ZEZ. Številka. U UuMjoni, v torek, IZ. novembra 1901 XL leto, iafcaja TSak dm ivećer, izimii nedelje in praanikt, trn welja po po«« prcjeman za avstro-o*?**« dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJuMlano a pošiljanjem na dom za vse let« 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tule dežele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročba fcrez Istodobne vpošiljatve naročnine se ne osinu — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se iz vole franko vati« Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In apravmlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I.. nadstr„ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu najflse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari £re*Ai&tva ieleloa st St Pliaaiiu iteviiko po 10. k. Qpr*vnl£tva telefon it 85. novo ministrstvo in Jugoslovani. Ministrska kriza je rešena in rešena za Jugoslovane poniževalno. Vsaka parlamentarna skupina, ki v parlamentu kaj velja, je v prenovljenem kabinetu zastopana, samo za jugoslovansko se ni nihče zmenil. Pri mučnih in težkih pogajanjih barona Becka s strankami se mu Še potrebno ni zdelo, stopiti v dotiko tudi z Jugoslovani. Dva naroda naseljena ob Ad-riji, ki čini življensko vprašanje za Avstrijo kakor velesilo, sta Beeku quantitt> negligeable, ko se prevst roja parlamentarno ministrstvo in se daje v njem mesto vsem pomenljivim strankam in narodom. Zares, slabo spričevalo za jugoslovansko delegacijo! Če ni bilo Jugoslovanom doseči kakega posameznega resorta, dobiti so morali vsaj ministra-rojaka. In ali je minister rojak res kaj tako malo pomenljivega' Ce je kdaj veljalo mnenje, da je minister - rojak sama formalnost in zgolj odlikovanje dotične osebe, ki nima drugega namena, kakor da se vlada približa oni stranki, iz katere ga vzame. — je bilo to mnenje veliko zmota. To zmoto je morda provzročila tudi izjava ministra Taaffeja, ki je nekdaj vprašan, kakšen delokrog ima češki minister-rojak Pražak. rekel, da ima »sedež in glas v ministrskem svetu«. Će bi minister rojak res samo ta delokrog imel, bila bi res to sama sinekura za posameznika, za katero se ni vredno pehati politični stranki. Toda ta Taaffejeva izjava je bila zgolj izgovor in noben politik je ni smatral za resno in pohvalno. Danes so nazori o ministrih-rojakih vse drugačni. Mi-nister-rojak je, če ima svojstva za to, da si pridobi veljavo v ministrskem svetu, vplivnejša oseba, kakor katerikoli resortni minister. On ima posla v vseh ministrstvih in uvažnje vsako stvar s stališča koristi svoje narodnosti, osobito je pa odločilen njegov vpliv v personalnib vprašanjih. Da se je vprašanje ljubljanske gimnazije na tak usodepoln način za nas rešilo, se imamo zahvaliti poleg zločinskemu delovanju našega klerikalnega poslanstva, vplivu ministra Pra-deja. In še kak profesor ali adjunkt se pri nas ne imenuje, ne da o tem ve in temu pritrdi nemški minister-ro-jak. Poljaki imajo svoje velike uspehe v Avstriji poleg solidarnosti v svojem klubu, za velik del pripisati delovanju svojih ministrov-rojakov, katere imajo že od pričetkn ustavne dobe. Velike zasluge so si za češke pri- dobitve stekli češki ministri-rojaki Pražak, Rezek in dr. In če bi bil še kak dvom o tem, kolikega pomena je krajansko ministrstvo za dotično na- j rodnost, poglejmo kaj pravita Praile in Peška. Prade pravi, da se je izkazala neizogibna potreba, da še dalje obstoji krajansko ministrstvo (nemški«), in Peška, da mu bodo pri srcu ravno tako alpske dežele, kakor sudetskt. To pravita Nemca v očigled temu, da imamo že od nekdaj ministrstva, v katerih sede poleg enega, dveh Poljakov sami Nemci in to pravita sedaj, čeprav so tudi v prenovljenem kabinetu Nemci v pretežni večini. Jeli moč po vsem tem še ugovarjati važnosti in potrebi jugoslovanskega ministra-rojaka ! In zakaj ga vkljub vsemu temu nismo dobili 1 Ministrski predsednik prezira jugoslovansko delegacijo, to je res. Toda tega je sama kriva. Odločen nastop ravno v minolem trenutku bi ga bil spreobrnil. Takega nastopa pa ni bilo in to zaradi rivalitet, ki vselej vplivajo pri takem vprašanju. A take so drugod tudi, pa se vendar premagajo. Le pri Jugoslovanih se niso premagale zaradi enega samega aspiranta — dr. Šusterši-ča. Ta zavira združitev Slovencev in Hrvatov v skupen klub in tako slabi njih veljavo v parlamentu in na vzgoraj in ker si je svest, da je nemogoč zaradi »žlindre umazanih rok« in da ni nad to afero še dovolj trave zrastlo. ne sme tudi noben drugi Jugoslovan minister postati. Kdaj bodo njegovi misleči pristaši izpre-videli, kak škodljivec naši narodni stvari je ta človek v svoji megalomaniji \ Jugoslovanskim poslancem pa, kolikor ne spadajo med brezpogojno pristaše dr. Susteršiča, pa pokladamo na srce, da stremijo na to, da se imenuje Hrvat jugoslovanskim mini-strom-rojakom, kateremu lahko tudi Slovenci z dobro vestjo izročimo interese slovenskega naroda. Slovensko đijastvo proti ..kulturnemu delu" S. L. S. Iz Prage, 10. novembra. Dno 9. t. m. se je zbralo slovensko dijaštvo v Pragi v prostorih sta-roslavne češke univerze v Pragi, da protestira proti mešetarjenjn S. L. S. z našimi kulturnimi zavodi. Zborovanja se je udeležilo polnoštevilno praško slovensko dijaštvo in zastopniki čeških akademičnih društev. Kako veliko zanimanje .}<■ budilo zborovanje v čeških krogih, dokazuje to, da so počastili zborovalce s svojo pri- sotnostjo tudi nj. magnificenca rektor dr. Goli, dekan juridične fakultete dr. Heiiner in dekan filozofične fakultete dr. Niederle. Cand. iur. L i p o 1 d otvori zborovanje in pozdravi navzoče, povdar-ja važnost in pomen našega zborovanja, ker se ob priliki, ko se gre za naše kulturne zavode v domovini nihče ne gane, da bi odločno protestiral proti prodajanju naših kulturnih interesov od strani S. L. S. V predsedstvo so izvoljeni: iur. Šemrov, (Adrija), cand. iur. Hacin (Ilirija) in f il. Š 1 i b a r , kot zapisnikar. Besedo povzame rektor Goli, ki v imenu češke univerze slov. akademike ob tej priliki kot dobrošle goste kar naj iskrene j še pozdravlja. Spominja se preteklih dob, ko so jugoslovanski akademiki v vedno večjem številu pričeli zahajati na češke visoke šole in želi tudi sedanjemu slovenskemu dijaštvo, da bi, kakor drugi jugoslovanski narodi, tudi ono kmalu doseglo svoje kulturno središče, slovensko univerzo. Ker pa je ugodna rešitev srednješolskega vprašanja prvi predpogoj ugodne rešitve \ součiliškega vprašanje, želi tudi današnjemu shodu kar največjega uspeha. Predsednik Šemrov se zahvali rektorju za njegove laskave besede in odda besedo iur. Kramerju, ki referira o najnovejši fazi slov. s r e d n j e š o 1. vprašali j a. Iz daljšega referata posnemamo sledeče: Veliki uspehi na slov. narodno-kulturnem polju, za katere prevzema slov. klerikalna stranka v »Slovencu« odgovornost, se dajo razbrati na naslednja dejstva: 1. Delitev I. drž. gimnazije v Ljubljani in s tem ustanovitev samostojne popolnoma nemške gimnazije; 2. »poslovenjenjem štirih gimnazij na Kranjskem; 3. obljuba podržavljenja idrijske realke; 4. vladna obljuba, podpirati ustanovitev slov. trgovske šole v Ljubljani. Praktičnega pomena je zgolj točka prva. Dejstvo je, da je slovenska politična stranka, zastopajoč slovenske kulturne zahteve, izvojevala kranjskim Nemcem novo gimnazijo. Pravi, da kot koncesijo za imenovanje slovenskega ravnatelja in obljubo slovanskih srednješolskih zavodov na Kranjskem. Značilno osvetljuje boj S L. S. za slov. kulturne težnje dejstvo, da ga je vodil mož, ki vzgaja I t no otroke v nemških zavodih in ki jo izrekel krilate besede: »Pustimo Nemce pri miru!« Ni čuda, da odtehta pod takim vodstvom slov. naroda L'-.OOO kranjskih Nemcev sto in stoti-soče Slovencev, ki bodo tudi v slučaju, da se uresniči sijajna pridobitev 5. L. S. brez slovenske* srednje šole. Kajti gimnazija, realka, na katerih se bo poučevala zgodovina, zemljepis, matematika, nemščina v nemškem jeziku, na kateri bodo odmerjene slovenščini samo dve uri na teden, nemščini pa štiri, se ne more imenovati slov. srednja šola. Zaman tudi iščemo med pridobitvami slovenskih srednjih šol na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, zaman resne besede o ljubljanski realki. Zato pa se nam obljublja podržavljenje idrijske realke, ki bi je morala vlada vsled uspehov in zadostnega dijaškega materijala na tem zavodu prejkoslej itak izvršiti. Kako malenkostna je obljuba slov. trgovske šole, razvidimo iz dejstva, da hoče vlada le prispevati, da pa si nismo niti glede značaja slov. trg. šole v Ljubljani na jasnem. Slovenski narod se mora zadovoljiti z drobtina-mi in obljubami, Nemcem pa se spolnjuje ena neopravičena želja za drugo — v znamenju »kulturnega dela« S. L. S. K debati se oglasi iur. Hacin, ki na podlagi statistike dokazuje malo vrednost Slovencev pred forom avstrijske vlade in njenih najnovejših slovenskih oboževateljev. V zanimivem govoru dokazuje, da se S. L. S. iz golj strankarskih ozirov interesira za slov. kult. zahteve. Narodne koristi, odvisne od koristi stranke, ne morejo uspevati. G. B r e 1 i h opozarja na razmere na ljubljanski realki, ki nujno zahtevajo poslovenjenja tega važnega zavoda. Iur. T v r z i c k y zagotavlja slovensko dijaštvo v imenu »Svaza češko - slovanskeho studentstva« vsestranskih simpatij in podpore češkega dijaštva. Živahno pozdravljen zatrjuje dekan fil. fakulte dr. Niederle, da je češko profesorstvo vedno pripravljeno podpirati slov. dijaštvo v njega kulturnem stremljenju. Obžaluje, da slovenske politično-strankarske razmere in prepiri ne prenehajo na svetem narodnem polju. Kako drugače je to pri Čehih! Poživlja slov. dijaštvo. naj trdno stoji na braniku napredka in kulture slov. naroda. — Po zaključnih besedah predsednika Š e m r o v a so se soglasno sprejele sledeče resohieije. Slovensko dijaštvo. zbrano na stnroslavni češki univerzi v Pragi, dne 9. listopada 1907. I. Protestira proti izvedeni ločitvi I. drž. gimnazije v Ljubljani, ki ustanavlja v slov. metropoli samostojni nemški zavod za 76 tujerodnih učencev, dočim se krati stotinam slovenskih srednješolcev na Štajerskem, Koroškem in Primorskem vsaka pravica do narodne srednješolske vzgoje J J. Izreka svoje ogorčenje vsem onim krogom, ki so iz golj osebnih ali strankarskih ozirov privolili v ta nečuveni napad na slov. narodnost ter si ga upajo še zagovarjati kot narodno pridobitev. III. V očigled nepreklicnemu dejstvu ustanovitve še drugega samostojnega zavoda za mahi tisočo v Nemcev, zahtevamo takojšnjo ustanovitev, oziroma poslovenjenje obmejnih srednjih šol za stotisoče slovenskih Štajercev, Korošcev in Primorcev. IV. Izjavljamo, da smatramo od gotovih krogov toli slavljeno »pridobitev« štirih slov. gimnazij na Kranjskem za pesek v oči javnosti, kajti srednje šole, na katerih se poučujejo najvažnejši predmeti v nemškem jeziku in kjer sta odmerjeni slovenščini 2 tedenski uri, nemščini pa štiri, niso slovenske, pač pa nemške srednje šole za Slovence. V. Ker se vlada upira opravičenim zahtevam po slov. srednjih šolah z izgovorom, da manjka učnih sredstev, ponovno zahtevamo od slov. profesorjev doslednejšega in uspešnejšega dela za slov. učne knjige. Odobravamo nastop slov. prof. društva za opravičene interese slov. siodnješolstva ter najodločnejše obsojamo vladno terorizacijo društvenih odbornikov. Pozdravljamo tozadevno resolucijo delegatov državne zveze avstrijskih profesorskih društev v Lvovu. _ Pismo s Hrvaškega. (Hrvaška obstrukcija v Pešti — Starčevićanska letna skupščina.) Zagreb, 8. nov. Dočim je ogrska vlada mislila, da bo najpozneje v dveh dneh izvršila proračunsko razpravo, traja že nad osem dni ter se bo šele ta teden končala. Seje. četudi podaljšane za celo uro, izpolnujejo sami hrvaški govorniki. Madžari sedaj uvidevajo, da je to redna obstrukcija, dasi ni bila prijavljena. Ako more hrvaška delegari-ja zadržavati proračunski načrt enega paragrafa za dalje časa, kakšna bo šele razprava o avstro-ogrski nagodbi? To je veliko in težavno vprašanje za ogrsko vlado, posebno ko bodo hrvaški govorniki v kritikovanju nagodbe porabljali v marsičem tiste argumente proti predloženi nagodbi, s kakršnimi argumenti so se nekdaj borili Košutovei. Zato ni drugega sredstva proti hrvaški obstrukeiji, kakor u a s i l -j e. Do enakega sklepa so prišle tudi vso madžarske stranke. Šovinizem pri njih prevladuje tako. da so si vse LISTEK. Čez trnje do sreče. Povest. (Dalje.) XVI. V malih krajih vzbude tujci, posebno če so imenitnitnega imena, vedno veliko pozornost. Elegantni grof Rotta, ki je znal biti ponosen, da so -o um ljudje nehote klanjali, in obenem ljubezniv z najpriprostejšimi ljudmi, je pa v trgu in okolici vzbudil pravo senzacijo. Tržani so hiteli na prag, če se je prikazal, dekleta so vzdihovala za njim in /ene ga niso pustile iz oči, dokler je bil v trgu, V gostilni, kamor je hodil z Antonom, si je pridobil občne simpatije in iz te gostilne se je raznesel glas o njegovih družabnih in osebnih vrlinah po vsem trgu. Anton je bil nekaj dni prav nezadovoljen, da se grof Rotta kar nič ne pripravlja na odhod, a potem se je navadil njegove družbe in dasi ni imel zanj nikakih simpatij, ga je vendar prenašal. Že zaradi tega, ker je pri obedu in pri večerji zabaval celo rodovino. Zdaj ni več vladala v rodbinskem krogu tista mučna molčečnost in neznupnost kakor poprej, in tega je bil Anton nadvse vesel. Tudi Mirko je 'bil zadovoljen, da je imel družabnika in se je trudil, da bi grofa Rotto zadržal na gradiču. Nekega popoldne je Elvira poklicala grofa Rotta v svojo sobo. -Sedi,« mu jo rekla, »in poslušaj, kar ti bom povedala.« »Kakor ukazuješ, milostiva se-stričina,« je z ironičnim poklonom dejal grof in se je vsedel na odkazani mu fotelj, dočiin se je Elvira naslonila ob oknu. »Pusti danes šale,« mu je rekla resnobno, »kajti čas je, da se resno domeniva, kako izvršiti najin načrt. Znano ti je, da sem vzela svojega moža samo, ker sem mislila, da je bogat. Ti sam si poizvedoval, kake so njegove razmere, in si poročal, da ima znatno premoŽenje. Vidiš, dragi moj, to pa ni resnično. Pri hiši je pač lepo premoženje, a to izvira od prve žene mojega moža in je sedaj last moje pastorke Pavle.« Grof Rotta se je zganil, kajti to je bila novica, ki ga je močno presenetila. »Kaj praviš? Je-li mogoče?« je vpraševal. »In tvoj mož dostojanstveni gospod plemeniti Košanl« »Ima sicer prav malo denarja, a v izobilju ponosa in samozavesti.« Grof Rotta je bil ves potrt in je le s širokoodprtiini očmi gledal El-vi ro. »Da, ljubi moj,« je s pikrim poudarkom rekla Elvira, »zaman je bila moja žrtev. Mislila senu, da postanem bogata ter imenitna, če vzamem tega rodoljuba, a danes sem na slabšem, kakor sem bila tedaj, ko sem ga spoznala. Ah. včasih me prime taka jeza, da bi kar vtekla iz te ječe.« Zaman žrtvovala, zaman ves trud,« je mrmral grof Rotta. »To je grozno. Kaj naj jaz počnem?« »Ena sama pot nama je odprta,« je s srdito odločnostjo nadaljevala Elvira. »Priznal mi boš, da sem zate vse storila, kar je bilo mogoče, saj si edini človek na svetu, ki ga imam rada. Zdaj je pa odvisno od tebe, da sebe in mene preskrbiš za celo življenje. Poglej Pavlo. Vsa je zbegana, vsa nesrečna in komaj čaka, da bi mogla iz hiše. Mirka sem ji odtujila in držala ga bom toliko časa, da dosežeš ti svoj cilj. Bodi s Pavlo ljubezniv,bodi pozoren, a ne spozabi se nikdar. Tako si jo osvojiš in ž njo vred dobiš njeno jako znatno doto.« Počasi je grof Rotta dvignil glavo in ostro pogledal Elviro. »In med nama ostane vse pri starem, tudi če vzamem lepo, mlado in bogato ženo?« Prežiren nasmeh je spreletel El-virin obraz. »Med nama ostane vse pri starem.« je rekla trdo. »kajti jaz se ti ne odpovem in ti veš, da te imam v rokah.« »Ni mi treba groziti,« je galantno odgovoril grof Rotta. »Tudi jaz nisem nikdar druge ženske ljubil kakor tebe in je ne bom. Življenje je naju zvezalo tako, da ne prideva nikdar več narazen. Predolgo že hodiva roko v roki skozi življenje, da bi se mogla ločiti. Prej je verjetno, da zapustiš ti svojega moža in jaz svojo bodočo ženo — seveda prej moram dobiti njen denar.« Grof Rotta je bil pri zadnjih besedah vstal in je poljubil Elviro in ta mu je vroče in strastno vrnila ta poljub, kakor bi ga hotela še za slovo opomniti, da si ga hoče ohraniti za vsako ceno. »Kanalja, prava kanalja,« se je jezil grof Rotta sam pri sebi, odhajajoč od Elvire, «a zdaj je treba potrpeti. Kadar bo ta petična Pavla moja, bom že druge strune napel.« Od tega pogovora je grof Rotta posvečaval Pavli največjo pozornost. A pazil je skrbno, da ni nikdar prestopil meje dopustnosti. Bil je ljubezniv in zabaven in nikdar drzen ali frivolen. Ce je šla Pavla na izprehod, ga je gotovo srečala, če je sedla h kla- virju, se je kmalu prikazal grof Rotta in stoječ diskretno pri vratih poslušal, kakor bi bilo ne preveč dobro igranje na klavir zanj čeznnraven užitek. Tudi Elvira se je, hoteč pospeševati prizadevanja grofa Kot te, začela zopet dobrikati Pavli in se ji laskati, jo vabiti k sebi in na skupne izpreho-de z Mirkom in z grofom, kar je pa Pavlo le še bolj zbegalo in vzbujalo v nji največji' sumnje. »Ah mamica,« je tožila Pavla stari gospe, »pomagaj mi vendar, da me Elvira in njen sorodnik ne bodeta toliko zasledovala in nadlegovala. To mi je že neznosno.« To pot se je zgodilo, da Pavla tudi pri stari gospe ni našla tolažbe. »Veš, Pavla,« ji je rekla stara gospa nekoliko karajoče, »ti si res nekam preveč nervozna in sitna. Elviri tudi jaz ne zaupam in se je ne moreni navaditi, ali njen bratranec je prav ljubezniv človek.« Pavla ni na to ničesar odgovorila, a čutila je, da je zdaj popolnoma osamljena in da nima več ne pri očetu ne pri materi tiste zaslonibe, ki ji je omogočala prenašati svojo bolest in skrivati tajnost njene mačehe. In to jo je peklo toliko huje, ker je prav zaradi očeta in stare matere čuvala svojo mačeho. t Dal]« prlhodnjifi.) stranke edine v svojih madžarizator-skih težnjah, a ker je šovinizem nekulturen, ne morejo priti do drugih sredstev kakor do sile. Baron Banffv je prvi proglasil politiko brutalne sile proti narodnostim, kakor tudi napram Hrvatom, ki jih je smatrati za revolucionarje, ker se puntajo proti madžarski državni ideji. V včerajšnji seji pa je krščetii Žid Visontai pozval predsednika, naj napravi konec hrvaškim govorom. V tem so si vsi složni, in tako je te dni najuglednejši madžarski list »Budapesti Hirlap« razlagal, kako brezuspešno se je pokazala taktika madžarskih koalicijskih strank, ki so mislile poprej, da ni mogoče voditi dvojne vojne v istem času, to je proti Dunaju in proti notranjim sovražnikom, zato so se sporazumele s hrva-ško-srbsko koalicijo in ogrskimi Srbi. Dogodki so pokazali, da se niti s Hrvati niti z narodnostmi ne morejo Madžari spuščati v složen boj proti Dunaju, ker to. kar dobimo proti Dunaju, piše »Budapesti Hirlap«, to izgubimo napram Hrvatom in narodnostim, ker jih moramo plačati s koncesijami; a kar dobimo v borbi proti Hrvatom in narodnostim, to bomo dobili tudi.proti Dunaju, ker postanemo složnejši, a to je za Dunaj velik udarec. Potemtakem se današnja vladajoča madžarska kasta čuti dovolj močno, da se loti boja na vse fronte! Hrvaška obstrukcija se ne da tako kmalu premagati drugače, kakor s spremembo poslovnika. L\es je že v zadnjem zasedanju predsedstvo s svojim postopanjem proti hrvaški delegaciji pogazilo vsako svobodomiselno napravo brez potrebne spremembe, toda to bi sedaj vendarle ne šlo, vsaj dalje časa ne. Za spremembo poslovnika pa je zopet težko ogreti večino parlamenta, ker nobena stranka ne bi rada, da izroči sama iz rok orožje, ki bi ga morda še mogla kdaj sama rabiti. Tako se pojavljajo razne spletko meti poedinimi madžarskimi strankami. Iz Pešte javljajo, da ravno ministrski predsednik dr. Wekerle hoče porabiti to ugodno priliko, da z izgovorom, da je treba streti hrvaško ob-strukcijo, poostri poslovnik, da tako onemogoči tudi Košuto vi stranki eventualno obstrukcijo za bodočnost. Zato bi se. kakor je videti, težko mogla pridobiti večina hrvaških strank, da bi privolile v uvedenje kakšne klo-ture. Na eno pa špekulirajo vse madžarske stranke. Najmočnejše orožje Hrvatov je. da morejo govoriti h r -v a š k o. Ako bi se jim mogla ta pra-vica odvzeti, bi z enim udarcem ne bilo več hrvaške obstrukcije, sploh bi ne bilo več debate o hrvaških stvareh, ker noben hrvaški delegat ne zna perfektno madžarsko. In da se ta uredba prekliče, bi niti malo ne bila v nevarnosti svoboda govora drugih madžarskih strank. Pravica hrvaškega jezika v pe-štanskem parlamentu temelji na nagodbi iz leta 1868., ker se uprav iz razloga, da predstavlja kraljevina Hrvaška politično individualnost s posebno avtonomijo, določa, da se smejo hrvaški poslanci, tako v delegacijah, kakor tudi v zajedniškoni parlamentu posluževati hrvaškega jezika. A nagodbena določba, tako jasna in nedvoumna, se ne more prekršiti in poteptati kar tako z enostavnim sklepom, ako nočejo Madžari, da pogazijo na ta način vsako avtoriteto temeljnega zakona. Med tem bojem so prenehali vsi glasovi o kakih pogajanjih med hrvaško delegacijo in ogrsko vlado. Madžarsko javno mnenje trobi v bojne rogove, in vse kaže, da brez odločnega večjega prevrata ne more priti do kakšnega kompromisa. Včeraj je bila tukaj letna skupščina Starčevičeve hrvaške stranke prava, t. j. Frankove stranke. Sodelovanje je bilo mnogobrojno, ker frankovci morejo spraviti skupaj mnogo kmetov iz okolice Zagreba in iz Zagorja. Strankinih zaupnikov iz vseh krajev je bilo do 300, ki so imeli prvi dan konferenco. Zborovanje je otvo-ril predsednik dr. Frank, ki je proglasil svojo stranko za - - tabor idealistov, dočim so vsi drugi material i-sti! Ta pravi židovski mešetar in špekulant v politiki in v privatnem življenju se proglaša za največjega idealista, češ, da veruje v moč ideje nad materijo. Vedno zavija svoje govore v metafizične formule, samo da se kaže čimbolj učenega svojemu občinstvu ter da tako zamegli jasne poglede na položaj naroda. Drugi govorniki so se ostro zaletavali v svojih govorih na Srbe, ki se jih baje ne sme priznati na Hrvaškem, zato da je treba iti med pravoslavno kmečko prebivalstvo ter ga odtrgati od srb-stva. V sprejetih resolucijah protestirajo proti dualistični ureditvi monarhije, ne priznavajo ogrsko-hrvaške nagodbe iz leta 1868., temuč zahtevajo popolno državno samostalnost in zedinjenje hrvaškega ozemlja v okvirju habsburške monarhije.Štran- ka se izreka za splošno, enako volilno pravico, proglaša se za edino pravo kmečko stranko. O šoli se izreka zelo previdno — zaradi množice popov, ki so v stranki — da smejo »šole voditi in nadzorovati le strokovnjaki«, toda ne reče se, ali posvetni, ali duhovni »strokovnjaki«, ker se popje itak smatrajo za poklicane strokovnjake nad šolami! Ta stranka je čisto državnopravna, samo da se pod to firmo zna njeno vodstvo vedno lepo prilagoditi predstavnikom vsakokratne madžarske nadvlade na Hrvaškem, a radikalno je menda to vodstvo samo napram drugim poštenim strankam in Srbom. Ravno te dni je dokazano, da sta dva njihova prvaka, bivši glavni madžaron Kršnjavi in župnik Novak bila v avdijenci pri Rakodczavju — a na skupščini so grmeli proti njego-\ emu zistemu! Delegacije. Praga, 11. novembra. »Union« piše, da si vlada prizadeva za predstoječe volitve v delegacije doseči kompromis med raznimi strankami in poedinimi klubi. Delegacije se zbero dne 14. decembra na Dunaju, da rešijo proračunski provizorij. Pravo delegacijsko zasedanje se začne dne 8. januarja 1908 ter bo trajalo do februarja. Proti nagodbi. Praga, 11. novembra. Nemški agrare i poslanci Kutscher, grof Kolovrat in Z u 1 e g e r izstopijo iz nemške agrarne stranke, ako se jim v nemški zvezi ne dovoli, da bi odločno nastopili proti nagodbi. Ustanove si samostojno agrarno zvezo, ki bi štela deset članov. Pristopila bi k njej tudi poslanca knez Auer-s i> e r g in prof. K a i s e r. Dunaj, 11. novembra. Veliki germovnik proti nagodbi dr. Lueger se je čez noč spreobrnil, odkar je dobila njegova stranka dva ministra. Danes je imela krščansko-socialna zveza državnega zbora večurno sejo pod predsedstvom dr. Luegerja ter sklenila, da glasujejo njeni člani za nagodbo, ako le poda vlada primerno izjavo glede državnopravnih vprašanj. Iz nagodbenega odseka. Dunaj, 11. novembra. V začetku seje je prečital načelnik dopis kneza A u e r s p e r g a , ki je odložil svoj mandat v odseku. Potem se je nadaljevala glavna razprava o nagod-benih predlogah. Prvi je govoril poslanec L a g i n j a , ki je izjavil v imenu jugoslovanskega k 1 u-b a , da iz načelnega nasprotstva proti dnalističnemu temelju monarhije n e m o r e sprejeti nagodbe. — Posl. R e n n e r je naglasa 1, da se državnopravno in gospodarsko razmerje med obema državama ne sme ločiti, zato on s svojo stranko ne more prevzeti odgovornosti za nagodbo. — Istotako sta govorila proti nagodbi poslanca W i t v k in M a n d r a ček, zadnji je rekel, da bi bilo najbolje razpravljanje v nagodbenem odseku sploh opustiti, ker je nagodba v klubih parlamentarnih strank že itak rešena ter je stvarna debata sploh odveč. Proti tistim, katerih prepričanje odločujejo ministrski portfelji, je vsaka zgovornost preslaba. Nova vlada na Hrvaškem? Zagreb, 11. novembra. Hrvaški oasniki poročajo, da jo ogrski ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 e predložil cesarju imenik novih sek-cijskih načelnikov in velikih županov, ki jih je določil sporazumno z banom R a k o d e z v j e m. Določeni so ha jo za sekcijskega načelnika notranjih del vseučilišču i profesor dr. S p e v e c , za pravosodstvo dr. A v a-k n m o v i č , za nauk dr. K r i š p o v i č. Za velike župan*1 so določeni dr. S 1 j e p č e v i č za Zagreb, D e d o -v i č za Ogulin, sedanji ogulinski veliki župan pl. Kraljevič za Po-ŽegO, sodni svetnik C e k i č za Gospić, pl. A d a m o v i č za Liko-Krbavo in pl. B e I e š e v i ć za Vai azdin. Ogrsko-hrvaški drž, zbor. Budimpešta. 11. novembra. V začetku seje je bil sprejet predlog imunitetnega odseka, naj se posl. dr. Pot o č n j a k izključi iz 30 sej. Za predlog so glasovali vsi poslanci ra-zun Hrvatov. Potem je bil v poimen skeni glasovanju sprejet predlog poslanca Ugrona, naj se dovoli proračunski provizorij za šest in ne za štiri mesece. Hrvatje se glasovanja niso udeležili. S tem je tudi proračunski provizorij sprejet v prvem in drugem branju, a tretje branje bo jutri. — Potem se je pričela razprava o avtonomnem carinskem tarifu. Državni tajnik Szterenyi je naglašal, da pomeni ta prvi avtonomni in neodvisni carinski tarif velik preobrat v gospodarskein življenju za Ogrsko. Ta carinski tarif je temelj za samo- j stoj no ogrsko carinsko ozemlje. S sedanjim avtonomnim carinskim tarifom in s pogodbo, ki jo je sklenila ogrska vlada z avstrijsko, se je od- pravilo načelo državne eno tn ost i. — S Szterenyijem je polemiziral posl. L e n g y e 1, ki je rekel, da mora Ogrska navidezno samostojnost plačati s povišanjem kvote. V sedanjih razmerah je gospodarska samostojnost za Ogrsko nemogoča. To bo mogoče uvesti šele tedaj, kadar postane Ogrska po zgledu Norveške tudi politično samostojna. S to predlogo kakor tudi z nagodbo je neodvisna stranka zatajila vso svojo preteklost. Klerikalizam na Ogrskem. Budimpešta, 11. novembra. Včeraj sta se ustanovili kar dve klerikalni organizaciji, namreč krščansko-socialna stranka za Ogrsko in krščanska deželna zveza. Gospodarski in socialni program nove krščansko- socialne stranke se krije s programom ljudske stranke, a z državnopravnim i vprašanji se ne bo bavila. Krščanska deželna zveza bo zanesla propagando med delavce in neinadžarske narodnosti. Tretja ruska duma. Petrograd, 11. novembra. S carskim ukazom se je naročilo podpredsedniku državnega sveta tajnemu svetniku Golubarju, da otvori tretjo dumo 14. t. m. v Tavriški palači. Car ne sprejme novih poslancev. Za predsednika dume bo izvoljen monarhist, najbrže grof B o b r i n s k i , ker imajo v novi dumi monarhisti z desničarji in oktobristi večino. Kadeti se izključijo iz predsedstva ter se sploh odkloni vsak kompromis ž njimi. Večina tudi odreka avtonomijo raznim narodom ter naglasa pravice narodne šole. Nemški cesar in cesarica na Angleškem. London, 11. novembra. Nemški cesar in cesarica sta prispela danes v Portsmouth, kjer sta bila slovesno sprejeta. Od tam sta se odpeljala naravnost na kraljevi grad Windsor. Varnostne odredbe so zelo stroge. Posebno strogo se je postopalo proti nemškim podanikom, kar dokazuje, da cesar ni posebno prepričan o odanosti svojih podložni kov. Brez izrecnega priporočila nemškega konzulata se ni smel nihče približati pristanišču. Dnevne vesti V* Ljubljani, 12 novembra. — »Slovenec« v nemški izdaji. »Grazer Tagblatt« ima od časa do časa ponižno prilogo, ki se omejuje, »Deutsche Stimmen aus Krain.« To abozno glasilce izhaja kot posebna priloga najbrž zaradi tega, ker se »Grazer Tagblatt« ženira prinašati v oficijalnem svojem delu duševno iz-Lzrodke ljub. kazinotov. »G. Tagbl.« ne bi rad, da bi se ga identificiralo s tom glasilcem. V zadnjem času ni v teh »Deutsche Stimmen« nič drugega, kot doslovni prevodi »Slovenčevega psovanja narodno-napredne stranke. »Deutsehe Stimmen« so postale nemška izdaja ljubljanskega »Slovenca«. To je pač naravna posledica nemško klerikalne zveze in ne dvomimo, da toga ni nihče tako vesel kakor dr. Su-steršič, ki jo 1 >i 1 vse svoje življenje neniškntar in je to tudi danes in se dela Slovenea lo zaradi lagljega ek-sploatiranja slov. naroda. Zdaj samo še čakamo, kdaj bodo začele »Deutsche Stimmen« prinašati v prevoda cvetke klerikalne duhovitosti, ki jih povija v šopke najpristnejši repre-zentant duhovske omike »Boltatu Pe-pe s Kudeluga.« — Govekar jeva impertinenea. Znano je, da je »Narodna tiskarna« vzela Govekarja v času, ko je bil v jako neprijetnem položaju, pod streho. Govekar j:1 sedel več let v uredništvu »Slovenskega Naroda« in je marljivo delal reklamo zase in za svojo k 1 i k«». Ko je potem s pomočjo narodno-napredne stranke prišel do službe na magistratu, je bilo njegovo prvo delo, da je začel spletkariti zoper »Narodno tiskarno' in zoper »Ljubljanski Zvon« in hotel »Zvon« s »Slovanom« ubiti. O Govekarjevih nizkotnih spletkah zoper »Ljubljanski Zvon« bi se dalo marsikaj povedati, a je škoda prostora in časa. Zdaj se pa ta možakar vedno in pri vsaki priliki zaganja v »Slovenski Narod« in ima predrznost zabavljati, da ne dela »Slovenski Narod« reklame za »Slova n a«. To je že več kot smešno zahtevanje, posebno še, če se uvažuje, da je »Slovan« kaj Tnalo vreden kot literaren list in se še od daleč ne more primerjati »Ljubljanskemu Zvonu«. Govekar naj bo le potolažen:za njegove kšefte mu mi ne bomo elelali reklame in če njegovega »Slovana« sušica jemlje, ga mi ne bomo reševali. Za svojo reklamo naj vsak list sam skrbi kakor ve in zna. Kar se tiče nam v oceno poslanih knjig, pa naznanimo vse, ki so vredne oznanila, če so izšle v klerikalni založbi, jih omenjamo le tedaj, ako so knjige dobre in vredne pripo- ročila, drugače pa ne. Tako delamo tudi s knjigami, ki izidejo v nemški založbi. Politični listi imajo nalogo, da obveščajo občinstvo o dnevnih dogodkih, nikdar in nikjer pa nimajo dolžnosti, komurkoli delati rekla-m o , najmanj umazanim konkurentom. Reklama je usluga, in reklama za različne važne in koristne naprave jemlje nam že toliko prostora, da nam kar nič ne hodi na misel, izkazovati dobrote še nasprotniškim listom. Povsod na svetu se mora reklama plačati, samo »Slovenski Narod« dela reklamo brezplačno, komur spozna, da jo je delati v občen interes, drugače pa je sploh ne dela. K ak o r mi od nikogar ne zahtevamo reklame, tako je t u d i o d n a s n e m o r e n i h č e z a-h t e v a t i. Največjo impertinenco pa je storil Govekar s tem, da je napadel »Narodno knjigarno«, ker razprodaja tudi nekaj nota bene d o -b r i h knjig, ki so slučajno izšle v klerikalni založbi. Saj je vendar naloga vsake knjigarne razprodajati knjige in samo kak Govekar more zaradi tega napadati »Narodno knjigarno«, ker izpolnjuje svojo nalogo. Sicer pa naj Govekar le nikar preveč ne govori o svobodomiselnosti in o kšeftu. Ce hoče spoznati človeka, kateremu je vse samo in edino kšeft in nič več, naj sam sobo prime za nos. — Minister Pesehka je glasom stenografičnega zapisnika poslanske zbornice z dne 30. oktobra t. !. stran '2*540 dvakrat pod častno besedo izjavil, da ni ministrski kan didat in da ne more nič za to, da ga časopisi proglašajo kot takega, dne 10. novembra pa je bil že i m e n o -van za ministra. Pred 30. oktobrom je Pesehka nemške kmetovalce revo-lueioniral zoper nagodbo in je imenoval tiste, ki bi za nagodbo glasovali, z a d a v 1 j a č e k m e t s k e g a s t a-n u , zdaj pa je njegova stranka sklenila, da bo glasovala z a nagodbo. Kakor se kaže, bi minister Pesehka po svojih posebnostih lahko bil — slovenski klerikalec. — Dr. Detela pa Trubarjev jubilej. Pretekli teden je imela »Slovenska Matica« odborovo sejo, v kateri se je sklenilo praznovati prihodnje leto jubilej utemeljitelja slovenske književnosti. Ta sklep je bil sprejet z večino glasov. Proti praznovanju je glasoval — kakor je naivno sam rekel kot katoličan — upokojeni novomeški gimnazijski ravnatelj dr. Detela! Ta mož je laik, je slovenski pisatelj, popolnoma neodvisen in vendar se je ponižal do takega hlapčevstva idtra-montaiiski kliki! Žalostno! — Trasiranje belokranjske železnice. Načelnik gradbenega vodstva v Novem mestu je baje dobil z mero-dajne strani brzojavno naročilo, da se mora trasirati najkrajša črta iz Novega mesta na Metliko brez ozira na kraje in stroške, temuč je zasledovati le strategične namene. Vsled tega so baje nova proga trasira od novomeškega kolodvora skozi Kapiteljski hrib, preko Krke, skozi Ragov gozd in skozi sredino Uskokov v Metliko. Vse priprave morajo biti končane do januarja 1906, a s pravim delom se prične baje šele poleti. — Shod tržaške »Narodne delavske organizacije« je v nedeljo v Ro-janu zelo imenitno uspel; navzoeah je bilo okoli 900 oseb. Predsedoval je dr. M a n d i č , ki je razjasnil narodni in gospodarski pomen te organizacije, tovariš J a k 1 i č pa je podal pregled njenih dosedanjih uspehov. Rojanski kaplan Hreščak je med silnim ogorčenjem in protesti navzočih bral neko budalosto izjavo, polemiziral z »Edinostjo« in napadal »Narodno delavsko organizacij v«, ki ji je očital perfidnost, slepljenje in razkristja-njenje. Ogorčenje je bilo vedno večje, zlasti ker je bilo Hreščakovo počasno čitanje obstrukeijsko. Na kategoričen poziv občinstva je dr. Alandič vzel Ilreščaku besedo. Hreščak je obljubil, da svojo izjavo objavi v »Slovencu . Dr. M a n d i č in dr. G r e g o r i n sta odgovarjala nato na napade predgo-vornika. nakar so še govorili tovariši .1 a k 1 i č , Kri ž m a n č i č , G o d -n i k in d u g. — Zopet nov list. Število malih listov se množi čudovito hitro. Kakor gobe po dežju, tako rasejo iz tal. Cc pojde tako naprej, bo imelo kmalu vsako gostilniško omizje svoje glasilo. Zdaj je začel v Gorici izhajati kot »glasilo slovenske kmetske stranke na Goriškem« nov tednik z naslovom »N a š g 1 a s«. — Odlikovanja v sodni službi. Gosp. Fran Trenz, državni pravd-nik VI. čin. razreda v Ljubljani jo v priznanje marljivega in koristnega službovanja v sodni službi dobil red železne krone III. razreda; deželno sodni svetnik g. Albin S m o 1 a v Novem mestu je dobil naslov in značaj višjega deselnosodnega svetnika, višji kancelijski ofieijal gosp. Franc U r b a n e i č v Ljubljani pa zlati zaslužni križec s krono. — Iz sodne službe. Deželnosodnj svetnik v Rovinju Edvard Rode je stopil v pokoj in dobil pri tej priliki vitežki križec Fran Josipovega reda. Deželnosodni svetnik istotam Napoleon K ii m m e r 1 e i n je pri istem povodu dobil naslov višjega deželno-sodnega svetnika. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja slavno občinstvo na narodni kolek v prid družbe. Županstva, hranilnice in posojilnice, razne zadruge in druga narodna dru štva naj blagovolijo na svoja pisma prilepiti narodni kolek. A tudi privatniki naj to store! Ako bode vsaka Slovenka in vsak Slovenec prilepil na pismo ali razglednieon narodni kolek, dobila hode družba dosti več dohodkov kakor do sedaj. — Lota 1906. je znašal dohodek narodnega kolka skupaj 4433 K H4 vin. Letos no smemo zaostati, ne smemo iti rakovo pot. Dobiti moramo vsaj toliko, če že ne več, kakor lansko leto. Slovenci in Slovenko, sezajto tedaj pridno po narodnem kolku. Na vsako pismo ali razglednico narodni kolek! Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima dne 23. novembra t. 1. ob polu 6. zvečer v Ljubljani »pri Roži« izredni občni zbor s temle Sporedom: 1. Načel ni ko-vo poročilo. 2. O povišanju pokojnine vdov in vzgojevalnine sirot po okrožnih zdravnikih od 800—1200 K oziroma 250 K. 3. O uredbi pristojbin za mrliško ogledovanje. 4. O zvezi obeh zdravniških organizacij na Kranj skem. Na to zborovanje vabim vse kranjske zdravnike ter pričakujem osobito od ožjih svojih tovarišev, da se udeleže občnega zbora polno-številno, in to tudi tedaj, ako jih ne zanima prihodnjost lastne družine. O točki 2. se bo sklepalo definitivno-in nimajo poznejši morebitni ugovori prav nikake veljave*. Ob S. zvečer zboruje1 splošna organizacija. Tudi v bližino Gorice ne, ampak samo v Gorico! »Soča« piše: Ko jo bita deputacija laških tržaških učiteljev pri namestniku radi premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, je zahtevala najprvo, naj se določi kak večji slovenski kraj, kakor Tolmin, Ajdovščina ali Sežana za nastanitev učiteljišča. Potem pa so pridejali, da bi ne imeli nič proti temu, ako pride učiteljišče kam blizu Gorice, tako da bi se mogli okoriščati mesta profesorji in učenci. Torej samo prav v Gorico ne! Mi pa pravimo: prav v Gorico in nikamor drugam! Tudi blizu Gorice ne! In pa, če hi bilo blizu Gorice, bi stanovali profesorji in učenci v Gorici, samo neprilike bi bile za pohajanje šole, ki bi stala izven mesta. Kje pa .' Ali v Solkanu ali v Štandrežu ali v Pevmi ? S tem, da so se zadovoljili z bližino Gorice, so pokazali, da hočejo le nagajati ter delati celo neprilike slovenskim kandidatom pri obiskovanju šole. Radi tega pa se mora rešiti to vprašanje le tako, da pride slovensko učiteljišče v Gorico. Lahov se ni treba nič bati. Malo bodo še kričali, potem utegnejo v kaki varni noči malo pomazati poslopje, potem bo pa mir! — Vendar pa opozarjamo poslance, naj pazijo na vse laške nakane ter naj nastopijo odločno v tem vprašanju pri vladi, kajti v proračunu 1908. je pač postavka za slovensko učiteljišče, ni pa imenovali kraj! Radi nesreče, ki se jo bila pripetila v jami za izkopavanje peska na poti proti Soškemu mostu v Gorici, se je vršila pred goriško okrožno sodni jo razprava proti mestnemu uradniku Al. P a goni j u , ki je bil od strani magistrata izbran kot stavbni uradnik za vodstvo del pri izkopava« nju. Znanemu R o m i t u je bilo izročeno delo za izkopavanje, nakar se magistrat ni nič več brigal za to. Pogodbo z Romitoin je podpisal Pagani, ki je imel tudi nadzorstvo nad delom. Dne 22. aprila t. 1. je prosil Romi t o novih navodil za delo, ali ker jih od Pagonija ni dobil, je začel kar naprej kopati. Ker se je kazala nevarnost, so Poklicali Pagonija, kateri pa je rekel, da nima časa. 26. istega meseca pa se je zgodila strašna katastrofa: 5 delavcev je zasulo, eden pa je bil poškodovan. Obrtni inšpektor inženir Coglievina je izjavil v svojem izvest -ju, da odgovornost zadene Pagonija. M. Stollaci zahteva odškodnino 400 kron, ker je bil ranjen na nogi, Anton Blažič zahteva za sina, katerega mu je vzela ta katastrofa, odškodnine 10.000 K. Zavrnejo se na civilno pol. Pagoni je obsojen na 14 dni ostroga zapora ter v povračilo stroškov. Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v F.lvju Janeza Šuštar-j a , doma iz Uerkelj na Gorenjskem. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da so splošno mislili, da je ponesrečeni kak Finec ter ga je tudi finski pastor pokopal na svojem pokopališču. Šele pozneje, ko so Šuštarja pogrešali, so truplo izkopali ter ga izpoznali. Ii gledališke pisarne. Nocoj, (nepar) se vprizori prvič v Ljubljani velika opera „Romeo in Julija", koji sta pesnitev po Shakespearju priredila Barbier in Carrein katero je uglasbil G o u n o d. Glavni vlogi sta v rokah primadone gospioe (Dalje v prilogi). Priloga »Slovenskemu Narodu" §t. 262., dne 12. novembra 1907. Collignon in g. Jastrzebskega. Nastopi vse operno osobje. Začetek je točno ob polu osmih in se slavno občinstvo opozarja, da je vstop med izvajanjem predigre in posameznih dejanj strogo zabranjen. Slovenska gledališče, šele pri poznejših predstavah pride v drami do prave veljave krasota jezika, pri prvi še moti vnanja oprema, dejanje samo si osvaja vso pozornost gledalčevo. To smo občutili snoci pri reprizi „Prababice". Človek uživa, ko Čuje te blagozvoČne verze, posebno če se Čutijo kot naravna, neprisiljena govorioa, ne kot deklamirane besede. Lepi Levstikov prevod pač priča, da ga je oskrbel poet. V krasoslovnem oziru je včerajšnja predstava dosegala prvo, sicer pa je bila vobČe za spoznanje medlejša. Gospa Borštnikova je bila očividno bolje disponirana ko prvič, saj je bila tisti popoldan igrala utrudljivo vlogo Marice v „Mlinarju". G. Nučič je zopet živel svojega Jaromira, žal, da ga je ponekod pretiraval. O g. Dra-gutinoviću in gospe Danilovi veljaj zadnja pohvala. Prav dober je bil g. B u k š e k kot stotnik ; v nastopu i v maski, česar ne moremo trditi o g. Toplaku. Kaštelan Gun-tar je vendar starec, uklonjen pod pezo let in življenja. V tem pogledu je starega roparja Boleslava dobro pogodil g. Danilo. Skrbno inscenirana predstava je pač zaslužila polno hišo; žal, da se o tem niso mogli prepričati tisti, ki so ta večer izostali. Domtči umetniki v tujini. Gospod Leon Funtek je ondan v Hel-singtbrsu igral Cajkovskega koncert za gosli. O nastopu mladega umetnika se izraža „Hafondstadsbiadet" z dne G. t. m. tako-le: „V včerajšnjem poljudnem koncertu je igral gospod Leon Funtek Oajkovskega koncert za gosli, in sicer uprav mojstrski. Veselje je opazovati, kako mladi, vi-sokonadarjeni violinist v poslednjem času z velikanskimi koraki nadaljuje svojo pot. Kar je gospod Funtek včeraj podal kot solist, bi bilo v diko vsakemu koncertu prve vrste. Zlasti oba prva stavka koncertova je predaval z lepoto v petju in v tonovski barvi in z umetniško plemenitim fra-ziranjem. Ali tudi s poslednjim stavkom si je solist pridobil čast. Do kolike Čiste in jasne tehnike se je že vzpel gospod Funtek! Nič mu ni iz-podletelo. Z lokom ravna izborno. Prav tako je pridobil na barvnem bogastvu, na življenju in izrazitosti. Uspeh je bil popoln. Ob ponovljenih salvah ploskanja se je moral solist prikazati zopet in zopet in zopet. Komur je do goslanja umetniške znamenitosti, naj ne zamudi priti sem, kadar gospod Funtek prihodnjič zopet nastopi kot solist. Velikemu občinstvu se nudi pri tem plemenit užitek, naši amaterji in glasbeni gojenci pa, ki se bavijo z goslanjem, imajo tukaj lep vzor." „ĐruUvo slovenskih profesorjev", časniške polemike zadnjih dni omenjajo večkrat slovenske profesorje, oz. spisovanje šolskih knjig za višje razrede srednjih Šol. Radi tega je konstatirati: Odkar je letos prevzelo skrb za šolske knjige „Društvo slov. profesorjev", se je začelo intenzivno delo ; stvar je bila tako urejena, da naj bodo do prihodnjega poletja v rokopisih pripravljene in aprobirane vse učne knjige za vse predmete petega gimnazijskega razreda, torej tudi za zgodovino in matematiko. „Slovenska Matica11. 154. od-borova seja je bila v torek, dne 5. novembra. Predsednik javi, da so zborovali reklamni, folklorski, knjižni in zemljevidni odsek. — Odbornik dr. Ivan Tavčar poroča o pravdi prof. v p. Iv. Jesenka proti „Slov. Matici". Sodnijska obravnava se je preložila za 14 dni. — Izvršu joč svoj knjižni program, sklene odbor proslaviti 4001etnico Primoža Trubarja s slavnostno akademijo in izdajo „ Trubarjevega Zbornika". — lOOletnica rojstva dr. Janeza Blei-weissa se istotako proslavi s posobno „Spomenico". — Povodom upokojitve Matičnega častnega člana, vseučili-škega prof. dr. J a g i č a, izide v „Knezovi knjižnici" poseben spis. — Sklene se, da se vsi Matičini uradni spisi kolekujejo z narodnim kolkom. — Nova poverjeniŠtva so se osnovala: pri Sveti Trojici v 3lovenskih goricah, v Skednju pri Trstu, v Sv. Križu pri Križevcih, v Št. Petru pod Sv. Gorami, v Črnem lugu na Hrvaškem, v Spljetu, v Zatičini, v Se meljoih v Slavoniji, v Podčetrtku, v Senju, v Šempasu in v Pragi II. po-verjeništvo. — Za t. 1. je poravnalo udnino 2028, za leto 1908 11 članov. Od zadnje seje sem je pristopilo vnovič ali na novo 191 Članov in dva ustanovnika. Konstatira se vnovič, da srednješolci in učiteljiščniki plačajejo kot naročniki za društvene publikacije le po 2 K. Visokošolci plačujejo kot reni člani 4 K letu ine. „Matica Hrvatska". Pomotoma pošiljajo Slovenci Članarino za rMat. Hrvatsko" „Matici Slovenski" v Ljubljano. „Matica Slovenska" nima s Člani „Matice Hrvatske" nikakega posla; Slovenci naj pošiljajo denar direktno „Matici Hrvatski" v Zagreb ali njenim poverjenikom v Ajdovščini (g Štibil), v Biliu (g. Šu-stič), v Ilirski Bistrici (g Iv. Valen-čič), v Gorici (dr. H. Turna), Gornjem gradu (g. Kocbek), v Idriji (g. R. Gostiša), v Celju (g. dr. Hrašovec), v Kamniku (g. Fr. Štele), v Kanalu (g. Zega), v Kozjem (g. O. Golob), Sv. Lenart v Slov. goricah (g. dr. Tiplič), Ljubljana (gg. dr. Opeka in Fran Podkrajšek), Ljutomer (g. Zacherl), Logatec (g. V. Vončinai, Maribor (g. prof. G. Majcen), Metlika (g Barle), Mokronog (g pristav Zwitter), Radovljica (g. Fiirsager), Ribnica (gosp. Avg. Juvanec), Rogatec (g. Fr. Korošec). Novo mesto (g. S. pl. Slado-vič), Škofja Loka t^g. lekarnar Bur-dyoht, Tolmin (g. A Berlot), Trnovo (dekan dr. KržiŠnik), Središče (gosp. Kosi), Ormož (g. Ciril Geršak), Krško-Brežice t,g. L. Levstik), Videm-Sevnica (g. učit. JankoviČ v Rajhenburgu), Radeče pri Zidanem mostu i g. učitelj Jamšek), Sv. Juri na Ščavnici (g. učiteljica ZenkoviČi, Trst (g. dr. Mandič, odv. kand ) — Letos dobe Slovenci za 3 K devet obsežnih knjig, med njimi umetniško Kolo, zbirko „Slovenskih povesti in novel", „Hrv. Kolo" z dvema razpravama o Slo v ene i h, Zgodovino ruske književnosti itd. Koncertni in zabavni večer „Slavčev" je bil v nedeljo zvečer v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" na isti višini kot slične „Slavčeve" prireditve, ki so privlačna sila za ljubljansko občinstvo, da jih poseti vedno v tolikem številu, da je prireditveni prostor vselej skoraj premajhen. Tudi v nedeljo je bila ob-široa Sokolova dvorana nabito polna, da so se morale še na galerije postaviti mize. Izmed sporeda je najbolj ugajalo izborno petje društvenega zbora, ki je s priznano umetnostjo zapel Adamičevo „Notranjsko", Zajčevo „Morea ter Bazninov „Hani-balov prehod preko Alp". Da je moral par točk navreči, se razume. Izmed zabavnega dela je najbolj uspel komičen soloprizor „Kurji želodček", kjer je g. Jeločnik bil v svojem elementu. Tudi druge točke zabavnega dela so se prav lepo izvedle in je pomnožena ljubljanska društvena godba docela častno rešila svojo nalogo, zato je pa istotako morala dodati vedno novih komadov. Srečolov s krasnimi dobitki je dosegel svoj namen tako za društvo, ki je doseglo ž njim lep gmoten uspeh, pa tudi za občinstvo, ki je zadelo toliko dobitkov. Po končanem sporedu se je razvil živahen ples, v katerem se je zavrtelo vse, kar se je znalo vrteti. V gmotnem in moralnem oziru je torej ta večer uspel nad vse zadovoljivo. — Restavrater g. KeržiŠ-nik je svoje goste po stari navadi postregel z izborno pijačo in finimi jedili. — Pevsko društvo „Ilirija" iz Trsta je poslalo „Slavcu* brzojaven pozdrav. „Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vod-matski okraj v Ljubljani" priredi jutri, v sredo, 13. t. m. „Martinov večer" v gostilniških prostorih gosp. I. PavŠka na Sv. Martina cesti št. 36. Spored: 1. Godbena točka. Glasovir, g. RibniČan. 2. Petje (čveterospev). 3. Šaljivi čveterospev Cmokavzarjev. 4. Petje (čveterospevj 5. Pevec imitator (Šaljiva točka) 6. Petje (čveterospev;. 7. Šaljivi prizor „Vaški redar". 8. Ples. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 h za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Dolžnost naša je, da podpiramo somišljenike. Umrl je v Ljubljani, na Dolenjskem kolodvoru, postajni mojster g. Edvard Pitschmann. Eksotičen gost v LJubljani. K 7. topničarskemu polku v Ljubljano pride za leto dni študirat čilenski major An t o ni o. Premog se zopet podraži. Trboveljska premogokopna družba je zopet zvišala cene premogu. Ker so tudi cene prevažanja po železnici višje, bodo kmalu samo bogatini mogli kuriti s premogom! . Učitel|stvo ljubljanske okolice naj se zbere dne 19. novembra ob 3. popoldne v „Narodnem domu" v Ljubljani k prijateljskemu sestanku. Iz Borovnico se nam poroča: PreteČeno nedeljo, t. j. 10. t. m. krog 9. zvečer je jelo goreti v skednju posestnika Ivana Petelina p. d. Jernača. Skedenj in bližnji kozolec sta bila takoj v plamenu in sta pogorela z obilo zalogo mrve in le spretnosti gasilcev, ki so takoj prihiteli na pomoč, se je zahvaliti, da se ni razširil ogenj na skoraj poleg požara s slamo krita poslopja. Sodi se, da je zanetil iz maščevalnosti neki Pioeljmanov Jokelj, katerega je orož-niŠtvo takoj prijelo in izročilo roki pravice. Poškodovanec je bil zavarovan le za malo svoto. Na Rečici pri Bledu cveto tro-bentioe in jagode oelo v senčnati legi, akoravno je sneg pobelil višje hribovje. Krško učlteljstvo priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 7. zvečer v telovadnici meščanske šole v Krškem roditeljski sestanek, ki je pristopen vsem odraslim. Spored: I. Vzgojno predavanje: Lj. Stiasnv. Dajte nam boljše matere in dobili bomo bomo boljše može. 2. Poljudno poučno z mnogimi skioptiškimi slikami združeno predavanje: K. Hu-mek: Maroko. „Sokoliki dom" v Golfu priono graditi najbrž že prihodnjo pomlad. Nenavadna divjačina. Lovec veleposestnika Mravljaka pri Sv. Antonu na Pohorju je ustrelil velikega divjega kozla, ki se je gotovo zatekel z gore Sv. Uršule, ker na Pohorju še ni nikdar nihče videl te divjačine. Ponarejene krono spravljajo v Ptuju neznani ljudje v promet. Krone imajo letnico 1895. Ptujski župan Ornig hoče ustanoviti v Ptuju gospodinjsko šolo, katere namen bo germanizacija. Za opeklinami |o umrla v Rajnkovcih pri Slatini 61etna Marija Mikše, kateri se je vžgala obleka. Umrl je v Podgorju pri LetuŠu pri Braslovčah abiturijent Rado Ži-bert. Bil je izredno prikupijivega značaja. Akademično tehniško društvo „Tabor" v Gradcu ima svoj redni II. občni zbor dne 15. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Kap je zadela v Beljaku 801etno starko Terezijo GunČe. Zadušil se je v Radnji pri Podkloštru na Koroškem 661etni pre-užitkar Franc Tarman, ki je pijan kadil v postelji in pri tem zaspal. Začela je goreti postelja in mož si v pijanosti ni vedel pomagati. Po nesreči le obstrelil v Celovcu v neki kavarni pikolo gosta Kuslerja. Krogla je šla temu v trebuh. Težko, da bi okreval. Konec pilane a. V Velikih Zabijah na Goriškem je 451etni Vincenc B a j t v pijanosti tako nesrečno padel, da se je ubil. Srečna operacija. V Trstu se je pred tremi meseci obstrelil 30ietni trgovski potnik Aleksander Levi. Krogla mu je ostala v 'možganih. Ozdravili so ga takrat in Šel je zopel na svoje posle. Zdaj ga je pa začela silno glava boleti in v petek so ga v bolnišnici operirali in mu srečno vzeli kroglo iz možganov. Zdrav bo v par dneh. Spoznali so ga. V Trstu so spoznali tistega Človega, ki ga je v nedeljo teden vrgla burja v morje, da je utonil. Je 701etni krošnjar Nikolaj Drasič iz Buzeta. Pred smrtjo je imel precej denarja pri sebi, zdaj pa ni imel niti vinarja. Poskusen samomor- Zaradi prepirov z ljubico je pil v Trstu 22-letni mornar Silvi j Juras kar-bolovo kislino, a so še pravočasno poklicali zdravnika. Lepa Anka. Josip D estradi v Pulju je živel 11 let zadovoljen in srečen z ženo, ki mu je porodila ta čas 11 otrok. Bil je delavec v tovarni, kjer se je spoznal s krasno 191etno Anko Curto. Šalil se je pogosto ž njo, ona pa ž njim. Ženi sta dopovedovala oba, naj ne bo ljubosumna, ker ni nič hudega to in tudi ne bo. In žena ni bila ljubo-sumnu. Zgodilo se je pa pred kratkim, da je mož prišel domov kosit, nato pa odšel in se ni več vrnil. Tudi lepa Anka je izginila. Begunca je polioija prijela v Gradcu na Štajerskem ter ju odpravila nazaj v Pulj. Destradijeva žena je baja tako huda, da se je zagrozila, da izkoplje moževi ljubici oči, kadar jo dobi pred se. Roparski umor. Pri Požegi na Hrvaškem je bil na velikonočni ponedeljek 1906 ubit in oropan trgovec Mi j o Ivanovi Č. Zasledovali so moriloa, a ga niso mogli najti. Tu se je pa ta sam naznanil. Delavec Alojzij L e s j a k je bil lani v juliju prijet zaradi tatvine, povedal je preiskovalnemu sodniku, da je on ubil in oropal Ivanoviča ter ves dogodek prav natanko opisal. Po uboju da je šel najprej v cerkev potem pa v javno hišo. Za oropanih 122 K si je privoščil raznega veselja, dokler ni bil ves denar pognan. Letos aprila je pa Lesjak te svoje trditve preklical, češ da jih je izustil iz strahu pred žandarji. Pretekli teden se je v Požegu vršila o tej stvari porotna obravnava, pri kateri je Lesjak vse tajil, a bil obsojen v dosmrtno ječo. V panorami - kosmoraml na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno vidimo ta teden kopališča ob Severnem morju, kakor v Helgolandu, Norderevu, Borkumu itd. Slike so umetniško izvršene, zato je občinstvu obisk tega domačega podjetja kar najbolj priporočati. Prihodnji teden glavna bavarska mesta. Brezsrčna mati. Včeraj je v Vižmarjih usmrtila svojega 61etnega sina 301etna dninarica Marija Rozmanova rodom od Sv. Križa pri Tržiču ter pobegnila, če je bil otrok zadavljen ali zastrupljen, nam še ni znano. Danes se je peljala v Viž-marje sodnijska komisija, ki je usmr-čenega dečka obducirala in uspeha še nismo mogli izvedeti. Brezsrčno mater varnostne oblasti zasledujejo. Tatvina. Zidarskemu pomočniku Antonu Skrabarju je bila iz spalne sobe ukradena srebrna remontoir-ura z oklopno verižico. Nesreča- Včeraj dopoldne je padel s cerkve na Rakovniku z 20 m visokega odra delavec Volbenk Pej-sada iz Josipioa na Moravskem ter pri padcu zadobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Dvonožna lisica je v noči 7. na 8. t. m. posetila posestnika Petra Krmelja v Kozar j ah ter mu podavila in odnesla 12 kokoši. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 150 Hrvatov, 37 Maoedoncev, 60 Bulgarov in 12 Slovencev. Iz Prusije se je pripeljalo 80 Hrvatov. V soboto je šlo v Ajneriko 80 Maoedoncev, 40 Bulgarov in 19 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 163 Hrvatov, Maoedoncev in Slovencev. Isgubl|ono In najdene reči. Neka gospa je izgubila črno boo, vredno 36 K. Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 40 kron. Šolska učenka Amalija Starkljeva je našla v Šiški belježnik, v katerem je bila velika vsota denarja in ga oddala na magistratu. Izgubila so Je v soboto od 5. do 6. zvečer iz Rečne ulice do Krakovskega nasipa Št. 4 črna boa. Odda naj se proti nagradi na Krakovskem nasipu Št. 4 II. nadstropje. Izgubljena Je bila včeraj zvečer na poti od kavarne „Evropa" do Marijinega trga zelena usnjena denarnica. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v našem upravništvu. V gostilni pri Zlati ribi bo jutri zvečer koncert na citre s sodelovanjem virtuoza na raznih inštrumentih Roberta Marerja. Ljubljanski sekstet konoertuje nocoj v kavarni „Avstrija". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Drobne novico. — Policijski predsednik na Dunaju Ha-brda je dobil povodom vpokojitve naslov^tajnega svetnika. — Šestbombso našli vkov" čegu črnogorskega beguna Čulaviča, ki se je hotel vrniti iz Srbije v Črno goro, a so ga na turški meji prijeli. — Zopet hud potres. Iz Srednje Azije je došla vest, da je znova hud potres razdjal vse naselbine okoli Karataga. Nad 1000 oseb je baje ubitih. * Dvoboj vsled ostre polemike. V Parizu se je vnela ostra polemika med znanim pisateljem komedij, Robertom do Flers, zetom Sardova in dramskim kritikom Noviereom od »Gil Blasa« in »Matina«. Tekom polemike sta se imenovana tako razburila, da sta se naposled pobila v dvoboju na sablje. Pred par dnevi je pa pozval Alfred Edvvards, ustanovitelj in ravnatelj »Matina« ravnatelja gledališča Theatre Francaise na dvoboj. Streljala sta se s samokresi, a nihče u i bil ranjen. * Zopet eden. V Kumbergu pri Gradcu imajo župnika Antona Wa-gnerja, ki je že 62 let star, a še tak prnsec, da ga bodo zdaj zaprli. Ta božji namestnik je namreč vabil k sebi 131etni hčerki nekega trgovca in nekega oskrbnika, da jih bo citrat učil. V resnici pa je ti nedoletni deklici najprej sistematično demoralizirah dajoč jima čitati razne svinjar-ske knjige, potem pa jih za kratek čas »preiskava!«. Ko je prišla stvar na dan, sta župnik in njegova sestra hotela s prošnjami in z grožnjami pripraviti starše do tega, da bi molčali, a še prodno so se starši odločili, je izvedela za stvar žendarmerija in jo naznanila sodišču. * Zakaj pade mačka na noge? Ako sko: i mačka še tako nerodno z najvišje strehe nI i zidu, ne pade nikoli na glavo ali hrbet, temuč vedno na noge. To izhaja od tod, ker mačka pri skoku zasuče truplo, kakor stori to dober plavač, ki se tudi pri skoku v vodo tako zavrti , da prileti ali z glavo ali pa z nogami naprej v vodo. Fizik Hartmann je to dejstvo posebno natanko preiskal. Privezal je mački trakove na noge, potem je zasukal mačko tako, da ji je visela glava navzdol ter izpustil vse štiri trakove istočasno. Mačka je padla na tla, n na noge. Med padanjem je namreč bliskoma zasukala truplo s tem, da je napravila z repom krog v zraku. Da stvar natančneje pojasni, napravil je Hartmann mačko iz lepenke. Skozi valjar je napeljal žico, na koncu žice pa pritrdil repu slično napravo. Rep je bil na vretenki. Napravil je z lepenko, kakor poprej z živo mačko, obenem pa sprožil vretenko, da se je med padanjem rep zavrtel v krogu, in res je stvor priletel vselej na noge, kakor poprej živa mačka. Ako pa vretenke ni sprožil, padla je lepenka na tisto stran, ki je bila v začetku padanju uuvzdol. * Premoženje cesarjeve ljubice. Sedaj so pri sodišču v Londonu razdelili 23/4 mil. mark med Člane rodbine Trelawney-Beehevet. Bil je to preostanek nekdaj ogromnega premoženja grofica Bearegard, ki je bila kot dekle Howard ljubica princa Napoleona in poznejšega cesarja. Leta 1854. se je poročila s Trelawneyjem. Mož prejšnje cesarjeve ljubice je bil že sam bogat. Grofica je imela 5 milijonov, ki jih ji je podaril cesar za odškodnino, ker mu je za časa državnega prevrata mnogo denarja posodila. Nekateri zgodovinarji celo trdijo, da bi Napoleon ne bil dobil nikoli cesarske krone, ako bi mu grofica ne bila pomagala z denarjem. Naslov grofice ji je seveda tudi podelil cesar za to hvaležnost, vrhutega prekrasni gradič Beauregard in — čvrstega dečka, ki je prišel leta 1842. na svet ter je dobil ime Martin Konstantin. Letos je ta umrl kot grof de Bechevet. Cesar ni otroka nikoli priznal za svojega, tudi mati sama ni nikjer ne z besedo ne v pismu izrekla, da bi bil otrok Napoleonov. Pred par leti se je baje dognalo ,da je bil oče otroku major angleške garde, ki mu je bila izročena v varstvo mlada cesarjeva ljubica. Čudno je le, da cesar dečku ni dovolil naslova po materi, temuč mu je dal grofovstvo z naslovom Bechevet. Oženjen je bil z bogato madžarsko aristokratko ter zapušča dve hčeri. * Obleka iz lesa. Najnovejše na polj ii obleke imajo v velikih gozdnih okrožjih južne Kalifornije. Delavci, ki so uslužbeni na žagah in lesnih tovarnah, imajo tam lesene obleke, ki so podobne onim iz usnja in silno trpežne. Pri vsem tem so še priproste in poceni. Žaganje in drugi lesni odpadki se zmeljejo in omeče, dokler ne nastane nekako testo, ki se posuši in zvije v niti, ki so tako fine kot preja in tako močne kot najboljše bombažne niti. Iz teh niti se dela potem blago, ki je kakor omenjeno, silno trpežno in se bo med delavci vsaj v Ameriki splošno rabilo za njih obleke. * Nenavadna odpustnica. Ko se je Norveška pred dvemi leti odcepila od Švedske, izdal je parlament sledečo zaničljivo odpustnicp. Oskar Ber-nadotte je bil od 18. septembra 1872 do današnjega dne v naši službi kot — kralj. Med tem časom se je kazal vedno poštenega, marljivega in privrženega narodu. Z njegovim delom smo bili zadovoljni; opažalo se je le pri njem čestokrat, da se nagiba k samovolji. Zato ga z današnjim dnem odpuščamo. V Kristjani j i, dne 7. julija 1905. Michelsen, predsednik parlamenta. * Kitajci in zvezde repatice. Kitajci so zelo lahkoverni in strahopetni ljudje, ki posebno trepečejo pred vsako nebesno prikaznijo, ki se jim ne zdi vsakdanja. Posebno se prestrašijo vselej zvezde repatice, ki jim je oznauovalka vsega zla in vseh nesreč. Repatico si predstavljajo za zmaja, ki prinaša sušo in druge nesreče. Zavarovati se skušajo proti njemu s tem, da razobesijo na strehah svojih hiš in na čolnih razne svete slikarije. Tudi na dvoru so vselej razburjeni, kadar se pokaže narod. Ker se cesar naziva solnčnega sina, pošilja mu narod prošnje, naj komet prime in strogo kaznuje, ker kot sin solnca mora imeti to oblast. Ako se potem za časa repatice zgodi kakšna koli nesreča, pripisuje se vladarju y greh. * Adamova kazen. P. Rosegger pripoveduje: »Z nekim katehetom sva se razgo var jala o tem, kako ume-vajo otroci sv. pismo po svoje. Kate-het je vprašal v šoli nekega dečka: »Kako je Adam grešil v paradižufoldne med 8. in 11. uro, ko ni bilo nikogar doma, vtihotapil v hišo Alberta Vodnika v Podutiku in iz druge sebe prvega nadstropja izmaknil 16*2 kron vredne razne zlatnine in 50 K gotovino. Odpeljal se je po izvršeni tatvini s kolesom v Ljubljano, kjer se je od nog do glave na novo oblekel, peterih pa popival s tovarišem Egidi-jem Šetino, s katerim sta tudi drugi dan, 29. septembra, ko je bila ravno nedelja, napravila še izlet v Postojno. Ignacija Kolarja lažnivi zagovor, da ni on storilec, ni rešil kazni, kajti ob-snjen je bil na 10 mesecev težke j<'<'»'. TeletonsKo in brzojavne poročili Belgrad, 12. novembra. Na Celili j o je bilo te dni aretovanih 150 oeeM l pozicionalcei n. Rim, 1*2. novembra. Policija je prepovedala shod, ki so ga včeraj nameravali prirediti anarhisti, ter are-tovnla 40 najnplivnejših anarhistov. Belgrad, 12. novembra. Na čelu zarote proti črnogorskemu knezu N i-k o 1 i je bil baje Nikola V 11 k e t i ć , nečak kneginje Milene. V zadnjih tednih je zapustilo svojo domovino okoli 600 uglednih Črnogorcev. Tretjina od teh je pri bežala v Beljrrud. Dunaj, 12. novembra. Jugoslovanski klub je pomnožil število čla- nov parlamentarne komisije in volil v to komisijo pt^lanca Ivana Hribarja. Dunaj, 1*2. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je bilo novo niinistrstvo pozdravljeno na eni strani z navdušenjem, na drugi strani z ogorčenjem. Ko sta se vsedla na ministrsko klop ministra dr. E b e n -h o c h in dr. Ge s s m a 1111, so jih krščanski socialci pozdravili z viharnim aplavzom. Ko je vstopil v dvorano češki minister-rojak Prašek, so mu češki radikalci klicali nasproti: »hanba, prodali ste češki narod!« Isti prizor se je ponovil, ko se je v zbornici pojavil baron B e c k. Češki radikalci, na čelu jim C h o c , K 1 o -f a č in F r e s 1 , so ga obkolili in mu klicali: »Slepar z dietami! Hanba! Za dva ministrska portfelja se je prodal češki narod!« Hrup je trajal dobre četrt ure. Ministrski predsednik baron B e c k je s težkim trudom prišel do besede, da je naznanil imenovanje novih ministrov. Češki socialni demokrat N c 111 e c je nato predlagal, naj bi se o Beokovi izjavi otvorila debata. Zbornica je predlog odklonila. Posl. K 1 o t' a č je podal v imenu svoje stranke izjavo, v kateri se pro-testaje proti vstopu Praška in dr. F i e d 1 e r j a v kabinet. Nato se je pričela razprava o nujnih predlogih. Dunaj, 1'2. novembra. Policijski ravnatelj H a b r d a stopi v pokoj in bo odlikovan s podelitvijo dednega baronstva. Dunaj, 12. novembra. Demonstracije italijanskih dijakov so se danes ponovile. Demonstracij se jo udeležilo 200 do 300 dijakov. Ob polu eni so Italijani hoteli prirediti demonstracijo pred parlamentom, a jih je razpršila policija. Dunaj, 1*2. novembra. Ker so se danes ponovile demonstracije na vseučilišču, ostane vseučilišče še nekaj dni z a t v o r j e n o. Dunaj, 12. novembra. Poljski klub je volil za svojega predsedniku di*. Globinskega. Jutri izide v uradnem listu imenovanje Abra-c h a 111 o v i c z a za poljskega ministra-rojaka. Dunaj, 1*2. novembra. Cesar je danes ob desetih sprejel v poslovilni avdijenci bivša ministra dr. Paca-k a in dr. F o f t a. Cesar je posebno odlikoval dr. Pa caka in se mu iskreno zahvaljeval za zasluge, ki si jih je stekel za domovino. Budimpešta, 12. novembra. K o s-s u t h je danes prišel prvič, odkar je okreval, v zbornico in imel posvetovanje z W e k e r 1 e j e m , A p p o n -vije m in banom Rakodczav-j e m. Hrvaška delegacija nadaljuje v zbornici obstrukcijo. Gospodarstvo. — Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo kr. srbske državne železnice za leto 1908. med drugim tudi razni stavbni in drugi les (hrastov, jelov, brezov, jesenov) razne barve, material za nadtalne stavbe in menjalne naprave, stekleno blago, oglje razno usnje za popravljanje strojev in vagonov, bombaževim) i tel. Ponudbe je najkasneje do 14. novembra t. 1. vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu \ Belgradu. — Razpis dobave lesa. C. in kr. intendauoa 3. voja v Gradcu nazna nja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava večje množine trdega in mehkega lesa za kurivo. Les bode dobavljati v sledeče kraj«-: Maribor, Trst, Celovec, Celje, Ljubljano in Gorico. Pismene ponudbe je vložiti za dobavljenje v Maribor in Celje do 15. novembra, v Trst do 19. novembra, v Celovec do 21. novembra, v Ljubljano do 25. novem. I»ra, v Gorico do 28. novembra t. 1. vsakokrat do 10. ure dopoldiK*. Dobavni razpis in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Slovenci In Slovenke! ne zfibtte družbe so. Cirila In Metoda! mtrjino en Ostreče nežno, ddpi neizmer no važnost prav posebnega učinka Odola: Medtem ko draga usta in zobca čistilca sredstva upli?ajo j samo v malo hipih, medtem ko ai izpiramo usta, ima Odol izrazito trajen učinek, ki se razteza še daleč črez čas, ko smo si snažili zobe. 38: i)—1 O tem poznejšem in trajnem učinku so se povzročili prav zanimivi znanstveni poizkusi, ki so dokazali soglasno, da ta specifična lastnost Odola zabranjuje razvitek gnitja v ustih in ima torej razpadu zob nasproten učinek. Kdor Odol rabi vztrajno vsak dan, po današnjem »tanju znanosti kolikor najbolj mogoče naj polje neguje zobe in usta. Borzna poročila Ljubljanska „Xrodiin* banka f Ljubljani' Uradni karal đutt. borza 12. novembra 1907 p mrska rearla. % 1 rt o mi renta . . avatr. kronska rama. 9 zlat« m •grška kronika renta zlata tesojiio del. Kranjske Z*L posojila mesta Spljel 8W. • • Zada? t% eos.-herc. železniške SJ.sojoo 1902 . . . (ta aei banka k. • % ust. pisma gal. det ■ipotečne banke . . 10*/0 pr...... sast pisma Innarsl hranilnice .... s**/,*/, sast. pisma ocr. eetit dež hran i in« c t . . »•T, z. pis. ©it. Mp. ban ebl. ogr. lokalni* se-teznic d. dr. Rit abl. češke ind. btir.kt prior. lok. Ulez Trat porei..... Rprior dolenJ3kih žai. prior. ju£. žel. kup. ' ,V aT avstr. pos. aa i«4 p. • kacfta od 1. 1860'/. . . 9 od i. ise* . . . . ttzske ..... . sam. kred 1. omtrif« I . . H -_ egrskr Hip berik* 9 trbske k fcu. - tursk«..... ftaftlka erstt* . . Irtditne • ■ * ftrakovske a 1 . Ljvbljanske . . . Mtr. rdeč. krila . . , te ide f fore * . • taicburske 9 . . >*majskt kom. , . < Sine Železnic« . , . . ?l.ivne železnic* . . . Avstr.-ogrske banČn* deto avstr. kreditne »swke Ogrske „ „ Zivnostenske „ Pramogokop v Mosta (Sra> Alpinske montan . . rVatfce iol. kal. de. , . Sjaaa-Muranvi .... Tfboveljske prem. drelfe* tvatr. oroine tovr. druifc-sladkorne jr**fr* 96 40 96 b v5 5 > 119 tO 91 4f) 108 & 1 »7 76 110 40 99 30 97-94 86 9435 99 10140 97 — 96 76 98*60 98-6C. 99 50 i9 9P 888 — 99 20 145 50 S46 50 139 6 ) 9.64 -;63 -241 7 97-180 KO 19 — 437 9 50 96 50 6*0-76 4 76 ?6 — 68 -«87 -460 - 50 5 50 25 142 636 1774 623 726 889 76» f83 2380 498 *41 448 14) 11-96 1» 90 81147 :410 117 60| 96-8 I 8">S «•*«! 96 80 96 75 95 7 > 11340 9160 10870 fc-8-75 1 (0 60 100 86 98 9 '35 99 50 I 2-10 97-75 99 tO 99-5C 1 0— 99-71 290 — 100 26 148 60 260 60 143 60 270 — 269 — 847-76 103'-18160 21 — 447 -95 5J 102 50 «4-75 4675 27 — 72-231-~ 470 - 143 50 637 60 17P4* -623 7IV 727 60 289 5 «7* — f81 50 24C0 -49i'40 »45 458 50 141 5 11 40 19-J3 83'68 84 16 117*80 »6 -8 54 I fitne oeno v Budimpešti Dne 18 novembra 1907. T *i is? 000 2 ifi Pieaiea za april , . za 60 kg R 1271 ELi m april .... 60 . ^ 11 89 Caraaa B maj 1938 . m 60 . , Vwm april . . . , iQ , ( Sj^kiSv 6 v ceneje WSSSi pofoaio. Aib čud morim iO«. Hxt£j±,t urftčoJ 7W0 mm 733 86H i > o a (Jaz •pazo-ranjz gtzaj« barometra o S « H B Vetrovi Nafta 11 9. m 736 7 733 2 18 j 7. zj. !«. *«».! 730 9 U*8 J al. jzah del. jasno 8*4 ! «1. a2ahj megla 112 brezvetrno dol. jaeno Sredaja vfterajinjz temperztnrz: • al« 46 . — Pzdzvin« v mm 6 4 9 7° n«' Amalija Pitschmann javlja v svojem kakor tudi v imenu svojega sina Edvarda vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, dajje njih iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, zet, svak in stric, gospod Edvard Pitschmann postajni mojster danes dopoldne ob poldevetih, previden s tolažili sv. vere, v starosti 40. let po daljši in zelo mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 13. t. m. ob treh popol. iz hiše žalosti, Dolenjski kolodvor, na pokopališče k Sv. Križu. 3813 ZaduŠne maše se bodo služile v raznih cerkvah. Predragega pokojnika priporočava v blag spomin in molitev. V Ljubljani|, 12. novembra 1907. Vzamem v najem ali kupim hišo s Mno In gostilno na deželi cl > 2000 kron. .. Ponudbe na Rado Zamik v Ljubljani glav. poste restante. 3743—2 M 1 soliden, dobro izurjen v manufakturni, špecerijski in /ele z ninski stroki, želi s 1. decembrom premeniti sedanjo službo. Vprašanja pod „Solidnost" na uprav. „Slov. Narodaa. 3818 1 Ura z verižico r* 2 K« 3767 Zaradi nzknpa velike množine ur razpošilja šleska razpošiljevalniea: prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko uro na sidro, z lepo ver žico za samo K 2 kakor tad i triletnim pismenim jamstvom — Po povzetju razpošilja Prusko-šleska razpošiljevalnica A. Grolb, Krakov 43. NB. Za neugajajoče denar nazaj. KiijipiBiisji praktično izurjena, vešča slovenskega in nemškega jezika, kakor tndi trgovske korespondence, teli premeniti službo ali pa vstopiti kot blagajnićarka v v kako večjo trgovino. Naslov pove uprava 5tsO „Slov. Naroda". 3823- 1 Jutri, v sredo, 13. t. m. velik vojaški KONCERT Za obilni obisk se priporoča A. Seldel, 3826 hotelir. Vsako soboto in nedeljo svete »bavarsko pivo". Idće se vei Več «e izve pri gospe Mariji Plundner v Kranju. 3704-6 Sprejme se takoj 3822 blagajnićarka Ima presto stanovanje, perilo in hrano. Ponudbe na npravništvo „Sloven-skega Narodau pod „1, V. 3822". Sprejmem tri ali štiri mizarske pomočnike zmožne vsakega dela = mizarske obrti. = Več*. Jakob Sernel, mizar, Begunje št. 6 pri Cerknici. 3787-2 II Motto. Kdy£ jsem byl dales vždy jsem Vas nalez niČkom vsak maje pracby k čemu s Vami i očit tlacby. Za dne 9. potažmo 10. t. m. učini- noa navŠtevu se dekujici 3817 s ti*'- c Ga ven da. Pozor tamburaši! Izšli so najnovejši ceniki tamburaških skladb prvih in najboljših skladateljev, kakor Broža, FarkaSa, Tomića, Jirke, Hruze, Bizottia itd. — Dobe se edino pri prvi sisački tovarni tambur 3. Stjepušžn, Sisek. Kontoristn, samca, prostega vseh vojaških dolžnosti, popolnoma veščega slovenščine, hrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, sprejme tvrdka Kareš & Stockt, Bremen. Nastop tako). Začetna plača 130 mark mesečno. 3820-1 Blagohotne ponudbe na gorajšnjo tvrdko. Poziv! Onega gospoda, ki mi je 30. septembra t. 1. v trgovjni dal pojasnilo o nezgodi moje hčerke Grete, prosim, naj me zaradi natančnejšega razgovora obišče čimprej. 8824—1 Adolf VVagenpf eil juvelir Ljubljana, Čevljarske ulice št 2. Kupite pri Krajcarju! 6 rjuh brez sva, obrobljenih, 1 Si cm Sir., '2 m dolgih K 14*50; kos najboljšega Sifona, 82 cm Sir., 20 m dolg 10 K! kos ram urške tkanim-78 cm Sir., 20 m dolge 10 K; tucat brisao 4' X 0, dobre kakovosti 4 K; prekrasne no vosti flanete, baruenta, oblačilnega blaga, oka-forda, rjuh, damaata, namiznega perila, sauiu najboljše blago pošiljajo po čudovito nizkih cen:ih naravnost privatnim osebam po povsetju tkalnica za platnico, bombaževuo in pisano blago Bratje Kreftu II. Dff Vzorci brezplačno. 3771—2 Ljubi mož! BernatOViČ ne popusti nič, zakaj svilaatoiametasta pliieva jopica je pod-bleČena s težko svilo in pristoji prav dobro. 3814 Obenem sem videla tamkaj Čez 2000 dolgih damskih in moških plaftokov od 4 gld. naprej in čez 800 dolgih najmodernejših zimskih ranglanov od S gld. napref. Silno velika izbira damske pliševe, suknene in kožuhovinaste konfekcije. Podružnico u Splletu. «£sU 0Esmwaal05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. ?i-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. :-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. ".40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. iO ^veOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, '.'udolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. SO zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. £0*4-0 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 3'05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 iO ivečer. Osebni vlak v Kamnik *creo ponoof. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Ljubljano Jui. ieL: 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. It*i0 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsti drž. žel. Jesenic. 6-0O zvečer. Oseb. vlak iz Pragć, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. že!.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. ii do ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod ▼ Ljubljano dri. kolodvor: 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io-OO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6* zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. .rt, ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samt ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) s pravico vinotoča in pivotoča na drobno in debelo, se da v najem ali pa na - račun. ———— Refiek.auti z oiaihao kavcijo imajo prednogt. 3776 2 Natančnejša nojasnila se dobe pri tvrdki Rooss v Kranju. Blagajne, proti požara in vloma, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište , blagajna, delničarsko društvo, H Službe docorjeo. V deželno dacarsko Sin i bo in sicer na mesta pomočnikov se sprejme pod običajnimi pogoji nekaj izveibanih dacarjev in nekaj vajencev. Prednost imajo samci in prosilci z znaajem obeh deželnih jezikov. Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložiti spričevala o študijah, o sedanjem službovanju, potem zdravniško spričevalo, je vložiti najkasneje do 20. novembra t. I. 3706—S pri nirizorniftvu deželne r Redka za Prav lepo posestvo ▼ dvojezičnem industrijskem kraja na Koroškem, izvrsten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bolehnosti proda z vsem živim in neživim inventarom: Sem spada poleg gozdov in zemljišč 10 objektov, med njimi gostilna, veliki veseliščni prostori i. t. d. in pa še neizrabljena vodna moč, velika zaloga peska, dalje dober zaslužek s tovorno vožnjo za več parov konj. Cenilna vrednost 180.000 K. as Naslov pove apravništvo „Slovenskega Naroda" 3726 9 r 1 M I Zagreb, Ilica 22. 3424—16 Južno Tirolsko na Valsuganski želez,, l7., ure od Tridenta, 535 m nad morjem. najmočnsš! ari enovoželezni vrelec, porabljiv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domače zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krvne, ženske, živčne in kotne bolezni itd. Naprodaj po lekarnah, j ,Grand hotel des Bainsin.Parkhotel' kopališka etaalinemeata prve vrste z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje j kopališko ravnateljstvo. 2<77 6 Pri c. in kr. divizijskem topničarskem polku št. 7 v Ljubljani se vrši u ponedeljek, dne 18. novembra 1907 ob desetih dopoldne na dvorižču nove mestne top-ničarske vojašnice rodaja 17 konj dražbenim potom. Polkovno povelj ništvo. 3816 -1 Zenitna ponudba, j jfaA Železniški uradnik, 27 let star, \ - C ii dAVIft sateljsivo državnih železnic v Trste, %4 Preselitev. £f Slavnemu občinstva viju in • naznanjam, da sem se preselila iz Komenskega ulic štev. 36 |^ i zopet v svojo ttaroznano s4 gostilno ,pri Solncu' n na Francovo nabrežje (preje rantini) in prosim, da se mi obrani dotedanje zaupanje. 3803—2 ProseS obilnega obiska se pripor Čam z vsem spoštovanjem fina Jeglič, gost lničarica. Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z briljanli itd. I ^1 Kdor hoče imeti trpežno in g dobro idočo uro, naj kupi san} o znamko „UNION". Jr. Čuden* urar in trgovec v Ljubljani, Cenovnik zastonj In poštnine prost. železniški uradnik,