LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec"
CHICAGO, ILL., SOBOTA 22. NOVEM1
SATURDAY, NOVEMBER 22, 1941
- ■ "
Tfc
Geslo: Za voro ni pared — za
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO,
(OfficialOrgan of four Slov
trn u mi
č£C£IV£Q
UST V AMERIKI	. J
in resnico — od boja do zmogel
DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V; VENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
n Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK (VOL.) U
Presenetljiv napad na osiščne čete v Libiji
Z vpadom iz Egipta prodrla britanska armada, opremljena z ameriškim orožjim, 80 milj daleč v LiSijo. — Osiščna poročila omalovažujejo pomen napada.
London, Anglija. — V severni Afriki se je razvnela vojna ponovno z vso živahnostjo, ko so britanske čete, opremljene, kakor se trdi, z ameriškim orožjim in tanki, nepričakovano vdrle iz Egipta v italijansko Libijo, ki jo imajo zasedeno nemške in ita lijanske čete. Napad, ki se je pričel v torek zjutraj, je tako uspešen, da so prodrli Britanci do Četrtka večera že 80 milj
REV. ANZELM MURN UMRL
Pogrebni obredi se bodo vršili v cerkvi sv. Štefana v ponde-ljek, 24. novembra ob 20. uri dcpoldne.
Na Zahvalni dan 20. novem-\ jbra je umrl v bolnišnici sv. Ka-
globoko v Litajo in «. oddaljeni Cila v Milwaukee> Wis., kjer se
♦ k v"11!- v	časa	č. p. P. An-
utrdb Tobruka ki ga se od zad- |ze]m Murn> OFM., bivši župnik
nje podobne ofenzive lanskega ri sv gtefanu y ^ j Umrl teto drže britanske čete v za- je v starostj 65 ,et
Pokojnik je bil drugi sloven-Napad se je izvršil na fronti, ski frančiškan, ki je prišel miši-dolgi 140 n>ilj, namreč od obrež- jonarit med Slovence v Ameriko, nega mesta Solium doli proti ju- kako lets in pol za č. g. K. Za-gti dri mesta Gfftrabub in j&, lEa- •krajšekom. Pbleg misijonarstva
kor pravijo Angleži, prva ofenziva v tej vojni, v kateri lahko
je tudi župnikoval v Kansas City, Kans., v Steelton, Pa., v New
nastopajo britanske.čete z ena-; Yorku, v Chicagi, III., v La Sal kim učinkovitim orožjem, kakor i le, 111. in nar zadnje v Willardu, ga imajo osiščne čete. Priprave Wis., odkjer je moral v sanato-za vpad ao se vodile več mesecev, j rij, kjer je zdaj preminul. Kakih 750,000 mož je udeleženih' Truplo pokojnika bo pripelja-
NAZIJI IZKAZALI CAST UBITEMU LETALCU
Berlin, Nemčija. — Hitler je odredil zadnji torek dr/avi»i po ) greb za znamenitega nemškega letalca E. Udeta, ki se je dan prej smrtno ponesrečit, ko je preizkušal neko novo orožje. Njegovo truplo je ležalo na mrt vaškem odru v poslopju zračnega ministerstva. — Pokojni U-det je bil po svojih letalskih zmožnostih prava senzacija in si je pridobil sloves po celem svetu. Znan je bil tudi v Ameriki, ker se je v letu 1931 udeležil zračnih tekem v Clevelandu, kjer je vzbudil pozornost, ko je z glavo rfavzdol letel komaj 50 čevljev nad zemljo. Tekom zadnje vojne se je proslavil, ko je izstrelil 62 zavezniških letal med boji v zraku. Ob smrti je bil star 45 let. o-
INDIJA PROTESTIRA PROTI CHURCHILLOVI IZJAVI
London, Anglija. — Indijski državni svet v New Delhi je,glasom poročil, ki so prispela sem kaj, sprejel zadnji torek resolucijo, v kateri se je izrazilo "globoko nezadovoljstvo" nad izjavo, ki jo je podal angleški min. predsednik Churchill 9. septembra v parlamentu. Churchill je namreč tedaj omenil, da se at-antski čarter, ki je bil sprejet ob sestanku z Rooseveltom, ne nanaša na dežele, ki stoje, pod britansko krono, marveč "na tiste države in narode, ki so zdaj pod nazijskim jarmom." — V omenjenem čarter ju se je pro-
i kažejo utru-st, pravijo Rusi
Sedanji nemški napadi le te odsev prejšnjih ofenziv. — Pripravljenima so Rusi za nov sunek. — Nemško vojaštvo občutno tkpi vsled zime, ker ni oblečeno za njo.
pri napadu, ki so opremljeni po no v Chicago in bo ležalo do ne
večini z ameriškim materijalom; delje popoldne pri pogrebhiku jel^aTvobX za vse toda do na ta način bo to prvi slučaj, da na 21st Street in Paulina Ave. M**^ » Tonske
V nedeljo popoldne pa bo pre- dežele ^ividno izvzete iz t | peljano v cerkev sv. Štefana m
se bo lahko praktično izkazala vrednost ameriškega orožja.
Namen, ki ga imajo Britanci s to ofenzivo, je, da zmanjšajo pritisk na Rusij^ ko bo moralo osišče vzeti del svojih čet s fronte proti njej na novo bojišče; dalje, da preženejo osiščne čete iz severne Afrike, in končno, da vzamejo Italiji obrežne oporne točke v Sredozemlju.
V poročilih^ ki prihajajo iz Berlina in iz Rima, se britanski ofenzivi ne pripisuje posebna važnost. Povdarja se namreč, da afriška fronta ni posebnega pomena in, da se to bojišče nikakor ne more smatrati za tisto "drugo fronto", katero je zahteval Stalin od Anglije. Dalje se omenja tudi, da napad ni bil ni-kako presenečenje, in obenem, da to ni bilo nikako prodiranje, marveč le "korakanj e'\češ, da v puščavi, preko katere so bile poslane britanske čete, ni imelo osišče niti prednjih straž, še manj kakih obrambnih postojank.
CIO KONVENCIJA ODBRILA ROOSEVELTOVO POLITIKO
bo v cerkvi do ponedeljka. Ob deseti uri v ponedeljek dopoldne bodo pogrebni obredi s peto mašo zadušnico v cerkvi sv. Štefana, nakar bo prepeljan v Le-mont.
Blagemu pokojniku, ki je zadnja leta veliko trpel radi bolezni, naj Vsemogočni dodeli mir in pokoj in ga naj nagradi za vsa njegova dobra dela, ki jih je vršil za narod v svoji vzvišeni službi!
VISOKE GLAVE NA ZASLIŠEVANJU
Chicago, 111. — Posebna porota je pod vzela temeljito preiskavo o raznih zakotnih igralnicah v tem mestu in v predmestjih. V to svrho je povabila na zasliševanje številne visoke glave, med njimi tudi policijskega komisarja Allmana in celo župana Kellya samega.
PREDLOG PROTI TUJEZEM-CEM POBIT
Washington, D. C. — Poslanska zbbrnica je v torek zavrgla predlog, ki je določal, da se imajo tujezemci, obtoženi vsled zlo-
KRATKE- VESTI
—London, 4nglija. — Posebni' odbor, za djoloče van je plač je zadnji torek odredil, da mora jo znašati mezde farmarskih de-lavcev najmanj $12 na teden. Dosedanja minimalna plača je bila okrog $9.60. •
— New DelhL Indija.—Britanske oblasti z vso naglico do-gotavljajo prometno zvezo med Indijo in Rusijo!potom cest in železnic, da bodo lahko preva žali materijah Izvršilo se je že prvo poizkusno potovanje preko Balučistana in vzhodnega Irana.
— Mexico City,|Mehika. - Ne, da bi uradno obvestila oblasti
v veljavo novo imigracijsko določbo, po kateri mora imeti vsak Amerik^nee pp^ebni potni list za vstop v	potrjen z mehi-
ško vizo z^. Ž&O. - —- Washington, D
- ■ — Ji • V > - 4 •
Vladni gospodarski izvedenci so v torek izbili; mpen je, da^uteg-£«i$o -v. prto^injih mesecihvzopet poskočiti kvišku cene življenjskim potrebščinami. Dostavljajo pa, da ta povišek ne b:« tolikšen kakor letošovi. - /<-7 ,
Kuibižev, Rusija. — Med ruskimi vojaškimi krogi prevladuje splošen vtis, da kaže na?ijska armada očitno utrujenost ter. da je izginilo iz nje precej prvotnega ognja in navdušenja. To se oklepa ne samo iz tega, ker nima zaznamovati tekom zadnjih tednov nobenega znatnejšega napredka, izvzemši na skrajnem jugu, na polotoku Krin.u, marveč tudi iz tega, ker so njeni sedanji napadi le še slabotna slika prvotnega "blitzkriega". Sicer še vedno poganja "zago.ide" v ta
Vesti o domovini
Vlada generala Nediča ne more ničesar odločati, kajti vsa oblast v Srbiji, je pod strogim nadzorstvom Nemcev. — Prctifašisti obsojajo fašistično ubijanje v Jugoslaviji in Grčiji.
Vesti iz nepokorjene Jugoslavije
Bern, 3. novembra (JCO). — Vplivna oseba iz krogov, ki poznajo nemško politiko v balkan skih krajih in v Podonavju, je izjavila, da Nemčija različno ravna z narodi, ki so se postavili na njeno stran in narodi, ki so se pridružili "komunizmu in za padni plutokraciji." Srbi naj bi o tem razmišljali. V današnjo upravo generala Nediča in nje-kovih 'komisarjev' v Srbiji ni mogoče gledati kot v neko poli tično telo. Nemčija je "velikodušno" Srbom dala priložnost,
ali drugi del ruske bojne črte, vendar te po večini prej oslabe, da se rešijo iz gospodarske be-kakor dosežejo svoj ctfi, ali pa de, "v katero jih ni ona potegni-so od Rusov celo direktno odre-
Vendar pa si Rusi vble^ teh
la". Vendar za sedaj ni mogoče dalje kot do teh meja. Vsaka obit
nered krvavo in stoterno maščii-I jejo.	i
-o-
Italijanski protifašisti obsojajo fašistično ubijanje v Jugoslaviji in Grčiji
V zvezi z nedavnimi usmrtitvami, ki so jih faš.- izvršili v Jugoslaviji in v G rt .-d, je bivši italijanski zunanji minister grof . Sforza v imenu društev "Mazzi-ni", "Italia Libre" in mnogih drugih italijanskih organizacij poslal sledeči brzojav predsedniku Združenih držav g. F. D. Rooseveltu:
"Tristo tisoč Italijanov, ki živijo na tej strani je odgovarjajoč na pozive društev "Mazzini", "Italia Libre" in mnogih drugih italijanskih organizacij, ki ima-pred očmi samo čast in bodoč-
Činoyl aHtujih ' iziaov,:..Zapreti brez. pravice, poroštva..'Opozicij a je povdarjala, da bi *»e s tem uvedla koncentracijska taborišča. r..... •	—
Detroit, Mich. — Delegati na letni konvenciji delavske orga nizacije CIO so zadnji torek sprejeli resolucijo, s katero so odobrili zunanjo politiko pred sednika Roosevelta. Do glasovanja je prišlo potem, ko je bila prečitana predsednikova poslanica konvenciji, v kateri se je povdarjalo, da dežela potrebuje topov, tankov, letal in ladij, da bo lahko branila svobodo demokracije proti nevarnosti hitleri-zma. — Predsednik CIO Murray je predložil konvenciji tudi načrt, po katerem ima dobiti ta or^ ganizacija večje zastopstvo pri
KANADA ZALAGA ANGLIJO S PŠENICO
London, Anglija. — Minister stvo za živila je v torek objavilo, da je britanska vlada kupila od Kanade 120 milijonov bušljev pšenice. Podobno ogrji.mo mnor žino si je Anglija nabavila tamkaj že prej, namreč v maju, toda ta zaloga je dokaj izčrpana zaradi velikih pošiljk, ki gredo iz Anglije v Rusijo. -
obrambnem programu, namreč, da morajo imeti besedo njeni zastopniki pri vodstvu vsake industrije. Sklenilo se je, da se ta načrt pošlje kongrecnikom v o-dobritev.
pilnih upov, da je sita nazijske vojne mašine že docela skrhana. Nasprotno, vrhovno poveljstvo v svojih poročilih stalno opozarja na možnost nove nemške ofenzive, češ, da dovažajo Nemci še vedno nove rezerve na fronto Pač pa so Rusi skoraj prepričani,; da se bo fronta ustalila vsaj preko zime, ako jim b"> mogoče držati nazijsko armado iz Moskve in Leningrada še par tednov Zima, pravijo, bo do t:-daj pritisnila s tako ostrostjo, da bo vsaka ofenziva izključena.
2e zdaj se dan za dnem slišijo poročila, ki trdijo, da nemški vojaki strahovito trpe vsled zime češ, da so slabo oblečeni proti mrazu. Trdi se, da so ujeli nemške vojake, zavite v kocc ženske obleke, ki so jih zaplerlH, v nekem kraju pa, da so našl;. skupino 12 nemških vojakov, popolnoma trdih. Vsled teh pojavov so nekateri krogi tako optima stični, da trdijo, da bo postala ruska zima enako usodna za Hitlerja, kakor je bila za Napoleona.
Vam dostavim sledeče:
1) Da se kakor spričo nemškega ubijanja talcev zgražajo jtudi spričo ubijanja, ki ga italijanski vojaki prisiljeni vrše
nemških oblasti in čvrsto ostati
v nemških rokah. Nemčija je pokazala, da bo znala zlomiti vsak odpor proti "novemu redu" v Evropi.
Beograd, 5. nov. (DNB). — 'med Jugoslovani in Grki, — ka-Poročevalna družba Rudnik po-.terih edina krivda je njihov ju-roča, da je vojaški poveljnik j naški odpor, isti, s katerim se je Beograda razpisal prisilni davek! Italija upirala Nemčiji v času 1,000.000 dinarjev zaradi zad- Risorgimenta.
Neka ženska organizacija v New Yorku ie - podvzela . kampanjo med
prebivalstvom za zbiranje starega papirja in, da dajo ved pobude, so še Članice same spravile na to delo. Gornja slika kaie mlada dekleta, ko s« vozijo na konjski vpregi, na desni pa je Mrs. Lehman, soproga rtewyorSkega go-vernerja, ko jim podaja šop starega pa pirja.
JOLIETSKI ŽUPAN PROTESTIRA PRI VLADI
Joliet, 111. — Tukajšnji ži.pan je zadnji torek obrnil osebno na vlado v Wasf.ingtonu s nrotestom proti visokim najemninam, ki se računajo v novih vladnih hišah. Te hiše je dala oostaviti vlada na zapadnem delu mesta, da z njimr odpomore omanjkanju stanovanj, ki je nastalo, ko se je otvorila v bližini nova municijska tovarna. Kakor pa pravic župan, je delavstvo razočarano zaradi pretirane najemnine v teh hišah. Tako se ra čuna po njegovi navedbi $56 na mesec za leseno hišo s štirimi so-oami, po $69.50 pa za šest sob. V privatnih hišah, pravi, župan, je poskrbel mestni svet, da se najemnina pretirano ne zviša, a zdaj pa daje vlada sama slab vzgled v tem oziru. — Po načrtu vlade se ima zgraditi skupno 150 hiš; doslei jih je postavljenih 25.
-o-
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
njih terorističnih del.
Z ozirom na vesti, ki smo jih prinesli iz beograjskega "Novega Vremena" o pregnanstvu dr. Stojadinoviča na otok Mauritius in o verjetnem potovanju njegove žene v Berlin v goste pri Ri-bentroppu, prinašamo, aa se izognemo napačnemu razumevanju te vesti zaradi zvite nemške propagande:
Stojadinoviča niso pregnali na omenjeni otok Angleži, temveč so ga pregnale naše oblasti, ki so jim naši zavezniki Angleži kakor v vsem drugem ugodili in na prošnjo naših oblasti določile otok Mauritius kot prisilno bivališče za Stojadinoviča.
Zadnji dogodki so postavili srbsko razumništvo in srbske kmete v zelo težak, obupen položaj; pri vsakem koraku ljudi zapirajo in ubijajo. Vlasenici, čisto srbsko
2) Da je resnica, da imamo v rokah mnoge pretresljive izjave italijanskih častnikov in vojakov, ki se zgražajo spričo na-cijsko-fašističnih povelj, ki se jim morajo pokoriti, — a nič manjša ni resnica, da se more izviti sovraštvo, ki bo dolgo trajalo med narodi, s katerimi Italija želi jutri ustvariti odnosa je na podlagi popolne svobode in epakosti.
Ponosen vsled splošnega pričevanja, da fašizem ni mogel zastrupiti dušo Italije, Vam bom globoko hvaležen za vse, kar je mogoče napraviti, da se onemogočijo nova fašistična ubijanja Jugoslovanov in Grkov."
Podobna sporočila so bila poslana tudi predsednikom Argentine, Brazilije, Cila, Meksike, U-rugvaja in ostalih držav latinske Amerike.
mesto je pretrpelo strašne stvari. Vstaši in drugi zločinci soj Ameriški viri o Jugoslaviji
od 22. junija samo v tem mestu uhjli čez 40 ljudi. Streljajo ponoči in tajno..O ropanju ne bomo govorili, ker je znano, da jemljejo posestvo za posestvom in celo poročne prstane kradejo ženam z rok.
Pismo, ki ga je tukajšnja Slovenka prejela od svoje znanke iz Domžal, pismo, ki se je čudežno izmuznilo pazljivosti nemške cenzure, poroča, da je bilo v zadnjem času v Dom Žalah obešenih deset ljudi in v Jaršah pri Mengšu šest. Bližnjo vas so do tal požgali in vse va-ščane pognali iz nje. Vse to za kazen zaradi neredov v Kranju, Kamniku in gorenjskih vaseh.
Pismo nadaljuje, da Domžal-čani in vsi Slovenci, kar jih niso pognali na delo v Nemčijo in v Srbijo, jokajo in preklinjajo Nemce, ki se za vsak najmanjši
Shanghai, 1. nov. (NYHT). — Včeraj so italijanski mornarji nasilno prevzeli jugoslovanski parnik "Tomislav", ki je ležal v zalivu reke Wangpoo od aprila, ko je bila premagana jugoslovanska vojska. Italijani so grozili poveljniku parčka, kapeta-nu Antonu Bovolinij da bodo njegovo posestvo v Jugoslaviji zasedne oblasti zaplenile, če jim ne preda ladje. Italijani S3 mu pravili, da je italijansko društvo Lloyd ,Trie8tino kupilo ladjo, toda kapetan Bovolini je dobil obvestilo iz New Yorka od pravega lastnika parnika, ki mu je naročil, naj ne naseda italijanskim besedam in da parnik ni prodan. Včeraj je major italijanske mornarice Scarfi v spremstvu visokih italijanskih pomorskih častnikov in s štirinajstimi (Dalje na 4. strani)
___ h. i i.~i .tt*



ihfe— .. ______
--------------- ------
--------
Stran 2
AMERIKA N3KJ SLOVENEC
Sobota, 22. novembra 1941
Amerikanski Slovenec
ftvi in najstarejši slovenski Ust p Ameriki. Ustanoven l«ta 1891.
Izhaja viak dan rarun nedelj, ponedeljkov in dstvoi. po praznikih.
Izdaja in tiaka:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naalov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago.
Telefon: CANAL
Naročnina:
Za celo leto_________________________$6.00
2a pol leta _______________________;___3.00
Za četrt leta______________________1.75
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__________________$7.00
Za pol leta________________________3.50
Za četrt leta ___________________________ 2.00
Posamezna številka ___ 3c
The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBUSHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ........................- ..$6.00
for half a year___________________3.00
For three months....................... 1.75
Chicago, Canada and Europe:
For one year-------------------$7,00
For half a year__________________3.50
For three months ____________________ 2.00
Single copy____3c
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ostra. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Beseda o ruskih možganih
Čegavi so možgani, ki se zdaj v Rusiji udejstvujejo v vrlo smoternem delu, bo težko kdo mogel poyedati. Ali so to res slovansko-ruski, ali morda le "ruski" možgani. .Vsaj Stalinovi možgani bi bili le "ruski", ker so v resnici armenski ali kavkaški. Svet je dozdaj pripisoval slovan-sko-ruskim možganom hudo počasnost, okornost, pristra-nost, malo bistrosti in razboritosti. Kakor pa sedanja borba z vsekako razboritimi, če tudi le roparskimi Nemci, kaže, so morala zadnja leta precej izpremeniti v ruskih ali "ruskih" možganih.
Srvič so edinole ti možgani imeli precej soli, ker so videli nemške prekane in priprave za napad in se tudi pripravili, vsaj primerno pripravili, dasi morda ne zadostno radi razmer. V možganih vseh drugih "Evropejcev", ki so ponosni na možgane, je bila večinoma le slama.
Drugič so ti ruski možgani mislili že danes na jutri.
Poroča se, da so iz Kieva že dne 2. junija začeli iz-praznovati tovarne in prevažati mašinerijo in materijal bolj na vzhod, kakor delajo danes pri izpraznovanju Ros-tov*, ip so ves čas/izdatno vali kakor le mogoče iz drugih mest, in prevažali vse tja do Urala in še onkraj Urala. Dne 2. junija ... napad nemških hord je prišel šele 22. junija ! Ali so Rusi le težke klade, kakor so med svetom o njih sodili, in za kakršne so veljali?
Tretjič. Iz Kuibiševa, kjer je zdaj del sovjetske vlade, javljajo nekaj, za kar se bodo taki, ki nimajo dosti soli v glavah, malo zmenili, pa je silno značilno za te ruske možgane. In nekaj sličnega poročajo tudi iz Tule, kjer napadajo fanatične nemške tolpe. Stvar se tiče delavcev, navadnih in kvalificiranih delavcev, toraj inženerjev, voditeljev, preddelavcev, tiče se> rekli bi, delavske buržoa-zije, kakor se govori pogostoma v kapitalističnih krogih
Prav ta poročila pa nas opominjajo, kako je pri nas v Ameriki, ko "delamo" z vso paro vsaj za obrambo. Ali mi pri tem moja domišljija nekaj uhaja?
Na Koroškem pojejo narodno: -s
i.
Marija z Ogrskega gre, čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike.
-.!i;l!Ilii«L!£ij
t S
i t

Marija pride do morja, lepo poprosi mornarja: prepelji me za božji Ion, prepelji me za nebeški tron!
t 4*
? t
Ne vozim jaz za božji Ion, ne vozim za nebeški tron, jaz vozim le za krajcarje, •vozim le za bele zeksarje.
l i l. _
Well, ne vem, če je na svetu kak narod, ki bi imel v sebi moč, da bi povedal nekaj tako bistvenega iz človeškega naziranja, in bi povedal tako, kakor pove slovenski narod v svoji narodni duši. '
Božji Ion .. . bele zeksarje ... ali razumete? Ni tu mesto, da bi na široko razpravljal. Ribarije med nami v Ameriki, ko gre za "delo" za demokracijo in lastno obrambo, se sučejo večinoma okoli "krajcarjev in belih zeksarjev", vse drugo je prazen čiričari.
In zdaj smo zopet pri poročilih iz Kuibiševa, Tule, Moskve, Leningrada ... in ta poročila povejo, da prav vsi delavci, nižji in "višji", delajo brez vsakega pritiska, delajo prostovoljno in delajo čez ure in brez plače. Ali gre pri tem morda le za ruski patriotizem in nekaj silno dobrega bi bilo tudi to, ali pa prihaja volja do takega dela iz ruskih in slovanskih duš??
Premišljujte malo tisto robo o "za božji Ion, za nebeški tron", ali tisto "za krajcarje, za bele zeksarje", morda se vam malo posveti, da ruski ali "ruski" možgani ne morejo biti tako od nič.
NOVICE, VESTI IN, ODMEVI Joliet, 111. .
fIndijansko poletje" je prispelo po daljšem de^e vanju in povodnjih, da se človek nekam ponovno okrepi in poživi oh sko ro spomladnem vremenu.
Ker bo dne 23, t. m. nedelja po Zahvalnem dnevu, so naj na ta dan vsi zahvalimo dobrotlji-vemu Bogu, da nas je pravočasno privedel v to svobodno deželo (God's Country), kjer se mnogim izmed nas že dolgo "cedi med in mleko", česar bi nas večina ne bila dosegla v svojem rojstnem kraju pod najugodnejšimi razmerami. Hvala !>ogu!
Roparski umor se je izvršil v bližnjem Lockportu n»id nekim gostilničarjem pred par tedni. Končno so prišli na sled šeatorici mladih predrznežev in jih vse polovili. 2al, da je med njimi tudi eden polkrven našinec. Mladina naj pride domov pred polnočjo !
Petorica mlečnozobih dečakov, ko so zarana na Delavski dan oropali in oskrunili neki naš mlad par, kakor smo že poročali, so vsi te dni nastopili 20 letno kazen v tukaj sni « žavni kaznilnici.
Ali imamo Slovenci tukaj dve ali celo tri fare? Pri vstoličenju novega župnika za tukaišno St. Raymond's župnijo je v imenu faranov Rev. Edwina Hoover pozdravil Mr. F. J. Turk, solastnik veletrgovine The Eagle, ka terega ded je bil iz Ješelnika pri Črnomlju. K dotični fari spada tudi nekoliko našincev. Pri rock-dalski fari so našinci v večini. Atta—boy!
Gostilničar g. Jim Horvat je ž^e vec mesecev doma vsled bo-
Koliko je pa de drugih tukaj in v drugih krajih sveta? Uboge pare pa doma visijo, trpe in umirajo "za krst častni i slobodu zlatnu" brez voditeljev.
"Pastirski list" nove vrete is najmodernejšega kalibra, dasi starega svetopisemskega izvora nekakih "konjih in jezdecih", je pred kratkim razposlal ognjeviti new-yorški župan La Guar-dia, kot obrambni korrisar, toda ne kot kak patrijarh ali cek> nadškof, raznim pridigarjem z laročilom, da naj istega oni v nedeljo v svojih cerkvah z fee prečita j o svojim vernik* mi v spodbudo in navodila v sedanjih težkih Časih. S tem je pa on zadel prav občutno v pravcato sršenovo gnezdo, ker je neVi škof, peneč se od zlovolje, baje takoj sklical posebno konfercnco vseh starešin in predstojnikov evoje veroizpovedi, ki se so sn'.dli in z žigosalnim navdušenjem sprejeli tozadevno zavračevalnc resolucijo, katera se baje nekako ta-ko-le glasi:
"Ker smatramo mi to za predrznost nesramno, za to nas oglasi koj ozlovoljenih se sto: "La Guardia naj čedi s takem si listom le svoja lastna stranišča, da nam ga .on nikdar več pošiljal ne bo P'
doma vsled lezni.' Upati je, da se mVi skoro
vrne ljubo zdravje in se on vrne med svoje številne znance.
Železniška nesreča (wreck) se je pripetila na Pennsylvania progi blizu mesta Dunkirk, O., dne 9. t. m. Ducat potnikov je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Med zadnjimi je bil rojak Peter Kuzma, 455 Scott St., ki se je peljal v Pittsburgh na obisk sorodnikov. Upati je, da ni odveč nevarno poškodovan.
Glasovnice o napoved: vojne izginile. Tukajšni legijon vete-ranov je te dni imel posebno glasovanje za ali proti novi vojni. Oddanih je bilo 99 odstotkov proti, a bori eden za, nakar je skrinjica z glasovi izginila ne-znanokam kot kafra.
Begunci iz Jugoslavife se imajo izborno v Ameriki. Neki tukajšni "srpski" vodja je 1e dni prejel in pokazal brzojav, ki ga je prejel od nekega ministra, čigar naslov je Hotel New Yorker, kjer baje stane naj borne j ša soba najmanj deset dolarjev na dan.
"Glas Naroda" pa poroča: "Dne 10. novembra je v New York V sprejpstvu svoje soproge hrvatski ban dr. Subašič. V New Yorku se mude sedaj tudi ministri: Trifunovič, Jeftič, Marko-vič in Kosanovič. Z njimi je tudi univerz, profesor dr. Boris Furlan."
Svojčas smo mnogo slišali na konvencijah o "jezdecih, konjičih, oslih, mulcih, kozlih in voli-čih". Spomini!
Glasila nekaterih organizacij več zadnje čase niso tak j suhoparna. V "Zajedničarju" se čita med sejami gl. odbora kako se odsjeki (podružnice) pritožujejo proti gl. odborniku, ki baje kar na svoj rovaš "diktatorijalno" brez ozira na sklepe gl. odbora ali točke pravil, meče pušice na desno in levo, da včasih zadenejo koga popolnoma nedolžnega. Na seji gl. odbora iste organizacije je dobil krepko "zaupnico" tudi neki svečenik (duhovnik), ki je baje na društva razpošiljal okrožnice v prilog posebne konvencije, dasi on-niti član ni.
Času primerno vprašanje. Kako je to, da so vseh držav vlade n mogotci, veleindustrija'ci, ve rižniki in veletrgovci takti izredno sposobni najti dovolj denarja in drugih sredstev za vojskovanje, toda nikakor pa ne morejo izumiti nikakih^ sredstev za od stranitev ljudskih nad-cg, depresije in brezdelja?
Smo za zedinjeno Sbvenijo. Čitali smo, da je več odličnih rojakov prišlo sem iz stare domovine, da bi poizvedeli mnenje ameriških Slovencev, kaj si mislimo za bodočnost stare domovine. Deluje se naj na tc. da pridejo vsi slovenski kraji v skupno enotno državno celoto, ako ne neodvisno, pa vsaj avtonomno deželo, kot so na primer ameriške posamezne države. Nočemo pa, da bi bila Slovenija kot va-zalka kake druge države, ako tudi slovanske. Slovenci nočemo drugim narodnostim zapovedo-
vati, pa tudi nočemo, da bi v pristno domačih zadevah drugI m zapovedovali Da se razumemo! Politično akcijo vprid Slovenije naj pa vodi slov. sekcija JPO., ki) bo imela največ zaupanja med amer. Sli >tnci.
Ali je mogoče Slovane zedini-ti? Mogoče, ako bi imeli svojega Bismarka. Ce se še pojavil ni, je skrajni čas, da "rose nam ga oblaki, ali zemlja ga naj da Kakor je njihov zedinii Nemce, naj tako naš zedini nas; kakor je staro&iovanski modrijan Sva topluk na svoji smrtni postelji svetoval svojim številnim sinom; ina£e je vse trzanje brezpomembno, ker sloga jači, a nesloga tlači. Ce smo se česa že naučili.
Pod naslovom "Viljem Teli nese jajca" je čikaški "Tribune" priobčil uvodni članek, v katerem pojasnuje kako naziji in fašisti sovražijo vse upornike, katerih je v zasedenih deželah Čedalje več, da so vsled tega celo žaloigro "Viljem Teli" prepovedali. Teli je bil nanreč švicarski vojskovodja, ki ni ubogal avstrijskega glavarja, rate je bil obsojen, da mora na glavi svojega sina prestreliti jabolko, na kar je Teli izvrstno pomeril, prestrelil jabolko, pa takoj za tem prestrelil tudi glavarjevo glavo in tako rešil domovino sužnosti ter s tem posta1, največji švicarski junak, kot so za naše ljudi Martin Krpan, Peter Klepec in kraljevič Marko.
Končno čestitamo nekemu "—n." na izvrstnem uvodnem članku v "A. S." Pozdrav!
Naročnik
-o
ZA POMOČ PRIZADETIM V DOMOVINI
Waukegan-No. Chicago, 111.
Dokončane so priprave za velik shod, katerega prirejajo waukeganski in northchicaški a-
meriški Jugoslovani zaradi tega, da se prične z zbirko v pomoč tako kruto prizadetim vojnim Žrtvam v Jugoslaviji.
Shod serfeo ^ršii v farni dvorani Matere božje v soboto 22. novembra ob 7:30 zvečer. Na shod so povrfbljeai vsi, ki se za stvar zanimajo in ki žele pomagati tem tako nesrečnim vojnim žrtvam v starem kraju, katere je strašna vojna tako kruto prizadela.
Dosedaj se je združilo za to skupno pomoč sedemnajst lokalnih bratskih društev in organizacij iz Waukegana in North Chicage z več kakor 3500 člani članicami. Vsi ti sodelujejo,
m
da bo v soboto na shodu kar najboljša udeležba. Sestavil se je lokalni odbor, kateremu predseduje Anton Kobal, kateri je dobil za to stvar vse potrebne listine in potrdila od vlade Združenih držav. Permit nosi številko 478, številka lokalnega odbora JPO, SS je pa 9. Podpredsednica tega odbora je Mrs. Jennie Ke-ber, tajnik Joseph Zore, blagajnik Frank Nagode, nadzorniki Frances Artac, Antonia Bezek, Math Slana, Sr., John Miks, Louis Košir in Lovrenc Ogrin.
Organizacije ki so se priglasile in obljubile svoje sodelovanje s svojimi zastopniki, so: Slovenian Independent Society — Frank Nagode, Frank Brence, John Jelovsek; Sloga Lodge št. 14, SNPJ — Frances Artac, Lovrenc Ogrin; Little Fort SNPJ — Anton Kerzic; Slove-
nian National Home; Slovenian Sokol Lodge — Louis Košir in Math C. Warsek; St. Josephs KSKJ — John Miks, Joseph Zore in Joseph Petrovič; St. Marys KSKJ — Jennie Keber, John Hladnik in Anton Mozina; St. Ann KSKJ — Frances Furlan, Louise Count in Frances Drob-nic; Women's Catholic Order of Foresters — Margaret Repp-; St. Roch Lodge 94 AFU — Anton Kobal, Anton Stanovnik in John Zalar; Holy Family Society — Joseph L. Drasler; Knights of St. George Lodge — Math Slana, Sr., Joseph Slana in Anton Bezpalec; Sacred Heart Ca tholic Order of Foresters — Frank Ogrin, Sr.; Slovenian Welfare Club — August Cepon; SNPJ Lodge št. 119 — Anna Mahnich, Helen Jereb in Antonia Bezek; Co-op Women's Guild — Mary Lukanic, Josephine Kozina in Helen Judnich; Slo-venic National Home Ladies Group — Mary Dobrovolc.
Program v souoto 22. novembra bo obstojal iz lokalnih spoštovanih in dobro poznanih vodilnih osebnosti slovenske narodnosti, ki bodo s svojimi navdušenimi govori vzbudili med navzočimi veliko zanimanje za stvar. Da bo program bolj pester, bodo razun govorov še razne pevske točke na vrsti.
Dosedaj se še ni prosilo posameznikov, ki bi naj prispevali v omenjeni sklad za pomoč prizadetim v domovini, društva so pa dosedaj že prispevala nad $200 v ta namen in pričakuje se, da se bo ta svota v kratkem še po večala. V načrtu pa je, da se bo začelo z nabiranjem okoli posameznikov, tako da bo laliko vsak prispeval po svojih močeh v ta najblažji namen.
Vstopnine k temu shodu ne bo nobene. Pričakovati je pa od cenjenega občinstva, da bo prostor napolnilo do zadnjega kotička. — Program bo vodil predsednik Anton Kobal, kateremu bo pomagal tajnik JosepL Zore.
Joeepit Zore, tajnik o-
ROJAKINJA NESREČNO
POVOŽENA OD AVTOMOBILA
Conne&ut, O.
V torek 11. novembra popoldne je nepreviden voznik avtomobila povozil Mrs. Josephine Ferl iz 424 Jackson St. Nesreča se je zgodila blizu doma na križišču Mill in Jackson Street, ko je šla čez cesto. Bila je namenjena k hčeri Agnes, ki stanuje nekaj blokov od doma. Pobita je bila tako hudo, da je kmalu potem, ko je bila pripeljana v bolnišnico, podlegla poškodbam. Stara je bila šele 55 let; dobra žena in skrbna mati svojih osem otrok. Iz starega kraja je prišla z materjo v Cleveland pred 37. leti in sicer iz fare Zagradec pri Žužemberku na Dolenjskem. Potem je živela 13 let v La Salle, 111.; zadnjih 22 let pa v Con-neaut, Ohio. — Zapušča žalujočega moža Josepha, štiri hčere in štiri sinove in sicer: Mrs. Agnes Kanenen, Conneaut, Mrs. Frances Znidarsic, Cleveland. Mary Jane in Ann; potem Joseph in George doma, John v Erie, Pa. in Henry v Conneaut, Ohio. Poleg teh zapušča šest vnukov, dve sestri Mrs. Ursula Felician, Cleveland, O. in Mrs. Mary O'Mahoney, Pittsburgh, Pa.; tri brate John in August
Dogodki
She boy ga nčtn i ▼ Chicagi
Chicago, I1L_— V torek so nas obiskale Mrs. Mary Fale, predsednica Amerikanskega-slovenskega združenja in z njo ste bile njena hčerka Miss Fale in Mrs.Math Dragan. — Najlepša hvala za prijazen o-bisk!
Na operaciji
Cleveland, O. — Operacijo je srečno prestal rojak Frank Hočevar. — Prav tako je bil na operaciji tudi Frank Ho-mar, kateri je tudi srečno prestal. Ooa rojaka se nahajata doma, a sta še pod zdravniško oskrbo. — Prijatelji jima žele skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja I
Cerkveni bazar
So. Chicago, 111. — V nedeljo, 23. novembra se prične v cerkveni dvorani sv. Jurija letni farni bazar. Pričakovati je, da se ga bodo farani udeležili v kar največjem številu. Nagrade vas bodo prav zanimale in mnoge tudi razveselile, ko boste eno ali drugo dobili. — Pridite vsi!
Rojenice
Milwaukee, Wis: — Prijazne vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. John Sor-čič na Groeling Ave., ter jim podarile krepkega sinčka. — Prav tako so stopile na obisk tudi k družini Mr. in Mrs. E. Grahek na N.^30th St. in jim podarile zalo hčerko. — Potem so se ustavile še pri družini Mr. in Mrs. F. Martin-čič na St. Frances Ave. Town of Lake n tudi njim pustile za spomin hčerko. — Nadalje so cbiakftje tudi družino Mr. in Mrs. John F. Bozich na Wer-non Ave., Wauwatosa 'in jim podarile 1 ustno punčko.
Vseslovanski kongres preklican
Chicago, 111. — Stephen Ze-man, tajnik pripravljalnega cdbora Vseslovanski kongres ki bi se imel vršiti v Pitts-burghu, Pa., 21,. 22. in 23. novembra, naznanja, da je ta kongres preklican iz vzroka, ker se povabilu niso odzvale vodilne poljske, čehoslovažke in slovenske organizacije v A-meriki. Odbor pa izraža upanje, da pride do sporazuma z vsemi slovanskimi organizacijami v ta namen in da se bo kongres morda vendarle vršil. Kedaj, se še ne ve.
--o-
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini altar!
na
Jersey v Rochester, Pa. ter Joe Jersey v Erie, Pa. Pogreb se je vršil v petek 14. nov. iz hiše ža-Josti v cerkev in od tam na pokopališče sv. Jožefa. — Mir in pokoj njeni duši, preostalim pa globoko sožalje!
John Berus
NAJBOLJŠI MOŽ JE VJET
(333)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
I THE CAPTURE OF THE JUNGLE LORD WAS THE SUPREME i TRIUMPH OF KRAGA'S CLEVER TRAP. HE \0MCED WTTH GLEE.
Vjetje gospodarja džungle, je bilo največje junaštvo čarovnika Kraga. Od veselja je začel plesati kot ponorel.
Nato je potresel za ovitek omota, kateremu j« sledil Tarzan in iz njega se je privalil divjaški deček, namesto pogrešanega Tom my j a. J_____
Ko -je Tarzan videl kako je bil prevaran, je z vso silo pograbil za železno past, da bi jo prevrnil.
Vznemirjeni divjaki so pa. ko so to bpazili. naglo skočili pokoncu. da mil zal*ranik> polteg. —
Sobota, 22. novembra 1941
Družba^
. .
SLOVENEC ——-

: ■
.•=..>• - • i
A

■ a
Družine
IUiaoia 1915.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914.
v Z edin jenih Državah CLJ^ |AUflf Tli Inkorp. v dri. Severna Amerika. M™«*	»"• 14. maja 1!
Nase geslo; "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa vse."
GLAVNI ODBOR: Jt Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago Sj., Joliet, UL
1.	podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, IIL
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, IIL Tajnik: Frank J. Wedk, 301 Lime Street, Joliet. IIL Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet, IIL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodraf Rd., Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Mathsw Kebe, 223 — 57th S t, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet. IIL
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21 s t St.. Chicago, IIL Joseph L. Drasler, 1318 Adanvs Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St* Joliet, IIL
POROTNI ODBOR: * Joseph Paviakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. 'v Mary Kovackh, 2294 Blue Island Ave., Chicago, IIL * John Denia, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111.	- „
Predsednik Atletičnega odseka: Frank Likovich,	' ,
602 North Bluff Street, Joliet, Illinois.	. I
- URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, UL
Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih d^fvrn raznih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav s ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan nioikega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nori denarno vrednost, katera se vsako leto viss.
Poleg smrtnine izplačuje DSQ. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in poskodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo ▼ njeno
sreaot	.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno sli nst-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet, IIL
Stran 3
Bombnike, kakor jih kale gornja slika, izdelujejo zdaj ameriike t ovarne v velikem številu, ko so se preuredile za masno produkcijo letal. Skupina, ki jo vidimo zgoraj, leti nad floridskim mestom Miami.
Dopisi lokalnih društev
OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE STEV. 11, DSD
Pittsburgh« Pa.
Cenjeno članstvo! Dovolite mi, da vas smem opozoriti na našo društveno sejo, katera se vrši v nedeljo 23. novembra in na katero ste vsi prav uJjudno vabljeni. — Skoraj me je že
stvo. Kvota, katero si je Članstvo določilo, da vsak član ali članica dobi o priliki slavij a 25 letnice, za društvo, vsaj enega novega člana ali članico, še ni izpolnjena. Bratje in sestre! Po-dajmo se vsaj sedaj zadnji mesec v letu na delo za članstvo. S tem rešimo čast našega društva in pokažemo glavnemu odboru Družbe sv. Družine, da smo izpolnili ono, za kar smo se zavzeli.
Pozdrav članstvu društva sv. Družine št. 11 in na svidenje na seji v nedeljo 23. novembra ob
standings. Emery Subar's, Treasurers, finally captured two games in one night. Yes, they beat the Frank Wedic's Vice Presidents. Emery himself did a fine job of bowling, roHing a 524 series. Shoes, which ie his given nick" name also is second high in season averages. Nice going Shoes.
Low down on the H. F. S. bowlers.
Frank Ivnik needs another new ball. Why? he just bought one. Louie Slack still bouncing the ball. — Clar Wedic's cool bowling, Vine Likovic counting alot of timber. — Len Kochevar, doing nice coaching. — Ted Rusco, winning quarters each Wednesday nite. — Gene Jor gensen, getting nine pin counts. — Fred Suhadolc, likes howling sessions. — Emil Ramsack, anchor man on the Secretaries doing a fine job. — Frank Wedic's 170 average yet to be seen.
strah stopiti pred vas s tem po-' . . . . OI .
... \ .	, *. 9. uri zjutraj v Slovenskem na-
vabilom, ker mi večkrat ccitate,
da noben drugi tajnik od onih društev, kjer ste tudi vi včlanjeni, ne nadleguje svojih članov in članic s povabili, kakor to vršim jaz. — Odgovor na to o-pazko sem nekaterim dal že ust-meno in to ponavljam tudi sedaj potom našega glasila Amer. Slovenec in se glasi: "Ce bi vi članstvo društva sv. Družine bili na-, klonjeni našemu, ali svojemu
rodnem domu
Tajnik
IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD
Chicago, 111.
Naznanjam vsem članom in članicam, da se vrši naša redna xeja v nedeljo 23. novembra v
navadnih prostorih. Ste prošeni, društvu sv. Družine, kot ste na-{ da se vsi gotovo udeležite te seje. klonjeni onim društvom, kjer vas tajnik ne vabi potom druš-
tvenega glasila na vaše seje, se jaz ne bi nikoli oglasil s svojimi povabili." — Kakor vi opazujete povabila od strani tajnikov enega ali drugega društva za na društvene seje, ravno tako jaz opazujem in vidim udeležbe društvenih sej pri drugih društvih, kjer ste vi včlanjeni, še bolj pa vidim neudeležbe pri našem društvu, kjer ste tudi vi član jeni. — Ne bom rekel, da so vsi člani in članice našega društva malomarni in da se- ne udeležujejo društvenih sej, ampak primera navzočnosti pri društvenih sejah društva sv. Družine z drugimi društvi v naši naselbini, ponižuje društveni odbor, kakor da bi bil društveni odbor vzrok slabih udeležb, ker dobro obstoječi člani društva sv. Družine sami povprašujejo med seboj, zakaj da ni vfeč članstva na sejah društva sv. Družine. — Torej, če bi tajnik ne vabil potom glasila na društvene seje, bi se zvrnila vsa netočnost in slaba udeležba naših sej na slabo poslovanje društvenega odbora.
Bližamo se koncu leta. Le Še en mesec, pa se bo vršila glavna letna seja društva sv. Družine. In sicer se bo seja vršila v nedeljo 28. decembra. Takrat bi se imela zaključiti tudi naša jubilej na kampanja za novo član-
Ta seja bo važna. Ker smo med poletjem imeli kratke seje, zato bomo na tej seji morali rešiti več važnih vprašanj in zadev, katere so nam zaostale. Moramo vsi nekaj storiti in pogledati za novimi Člani in članicami, ne samo odbor, da bo naše društvo napredovalo. — Obenem vas o-pomnim vse tiste, kateri ste zaostali z vašimi asesmenti, da gotovo poravnate, ker leto se bliža koncu. Vsak, ki če vedeti, ali ima svojo članarino poravnano ali ne, naj pogleda v svojo plačilno knjižico, pa bo videl pri čem je. — Po seji borno imeli tudi malo za suha grla, zato ste prošeni, da se gotovo vsi udeležite te seje dne 24. novembra v nedeljo. — Vam vdani tajnik
John Deiua tajnik
-o-
BOWLING NEWS What's new? Well, the Holy Family men's league is still wondering who can beat the Secretaries. The Secretaries again put a blitzkrieg on the Presidents showing in the standings. Just when Mr. Ivnik, captain of the President imagined his team to be on top for a while they flapped. Well anything can happen. Len Kochevar, captain of the Secretaries give« a good pep talk to his men before each bowling 1 \ session, no wonder they are on top in the league
— Ed Lake««* smooth bawling. C Wedic---m
— Doc Zelko's keen hook ball,
Nick Kovacevich's style of delivering the ball,, Larson, getting a strike. — Joe Savol, wondering about a strike, Judge Kubinski, just getting a big kick out of bowling, and beating Ivnik, Shoes, throwing his regular strike ball. Joe Zelko's slow pace of bowling. — Joe Slapnicar's
hopes for a better average, he'll
have one to. "Quoting" Your
BOWLING REPORTER.
HOLY PAMIL SOCIETY MEN'S LEAGUE
(.Nite of November 12^ TEAM STANDINGS Won
Secretaries ...................... 19
Presidents ......-.................. 13
Vice Presidents _____________ 8
Presidents _________________ 7
THE SCORES: Vice Presidents F. Wedic ............. 178
E. Laken ...............
J. Zelko -----------
Doc Zelko________
N. Kovacevich____
Totals
E. Larson .. J. Savol . R. Kubinski E. Subar .... J. Slapnicar
150 153 162 143 155
Lost 5 11 16 17
130 114 159 176 169
Totals
F. Ivnik L. Slack
763 748
V. Likovic L. Wedfc —
Totals.
165
t»
.........746
Secretaries
L. Kochevar__163
T. Rusco ________________________165
E.	Jorgensen________171
F.	Suhadolc ____________129
E. Ramsack____115
ISO 165 168 203 167
853
131 121 175 144
153
740
197 163 1*5 159 200
133 174
157 196
158
812
139 122 138 179 164
742
148
157
149
150 153
Totals............ 743 888 757
LEN WEDIC, Sec'y.
JEREMIJA SE SKUŠA REŠITI
P. Bernard Ambrožič OFM.
4. PA NE POMIŽIKUJTE!
Moje prve in druge "jeremi-jade" je svet, ki jih je bral, sprejel skoraj brez pridržka. Nikjer ni bilo čuti, da bi kdo skusal kaj drugega najti v niib, razen to, kar sem sam hotel vanje položiti.
Namignil sem že, da utegne biti to pot drugače. Takrat sem bil sam in sem bil precej daleč. Zdaj sem — tajnik in sem primeroma blizu ...
Vendar tega ne pisem kot "tajnik". : Pišem kot navaden prostak, prašek ameriškega slovenstva.
Povabljen sem bil k sodelovanju. Ne od odbora, ki sem ga do vabljen sem bil. Prav nič nisem pričakoval, še manj sem se usi-Ijeval. Danes ali jutri prav lahko odidem nazaj, odkoder sem prišel. In še jako jako rad bi šel nazaj in to čimprej. (NI f letno takole "osebne" reči pisari, pa je že tako, da včasih ne mDreš naravnost do cilja, ne da bi zadel ob svojo osebico . . .)
Povabljen sem bil k sode.Tova* nju. Ne od odbora, ki sem ga to takrat e^jjiega poznal in edinega upošteval. Če bi me bil tisti odbor povabil, bi se bil prav tako odzval, o tem prav nič ne dvomim. Kdo bi ne bil pripravljen dandanes po svojih močeh pripomoči do skupnih uspehov?
Nisem sprejel povabila — brez dobrega premisleka. Dvakrat sem prišel v Cleveland, po-
gledat in študirat, preden sem rekel Mja" in — ostal. Ko sem prav dobro uvidel, da ima novi odbor prave razloge za vstop v življenje in tudi poštene namene za svoje nameravano delo, sem sprejel ponudeno tajništvo in sem začel sodelovati.
Sodelovanje je bilo od kraja zlasti v tem, da smo po raznih debatah precizirali svoje stališče in si skušali ugladiti pot. Ko je bilo stališče precizirano, jasno in določno izraženo — po raznih debatah, razumete? — ni bilo med nami ne duha ne sluha po kakem separatizmu, o delovanju "na svojo roko" ali kaj takega. Prav od srca nam je prihajala misel, da smo obstoječemu odboru le v pomoč, kaj šele da bi mu bili ovira!
Vse, kar je-v-nasprotju s to i našo mislijo prišlo v javnost, |ožjo in širšo, se je zgodilo po nesreči in pomoti — brez sodelovanja tistih, ki nosijo za vso to akcijo RESNIČNO odgovornost. In verjemite: tisti, ki nosijo odgovornost, jo tudi priznajo in se je zavedajo. Jaz se smatram samo za njihovega nastav-Ijenca. Seveda moram stopati pred javnost. To je ravno kos moje službe, zakaj oni sami so vsak na svoj način zaposleni drugod in ne morejo sproti pa žiti na vse pojave, ki so s to reč-jo v zvezi. Rayno zato so hoteli, da si -vzamem časlza te reči. * In
to sem res mogel storiti in tako imam, kot je bilo v nekem listu pred tedni zapisano — "slučajno dosti časa".
V kakšnem smislu si domišljamo, da smo JPO, SS v pomoč? Bolje rečeno: V kakšnem smislu mislimo, da smo v pomoč NARODU?
PRVIČ mi lahko gremo z akcijo na polje, kamor zgolj laiški odbor ne more.
. DRUGIČ imamo mi pot, da se nabrana pomoč takoj odpošlje in s tem izbijemo izgovore tistim, ki pravijo: Če je treba čakati s pošiljanjem do konca vojske, moj denar ravno tako lahko Čaka v mojem žepu kakor v blagajni JPO. Taki izgovori so med ljudmi in tajiti jih se pravi igrati nojevo igro.
TRETJIČ se bodo vedjTo našli ljudje, ki se izgovarjajo radi nekaterih ljudi. Ta mi ni všeč in oni mi ni všeč! Če bi tega ne bi lo zraven in če bi onega ne bilo. (Nalašč se izogibam neke besede, ki je napravila brez vsake potrebe že nekaj nepotrebne zgage med nami . . .) Pojdi in dopoveduj! Boš videl, koliko boš dopovedal. Rajši reci: Dobro, pri onih pa ni ne tega ne onega, pa tja daj! Prej boš ustavil ploho besed na ta način ko s sto drugimi besedami.
Ko gre nam vsem končno za popolnoma isti cilj, in če se takole razumemo, zakaj bi ne mogli iti prijateljsko na delo? Ali ni bolje, da se poprej pogovorimo in da — magari — vsak nekaj odnehamo, namesto da bi se bali lasanja, pri tem pa pustili široko polje — neobdelano?
Kdor ima pomisleke zoper posebno akcijo slovenskih župnij, dobro, naj gre z ono prvo in tja da. Kdor misli, da je bol;e čaka ti s pošiljanjem, prav. Saj živa duša ne dvomi, da bo po vojski presneto prav prišlo, samo da bo res prišlo. Prišlo pa ne bo, če nc bo kje vzeti. In kje se bo vzelo, če ne boste bolj pridno dajali?
Jaz sem vedno rekel in bom: DAJAJTE v blagajno JPO, SS! Tako bom rekel, dokler me kdo črno na belem ne prepriča, da tako govorjenje ni na mestu.
Ali je tak greh, če kdo tudi glede nas tako reče?
(Dalje prih.)
MED PROPADOM IN REŠITVIJO
Piše: And. Tomec
PRISPEVKI
za trpeče rojake ▼ starem . kraju
Mrs. Marija Prebilich,
So Range, Mich. . $ 5.0© Piejšnji izkaz .............. 43.06
Skupaj do 20. nov.............$48.06
* Listen to - t
PALANDEOTS RADIO BROADCAST
Featuring a Program of ^
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.H STATION WHIP
me kilocycles (Top of the Dial)
■ 1 I »!■	SKSBQBSa
(Dalje)
Naj ne bo več tega, da bi mi, ki nam je v resnici mar za narod in njega čimdaljši obstoj in
ohranitev in ohranitev njega najdražjih svetinj vere očetov in materinega jezika, morali, z bridkostjo v srcu molče in mirno gledati in nobene ne črhniti samo z ozirom na to, ker se na naši strani, v naših lastnih vrstah, med našimi slovenskimi katoliškimi krogi samimi, posebno od strani mlajših moči, tako lahko-mišljeno in brezobzirno tepta to, kar nam mora vsem biti sveto, za kar smo se s tolikim idealizmom in navdušenjem borili in delali, da bi se med ameriškimi Slovenci ohranil slovenski jezik in vera naših očetov čim dalj mogoče.
Velik greh biabil, če bi se še nadalje tako delalo, oz. mirno in molče pustilo delati in trpelo, da se naše trudapoino delo podira, da se naše s tolikimi žrtvami postavljene naprave, posebno cerkve, tako hitro amerikanizira, da se v njih našemu slovenskemu jeziku koplje prezgodnji grob, da se v isti meri, v kateri se v njih potujčuje slovenski značaj, ob obenem spodkopuje tudi tepielj vsemu drugemu narodnemu življenju, delu in gibanju, ker s cerkvijo, oz. župnijo tudi vse drugo stoji in pade. Pri tem zelo trpi tudi vera sama. Naše slovenske cerkve so od Slovencev in za Slovence postavljene, da se jim v njih oznanu?e beseda božja, da so v njih versko in duhovno oskrbovani v njihovem jeziku, ker so Slovenci in ki naj bi kot Slovenci čiivdalj mogoče ostali in ker je še vedno in tudi še bo dosti Slovencev, posebno starejših, za katere je mogoče duhovno skrbeti samo v njihovem jeziku in če se jim z ozirom na mladino, katera po krivdi nje nezavednih staršev zna ali slabo zna slovensko, in z ozirom na tujce, ki bi si pa oboji lahko kje drugje poiskali angleško službo božjo, krati v slovenski cerkvi slovenska služba božja, ker se na mesto nje opravlja angleška, so glede službe božje popolnoma zapuščeni, ker pri angleški službi božji jezika ne razumejo, druge službe božje v domačem jeziku pa nimajo na razpolago.
In tako se na žalost godi, da radi onih, ki so sami krivi ali pa kriva objestnost njihovih staršev, da ne znajo slovensko, radi tujcev, za katere vsaj bolj niso skrbeti dolžni slovenski duhovniki, kakor za svoje lastne rojake, da radi obojih, ki bi si za drugo njim primerno službo božjo lahko pomagali, morajo trpeti pomanjkanje v dušnem ozi-ru, oni, ki si pomagati ne morejo, ki vsled gotovih zaprek in ovir jim ni bilo lahko se priučiti angleškega jezika ali vsaj niti
od daleč ne tako lahko kakor bi se bilo lahko mladini se priučiti slovenskega jezika, samo ko bi objestnost njihovih staršev td
dopustila.
Pa četudi bi vsi Slovenci razumeli angleški jezik, kaj nimamo tudi mi Slovenci kot samostojen narod vso tisto pravico eksisti-rati, živeti, delati, gibati se, napredovati, Boga častiti, Bogu služiti in za dušo skrbeti v svojem lastnem slovenskem jeziku, kakor jo ima vsak drug narod? Zakaj pa vendar bi potem moral naš jezik, naša narodnost, naše bitnost morala med staro šaro?! Zakaj pa drugi narodi tako nc delajo? Zakaj pa je potem Bof tudi Slovence ustvaril in jih obdaril s tako lepo domovino, katera je pa zdaj, vsaj začasno, izgubljena? Ali zato, ker razumemo tuji jezik, naj pa zdaj kot narod kar že v dvajsetem stoletju izgine in se umaknemo in jc požrešnemu in roparskemu tujcu prepustimo? Ali ni tudi zr. nas Slovence, kot že itak najmanjši narod na svetu, dovol prostora na svetu? Ali nas jc morda preveč, da moramo zate za druge bolj skrbeti, kakor zase, da moramo zato za druge de lati, na mesto zase, drugim pc magati, druge podpirati na mesto sebe, da se moramo med tuje narode pomešati, da se mora mo potujčiti. da tam, kjer bc naša narodna smrt neizogibna si naj isto pa še sami pospešujemo in postanemo narodni samomorilci, kot da bi mi Slovene' ne bili ravno tako ljudje kot drugi z enako inteligenco in zmožnost mi, ki so vredni da živijo do svoje naravne narodne smrti? Naf je li preveč, da se moramo poleg drugih še sami zatirati?
Zakaj bi se tudi Slovenci ne cenili, se spoštovali, skrbeli zase, kakor se cenijo, spoštujejo in eaae1 Bfcr bi jo drugi narodi? Pa saj ni treba tako, kot drugi, ker ti druge zatirajo, ne sami sebe in naj bi Slovenci vsaj same sebe tako ne zatirali.
(Dalje prih.)
— Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi reveiev v stari domovini. Pobirajte darove za nje!
BRJOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ore: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zrecer.

ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hi«. Naročite jo, EJ Ap stane samo______________.__________OUL
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo Se nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ i/C
Naročila sprejema: $ [j f * |
Knjigarna Amerikanski Slovenec
184» W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4
4.MERHCA1ISK1 dLOVClVR
Sobota, 22. novembra 1941
In še nečesa strašnejšega, bolj obtežil-nega se je ta hip spomnil Kasatkin. Mrtvaška, ledena zona ga je ob tem spreletela od glave do peta. Zbegan se je nagnil k lafeti, s trepetajočo roko je nameril top in z mislijo: "Spomni se, Gospod, kralja Davida" pritaknil že skoraj dogoreli, sajasti zažigalnik.
Strel se je razlegel posebno glasno in bobneče. Gledalci so zakričali. Na ščitu je zopet razvilo rdeče zmagovalno ban-dero.
—	Aj, ti konoplja! je vzkriknil Peter veselo. Ti bi lahko kakor v komediji skakal čez dva ali tri ljudi!
—	To ti je oko, čut za mero in varna r<$-ka! je razlagar car Zotovu. — Ko bi le drugi bili taki!
Poskušali so se zopet tudi drugi učenci. Ojunačili so se in se popravili. A nikdo ni prekosil Kasatkina.
—	"Imenujem te za poročnika galerne-ga brodovja!" mu je rekel car. — Povišam te prvega; stopi bliže!
Aleksej se je ves zbegan približal carju. Peter mu je s čela pogladil goste plave lase, ga nalahno potresel za čop ter rekel, gledaje mu v srečni, dasi zbegani obraz: "Glej, glej, kake* poštene dekliške oči. Ti mi boš zvest sluga!
Na te besede je Peter Kasatkina potegnil k sebi in ga poljubil. A to ga je še bolj zbegalo, smrtno bled je padel pred carjem na kolena.
—	Nisem tega vreden, Vaše Veličanstvo, je rekel, nagnivši glavo. Odtegnite mi čin in pohvalo ... Ne božajte, ampak kaznujte me ...
—	Kaj pa ti je? se je začudil car.
—	Tat sem in varalica! je nadaljeval Kasatkin. Varal sem vas vse in tudi tebe!
—	Kaj je vendar tbl Kaj si zakrivil?
—	Jaz — predrznež in prekletec — jaz sem Dun jo odpeljal iz Saint-Cyrskega samostana ...
Peter je ostrmel. Kri mu je stopila v glavo, na licih so se mu pokazale škrlatne lise.
Vsi so videli, kako je carju lice in desni kot ust z ostriženimi, ščetinastimi brki krčevito zadregetal in kako se je stresla njegova kodrasta, kakor iz kamna izklesana glava.
Stikajoč zobe si je Peter počasi in tresoč se nadel rokavice, z žarečim, jeznim pogledom, kakor da nikogar ne vidi, je-dva ošvignil okrog stoječe, rekel Kasatki-rfu: "Za mano!", ukazal privesti konja ter molče oddirjal v mesto.
Beli, grbonosi in tolstonogi frizlandski konj je težko dirjal preko ravnega polja.
V.
V Saint-Cyru.
-1
Vrnivši se v mesto, je Peter pozval Kasatkina, zaprl za njim vrata, šel molče preko sobe ter sedel na stol.
—	No, mladec, izkobacaj se, mu je rekel.
Kasatkin je stal molče, beseda mu je zastala.
—	Cemu molčiš? je vprašal Peter. Otrok menda nisi več, jaz tudi ne žrem ljudi — obsodim, a ne požrem.
—	Odpusti, gosudar, je izpregovoril Kasatkin. Ne bojim se sodbe, a teži me misel, da sem te razsrdil.
—	Prepozno se je kesati, govori o stvari...
ZAPISNIK
zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 17 oktobra 1941 v Chicagu, Illinois.
—	Premisli, milostivi, je nadaljeval Kasatkin, ptice imajo gnezda in lisice brloge, Človek pa naj bi bil brez svoje strehe?
—	A na ta način si človek ne pridobiva kotička.
—	Odpeljal sem jo na skrivnem, nihče ni vedel za to, a z njenim privoljenjem, je nadaljeval Kasatkin. Dunjo sem ljubil že dolgo in ona mene*
—	Kje sta se seznanila? *
—	Še v Moskvi, pri Tekutjevih.
—	Kako si prišel v samostan?
—	Najprej s Kononom Nikitičem, potem kot sorodnik, češ, da sem ji bratranec.
—	Kako si jo odpeljal?
Aleksej je nadrobno pripovedoval u-grabljenje.
—	Izvrstno napravljeno! In tudi pripovedoval nisi slabo, je rekel Peter. Vse je jasno, nikjer ne manjka pike in vejice. A kako si se predrznil? Ali si vedel, pod čigavim varstvom je tista oseba?
—	Vedel sem, a nisem o tem razmišljal, je odgovoril Aleksej. Vodilo me je edino upanje na tvojo pravično sodbo in sladka misel na bodočo družico, ljubljeno ženo...
—	Ali si vedel za vlogo?
—	Za kako vlogo? je vprašal Aleksej sluteč, da mu je mahoma zagrozilo nekaj nepričakovanega, strašnega.
—	Za doto te sirote?
—	Zaklinjam se, da nisem vedel ničesar. Ukaži me soditi, izpraševati . . . Odločil sem se tudi šele potem, ko sem zvedel o precejšni dediščini.
1 Car je molčal.
—	Torej poročiti si se hotel? je rekel nato ter vstal. Daleč do naših popov, bratec . .. Kaj ti je prišlo na misel!
Suh, rezek posmeh je zaigral Petru v očeh. Stopil je k mizi, vzel s kupa listin obrabljen, razpečaten zavitek, vzel iz njega pismo ter ga pričel sam zase počasi citati: "In res je uganil, ko je izročal ljubljenega otroka ljubezni —" je govoril sam pri sebi: — '*in prav ji je prerokoval rajnki umirajoč posebno, burno, s strastmi izpolnjeno pot."
—	Torej iz srca, s privoljenjem? je vprašal car ter uprl v Kasatkina.
—	Vse žive dni in ves sem tvoj, gosudar, je kliknil Aleksej, čuteč, kako se mu stiska grlo in mu solze teko po licu. — In ona ... ti je ne poznaš .. videl si jo kot malo dete — ni je boljše od nje na svetu...
—	No, bomo videli, je odgovoril Peter hladno. Ako ne boš ti, pa bo kdo drugi. Srake s plota, deset na plot. A ti si se dotaknil prepovedane stvari, zato se boš pokoril. Boljša je za vojaka smrt v vojni, nego na kladi . . .
Peter je umolknil.
—	V Kaspijsko, morje je bil vržen začaran prstan, je nadaljeval. Tja je poslan Bekovič, da ga dvigne... Ali ne razumeš? Govorim v podobi . . . Bekoviču je naročeno, naj odkrije staro trgovsko pot v Indijo čez Kaspijsko morje. Izročena mu je vojska zoper tamošnja divja ljudstva, topovi in ladje, da prepluje morje. Ti si pomorščak in topničar . . . Pripravi se; jutri odideš na Kaspijsko morje, vzameš s sabo pisma za Bekoviča in doideš odposlance, ponjuhaš smodnik . . . No, ako ostaneš živ, potem odločimo.
Še tisti dan so Kasatkina preskrbeli s potnim listom, denarjem in listinami. Drugi dan se je pripravil in odpotoval v Astrahan.
(Dalje prih.)
(Konec)
Sledi daljša razprava o pismu "Pripravljalnega odbora v Euclid, t)hio," odnosno o sekciji slovenskih župnij v Ameriki. Father Bernard Ambrožič, zastopnik omenjene sekcije na tem zborovanju, predloži in oi3iše začrtane smernice njegove sekcije, ki je podvržena omejitvam in odredbam višjih cerkvenih oblastih. Končno izraža željo, da bi se našlo pot, ki bi nas vo lila do skupnega dela, ako je to v praksi mogoče.
Razprave se udeležijo vsi zastopniki, ki pojasnijo stališče delovanje in odločevanje sloven ske sekcije JPO. Zastopniki opišejo tudi njih reprezentativno moč na sejah ter končr.o odločevanje posameznih glavnih odborov o vsakem važnem predlogu, ki bil sprejet na zborovanju slo venske sekcije JPO. Soglasno se zrazijo, da bi bil vsak važen
mogoče jasno pove, da se denarja ne bo prej poslalo ali izročilo nikomur in nikamor, dokler odbor JPO, SS ne bo gotov, da bo prišel v prave roke ter da bo pravično razdeljen. V poštev pridejo vsi Slovenci in Slovenke onkraj morja, ki žive sedaj v zasužneni Jugoslaviji, pod Italijo, Nemčijo ali pod katero drugo vlado.
Br. Rogelj^poroča, da se je udeležil konference osrednega odbora JPO v Pittsburghu. Br. Zalar poroča, da je bil ludi on obveščen o isti konferenci, toda se je ni mogel udeležiti.
Tajnik poroča, da je sprejel iz neke naselbine poročilo, da bo prirejena veselica v korist nesrečnim rojakom v domovini a društva so sklenila, do bodo skupiček pridržali sami, dokler se ne razčistijo razmere v domovini. Cita svoj odgovor, v katerem jim je odrekel poslovnico, ako ne nameravajo poslati denarja v centralno blagajno.
njegovo po-
J. M. Trunks
predlog, sprejet na tem zborovanju podvržen odobritvi posamez- Zborovanje odobri nih glavnih odborov včlanjenih 'slovanje. organizacij v tej pomožni akciji. Torej vsak predlog bi bil sprejet le pogojno.
Z obojestransko razjasnitvijo je skupno sodelovanje ostalo na mrtvi točki. Sporazumno se je prišlo do zaključka, da deluje slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odoora, kakor je delala v preteklosti, a bodoče delovanje sekcije slovenskih župnij je podvrženo samolast-nemu razvoju, ko bo podano poročilo Father B. Ambrozija, kot zastopnika na tem zborovanju, obstoječemu odboru slovenskih župnij v Ameriki..
Predsednik zborovanja se zahvali Father B. Ambrožiču za njegovo navzočnost. Pravi, da se je obzorje4°kaj izčistilo na tem zborovanju. Doda, da enaki se-stanki ne bi bili na škodo naro- j potom svojih glavnih
Predsednik Cainkar vprašuje navzoče, kaj mislijo glede politične akcije. Pravi, da se bomo morali pripraviti tudi za politično akcijo. Prav nič se ne ve, kako se bodo v bližnji bodočnosti zaobrnile razmere, in tisti čas nas ne sme najti nepripravljene, ko se bodo spet določevale meje in usoda Slovenije. Zato vprašuje, ali naj se ta odbor v bodoče posveti tudi političnim vprašanjem stare domovine, ali naj se zato ustanovi posebna politična organizacija? Sledi razprava. Zastopniki se soglašajo s predsednikovim izvajanjem in so mnenja, da bi se pod pokro-
O zagrebškem nadškofu Štepinacu sem videl, da se odteguje javnosti. Bil je Stepi-nac jugoslovanski leg^jonar, čast mu, da se ni •prekucnil. Ob nem pa poroča vest, da se suče povsod "nemški škof'. Kdo bi to bil, ne vem, ampak dobro razumem, ako se suče, ker se prav vsi Nemci sučejo, idokler se ne bodo zasukali,
ali jih bo zasukalo. *
Mefistofel je hudo častil samega zlomka. Goethe pravi v "Faustu":
Wie er sich raiispert, wie er spuckt, hat e^Mhm glucklich abgeguckt. _ Goethe je bil glavica. Zlo-mek ima najbolj poslušne sluge. Kakor je razvidno iz poročil, vzamejo naziji, kamor pridejo, kakor bi bifb vse ze od pamtiveka njih last. "Marš" in vse je plačano.
V Zagrebu poznajo zdaj tisti, ki se smatrajo za gospodarje, le nazijske in še kake polentarske svetnike,. Umevno, da jih ne le častijo, posnemajo jih tudi. Pavelič se je vsedel v neko vilo in plačal z "marš" In Kvaternik prav enako.. Krasni časi, da se je vse tako o'brnilo, obrnilo namreč krasno za take ljudi, ki znajo druge vsaj posnemati. Manj krasno pa je za druge, ki so plačani z "marš"
Kaj i?
bila tudi njegova diplomatski naloga. Neki krogi ga imajo hudo na piki. Ko je prišel to dni v Detroit, so letela nan| gnila jajca in paradižniki. To je v svobodni (?) Ameriki prav hudo slaba amerikanskai prikazen, ampak kaj boš, vso polno je takih "Amerikancev'% ki so ostali, kar so bili, preden so prifurali čez lužo. "Matere Amerike" so operirale z jajci in kričale: "Dol z Anglijo . . « nočemo vojske". Ni mi za Ha-lifaxa, niti za Anglijo, ampak "matere Amerike" . : . hm . . . taka paradižniška civilizacija kaže na heil in begorah . . .!
pa, ce se vreme izpre-menr: In izpremenilo .se bo, you bet, da se bo, in dasi nikomur ne želim nič hudega, ne bo šlo drugače in ne poj de
VESTI O DOMOVINI
(Nadaljevanje s 1. strani) mornarji odšel na brod, ko poveljnika kapetana Bošolini ja ni bilo. in z revolverji pris;lili posadko, da je zapustila ladjo in se vkrcala na neki mali italijanski parnik. Posadka je vse svojo stvari morala pustiti na ladji. Mornariški krogi v Shan^haju pričakujejo odločitev japonsl.ih mornariških in pristaniških ib-lasti, da se reši vprašanje posledic tega roparskega napada.
-o-
— Ko sedamo k zajnfatku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži t stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
viteljstvom JPO.SS 'ahku vodi	■■■■■ ■■■
lo tudi politično akcij (i za stari'drugače, bojim se, da bo do-kraj. Zato pa je potrebno, da sel sti bliskovitega 'marš-iranja . organizacije, ki tvorijo JPO,SS,*
odborov
da, kjer se pride do končnega in (izrazijo, ako možatega zaključka in sporazu- tično akcijo, ma. V osebi patra Ambroiiča so navzoči spoznali moža, s katerim, se da resno govoriti, čeprav nismo vsi enakih prepričan1.
Father Bernard AinbrožiČ se prijazno poslovi od -navzočih zborovalcev.
Tajnik Jos. Zalar poroC*a, -da je na potovanju po ameriškem Zapadu s predsednikom njegove organizacije, br. Grmom, govoril v marsikateri slovenski naselbini o našem pomožnem delu. Istotako je storil br. Janko N. Rogelj, ko je potoval na Zapad, od koder se že oglašajo z organiziranjem lokalnih odborov.
Tajnik obenem apelira, da naj vsi lokalni odbori ali organizacije, ki imajo nabrani ali odločeni denar na roki&, da naj ga pošljejo blagajniku.JPO, SS.
Br. Rogelj pro^i, da naj ga tajnik in blagajnik mesečno obveščata o poslovanju obeh uradov, da bo lahko javnosti poročal o napredku pomožne akcije.
Predsednik Cainkar priporoča, da naj se javnosti kolikor
odobravajo poli-
S tem je bil dnevni red izčrpan, zato predsednik zaključi sejo ob peti uri popoldne.
Po seji je prišel v konferenčno sobo minister Snoj, ki je v daljšem nagovoru razjasnil obstoječo situacijo in stališče se danjega jugoslovanskega odbora v Londonu. Obenem je temelji to orisal politično zgodovino v preteklosti Jugoslavije ter na podlagi teh dogodkov pričel, snovati načrte za bodočnost. Podčr-taval je potrebo politične akcije med ameriškimi Slovenci, zakar je tudi sugestiral potrebni odbor, ki bi ^vodil to politično akcijo. V smislu njegovih sugestij je obljubil, da bo najbrže on sam pozval ali vprašal slovenske podporne organizacije za sodelovanje v politični akciji
Vincent Cainkar, predsednik; Joseph Zalar, tajnik: William Rus, zapisnikar.
-o-
Katoličani so tako močni. V ukor je močno njihovo kato-ISftco časopisje.
Kakor amen v očenašu, je
poročilo iz Londona, da so bombardirali francosko obrežje, odkoder naziji Angležem v piskre gledajo. Človek bi po takih in tolikšnih poročilih sodil, da mora biti to o-brežje že vse preluknano, ker poročilo pravi, da so vse razbili. Ampak prav te dni in po tolikem razbijanju so velike nemške "Berthe" hudo lajale tja v Dover, da so se piskri prekucavali. Morda bo kaj na sodni dan!
*
Ali res Lord Halifax, angleški poslanik, hujska Ameriko na vojsko, se ne more dognati. Da pa misli na amerikansko pcmoč, o tem ni dvoma in to bi
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji. 136 ft kilocycles.
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
. i T—y^r■■ir—^—r—*——■	*	———	———i—— ■
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje lepega po vestnega berila se nudi samo za nedoločen ča^, leo je na izredni razprodaji krasna knjiga	ki vsebuje krasno povest
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon Caned S817 CHICAGO. ILL.
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR felite okrasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate km piti nagrobni spominski kamen, piike na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo kbrist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLEET, ILL. * Telefon 2-4787
'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po.nji takoj, adaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Masne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške nysijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. A, St. Louis, Mo.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CmCAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— Najboljši avtomobili'za pogrebe, krste in ienitovanja — Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
___

A
_
_
_
_
_