IZ VSEBINE: ,4. Zasedanje SIS Družbenih dejavnosti 6. Dan zdravja 7. Lučani ne bodo plavali 10. Nič več DA ali NE ... Na glasovanju enotni kot še nikoli! Glasovanju o članu predsedstva SFRJ iz SR Slovenije v nedeljo, 2. aprila, je potrebno oceniti z več strani; s strani priprav, izvedbe in izida glasovanja. Priprave na glasovanje, čeprav so izgledale v poslednjem trenutku pred glasovanjem še tako skromne, moramo priznati, so bile obširne, čeprav ne tako temeljite in sistematične kot bi si jih nekateri v predvideni spremenjeni volilni zakonodaji želeli. Ne smemo namreč pozabiti, da moramo v izvedene priprave všteti tudi vse temeljne in občinsko kandidacijsko konferenco, razgovore s kandidati ob različnih okroglih in TV mizah ter se nazadnje dogajanje v naši širši družbeni skupnosti, ki po svoje prispeva k temu, da ljudje kot posamezniki v znak protesta proti nečemu in v znak strinjanja z drugim, hočejo izraziti svojo osebno voljo. Posledica takih širših priprav je v naši občini zgledno izvedeno glasovanje. Pri pregledu volišč smo ob skromno izvedenih neposrednih pripravah bili vedno znova presenečeni nad zavzetostjo in iznajdljivostjo volilnih odborov in predstavnikov organov KS. Kljub skromnim dobljenim sredstvom za izvedbo glasovanja, so za dane razmere bila volišča primerno urejena, mnogokje že s pravimi glasovalnimi mesti, na vseh pa je vladalo pravo in vedro volilno vzdušje. Prav nikjer v občini nismo ugotovili incidenta, ki bi bil v zvezi z glasovanjem. Moram reči, da so vsi v tokratni igri polno odigrali svoje vloge, od občinske volilne komisije, ki je delovala tokrat brez asistence velikih političnih štabov, do krajevnih konferenc SZDL in volilnih odborov. To smo na zaključku ugotavljali vsi z močno izraženim občutkom, da se premalo zavedamo kako zavedne volilce— državljane imamo v občini in ka- ko sposobni znajo biti njihovi runkcionarji v KS, ko so primerno motivirani in jim je naložena konkretna odgovornost. To je ponoven nauk za vse, ki ne zaupajo ljudem in vidijo, da jih je potrebno povsod voditi za roko. O izidu glasovanja moram reči, da je bil za vse, s katerimi sem govoril, ocena pa je bila dana tudi že na nekaterih organih, veliko presenečenje. Pričakovali smo namreč na voliščih 60—70% volilcev, odzvalo pa se jih je kar 93,6 %. Presenečenje pa je prav gotovo tudi opredelitev za kandidata Janeza Drnovška, ki je na temeljnih kandidacijskih konferencah dobil mnogo manj podpore kot njegov sokandidat. Kakorkoli že, Velenjčani smo s svojim odzivom na glasovanju včeraj dokazali, da čvrsto stojimo za vsemi tistimi dogajanji v naši skupnosti, ki vodijo k večji demokratičnosti, svobodi in ustvarjalnosti človeka in da nas ne morejo spreti, čeprav smo tako močno raznorodni. Z opredelitvijo za mlajšega od obeh kandidatov smo tudi dokazali, da mislimo resno in hočemo spremembe, ki so v naši družbi nujno potrebne. Prav gotovo so se ob izvajanju glasovanja pojavljale tudi po- manjkljivosti. Danes ni pravi trenutek, da bi jih ocenjevali. To bomo storili na prihodnji seji predsedstva OK SZDL predvsem z namenom, da jih čim več odpravimo in se pripravimo na prave volitve po spremenjeni zakonodaji, ki bodo prihodnje leto. Dogajanja ob glasovanju v nedeljo so bila za vse nas dobra šola. Udeležbi na voliščih ob rob pa tole: mnogim nam, ki kakorkoli predstavljamo voljo ljudi v teh zapletenih časih, bo mnogo laže ob tako množični podpori tistega, za kar se na raznih mestih zavzemamo. Pankrac Semečnik Predsednik OK SZDL Velenje glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje V krajevni skupnosti Šalek so se ljudje množično izrekali tudi, da odstopijo enodnevni zaslužek, če bi bilo treba, za noro teloradnico (1. slika). Na voliščih je bila relika zarzetost, tudi iznajdljirost odborov, glede na dane razmere so bila rolišča primerno urejena (2. slika). Kar 98 odstotkov rseh volilnih upravičencev r Zarodnjah (proti sta bila samo dva) se je izreklo — kot so zapisali na transparent r središču kraja — ZA lepši jutri, ZA NAS (3. slika). titovo velenje, 6. aprila 1989 številka 13 (969), cena 2000 dinarjev Odločili smo se za Janeza Drnovška Titovo Velenje Od 29.804 vpisanih volilcev jih je glasovalo 27.919, ali 93,6 odstotka. Za Janeza Drnovška je glasovalo 56,1 odstotka glasovalcev, za Marka Bulca 42,5, ostali glasovi so bili neveljavni. Marsikje so krajani zelo hitro pohiteli na volišča, najhitreje so državljansko dolžnost oprav ili v Belih vodah in na enem izmed volišč na Konovem, saj so že do 101. ure oddali svoj glas. W Zavodnjah so razpisali še krajevni referendum, na katerem so od skiupščine občine Velenje zahtevali, da termoelektrarne Šoštanj »1. januarja 1993 takoj, nepreklicno in trajno, do izgradnje čistilnih naprav zmanjšajo proizvodnjo do te mere, da bodo skupne emisije žve-plovega dioksida zmanjšane za 90 odstotkov glede na leto 1980«. To zahtevo morajo uresničiti, če do takrat ne bodo namestili čistilnih naprav. V krajevni skupnosti Šalek so s tem šolskim letom učenci pričeli obiskovati novo šolo, ki pa je brez telovadnice. Tu so v nedeljo ob glasovanju ugotavljali tudi pripravljenost krajanov, da se odrečejo enodnevnemu zaslužku in ga prispevajo za novo telovadnico. Krajani Šaleka in tudi ostalih sosednjih krajevnih skupnosti, iz katerih otroci obiskujejo to šolo, so izrekli veliko pripravljenost za pomoč pri gradnji tega pomembnega objekta. Na nedeljske volitve so se tudi v Zgornji Savinjski dolini temeljito pripravili, prebivalci pa so se z udeležbo ponovno izkazali. Ta sicer nikoli doslej ni bila vprašljiva, tokrat pa je dokazala, da delovnim ljudem in občanom mozirske občine ni vseeno kdo nas bo vodil in kakšna bo naša prihodnost. O tem priča najprej udeležba, za njo pa resnost pri izpolnjevanju dolžnosti in pravice, kar je bilo očitno na vseh volilnih mestih. Prvo neposredno opredeljevanje je torej uspelo, obenem pa je napotek za politično ravnanje v bodoče. V mozirski občini je 12.086 vpisanih volilcev glasovalo na 32 voliščih. Med obema kandidatoma je izbiralo 11.217 upravičencev, ali 92,81 odstotka. Za Janeza Drnovška se je odločilo 6.970 volilnih upravičencev, ali 63 odstotkov, za Marka Bulca pa 4.123, ali 37 odstotkov. Najvišja je bila udeležba v krajevnih skupnostih Bočna in Nova Štifta 97 odstotkov, »najslabša« pa na Ljubnem in v Lučah — 91 odstotkov. Zapišimo še to, da so Lučani obenem podpisovali izjavo, s katero se izrecno odločajo proti zajezitvi Lučnice in akumulaciji Pod-volovljeka. j. p. v soboto konferenca velenjskih komunistov Sindikat 0 ViŠitli Stanarfll Znana je zahteva slovenskih sindikatov, ki so jo oblikovali do rasti cen stanarin v letošnjem letu: te naj se prilagajajo nominalni rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije na način, s katerim bo dosledno uresničena politika Zveze sindikatov Slovenije o ohranjanju realne vrednosti osebnih dohodkov v letošnjem letu. In za to, so rekli v slovenskih sindikatih, nosijo odgovornost predlagatelji. Takšna sindikalna zahteva je sprožila že kar nekaj polemik na najrazličnejših ravneh. Če se spomnite, je bila natanko takšna zahteva, oblikovana na Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje že v lanskem letu. Letos februarja pa je bila na seji velenjske občinske skupščine sprejeta strategija in cilji za uresničevanje smernic izboljšanja razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu (skupaj s pogoji in metodami), kjer je bilo rečeno, da bo upoštevano ravnovesje med ekonomskimi cilji. V občini Velenje naj bi se cene, po dogovorjeni dinamiki, povišale spet 1. maja in to usmeritev bi morali upoštevati tudi predlagatelji novih cen, pravijo na sindikatu. / (mkp) Na novi poti Na vprašanje kako uspešno velenjski komunisti uresničujejo naloge in cilje, ki so si jih postavili, naj bi v soboto odgovorila njihova konferenca. Ta se bo pričela ob 8. uri v Kulturnem domu, na njej pa bo po uvodnem poročilu delo steklo po skupinah in to na tistih področjih, ki so jim v preteklem letu komunisti v naši občini namenili največ pozornosti. To pa so predvsem vloga skupščine in njenih organov, prostor in ekologija, razvoj in prestrukturiranje OZD, razvoj drobnega gospodarstva, inovati-vne dejavnosti in družbenih dejavnosti, urejanje financ, kadrovsko področje in razvoj krajevnih skupnosti. Torej zahtevna paleta vsakodnevnih življenjsko pomembnih vprašanj, ki pa so vsaka zase del dokumenta, ki smo ga pred časom potrdili na zborih skupščine in ga najbolj poznamo kot Program Q. V njem smo si poenostavljeno povedano zadali za cilj ustvarjanje takšnih pogojev, ki nam bodo na vseh področjih omogočali uvrstitev med najboljše. Prav konferenca velenjskih komunistov pa naj bi odgovorila na vprašanje, če so že sprožene aktivnosti in gibanja, ki vodijo) v željeno smer. V piripravljeni analizi sedanjega stainja člani občinskega komiteja uigotavljajo, da so bili po-mbini koraki storjeni na področju vloge skupščine in njenih organtov prav v razvojnih prizadevanjih, kjer je bila s Programom iQ oblikovana jasna strate- gija odgovornosti prebivalcev občine za lasten razvoj. Zelo pomembne so tudi spremembe v odnosu do prostora in ekologije in prizadevanja na področju razvoja organizacij združenega dela in prestrukturiranja gospodarstva. Vendar pa bo prav na tem zahtevnem področju postavljene cilje še kako težko uresničiti. Celotna analiza namreč opozarja, da se stanje v naši občini vedno bolj zaostruje na področju zaposlovanja, kjer v preteklosti pravzaprav nismo imeli nobenih težav. Prizadevanje po iskanju in uveljavljanju lastnih pozitivnih značilnosti in prednosti ter njihovo nadaljnje uveljavljanje, bo torej ena od osrednjih nalog velenjskih komunistov v naslednjem obdobju, seveda pa bo konferenca pokazala še druge naloge pomembne za uspešen razvoj naše doline in verjetno odgovorila, kako bi se bilo potrebno organizirati, da bi spodbudili vse odgovorne nosilce, da pomagajo doseči zahtevno postavljene cilje. (bz) Mladi o znanju in veščinah Na zadnji seji odbora za izvedbo občinskega tekmovanja mladih v znanju in veščinah SLO in DS pri predsedstvu OK SZDL Velenje so se člani domenili, da Mi smo za model i bo letošnje tekmovanje v soboto, 22. aprila ob 8. uri, na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. To tekmovanje je za učence osnovnih šol in srednjega usmerjenega izobraževanja občine Velenje. Pred občinskim tekmovanjem morajo vse šole organizirati šolska tekmovanja in to do 15. aprila. Na seji so se dogovorili o posameznih nosilcih nalog in o poteku občinskega tekmovanja. Žal se tokrat seje ni udeležil nihče z občinskega mladinskega vodstva, čeprav je to tekmovanje mladih. Težko je reči, da ta dan nihče od mladih ni imel urice časa! B. M. Dan komunista Občinska konferenca ZKS Velenje in časopis Komunist sta pripravila v četrtek v Titovem Velenju dan Komunista. Potekal je delovno, saj so se zvrstile številne okrogle mize. Dan se je začel s pogovorom o prenovi te organizacije, informiranju in časopisu Komunist. Sledile so okrogle mize, na katerih so govorili o knjižnici kot temeljni sestavini kulturnega standarda, o metodah delovanja v Zvezi komunistov ter o izobraževanju odraslih. Tema dneva je bila javna tribuna v Gorenju, ki se je je udeležil tudi predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan (gornja slika), na njej pa so govorili o novi jugoslovanski demokratični sintezi. Na Konovem dan mladih ustvarjalcev Dan Komunista so sklenili v četrtek v domu DPO na Konovem z večerom mladih ustvarjalcev (slika spodaj). Na njem so pisatelji iz Šaleške doline, Ljubljane in drugih republik predstavili svoja najnovejša dela. Na kraju večera mladih ustvarjalcev so se pogovarjali o svojem ustvarjalnem delu in o bodočih načrtih. Bilo je izrečenih veliko spodbudnih besed, poslušalci pa so ustvarjalce nagradili z močnim ploskanjem. Celjsko območje Govorice preveriti z meritvami Čeprav zdaj ni govoric o novih določanjih lokacij za odlaganje radioaktivnih odpadkov so se vsaj v Celju in delu laške občine spet razvnele govorice o takem nevarnem odlaganju. Mnogi Celjani namreč menijo, da so take nevarne snovi tudi na cinkarniški deponiji, krajani Sedraža v laški občini pa se tudi bojijo, da so odpadki, ki jih odlagajo na njihovo odlagališče, radioaktivni. O sumih oziroma govoricah, da naj bi na cinkarniško odlagališče zašli tudi radioaktivni odpadki, so že dvakrat spregovorili tudi na sejah skupščine Celje, saj so po govoricah v celjski in šentjurski občini delegati zastavili tako delegatsko vprašanje. Na tem območju namreč že nekaj časa krožijo govorice, da jedrska elektrarna Krško odlaga del svojih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na to odlagališče; eni so celo vedeli povedati, da so nekaj takih snovi vgradili v pregrado nove deponije. Še dodatna osnova za take govorice je bilo časnikarsko poročilo z izjavo hrvaškega inšpektorja, da naj bi se bilo pred kratkim »čudežno« zmanjšalo število sodov s takimi snovmi v naši nuklearki. In ker so celo govorice, da je radioaktivna tudi sadra, ki jo odlaga Cinkarna, je bilo vse to dovolj velik razlog za delegatsko vprašanje in seveda zahtevo, za ustrezno akcijo. Celjski gradbeni inšpektor je zaslišal predstavnike izvajalcev in investitorja, vendar so mu vsi zagotovili, da pri gradnji ni prišlo do nikakršnih takih stvari in da so vgradili le material, ki je bil predviden z načrtom. Celjski izvršni svet je tudi zahteval od krške nuklearke ter slovenske in hrvaške inšpekcijske službe uradna pojasnila, v aktivnost pa se je vključila tudi UNZ Celje. Resnično namreč želijo razjasniti vse zadeve in najti pravi odgovor na govorice. Občani pa jim ob vsem tem zamerijo le to, da niso že takoj ob pričetku govoric naredili najosnovnejše: naročili merjenje radioaktivnosti. Če bi te pokazale, da ra-diacije ni, bi bilo gotovo tudi takoj zaustavljeno vse govoričenje o tem, da občane nekdo spet izigrava. Gotovo bi morali podobno narediti tudi v Sedražu, pa čeprav stvar tam naj ne bi bila tako huda. Tam urejajo deponijo, vendar seje zgodilo, da mnogi razne stvari odlagajo že prej, ko še niso končani niti vsi načrti, kaj šele, da bi deponijo že tudi uredili. Tamkajšnji ribiči so opozorili, da so na tej deponiji tudi snovi iz hrastniške steklarne, ki so strupene za vodni živelj. Od tod do govoric, da so tu tudi radioaktivni odpadki, pa ni bilo daleč. Najboljši odgovor na vsa sumničenja so seveda stvarni dokazi. To pa so gotovo meritve, saj bodo ljudje tem bolj verjeli kot uradnim dopisom »prizadetih« organizacij ali služb. (-/k) Savinjsko — šaleška naveza Dežela presenečenj Čudni so tile tujci! Vztrajno trdijo, daje pri njih vse večje zanimanje za taka turistična potovanja, kjer so vključena tudi najrazličnejša presenečenja, hkrati pa zagotavljajo, da pada zanimanje za Jugoslavijo. Pa vas vprašam, je res veliko takih dežel na svetu, kjer bi se ljudje lahko srečali s toliko presenečenji, kot pri nas?! Ni — zato bi naše turistične agencije morale pri svojem prodoru na tuje tržišče, pri bitki za turiste, bolj igrati prav na to karto. če je Finska dežela tisočerih jezer, je Jugoslavije dežela vsaj toliko presenečenj. Če že hočemo našteti vsej nekatere od teh, moramo začeti pri svojem pragu, da nam ne bi kdo očital, da dajemo prednost drugim. Pri nas je recimo svojevrstno presenečenje, da še ob ustavljenem celem bloku termoelektrarne včasih v Zavodnjah še te dni zabeležijo koncentracije žveplovega dvo-kisa, ki so blizu kritične meje. Ali malo dalje: da imamo dolino, ki je ena najlepših v Evropi (tisto, da je ena najlepših, ne pa najlepša, smo zapisali le zato, da ljudje vedo, da smo tudi skromni), pa je vendarle izredno slabo obiskana. Gotovo so presenečenja tudi ta, da imamo slabo razvito gospodarstvo, pa nadpovprečno razvito onesnaženje. In da imamo ob šepavem gospodarstvu v regiji dve gospodarski zbornici, pa čeprav imata Te malo za »zbrajati«. Pa dve »finančni policiji« . . . Za tujce, ki pri nas še niso bili, so presenečenje gotovo tudi naše ceste, ki so take, da ni čudno, da ne moremo slediti ostalim v predelu Evrope, kjer opazujemo sončni zahod. Presenečenj je še več, pa REKLI SO ... F Dr. Aleksander Bajt v Titovem Velenju: KAKO REŠITI PROBLEM NEUČINKOVITOSTI NAŠEGA GOSPODARSTVA Mi vemo, kako gospodarijo primerljiva kapitalistična gospodarstva, treba je tako gospodariti in konec. To pa pomeni uvedbo trga, to pomeni popolnoma samostojna podjetja in to pomeni avtomatično tudi privatno lastnino — privatna podjetja. Pa še nekaj to pomeni: pomeni namreč spremembo političnega sistema, ki bi omogočil, da bi privatna lastnina bila prevladujoča oblika lastnine v gospodarstvu. Samo zaenkrat ne vidim nobenih možnosti, da bi se naš gospodarski sistem spremenil v tem smislu. To pa iz političnih razlogov, ki so različno močni v različnih delih dežele, pri nas nekoliko manj močni, na vzhodu pa nekoliko bolj, bodo pa tudi pri nas bolj močni do konca tega leta ... Iz političnih razlogov torej ni mogoče računa- ti, da bi se naš ekonomski sistem spremenil tako, da bi lahko računali na učinkovitost, kakršno imajo primerljiva gospodarstva. O ZASEBNI IN DRUŽBENI LASTNINI Družbena lastnina bo ostajala še naprej, kot dominantna oblika lastnine in ta sektor bo odločal o učinkovitosti celotnega gospodarstva, ki ga ne bomo spreminjali. Če bi spremenili družbeni sektor v privatnega, potem je drugo. Dokler pa družbeni sektor ostane, je privatna lastnina mogoča samo na perifernih sektorjih, sploh pa privatna lastnina ni v tistem smislu, kot na zapa-du, ampak neka socialistična lastnina. Samo zamislite si, kako ustanavljajo privatna podjetja! Cele firme imamo sedaj, ki ustanavljajo privatna podjetja, zgradbe gradijo v katere bodo šli obrtniki, ki bodo v teh zgradbah delali. PA TO NI PRIVATNA LASTNINA, to ni privatno podjetje, to je državno privatno podjetje. Za privatnega podjetnika je treba ustvariti pogoje, v katerih se bodo tisti, ki so sposobni, sami pokazali. V šupo bo šel, v klet bo šel, kaj jaz vem, kje vse bo začel delati. Ko pa bo uspešen, ko se bo pokazalo, da je njegova »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965;od I.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 2.000 izvodov. Mesečna naročnina 7.150 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 21.450 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 36.450 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. jih vseh seveda ne smemo izdati, ker bi potem izgubili glavni reklamni adut: presenečenje! Morda bi se lahko lotili tudi druge vrste turizma, kije bojda na tujem že priljubljen: aktiven dopust. Pri tem bi le morali slediti nekaterim iz zahoda, ki pravijo, da pri nas ponekod delamo tako kot oni počivajo. Če jim torej naš delovni tempo pomeni počitek, zakaj jih nebi pritegnili, da pridejo na take počitnice. Lepo bi jih spravili v naše tovarne, da se spočijejo. Morda bo kdo rekel, da ne bi mogli delati, ker niso navajeni naših delovnih pripomočkov. Pa ni strahu. Če vemo, da tujci že zdaj, ko pridejo k nam na dopust, prinesejo s sabo domala vso hrano, pijače, pa celo kar prave vrtove zelenjave in vse drugo, potem bi gotovo prinesli s sabo na tak aktiven dopust tudi svoje delovne pripomočke. Če pa jih ne bi — ja, potem pa bi jih na naših delovnih mestih res čakala prava delovna presenečenja. Namenoma nočem zapisati, da imamo pri nas vsaj ta čas tudi presenečenja, ki jih srečajo le v redkokateri državi na svetu — saj o teh presenečenjih tudi po svetu veliko pišejo in s tem kvarijo moč presenečenja. Ob vseh teh presenečenjih, ki jih imamo pri nas, seveda ne smemo biti presenečeni, če nas bodo tujci presenetili s tem, da bodo našim presenečenjem rekli — hvala. Pa se bo spet kdo našel pri nas, ki bo rekel: nič hudega, že iz težjih primerov smo izšli kot zmagovalci in še trdnejši povrhu! (frk) ideja rodila plodove, da lahko akumulira, pa bo šel v ekspanzijo. O IZVIRNIH GREHIH V NAŠEM GOSPODARSTVU V zvezi s premajhno učinkovitostjo povem, da smo mi v povojnem obdobju naredili dva izvirna greha. Prvi je bil nacionalizacija kmetijstva. V času, ko smo mi uničili kmetijstvo, je Turčija s pomočjo kmetijstva začela svojo industrializacijo (cene koruze in pšenice so bile po vojni strahotne). Mi pa smo morali kmetijske izdelke še uvažati. Drugi greh pa je bil likvidacija direktorjev, me-nažerjev, od leta 1971 pa tja do 1973. Vi najbrže veste, da so zaradi »uzurpiranja (takrat seje temu tako reklo) samoupravnih pravic delavcev« likvidirali iz našega gospodarstva najsposobnejše direktorje, različno uspešno oz. radikalno v različnih delih (Srbi so bili tu izredno radikalni, ker je pri njih dogovorna ekonomija bila zelo učvrščena in od takrat njihova učinkovistost bolj zaostaja za slovensko). KAJ STORITI, DA BI BILO GOSPODARJENJE USPEŠNO Vse vrednotenje nas posameznikov bi moralo biti podvrženo trgu. Vsi bi morali biti izpostavljeni trgu. Ne samo produkti, to kar fabrike izdelajo, ne samo kapital, temveč tudi delovna sila vseh nivojev, tembolj čim na višjem nivoju je. Vi pa veste, da ravno tega trga ni. Mi smo vsi monopolisti tam, kjer smo. Delavca iz fabrike se ne znebiš, če je še tako len, profesorja z univerze se ne znebiš, če čisto nič ne zna, samo, da je le pismen pa bo ostal na univerzi. To je naš problem. To pa zato ker ni trga (saj to ni tak trg, kot za krompir in solato) ampak na zapadu je to trg, tu ljudje konkurirajo in izrivajo drug drugega. Ne samo, da mi tistega kar znamo, ne dajemo, ampak ljudje sposobnosti, ki bi jih lahko razvili, ne razvijajo. Oziroma razvijajo sposobnosti, ki so potrebne političnemu sistemu, birokraciji, katerih mejni produkt je v najboljšem primeru 0, v resnici pa negativni, ker bi tisti ljudje, če bi nekaj drugega študirali, postali Čobri menažerji, tehniki, inženirji in bi gospodarstvo čisto drugače funkcioniralo, kot da- Največ za rentgen Zaradi vse višjih gradbenih cen in padanju dinarja bodo letos kar dve tretjini vsega zbranega denarja za obnovo celjske bolnišnice namenili za ureditev prostora za rentgen in za plačilo obrokov za to napravo. Prostor naj bi končali maja, cene pa bodo do tedaj skočile na 5,6 milijarde dinarjev; še decembra so bila dela ocenjena na dve milijardi. Tudi obrok lea-sing pogodbe za rentgen je februarja veljal še slabe 2,5 milijarde, zaradi naraščanja vrednosti DEM, pa bo avgustovski obrok gotovo še enkrat višji. Grad na licitaciji Zdaj je že več ali manj jasno: podčetrtški grad gre na licitacijo in ker v družbenem sektorju zanj ni bilo dovolj ustreznega zanimanja (beri: denarja), bo šel po vsej verjetnosti v zasebne roke. Po sklepu šmarske občinske skupščine bo licitacija kmalu razpisana v slovenskem uradnem listu. Nov lastnik naj bi grad rešil propada, ga uredil in vključil v turistično ponudbo. Konjiška KTV V Slovenskih Konjicah so se resno lotili ureditve kabelske televizije. Zdaj hitijo z zemeljskimi deli, da bi se tako rešili slabe volje vrtičkarjev. V kratkem bodo prvi naročniki že lahko spremljali obogaten program na televizorjih, vsi pa naj bi se priključili do sredine leta. Skupni sprejemni center za vso konjiško občino je na vrhu visoke konusove poslovne stavbe. Od tod bo šel signal tudi v Zreče. (-nO Več kot 100 krvodajalcev Prejšnjo soboto so prizadevni člani krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki pripravili krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Tako kot predhodne je tudi ta zelo dobro uspela. Udeležilo se je je največ krajanov Šmartnega ob Paki in okolice doslej. Svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski je namreč izkazalo 119 krvodajalcev. Med njimi je bilo 20 prvih odvzemov, kar je za kraj kot je tretje središče Šaleške doline precej. Čeprav so bili tako organizatorji kot »gostje« z množičnostjo zadovoljni, ne najdejo vzroka za slabo udeležbo zaposlenih delovne organizacije Era, tozd Vino Šmartno ob Paki. V preteklih letih je bilo prav slednjih v vrstah krvodajalcev največ, letos pa se jih ni odzvalo klicu na pomoč niti pet. Organizatorji krvodajalske akcije se zelo dobro zavedajo, da so proizvodnji rezultati na prvem mestu. Žal, pa je kri za ohranitev dragocenega človeškega življenja nenadomestljiva. Udeleženci sobotne krvodajalske akcije, ki je potekala v prostorih šmarškega zdravstvenega doma, so izrazili željo, da bi akcijo ponovili v jeseni, saj je potreb bo najpotrebnejših življenjski tekočini vsak dan več. -tp- -Emona ekspres- Kolikor groženj -toliko veljaš! Slovenec, ki hoče dandanes kaj veljati, mora imeti v svoji zbirki vsaj rahel kupček pisem, v katerih mu državljani SFRJ sporočajo svoje najboljše želje za onostranstvo. Tako smo zadnjič — medtem, ko je Stane Dolanc delegate prepričeval, da je bila uvedba izrednih ukrepov na Kosovu čista nujnost — v prostorih slovenskega parlamenta organizirali pravo borzo informacij o tem, kakšna pisma prejemajo posamezni bolj ali manj znani Slovenci. Prišli smo do ugotovitve, da na top listi že tri tedne nedvomno vodi Ciril Zlobec, ker je pač po mnenju dela našega prebivalstva napisal najboljše pismo Slobodanu Miloševiču. Nekateri zlobneži zdaj zatrjujejo, da je Zlobec tisto pismo napisal zato, da je s prvega mesta lestvice izrinil utelešenje naše široke fronte, torej Jožeta Smoleta, ki je tako zdrsnil na drugo mesto. Če po krivici ali po pravici — o tem naj sodi zgodovina! Jaz se v te razprtije v vodstvu naše SZDL ne nameravam vmešavati, čeprav mislim, da je Zlobčeva poteza — nemarna ali ne — Smoleta in Cankarjev dom izrinila iz centra pozornosti bratske nam republike, ki še danes ni prišla k sebi od navdušenja, ker je spet država. Mrtve bodo prešteli kdaj kasneje .. . Našemu krogu je Zlobec zadnjič tudi zaupal, da je telefon najboljša iznajdba v civilizaciji človeštva, saj ga »progresivne« sile uporabljajo zato, da človeku, državljanu in občanu na najbolj neposreden način sporočajo, kakšne zamisli vse da imajo. Vse kaže, da toliko smrtnih obsodb kot jih je bil deležen naš Ciril, v državi nismo izrekli od revolucije sem — pa statistika kaže, da ravno skromni nismo bili. Zagotovo pa ima najboij zanimivo zbirko pisem Jože Smole, ker pač človek veliko govori in ker nikakor noče priznati, da ga slovenski narod velikodušno sovraži. Zato naj bi ga Srbi zamenjali. V CK-aju ne boste dobili informacij o tem, kaj si narod (ki se je zgodil) misli o našem partijskem predsedniku, pa tudi oče našega naroda je raje tiho. V letošnjem letu pa je kup »ljubeznivih« pisem dobila tudi naša delegatka v zvezni skupščini Vika Potočnik, med njimi celo enega iz Slovenije. Medtem, ko ji vsi ostali Jugoslovani sporočajo, da bi jo bilo treba onemogočiti, likvidirati, obesiti, zaklati in še kako drugače usmrtiti, pa ji slovenski skribo-man predlaga posilstvo z vidika albanskega separatizma, ire-dentizma in kontrarevolucije. Zakaj, ji ni sporočil, očitno pa je človek seksualno močno fru-striran, kar dokazuje njegovo pismo, ki je sodobni dosežek pornografske literature kranjskega tipa. Škoda, da Vika ne pristane na njegovo javno objavo — recimo v kakšnem časopisu, ki si nikakor ne more opomoči! Urednik bi si z objavo tega pisanja zagotovil zaplembo, sodni proces in drastičen skok naklade. Piše: VINKO VASLE Ker v Sloveniji nikakor ne moremo priti do pravih kriterij za možne prihodnje republiške kadre, bi veljalo razmisliti o varianti, da tisti, ki dokaže, da je prejel največje število groženj, lahko kandidira za najvišje funkcije v suvereni Sloveniji. Seveda ima predlog napako: spet bi dobili tisti, ki so že zdaj na položajih! Moram pa vam zagotoviti, da bi ob uporabi tega kriterija osebno bil najmanj podpredsednik slovenskega parlamenta — po pismih sodeč sem že najmanj dvajsetkrat mrtev, šestkrat pohabljen, ljubljanski živalski vrt pa je čisti amaterizem v primerjavi s prispodobami, s katerimi me odmetavajo različni pisci iz širne nam (skupne) domovine. Nekaj živalskih vrst pa omenjena ljubljanska institucija niti ne premore. Ne smem pa spregledati niti našega mladinskega predsednika Školča, ki je tozadevno ena od bolj priljubljenih osebnosti, saj bi lahko v samozaložbi izdal zbirko pisem, ki jih je v zadnjem času prejel na svoj naslov. Vemo, kadar ga zagledam, se mi zdi, da je vstal od mrtvih, pa tudi drugače slabo izgleda odkar se je podpisal pod »Boj za demokracijo« in oznanil, da je slovenska mladinska organizacija vsaj tako enakopravna kot partija. Prav etnološko vrednost pa imajo zagotovo pisma, ki jih prejema uredništvo dragega nam časopisa Mladina! Uredniki tega tednika prejmejo v povprečju petdeset pisem na teden in kratka analiza njihove vsebine kaže, da se pisci v glavnem strinjajo, da v tej redakciji sedijo: hitlerjanci, nacionalso-cialisti, fašisti, kontrarevolucio-narji, meščanska desnica, proti-komunisti, monarhisti, antiju-goslovani, srbožderi, vohuni in pristaši zarotniškega komplota albanske iredente. Za vse takšne in podobne pisce (in telefoniste) je značilno, da zelo dobro obvladajo kirurgijo, saj običajno človeku, na katerega se obračajo, zelo natančno opišejo, kako bo zgledala njegova smrt. Prerana seveda! Zagotavljajo tudi, da naslovnik naravne smrti že ne bo umrl, kar v teh časih niti ni najhujša grožnja, če vemo, da je mogoče umreti tudi od lakote in pomanjkanja ... Na omenjeno top listo bi bilo mogoče uvrstiti še Dimitrija Rupla, uredništvo Nove revije, socialdemokrata Tomšiča in naše pisateljsko društvo. Ob vsem tem se resno ukvarjam z mislijo, da bi ob podpori partijskega kulturnega ministra Matjaža Kmecla izdal slovensko različico knjige »Olovka piše srcem«. Navsezadnje se ve, da Slovenci zelo zanemarjamo ljudsko ustvarjalnost in da — kar zadeva načine smrti in drugih krutih maščevanj — ne poznamo dovolj šeg in navad naših bratskih narodov. Kmeclu zagotavljam najmanj štiri ponatise omenjene zbirke in založniški podvig stoletja na slovenskem. Pa pohiti naj, ker mi je ravno sinoči nekdo sporočil, da bo tekla kri. Tovariš, ki je klical, ni bil iz zavoda za transfuzijo. Ob dnevu Komunista Javna tribuna Obveščanje v Zvezi komunistov Nova jugoslovanska demokratična sinteza Fna od aktivnosti oh dnevu bolj pa postaja mesto dialoga v . Komunista, je bila okrogla miza >Prenova ZK. informiranje. Komunist« konec marca v Titovem Velenju. Sodelovali so člani ZK zadolženi za informiranje v osnovnih organizacijah in drugih nivojih organiziranja ZK na občinski ravni, predstavniki delovnih teles CK ZKS za informiranje. komunisti nekaterih sredstev obveščanja in uredništva Komunista. Pogoj za uspešno politično delo Zveze komunistov, od člana, osnovne organizacije in vodstev, je ustrezna obveščenost. To je bila iztočnica pogovora, v katerem so prisotni osrednjo pozornost namenili časopisu Komunist. List, ki ga bi naj prejemal vsak član Zveze komunistov, ima več funkcij, od tega, da objavlja gradiva, poroča o dogajanjih . . . vse Zvezi komunistov. Veliko pohval je bilo izrečenih o podobi tega časopisa zadnji dve leti, z idajo nekaj številk Komunista kot magazina, pa so ustvarjalci tega časopisa pridobili precej novih bralcev, ne samo med komunisti. Pristop je nov, svež in tak, ki obeta, so menili prisotni na tem pogovoru. V Komunistu bodo s takšnim pristopom nadaljevali v načrtu imajo vsaj enkrat mesečno izdajo Komunista v podobi magazina. Razmislili pa bodo o vseh predlogih, ki so jih navrgli prisotni o tem, kako bi bil Komunist še boljši, zanimivejši in tudi — to so posebej poudarili — poučen. Komunist pa bi moral dajati odgovore tudi na najaktualnejša odprta vprašanja, ki se pojavljajo v družbi, so še dodali. (mkp) Javne tribune v Gorenju so se udeležili številni Velenjčani in se tudi aktivno vključili » razpravo Osrednja tema Dneva komunista v Titovem Velenju je bila javna tribuna v Gorenju na temo Nova jugoslovanska demokratična sinteza. Uvodno razmišljanje o tem je imel Herman Rigelnik, član CK ZKS in predsednik poslovodnega odbora Gorenja, ki je nedvomno primer uspešne jugoslovanske firme. »Do jugoslovanske sinteze je mogoče priti le na osnovi sodobnega sistemskega pristopa, ko makro oblikovanju celote sledi njena uresničitev po posameznih delih. Najprej bi se torej morali na osnovi demokratičnega dialoga, na temelju konsenza na vse-jugoslovanski ravni, dogovoriti za globalni koncept Jugoslavije kot celote, potlej pa bi se v njegovem okviru vsak narod organiziran v okviru svoje republike uredil življenje in delo po meri svojih državljanov, ki pa so še prej v funkciji krajanov in občanov,« je dejal Herman Rigelnik, ki je tudi poudaril, da ne gre samo za potrebo po sintezi v jugoslovanskem merilu, pač pa tudi za potrebo po sintezi v okviru republike, občine in krajevne skupnosti ter dodal, da je treba poenotenje obvezno dosegati s konsenzom, ne pa s silo, prisilo ali preglasovanjem. Z njegovimi opredelitvami se je v celoti strinjal predsednik slovenskih komunistov, ki je v nadaljevanju javne tribune predvsem odgovarjal na vprašanja prisotnih. Poudaril je, da je bistvo te naše sinteze v boljšem, kvalitetnejšem življenju, ki bo dajalo perspektivo tudi našim otrokom ter da do sinteze nikakor ni mogoče priti, če zanjo ni skupnega jugoslovanskega interesa. Prav zaradi tega je slovenski centralni komite tudi predla- Termoelektrarne Šoštanj Do konca junija v remontu četrti blok Sredi prejšnjega meseca so v Šoštanju ustavili 275 megavatni blok, na katerem so začeli generalni remont, ki bo trajal vse do konca meseca junija. »To so silno obsežna dela,« pravi Jlaro Vrtačnik, predsednik poslovrodnega odbora šoštanjskih Termoelektrarn,« saj moramo vse naprave podrobno pregledati, jih razstaviti in odpraviti vse pomanjkljivosti. Mnoge dele moramo v celoti zamenjati. Računati moramo tudi na številna nepredvidena dela, ki se pokažejo šele, ko je posamezni del že razstavljen. Omenjeni blok ima namreč za sabo že blizu 120 tisoč obratovalnih ur in se njegova življenjska doba že izteka. Glede na razmere v slovenskem elektro- gospodarstvu pa jo je treba čim bolj podaljšati in omenjeni remont predstavlja pravzaprav tudi revitalizacijo bloka IV.« Najobsežnejša dela bodo morali opraviti na visokotlačnem delu turbine, kjer morajo kontrolirati tesnenje. To bo opravila firma dobaviteljica — Siemens in ta del turbine so takoj po demon-taži že odpeljali tja. Poleg številnih del, ki bodo še opravljena, velja posebej omeniti načrtovano namestitev dušilcev zvoka na varnostnih ventilih bloka 4. Tega bodo še posebej veseli bližnji stanovalci, ki jih je hrup, ki je presegal dovoljeno višino, pogosto motil. Predelali pa bodo tudi procesni informacijski si- Krajinske zasnove območja ugreznin RLV Kakšna bo jutri naša dolina ?(7) Ocena spremembe mikro-klime na območju ugreznin zaradi odkopavanja premoga ZAKLJUČKI Mikroklimo v Velenjski kotlini oblikujejo predvsem reliefne danosti (kotlinska lega). Pomemben lokalni dejavnik je tudi industrija, ki povečuje koncentracije aerosolov (npr. kondenzacij-ska in sublimacijska jedra, higro-skopni delci) in plinov (npr. so2; hladilni stolpi TE Šoštanj izpuš-čajo tudi večje količine vodne pare). Povečanje obstoječih in nastanek novih ugrezninskih jezer ima lahko na mikroklimo naslednje vplive: — jezera bodo zmanjšala razpon med najvišjimi in najnižjimi dnevnimi in letnimi temperaturami zraka. Pričakujemo nekaj višje minimalne in nekoliko nižje maksimalne temperature. Jakost te spremembe je odvisna od globine jezer, če bodo ta zelo plitva, potem vpliv ne bo zaznaven. — Zaradi zmanjšane hrapavosti tal s;e lahko hitrost vetra, po ocenah s pomočjo modela, poveča do nračunalniške eksplozije<, krajše in bolj simpatično pa so ta projekt poimenovali po začetnih črkah - RAČEK. Temelj projekta je organiziran nakup večjega števila računalnikov, ustrezno podprtih s programsko opremo. S takšnim nakupom bi bilo mogoče ceno pri prodajalcu znižati tudi za več kot polovico. V projekt se bodo različna okolja v Sloveniji gotovo različno odzvala. Ponekod so namreč že pred leti s pomočjo gospodarstva to področje po šolah kar dobro zapolnili, obstajajo pa tudi okolja, kjer ni na šoli nobenega računalnika. Projekt, ki je ponujen, omogoča nakup računalnikov za potrebe vzgoje in izobraževanja na več načinov: nakup enega računalnika, oprema celotne računalniške učilnice, nakup računalnika skupno z banko ali nakup računalnika skupno z delovno organizacijo, ki je recimo zainteresirana za čim boljšo opremljenost določene šole. Slednje je imela v mislih tudi Savinjsko-Še-leška gospodarska zbornica, ki je predlagala vključitev v projekt delovne organizacije, ki so »pa-tronati« posameznih šol v občini. O tem, kako se bodo odzvale, danes še nimamo podatka, vemo pa, da te delovne organizacije za svoje »v arovance« že sedaj naredijo mairsikaj. V velenjskih šolah je bilo z usklajeno akcijo že pred leti nabavljenih precej računalnikov (Spectrumov in Commodorjev). Kako so izkoriščeni? »Precej kroškov imamo, nekaj pa te računalnike uporabljamo tudi pri pouku. Žal pa je premalo programske opreme,« pravi o tem direktor VIZ-a Emil Prah, ki je k temu dodal, da pa se žal fakultativni pouk, od katerega so mnogo pričakovali, ni razvil kot bi se moral. Pri tem pouku namreč ne gre samo za računalniško opismenjevanje, ampak za pouk računalništva na podlagi učnega načrta. »Žal je tako, da je fakultativni pouk razširjen program, ki ga Občinska izobraževalna skupnost ne financira in bi ta. ki bi ga denarno podprl, moral biti kdo drug,« razlaga to težavo Emil Prah. K temu dodaja, da učitelje za poučevanje, imajo, opravili so potrebne tečaje in pridobili naziv učitelj fakultativnega pouka računalništva — informatike. Nekaj jih bodo na to izobraževanje še napotili, tako da bodo imeli strokovnjakov dovolj. Pa še o projektu RAČEK: »Več ciljev sledi. Zavod za šolstvo je ugotovil, da je ta oprema izredno draga in zato šel v akcijo, da najde ponudnika in izpelje to, kar je nujno — v vsako šolo vsaj en računalnik.« Kdo naj bi pri tem pomagal? »Kdo naj bi to bil sem si osebno zamišljal nekoliko drugače. Videl sem gospodarstvo nekega območja kot celoto. Naša industrija potrebuje strokovnjake in za projekt bi morali biti zato zainteresirani vsi. Fakultativni pouk bi dal močno osnovo vsem učencem, ne samo tistim, ki bi ta program, to smer vpisali naprej.« Kako bo projekt stekel v občini Velenje, bomo gotovo še pisa- MHena Krstič-Planine Izplačevanje nadomestil za del cene določenih živil v letu 1989 Po prenehanju veljavnosti zveznega zakona o kompenzacijah naj bi v SR Sloveniji za čas od 1/3-1989 do 31/12-1989 zagotovili sredstva za nadomestilo dela cene pasteriziranega mleka in moke tipa 850 v republiškem proračunu. Sredstva ne bodo, tako kot do sedaj, namenjena proizvajalcem, ampak nekaterim potrošnikom. Uporabo teh sredstev določa zakon, ki je bil sprejet v skupščini SR Slovenije po hitrem postopku dne 29/3-1989. Nadomestilo je namenjeno za kritje sedanje razlike v ceni teh živil. Dobili ga bodo upravičenci, ki prebivajo v SR Sloveniji in tu nakupujejo kruh in mleko po veljavnih maloprodajnih cenah. Upravičenci so: 1. otroci, ki prejemajo družbeno pomoč otrokom 2. prejemniki skrbstvenih denarnih pomoči, ki so upravičenci do edinega, dopolnilnega vira preživljanja ter začasnih pomoči. Osebe, ki imajo celodnevno oskrbo, v katerem izmed zavodov, niso upravičene do nadomestila. Pravica do nadomestila je vezana na osnovno pomoč in preneha s prenehanjem te pomoči. V mesecu marcu znaša nadomestilo 20.000 din na upravičenca. Za prejemnike družbenih pomoči otrokom, zaposlene v združenem delu, bodo izplačale nadomestilo organizacije združenega dela skupaj z osebnim dohodkom in družbeno pomočjo otrokom. Drugim prejemnikom družbenih pomoči otrokom in prejemnikom skrbstvenih pomoči bo pristojna služba nakazala nadomestilo skupaj ali hkrati z osnovno pomočjo na njihov naslov. Vsi ki menijo, da so upravičeni do nadomestila po navedenih kriterijih, lahko dobijo dodatna pojasnila na Centru za socialno delo Titovo Velenje, Kidričeva 23, tel. št. 853-031, 854-365. CENTER ZA SOCIALNO DELO TITOVO VELENJE ranih za 3927 več oskrbnih dni. Največje preseganje finančnega plana za leto 1988 v odhodkih neposrednega zdravstvenega varstva predstavlja zdraviliško zdravljenje. Investicijska sredstva so bila v celoti realizirana. Izostanki z dela in primeri bolniškega staleža so se po večletnem naraščanju zmanjšali. S participacijo je bilo zbranih kar 3,6 % vseh stroškov. 2. Program in finančni plan za leto 1989: Pozornosti bodo usmerjene k spremembam v sistemu zdravstvenega varstva. Materialni pogoji za zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah bodo tudi v tem letu omejeni, kar dokazuje že Zakon o omejevanju skupne in splošne porabe za I. polletje 1989. Finančni načrt 1989 izhaja iz realizacije za leto 1988 povečane za participacijo in program nadomestil oz. ukrepov iz junija 1988 ter povečan program V nadaljnji obravnavi gradiva bo tudi govor o točkah z dnevnega reda skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki bo 12. 4. 1989, med katerimi bodo gotovo najbolj deležni razprave predvideni ukrepi za ureditev razmer na področju zdravstvenega varstva za leto 1989. FINANCIRANJE SIS ZA LETO 1989 Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti poslujejo v prvih mesecih leta 1989 na osnovi sklepov skupščin SIS o začasnem financiranju in na osnovi veljavnih prispevnih stopenj v decembru 88. Trenutno je uveljavljen interventni zakon, ki opredeljuje sredstva SIS družbenih dejavnosti za prvo tromesečje z rastjo 218% in prvo polletje 1989 z rastjo 215,8 % glede na enako obdobje lani. Globalni delež sredstev skupne porabe za leto 1989 znaša 10,1 % DBP občine. Investicije so planirane v višini 2,2 % od globala skupne porabe v občini. Izhodišča za vse ostale elemente so povzeta iz podatkov Zavoda SRS za družbeno planiranje. Po prvih ocenah Zavoda SRS za družbeno planiranje naj bi v letu 1989 razpolagali z realno enakimi sredstvi kot leta 1988. To pa pomeni, da bi sredstva skupne porabe v letu 1989 naraščala enako kot cene na drobno. V okviru tako določenih sredstev bodo imeli organi SIS veliko dela, da bodo lahko uskladili potrebe na posameznih področjih, izražene na zadnjih sejah skupščin SIS, z možnostmi. Program % SIS skupaj (v tisoč din) deleži otroško varstvo 26.148.342 16,5 dom. 8.971.174 obč. s. 6.172.464 rep. s. 11.004.704 izobraževanje 39.352.750 24,8 kultura 3.102.312 1,9 telesna kultura 2.893.742 1,8 skrbstvo 3.736.404 2,4 zdravstvo 82.959.212 52,3 raziskovanje 504.245 0,3 Skupaj 158.697.007 100 Delovne sljudi in občane rabimo, da sodelujejo r razpravah za seje skupščin SIS in da morebitne pripombe in predloge posredujejo svojemu delegatu ali na naslov: SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE, Efenkova 61, Titovo Velenje. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJ A VNOST1 OBČINE VELENJE Odmevi Izstopna izjava Kot udeleženko omizja dne 23. II. 1988 in omizja 16. 2. 1989, na katerih smo se pogovarjali o jedrskem odlagališču in o čistilnih napravah v TEŠ, me je osupnilo pisanje tov. Gošnika. Ravno zaradi tega, ker sem bila prisotna in ker vem, da so v članku IZSTOPNA IZJAVA v zvezi s tema omizjema napisane laži, kar me je zelo prizadelo, kaj šele Marijo Savor, predsednico Šaleškega ekološkega društva. Ker se na to ni nihče oglasil, sem se odločila, da jaz povem resnico. Na omizju 23. 11. 1988, kjer so bili prisotni strokovnjaki iz jedrske elektrarne Krško in odgovorni iz republike smo predvsem obravnavali odlagališče jedrskih odpadkov, ker omizje ni bilo sklicano zato, da bi se pogajali o velikosti, saj smo že precej prej vedeli, da naj bi gradili odlagališče celo za 23 takšnih JE, kakršna je naša. Ob vsem tem, je nekdo iz J E omenil, da iščejo lokacijo z evropskimi strokovnjaki, takrat se je oglasil tov. Potočnik, zakaj evropski strokovnjaki, saj smo sumili, da bi naši najraje zgradili nekje tako skladišče, ki bi ustrezalo tudi uvozu teh odpadkov iz drugih evropskih držav. To se pravi, da smo že prej vedeli nekaj o tem, beseda »evropski strokovnjaki« pa nam je to še potrdila. Nikoli in nikdar pa Marija Šavor ni raz- pravljala o tem, kako veliko bi smelo biti odlagališče jedrskih smeti, kakor piše Gošnik. Toliko jo poznam, da se kar strese, če kje sliši kaj sumljivega o kakšnem vrtanju ali podobnem. In slednjič, če bi se pogovarjali to, kar je zapisal Gošnik, bi bilo lahko odlagališče že v gradnji. Tako pa vsi vemo, da se s slehernim možnim načinom borimo proti njemu, pa četudi z republiškimi organi ali celo tov. Šinigojem. Ta je takrat zatrdil, ko ga je obiskala delegacija, ki je bila izbrana na protestnem shodu 1987, da v občini Velenje ne bo jedrskega odlagališča. Ker pa že omenjam ta obisk delegacije pri tov. Sini-goju, naj povem, da je v to delegacijo bil izbran tudi tov. Gošnik, vendar ni bil prisoten, ker se je zaspal. Ker je v njegovem članku tudi beseda »struji«, naj omenim, da njegova struja (vsaj eden izmed njegove struje) ne misli kontaktirati z našimi republiškimi organi, kot na pr. s tov. Šinigojem.) Vprašujem se, s kom se naj pogajamo o ekologiji, ali z odločujočimi, katerim moramo dopovedati, da so nekateri njihovi pogledi nevarni, ali naj se pogajamo s prvim sosedom? Drugo omizje dne 16. 2. 1989, kjer so bili zbrani predstavniki elektrogospodarstva, kjer piše Gošnik, »predsednica SED je istim zago- tovila, da »smo« (prebivalci Šaleške doline!?) v zvezi z nameščanjem odžveplevalnih naprav v TES pripravljeni skleniti določene kompromise.« Tudi to je grda laž. Šavorjeva je sicer izrekla besedo kompromis, vendar ne v tej smeri, ki jo opisuje Gošnik. Ker je naša dolina in naše zdravljenje po ambulantah zaradi SO2 tako kritično, smo se začeli pogovarjati o načinu sofinanciranja, posojila ali v kakršnikoli obliki, kjer seveda ne bi bili občani prikrajšani. Kajti kdor ima doma bolanega očeta in otroka, kar je primer pri nekem tovarišu, ki je bil tudi prisoten in je podal predlog, da pomagamo, da bi čimprej zgradili čistilne naprave ter ob tem ponudil sam večjo vsoto, potem vemo, da so čistilne naprave nujne in da bi naredili vse, samo da bi jih dobili. Zato je bila beseda kompromis, ki pa ni pomenila nič slabega za nikogar, izrabljena za napad in od nekdaj že vemo, da je napad najboljša obramba. Vendar pa vidim, da je v življenju včasih potrebno sklepati tudi kompromise. Iz zadnjega članka pod naslovom SLOBO izpod peresa tov. Gošnika sem razbrala, daje tudi on sklenil nek kompro- Marinka Obu Gorenje 9 a 6. stran naš čas AKTUALNO 6. aprila 1989 Govorimo }>Nic ni dovolj dobro za otroka!« ^^^ w n/h.„w» i.i« h™, ,____„1:.: ____________7;vim„ „ n»n>hmh steie segajo po otroškem zd o zdravju Svetovni dan zdravja praznujemo vsako leto 7. aprila, geslo letošnjega je - GOVORIMO O ZDRAVJU. Vse od leta 1954 se tudi v Sloveniji pridružujemo tej največji mednarodni zdravstveni akciji. Namen Svetovnega dneva zdravja je vsako leto opozoriti svetovno javnost na izbrano vprašanje zdravstvenega varstva, ki je posebno pereče in pomembno za zdravje vsega človeštva. Danes pišejo o zdravju zdravniki velenjskega Zdravstvenega centra. Pripravili so več zanimivih in pomembnih tem s tega področja, nekaj jih objavljajo danes, nadaljevali pa bodo v prihodnje. Okolje in zdravje V zadnjih letih je medicinska znanost zelo napredovala. Izkoreninili smo nekatere nalezljive bolezni, podaljšala se je življenjska doba ljudi. V Jugoslaviji, zlasti pa še v Sloveniji, si ljudje v okviru socializiranega zdravstva zagotavljajo praktično vse pravice in možnosti na področju dosežkov medicinske znanosti doma in v tujini. Dobremu zdravstvenemu stanju in izboljšanju kvalitete življenja pa nismo pripomogli le zdravstveni delavci, temveč niz socialnih ukrepov, zlasti pa izboljšanje ekonomskega položaja in vsesplošne prosvetljenosti ljudi. Žal, nam težak družbenoekonomski položaj ne dovoljuje nadaljnjih možnosti v razvoj in dvig zdravstvenega stanja prebivalstva. Slabši ekonomski položaj bo povzročal, padec zdravstvenega stanja celotnega prebivalstva. Zato je zlasti pomembno, da si s pravilnim načinom obnašanja in higienskim načinom življenja sami poskušamo ohranjati lastno zdravje, k temu pa nam naj, zlasti kar se tiče nekaterih naših razvad, ki škodujejo našemu zdravju, pomagajo naslednji sestavki naših zdravstvenih delavcev in zdravnikov. Pomemben dejavnik za naše zdravje je tudi naše okolje. Za tega pa v T. Velenju že dalj časa ugotavljamo, da ni primerno in zaradi nekaterih industrijskih onesnaževalcev zraka, vode in zemlje, zdravju zelo škodljivo. Raziskovalna naloga, ki jo v sodelovanju z Univerzitetnim za- vodom za zdravstveno in socialno varstvo iz Ljubljane pod naslovom »Vpliv fizikalnih in kemijskih faktorjev okolja na zdravje prebivalstva v občini Velenje« pripravljamo, bo končana do meseca junija 1989. Pokazala naj bi, ali obstoja povezava med slabšanjem zdravstvenega stanja Velenjčanov in škodljivimi ekološkimi faktorji v občini. Ob dosedanjih rezultatih pa lahko rečemo, da je brez ustrezne sanacije največjih onesnaževalcev, zdravje in življenje naših občanov ogroženo. dr. JOŽE REBERNIK, spec. med. dela Mladost je obdobje, ko se telo spreminja iz otroka v odraslega. Zanjo so značilni nestrpnost, radovednost, nagnjenje do tveganja in želja, da bi bilo hitro konec otroštva in bi se začelo obdobje odraslosti in neodvisnosti. Za to obdobje je potrebno razumevanje in podpora: mladim ne smemo dovoliti, da bi si privzgojili negativne navade (kajenje, uživanje alkohola, odvisnost od mamil) — moramo jih usmeriti v pozitivne oblike. Vsaka družba si mora prizadevati, da obdrži dobro počutje in zdravo življenje mladih, razvijati mora njihove sposobnosti ter jih uporabiti za boljši način življenja. Če je za starost značilna previdnost, je za mladost značilno nagnjenje k tveganju. Te impulze lahko in smo jih dolžni usmeriti v pozitivne oblike — šport, aktivnosti na prostem, družbene dejavnosti — ne pa jih pustiti, da se razvijejo v negativne navade. Nujno je, da v tem obdobju družba upošteva elemente, ki so značilni za mladostni duh — iskanje identitete ter ljubezen in spoštovanje do soljudi. Ta sposobnost prerašča iz zdravja posameznika v zdravje družbe. Idealizem in energija mladih lahko pripomoreta k težnji za večjo socialno pravičnost, boljšo skrb za ostarele — ker so pravzaprav pokazali, da želijo boljšo in bolj zdravo prihodnost. Družba je dolžna sprejeti nji- hov izziv in zaposliti njihovo ustvarjalno energijo. Če bi vso energijo in ideje mladih pritegnili v zdravstvene programe, bi sigurno prišlo do velikih sprememb — kajti učinek je posreden prisotnost mladine deluje kot kisik, ki izboljšuje zdravje naroda. Lahko smo srečni, da današnje Živimo pa v času nenehnih sprememb na vseh področjih materialnega in nematerialnega sveta. Svet, ki nas obdaja ni nič več toliko čist in zdrav, kakršen je bil v času našega otroštva. Onesnaževanje našega okolja je danes doseglo že tak obseg, da bomo kmalu na razpotju, ali se odpovedati številnim pridobitvam civilizacije ali se odločiti za drugo zdravstveno varstvo domala vsem otrokom nudi popolno zdravje. Znanost napreduje, zdravstvenih delavcev nas je relativno dovolj in dobro smo šolani — moralno in etično tudi dovolj motivirani. Imamo torej predpogoje, da bo naše največje bogastvo mladina v naslednjih letih zdrava. pot, ki pelje v svet, katerega zgovoren dokaz so tudi nekateri deli naše doline. Naš otrok je v okolju, kjer živimo iz dneva v dan, bolj ogrožen. Poškodbe, bolezni dihalnih organov in maligne bolezni predstavljajo skalo nevarnosti, ki iz leta v leto naraščajo in vse pogo- steje segajo po otroškem zdravju. V našem šolskem dispanzerju, ki je bil kot enota ustanovljen v ZC Velenje 1973, se trudimo, da pri preventivnem in kurativnem delu sprejmemo šolarja po načelu strokovnosti, realnosti in načelu spoštovanja osebnosti šolarja oziroma njegovih staršev. Zaradi prostorske stiske (dispanzer dela v istih prostorih od same ustanovitve) pa to žal ni mogoče. Pričakujemo podporo širše javnosti ter družbenopolitičnih organizacij, da bi končno razrešili tudi ta problem. Vsi že poznamo geslo: »Nič ni dovolj dobro za otroka!« in besede Gabriele Mistralove, Nobelove nagrajenke: »Veliko stvari lahko čaka, vendar ne otrok. Otroku ne moremo reči — jutri. Njegov čas je danes.« Zakaj so te lepe besede tako resnične in globoke? Zato, ker so šolski otroci in mladina poseben del prebivalstva — ker so zaradi svojih bioloških, socialnih in bolezenskih značilnosti zelo izpostavljeni vplivom okolja in predstavljajo rizično skupino prebivalstva, ki potrebuje posebno skrbno obravnavo. Torej, razmišljajmo vsi tako o njih. dr. Barbara Vrečko-Ležaič spec. šolske medicine, vodja disp. za otroke in šolsko mladino Nekateri problemi, ki se javljajo pri delu z alkoholiki V okvir delovanja splošne zdravstvene službe sodi kot podaljšana metoda zdravljenja in rehabilitacije ter prevzgoje tudi KZA, ki je bil v našem ZC ustanovljen pred petnajstimi leti. Rehabilitacija in resocializacija, skratka prevzgoja alkoholikov in njihovih družin, ki so bili nekoč zaradi bolezni odvisnosti povsem odtujeni, na robu socialnega propada in smrti, je glavni proces tega delovanja, tega podaljšanega zdravljenja. Znanstvene in poklicne izkušnje namreč kažejo, da glede na dejstvo, da je alkoholna odvisnost trajna in dosmrtna, ne moremo pričakovati nikakršnega uspeha brez dolgoročnega, dolgoletnega programa rehabilitacije na klubu, ki zdravljence in družine do te mere aktivira, da se zavestno odločita za ustvarjalno življenje in vzpostavljanje konstruktivnih odnosov med seboj in z okoljem. Rehabilitacija in prevzgoja sta torej zelo naporna procesa, ki zahtevata maksimalno motiviranost, neprestano osveščanje in zamenjavo neprimernih oblik vedenja z bolj primernimi, bolj človeškimi in ustvarjalnimi. Prav tu pa je jedro problema. Zaradi slabih medčloveških odnosov, tudi v družinah, slabe emancipi-ranosti žena, dvojne morale, kar se alkoholizma tiče v okolju, delovnih organizacijah pustijo alkoholika toliko časa propadati, da zaradi lažne solidarnosti, neznanja, nehumanosti, strahopetnosti, slabe človeške osveščenosti (neopravičeni izostanki, žene tolerirajo maltretiranje in nečloveško poniževanje), da na koncu dospe do tiste stopnje osebnostnega propada, ko ni več pomoči, oz. ko ni več rešitve in vrnitve v zdravo in perspektivno življenje. Od tod so pravzaprav tako slabi rezultati zdravljenja in kompleksne rehabilitacije alkoholikov. Poskusi, da bi alkoholike množično zdravih so-cio-psihiatrični metodi se ravno zaradi slabe motiviranosti okolja in prepoznega odzivanja na zdravljenje tako žalostno izjalovijo. Pri zdravljenju in rehabilitaciji, ki ju pojmujemo kot kompleksna, socio-psihiatrična, globoko človeška procesa, bi morala sodelovati tudi okolica s partnerjem in družino v prvi vrsti. Prav tu pa v zadnjih letih odpoveduje človeška solidarnost, celo v najožjih družinskih krogih. Ta fenomen sociološko in družbeno ni povsem raziskan in verificiran, njegove dimenzije pa so vse večje. Odpor v okolju je deloma razložljiv z neko intertnostjo in odpori do spreminjanja stališč o alkoholiku, alkoholizmu in uživanju alkohola, do katerega bi morali nujno priti, če bi hoteli alkoholike uspešno in kompleksno zdraviti. Naša dejavnost na klubu kot rečeno 15-letna, imamo pribl. 50 članov in njihovih svojcev, ki redno ali pa relativno redno obiskujejo vsakotedenske sestanke v dveh skupinah. Udeležba na KZA je pribl. 75 %. Tisti alkoholiki in njihovi svojci oz. partnerji, ki so se enkrat vključili v terapevtski program, tudi zavestno, prostovoljno in motivirano, dosegajo izredne rezultate pri rehabilitaciji in pri svoji človeški emancipaciji. Po petih, desetih pa tudi več letih abstinence menjajo svoj življenjski stil, osebnostno dozorevajo, postajajo kritični, pogumni, razgledani ljudje, s pogledi uprtimi v nadaljno zorenje in Kajenje Ne vem, koliko in če kadite, vem pa, da dobro poznate znanstvene ugotovitve o izredni škodljivosti kajenja, o nedvoumnih dokazih, da kajenje skrajšuje povprečno dobo življenja, da pa poznate tudi trende opuščanja kajenja v razvitem svetu. Za SR Slovenijo pa žal velja, da trendi rakov, ki jih povezujemo s kajenjem, naraščajo. Letno registrirajo v Sloveniji več kot 660 na novo obolelih občanov samo zaradi raka na pljučih. Nadalje pri prvih pregledih v osnovni zdravstveni dejavnosti lahko odkrijejo več kot 17000 bolnikov s kroničnim bronhitisom in v specialistično — ambulantni dejavnosti okrog 4700 takih bolnikov. Porast pljučnega raka se kaže predvsem pri generaciji, rojeni po letu 1921. Ob tem pa vemo, da je preživetje teh bolnikov izredno slabo: 5 let preživi 6% in 10 let le 3% bolnikov. Dosedanje epidemiološke raziskave vendarle kažejo, da se tveganje zbo-levanja po prenehanju kajenja zmanjšuje in se n. pr. pri pljučnem raku po 10—15 letih že približa tveganje nekadilcev. Torej povezavo kajenje — rak potrjujejo vse študije in jo tudi najbolje poznamo, zato s temi podatki ne bom nadaljevala. Potrebno pa se mi zdi, da v zvezi z rakom grla in žrela opozorim na dejstvo, da kronični kadilci prihajajo na pregled prepozno. Znake, kot so hripavost, občasne spremembe glasu, občutek tujka, pekoče bolečine itd, imajo za nujno, nenevarno zlo, kar pa je pravi hazard. Novejši pozivi k treznosti so sporočila Internacionalnega kardiološkega društva, ki poudarjajo čvrsto povezavo med kajenjem cigaret in razvojem koronarne srčne bolezni (razlaga). Tveganost raste s številom pokajenih cigaret, trajanjem kadilske navade, starostjo ob začetku kajenja in stopnjo inhalacije cigaretnega dima. Kajenje s filtrom sicer zmanjšuje tveganost za kronični bronhitis in bronhialni karcinom, a zvišuje tveganje za razvoj ishemi-čne bolezni srca. Analiza bolnikov, ki so se rehabilitirali na oddelku za kardiorespiratorno rehabilitacijo na Golniku po prebolelem srčnem infarktu, je pokazala, da je bilo med njimi 70,4% kadilcev in samo 29,6% nekadilcev. Prav je, da to učinkovanje nekoliko razložim. Čeprav so prinesli tobak v Evropo že leta 1560, so njegove škodljive učinke na kardiovaskularni sistem opazili šele dobrih 350 let kasneje. Tako pozno verjetno zato, ker so v tistem času uporabljali tobak na različne načine in ne samo za kajenje (njuhanje, žvečenje, pitje soka, zdravilo za različne bolezni). Poglavitna škodljivca za kardiovaskularni sistem sta nikotin in ogljikov monoksid. V vsaki cigareti je I —1,5 mg nikotina. Nikotin prek nadledvične žleze mobilizira hormon te žleze — adrenalin, le-ta pa poveča in pospeši delo srčne mišice. Od tod porast srčne frekvence in krvnega tlaka. Večje delo pa seveda potegne za seboj tudi večjo porabo kisika. Povečani potrebi po kisiku ni moč ugoditi, ker je 15—20% eritrocitov oropanih za kisik. Srčna mišica je tako nezadostno prekr-vljena. To so akutni učinki kajenja. Pri kroničnih učinkih kajenja pa moramo več povedati o ogljikovem monoksidu, ki sodi med snovi, ki okvarijo notranjo steno arterij (endotelijarterij). Tu je začetek ateroskleroze. Ta ogljikov monoksid — strupen plin brez vonja — nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja. Njegova koncentracija se spreminja s temperaturo pri kateri cigareta gori, kakor tudi od poroznosti papirja. Količina ogljikovega monoksida narašča proti koncu kajene cigarete. Kadilci ga ne izdihavajo; ker skozi pljuča zelo hitro vstopa v kri in se spoji s krvnim barvilom hemoglobinom v rdečih krvničkah. Hemoglobin je namreč prevozno sredstvo za kisik od pljuč do tkiv. Ker je sposobnost za spajanje ogljikovega monoksida s hemoglobinom več kot 300 x večja od kisi-kove, ogljikov monoksid pri kadilcih izpodriva kisik v krvi. Kronični vplivi kajenja so enaki kot vplivi na nenoseč organizem. V zvezi s kajenjem med nosečnostjo so pomembni akutni vplivi in učinki na hitro rastoč in razvijajoč se organizem. Dokazani so direktni učinki na plodove in materine krvne žile. Posteljica je slabše prekrvljena. Nikotin povzroča krče žilja v maternici, popkovnici in plodu, ogljikov monoksid v materini krvi in v plodu otežuje prehod kisika v plodova tkiva. Kajenje povzroči, da se rodijo v povprečju 150—250 g lažji otroci. Večja je perinatalna smrtnost, več je spontanih splavov. Kadilkam se rodi 2 x več otrok lažjih od 2500 g. Nadalje je zbolevnost novorojencev in dojenčkov kadilk specifična: več je razvojnih nepravilnosti, otroci se slabše nevrološko in intelektualno razvijajo. Prav bi bilo, da bi kartoteke v predšolskih in šolskih dispanzerjih opremili s posebno oznako, če so starši kadilci. Nevarnostim, ki jih kadilci povzročajo nam nekadilcem, pa še vedno posvečamo premalo pozornosti. PASIVNO KAJENJE je neprostovoljna izpostavljenost cigaretnemu dimu, ki ga kadilec izdiha in stranskemu dimu iz tlečega konca cigarete. Kajenje v zaprtem prostoru lahko ustvarja precej višje koncentracije škodljivih snovi kot so dopustni standardi za ozračje, saj prižgana cigareta sprošča okrog 4000 različnih snovi v obliki plinov in delcev. Na delovnem mestu, kjer se kadi, nekadilci vdihavajo znatne količine cigaretnega dina, približno toliko kot zmerni kadilci. Še posebej pa ima neprostovoljna izpostavljenost otrok tobačnemu dimu za posledico pogostejše okužbe pljuč, pogostejšo in hujšo astmo, slabše pljučne funkcije in počasnejšo rast pljuč. Če obravnavamo kajenje kot kulturni fenomen vidimo, da so se različne družbe različno odzivale na kajenje. Angleški kralj Jakob 1 je n. pr. ožigosal kajenje kot priskutno družbeno navado, nekateri kot n. pr. ruski carji so uvajali stroge kazni kot javno bičanje, pregon v Sibirijo. V naši civilizaciji pa je bilo kajenje že od nekdaj povsem sprejemljivo vedenje, podobno kot uživanje alkoholnih pijač. Razvili smo sistem norm, ki določajo, kdo sme kaditi, kje in kdaj. Tako je kajenje dobilo tudi simbolni pomen. V preteklosti so smeli kaditi samo odrasli moški, zato je postalo kajenje znak moškosti, odraslosti in samostojnosti. Ženske in mladi niso smeli kaditi, vsaj ne v javnosti in če so to storili. so iz protesta. In prav to je eden od vzrokov, da smo bili v zadnjih desetletjih priča naglemu širjenju kajenja med ženskami in mladino, ki na ta način izkazujejo svojo odraslost in emancipiranost. Kakovostna cigareta, kot n. pr. cigareta Maribora, je postala simbol sodobnega človeka. V zadnjem času pa ugotavljamo, da se vzorci kadilskega vedenja izredno hitro spreminjajo. To je vsekakor posledica učinovite propagande za osveščanje ljudi o škodljivosti kajenja, večje osveščenosti za ekološke probleme in skrbi za lastno zdravje. Posledice kajenja so danes dobro znane in četudi ljudje, posebno če so mladi in zdravi, niso motivirani za to, da bi varovali svoje zdravje za poznejša leta, je vendar splet različnih vplivov privedel do spreminjanja kadilskih navad. Danes se kajenje že opredeljuje kot neprijetno, nedopustno in agresivno dejanje, ki ogroža okolje. Zlasti značilno je, da so kadilci v defenzivi. Svoje početje lahko utemeljujejo le še z negotovimi in dvomljivimi argumenti. Neki ameriški zdravnik je menda izjavil, da bodo pepelniki kmalu izginili, tako kot so nekoč izginili plju valniki. Kajenje izgublja tudi svojo simbolno vrednost. Danes kajenje ne pomeni več samostojnosti, prej bi lahko rekli, da je znak slabosti in nesposobnosti upreti se razvadi. Vedno več je ljudi, ki opuščajo kajenje in mladih, ki ne začenjajo kaditi. Kot drugod po svetu velja tudi pri nas prepričanje, da je kajenje najbolj razširjeno med ljudmi, ki so na dnu družbene lestvice. Pri teh slojih ljudi je proces osvešča-nja počasnejši. Skratka, čas je, da izberemo način življenja, v katerem bo imel prvo vlogo naš izrazit pozitiven odnos do lastnega zdravja in zdravje drugih. Kajenje je brez dvoma pokazatelj tega odnosa. V ta »image« spada tudi to, da nismo predebeli, da prekomerno ne pijemo alkohola, se dejavno rekreiramo vse za čimboljšo telesno zmogljivost. Le nezrela kadilska osebnost ne more preživeti enega samega dne življenja, kaj šele reševati vsakdanje čustvene in druge težave, ne da bi bila priključena na cigareto kot na nekakšno dudo. Protikadilska vzgoja in ponašanje mora potekati strnjeno od vrtca dalje, skozi vse šolsko obdobje. Na delovnem mestu pa naj bi omejevanje kajenja podprle zakonske možnosti. Dvomim, da so sploh v kateri delovni organizaciji prilagodili svoje samoupravne akte Zakonu o varstvu pri delu, ki je izšel v Uradnem listu SRS št. 25/86. Ta določa, da so potrebni prostori, kjer kajenje ni dovoljeno, sicer se šteje, da ni dovoljeno nikjer. In na koncu želim, iz zdravstveno vzgojnega vidika, da bi bili vi med vsemi vzgojitelji otrok, po številu kadilcev na zadnjem mestu — tako kot so bili zdravniki — pediatri v anketi med slovenskimi zdravniki. ref. za zdravstveno vzgojo Majda Menih doseganje še boljših rezultatov. Pri takšnih zdravljencih so recidive oz. ponovne vrnitve v alkoholno omamo silno redke, če že sploh pride do njih. Žal pa je takšnih zdravljencev in njihovih svojcev malo, ravno iz razlogov, ki sem jih že malo prej naštel. Slabo sodelovanje okolja, nemoti-viranost žena in drugih svojcev, kasna faza alkoholizma, v katerem poskušajo alkoholika pripraviti na zdravljenje itd. Vsi tisti, ki odpadejo i odpovedo že na samem začetku dolge, naporne poti življenske vrnitve, praviloma totalno propadejo in se znajdejo ali v invalidski penziji, ali prezgodaj umrejo, ali pa bedno vegetirajo na robu družbenega dogajanja kot marginali-zirani, pomilovanja vredni objekti. Alkoholizem je namreč brez zdravljenja smrtna in v prepoznih fazah neozdravljiva bolezen. V naših skupinah KZA se rehabilitirajo in resocializirajo, ter eden drugega prevzgajajo in osveščajo zdra-vljenci, ki so prvo fazo programa končali ali v hospitalu ali pa v dispanzerju. Najboljše uspehe imajo tisti zdravljenci. pri katerih smo pri vključevanju v katerega koli od teh programov zavestno postavili višje cilje, ostrejše in zahtevnejše pogoje. Tisti alkoholiki pa, ki so bili nemotivi-rani še na samem začetku zdravljenja, deloma že osebnostno razkrojeni ali pa niso imeli kakih drugih pogojev, ki so nujni pri zdravljenju Irec. sodelovanja svojcev ali DO, ali prijateljev itd.) so že kmalu na samem začetku kloniti, se zapili in osebnostno propadli. Žal je takih zelo veliko, v bodoče si takšnega načina »zdravljenja« ne bomo mogli privoščiti (zaradi ekonomskih, psiholoških pa tudi splošnih človeških razlogov). V bodoče bomo morali dajati prednost dispanzerskemu zdravljenju ob delu. ker je cenejše, bolj človeško in alkoholika in njegovo družino manj odtujuje. Prav v to zdravljenje in rehabilitacijo pa se bodo lahko vključevali le tisti alkoholiki, njihovi svojci ter okolje, ki bodo zavestno in svobodno sprejeli težak in zahteven program zdravljenja in resocializacije. t)u pa bomo to dosegli, bomo morali težišče preventive in zgodnjega odkrivanja alkoholizma prenesti v družine, delovne organizacije, okolte. krajevne skupnosti, kjer alkoholik dela, živi in s svojimi problemi ustvarja konfliktne situacijc. Uspehi zdravljenja in resocializacije ter rehabilitacije na našem klubu so relativ no dobri, saj zadnje čase. razen treh recidiv nismo imeli hujših neuspehov. Problem pa je, kot sem rekel, pri pošiljanju alkoholikov na zdravljenje, ker jih okolje zaradi neznanja, nesolidarnosti, indolentnosti predolgo pusti propadati sami pa zaradi osebnostne spremenjenosti ne morejo zaznati svojega žalostnega stanja in se ne morejo sami usmerjati v proces zdravljenja in nadaljne rehabilitacije. Odkrivanje, zdravljenje, prevzgoja in rehabilitacija ter dezalineacija alkoholikov in njihovih družin ni samo problem medicine, ampak je to problem širše skupnosti in družbe, ki zaradi izkrivljenih predstav v zvezi z alkoholizmom, odtujenim vedenjem, zasvojenostjo, motenimi medčloveškimi odnosi in komunikacijami ter zaradi lastne lagodnosti ne bi smela pustiti alkoholika in njihove družine propadati pred svojimi očmi. Dr. M BEROANT — nevropsihiater m Zaščita in varstvo sadnega drevja Po prejšnjih nasvetih sadjarjem bomo tokrat nekaj besed namenili varstvu in zaščiti sadnega drevja. Lahko imamo še tako zgledno urejen nasad, boleznim in škodljivcem se ne moremo izogniti. Poleg bolezni in škodljivcev so jablane občutljive tudi na razne druge poškodbe, ki so lahko posledica pozebe, toče, močnega vetra, glodalcev in drugega. Nekoč smo nasade pred boleznimi in škodljivci zaščitili z močnimi škropivi, ki so uničila tudi vse drugo in koristno. S tem smo mnogokrat porušili ravnovesje med koristnim in nekoristnim. Danes poznamo bolj blaga škropiva, katerih učinek je bolj določen. Poznamo preventivna škropljenja in tista za zdravljenje že okuženih nasadov. Poudariti je potrebno, da je prav zimsko in pomladansko škropljenje tudi za vrtičkarje najpomembnejše. Z njim uničimo vsa jajčeca škodljivcev ter glivične bolezni, ki so se pojavile preko zime. Več o boleznih in škodljivcih in kako jih uničujemo pa strokovnjak Matjaž Jenšterle. »Za zimsko škropljenje priporočamo rumene pripravke, za pomladansko pa folidol olje, obodiazinon ali belo olje. Ko začne sadno drevje brsteti, se pojavijo tudi prvi škodljivci in razne bolezni. Naj pričnem s škrlupom. To je glivična bolezen, s katero se najprej okužijo listi. Če je ne preprečimo pravočasno, se ta bolezen prenese na plodove. Najprej ti dobijo pege, nato se razpočijo in zgni-jejo. Najbolj občutljive sorte jablan na škrlup so jonagold, gloster, zlati in rdeči delišes in zlata parmena, nekoliko bolj odporne pa so idared, jonat-han in druge. Najbolj zanesljiva preventiva proti škrlupu so različni fungicidi in sicer: dit-hane, M-45, captan, delan, ven-turin, antracol in orthocid. V novejšem času se dobijo tudi sistematični fungicidi s kateri- Rjaste liste in škrlup na plodovih zlatega delišesa mi lahko škropimo do 96 ur po začetku dežja, ki sproži okužbo. Ti fungicidi delujejo zdravilno ali kurativno. Med nje sodijo haycor, topas, rubigan in sanax. Med druge glivične bolezni, ki napadajo jablane, sodi tudi jablanova plesen. Pojavi se na listih in tudi na plodovih, to pa zaradi preobilnih padavin. Jablanova plesen se lahko pojavi že ob pričetku brstenja dreves in tudi preko vsega leta. Najbolj izpostavljene vrste jablan so jonathan, idared in vista bela. Med nekoliko manj izpostavljene sorte pa sodijo jonagold, mutsu, rdeči hoskop. Plesni se najbolje obranimo z žveplovi- mi pripravki, te pa lahko nadomestimo z organskimi fungicidi, kot sta karathan in kumu-lan. Omenjena sredstva uporabljamo za preventivno škropljenje. Imamo tudi sistematična sredstva, kot so rubigan, hayleton in enovit. Naslednja nevšečnost, ki tare sadjarje in je najbolj razširjena glivična bolezen, je sadna gniloba ali manilija. Bolezen pride v plod preko razpok ali drugih mehanskih poškodb. Preprečimo jo lahko do neke mere s škropivi kot so captan, orthocid in enovit M.« Čez teden dni bo strokovnjak sadjarjem spregovoril o sadnih škodljivcih in uničenju teh. Enolog inja svetuje KOŽICA Kožica varuje jagodo pred zunanjimi vplivi. Med zorenjem opravlja tudi funkcijo dihanja. Sestavljena je iz ku-tikule in epi-derme. Na ku-tikuli je koščena prevleka in pepel, ki jo varuje pred zunanjimi vplivi. Spodaj je 6—10 plasti celic, prve plasti so obdane z nekoliko trdnejšo celično opno, ostrale pa so brez trde membrane in prehajajo brez ostrega prehoda v celice mesa. Med dozorevanjem se število celic kožice ne povečuje, ampak raste le njihova velikost. Kožica je izredno prožna, njena čvrstost pa se med zorenjem zmanjšuje. Zaradi bolezni ali mehaničnih poškodb često prihaja do pokanja kožice in izce-janja grozdnega soka. Take jagode so izredno občutljive, na njih se pogosto razvije plesen. Zaradi plesni se poveča transpiracija in pride do izgube soka. Dobit mošta se občutno zmanjša. Barvne snovi rdečih vinskih kultivarjev so nakopičene v kožici in predstavljajo njeno najpomembnejšo sestavino. Meso rdečila kultivarjev ni obarvano, izjema so t. i. barvarice (Ga-may, Freaux, Herold — Rebe) in hibridi. Barvna snov iz kožic pride v grozdni sok oz. mošt le, če celice kožice odmrejo ali so raztrgane. Barvilo je v različnih količinah ter v različnih oblikah odvisno od vrste trte oz. kultivarja. Tako je praviloma pri evropski vinski trti rdeče barvilo med seboj povezano, z monoglukozno vezjo in pri rdečih hibridih z diglukozno vezjo. S to razliko lahko v rdečem vinu dokažemo prisotnost tudi manjših količin hibrida. PEČKE Pečke se razvijejo iz oplojenih semenskih zasnov in imajo hruškasto obliko z bolj ali manj izraženim kljunom. V jagodi so I 4 pečke dolge od 3—9 mm in več. Imamo tudi kultivarje brez pečk (korint, sultanina itd.). Če pečke pri drozga-nju poškodujemo preide v mošt velika količina polifenolnih snovi, ki se v povprečju gibljejo med 5 in 9 % ter dajo trpka vina z neprijetnim okusom. Pečke vsebujejo 10—20% oljnih snovi, ki pri mehaničnih poškodbah preidejo v mošt hkrati z estri hlapnih kislin. Tako se zlasti v rdečih vinih lahko pojavijo saponifikacijske snovi, ki dajo vinu značilen priokus po milu — detergentu in zelo neprijetne grenkobe. MESO Meso je najpomembnejši del grozdne jagode. Sestavljeno je iz 10—16 plasti celic. Notranji del mesa (endokarp), ki leži okoli pečke je sestavljen iz majhnih celic in predstavlja neznaten trdi del mesa. Ves preostali del mesa (mezokarp) ima velike celice. V celicah mesa sta jedro in citoplazma potisnjena ob celično steno. Ves ostali del celic napolnjujejo velike vak ole polne soka. Mošt, ki ga dobimo s stiskanjem grozdja je v glavnem sestavljen iz celičnega vakuole soka, kajti stene celic in žile dajo le okrog 0,5 % soka. Za oceno tehnološke vrednosti neke sorte sta izrednega pomena kemična sestava in količina soka. Količina soka niha zaradi vplivov okolja, zdravstvenega stanja, stopnje zrelosti in načina stiskanja. Glavne sestavine mesa grozdne jagode so kisline in sladkoiji. 97 let Mici Cuješ Če ti urednik, predno se odpraviš, da predstaviš osebo, ki ima za sabo dolgo in zanimivo pot, naroči — napiši kratko, potem ne veš vedno, kako bi se tega lotil. To sem razmišljal, ko sem prihajal k Mici Cuješ, ki je do takrat prehodila pot, dolgo 97 let, začela pa jo je v Bevčah pri Titovem Velenju. Teta Mici, kot jo kliče nečakinja Vida Divjak, leta dobro skriva. Kako ji to uspeva, kljub trnavem življenju, verjetno sama dobro ne ve. Rodila se je v družini štirih otrok in le Mici danes še živi. Doma so imeli hišo z malo zemlje okoli nje, vsekakor premalo, da bi obrodila toliko, da bi bilo za lačna usta dovolj. Ko je Micina mama z otroki ostala sama, ji je bilo petnajst let in odpravila se je v svet, s trebuhom za kruhom. Njen prvi svet je bila služba pri velenjski gospodi, pa potem ptujski in potem jo je čakalo pet trdih let v avstrijskem Gradcu, odkoder se je s prijateljico Karlo odpravila v Beograd, kjer sta služili pri neki židovski družini, Mici kot kuharica. Ves denar, ki sta ga zaslužili sta Mici in Karla skrbnoJirani-li. Nekoč sta si želeli ustvariti vsaka svoj dom, topel in prijeten. Prišla je vojna, družina pri kateri sta služili, se je odselila, dve prijateljici pa sta odšli. Tokrat bliže svojemu domu — v Celje:. Blizu cerkve Sv. Jožefa sta sii postavili hišico z dvema stanovanjema. Ko je Mici pred sedemnajstimi leti umrla prijateljica, je ostala sama. Ampak ne čisto sama. Divjakova iz Bevč jo pogosto obiskujeta, ima pa Mica tudi dobre sosede, ki so ji vedno pripravljeni pomagati. Vas zanima, kako dočakati tako častitljivo starost? Mica pravi: »Zmerno živeti, jesti le toliko kot je potrebno. Veliko jem česna, kvasa, vse pa si sladkam z medom. Da je to dobro, sem brala v knjigah in tega se strogo držim. Pijem domače čaje, iz zelišč, ki jih naberem sama. K zdravniku sem doslej hodila redko, le kadar je bilo to res nujno. Zelo rada imam tudi naravo, rada se v njej sprehajam, sedaj res malo manj, ker me bolijo noge. Rada se tudi sončim ...« je pripovedovala o tem, kaj vse je počela, da je dočakala takšno starost. Mica je vedno rada brala, v mladosti in starosti, tako slovenske kot tudi nemške knjige. Iz njih se je naučila marsikaj, kar ji je potem v življenju prišlo prav. Danes prebere le še tu in tam kaj, oči ji namreč pešajo. »Pa v cerkev rada grem,« je še dodala, premišljeno kot je bila premišljena vsaka beseda, ki jo je izrekla. Čez zimo jo je v svoj dom povabila družina Divjak, pa je to odklonila. Pravi, da je še toliko pri močeh, da lahko sama skrbi zase, ko pa ne bo mogla več, potem pride. Na zdravje smo si rekli ob kozarčku rujnega, ki ga Mica spije vsak dan. Toliko, da je res za zdravje. Tokrat še bolj, ker je bil rujnemu priložen tudi šopek žene nečaka Vilija. Spet ga bomo kozarček, ko se dobimo ob stoletnici, kajne Mici? Bogdan Mugerle Lučani so odločni Plavali ne bodo! Po desetletnem zatišju se strasti v zvezi z nameravano zajezitvijo Lučnice in potopitvijo prelepe doline Podvolovljek pri Lučah ob Savinji znova razvnemajo. Po novem je zajezitev predvidena za uravnavanje vodostaja Savinje v sušnih mesecih, vse skupaj pa je neposredno povezano s preskrbo Celja in okoliškega področja s pitno vodo. Lučani in prebivalci Zgornje Savinjske doline so ogorčeni, nič manj jeze in razburjenja pa ni na ravni občinskih organov, ki doslej o vsej problematiki niso bili uradno obveščeni. V mozirski občini se nočejo in ne smejo sprijazniti z dejstvom, da se o tako hudih posegih v naravo in okolje doline razpravlja, načrtuje in odloča mimo njih, čeprav delčka lastne krivde tudi ne zanikajo. O tej problematiki, ki ima več razsežnosti in je v tem trenutku zaradi zazidalnega načrta Podve-ža še posebej kočljiva, so razpravljali na občinskem izvršnem svetu, na zadnjih zasedanjih zborov občinske skupščine ter sprejeli konkretna stališča in sklepe. Ne strinjajo se s postopki na republiški ravni, še manj pa s postopki občine Celje in njenih organov, ki se jim niti ne zdi vredno odkrito pogovoriti o tako pomembni zadevi. Nesprejemljivo je, da bi Zgornja Savinjska dolina še naprej ostajala razervat za čisti zrak in zdravo vodo, kar je seveda lepo in prav, ni pa prav, da ostaja rezervat perspektivnega turizma, želja, obljub in načrtov. Neuresničenih seveda, pri čemer delež Celja ni in ne more biti zanemarljiv. Dokaz za to so Logarska dolina, Golte, »turistična vas« (v oblakih), Gostinsko-turistično podjetje Turist, pa še kaj. Nori bi bili, če bi še naprej ostajali ob strani in svojo usodo prepuščali drugim. Dovolj in preveč je bilo tega doslej! Za »uteho« zapišimo, da se bodo predstavniki občin Mozirje in Celje ter regijskih družbeno-političnih in strokovnih organizacij sestali v ponedeljek, 10. aprila, v Mozirju in skušali problem rešiti. Tudi sosedske odnose med obema in ostalimi občinami, ki jih ustrezna študija tudi omenja. Za ironijo posebne sorte je poskrbela narava sama. Pred tedni se je namreč v Podvolovljeku sprožil zemeljski plaz in zasul cesto. Skoraj na istem mestu, kjer je predviden 50 metrov visok jez za akumulacijo Podvolovljeka. Gre za slabih 5.000 kubičnih metrov zemlje, kar pa je le desetina. Desetina pobočja, ki drsi in dopušča možnost, da zasuje dolino. Na to so domačini že dolgo opozarjali, to je strokovno potrdil tudi geolog. Prvi sanacijski ukrepi so nujni. Kaj bi bilo, če bi pobočje z več kot 50.000 kubičnih metrov zgrmelo v akumulacijsko jezero? Kaj se bo zgodilo s potopitvijo kmetij in mnogih hektarjev? Kaj bo z ravnovesjem v okolju? Kakorkoli že, Lučani pravijo, na plavali ne bodo! Janez Plesnik Nagradna križanka — Naši pisatelji (15) Rešitev nagradne križanke Naši pisatelji 15 pošljite do ponedeljka, 10. aprila na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji 15. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: 1. nagrada 10.000 din, druga in tretja pa 8.000 din. Pravilna rešitev nagradne križanke Naši pisatelji (14): slikar, Tevere, adenom, Fran Levstik, Moša, Ena, askari, mati, Dairen, eter, Aretta, Ne-ro, Mali, karp, OJ, Neal, or, eskim, telo, iver, Erina, Ščap, litota, katalizator, anonsa, Nara Nagrajenci: 1. nagrada 10.000 din: Tončka Hrovat, Tomšičeva 10, 63320 Titovo Velenje 2. nagrada 8.000 din: Pepca Majdič, Dolenja vas 2, 61410 Zagorje ob Savi 3. nagrada 8.000 din: Elza Gričar, Gorenjska cesta 10, 63320 Titovo Velenje Nagrajencem čestitamo! /z muzeja Velenje Zgodilo se je Za koncertni abonma in izven Koncert Litvancev V dvorani glasbene šole v Titovem Velenju bo v petek, 14. aprila ob 20.00, koncert LITVANSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA, ki mu bo dirigiral Saulius Sondeckis. Ta mednarodno priznani umetnik je tudi ustanovitelj danes vodilnega komornega orkestra v Sovjetski zvezi, ki je nastal pred 25 leti. Razlog, da je Litvanski komorni orkester gostoval domala po vsem svetu je tudi izredno obsežen repertoar klasičnih in sovjetskih skladateljev, v zadnjem času pa zlasti litvan-skih avtorjev. S tem ansamblom so nastopali tudi tako znani umetniki, kot so E. Obrascova, T. Nikolajeva, D. Baškirova in I. Ojstrah. Na koncertu se bodo predstavili s Simfonijo v A duru W. A. Mozarta. Koncertom za klavir in godala v Es duru prav tako W. A. Mozarta, Sonato št. 3, v C duru, G. Rossinija in skladbami litvanskih avtorjev. T. Makačinasa in J. Raatsa. Solistka bo Judita Leitaite. Vstopnice 15.000 din. Popusti običajni. Razstava velikonočnih pisanic V izložbenem prostoru veleblagovnice Name v Titovem Velenju je odprta zanimiva razstava »velikonočne pisanice«, ki jo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik. Razstavljeni so jerbasi, cekarji, prtički, butare, raglje, gobe za nošenje ognja, možnarji in seveda okoli 200 različno obarvanih pisanic. Tu je še leseni plug s »kovčami«, brana, sejnik, lesene jarme, Gasparijeve razglednice in še marsikaj. Avtorja razstave sta Jože Hudales in Marjan Marinšek. Pri postavitvi pa so sodelovali: Silva Javornik, Marija Sevšek, Marija Ramšak, Než-ka Mlakar, družina Kovač, družina Selan, Miha Fišer, Stane Vovk, župnišče Sv. Jošt in Muzej Velenje. Razstava je lep primer sodelovanja med Namo in Kulturnim centrom. Razbojniki navdušili polno dvorano Neukrotljivi otrok radoživega Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, kot pionirsko gledališko skupino imenuje mentorica Slavica Pečnik, je pred desetimi dnevi proslavilo 10-letnico nadvse uspešnega snovanja na odrskih deskah. Premi-erna uprizoritev igre Razbojniki iz Kardemome, ki sojo pripravili ob tej priložnosti, je navdušila nabito polno dvorano. Igrivost in sproščenost, ki so jo najbrž mladi gledališčniki podedovali še iz tistih časov, ko so se Šmarčani ob nedeljah dobivali pod kozolci, da bi se poveselili in zraven še zaigrali kakšno igro, sta tudi ob praznovanju jubileja »užgala«. Tokrat je na odru de-bitirala že četrta generacija, ki ji je tako kot preostalim 80 njenim članom skupno to, da jim oder pomeni predvsem sprostitev in zabavo. To znajo spretno prenesti tudi na občinstvo. 10 let pomeni deset premier s ponovitvami. Medvedu z vrtnico, Hiši, Pesmicam iz mačje preje, Obteženemu volku,... so tako dodali še Razbojnike. Prepričani smo, da bodo tudi ti zadovoljili občinstvo povsod tam, kamor jih bodo povabili. Jamstvo so otroci, ki se gredo radi gledališče, včasih kar preveč radi ter njihova prekipevajoča življenjska energija, ki jo režiserka — mentorica spretno usmerja v dogajanja na odru. Ob koncu premiere so tistim, ki so ostali gledališču zvesti pet in več let podelili posebna priznanja. Jubilej pa so združili s podelitvijo Kajuhovih bralnih značk več kot 200 učencem osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki, ki so ob tej priložnosti povabili medse enega od prvih igralcev pionirske gledališke skupine, danes pa člana odraslega ansambla Gledališča pod kozolcem in letošnjega dobitnika Na-potnikove diplome Jožeta Robido. — tap, vš- Obisk iz domovine! Ob 10. obletnici slovenskega kluba Kajuh smo imeli obisk iz domovine. Obiskali so nas učenci z osnovne šole bratov Mravljakov ter vzgojitelji te šole. Zelo sem bila vesela, ker sem imela na prenočišču Vojko, s katero sva se zelo razumeli. Skupaj sva šli nakupovat v mesto Goppin-gen in se zvečer na proslavi luštno zabavale, do poznih jutranjih ur. Zelo težko pa mi je bilo v nedeljo, ko sem se morala posloviti od nje in drugih prijateljic in prijateljev. Vsi smo se jokali in si želeli čimprejšnje srečanje v Titovem Velenju. Za vse Kajuhovce, ki smo tukaj v Nemčiji, je bilo to srečanje nepozaben dogodek, še posebej pa za nas mlade. Anita Kozlar-Gdppingen MOZART, HAYDN, ORGLE Leta 1951 Na prvi strani Savinskega vestnika, leto IV., lahko preberemo tudi ta, nekoliko daljši zapis z naslovom: V Šoštanju bodo poživeli delo Ljudske tehnike. »V šoštanjskem okraju Ljudska tehnika ni odigrala naloge, ki jo te organizacije imajo, obstoječi klubi so preradi pozabljali, da Ljudska tehnika ni zgolj organizacija zaradi organizacije, temveč ima veliko vlogo za vzgojo kadrov pri naši industrializaciji in za Armado. Lansko leto je okrajni odbor LT formiral štiri avto-moto društva, tri radio klube, aeroklub, elektrostrojni klub in tri klube tehnike. Med temi društvi je najboljši radio klub v velenjski elektrarni .. . Veliko manj uspeha ima klub v rudniku Velenje, kjer je bivši direktor Hvala imel nepravilen odnos do Ljudske tehnike .. . Pred dnevi je okrajni odbor LT razdelil pismena priznanja najboljšim klubom. Največje priznanje je dobil radio — klub v elektrarni Velenje. Friderik Blagotinšek in Anton Vočko iz tega kluba sta dobila priznanje kot najboljša člana organizacije Ljudske tehnike v šoštanjskem okraju.« Četudi smo morali članek zaradi njegove dolžine bistveno skrajšati, upamo da je vendarle tudi tak zadosten pokazatelj težav in razmer v katerih se je rojevala tehnična kultura v povojni Jugoslaviji. Za ta čas pa je seveda tipično, da je »razlog« za »podružbljanje« tehnične kulture v vzgoji kadrov »pri naši industrializaciji in za Armado«. Leta 1955 Na današnji dan je leta 1955 izšel Velenjski rudar, predhodnik Šaleškega rudarja in Danes Našega časa. Velenjski rudar je začel izhajati leta 1953 kot glasilo velenjskega premogovnika. Vendar je že kmalu prerasel okvire zgolj rudniškega glasila. V prvi številki so zapisali, želi list »doprinesti k utrditvi samoupravljanja podjetja in solidnemu gospodarstvu ... kažipot nam bo predvsem program Zveze komunistov...« Že v prvi številki pa so si zadali tudi za nalogo »pisati o vsem, kar je važno za naše materialno in kulturno življenje v okviru naše občine«. V glasilu pa bodo »poskrbeli tudi za zabavo«. Časopis je že kmalu povsem prerasel okvir tovarniškega glasila, kar so tudi formalno obeležili leta 1965, ko je časnik prvič izšel pod imenom Šaleški rudar. Še zadnjič pa se je preimenoval leta 1973, ko je dobil ime, ki ga ima še danes Naš čas. Ne glede na preimenovanja pa je časopis, ki je postal iz mesečnika preko štirinajstdnevnika tednik, še dandanes obdržal zgoraj navedeno usmeritev. Leta 1955, ko je izšel na današnji dan pa je Velenjski rudar poročal o aktivnostih sindikata rudarjev, o kulturni reviji »Svobod«, ki se je vršila v Velenju, cela stran je posvečena mladinskem kotičku, poleg tega pa je še mnogo drugih, zelo zanimivih novic iz življenja Šaleške doline. Leta 1956 V Celjskem tedniku, št. 14, ki je izšel na današnji dan pred triinštiridesetimi leti lahko preberemo naslednjo novico: »Dejavnost Ljudske univerze v Velenju je zadnje čase porasla. V mesecu marcu je priredila poleg umetniškega večera Marjana Dolinarja predavanje o ženskem vprašanju in o spolni vzgoji. Za ta mesec pa pripravila Aškerčev večer in dve zanimivi predavanji. V velenjskem rudniku so pred dnevi izvolili nov delavski svet. Vsa volišča so bila slavnostno okrašena, najprej pa so izvedli volitve na drugi volilni enoti. Novi delavski svet bo imel mnogo odgovornih nalog. Letos naj bi izkopali velenjski rudarji 1.350.000 ton premoga. Prav zaradi tega bodo morali izboljšati disciplino in povečati storilnost dela.« Pripravil: Tone Ravnikar Zaslužijo vso pohvalo Ne evforično, zelo stvarno želim napisati vest o doslej najbolj uspešnem pevskem srečanju mladih in odraslih, ki je bilo tri dni v glasbeni šoli Velenje. Že podatek, da je v 41 zborih sodelovalo tisoč pet sto pevcev je razveseljiv. Tudi tokrat so se pevovodje zbrali na strokovnem posvetu. Ocenjeval jih je priznani slovenski glasbeni pedagog Bole. Menda smo si bili vsi edini: o vsakem zboru posebej lahko govorimo le naj naj. . . Zato so tudi bili vsi trije koncerti prava poslaščica za vse. Tudi vrh, ko so odrasli pevci skupno, pod taktirko Ane Verdnik, zapeli Zdravljico. In kaj bi dodala še publika? Za še večji užitek bi bilo morda prav, da bi povezovalec kratko pojasnil vsebino kake manj poznane pesmi, predvsem pa pesmi s tujim besedilom. Mnenje strokovnjaka Boleta o veliki uspešnosti koncertov je tudi naše. Kako neprecenljivo pomembno vlogo opravlja prav glasbena vzgoja v mladem človeku, se komaj zavedamo. Gotovo je duhovni temelj otroku. In človek, ki poje, ne misli slabo, smo že večkrat zatrjevali. Srečanje Pozdrav pomladi je bila svojevrstna manifestacija lepote mladih in odraslih. Zato naj ostaja in zajame še vse tiste, ki želijo peti. Vodjem, in vodstvu Glasbene šole, pa vse čestitke! Viš, (foto L. O.) ČETRTI, predzadnji koncert v letošnjem ciklusu o Mozartu bo v soboto, 8. aprila 1989, publiki v koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju približal glasbo Mihaela Haydna, brata enega največjih glasbenikov — Josepha. Mihael je bil dvorni glasbenik, organist in koncertni mojster salzburških nadškofov. Z Mozarti (očetom in sinom) je imel tesne stike, zato ni naključje njegov vpliv na Amadeusa. Na koncertu bo izvedena njegova simfonija v G-duru, ki je bila dolgo časa pripisana Mozartu, Koncert za orgle! (prvič bodo v akustično enkratni sodobni dvorani glasbene šole postavljene orgle), Simfonija v D-duru in Mozartova Kasa-cija v G-duru. Ni torej čudno, da člani komornega orkestra SLOVENI-CUM radi pridejo v ta akustični in posiušalski ambient. Spet vabimo v soboto, 8. aprila, ob 19.30 v dvorano glasbene šole v Velenju vse, ki bi radi »odložili« kruto vsakdanjost ob plemenitih zvokih. Predstavili se bodo tudi na regijski Naši besedi 89 KOLEDAR ^■SSffV KULTURNIH PRIREDITEV - APRIL Četrtek, 6. in petek, 7. aprila dom kulture Titovo Velenje NAŠA BESEDA 89 regijsko srečanje Petek, 7. aprila, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje Minifest — projekcija filma LARSTVO SONCA (EMPIRE OF THE SUN) Režija: Steven Spielberg Vloge: Christian Bale, John Malko-vich Sobota, 8. aprila, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje Ciklus koncertov MOZART komornega ansambla SLOVE-NICUM 4. ciklus: MICHAEL HAYDN Program: M. Haydn: Simfonija G dur (W. A. Mozart: Simfonija KV 444) Koncert za orgle, violo in orkester Simfonija (Scenska glasba k Voltairovi »Zaore«) W. A. Mozart: Cassatio G dur KV 63 Solista: Maks Strmčnik (orgle), Aleksander Milošev (viola). Vstopnice 15.000 din, mladina 8.000 din, prodajajo v Glasbeni šoli. Petek, 14. aprila, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje za koncertni abonma (6) in izven LITVANSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: Saulius Sondeckins Komorni orkester Državne filharmonije iz Rige so ustanovili pred 30 leti. V njem igrajo solisti simfoničnega orkestra, pretežno mlajši glasbeniki, ki so doštudirali v Ri-gi. Moskvi in Leningradu. Program: W. A. Mozart: »Exultate, jubilante«, motet za sopran KV 165 solistka Judita Leitaite ter skladbe Rossinija, Raatsa in Macasinosa. Vstopnice 15.000 din. Popusti običajni. Petek, 14. aprila, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje Minifest — projekcija filma U 2 - VELIKA ROK PREDSTAVA (U2 - RATTLE AND HUM) Režija: Phil Joanou. Vloge: U 2 — Bono, The Edge, Adam Clayton Dokumentarni film narejen za nekaj koncertnih ročk skupin U 2 v ZDA in predstavlja svojevrstno glasbeno potovanje skozi Ameriko. Predprodaja vstopnic v domu kulture ter eno uro pred predstavo. Sobota, 15. aprila, ob 10.00 in 16.00 dom kulture Titovo Velenje Svetlana Makarovič: SOVIČA OKA Gostuje Amaterska lutkovna skupina AS Titovo Velenje Vstopnice 4.000 din. Sreda, 19. aprila, ob 20.00 knjižnica Titovo Velenje ŠALEŠKI OKTET koncert Umetniški vodja: Danica Pire-čnik Program povezuje: Majda Za-vršnik Šaleški oktet je lani praznoval 25-letnico delovanja. Z intenzivnimi pripravami v zadnjih 2 letih je ponovno postal eden najboljših tovrstnih ansamblov pri nas. Za pomladanski koncert bo pripravil program slovenskih umetnih pesmi iz obdobja čitalnic in priredbe slovenskih narodnih pesmi. Vstop prost! Četrtek, 20. aprila, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje — za gledališki abonma (8) in izven Dušan Jovanovič ZID, JEZERO Gostuje SNG Ljubljana — Drama Režiser: Dušan Jovanovič Igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih, Radko Polič in Aleš Valič Vstopnice 15.000 din. Popusti običajni. S to predstavo se zaključi letošnji gledališki abonma, ki je obsegal 8 predstav. Petek, 21. aprila, ob 19.00 galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje Otvoritev razstave slik JANA DOLENC V kulturnem programu bo sodelovala skupina za izrazni ples, ki jo vodi Nina Mavec. Petek, 21. aprila, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje Minifest — projekcija filma BARVE NASILJA (COLORS) Režija: Dennis Hooper Vloge: Sean Penn, Robert Du-vall Ponedeljek, 24. aprila, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje za koncertni abonma (7) in izven IRENA GRAFENAUER flavta in Michael Grandt, klavir Vstopnice 20.000 din. Popusti običajni. Petek, 28. aprila, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje Minifest — projekcija filma DIE HARD Režija: John McTiernan Vloge: Bruce Willis, Bonnie Balelja Predprodaja vstopnic v domu kulture ter eno uro pred predstavo. Sreda, 26. aprila, ob 16.00 obisk v Operi Ljubljana Georges Bizet: CARMEN opera Dirigent: Lovrenc Arnič Naslovno vlogo poje: Zlatomi-ra Nikolova Z opero Carmen je ustvaril G. Bizet edinstveno delo. ki je najpomembnejši prispevek francoski glasbeni dramatiki druge polovice 19. stoletja. Najbolj pretresljiv je realizem, s katerim je skladatelj jasno in koncizno očrtal posamezne situacije in značaje. Gre za ljudsko dramo nebrzdane strasti. Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmana 50.000 din. Popustov ni. OBISK NA DUNAJU V mesecih september, oktober in december bomo pripravili oglede musicalov CATS, NESREČNIKI in FANTOM OPERE na Dunaju. Prijavite se lahko že sedaj. Informacije 853-574 ali dom kulture soba 53/1, Titov trg 14, 63320 Titovo Velenje. Šoštanj: Fužinar 31:25 Še vedno zaostajajo za štiri točke Na vrhu lestvice v slovenski rokometni ligi je stanje tudi po 15. kolu nespremenjeno. Oba kandidata za republiški naslov trboveljski Rudar in Šoštanj sta zmagala. Soštanjčani so v neenaki igri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju premagali najslabšo ekipo v ligi. igralce ravenskega Fužinarja, nadvse pomembna pa je bila zmaga Trboveljčanov. Obe točki so osvojili v gosteh v Ljubljani proti Prulam. Srečanje med Šoštanjem in Fužinarjem ni bilo zanimivo, saj so bili gostje nedorasel nasprotnik domači ekipi, zaradi položaja na prvenstveni lestvici pa so se očitno že vdali v usodo, da bodo izpadli in očitno igrali, ker pač morajo še igrati. Prav zaradi takšnega razpleta so maloštevilni gledalci (približno 70 jih je prišlo na tekmo) videli veliko zadetkov, skoraj vsako minuto enega. Ob zmagi je gledalce razveselila poteza domačega trenerja, ki je na srečanju dal priložnost za igro tudi mladim igralcem in vsako njihovo uspešno potezo oziroma zadetek so gledalci bučno nagradili. Mladi igralci kot so Terglav, R. Lesjak, Rozman . .. so pokazali, da kljub mladosti že zdaj znajo dobro igrati to igro, in da če bodo marljivo trenirali, jim bodo gledalci še velikokrat ploskali. Šoštanj: Gradišnik. Plaskan 5, Rozman 2, Ramšak 2, Požun 2, Žolger 9, R. Lesjak 6, Voglar I, Delakorda, Terglav 4, D. Lesjak, S. Lesjak. V naslednjem kolu bo Šoštanj gostoval v Kozini. (vos) V soboto Velenje :Zamet Rokometašice Velenja in Kranja so preložile tekmo 20. kola, zaradi igranja Kranjčank v rokometnem pokalu. To zaostalo tekmo bodo odigrale v torek, 11. aprila v Rdeči dvorani. V soboto v 21. prvenstvenem kolu se bodo Velenjčanke ob 19. uri sestale z ekipo Zameta. Ne, ne nostalgija, le človeški odnosi Zmaga v domovini športnega plesa Rudar:Pohorje 2:0 (1:0) Gneča na vrhu Nogometaši velenjskega Rudarja so dobro začeli spomladanski del prvenstva. V dveh kolih so osvojili tri točke in so skupaj po 15. kolu z Ljubljano, Muro in Stolom Virtusom na vrhu razpredelnice. Vse štiri ekipe imajo 18 točk, vendar imajo Velenjčani trenutno najslabšo gol razliko, za katero pa upamo, da jo bodo popravili. V nedeljskem prvenstvenem kolu so v zelo hladnem vremenu pred približno 200 gledalci in ob sodniku Betonu iz Kranja nadigrali goste iz Ruš. Začetek tekme ni veliko napovedoval, ko pa so se Velenjčani segreli, tudi gledalcem ni bilo več hladno. Čeprav so bile razmere za igro slabe, so domači igralci pokazali veliko požrtvovalnost, dopadljivo igro, dosegli dva lepa zadetka, pa imeli še več izrednih prilik, toda na vratih gostov je bil zanesljivi vratar Jug. Zadetka za Velenje sta dosegla Pranjič in Goršek, obakrat po prekinitvi. V 41. minuti je Pranjič s kakšnih 25-ih metrov žogo iz prostega strela poslal neubranljivo v mrežo, 20 minut zatem pa so Velenjčani prvič streljali v drugem polčasu s kota. V gneči pred vratarjem gostov je zelo visoko skočil Goršek, močno udaril z glavo žogo in skrbi, kakšen bo izhod srečanja, je bilo konec. V 16. kolu bodo nogometaši Rudarja gostovali v Novi Gorici. (vos) Danes za pokal NZS V tekmi za pokal nogometne zveze Slovenije se bodo nogometaši Rudarja, danes (četrtek) na igrišču ob Jezeru srečali z ekipo Veržeja. Tekmo bodo pričeli ob 17. uri. Mura :Elkroj 2:0 (1:0) Slab odpor Ne zavedajoč se minljivosti časa, smo se ob člankih v Našem času zavedle, da se v mesecu marcu izteče dvajset let delovanja Ženskega rokometnega kluba, ki smo ga takrat še kot srednješolke s pomočjo zagnancev ustanovile. Mladost in prijateljstvo sta bila vezno tkivo, ki je da- Odmev jalo garant, da ne more tega edinega ženskega športnega kluba v občini Velenje odnesti nobena burja. Na prostovoljnem delu in ljubiteljstvu igralk, trenerjev in funkcionarjev je zrastel klub, ki bi mu v vsakem drugem okolju dajali večji pomen. Na stotine deklet se je v teh dvajsetih letih družilo s prijateljicami in z žogo. Le kdo bi lahko ocenil vzgojno delo trenerjev in pomen tega kluba pri osebnostni rasti deklet. Želeli ali ne, priznati moramo, da so bili v tem klubu pred tekmovalnimi občečloveški cilji. Vraščenost v okolje, stiki z družinami igralk in učitelji v šoli so bili kvaliteta, ki je prerasla zgolj borbo za točke. Ne želimo idealizirati, kajti vemo, kako je bilo, ko smo ostajale same, brez moralne in materialne podpore in kako so se ob uspehih dičili tisti, ki so prej bežali. Tudi igralke nismo vedno samo prijateljice, toda kljub temu nas je neprestano, skoraj fa- natično vleklo k rokometni igri, h kolektivu. In če se tako s srcem predajaš, je povsem logično, da za vedno ostajajo vidne ali nevidne niti. Bivše igralke spremljamo delo in življenje v ŽRK Velenje. Skupaj s sedanjimi generacijami se veselimo uspehov. In praznovanje dvajsete obletnice kluba je bila priložnost potrditi dejstvo, da je v kolektivnem športu najpomembnejša od vsega človeška nota. Žal ostaja grenak priokus, še zlasti, če te kdo povpraša, kako je bilo na praznovanju. Kakšnem? Rokometnem, vendar! V vseh klubih se zavedajo, da brez trdega dela v preteklosti ne bi bilo sedanjih uspehov, zato smo upravičeno pričakovali, da bodo povabili na turnir bivše igralke, trenerje in funkcionarje in očitno smo pričakovale preveč. Bila je to priložnost, da pokaže sedanja generacija, kako velik korak je bil narejen v kvaliteti rokometne igre v Titovem Velenju. Ne, to ni nostalgija, ampak gre preprosto za človeški odnos, vsaj tako dostojanstven, kot je bil obisk igralk prejšnjih generacij na turnirju ob počastitvi dvajsete obletnice. Prevzela nas je spretnost ravnanja z žogo in domiselne poteze igralk in prepričane smo, da bo rokometna igra v Titovem Velenju še dolgo razveseljevala gledalce in igralke same. Igralke prve generacije ŽRK V borbi za mesta na vrhu lestvice so nogometaši Mure na svojem igrišču z lahkoto premagali enajsterico Elkroja. Domači so bili zlasti premočni v drugem polčasu, niso pa uspeli doseči več zadetkov. Nogometaši Elkroja so sedaj na petem mestu, vendar za prvimi štirimi ekipami, Ljublja"no, Muro, Stolom in Rudarjem, zaostajajo le za točko. V nedeljo se bodo doma pomerili s Kovinarjem, ki se krčevito bori za obstanek, v prvih dveh pomladanskih kolih pa je prikazal odlično igro in obakrat zmagal. Sicer pa velja povedati, da je razlika med prvim in desetim na lestvici vsega 3 točke. Proletarec:ERO Šmartno 0:1 Dobro so pripravljeni Nogometaši ERH Šmartnega so v prvem pomladanskem kolu gostovali v Zagorju in premagali domačega Proletarca z 1:0, edini zadetek pa je v 75. minuti dosegel Korber. Srečanje ni bilo kakovostno, zato toliko bolj borbeno in na trenutke s strani domačinov preveč grobo. Smarčani so imeli priložnosti za še izdatnejšo zmago, z dobro obrambo pa domačinom niso dovolili, da bi resneje ogrozili njihova vrata. Uvodno srečanje je pokazalo, da so nogometaši ERE Šmartnega dobro pripravljeni in so upravičili vlogo enega od dveh favoritov za naslov prvaka in napredovanje v slovensko nogometno ligo. V prihodnjem kolu bodo doma igrali z Dravo. ERA Šmartno: Magrič. Matko, Oprčkal, Tomažič, Skrbinek, Maglica, Korber, Železnik, Laznik, Malus (Rudnik), Bevc (Kopušar). N. V. Odbojka Ne razveseljujejo preveč Topolšica : Brezovica 1:3 Odbojkarji in odbojkarice nas v zadnjem času ne razveseljujejo preveč in tako je bilo tudi v tem kolu. Topolčani so se doma čvrsto upirali vodilni ekipi Brezovice, vendar več kot niza niso uspeli osvojiti. Gostje so zmagali s 3:1 (8, — 10, 10, II). Omeniti velja zlasti nešportno vedenje gostujočih igralcev, v naslednjem kolu pa bodo Topolčani gostovali v Ljubljani pri Partizanu Narodni dom. Topolšica Kajuh :Krim 1:3 Igralke Topolšice Kajuha so doma s Krimom izgubile s 1:3 (—7, —9, 13, 3) in se znašle na zadnjem mestu na lestvici. Gostiteljice niso pokazale vsega kar zmorejo in gostje so z bolj organiziranimi napadi zasluženo osvojile obe točki. V zadnjem kolu bodo gostovale pri ekipi Rogoze in na tej tekmi odločale o tem, katera obeh ekip bo zadnja. Partizan Kamnica:Ljubno GLIN 3:1 Tudi igralke Ljubnega se niso posebej izkazale, saj so gladko izgubile na gostovanju pri Partizanu iz Kamnice, ki seje šele v zadnjih kolih rešil zadnjega mesta. Dobile so sicer prvi niz, nato pa gladko izgubile naslednje tri. Rezultat je bil torej 3:1 t — 11, 8, 5, 6) za domačinke, v zadnjem kolu pa se bodo Ljubenke na svojem igrišču srečale s Celjem. Kotalkanje Vpis v začetni in nadaljevalni tečaj V kotalkarskem drsalnem klubu Rudar namenjajo pomladku precej pozornosti. Načrtna vzgoja slednjih v preteklih letih že daje prve spodbudne rezultate. Takšno delo bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Zato so pripravili vpis v začetni in nadaljevalni tečaj. Vsi, ki bi radi znaH drsati in kotalkati, morajo priti 1I-, 13. in 17. aprila »d 17. d« 18. ure Ha kotalkališče v Titovem Velenju. Začetni tečaj bodo začeli 17. aprila ob 16. uri in obsega 15 vadbenih ur. Prvi dan nadaljevalnega tečaja pa je 10. maj. prav tako ob 16. uri. Člani kotalkarsko-drsalnega kluba Rudar Titovo Velenje vabijo k vpisu otroke, stare od 5. do 8. let. Cena tečaja pa je 50 tisoč dinarjev. Strelski šport Solidni v Nišu in Sarajevu Na državnem prvenstvu v mednarodnem programu v Nišu so člani Mroža s pištolo osvojili četrto mesto, za zmagovalno ekipo zaostali le za dva kroga in obenem postavili republiški rekord. Prav tako četrta je bila pri članicah Denis Bola s pištolo. Detlbah pri članih pa je osvojil 12 mesto. Članice in mladinke so bile ekipno sedme, mladinci pa četrti. V Sarajevu je bilo prvenstvo v nacionalnem programu. Borut Trebše jc bil pri mladincih sedmi. Petkova pri članicah 16., mladinke ekipno 12., člani pa 21. Elektra .Smelt Olimpija (ML) 81:76 Samo 10. mesto Košarkarji Elektre so v zadnji prvenstveni tekmi v svoji skupini premagali mlado ekipo Smelta Olimpije z 81:76 in tako zadnji del prvenstva zaključili s samimi zmagami. S tem so dosegli 10. mesto v 2. SKL, v kateri nastopa skupno 30 ekip. Na sobotni tekmi so domačini ponovno prikazali požrtvovalno in kolektivno igro, ki postaja značilnost te ekipe. V 35. minuti so povedli že s 73:57, v zadnjih minutah pa nekoliko popustili in gostje so rezultat zmanjšali predvsem po zaslugi Fučka. ki je že član prve Olimpijine ekipe in je dosegel 40 točk. Za domačo ekipo so igrali: Sevšek, l.ipnik 10, Kitak 8, Dumbuya 12, Plešej 14, Zakeršnik 7, Miletič, Rotovnik 12, Bogataj in Tomic 18. S. B. Dobrna i Lep uspeh kegljačev v Avstriji Kegljaški klub Dobrna že vrsto let uspešno sodeluje s klubi iz Avstrije. Tako so se letos med nedavnimi prazniki udeležili velikega turnirja v Salzburgu, na katerem je sodelovalo 19 ekip iz Avstrije in ZR Nemčije ter dve ekipi keglja-škega kluba Dobrna. Prva ekipa je z novim rekordom kegljišča 4.964 kegljev osvojila prvo mesto, druga ekipa pa je bila 16. Uspeh je dopolnil Avgust Kom-pan, ki je bil najboljši med posamezniki, z 897 keglji pa je le malo zaostal za rekordom kegljišča. Tako je kegljaški klub Dobrna drugemu mestu v 1. regijski kegljaški ligi v letu, ko slavi 10-letnico obstoja, dodal še mednarodni uspeh. Rokomet-mlajši pionirji za občinske naslove Na občinskem prvenstvu v rokometu za mlajše pionirke v Titovem Velenju je nastopilo osem ekip. Po predtekmovanju v treh skupinah so bili finalni izzidi naslednji: AA:BR 9:1 (4:0), GŠ:AA 5:10 (1:3) in BR:GŠ 4:13 (2:5). Vrstni red je torej bil: I. Antona Aškerca, 2. Rudar (Gustava Siliha), 3. Bibe Ročka itd. Najboljša igralka je bila Urška Čater (AA), najboljša strelka Minka Bašič (GŠ) in najboljša vratarka Mihaela Pobec (AA). Mlajši pionirji so najprej tekmovali v dveh skupinah, v tekmi za prvo mesto so pionirji OS Bratov Mravljakov premagali vrstnike Bibe Ročka z 11:9 (6:2), za tretje pa pionirji OS Gustava Siliha nasprotnike OS Antona Aškerca z 10:9 (5:6). Najboljši igralec je bil Sebastjan Sovič (BR), najboljši strelec Boris Nakov (GŠ) in najboljši vratar Blaž Vivod (BM). Odbojka — naprej Braslovče Na območnem prvenstvu šolskih šponnih društev v Šoštanju so bili najboljši pionirji osnovne šole Braslovče, ki so v odločilni tekmi premagali domačine z 2:0 (16, 13) in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Tretji so bili pionirji s Franko-lovega in četrti iz Mozirja. Družinski trim vikend v Poreču Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravlja družinski trim vikend v Poreču in sicer od 27. do 30. aprila. Namenjen je družinam, ki imajo rade organizirano rekreacijo, v Poreču bodo poskrbeli za vse starostne kategorije in za številne možnosti, kot so odbojka, tenis, mali nogomet, mini golf, kolesarjenje, košarka, tek in podobno. Cena družinskega paketa v hotelu »Lotos« je 240.000 dinarjev za odrasle, 180.000 za otroke od 7 do 10 let in 150.000 dinarjev za otroke do 7 let, če koristijo pomožno ležišče. Plačate lahko v treh obrokih. Prijavite se lahko do ponedeljka, 17. aprila, na sedežu ZTKO na Foitovi 2. Matej Krajcer in Mirjam Šulek sta v soboto 1. aprila 1989 v starostni kategoriji do 12 let dosegla prvo zmago jugoslovanskih plesalcev na največjem in najpomembnejšem plesnem tekmovanju na svetu, na odprtem prvenstvu Velike Britanije v Blackpoolu. Od ponedeljska 27. marca do sobote I. aprila 1989 so najboljši mladi jugoslovanski športni plesalci sodelovali na odprtem prvenstvu Velike Britanije v Blackpoolu , ki ima v članski konkurenci sedemdesetletno tradicijo, za mladince in pionirje pa je bilo letošnje tekmovanje 32. po vrsti. Tekmovanja v Blackpoolu imajo v športnem plesu v svetu vsaj tolikšno veljavo, kakor jo imajo v tenisu znani turnirji v Wimbledo-nu. Jugoslovansko zastopstvo na tem tekmovanju je letos štelo 7 mladinskih in 7 pionirskih plesnih parov. Matej Krajcer in Mirjam Šulek sta bila v tej skupini edina Velenjčana, vsi ostali pari pa so bili iz Ljubljane, od tega 8 SPK iz Kazina in 5 iz PK Urška. Skupno se je v Blackpoolu zbralo preko 400 mladih parov iz devetih držav, pretežno seveda iz Velike Britanije in Skandinavije. Jugoslovansko zastopstvo ni bilo močno samo številčno, ampak je z rezultati znova potrdilo prodor mladih jugoslovanskih plesalcev v svetovni kvalitetni vrh. Posebej so se v Blackpoolu izkazali jugoslovanski pionirji, ki so se v vseh šestih tekmovanjih med povprečno 45 pari uvrščali med 24 najboljših. Uvrstitev na 7. mesto v finalu je dvakrat uspela Alešu Beblerju in Špeli Doli-nar iz Ljubljane, daleč najbolje pa sta se v jugoslovanskem zastopstvu na tem velikem tekmovanju odrezala Matej Krajcer in Mirjam Šulek, sicer državna prvaka v starostni kategoriji do 12 let. V Blackpoolu sta bila v vseh šestih tekmovanjih v finalu, torej med šestimi ali sedmimi najboljšimi na svetu. Tako sta bila v tekmovanjih v posameznih plesih dvakrat na 5. mestu (dunajski valček in jive) in enkrat četrta (quickstep). V skupini latinskoa-meriških plesov (cha-cha, samba, rumba, jive) sta prav tako osvojila 4. mesto, v standardnih plesih (angleški valček, tango, slowfox in quickstep) pa sicer nepričakovano visoko, po razpletu dogod-Jcov pa več kakor zasluženo 3. mesto. Mnogi, tudi tuji plesni trenerji, so bili prepričani, da bi moral naš par zmagati že v standardnih plesih. No, zadnji tekmovalni dan je sedmerica emi-nentnih angleških sodnikov vendarle ocenila, da sta Matej Krajcer in Mirjam Šulek v posamičnem tekmovanju v latinskoame-riškem cha-cha-ju boljša od vseh svojih 52 tekmecev. Pri celotni oceni njunega nastopa v Blackpoolu ni mogoče spregledati, da sta naporni plesni teden pričela z najskromnejšim 5. mestom in končala z zmago. Tak razplet dogodkov dovolj jasno kaže, kako težko se je v športnem plesu, ki temelji na subjektivnem sodniškem ocenjevanju, prebiti povsem na vrh, posebej še, kadar gre za par iz Jugoslavije. Zmagati v Blackpoolu — to so sanje vsakega plesalca na svetu. Zmaga pri 12 letih pa pomeni v zahtevnem in dragem plesnem športu tudi veliko vprašanje: kako naprej?! Zato iskrene čestitke našima mladima plesalcema dopolnjujemo z željo, da bi zmogla vsaj podobne dosežke ponoviti tudi od jeseni dalje, ko bosta začela tekmovati v mladinski starostni kategoriji od 12 do 16 let. Mnogo je odvisno od tega, ali bo tudi v bodoče večji del izjemno visokih stroškov za treninge, plesne obleke in za potovanja na tako pomembna tekmovanja še naprej v največji meri odvisen od interesa in materialnih zmožnosti staršev ali pa bo mogoče zagotoviti primerno sponzorstvo in tako graditi nove uspehe na potencialnih sposobnostih mladega para in na pomembnem kapitalu odličnih mednarodnih uvrstitev letošnje plesne sezone. D. Š. Ob koncu zimskih vzponov Letošnja mila koledarska zima sicer ni omogočila kontinuirane dejavnosti smučarjem, bila pa je zelo naklonjena planincem in alpinistom. Tako so zaživeli številni vrhovi in planinske koče v celjski regiji, od Paškega Kozjaka do Raduhe in Ojstrice, že med novoletnih praznikov. Sploh je bilo v zimski sezoni dosti akcij, tako posameznih, kot skupinskih. 8. januarja smo se planinci iz Šaleške doline množično udeležili 11. spominskega pohoda po poteh I. Pohorskega bataljona na odseku Ro-gla Pesek Osankarica. Članov PD Šoštanj in Titovo Velenje je bilo nad 80, devet jih je prejelo plakete za 10 pohodov. 29. januarja smo se odzvali na rekreativni pohod »Zdravju naproti« v izvedbi PD Polzela. Naša trasa se je vila iz Pesja na Goro Oljko, vračali pa smo se v Podkraj. Sicer pa je na vrh prišlo po osmih poteh nad 500 Hud!, od tega sta sekciji REK in Šmartno ob Paki zagotovili okoli 100 udeležencev. Dne 11. in 12. februarja smo izvedli že 9. zimski pohod na Uršljo goro. Startali smo v Lešah pri Prevaljah, kjer je v prejšnjem stoletju obratoval največji slovenski premogovnik, sestopali pa na Sleme nad Šoštanjem. 19. februarja je bil odpovedan zimski pohod na najvišji vrh Karavank, zato smo v organizaciji PD Mežica izvedli I. zimski pohod na Peco. S sekcijo Gorenje smo poskrbeli, da se je na naš najbližji dvatisočak povzpelo okoli 90 občanov iz Šaleške doline, skupaj pa okoli 200. Vzpon je potekal iz Mežice, sestop pa v Črno na Koroškem. Za okoli 1.700 m višinske rzali-ke smo potrebovali okoli 8 ur hoje. Akcija je bila posvečena trem planinskim jubilejem, med njimi tudi 85-le-tnici PD Šoštanj (ustanovljeno 5. 3. 1904.) Istega dne pa se je skupina desetih navdušencev iz sekcije Šentilj povzpela na Kredarico in Triglav. 5. marca smo v počastitev dneva žena obiskali Paški Kozjak in se zadržali v prijetnem razpoloženju tudi v kočij Vzpon je potekal po manj obiskani poti iz Spodnjega Doliča, sestop pa v Pako. Okoli 70 udeležencev je bilo zelo zadovoljnih z izletom v bližnjo okolico. 12. marca sta se sekciji Gorenje in REK udeležili že 15. zimskega pohoda na Snežnik nad Ilirsko Bistrico (1.796 m.) Spet se nas je zbralo nad 90, hoje je bilo okoli 4 ure, razmere pa ugodne. Dnevi in tedni hitro tečejo. Z udeležbo na 14. zimskem pohodu na Porezen nad Cerknim in šestur-nim pohodom, se je 20 udeležencev sekcije Gorenje v toplem soncu poslovilo od zime. Ugotavljamo, da smo vse zimske izlete izvedli uspešno, varno, množično in tudi relativno poceni. Udeleženci so uživali v veličastni gorski naravi in si nabrali nekaj kondicije za ture v prihodnjih tednih in mesecih. Sicer pa bo še obilo priložnosti, program PD in sekcij je stalen in tudi pester. Tako na primer sekcija Gorenje razpisuje izlete v naravo že za vsak konec tedna. M Ž. Srednješolcem v popotnico-študenti Šaleški študentje bodo v petek, 7. aprila, pripravili informativni dan za učence, ki nameravajo v letu 89/90 nadaljevati šolanje na univerzi. Informativni dan se bo razlikoval od klasičnih, saj bo dopolnjen z informacijami kje in kako trkati na vrata fakultete ter sprejemnih pisarn za študentske domove. Dejstvo je, da je študirati in kvalitetno živeti postal velik, za nekatere nerešljiv problem. Člani Šaleškega študentskega kluba so zato pripravili program, ki bo bodočim brucem nakazal kar največ možnosti za uspešen študij. Z namenom popestriti srečanje bodo študentje poskušali v Ljubljani posneti VIDEOFILM, kjer bi predstavili univerzo, študentska naselja in možnosti zabave. Napovedano je tu"di srečanje košarkaških ekip obeh strani, v soboto, 9. aprila, pa študentje pripravljajo ples v Rdeči vrtnici, na katerega so vabljeni srednješolci in študentje. AO Radio Velenje Rekreacijsko-turistični center Golte Nič več DA ali NE, temveč KAKO NAPREJ? Novembra letos bo minilo 20 let odkar so slovesno odprli Rekreacijsko-turistični center Golte. z vznesenimi besedami in velikimi obeti. Žal je vsako od teh let pomenilo bitko med željami in načrti ter možnostmi, letošnja bitka je še posebej huda. Vmešala se je narava in izničila izredne napore delavcev centra v pripravah na minulo »zimo«. Lanskih 480 milijonov dinarjev izgube so pokrili, ker pa snega ni bilo, so se morali spopasti še z 2,8 milijarde dinarjev izpada dohodka. V vsej zimi so imeli borih 12 smučarskih dni in še to v marcu. O vsem tem in tudi o načrtih do leta 2000 so se pogovarjali na zadnji seji družbenega sveta za delovanje in razvoj tega centra. Dejstvo je, da so na Golteh nevarnost spoznali kaj kmalu in s prvimi ukrepi pričeli že januarja, ki naj bi prinesel največji delež prihodka. Od takrat dalje se aktivnosti za reševanje nastalega položaja vrstijo ena za drugo in še veliko jih bo potrebnih. Med prvimi je priskočila na pomoč občina Mozirje s takojšnjim plačilom dotacij za letošnje leto, kar rešuje likvidnostni položaj centra, razbremenitvijo dajatev, odložitvijo obveznosti in drugimi možnimi ukrepi, ki smo jih zapisali že v prejšnji številki. Ne zao- staja občina Velenje. Obveznosti poravnava, še več vredna je pomoč združenega dela Šaleške doline. Žalska občina dokaj redno plačuje obveznosti in se Goltem ne odreka kot regijskemu središču, le njeno združeno delo ne sodeluje dovolj. Žal se občina Celje izmika na vse načine. Obveznosti plačuje neredno in praviloma prepozno. Kaj to ob današnji inflaciji pomeni, dobro vemo. V Celju tarnajo, da imajo hude težave v gospodarstvu, da jih tepejo interventni zakoni, da je priliva sredstev premalo, da še svojih potreb ne zadovoljujejo in podobno. Kot da težave pestijo samo celjsko občino! Ne smemo pozabiti pomoči sozda Merx, kamor Golte spadajo, sicer pa je v Celju pripravljenost pomagti samo načelna, se pravi, da je ni. Predstavnik velenjske občine jih je lepo zavrnil z izjavo, da se da pomagati, če je volja, predstavnik žalske občine pa je dejal, da se Celje tako ne more in ne sme obnašati. Navsezadnje so Golte z blestečimi načrti zgradili Celjani, jih ob težavah prepustili drugim, danes pa se jim odrekajo. Dokaz za to je med drugim dejstvo, da so Golte na prednostni listi sisa za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena na zadnjem mestu, prvi je seveda Golovec. Tudi trditev, da so se celjski smučarji »razpolovili« med Ro-glo in Goltmi ni preveč prepričljiva. Iz dveh razlogov. Prvič — še vedno ostaja druga polovica, drugič — Rogla se vsekakor razvija v evropsko središče, na evropski ravni, s poudarkom na stacionarnem turizmu, Golte pa vendarle ostajajo središče za množičnost, rekreacijo, tekmovalni in sindikalni šport in se jim torej ne moremo odreči, tudi in predvsem Celjani ne. Za razliko od Rogle bodo dostopne vsem. Sklep družbenega sveta je, da morajo vse občine pomagati kot mozirska in velenjska, sicer lahko začno omahovati tudi v teh dveh, saj sami bremena ne zmo-reta. Za nameček se dokaj čudno vede tudi republika, saj cela vrsta njenih takšnih ali drugačnih organov sprejema in pošilja najrazličnejša »priporočila«, s katerimi si slovenski smučarski centri lahko bore malo pomagajo, da je mera polna, pa je zima brez snega za republiške organe »povečan poslovni rizik«, ne pa naravna nesreča, kar bi bistveno okrepilo možnosti za reševanje težav. Ob tem je res, da se aktivnosti na republiški ravni vendarle krepijo in upajmo, da bodo tudi pomagale. Na Golteh se ob vsem tem že temeljito pripravljajo na letno sezono, pri kateri pa brez pomoči doline in regije vsekakor ne bo šlo, predvsem ne brez sodelovanja s turističnimi in gostinskimi organizacijami v mozirski občini in v vsej Savinjski dolini. Del gostinskih delavcev bo poleti verjetno prevzel dom planincev v Logarski dolini, žičničarji pa bodo opravili remontna in vzdrževalna dela ter nekaj investicij v lastni režiji, kar pomeni ovrednotenje lastnega dela in s tem izredni dohodek. Dodajmo še, da bo dvosedežnica Smrekovec v teh dneh postavljena in naj bi jo včeraj že tehnično pregledali. Morali bi jo. že L novembra in kasneje še nekajkrat, zato se bodo z izvajalcem, zreškim Uniorjem, pogovorili tudi o odškodnini. Zanimivo je namreč, da so se prav na Lahovnici smučali še pred dvema tednoma, vendar so morali do teh smučišč peš. Delavci centra so na seji družbenega sveta predstavili tudi razvojne načrte do leta 2000, vendar o njih drugič, za konec pa tole. Centra na Golteh z njegovimi problemi vred ni moč »prenesti« kam drugam. Družbeni dogovor še vedno velja, center je posebnega družbenega pomena, torej je naš. Tega se morajo zavedati v vseh štirih občinah, ne le v mozirski in velenjski. Uresničiti torej morajo dogovorjene in sprejete ukrepe, tudi zato, da novembrska dvajsetletnica z otvoritvijo dvosedežnice in drugimi pridobitvami ne bo žalostna. Ne velja namreč več — Golte da ali ne, temveč — kako dolgoročno naprej- Janez Plesnik Društvo upokojencev Šoštanj Za vsakega nekaj O ljudeh, ki se upokojijo, je še najpogosteje omenjena beseda »in memorium«, če se seveda kdo odloči, da ga napiše. V večini primerov pa še tega ne. S precej obširnim poročilom člani društva upokojencev iz Šoštanja niso hoteli seznaniti okrog 1070 svojih vrstnikov o delu društva, ampak seznaniti s tem, kaj in kako v njem delajo, predvsem tiste, ki se jim bodo kmalu pridružili in tistim 30 odstotkom upokojencev, ki se v društvo še niso včlanili. Šoštanjsko društvo upokojencev združuje upokojence iz Belih vod, Družmirja, Florjana, Gaberk, Lokovice, Skornega, Šošta- nja, Topolšice in Zavodenj. Organizirani so v sekcije, za dejavnost slednjih pa skrbe člani izvršnega odbora društva. Na področju kulturno prosvetne dejavnosti, vodi jo Ivan Glu-šič, velja omeniti dejavnost mešanega pevskega zbora, ki bo prihodnje leto slavil 25-letnico delovanja. Z raznih gostovanj se zbor vrača s pohvalami, diplomami in priznanji, radi pa mu prisluhnejo ljubitelji zborovskega petja tudi na drugih priložnostnih prireditvah. Nadvse pestra in raznolika je športno rekreativna dejavnost društva, gotovo tudi po zaslugi organizatorjev Franca Hudomala iz Raven in Martina Razbornika iz Lokovice. Šahovska sekcija šteje od 12 do 14 šahistov, osem do deset kegljačev društva pridno trenira na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn. Kadar je za smuko dovolj snega se člani smučarske sekcije vsako sredo dopoldan podajo na zasnežena pobočja Golt. V okviru ribiške družine pa .deluje še ribiška sekcija. V prihodnje naj bi športno rekreativno dejavnost društva povečali, in sicer s strelsko in balinarsko sekcijo. Od 12 do 20 upokojenk se vsak ponedeljek zbere v društvenih prostorih, kjer vezejo, pletejo, kvačkajo. S svojimi izdelki sodelujejo še na razstavah ročnih del v občini. Letovanje upokojencev v domu v Izoli, Rogaški Slatini, Žirovnici in v Varaždinskih toplicah kot tudi za novoletne obiske starih in bolnih članov društva skrbi komisija za socialno dejav- Gornja Savinjska dolina Mladoletnih prestopnikov je malo, pa vendar... Akcija »minus 10 %« Prometna varnost naša skupna dolžnost Služba za socialno delo pri komiteju za družbene dejavnosti občine Mozirje je pripravila obsežno gradivo o mladoletnem prestopništvu s posebnim poudarkom na občini Mozirje. Stanje v Zgornji Savinjski dolini vsekakor ni kritično, kar pa seveda ne pomeni, da mladoletnim storilcem kaznivih dejanj v prihodnje ne nameravajo posvečati še več pozornosti. V obdobju od 1976 do vključno 1987 se število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj vsako leto giblje med 4 do 12. V odstotku je to 0,5 vsega prebivalstva, kar je pod republiškim povprečjem. Večina storilcev je starejših mladoletnikov, splošna značilnost pa je, da gre v največji meri za kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, kar 83,5 odstotka jih je. Pomembna je ugotovitev, da je zelo malo primerov, ko si mladoletnik prisvoji določen predmet zaradi socialne ogroženosti. V večji meri gre za mladostnike, ki uživajo v potrjevanju njihove drznosti, v tveganju in uveljavljanju med vrstniki. Mladostna nepremišljenost in nemir torej, kar upošteva tudi sodišče. Večinoma so storilci mladostniki, ki živijo v urejenih razmerah, ki še niso bili kaznovani in niso drugače problematični. Manjši delež predstavljajo mladoletniki — povratniki ali storilci težjih kaznivih dejanj, za katere bi bili potrebni strožji ukrepi. Številčno prevladujejo mladoletni prestopniki iz delavskih družin (63,5 odstotka) in nepopolnih družin (75 odstotkov). T? številke pa ne povedo veliko, ker ni na razpolago podatkov o odstotku delavskih, nepopolnih in drugih družin v občini. Več pove podatek, da je največ prestopnikov delavcev (44,3) in dijakov (41,7), malo pa je osnovnošolcev (9,3) in nezaposlenih (4,2). To so seveda odstotki, vemo pa, da je dejansko število prestopnikov zares nizko. Socialni položaj ne vpliva neposredno na prestopni-štvo, zelo zaostrene razmere in kriza vrednot pa bodo seveda skoraj nujno privedle do povečanja števila mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Slabši življenjski pogoji se bodo namreč odrazili tudi znotraj družine, ki pa ima največjo vlogo pri osebnostnem razvoju otrok. Še nekje je družina zelo pomembna in starši preveč popustljivi, nepremišljeni in neodgovorni. Pri mladoletnih storilcih prekrškov, katerih število seje v mozirski občini zadnja leta občutno povečalo. Zlasti število storilcev cestno-prometnih prekrškov. Vožnje brez izpita, brez luči in podobno. Ne da jim starši dovoljujejo vožnjo brez osnovnega znanja cestno-prometnih predpisov, celo kolesa z motorjem jim kupujejo, pri tem pa na posledice ne pomislijo. Pa bi morali. Od družine naprej je veliko dejavnikov, ki bi morali pomagati pri razreševanju te problematike, največ pa zagotovo lahko prispevajo razmere v družbi, dobro gospodarjenje, zagotovljena socialna varnost družin, zaposlovanje mladih, večje zadovoljstvo ljudi in s tem boljši medsebojni odnosi na vseh ravneh in v vseh okoljih. J. P. Da bo človek na cesti zares človek, je zapisano temeljno geslo zloženke, ki jo je ob začetku naslovne akcije »—10%« natisnil Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V razgovoru s poklicnimi vozniki, (večje število teh prav v tem obdobju obnavlja znanje cestno prometnih predpisov in osnovnih varnostnih ukrepov), sem ugotovil, da se zavedajo kopice nevarnosti, ki so jim izpostavljeni vsakodnevno, pri opravljanju svojega dela. Vedo tudi za napake, malomarnosti in predrznosti, ob katerih povzročajo vozniki »amaterji« tragedije in druge nezgode v cestnem prometu. Strinjajo se, da je naša skupna dolžnost, prispevati k umiritvi prometa. Temeljno pravilo za dosego tega cilja je zmanjšati, oz. prilagoditi hitrost voznim in vremenskih razmeram in razmeram na cesti. HITROST Med osnovne otčke programa »Minust 10%« sodi tudi vplivanje na umiritev prometa, nekakšno vzgojno vplivanje na voznike, da bi bistveno zmanjšali hitrost vožnje, še posebno pa, da bi vedno, ko razmere v prometu to narekujejo, prilagodili hitrost le tem. »Se nam res tako mudi«, ali zares nismo pripravljeni žrtvovati nekaj minut za večjo varnost otrok, pešcev in kolesarjev, se sprašuje avtor propagandne zloženke. Odgovor je iskati prav gotovo v vzgojenosti, v samodisciplini, najbrž v splošni prometni kulturi. In ker je vzgoja dolgotrajen proces, ki se običajno obnese Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaher-ca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 7. APRILA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.10 Ekologi imajo besedo. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Govorimo o zdravju (oddajo bomo namenili mednarodnemu dnevu zdravja — 7. aprilu). 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 17.30 V imenu Sove. 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 9. APRILA: 11.00 Začetek sporeda. 11.15 Od Hude luknje do Rinke. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Beseda potrošnika. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 10. APRILA: ■15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.05 Minute z domačimi ansambli. 16.25 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Obiskali smo. 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje. 17.30 Mladi mladim. 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 12. APRILA: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.15 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Naša krajevna skupnost. 17.00 Vi in mi (govorili bomo o vrtičkarstvu — v pogovoru boste lahko sodelovali z nasveti, pobudami, mnenji in vprašanji po telefonu 855-963). 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. nost. To vodi Anton Srebre. Najmnožičnejša in najpriljublje-nejša pa je izletniška dejavnost. Zanjo skrbi Vinko Zabret. Okrog 600 članov seje lani udeležilo izletov po domovini in tujini. Letos pa naj bi se odpravili na Gorenjsko, Notranjsko, v mesecu juniju na Kras, v Vipavsko dolino, obiskali taborišče v Jasenov-cu, Kozaro, pa v Avstrijo, po Dravski dolini, in še bi lahko naštevali. Društvo zelo dobro sodeluje z ostalimi tovrstnimi društvi naše občine, zvezo, dobre stike pa je navezalo še z društvom upokojencev Bohinjske Bistrice. Ob naštevanju resnično pestre dejavnosti društva upokojencev Šoštanj smo gotovo kaj izpustili. Prepričani pa smo, da je vse zapisano dovolj velika spodbuda za tiste, ki se vanj še niso vključili ali za tiste, ki se na »šok« ob odhodu v pokoj še pripravljajo. S. Mazej M* LESTVICA VIDEOTEKE 1. THROW MOMMA FROM THE TRAIN 2. COCTAIL 3. BAY COVE 4. THREE CRAZY JERISS 5. BLACK EAGLE 6. DEADLOCK Videoteka M4 je vsak dan odprta od 13. do 19. ure ob sobotah pa od 9. do 13. ure. ČLANARINE NI na tri enkratno izposojene kasete četrta brezplačna. In novost VIDEOTEKE M4 enkrat v tednu brezplačno izposojanje kaset (število izbranih kaset neomejeno) »Loterija M4«! Dvignjeni zastor 123 Druga smrt Josipa Broza v mladosti, so bili potrebni tudi drugačni ukrepi, da bi umirili promet. Visoke kazni za prekoračitev hitrosti na mestih, kjer je še posebej omejena, za prekoračene hitrosti, ki so določene za posamezne vrste vozil, za posamezne kategorije cest in še zlasti za prekoračitve hitrosti v naseljih, so kombinirane tudi z možnostjo vzgojnih kazni (ponovno usposabljanje za varno vožnjo) ter zaporne kazni, ki se stopnjujejo pri kršilcih povratnikih. Zakonsko določilo v novem zakonu o TVCP, da se sme na kolesarski stezi voziti le 25 km/h (prej 30 km/h), ima gotovo namen zmanjšati poledice prometnih nezgod, ki so ogrožale pešce, kolesarje in mopediste. Še vedno je veljavna omejitev hitrosti za vozila, ki prevažajo nevarne snovi na 80 % največje dovoljene hitrosti, oz. maksimalno do 70 km/h, če izračun dopušča večjo vrednost. Tudi kazni za te prekrške so trenutno še kar visoke (do 250.000 din), ob zagroženi kazni odvzema vozniškega dovoljenja do enega leta ter zaporne kazni do dveh mesecev. V primerih, da storijo prekršek OZD, so predvidene kazni tudi za odgovorne osebe. Ker je zanimivo poznati podrobnosti povezane s kršitvami hitrosti, bomo to podrobneje obravnavali še v naslednjem članku. Tokrat sklenimo prispevek z vprašanjem. Se nam res tako mudi? Minuta, ki jo pridobimo z večjo hitrostjo, je lahko dolga kot življenje! Jože Miklave »Marš v katastrofo« (Frankfurter Allgemeine Zeitung) V torek, 28. marca je bilo, ko me je TV dnevnik seznanil z grozljivo resnico. Resnico, ki se je sramujem zdaj in se je bom vedno. Živim namreč v državi, kjer je bilo v nasilnih spopadih ubitih po uradnih podatkih 21 ljudi zato, ker niso pristali na spreminjanje svoje ustave v senci topovskih in tankovskih cevi. A vseeno so jo dobili, oktroirano ustavo, kar je albansko prebivalstvo iz starotrške tragedije preko molka pognalo v skrajni, nesprejemljiv, a vendar pričakovan izliv besa in nemoči. Vse to smo vnaprej vedeli! Vedeli smo, da bo do tega prišlo! Vedeli smo, da so bolj sporni amandma (47) prvič uradno objavili šele 6. marca, komaj 17 dni pred odločanjem v skupščini SAP Kosova in v času po uvedbi posebnih ukrepov! Vedeli smo, da grozi sprememba političnega zemljevida Jugoslavije (zdaj Jugoslavija dejansko ni več sestavljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin). Vedeli smo, da bo SR Srbija v bodoče imela v federaciji 3 in ne več samo enega glasu. Šolevič nas je v zaplenjenem Startu natančno obvestil, s kakšnimi mafijskimi metodami so dejansko vodili toliko opevano pro-tibirokratsko ljudsko revolucijo. Videli srro kako so se v Beogradu na dan razglasitve nove srbske ustave veselili in »mastili na sprejemu po »zgodovinskem« zasedanju skupščine«, kot je zapisal bonski Ceneral-Anzeiger. Ali kot je dejal Tone Pavček na zasedanju slovenske skupščine: »Ples veselja v Srbiji, ples smrti na Kosovu«. Vse smo torej vedeli, videli in slišali, toda kljub temu na naša dejanja ne moremo biti ponosni. Ena redkih svetlih točk je bila vzpostavitev velike koalicije v Cankarjevem domu, a tudi ta je kar prehitro zbledela v obskurnem opravičevanju .... Slovenski delegati, ki jih je baje zavedel Lazar Mojsov s svojim hujskaškim nastopom v Zvezni skupščini in podivjana množica pred parlamentom, slovenski delegati so torej klavrno glasovali za uvedbo tako- PRISKRBITE SI ČELADE! S 1. julijem bo začel veljati pri nas predpis, ki določa, da morajo imeti vozniki kolesa z motorjem in njihovi sopotniki med vožnjo na glavi varnostne čelade. Delavci uprave za notranje zadeve priporočajo tem voznikom, da si čelade pravočasno nabavijo, najbolje pa je, da jih začno tudi že kar uporabljati. Piše: Vane Gošnik imenovanih posebnih ukrepov, za kar očitno ni bilo niti ustavne podlage. Moje skromno mnenje je, da je bila uvedba teh ukrepov strogo instrumentalne narave: brez njih l>i sprememb srbske ustave ne bilo mogoče sprejeti. In s tem baje popraviti zgodovinske krivice, ki je bila storjena srbskemu narodu z Ustavo 1974 (pozor! to je bila »Titova« ustava!) In posledica odpravljanja te »zgodovinske krivice«? Kri na kosovskih ulicah. Zapomniti si moramo imena naših delegatov v zvezni skupščini!! Priti morajo v zgodovino slovenskega naroda. Tudi državljani SR Slovenije smo torej sodelovali pri ustavni aneksiji Kosova. Le spomnimo se izjav političnih marionet, ki so prestrašeno in ponižno zatrjevale, da tudi Slovenija podpira Srbijo pri njenih naporih, da »postane republika«. Miloševičev vzpon preko hrbta kosovskih Albancev ima v tem še vedno podporo slovenske politike. Žal. Navsezadnje tudi zato, ker izdatno pla-. čujemo tudi vzdrževanje tega posebnega stanja, proti kateremu se je s podpisom izreklo več kot milijon državljanov Slovenije. Stanja, v katerem igrajo žal aktivno vlogo tudi slovenski fantje v uniformah Ljudske milice. Ali vemo, kam drvimo? S precejšnjo gotovostjo je mogoče napovedati, da bodo ekstremna krila albanskega upora ponižanih, razžaljenih in brezpravnih, začela kmalu uporabljati najbolj brutalne metode vračanja avtonomije. Sabotaže, podtaknjene bombe v Beogradu in v Srbiji.....Kljub popolnemu nesmislu in obsojanju tega početja upam, da imen tistih, ki so in to bodo dejansko povzročili, nikoli ne bomo pozabili. A bati se je celo, da se Miloševič niti pri tem ne bo ustavil. Natančno namreč ve, da se bo njegov padec pričel tisti hip, ko ne bo več sposoben vzdrževati permanentnega stanja izrelnih razmer. Bati se je zato, da bi ga ne zamikala srbska manjšina v Romuniji in s tem internacionalizacija njegovih bolnih ambicij. A v tem primeru bi Balkan dokončno postal sod smodnika. Stane Dolanc, člana Predsedstva SFRJ, je na zasedanju slovenske skupščine dejal, da so z uvedbo posebnih ukrepov preprečili prelivanje krvi. Rekel in ostal živ! Kri je namreč v trenutku njegovega izjavljanja že izdatno tekla. Paradoks torej? Kje pa. To je le ena od podpredsednikovih aporij. »Preventivni« ukrepi najvišjega državnega telesa so proizvedli natanko to, kar so hoteli preprečiti. In s tem pokazali, da se je Miloševičeva nacional-so-cialistična paradigma že globoko zasidrala v uradnih glavah najvišjih predstavnikov države. Kosovo je torej dobilo oktroirano ustavo. Ne priznavam je kot državljan SFRJ. Jemljem pa si pravico, da vsem družinam in svojcem ubitih izrečem iskreno in globoko sožalje. Gibanje p Koledar Mali oglasi ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah izdelujemo in montiramo. Telefon (063) 24-296. HLADILNO SKRINJO GORENJE, srednjo velikost prodam. Telefon 882-215. MALO RABLJENO ZAMRZOVALNO OMARO prodam za 95 SM in pralni stroj za 30 SM. Telefon 856-681. ENOREDNI PLETILNI STROJ BROTHER prodam. Janica Hu-dovernik. Laze 56 B, Titovo Velenje. V PESJU PRODAM 500 do 600 m: zemlje (njiva). Telefon 856-925. STREŠNO LEPENKO prodam in kupim rabljeno mašino za Z 750 ali Z 850. Informacije po telefonu 858-613. PRODAM BALDAHIN RJAVE BARVE, tip prikolice 425. Kličite po telefonu 857-649. P-126, letnik 1985, prevoženih 42.500 km prodam. Telefon dopoldan 854-846, popoldan 884-072. BREJO TELICO STARO 8 mesecev in motor BT 50 dobro ohranjen, 5001 vina komplet z novim sodom prodam. Skorno telefon 882-883. 2,90 m STOJEČIH in 3,40 m visečih kuhinjskih elementov z nerjavečim koritom prodam. Informacije po telefonu 856-665. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO ali za motokultivator ugodno prodam. Kličite po telefonu 856-130. MONTAŽA VSEH VRST LESENIH OBLOG, vrat, pohištva, ter opravljanje vseh mizarskih popravil, prevzamem pa tudi montažna dela na celotnih objektih (stanovanjske hiše, vikendi, mansardna stanovanja). Telefon (062) 843-237 Slovenj Gradec od 14. do 15. ure in od 19. do 20. ure. MLAD PAR, neporočen išče sobo s souporabo sanitarij in možnostjo kuhanja vsaj enega obroka. Šifra »Mirna in poštena«. DVE LETI STAR ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) ugodno prodam. Telefon dopoldan 881-111, interna 156 (Kopešič). BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno in dodatno orpemlje-no ter štiridelni zajčnik prodam. Telefon 881-395. R-4 TL SPECIAL, letnik 1978, registriran do februarja 90 ugodno prodam. Telefon 856-058. POHIŠTVO SISTEM ABA zelo ugodno prodam. Telefon 853-119. JUGO 45 AX, letnik 1987 prodam. Telefon 713-820 od 18. ure. IZGUBIL SE JE PAPAGAJ NIMFA, sivo rumene barve, najditelj naj pokliče po telefonu 854-531. PRODAM ZEMLJO 4000 mJ. Martin Ograjenšek, Ponikva 51, Žalec. Dežurstva Dežurni zdravniki: Četrtek, 6. aprila — dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Smonkar. Petek, 7. aprila — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Žuber. Soboto, 8. aprila in nedeljo, 9. aprila — glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Gusič. Ponedeljek, 10. aprila — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Kočevar. HLEVSKI GNOJ PRODAM Telefon 855-515. GOLF JGL DISEL S PAKET, letnik avgust 1985, prevoženih 43.000 km prodam. Telefon (062) 861-548, dopoldan. NOVO AVTOPRIKOLICO nosilnosti 500 kg prodam 25 % ceneje kot v trgovini. Telefon 858-821 popoldan. OKRASNO MASKO za golfa X. Telefon 856-756. ZASTAVO 101, letnik november 1976, registrirana do novembra, prodam za 650 SM. Trubarjeva 24, Konovo, Titovo Velenje. KOMBI BUS IMV RENAULT prodam, v račun vzamem tudi osebni avto. Telefon 857-041. PRIKOLICO ZA MALI TRAKTOR, nosilnosti 1500 kg s cera-do, kolesa 16 col prodam. Telefon 857-041. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO, tri vrstno, zelo lepo izdelano, izdelovalec Kapš, prodam po ugodni ceni. Ivan Kar-doš, Slandrova 27, Titovo Velenje. BARVNI TV GORENJE UGODNO PRODAM. Telefon 853-187, popoldan. APN-6 PRODAM, star 4 leta, informacije po telefonu 882-748 od 20. ure dalje. x OBNOVLJEN STAREJŠI PRALNI STROJ Gorenje, nove rezervne dele, kad, grelec, tesnilo in Pony kolo prodam. Telefon 857-244. OTROŠKI ITALIJANSKI NAHRBTNIK, stajico, hojico, ležalnik ter moško usnejno jakno prodam. Telefon po 19. uri na številki 853-099 interna 50. IŠČEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok, doma ali pri njej. Ada Božič, Jankova 9/8, Titovo Velenje. ZASTAVO 128 II GX, letnik 1988, ugodno prodam. Janez Trobina, Paška vas 28, Pošta Šmartno ob Paki. SOBO (GARSONJERO) iščem za 2 do 3 mesece. Telefon 853-451. SIMCO 1100 GLS, letnik 75 ugodno prodam. Telefon 857-140. PRODAM FIAT 126, letnik 1984, registriran do septembra 1989, cena 1,7 M. Telefon 855-296 od 13. do 14. ure, Marija. RABLJEN BARVNI TV SPREJEMNIK prodam (Gorenje). Telefon 840-116. DVE LETI STAR JUGO 55 E prodam. V račun vzamem mlajšega fička ali 126 P. Telefon 853-711. DEDIČI KLANČNIK IZ LO-KOVICE 114, ugodno prodajajo vseljivo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, vrt in pol hektara sadovnjaka. Informacije Prodnik, Mozirje 242, telefon 831-704. INŠTRUIRAVA matematiko, kemijo, slovenščino za osnovne in srednje šole. Telefon 854-281. Torek, 11. aprila —• dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Mijin. Sreda, 12. aprila — dnevni dežurni dr. O. Renko, nočni dežurni dr. Zupančič. Dežurni zobozdravniki: V nedeljo, 9. aprila je dežurni zobozdravnik dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 7. aprila do 14. aprila je dežurni dipl. veterinar Matko Milan, Topolšica 15, telefon: 891-166. Poroki: Vito Felicijan, roj. 1963, strojni tehnik iz Silove in Alenka Kuhar, roj. 1962, predm. učiteljica iz Ložnice, Nisvet Ahmič, roj. 1966, zobotehnik iz Sladne in Mehdija Okič, roj. 1966, prodajalka iz Titovega Velenja. Rojstva: Rodilo se je: 29 dečkov in 33 deklic. Smrti: Martin Šolar, upokojenec iz Tera št. 23, roj. 1913, Vicencij Golčman, kmetovalec iz Šmar-tinskih Cirkovc št. 20, roj. 1911, Jožef Romih, upokojenec iz Rimskih Toplic, Trubarjevo nas. 11, roj. 1910, Jožef Ledinek, delavec iz Titovega Velenja, Šlan-drova II, roj. 1944, Justina Golob, upokojenka iz Titovega Velenja, Koroška 29, roj. 1922, Barbara Medved, prevžitkarica iz Šoštanja, Metleče 10, roj. 1897. EXTRA M KOZMETIČNI SALON vam nudi široko in kvalitetno ponudbo Informacije po tel.: 855-761 od 9. do 14. ure in od 16. 18. ure. do KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA, TOZD HERTZ RENT A CAR LJUBLJANA, Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge — REFERENTA RENT A CAR-TURIZEM IV za določen čas 6 mesecev v poslovalnici Titovo Velenje Pogoji: — srednješolska izobrazba — aktivno znanje enega tujega jezika — vozniško dovoljenje 2 leti Prijave pošljite na naslov KOMPAS HERTZ RENT A CAR, Ljubljana 61117, Celovška 206, Komisija za delovna razmerja, v roku 8 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni. s< Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči in tvoj nasmeh, še v srcih nam živi. Nihče ne ve, kako boli. ko zavemo se, da med nami več te ni. Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in zahrbtni bolezni zapustil in odšel v zgodaj prerani grob v starosti 45. let naš ljubi oče Jože Ledinek delavec iz Galvane GA Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje se najlepše zahvaljujem. Posebna hvala zdravstvenemu osebju in dr. Maroltu za pomoč v njegovi bolezni. Enaka zahvala velja vodstvu in delavcem obrata Galvana. Zahvala velja tudi tovarišici Pušni-kovi za ganljive besede ter godbi za odigrane žalostinke ter kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: hči Jožica, sin Maks, sestra Angela z družino, brat Tone z dužino ter ostali sorodniki in TEČAJ YOGE AKTIVNOSTI (KRIYA YOGA) bo od 14. do 16. aprila s pričetkom ob 10. uri v Domu kulture. Tečaj vodi ARISTID HAVLIČEK-TILI iz Ljubljane Informacije in pred-prijave po tel.: 853-344 in 854-801. GIP Vegrad Titovo Velenje PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV — Na Prešernovi 9 a v Titovem Velenju — prodajamo poslovne prostore v izmeri 1.506 m2 + klet 312 m' — Na Koroški 8 c poslovni pro-i stori velikosti 214 m1 — Na Šlandrovi 6 a — v velikosti 481 m', možna je adaptacija v stanovanja Prostori na Prešernovi in Koroški cesti so predvideni za: poslovne prostore, trgovine, lokale za drobno gospodarstvo Možna je tudi delna prodaja. Vabimo vas, ki ste zainteresiiani za nakup navedenih prostorov, da se zglasite v PE Inženiring, Prešernova 9 a ali pokličite po telefonu 063/855-933 ali 856-712 int. št. 36 Četrtek, 6. aprila — Irenej, Vilma, Celestin (Stine) Petek, 7. aprila — Herman, Dnat, Johanca (Hana) Sobota, 8. aprila - Valti (Valter), Bertl, Tevž Nedelja, 9. aprila Marinka, Truda, Črtomir, Ljubo Ponedeljek, 10. aprila — Jelko, Alenka, Polon, Feliks Torek, 11. aprila Filip, Stanko, Biserka, Domen Sreda, 12. aprila — Julij, Lacko (Lazar), Zeno SOZD, N SUB O MERX GOSTINSKO PODJETJE TURIST objavlja JAVNO LICITACIJO rabljenega osebnega avtomobila ZASTAVA 101, comfort letnik 1982, nevozen. Izklicna cena 2,500.000.— din. Licitacija bo v petek, 14. aprila 1989, ob 13. uri za gostilno Savinja v Nazarjah. Ogled avtomobila je možen na dan licitacije od 7. ure dalje. Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10% varščine. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Kupec mora celotno kupnino plačati v roku 5 dni po licitaciji. Če odstopi, nima pravice do vračila varščine. Vse dodatne informacije na tel. št. 831-911. V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU NOVA VIDEOTEKA!! VIDEO SONČEK Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 Včeraj 1300, danes že 1400 filmov, resnično izjemna ponudba videokaset za vsak okus! Postanite tudi vi član V1DEA SONČEK, članarine ni, ugodnosti so velike. Videokaseto si lahko izposodite ne le za en dan, ampak kar za tri dni. VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram, lepo vas bodo postregli, vi pa izkoristite res zanimivo ponudbo. VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan. razen ponedeljka od 9. do 18. ure. gorenje DO GORENJE-NOTRANJA OPREMA, n. sol. o., TOZD Gradbeni elementi, n. sol. o., TITOVO VELENJE Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Gradbeni elementi objavlja razpisna komisija razpis za imenovanje vodja TOZD Gradbeni elementi Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, določene s samoupravnimi splošnimi akti: — da imajo višjo izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri (z delom pridobljena delovna zmožnost je možna) — da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah organiziranja in vodenja zahtevnejših del in nalog — da predložijo poročilo o svojem dosedanjem delu in doseženih rezultatih ter program razvoja TOZD Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS Gorenje-Notranja oprema Sektor kadrovskih, samoupravno-pravnih in splošnih zadev Partizanska 12 63320 TITOVO VELENJE (z oznako: za razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Gradbeni elementi). O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. gorenje DO GORENJE-NOTRANJA OPREMA, n. sol. o., DSSS TITOVO VELENJE Na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS Gorenje-Notranja oprema objavlja razpisna komisija razpis za imenovanje Vodje DSSS Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, določene s samoupravnimi splošnimi akti: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri — da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah organiziranja in vodenja zahtevnejših del in nalog — da predložijo poročilo o svojem dosedanjem delu in doseženih rezultatih ter program razvoja DSSS. Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS Gorenje-Notranja oprema Sektor kadrovskih, samoupravno-pravnih in splošnih zadev Partizanska 12 63320 T. Velenje (z oznako: za razpisno komisijo za imenovanje vodje DSSS). O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Izvršni svet SO Mozirje Stanarine višje za 65 % odstotkov Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so člani med drugim sklenili, da se stanarine s 1. aprilom povečajo za 65 odstotkov. V nadaljevanju seje so ocenjevali lansko turistično sezono v Zgornji Savinjski dolini. Kljub vsem jasnim in znanim zagatam je nekoliko spodbudno dejstvo, da je bila za spoznanje boljša kot prejšnja leta, vsaj kar zadeva število nočitev. Spregovorili so še o razvojnih in naložbenih načrtih Montažne gradnje Smreka, še posebej o letošnjih vlaganjih, ki so pretežno namenjena povečanju izvoznih poslov s Francijo. • Titovo Velenje Regijska Naša beseda Na odrskih deskah doma kulture v Titovem Velenju se bodo danes in jutri, 6. in 7. aprila, predstavili širšemu krogu najboljši mladi ustvarjalci celjske regije, ki so sodelovali v letošnji Naši besedi. PrSdstavilo se bo 15 gledaliških skupin, prireditve pa si bomo lahko ogledali dopoldan in popoldan. Tako bodo danes najprej stopili na oder mladi kulturni ustvarjalci srednje družboslovne šole Celje, ki bodo nastopili z delom Animal Farm. Roke so dali svojemu recitalu naslov kulturniki osnovne šole Ivana Ko-vačiča Efenka iz Celja, učenci osnovne šole iz Šempetra se bodo predstavili prav tako z recitalom Najlepša beseda — pojdimo se gledališče. Tega dne bodo nastopili še dijaki srednje družboslovne šole Celje z delom Ekstaza v vetru, učenci osnovne šole Gustava Šiliha Titovo Velenje z igrico Picko in Packo, pa kulturniki s celjskega pedagoškega centra z recitalom Ta ljubezen med teboj in menoj, prvi dan regijske Naše besede pa bodo sklenili mladi šmarški gledališčniki z igrico Razbojniki iz Kardemo-me. V petek, 7. aprila, gostujejo v domu kulture v Titovem Velenju člani kulturnega društva Trno-vlje z igrico Janko in Metka, recital z naslovom Roke bodo obiskovalci videli tokrat v izvedbi učencev osnovne šole iz Slovenskih Konjic. Lisica tatica in Mojca Pokrajculja bodo predstavili člani delavsko prosvetnega društva iz Zreč. Zadnji dan regijske Naše besede 89 pa bodo dopolnili še člani pionirskega kuda iz Šmarij pri Jelšah, in sicer s predstavo Anton Pomperdon ..., recital Peter, Barbara, ljudstvo bodo obiskovalci videli v izvedbi članov pionirskega kulturenega društva osnovne šole Borisa Kidriča iz Rogaške Slatine ter kulturniki Tehnika iz Celja To ni nobena pesem — recital. 'Danes in jutri regijska prireditev Naša beseda V splet prireditev ob letošnji regijski Naši besedi pa sodi še razstava del mladih likovnikov osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Titovo Velenje, ki jo bodo odprli v avli doma kulture danes popoldne. Program pa bodo popestrili tudi plesalci osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja. Kot zanimivost naj zapišemo še to, da se je medobčinski odbor za Našo besedo odločil, da bo plesno srečanje skupin šele v prvi polovici letošnjega maja. -tp.vš- Miličniki so zapisali