.30 Videostrani -18.15 Risanke -18.30 Moji mali prijatelji -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Poslovno (oddaja o podjetništvu) - 21.00 Zakoj pa nej (mladinska oddaja) - 22.00 Videospoti - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.40 New York, nanizanka - 13.10 Esmeralda, nadaljevanka - 13.55 Poročila - 14.00 Poslovni klub -14.30 Živa resnica - 15.00 Izobraževalni program - 15.30 Za otroke in mlade - 16.30 Oddaja o računalništvu -17.00 Hrvaška danes - 17.50 Zgodbe s hrvaških otokov: Mljet - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.05 Odkrito - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.35 Arktika-Antarktika, potopisna serija -23.10 Svetniki in grešniki, ameriški film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Dober dah, zabavni mozaik - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo - 18.30 Carstvo divjine: Dolina orlov - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.30 Dosjeji X, nanizanka - 21.25 Poročila - 21.35 Filmske čarovnije, serija - 22.00 Zawrocony, poljski film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.10 Maliki, slike Pala Veressa -10.45 Terra X - 11.30 V imenu ljubezni -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Derrick, kriminalka - 14.00 Domoznanstvo -15.10 Proti svojim?, dok. reportaža -15.50 Iščemo pogrešane -15.55 Pomagač - 16.10 Zgodba ob mesečini, nanizanka -17.00 Poročila - 17.05 Med dvema razstava, 2. del -17.25 Za otroke -17.55 Glasbeni kviz -18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje -19.00 Podlež, nadaljevanje -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 301. del - 20.30 Večerni show - 21.30 Mustra, filmski magazin - 22.00 Aktualno - 23.05 Telešport, nogometni pokali TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Italijani v Deželi škornja - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.35 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Tv-magister -14.00 Risanka -14.25 Vino in oblast, nanizanka -15.55 Repeta, za šolarje -17.40 Gimnazija strtih src -18.30 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 1914-1918, dok. serija - 21.20 Gambit, ameriški film - 23.05 Globoka voda - 23.40 A. K. T. TV AVSTRIJAl 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža -10.10 Princesa Fantaghiro, sedmi del pustolovskega filma'1- 11.45 Konfeti - 12.10 Ferdy - 12.40 Risanke - 13.15 Štiri čarovnice z ulice Walt - 14.25 Maska - 14.50 Na jug -15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ženska s kalibrom - 21.10 Izven meja - 21.50 Dosjeji X - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.45 Šport: tenis TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Veseli zmedenci, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Kviz 21 - 13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Grad ob Vrbskem jezeru - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 18.58 Labirint -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Vera 98 - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Olimpijski magazin - 9.00 Konjeništvo - 10.00 NASCAR -11.30 Nogomet: legende SP - 12.30 Avto-moto šport -13.30 Jadranje, magazin -14.00 Tenis, prenos osmine finala iz Pariza - 21.30 Boks: Maskaew - Tasefa - 22.30 Nogomet: pokal pokalnih zmagovalcev -0.30 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - O7.2O Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24,00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - O6.3O Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne ha Murskem valu - 08.00 Poročila - - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.1O Menjalniški tečaji agencij-10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 10.00 Poročila - 1O.O5 Obvestila - 10.O7 Menjalniški tečaji agencij -1O.1O Unicem - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku -06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročita - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila - 13.35 Obvestita -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila-18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza -24.00 Želimo vam lahko noč. srt k / If Petek, I r 30.10.1998 Televizijski spored od 30. 10. do 5. 11. '98 TV SLOVENIJA 1 9.10 Tedi, oddaja za mularijo 9.45 Car nevidnosti, nadaljevanka 10.15 Resnična resničnost 11.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.35 Na vrtu 12.05 Brezglavo, angl, nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Ježkove nagrade, ponovitev 14.35 Lepa Vida, gledališka predstava 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Otroška oddaja 17.45 Cofko Cof, risanka 18.20 Zgodbe iz Amerike 19.3, 0 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.05 Jazz festival: Grašič - Ugrin kvintet TV SLOVENIJA 2 9.30 Mladostniške izpovedi, nanizanka 10.00 Trdno v sedlu, nanizanka 10.25 Pacific Drive, nanizanka 10.50 Opremljevalke, nanizanka 11.20 Lahko noč, ljubica, nanizanka 11.50 Kormoran, angleški film 15.00 Dolina Abraao, potrugalski film 18.05 Indaba, francoska nanizanka 18.30 Čudežni otrok, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Dan reformacije, prenos iz Opere 21.00 Sonce za dva, drama 22.20 Velike romace 20. stoletja, serija 22.50 Parazit, francoski film 0.15 Klient, ameriška nanizanka ' 1.05 Mladostniške izpovedi, nanizanka 1.35 Lazar, ameriška nadaljevanka, 20/22 POP TV 10.00 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka -12.00 Skrite strasti, nadaljevanka -13.00 Od maja do decembra, nanizanka - 13.30 Selitev, ameriški film - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Mestne skrivnosti, nadaljevanka -17.30 Marimar, nadaljevanka - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Poročil sem se z morilko, ameriški film - 22.00 Maurice, angleški film - 0.00 Skrivne izpovedi in fantazije, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka -10.30 Čarobni vrt, mladinski film - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 13.00 Zmenkarije, ponovitev - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Nora hiša, nanizanka -17.30 Fant zre v svet, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 18.30 Oprah Show: Zabava z Oprah - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Addamsovi, ameriški film - 22.00 So jih ugrabili nezemljani? - 23.00 Mesto zločina, nanizanka - 0.00 Svilene sence, nanizanka - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kulturno - razvedrilno - Predstavljamo kandidata za župana: Anton Slavic - Intervju: Milan Vincetič - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 Sedma sila, nanizanka - 17.00 Trio na kolesih, nanizanka - 18.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Informativna oddaja Aktualno - 19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Še te ljubim, nadaljevanka -21.00 Kameleon, nanizanka - 21.55 Živa, regionalni program - 22.00 Aktualno -22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - Pred dnevom reformacije - 23.00 Misija Galaktika, ameriški film • ’ STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Poslovno -10.30 Mehanika 1951 - 11.30 Risanke -12.00 Video-strani -16.00 Gnes -16.30 Poslovno -17.00 Mehanika 1951 - 18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje (42.del) 19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Zgodovina avtomobilizma - 20.55 Videoboom 40 -21.50 Videospoti - 22.05 Sosedje - 22.30 Gnes - 23.00 Naj spot - 23.45 Erotika -01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.40 New York, nanizanka - 13.10 Esmeralda, nadaljevanka - 13.55 Poročila - 14.00 Pol ure kulture -14.30 Arktika - Antarktika, potopisna serija - 15.00 Izobraževalni pro-. gram - 15.30 Za otroke - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Preteklost v sedanjosti -20.55 Jesen v Vinkovcih: Folklora - 22.20 Opazovanja - 22.50 Ljudje smo, talk-show -23.50 Oddelek za umore, nanizanka - 0.35 Psi faktor, nanizanka TV HRVAŠKA 2 15.00 Koledar -15.10 Ponaredek življenja, ameriški film -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.05 Kviz - 20.25 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.15 Poročila - 21.25 Umreti mlad, ameriški film - 23.20 Fatamorgana - 23.50 Filmski portreti: Zlatko Bourek TV MADŽARSKA 1 9.55 Terra X - 10.45 Sosedje - 11.15 Za trnkarje - 11.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Senzacija, nanizanka -14.00 Teveteka - 14.30 Bistvo, iz studia Pecs -15.00 Regionalne oddaje -16.00 Panorama -16.30 Vesoljske igre, nanizanka -17.00 Poročila -17.05 Za upokojence - 17.35 Teka - 17.50 Okno - 18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Familija, 363. del - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ally McBeal, ameriška nanizanka, 1. del -20.40 Iz preteklosti - 20.55 Trema - 21.55 Aktualno - 22.25 Na prostosti, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Risanka -14.25 Vino in oblast - 15.40 Tranzit - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.50 Evropski popotnik - 18.25 Evropska galerija -18.50 Energetska abeceda - 19.00 Delta 2000 - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Madžarska hiša - 20.55 Glasba - 21.00 Madžarska leta 20000 - 21.30 Počitničarji, ruski film - 22.55 Globoka voda - 23.40 A. K. T. IV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke - 13.00 Štiri čarovnice iz ulice Walt - 14.25 Maska - 14.50 Na jug - 15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Gola pištola, filmska komedija - 21.40 Krvavi šport, akcijski film - 23.05 Noč čarovnic, srhljivka - 0.30 Lov za zlatim škorpijonom, pustolovski film -1.55 Tudi angeli jedo kosti, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tako sem se navadil nate, filmska komedija -10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.10 Vera -13.00 Poročila -13.10 Domača prednost - 13.40 Grad ob Vrbskem jezeru - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Politična oddaja - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Siska -21.25 Reševalec življenj - 22.15 Poročila - 22.40 Moderni časi - 23.10 Ljubezenska strast -0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Jadranje, magazin - 9.00 Konjeništvo - 10.00 Olimpijski magazin - 10.30 lndyCar -12.30 Nogomet: legende EP - 13.30 Avto-moto šport - 14.30 Dirke tovornjakov - 15.30 Vleka traktorjev - 16.30 Turni avtomobili - 17.30 Formula 3000 - 18.00 Tenis: turnir v Stuttgartu - 19.00 Tenis, prenos iz Stuttgarta - 22.30 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 B.OOZgodbe iz školjke 8.35 Zlatko Zakladko 9.05 Nesrečniki, risanka 9.30 Car nevidnosti, nadaljevanka 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz G. Petrovec 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Glasbena oddaja 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Petka, ponovitev 14.30 La Terra Terna, italijanski film 17.00 Obzornik 17.15 Festival sodobne ljudske glasbe 17.30 Pamela Wallin v živo 17.50 Na vrtu 18.20 National Geographic, serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.15 Novice iz sveta razvedrila 22.05 Steklena džungla, serija 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Vesoljski tovornjakarji, ameriški film 0.45 Iz muzeja 1.20 Na vrtu, ponovitev POP TV 5.00 Formula 1, trening - 7.30 Poštar Pat, risanka - 8.00 Pajkec, risanka - 8.30 Kre-menčkovi - 9.30 Maska, risanka - 10.00 Batman, risanka - 10.30 Dogodivščine ježka Sonika - 11.00 Odiseja, nanizanka - 11.30 Power Ranger, nanizanka - 12.00 Hollywo-odski portreti: Tom Hanks - 12.30 Formula 1, ponovitev treninga - 13.30 Super POP, ponovitev -15.00 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 16.00 Xena, nanizanka -17.00 POP party, glasbena oddaja - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Herkul, nanizanka -19.15 24 ur - 20.00 Zadnji sprehod, ameriški film - 22.30 Odpadnik, nanizanka - 23.30 Vohunka, ameriški film - 1.30 Pozno ponoči, erotična serija - 2.30 24 ur KANALA 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka - 10.00 Mesto v zalivu, nadaljevanka - 10.30 Ekstremni športi -11.00 Stilski izziv - 11.30 Bravo, maestro - 12.00 Sobotna matineja: Echo par, ameriški film - 13.30 Laverne in Shirley, nanizanka - 14.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 16.00 Meego, nanizanka - 16.30 Nimaš pojma, nanizanka - 17.00 Manekenke, nadaljevanka -18.00 Klub Avenija - 18.30 Jenny, nanizanka - 19.00 Vitezi za volanom, nanizanka -20.00 Pri Addamsovih 2, ameriški film - 21.30 Babilon 5, nanizanka - 22.30 Izgnanec, nanizanka - 23.30 Klub Avenija, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Prenos maše iz evangeličanske cerkve - 11.30 Pomurska banka ob mesecu varčevanja - Aktualno, informativna oddaja - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - Pred dnevom reformacije - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 18.30 Praznična oddaja ob dnevu reformacije -19.30 Družina s trga, nanizanka - 20.00 Boljše življenje, nanizanka - 22.00 Kokainski kartel, ameriški film - 0.00 Zapp, ponovitev STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Sosedje -10.25 Zgodovina avtomobilizma -10.50 Videoboom 40 -10.45 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Zgodovina avtomobilizma -16.55 Videoboom 40 - 17.50 Naj spot -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik -19.55 Utrip - 20.10 Gnes - 20.40 Triglav 98 Mirko Lebar extrim team (oddaja v živo) - 21.40 Rezerviran čas - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta 11.25 Jeklene ptice, animirana nanizanka 11.10 Sonce za dva, drama 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Brata, ameriški film 21.35 V vrtincu 22.15 Don Kihot, risana nanizanka 22.40 Sobotna noč: Terra Mystica in Rock Ofočec TV HRVAŠKA 1 8.50 Zagreb te vabi - 9.00 Risanka - 9.25 Leseni konjiček - 10.25 Naš Čarli, nanizanka - 11.10 Otroška oddaja -12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijski svetovalec - 13.10 Črno-belo v barvah, ponovitev - 16.15 Poročila - 16.30 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.15 Risanka - 17.45 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 22.30 Opazovanja - 23.00 Polnočna premiera: Osumljeni - 1.35 Glasbena serija - 2.35 Frasier, nanizanka TV HRVAŠKA 2 9.55 Dan reformacije, prenos svečanosti - 11.00 Turistična panorama - 16.40 Prizma - 17.30 Čudežne pokrajine Amerike: Veliki kanjon, serija - 18.25 Glasbena oddaja - TV MADŽARSKA 1 4.55 Formula 1, trening - 6.05 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 9.05 Tri želje - 9.55 Mikrokozmos - 10.15 Strasti - 11.10 Ljubezni v Saint Tropezu, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Festival umetnikov z zlatim vencem - 12.35 Telešport - 13.40 Haida Gwai, poljudnoznanstveni film - 14.30 Sposojena zemlja - 15.10 Grenko-sladko, ameriški film (čb) - 16.40 Varstvo mest - 17.25 Na poti, evropski magazin - 18.00 Kviz - 18.30 Mediamix -19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme za prihodnji teden -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 To ne more biti ljubezen, ameriški film - 21.35 Dame izbirajo, oddaja za ženske: Pretrganje vezi, ločitev TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Jani gre na dom - 7.45 Regije - 8.00 Kje, kaj? - 8.30 Manjšinske oddaje - 10.10 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nanizanka - 10.40 Izbor iz 1. programa: Familija, Mikrokozmos - 11.30 Zgodovina književnosti - 12.55 Glasba - 13.00 Okno v Evropo - 14.45 Biseri, jezikoslovje - 15.15 Za manjšine - 16.05 Muzin poljub, ljubezni pesnikov - 16.35 Potepanje po deželi domači - 17.05 Fragment - 17.30 Svetloba na rešetkah - 18.05 Zakladnica - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naslednji, risanka - 20.45 Večerni šov - 21.45 Vodni policisti, nanizanka TV AVSTRIJA 1 9.35 Tabaluga - 10.05 Oskar - 10.40 Waynehead - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Blossom - 12.30 Formula 1, posnetek kvalifikacij - 13.20 Življenje in jaz - 13.45 Čudovita leta - 14.05 Princ iz Bel Aira - 14.30 Divji bratje s šarmom - 14.55 Zabava peterice - 15.45 Beverly Hills 90210 - 16.30 Melrose Aace - 17.15 Športna gala pomoč - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Francoski poljub, filmska komedija - 22.00 Srček - 22.30 Vrsta, znanstvenofantastični film - 0.10 Noč športa: Formula J, prenos ogrevanja iz Suzuke, tenis iz Stuttgarta - 4.45 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Japonske TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Palomino, romanca - 11.00 Zakaj sem rekel da?, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Skromni kmet, film - 14.45 Bela pustolovščina, film -16.15 Evangeličanska božja služba - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Superhitparada ljudske glasbe -21.55 Poročila - 22.00 Vse je komedija - 23.30 Čas v sliki EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.30 Motociklizem zunaj cest - 11.30 Dirke tovornjakov: vrhunci sezone - 12.30 Najmočnejši mož: velikan Atlantika na Farskem otočju - 13.30 Superbike: vrhunci sezone - 14.30 Športni avtomobili FIA GT: vrhunci sezone - 15.30 Dirke ob ogradi na Islandiji: vrhunci sezone - 16.00 Tenis, prenos polfinala iz Stuttgarta - 18.00 Tenis: polfinale v Stuttgartu - 19.00 Vleka traktorjev: odprto prvenstvo Nemčije v Erkelenzu - 20.00 Deskanje na Stade de France v Parizu -21.00 Zabavni šport: zračni šov in tekmovanje -21.30 Boks: Georgie Smith (Anglija) - Charlie Keane (Škotska), prenos - 0.00 lndyCar: trening v Fontani - 0.30 Stock Car: dvoransko tekmovanje v Parizu Torek, 3. 11. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček 9.45 Pustolovščine, nanizanka 10.15 Recept za zdravo življenje 11 .05 Po domače 12 .05 Komisar Rex, nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.40 70 let radia, dokumentarec meseca 14.30 Pisave 15.00 Zorrovo znamenje, ameriški nemi film 16.30 Duhovni utrip 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Skrivno življenje igrač 17.45 Waynove dogodivščine 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zaključna prireditev ob obletnicah RTV Slovenija 21.05 Pro et conira 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Hitler - Stalin, francoska serija 23.40 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.30 Vprašanje zakonitosti, nanizanka 10.00 Trdno v sedlu, nanizanka 10.25 Pacific Drive, nanizanka 10.50 Ženska mojega življenja, nanizanka 11.45 Studio City 12.40 Sobotna noč, ponovitev 16.30 Brata, ameriški film 18.05 Gospod in gospa Smith, nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Košarka, Polzela: Stefanel 21.40 Lepa Sara, portoriški film 23.35 Svet poroča 0.05 Mladostniške izpovedi, nanizanka 0.30 Lazar, ameriška nadaljevanka, 22/22 POP TV 10.00 Bogati In nesrečni, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12 00 Skrite strasti, nadaljevanka - 13.00 Od maja do decembra, nanizanka - 13.30 1, 2, 3 - kdo dobi?, ponovitev • 14.30 Diagnoza: Umor, nanizanka - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Mestne skrivnosti, nadaljevanka -17.30 Marimar, nadaljevanka -18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Resnične zgodbe: Pogum za ljubezen, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nanizanka - 22.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00 Poslednji skavt, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka -10.00 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.30 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -13.00 Klub Avenija, ponovitev - 13.30 Kuharska oddaja - 14.00 Oprah Show, ponovitev -15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Družinske zadeve, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.30 Oprah Show: John Gray - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Harryjevo reševanje, ameriški tilm - 23.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15,00 Živa, ponovitev regionalnega programa -15.15 Kronika -15.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Med našimi športniki: Košarkarski klub Pomurje Skiny -16.00 Tekwar, nanizanka - 17.00 Zvezdne steze, nanizanka - 18.00 Obiskovalci, nanizanka - 18.45 Kvizkofon -19.00 Informativna oddaja Aktualno -19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Doma v Oueensu, ameriški film - 21.55 Živa, regionalni program -Volite z Ideo TV - 22.00 Aktualno - 22.15 Iz našega studia - 23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Nogomet -11.35 Sosedje -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Nogomet -18.05 Videostrani -18.35 Sosedje -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Informativna oddaja iz MO M.Sobota - 21.00 Teden Ob Muri (informativna oddaja) - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.40 New York, nanizanka -13.10 Esmeralda, nadaljevanka -13.55 Poročila -14.00 Glej, kako lepo se dani, drama -15.00 Izobraževalni program -15.30 Za otroke - 16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.55 Oddaja o šolstvu -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.05 Potepam se in snemam - 20.40 Tiskovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Sodobniki: Pero Kvrgič - 23.35 Filmska noč z novim španskim filmom -1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Dober dan, zabavni mozaik -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo - 18.30 Pustolovščine po Hrvaški, potopisna serija -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.25 Seinfeld, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Film TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.05 Disneyjevi filmi -11.10 Odgovarjamo na telefone -11.30 V imenu ljubezni -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Gozdarska hiša Falkenau - 14.00 Za manjšine - 14.55 Vivat, Benyovszky, nanizanka - 15.55 Nujna pomoč -16.10 Zgodba ob mesečini, nanizanka -17.00 Poročila -17.05 Katoliška kronika - 17.25 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz - 18.20 Podlež, nanizanka - 18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež, nadaljevanje -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka -20.45 Album smešnic - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča - 22.00 Aktualno -23.00 Kavkaški ujetnik, ruski film - 0.40 Liga prvakov v nogometu TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.35 Zasedanje parlamenta, v odmoru Ura novic - 16.30 Repeta, za šolarje - 17.45 Gimnazija strtih src - 18.30 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Evropa je daleč, dokumentarni film - 21.25 Eldorado, madžarski film - 23.05 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Obalna straža -10.00 Francoski poljub, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -13.15 Štiri čarovnice iz ulice Walt - 14.25 Maska -14.50 Na jug -15.40 Vrata v tujo dimenzijo -16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Močna družina -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Žrtva strasti, srhljivka - 21.50 Napol močni, film - 23.25 Druga plat medalje, srhljivka -1.00 Kaj koristi mrtvemu psu zrezek?, kriminalka - 2.35 Beg, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Bela pustolovščina, pustolovski film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Šiling -12.35 Tednik -13.00 Poročila -13.10 Domača prednost -13.40 Grad ob Vrbskem jezeru -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.53 Labirint -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 lndyCar - 10.00 NASCAR: pregled sezone -11.30 Evrogoli -13.00 Konjeništvo: pregled sezone v pokalu nacij - 14.00 Tenis, prenos iz Pariza - 20.00 Nogomet: pokal UEFA - 20.30 Nogomet, prenos povratne tekme v pokalu UEFA - 22.30 Nogomet: pokal UEFA - 0.30 Superbike: sezona 1998 ^"ORKD f Sreda, 4. 11. 1998 TV SLOVENIJA! 9.30 Skrivno življenje igrač 9.45 Waynove dogodivščine 10.15 Besede 11.10 Proetcontra 12.00 Zaključna prireditev ob obletnicah RTV Slovenija 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Murphy Brown, ameriška nanizanka 13.45 Starinarna, ameriški film 15.00 Hitler - Stalin, francoska serija 15.50 Aliča, evropski kulturni magazin 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Divja Amazonija, francoska serija 19.30 Dnevnik 20.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.05 Hotel Oslo, norveška nada., 4/4 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 23.25 Drama 0.20 Aliča, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, nanizanka 10.25 Pacific Drive, nanizanka 10.50 Gospod in gospa Smith, nanizanka 11.35 Pomp 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja 13.25 Pajčevina 16.15 Na zlatem ribniku, ameriški film 18.05 Angel, varuh moj, nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu 20.30 Do kje je noč, ital. nadaljevanka, 1 / 4 0.20 Pajčevina b AS VMadostniške izpov ed\, nanizanka \ tK . ?» ., t\av\\-z.av\V.a. POP TV 10.00 Bogati in nesrečni, nadaljevanka -11.00 Kassandra, nadaljevanka -12.00 Skrite strasti, nadaljevanka -13.00 Od maja do decembra, nanizanka -13.30 POP party, ponovitev - 14.30 Diagnoza: Umor, nanizanka -15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka -16.30 Mestne skrivnosti, nadaljevanka -17.30 Marimar, nadaljevanka -18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Mati v nevarnosti, kanadski film -21.45 Nikita, nanizanka - 22.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka - 23.00 Zmenek na slepo, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka -10.30 Mannix, nadaljevanka -12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev -15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Družinske zadeve, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.30 Oprah Show: Suze Orman - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Večna ljubezen, ameriški film, 2. del - 21.30 Stilski izziv - 22.00 Sončni cirkus - 23.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -15.15 Iz našega studia - 16.00 Obalna straža na kolesih, nanizanka -17.00 Varuhi luke, nanizanka -18.00 Acapulco H. E. A. T., nanizanka -18.45 Kvizkofon - 19.00 Informativna oddaja Aktualno -19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 1/39 - 21.55 Živa, regionalni program - Volite z Ideo TV - 22.00 Aktualno - 22.15 S starimi obrtmi v današnje dni -23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Gnes -10.00 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -10.30 Teden Ob Muri (informativna oddaja) -12.00 Videostrani -16.00 Gnes -16.30 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -17.00 Teden Ob Muri (informativna oddaja) -18.30 Risanke -19.00 Gnes (informativna oddaja) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Moji mali prijatelji (oddaja za ljubitelje malih živali) - 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati ? - 21.35 Iz ZLTV Studio Signal - 22.05 Spoti - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.40 New York, nanizanka -13.10 Esmeralda, nadaljevanka -13.55 Poročila - 14.00 Sodobniki - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Ta leta - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Turistični magazin - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.05 Živa resnica - 20.40 Kviz - 21.30 Poslovni klub - 22.10 Opazovanja - 22.40 Intervju - Misli 21. stoletja - 23.30 Filmska noč z novim španskim filmom - 1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar -15.00 Dober dan, zabavni mozaik -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo - 18.30 Deterministični kaos, serija -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.25 Življenje z Rogerjerh, nanizanka - 20.50-Poročila - 21.00 Omerta I, nadaljevanka - 21.55 V krvi: Indijanska ruleta, serija - 22.50 Zabavno glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 11.00 Zelena pika - 11.30 V imenu ljubezni -12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Gozdarska hiša Falkenau -14.00 Za manjšine - 14.55 Naše 20. stoletje: 1919 - izgubljen mir -15.50 Begavčki -15.55 Družinski zdravnik -16.10 Zgodba ob mesečini, nanizanka -17.00 Poročila -17.05 Med dvema razstavama: jezuit Ferenc Szabo, portret - 17.35 Za otroke -18.00 Glasbeni kviz -18.30 Dnevnik, šport -19.00 Praznik spominov in čaščenja, Mozart: Requiem - 20.05 Malo mesto, nanizanka - 20.40 Liga prvakov v nogometu, prenos -22.55 Aktualno - 23.25 Telešport, liga prvakov, reportaže TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica -11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, poročila - 13.00 Tv-magister -14.00 Risanka -14.30 Od melodije do -melodije - 15.00 Štirje tankisti in pes, nanizanka - 15.55 Repeta, za šolarje - 17.40 Gimnazija strtih src > 18.25 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.25 Žalna pesem - 20.40 Philemon in Baucis, tv-film - 21.35 Svetloba na rešetkah, koložvarski reformatorski škof Kalman Csiha - 22.10 Globoka voda TV AVSTRIJA! 10.35 Kolumbo -11.45 Konfeti -12.10 Ferdy -12.40 Risanke -13.15 Štiri čarovnice z ulice Walt - 14.25 Maska - 14.50 Na jug - 15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina -18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Sturm - Real Madrid, prenos tekme Lige prvakov in Barcelona - Bayern - 0.30 Walker, teksaški ranger -1.15 Druga plat medalje, srhljivka - 2.45 Smrtonosni trikotnik, kriminalka TV AVSTRIJA 2 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12.10 Reportaža -13.00 Poročila -13.10 Domača prednost -13.40 Grad ob Vrbskem jezeru -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.42 Labirint - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Veseli zmedenci, filmska komedija - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Nogomet: pokal UEFA - 10.00 NASCAR - 11.30 Nogomet: pokal UEFA - 13.30 Tenis: pregled ATP-turnirjev - 14.00 Tenis, prenos iz Pariza - 21.30 Bowling; zlata turneja v Hamburgu - 22.30 Pikado: mednarodno prvenstvo v ameriškem pikadu v Paderbornu -23.30 Svet hitrosti: dirke z motornimi čoini v Neaplju in NASC/KR - 0.30 Športni avtomo-b\\V. serija GT •ORED Nedelja, 1.11.1998 TV SLOVENIJA! 8.15 Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.10 Telerime 9.15 Zares divje živali, ameriška serija 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Pomagajmo si 13.40 Orion 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.05 Na zlatem ribniku, ameriški film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe ■ Donava - Jadran 17.45 Po domače 18.40 Soča - življenje ob reki 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Dušan Lajovic 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.20 Umori, ameriška nanizanka 0.10 Soča, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 Pravi biznis 9.55 V vrtincu 10.35 Starinarna, ameriški film 12.25 Oddaja o Slovenski vojski 14.05 Zanigrad, skice zapuščene vasi 15.00 Fonteynova in Nurejev 16.40 Obletnica Narodne galerije 17.30 Margaretin muzej, kanadski film 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost, nanizanka 21.05 Velika vojna in oblikovanje stoletja 22.00 Oče, madžarski film POP TV 4.00 Formula 1 za VN Japonske, prenos dirke - 7.30 Munkci, risanka 8.00 Pobegli princ, ameriški mladinski film - 10.00 Mladi par, ameriška nanizanka - It.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka -12.00 Brez zapor, ponovitev -13.00 Formula 1 za VN Japonske, ponovitev - 15.00 Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka, 1/4 - 16.00 Državna tožilka, nemška nadaljevanka, 1/3 -18.00 Novice, vreme -18.15 Sedma nebesa, nanizanka -19.15 24 ur - 20.00 Schindlerjev seznam, ameriški film - 23.30 Ljubim vas, zbogom, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Alvin, risanka - 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka -10.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka -10.30 Klub Avenija - 11.00 Pasji prijatelji, dokumentarna oddaja -12.00 Nedeljska matineja: Izzie in Moe, ameriški film -14.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 16.00 Operacija, ameriški film - 17.30 Prijatelja v krilu, nanizanka - 18.00 Dušni pastir, .panizanka -18.30 Sam svoj mojster, nanizanka -19.00 Airwolf, nanizanka - 20.00 Klic v sili, ameriški film - 22.00 Odklop, ponovitev - 23.00 Drugačna afera, ameriški film - 0.30 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Praznična oddaja ob dnevu reformacije - Cvetličarne ob dnevu mrtvih - Intervju: Milan Vincetič - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna -15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Nevarno poletje, ameriški film - 18.00 Ljubezen počaka, nanizanka -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Družina s trga, nanizanka - 20.00 Prebujenja, ameriški film - 22.15 Julia in Julia, ameriško-italijanski film - 0.15 Živa, ponovitev STUDIO AS 9.30 Tednik (ponovitev oddaj gnes) -11.00 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -11.30 Triglav 98 - Mirko Lebar extrim team (oddaja v živo) -12.30 Poslovno -13.00 Muraši -14.05 Videostrani -18.00 Moji mali prijatelji (oddaja za ljubitelje malih živali) -18.30 Mehanika 1951 -19.30 TV dnevnik - 20.00 Film - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Program za otroke in mlade -12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota -14.00 Opera Box -14.35 Zabavni program - 15.55 Poročila -16.00 Prenos maše z Mirogoja -18.00 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.05 Glasbena oddaja - 21.25 Dokumentarna oddaja - 22.25 Opazovanja - 22.55 Glasbena oddaja - 23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.25 Koledar - 11.35 Polnočna premiera: Osumljeni, ponovitev -14.05 Oprah Show -14.50 Film -16.25 Beverly Hills - 17.15 Melrose Plače -18.00 Verdi: Reguiem - 19.30 Dnevnik - 20.05 National Geographic, serija - 21.05 Zakonske vode, nanizanka - 21.35 Forum - vaš novi življenjski stil - 22.10 Mississipi v plamenu, ameriški film TV MADŽARSKA 1 4.55 Formula 1 za VN Japonske, prenos dirke - 7.25 Za kmetovalce - 7.45 Nemščina -8.00 Biblija - 8.05 Za otroke - 9.05 Skrivališče, kratki film - 9.20 Glasbena miš - 0.30 Način življenja - 10.00 Tv-magister - 10.30 Bitke honvedov - 11.00 Evangeličansko bogoslužje - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Minute za srečo -12.30 Opoldanska okrogla miza - 13.00 Pogled domov -13.50 Telešport -15.05 Italijani v Deželi škornja -15.35 Reformatorski verski program -16.00 Disneyjevi filmi -17.00 Halo, svet, turizem - 17.45 Ste se danes že smejali? - 18.00 Želeli ste - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Umiram za teboj, ameriški film - 21.35 Dokumentarni film - 22.35 Telešport - 23.10 Goljufi, italijanski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Vesoljske igre - 6.30 Manjšinske oddaje - 7.25 Za otroke - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Zabavni program za mlade -11.00 Telešport - 13.00 Od melodije do melodije - 13.30 Podium - 14.10 Kultura bivanja - 14.40 Živelo 20. stoletje! - 14.55 Preden odpade listje, tv-film -16.40 Napoved programa - 17.00 16.55 Vas mrtvih -17.45 Donator -18.15 Lirski reguiem -48.30 Telešport -19.00 Vivat, Benyovszky, nanizanka - 20.00 Aron Tamasi - 20.05-Bdriloz: Reguiem op. 5 - 21.05 Milost, nanizanka - 22.40 Pogovori ob koncu tisočletja - 23.25 Universitas, videorevija TV AVSTRIJAl 6.00 Otroški program - 8.55 Casper - 9.05 Kamp pustolovščin, pustolovski film - 10.25 Nikki, junak severa, pustolovski film -11.35 Bandit - lisjak je pritisnil, filmska komedija -13.00 Šport - 13.30 Formula 1, posnetek dirke iz Suzuke - 14.40 Skok na vrh, filmska komedija - 16.15 Superman, znanstvenofantastični film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kartel, srhljivka - 22.25 Kolumbo - 23.35 Kraj dejanja -1.10 Tenis: finale v Stuttgartu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Venezia Giacoma Casanove - 9.30 Literarni kvartet - 10.45 Teden kulture -11.00 Klic divjih gosi, film - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Zvok Alp in planika, film - 15.20 Poročna noč v raju, filmska komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.55 Praznični večer: Edith Stein - 20.15 Moj dedek je najboljši, TV-film -21.45 Poročila - 21.50 K stvari - 23.05 Čas v sliki - 23.10 Vizije - 23.15 Enostavno klasično: Verdijev Reguiem - 0.45 Piknik v Hanging Rocku, film EUROSPORT 8.30 Atletika: 13. maraton peska v Maroku - 9.00 Kanu: SP v maratonu v Capetovvnu -10.00 Pustolovščine: Raid 1998 V Ekvadorju - 10.30 Triatlon: Ironman na Havajih -11.00 Dirke s pasjo vprego: Yukon Quest 98 - 12.00 lndyCar: trening v Kaliforniji -12.30 Maraton, prenos iz Amsterdama -15.00 Rallye Pariz - Dakar: zgodovina dirke -16.30 Maraton, prenos iz Nev/ Yorka - 19.00 Tenis: finale turnirja v Stuttgartu - 20.30 lndyCar: dosedanji potek - 21.00 lndyCar, prenos dirke iz Fontane 0.30 Boks PORED Ponedeljek, 2. 11.1998 TV SLOVENIJA! 10.15 Zgodbe iz Amerike 11.10 National Geographic, serija 12 .00 Alpe - Donava - Jadran 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Večerni gost: Dušan Lajovic 14.50 Zoom, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Strah 17.45 Zares divje živali, serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.05 70 let radia, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev: Irena Brunec 23.35 Zorrovo znamenje, ameriški nemi film TV SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, nanizanka 10.25 Pacific Drive, nanizanka 10.45 Indaba, nanizanka 11.10 Čudežni otrok, nanizanka 11.30 Velike romance 20. stoletja, serija 11.55 Zemlja drhti, italijanski film 16.00 Parazit, francoski film 17.25 Oddaja o Slovenski vojski 18.00 Ženska mojega življenja, šp. nanizanka 19.00 Lingo POP TV 10.00 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Skrite strasti, nadaljevanka -13.00 Znane osebnosti: Paul Newman - 14.00 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 14.30 Diagnoza: Umor, nanizanka - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Mestne skrivnosti, nadaljevanka -17.30 Marimar, nadaljevanka -18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1,2, 3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka - 21.50 Šola golfa - 22.00 Želite, milord?, nanizanka -23.00 Vojne je konec, ameriški film -v 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čuden par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka -10.00 Laverne in Shirley, nanizanka - 10.30 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev -15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Nora hiša, nanizanka - 17.30 Družinske zadeve, nanizanka -18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.30 Oprah Show: Premiera sezone - Roseanne - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadaljevanka - 21.00 Večna ljubezen, ameriški film, 1. del - 22.30 Ruby Wax: Roseanne - 23.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.30 Svilene sence, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka -17.00 Xena, nanizanka -18.45 Kvizkofon -19.00 Informativna oddaja Aktualno -19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Lumpi, ameriški film - 21.55 Živa, regionalni program - Volite z Ideo TV - 22.00 Aktualno - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Med našimi športniki: Košarkarski klub Pomurje Skiny -23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 9.30 Otroški film -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Informativna oddaja iz MO M.Sobota -16.30 Film -18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje (43.del avstralske nadaljevanke) -19.00 Gnes ■ 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Nogomet - 22.05 Sosedje - 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.40 New York, nanizanka -13.10 Esmeralda, nadaljevanka -13.55 Poročila - 14.00 Preteklost v sedanjosti - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Dom in svet -17.00 Hrvaška danes -17.50 Hrvaški jezik v zrcalu -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Glej, kako lepo se dani, drama - 21.10 Narava politike -22.00 Opazovanja - 22.30 Z namenom in razlogom - 23.35 Filmska noč z novim španskim U\mom TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar -15.00 Dober dan, zabavni mozaik -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo - 18.30 Po meri - 19.00 Županijska panorama - 20.05 Kviz - 20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorška policija, nanizanka - 21.55 Stoletje naroda, serija - 22.50 Vidikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.05 Terra X - 10.55 Civilna korajža - 11.30 V imenu ljubezni -12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Gozdarska hiša Falkenau -14.00 Za manjšine -14.50 Madžarski odkritelji -15.10 Vodni policisti, nanizanka - 15.55 Popoldanska ambulanta -16.10 Zgodba ob mesečini, nanizanka -17.00 Poročila -17.05 Evro-minute -17.10 Za otroke -18.00 Mixiklub - 18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež, nadaljevanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 20.45 Iz preteklosti - 21.00 Večno članstvo, Juci Komlos - 22.00 Aktualno - 23.10 Ob dnevu mrtvih, Cherubini: Reguiem TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Na poti - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister -13.30 Velike bitke za svobodo -14.00 Zasedanje parlamenta - 16.00 Repeta, za šolarje -17.45 Gimnazija strtih src - 18.30 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 19.40 MC - 19.45 Posmrtni govor in molitev - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Nomadi severa, poljudnoznanstveni film - 21.20 Igralci velikani: George Gbtz - Mačka, nemški film - 23.10 Glasbeni pogovor o Brahmsu TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.40 Obalna straža - 10.25 Gola pištola, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Ferdy -12.40 Risanke -13.15 Štiri čarovnice z ulice Walt -14.35 Maska - 15.20 Na jug -16.05 Vrata v tujo dimenzijo - 16.45 Obalna straža - 17.30 Vsi pod eno streho -17.55 Močna družina -18.15 Roseanne -18.40 Grozno prijazna družina -19.05 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Junior iz kamene dobe, filmska komedija - 21.35 Maščevanje miss lepote, resnična zgodba - 23.10 Nash Bridges - 23.55 Kaj koristi mrtvemu psu zrezek?, kriminalka -1.30 Kartel, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Skromni kmet, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.10 Domača prednost - 13.40 Grad ob Vrbskem jezeru -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Politična oddaja -18.53 Labirint - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Praznični večer - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21 - 1.00 ARTelier EUROSPORT Maraton v Hov/ Norku - 10.00 NKSCAR - 1130 1ndyCar - U.00 Triatlon: evropski pokal v Man^l - 1^.00 Tenis, prenos \z Pariza - 21 .10 Ua\močne\š1 mor. mednarodni n - Tl.ao vn^0.na\o0n\ aemmOino naViuna\n - 7.0.00 vs. Wk, 29. oktober 1998 Edinstven razstavni paviljon pri Ev. Ani v Slovenskih goricah Svetnik na zidu, gasilska oprema v »kapelici« J^avno dobili visokotlačno gasilsko črpalko toletja postavljamo Slovenci v naseljih ali ob poteh kapelice, križe ali drugačna nabožna znamenja. Kapela je lahko v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stran-delu cerkve ali pa je manjša stavba, v kateri je sveta po o-ba. kip. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah pa so letos postavili a-Peli Podoben muzejski paviljonček. O- . za pritlično stavbo, lično iz lahkega materiala. Po-,aviloio je Gasilsko društvo Sv. anaposrečeno izbrano mesto. '°ii ob vznožju stare šole in je vkopano v hrib. Z druge stra-lc®ste stoji gasilski dom, katere-®Zunanjost lepša od letošnjega Revnega praznika dalje podoba Forjana, zaščitnika gasilcev. .”cia|ioje samonikli umetnik, ki d°mačini kličejo kar Pero. 5 p°veljnik Gasilskega društva gospod Srečko Bauman >i® Povedal, da njihovo društvo ’6uie od leta 1930. Društveni dom so obnovili leta 1990 in letos, ko so ga precej polepšali, so zgradili že opisan paviljon in kupili visokotlačno gasilsko črpalko. Vse skupaj je blagoslovil domači župnik ob letošnjem Aninem tednu. V paviljonu je razstavljena motorna gasilska brizgalna, ki je bila izdelana leta 1932. Na ogled so še: najstarejša društvena obleka in gasilske čelade, od katerih je najlepša poveljnikova. Razstavljen je tudi drog, na katerem je do začetka druge svetovne vojne visela društvena zastava, ki so jo Nemci uničili. Paviljon je v naših krajih novost a os Kovačija na internetu ^vPišete na internetu geslo http://www.geocities.com/PicketFence/2029, zvedeli za dejavnost Imana Šumandla iz Segovec pri Apačah II p°t, ki jo je prehodil polji jetnik z Apaškega poli^ Pa je bila skorajda tr-■ Ve,'ko je »dal skozi«, pre-dosegel to, kar ima: za-%fV° del°-To’ da pa ie deja" SiPrikazana na svetovnem let^pi^cijskem sredstvu in-^65- ’ p° sl°ver|sko med- *e tehn'čna »malen-U?. °membnejše je, da ima blkazati. v Si'1 Se pred 55 teti Pr' Sveti ho^Hskih goricah. Komajda Sij, a' °snovno šolo, že je začel ^rij0Prav^at razl'ona dela v bližnjo ' $est iet je delal v sosednji deta 1968) pa je od-n se zaposlil v po-6tJtsch Edelstahlwerke v kot deset let je delal v Podjetju, katerega zna-VeHke peči in velika ko-‘^Ovot°roa kladiva, s katerimi so 9' razHčne zelo zahtevne \ čtla Primer gredi za motorna 'jo (je.ar hitro se je priučil in vživel Nemčiji, v istem po-°stel do 1987. leta, vendar letih opravljal manj na-p° vrnitvi v domovino se ’T| o0 1 k°t šofer v Avtoradgoni in Si |6/ačetka vojne za Slovenijo A j? 1 $91, ko je firma zašla v ^čaj in Ivan Šumandl, kot pi^ te ostal brez dela, ud udarec le zanj, ampak Po in otroka: sina in hčer. v'Kot^01' da ne morem brez dob' Sem na del° v ■ a Uslužb števnega vizuma. Iskal 5 bOri ° v slovenskih podjetji, a Vtestarj So se Ogovorili, da S Mota' Leto in P°lsem bil na i|\6ri ravimo: rad bi delal, služil, n'SerT1 mogel uresničiti. j ’ 3li ne Pa se mi je utrnila mi-kSkikPtorda začel izdelovati jj ’ Brž ^0Vaških) okenskih ,šli-A, nis6p1 Se dela 'n usPel° 9a Prodat ampak po- 1 družini Apače za sreče- Ivan Šumandl iz Segovec, ki ima izdelavno halo v Stogovcih, je ostal tudi zdaj, ko je posel stekel, preprost človek, četudi ne skriva zadovoljstva, da mu je uspelo. - Foto: Š. S. je treba kaj zavariti. In to jim fantje v delavnici z veseljem naredijo. Če imate, dragi bralci, računalnik in priključek za internet, potem ste morda že kliknili na v uvodu omenjeno geslo in*prebrali izdelavno ponudbo in si ogledali barvne fotogra-. fije izdelkov. Za druge pa naj zapišemo, da izdelujejo ročno kovana različna vrata, kovane ograje, kovane okenske ščite, kovane balkonske ograje, kovane stopniščne ograje in druge kovane izdelke. Tega pa se- lov. Tudi druga dva podobna izdelka sem nekomu podaril. Potem se naredil par kovanih okenskih ščitov, kovano stopniščno ograjo in kovana dvoriščna vratovi, najel prostorček na Pomurskem šejmu v Gornji Radgoni v času kmetijsko- živilskega sejmu in te izdelke razstavil. Bil sem prijetno presenečen, na kako dober sprejem so naleteli,« nam je razkril svojo hojo za kruhom oziroma pot do zaposlitve. »Na sejmu ljudje niso le spraševali, ampak sem dobil kar ducat naročil. Potem sem vzel obrtno dovoljenje za dejavnost umetniško kovaštvo in se ne le samozaposlil, ampak sem hitro zaposlil še sodelavca. Zdaj, štiri leta potem, nas dela pet: štirje sodelavci, od katerih je en moj sin 21-letni Franci, in jaz. Kot vidite, delamo v novi hali v Stogovcih, zgrajeni na domačiji moje žene Rozalije; začetek pa je bil v Sego-vcih - v garaži pri stanovanjski hiši.« Potem je Ivan Šumandl povedal, da je dela več kot dovolj in da je' poslovni prostor že pretesen. Malo je tudi pokritiziral, rekoč, da je bilo sprva nekaj pomislekov pri sosedih, češ da bo v »kovačiji« prevelik ropot, a so nazadnje le dali soglasje h gradnji. Zdaj je delavnica pridobitev tudi zanje, saj se često oglasijo, ko I Poveljnik gasilskega društva Sv. Ana gospod Srečko Bauman pred zanimivim društvenim muzejskim paviljonom, ki lepša kraj. Foto: F. Š. in je za Sv. Ano precejšnja popestritev. Gasilsko društvo šteje okoli 130 članov, od tega je aktivnih 40. V letošnjem nadvse vročem poletju so imeli opravka predvsem s travniškimi požari. V nevihtnih dneh pa je v gospodarska poslopja trikrat udarila strela. F. Š.l I veda nismo zapisali, da bi hoteli delati reklamo (dela imajo že zdaj čez glavo), ampak da bi opozorili na izdelavne možnosti in morda spodbudili še koga, ki v svoji delavnici »švaca« enostavne kovinske elemente, pa se mu ne porodi zamisel (niti je ne ukrade, to ne bi bil smrtni greh, od koga drugega). Pa bi bilo še kako prav, ko bi imeli ljudje malo več domišljije, iznajdljivosti in tako naprej! Pa se še vrnimo k Ivanu Šu-mandlu in njegovemu umetniškemu kovaštvu. Veliko izdelkov (po naročilu) proda v Prekmurje in na mariborsko območje; zanj so zvedeli Avstrijci, zanj vedo Nemci in oboji kar pridno naročajo. Torej: človek, ki je pred nekaj leti ni mogel spati, saj se mu ni kar tako utrnilo, s čim bi se ukvarjal, da bi preživljal družino, zdaj včasih ne more spati, ker ima preveč dela. Vse kaže, da bo delavnico treba povečati in zaposliti nove delavce. Povpraševanje po kovanih izdelkih je veliko. Najbrž bo imel v povečanih prostorih tudi kakšno pisar-nico, saj je zdaj nima, ampak v delavnici le neke vrste podstavek in telefon, ki se je večkrat oglasil tudi med najinim pogovorom. Š. SOBOČAN I B2 B2 B2 http://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2 Računalniški 9.1 l^J 3.11. od 16.00 do 19.15 Excel osnovni 16.11.-20.11. od 12.00 do 15.15 - ■— r— /v li i^ord nadaljevalni | I--------------- L J I is.iL^o.iL^iPOJo-^L. B2, d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 INTERNET KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, y BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. / PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Miha Veršič V 87. letu starosti se je poslovil od nas starosta pomurskega učiteljstva, pedagoški in prosvetni delavec, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh (danes OŠ II) v Murski Soboti Miha Veršič - eden iz generacije tistih ljudskih prosvetnih delavcev, ki so nosili težko in hkrati odgovorno poslanstvo izobraževanja in osveščanja naših ljudi pred drugo svetovno vojno in po njej. Rodil seje 8. septembra 1911 v Markovcih pri Ptuju. Učiteljišče je končal v Mariboru. Šele tri leta po opravljeni učiteljski diplomi je dobil svoje prvo učiteljsko mesto v Veržeju, kjer je poučeval mladi rod vse do izbruha vojne. Ta tudi njemu kot mnogim slovenskim učiteljem ni prizanesla. Okupator mu je potisnil v roko popotno palico in že 4. maja 1941 je moral z družino vred zapustiti njemu priljubljeno vasico in stopiti na pot slovenskega izgnanca. Po bivanju na Hrvaškem mu je uspelo priti v Ljubljano, kjer je bil ves čas vojne pod stalnim policijskim nadzorstvom. Ko so se slednjič odprla vrata taborišč, zaporov in konfina-cij, ko so se začeli domov vračati mnogi pregnanci, se je Miha Veršič vrnil v šolo, da bi pomagal graditi novo šolstvo na novih temeljih. Nastopil je službo nadučitelja pri Svetinjah v tedanjem ljutomerskem okraju, kjer se je pokazal kot izredno plodovit pedagoški delavec in ljudski prosvetitelj. Leta 1950 je bil imenovan za šolskega nadzornika v tedanjem gornjeradgonskem okraju. V tej službi je ostal osem let. Vse svoje znanje in napore je posvetil vzgojno-izo-braževalnemu in kulturno-prosvetnemu delu. V to njegovo delovno obdobje spada organiziranje pionirskih pevskih festivalov v Pomurju, organizacija taborjenj za šolsko mladino in ustanavljanje društev prijateljev mladine po gornjeradgonskem okraju. Njegova naslednja življenjska postaja je bila Murska Sobota. V naše mesto je prišel 1958. leta. Na Osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh (danes OŠ II) je prevzel delovno mesto ravnatelja šole in bil uspešen ravnatelj pri uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih smotrov vse do upokojitve 1977. leta. Svojo zadolžitev je opravljal dosledno, z vso predanostjo. Bil je strokovno zahteven do sebe in do svojih sodelavcev. Kljub zahtevnemu delu in odgovornostim na šoli je bil dolga leta nepogrešljiv funkcionar v občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij in Društvu prijateljev mladine - bil je tudi v središču uresničevanja pionirskih pevskih festivalov v Pomurju in širše. Miha Veršič je sklenil svojo bogato življenjsko pot - po vsebini, raznovrstnosti in opravljenem delu. V grob je legel spet eden iz stare učiteljske generacije, ki je po drugi svetovni vojni težko orala ledino na področju šolstva. Vsem, ki smo ga poznali, bo trajno ostal v spominu kot človek, ki so mu bile najvišje življenjsko načelo neutrudna delavnost, moralna trdnost in zvestoba - svojemu narodu in svojim najdražjim v kro- gu družine. Š-AN I SEJEM SADJE 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme 6. -10. november 1998 Gornja Radgona RAZSTAVNI PROGRAM: semena in sadike, sadje, zelenjava, zdravilna zelišča, predelano sadje in zelenjava, čebelarstvo, Sredstva za prehrano in varstvo rastlin, sredstva v predelavi, stroji in oprema, hladilna in sušilna tehnika, embalaža STROKOVNE RAZSTAVE: sadike, trsne cepljenke, sadje, vrtnine, hmeljarstvo, zdravilne in aromatske rastline, oljkarstvo, čebelarstvo, gobe. Lovska in okoljevarstvena razstava, kulinarična razstava in razstava pogrinjkov. POSVETOVANJA IN SPREMLJAJOČE PRIREDITVE 6. november 12.00 Krst mošta treh slovenskih vinorodnih dežel 14.30 Novi pogoji v pridelavi in prometu s semeni in sadikami 14.00 Sadje in zelenjava v gastrokulturi 7. november - Čebelarstvo - Zelišča 10.00 Kako povečati porabo slovenskega medu 10.00 Pridelovanje zelišč v Sloveniji 8. november - Svetovalni dan za obiskovalce sejma 10.30 Javna radijska oddaja "Strokovnjaki svetujejo” Strokovnjaki bodo odgovarjali na vprašanja obiskovalcev sejma 9. november - Vrtnine, Gobe 10.00 Pridelovanje vrtnin 14.00 Pridelovanje gob 10. november - Sadje - Semena - Trsnice 10.00 Sadni izbor z ozirom na zahteve trga 10.00 Nacionalna mreža sortnih preizkusov 13.00 Podlage v trsničarstvu 16.00 Kronanje slovenske vinske kraljice za leto 1999 Delovni čas sejma od 10. do 18. ure POMURSKI SEJEM 28 29. oktober 1998, motorna vozila AVTOBUSNI PRONST 9f V Puma dd TIP VOZILA LETNIK CENA Fiat TIPO 1,8 IE16V 1991 850.000,00 SIT Lada NIVA1700 IT 1996/97 1.300.000,00 SIT Peugeot 405GL 1992 1.110.000,00 SIT Lada SAMARA 1500 1993 450.000,00 SIT FiatTEMPRA 1.6 IESX 1994/95 1.099.000.00 SIT Uniš GOLF JX 1987 540,000,00 SIT Ugodna posojila. Zamenjava staro za novo. AC PEUGEOT, Bakovska 29b, tel.: 31 282,21 459. TOVORNI AVTOMOBIL ZNAMKE FAP, tip 1213 (170 KM), letnik 1983, registriran do januarja 1999, prodam. Tel.: 13 28 10, od 2. 11. 1998 dalje med 7.00 in 15.OO. m20943 R 4 GTL, letnik 1984, neregistriran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 22 1 32. HYUNDAY ACCENT 1,3 LS, 5-vratni, letnik 1995, oktober, prevoženih 30.000 km, kovinsko sive barve, ugodno prodam. Tel.: 62 751. m20962 TOMOS ATX, lepo ohranjen, svetlo rdeč, prodam. Partizanska 30, Bakovci. m20969 ' AUDI 80, letnik 1979, in GOLF 1,6, GL, letnik 1986, ugodno prodam. GSM: 041 747 390. m20976 GOLF, I. 1979, bencinski, 107.000 km, registriran do marca 1999, vlečna kljuka, 80.000 SIT, prodam. Tel.: 28 294. m20980 ZASTAVO POLY, letnik 1991, registriran do marca, prodajo. Cena po dogovoru. Tel.: 411 972. m2O987 CHRYSLER LE BARON, letnik 1990, potreben ličenja, prodam ali menjam za kombi. Tel.: 81 384. m20994 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 48 941, Krnci 1. m20921 ZAJCE ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo in rdečo peso za ozimnico prodam. Tel.: 27 508. m2O927 KRAVE PO IZBIRI, A-kontrole, zaradi bolezni lastnika prodam. Sebeborci 72. m20930 SVINJO za zakol, okrog 180 kg, in motor za Zastavo 101, malo rabljen, prodam. Tel.: 40 350. m20946 PUJSKE in svinjo za zakol prodam. Plečnikova 62, Krog, tel.: 22 945. m20975 MLADIČE, nemške ovčarje, prodam. Tel.: 48 361. m20977 PUJSKE prodam. Tel.: 27 391. m20981 PUJSKE in bučno olje, večje količine, prodam. Tel.: 46 374, Tišina 41 a. m20989 NESNICE pred nesnostjo lahko naročite po tel.: 82 401. m20993 PUJSKE prodam. Tel.: 40 411 ali Skakovci 60. m20999 posesti <2rBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, LICENCA; do 10.11.98; VETERINARSKA OBRATNA AMBULANTA, PRAŠIČEREJA PODGRAD D. O. O., PODGRAD 38, GORNJA RADGONA DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO ODGOVORNI VODJA NAJZAHTEVNEJŠIH DEL; nedoločen čas; 48 mes. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT S PODROČJA GRADBENIŠTVA- INSTALACIJE; do 03.11.98; BLISK MONTAŽA D. O. O. MURSKA SOBOTA, PLESE 9, MURSKA SOBOTA VIGROS, d. o. o., Murska Sobota, Lendavska 11 razpisuje prosto delovno mesto tajnice - administratorke Od kandidatke pričakujemo izpolnjevanje naslednjih pogojev: 1. končana srednja šola ustrezne smeri - V. stopnja 2. 2 leti delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu 3. aktivno znanje angleškega jezika 4. znanje dela z računalnikom v okolju VVINDOVVS (WORD, EXCEL). Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s 3-me-sečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: VIGROS, d. o. o., Murska Sobota, Lendavska 11,9000 Murska Sobota, s pripisom: razpis za tajnico. Kino Park Murska Sobota V petek, 30. oktobra, bo ob 18. in 20. uri na sporedu ameriška srhljivka Dež za ubijanje. Med prazniki ne bo predstav! Kino Gornja Radgona Tu si lahko ogledate kar tri filme. Ameriško celovečerno risanko Mala morska deklica bodo vrteli v petek, 30. oktobra, ob 17., v soboto, 31. oktobra, ob 16., in v ponedeljek, 2. novembra, ravno tako ob 16. uri. Ameriška vohunska akcijska komedija Maščevalci bo na ogled v petek ob 19., v soboto ob 18., v nedeljo ob 20. in v ponedeljek ob 18. uri, ameriška grozljivka Krik 2 pa v petek ob 21., v soboto ob 20., v nedeljo ob 18. in v ponedeljek ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 31. oktobra ob 19.30, in v nedeljo ob 17.15 in 19.30 bo na sporedu ameriški film Šest dni, sedem noči. žrebanja prispelih rešitev nagradne križanke Ob mesecu varčevanja, ki je bila objavljena v Vestniku 8. oktobra 1998. Prispelo je 938 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci križanke: 3. nagrada: 20.000 Majda Čemi, Žitna 3, 9233 Odranci 2. nagrada: 30.000 Matja Kranar, Žižki 20b, 9232 Črenšovci 1. nagrada: 40.000 Andrej Glavač, Slovenska 4, Černelavci, 9000 Murska Sobota !/O ) pomurska banka Na kratko Odranci Vinogradniško-sadjarsko društvo Odranci ima 40 članov. Pred kratkim so pripravili razstavo sadja, s katero so hoteli navdušiti sovaščane za sajenje sadnega drevja in pridelavo, morda celo predelavo sadja kot dopolnilno dejavnost na kmetijah. Na ogled (tudi pokušino) je bilo 50 sort jabolk, 18 sort hrušk, razno suho sadje (krhlji), a tudi kutine, lešniki, kostanji, jabolčnik, jabolčni kis in več vrst sadnega žganja. (J. Ž.) Murska Sobota Društvo upokojencev Murska Sobota, katerega predsednik je Jože Vild, je imelo 22. oktobra športni dan, posvečen balinanju. Prišli so tudi gostje: iz Lendave, Bakovec in Murske Sobote, ekipi podružnic društev multiple skleroze iz Gornje Radgone in Murske Sobote ter ekipi društva za rekreacijo in šport invalidov (DRŠI) iz Murske Sobote. Med osmimi ekipami je zasedla prvo mesto ekipa DU Murska Sobota, druga je bila ekipa DU Lendava in tretja DRŠI Murska Sobota. (Filip M.) Delimo vstopnice za kino Upanje ostaja v istoimenskem filmu za Sandro Bullock, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Mateja Novak, Panonska 55a, 9231 Beltinci. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo igra glavni vlogi v filmu Dež za ubijanje? Odgovor: Kupon Št. 82 Odgovore pošljite do 3. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1.1AM - Suggs 2. JE MARCHE A L'ENVERS - Ophelie Winter 3. RAY OF LIGHT - Madonna 4.1 BELONG TO YOU - Lenny Kravitz 5. CRUSH - Jennifer Paige 6. I DON’T WANNA KNOW- Julian Lennon 7. STAN D BY YOUR MAN - Elton John PREDLOGI: TESTIFY - Mpeople MISS YOU LIKE CRAZY - The Moffatts HOLD ME - Ebba Forsberg LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ČAKAM Andrej Šifrer 2. KAJ PATI PISKAŠ - Vlado Kreslin in Katarina Nemec 3. NAJ ANGELI TE ČUVAJO - Natalija Verboten 4. KO SEM BIL MLAD, SEM BIL TRAPAST - Adi Smolar 5. VROČA HLADNA - Botri 6. DUŠA JE PRAZNA - Janez Zmazek - Žan 7. TVOJA PESEM - Melita Osojnik PREDLOGI: VROČA NOČ - Vili Resnik POVEJ Ml, ZAKAJ - Marta Zore ZREJLO JE ŽITO - Dorina in Dejan LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. KJE JE NA VASI LIPICA - Ans. Lojzeta Slaka 2. ČRNOLASO DEKLE - Slapovi 3. OČETOV DOM - Ans. Nika Zajca 4. MOJI ZVONOVI - Mi trije in Stiski kvartet 5. BREZ BENCINA - Ans. Grega Avsenika 6. NA PLANINCO PO TRAVCO - Gašperji 7. KO ŠMARNICE SO ZACVETELE - Šaleški fantje PREDLOGI: MOJA PLANINA - Gamsi FANTJE JUNAKI - Vesna in Vlasta NOCOJ Tl POJEM V SLOVO - Rubin Izpolnjene-kupone pošljite do četrtka, 5. novembra 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. k Kupon št. 44--------- Glasujem za skladbo - tuja: —.—.—__— — ------------------ domača: __________________-—-—--------—------------------ narodnozabavna:-----------------------------—------------ Ime in priimek ter naslov: -----—----------------------— PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel št.; 062/449 24 70. Dolga vas V tem kraju obnavljajo in deloma tudi širijo vaški kulturni dom. Delavci lendavskega Gidosa bodo stavbo nadzidali,- s čimer bo pridobljenih 200 kvadratnih metrov površin. Glavnino denarja za ta objekt so zbrali v vasi s krajevnim samoprispevkom, drugo pa je zagotovila lendavska občina s proračunom. Nov dom bo nared do konca leta, tako da bodo v njem že lahko silvestrovali. (J. Ž.) Radvenci “V Radvencih živim od rojstva. Jezi pa me, da se nihče ne pobriga za boljšo urejenost vaške ceste, ki vodi skozi vas, ki sicer spada v KS Negova. Rad bi grajal našega vaškega .odbornika’, ki ni poskrbel, da bi z gramozom zadelali jame. Na cesto je vezanih sicer 35 gospodinjstev, po njej pa pelje vsak dan tovornjak, ki pobira mleko. Najboljša rešitev bi bil seveda asfalt,” se je razburjal vaščan Matjaž Karlo, ki nas je poklical, da smo si potem skupaj ogledali cesto. “Krajani smo pripravljeni prispevati svoj delež, samo da bi se rešili prahu,” je dodal. (L. Kr.) Tišina V novi občini Tišina so ustanovili občinski odbor SDS Tišina in organe, ki so potrebni za nemoteno delovanje te stranke. 'Za predsednika so izvolili Evgena Poldaufa iz Murskih Črnec, za člana predsedstva pa Majdo Vinkovič in Zoltana Cigu-ta. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena Jože Bakan (predsednik) in Dragica Poldauf (članica). SDS v občini Tišina čaka veliko dela, še zlasti pred bližnjimi volitvami. (D. V.) Bratonci Pred vaško-gasilskim domom v Bratoncih so domačinom predstavili gasilsko vozilo Renault, ki ima vgrajeno visokotlačno črpalko, 35OO-litrski rezervoar za vodo in penilo. Vozilo ima še druge pridobitve, kar samo dokazuje, da je zelo primerno za hitre intervencije. Vozilo je vredno sedem milijonov tristo tisoč tolarjev. Polovico je primaknila beltinska občina, drugo pa so zbrali v Bratoncih. Vozilo bodo slovesno prevzeli prihodnje leto julija. (J. Ž.) ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 27.10.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27. 10. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.348,1196 1.349,00 1.363,00 Francija 100 2.829,0308 2.831,10 2.859,40 Nemčija 100 9.485,1162 9.492,00 9.587,00 Italija 100 9,5876 9,40 9,69 Švica 100 11.612,6278 11.504,80 11.737,40 ZDA 1 156,4380 155,80 158,10 Za tiste, ki še nimajo načrta, vedo pa, da ga bodo imeli! Nenamensko obročno varčevanje Nenamensko obročno varčevanje je oblika postopnega varčevanja, varčevanja korak za korakom, ki ne obremenjuje družinskega proračuna. Obročno lahko varčujete eno, dve ali tri leta, in sicer tako, da vsak mesec na posebno varčevalno knjižico polagate najmanj 9.000 tolarjev. V banki vam za privarčevana sredstva ponujamo ugodne obresti, saj je že pri varčevanju nad 1 leto obrestna mera enaka kot pri 6-mesečnem depozitu, pri varčevanju nad dve leti pa je obrestna mera enaka kot pri depozitu nad 12 mesecev. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke E R I T E I Še tri številke VESTNIKA nas ločijo od 13, novembra, ko bo VESTNIKOVO nagradno žrebanje PEUGEOTA 106, samo dvakrat pa bodo v VESTNIKU objavljeni agradni ki vas lahko pripeljejo do Izpolnite priloženo naročilnico. Naročnino za pol leta boste poravnali ob prevzemu nagrade - paličnega mešalnika. Naročam MK za eno leto) Ime in priimek:______________________ Ulica: Kraj: _ Pošta:----------------------------------------- Podpis:___________________________________________-— Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Dušan Lovrec iz Gibine pri Vitomarcih in Mihaela Vrbančič iz Dragotinec sta bila nekoč sošolca na osnovni šoli pri Svetem Juriju ob Ščavnici, zato se že dolgo poznata. No, odločilno pa je bilo njuno srečanje v diskoteki v Vitomarcih, ko sta se zaljubila in - kot je to zdaj že navada - začela skupaj živeti. Dušan je 24-letni strojni tehnik, Mihaela pa 22-letna izredna študentka ekonomije. On je »zapustil« očeta Martina in mater Silvo, ki imata na Gibini srednje veliko kmetijo, in se preselil na domačijo Vrbančičevih, kjer sta ga z veseljem sprejela tast Milan, sicer zaposlen v Avstriji, in tašča Jožica. Jasno: najbolj vesela pa ga je seveda ženkica Mihaela. Civilna poroka je bila na matičnem uradu pri Svetem Juriju ob Ščavnici, cerkvena pa v baročni cerkvi Svetega duha na Stari Gori. Njena poročna priča je bila teta Olga Zavcar z Rožičkega Vrha, ki je za gostijo tudi prispevala 500 litrov vina. Njemu pa je bil poročni priča Karl Roškar iz Maribora in mladoporočencema je podaril sušilni stroj za perilo. Gostija, na kateri je bilo 160 gostov, pa je bila v vaško-gasilskem domu na Stari Gori, trajala pa je dva dni - v soboto in nedeljo. Igrali so 3lovenskogoriški fantje. Zanimivo pa je, da Dušana niso sprejeli za zeta kar tako, ampak je moral prej opraviti »izpit«. Šlo je seveda za negovanje Nada Novak, vodja Lekovega obrata Kozmetika v Lendavi, je zaenkrat srečno prestala enourni tihi štrajk tistih zaposlenih, ki so jim zmanjšali delovni teden na 36 ur in jim zdaj tudi obračunavajo manjše plače (za 162 ur mesečno). Pri delavcih uprave se to seveda ni zgodilo. kkk Janez Lotrič, šef uprave Petrola, je zaposlenim že dvakrat znižal plače. To pa seveda še ne pomeni, da na ta način zbira denar za sanacijo lendavske Nafte. običaja, preden gresta mlada k poroki. Tako je moral pokazati, ali ve žagati in »kalati« drva, mlatiti s cepmi... Izpit je opravil, nato pa je moral spiti kozarček do dna. Mladoporočenca Lovrec (nevesta je prevzela ženinov priimek) sta bila pred poroko na dopustu v Poreču na Jadranskem morju, načrtujeta pa tudi poporodno potovanje. Pa še nekaj je, česar ne smemo izpustiti: lani sta na pobočju pred domačijo v Dragotincih zasadila 250 breskev, to jesen pa jih nameravata posaditi še 500, torej sta zelo pridna. Otrok pa še nimata. - Š. S. 106 razlogov za PEUGEOT 106! Polančani se pritožujejo, ker novinar Štefan Sobočan ni opazil, da so v KS Velika Polana z asfaltno prevleko preplastili nekaj deset metrov ceste proti Mali Polani. Za nekaj | posameznikov so zastonj asfaltirali tudi nekaj < metrov »božjih poti", a pozabili pa so za plačilo J asfaltirati izvoz na | dvorišče KZ Hotiza - f Polana v Veliki Polani, ! kamor krajani poleg j drugega dvakrat dnevno/ prinašajo tudi mleko, f Nekdo je dejal, da je to zadnja slika vsemogočnega predsednika KS Polana-kkk Endre Gonter, slikah moški član agencije Venera in polprofesion^111 vinogradnik, se je takoj-ko je zvedel za letošnja odkupne cene grozdja111 vina, odločil, da za sf0 odstotkov poveča sv$ vinogradniške površin6' Sicer pa Endre takov umetnosti kot vinogradništvu sledi svetovnim trendom in I na novih površinah f prideloval rdeče vino. J Izžrebani dobitniki Vestnikovih nahrbtnikov, ki so poslali pravilne rešitve prejšnjega nagradnega kupona: Ludvik Vogrinec, Police 80, 9250 Gornja Radgona - Daniel Gorza, Markovci 67, 9204 Šalovci - Majda Domanjko, Kapelski Vrh 11, 9252 Radenci - Franc Rogan, Dolnji Slaveči 29, 9264 Grad -Teodor Horvat, Rožna ulica 8, 9224 Turnišče - Helena Škerget, Filovci 55, 9222 Bogojina - Milan Zadravec, Velika Polana 178, 9225 Velika Polana - Jožica An-drejč, Jurovski Dol 90, 2223 Juro-vski Dol - Ludvik Nemec, Krplivnik 32, 9205 Hodoš - Milan Stajnko, Ključarovci 50a, 9242 Križevci pri Ljutomeru. 107. razlog za avto PEUGEOT 106! VESTNIKOV KOLEDAR 22. oktober, četrtek, VENDELIN 23. oktober, petek, SEVERIN 24. oktober., sobota, RAFAEL 25. oktober, nedelja, DARJA 26. oktober, ponedeljek, LUCIJAN 27. oktober, torek, SABINA 28. oktober, sreda, SIMON Lunine mene: Pozor: 25. oktobra ob 2. uri se ura premakne nazaj! 26. oktobra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 34 minut, zašlo pa ob 16. uri in 58 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 24 minut. 28. oktobra bo ob 12. uri in 46 minut na nebu nastopil prvi krajec. Srečneži so, ki se ponašajo s peugeotom (pežojem) 106! In kaj naj storimo drugi? Še sami kupimo pežoja, lahko pa ga tudi dobimo v Vestnikovem nagradnem žrebanju. Imamo 106 razlogov za pežo 106 in najmanj en razlog -107. razlog - za redno branje oziroma naročilo na Vestnik: Brez domačega časopisa pač ne gre! Bralci in naročniki smo povabljeni k novi nagradni igri: Povem ti na uho: Izreži, prilepi na dopisnico in pošlji rešitev do ponedeljka na | naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota Nagradni kupon št. 15 Voziti želim 106 pežo, ker: aj ima dinamična prestavna razmerja b) ima elegantno notranjost c) ima velik zadnji brisalec Naslov reševalca:------------------------------------------- Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli Vestnikove nahrbtnike. Vse druge dopisnice »gredo« v boben in novembra bomo izžrebali srečneža, ki se bo potem lahko pohvalil: Povem ti na uho: »Vozim 106 pežo!« Na letošnjih Erjavec' Zadravčevih dnevih’ so bili posvečeni konzerviranju krme, sos zbrali kmetijski . strokovnjaki in sveto^ iz vse Slovenije- J Čeprav bi o konzerviraj krme morali največ vede kmetje, je bil na ten1 posvetu edini udeležb - kmet le kmetijski minister Ciril Smr^ Janez Erjavec, dire^ Pomurskega sejma^ letošnjem sejmu bolj nestrpno kot kj. mošta-pričakuje kroj nove slovenske vins kraljice. Kaže, dase’ nad sedanjo tak° navdušil, da bij^Ll kakšno leto kar pod® mandat. KEŠEM M KO