Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 70.
3* ."T**c.4AV»awF-»m'4fci
V LJUBLJANI. torek, dne 30. marca 1926.
LETO III. Posameznajštevilka Din 1’—.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in no poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 30- '
liidvlssn polititssi list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi ss na vračajo. — Oglasi po tarfba.
Pismenim vprašanjem naj se priloži sB&sstea
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.3S&.
J
Brez zanimanja za javno življenje.
7omll>SmU"ke,V:jlitV;’ k° je 0štal° okoli 70.000 slovenskih volilcev doma, so dovažate, da se slovenski volilec ne zanima vec za javne dogodke. še bolj pa so to dokaza e nedeljske volitve v Trbovljah .e se vohlec ne zanima za beograjsko ‘V j,pse mo je končno vsaj do gotove meje razumljivo, ker koliko volitev je že i o, a življenje je dejansko vedno težje, leda glede Trbovelj je stvar čisto drugačna. Tu je slo za upravo občine, ko
nVonr m- ^ drugate »resiran
“ TPp n ° U‘T iU tu kon™° dome-• • i'» ko bi ze samo to moralo vo-liice združiti. Poleg tega pa tvori večina prebivalstva Trbovelj eno socialno skupino in je torej skupen interes še bolj evidenten. Kljub temu je bila udeležba volilcev pri volitvah skrajno nizka in trboveljski volilec je s tem najglasneje povdaiil lavno to, da je desinteresiran, da nikomur ne zaupa.
V	Trbovljah so se za zaupanje volil-ca potegovali predvsem stranke, in tem je "bilo dejansko izrečeno tudi nezaupanje. Zakaj slaba udeležila volilcev dokazuje, da nimajo stranke za volilce nobene privlačne sile in — odkrito rečeno — čuditi bi se morali, če bi jo imele.
Zakaj prva privlačnost za stranke je a> da so dosledne in sicer v vsakem ^SSžfidiU- Predvsem pa v programatičnem in glede. Javne morale. Ravno v tem oziru pa so naše stranke zagrešile največje napake.
Socialistične stranke so nihale med sccialpatriotizriicm in komunizmom. Enkrat se je govorilo delavcu o potrebi revolucije, drugič pa o nujnosti evolucije. K temu pa se prišli še osebni boji voditeljev, Jd so stopili dostikrat tako nizko doli k vcliicu, da je ta videl vse njih majčkene lastnosti in vse njih napake. Posledica vsega tega je bila razcepljenost v delavskih vrstah in s tern izguba vere v končno zmago.
Nič boljše niso bile meščanske stranke. Zlasti jasno se je videlo to v Trbovljah,^ ko je pokazala gerentska politika meščanskih Brank in njih odnošaji do L L- D. vso njihovo nedoslednost. Ni čuda, če je volilec dejal sam pri sebi, da so vse 'ti anke enake in če je pustil, da se stranke same bore med seboj in ostal lepo doma.
Toda ne samo doslednost manjka našim strankam, temveč tudi požrtvovalnost, ki je druga privlačna sila stranke. Ni morda kmalu občine v Sloveniji, kjer bi stranke tako zelo mogle dokazati svojo požrtvovalnost za volilca, kakor so ravno v Trbovljah. Niti ena stranka ni tega storila in zato tudi nobena ni ogrela volilca. Treba priznati, da je to še najbolj dosegla čisto lokalna in gospodarska lista Voduška, ki je dosegla primeroma
najvišji uspeh.
iNaše stranke nimajo več privlačne sile za volilca. To je suha konstatacija na podlagi volilnih rezultatov. In kakor se sicer ne navdušujemo za naše stranke, moramo vendar v iteresu javnosti obžalovati, če nimajo stranke več privlačne sile. Zakaj nujna posledica tega je apatija volilca, ta pa je najmočnejša pokroviteljica reakcije.
SOVJETI ZANIKAJO VSAKO ZVEZO Z Z NAŠIMI KOMUNISTI.
Moskva, 30. marca. Ljudski komisariat za zunanje zadeve je objavil komunike, v katerem zanika, da bi obstojale kake zveze med Rusijo in med jugoslo-venskimi organizacijami komunistov. Sovjetska vlada ni nikdar poslala nobenega komisarja v Jugoslavijo.
Skupščina se odgodi do srede maja.
Beograd, 30. marca. Včeraj je bila v ministrski sobi narodne skupščine konferenca predsednika vlade in ministrov. Na seji so razpravljali o delu skupščine. Večina vlade je stala na stališču, da se skupščina odgodi do 10. ali 16. maja. O tej stvari se bodo še posvetovali. Kakor
izgleda, bo zmagalo stališče, da gre skupščina do konca praznikov na počitnice. Med tem časom pa bodo skušali predsedniki odborov, posebno zakonodajnega odbora, pridržati člane odborov v Beogradu, tako da bi ta čas vsaj odbori delovali.
Seja skupščine.
Beograd, 30. marca. Včeraj popoldne je pričela seja narodne skupščine ob 4.
Prvi je govoril Vladislav Polič in kritiziral način zakonodaje s pomočjo finančnega zakona. Mi se vračamo v srednjeveško zakonodajo. Temu je kriv centralizem.
Vasa Popovič, demokrat, pravi, da je vsa vlada ravno takšna, kakršen je fi-naučni zakon. Ako se to ne popravi, bomo morali hoditi po sledo gnilih držav, kakor je Bolgarska, Grška itd. Povdarja, da je vseeno, če se dinar še tako krepi, ko pa narod ninla nič od tega. Nadejali smo se, da bomo imeli kako korist od potovanja finančnega ‘ministra dr. Stoja-dinoviča, pa ni prav nikakega uspeha, razen, če se smatra za uspeli, da sta se Stojadinovič in njegova gospa vozila na državne stroške. Dragcvič: On je ubil načelnika občine. Glasovi v centrumu: Čuj-te, čujte! Drago vic: Naj pride pred sodišče! Popovič: Gospoda, pustite, da jaz govorim. Gospoda Dragoviča sem večkrat slišal govoriti o Kajmakčalanu in Dobrempolju. Jaz sem iz tega sreza, iz katerega se rekrutira državni polk, na-zvan železni . Dragcvič: Ti si bil ubežnik. Popovič: Jaz sem bil ujet. Nikoli nisem bil pred sodiščem, dobil sem priznanje od najvišjega poveljstva, Drago-vič je bil komordžija (pri trenu), medtem ko sem se jaz boril. Vi nosite Kara-gjcrgjevo zvezdo, a niste niti Culi pokati
puške. Dragovič ne izbira sredstev, samo da pride do cilja. On je.na prošlih volitvah paktiral z dvema hajdukoma. Levica: Čujte, čujte! Popovič: S tem, da napadam Dragoviča, smatram, da napadam radikalno stranko in mislim, da vi vsi dobro poznate Dragoviča. Subotič: Narodna skupščina je priča, da govornik ni niti besede govoril o predmetu, ki je na dnevnem redu. Popovič: Niste slišali, gospod predsednik, jaz sem govoril. Mislim, da kaj takega ni niti v Bosni. Zaključujem, ker mi predsednik jemlje besedo. Dragovič še govori v osebno pojasnilo in nato tudi Subotič.
Ker pet prijavljenih govornikov ni bi-
lo	v dvorani, je predsednik podelil besedo Agatonoviču. Ta se je bavil z upravo monopola in ugotovil, da se je produkcija zmanjšala za 50%, ker monopol-ska uprava nima kredita in tudi ne dovolj skladišč. Zato je v njenem interesu, da se produkcija zmanjša. — Govornik napada finančnega ministra, ker ne drži besede, da bo deloval na to, da se bo tobak izvažal.
Veieslav Viidor govori o težkočah občin v Hrvatski in Slavoniji.
Za njim govori še Moskovljevič skoro pred prazno dvorano.
Predsednik zaključi sejo in cdredi prihodnjo za danes ob 8. Verjetno je, da bo že danes dopoldne izglasovan proračun, ker so prijavljeni samo še 4 govorniki.
GOSPOD PASIC SE ČUTI GOSPODARJA SITUACIJE.
Beograd, 30. marca. Iz okolice g. Bašiča so se sinoči širile vesti, da bo odšla skupščina za mesec dni na počitnice. Med tem časom pa Pašič ne namerava ničesar spremeniti. Trdi se tudi, da Pašič ne izvrši niti rekonstrukcije, ki jo je zahte^-valo veliko število radikalov, in sicer samo zato, ker so tako rekonstrukcijo zahtevali tudi pristaši Ljube Jovanoviča. Te vesti bi torej, ako bi bile točne, pomenile, da hoče Pašič pokazati, kako je sedaj močan in da se mu ne zdi potrebno, ustreči zahtevam kluba po rekonstrukciji. Drugi del radikalov ne veruje tem vestem jn j p, smatra za tendenciozne. 4 i mislijo, da bo Pašič vsekakor v tem času izvršil rekonstrukcijo.
nova pravica vlade””
Beograd, 30. marca. Od vseh dopolnilnih predlogov, ki so bili sprejeti v finančni zakon, vzbuja največ nezadovoljstva predlog, s katerim se daje vladi pravica, da sme dve leti imenovati za velike župane osebe iz javnih služb in jim leta prebita v javni službi šteti v leta državne službe, vendar ne jireko 10 let. Opozicija sodi, da bo vlada to pooblasti-
lo	zlorabljala, da zadovolji svoje pi.jstaše.
SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO Z LJ. ŽIVKOVICEM.
Beograd, 30. marca. Odnošaji med Ljubo Jovanovičem in Ljubo Zivkovdčem so po, tali neznosni. Napeti so še bolj kakor pa odnošaji med Ljubo Jovanovičem in Nikolo Pašičem. Zato je prav malo verjetno, da bi imela akcija Ace Stanojeviča, ki bi rad pomiril Ljubo Jovanoviča
in Ljubo Živkoviča, sploh kak uspeh. Aca Stanojevič je pri proučavanju situacije uvidel, kar so mu potrdili tudi drugi radikalni poslanci, da je postal Ljuba Zivkovič nemogoč kot predsednik radikalnega kluba, ker je človek, ki nima nobenega takta.
LJ. JOVANOVIČ ZA MIRNO REŠITEV SPORA.
Beograd, 30. marca. Včeraj je predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič kenferiral z ministrom ver Mišo Trifunovičem. Ta konferenca se je vršila zato, da bi bil Trifunovič informiran o situaciji, ker je znano, da je Miša Trifunovič pristaš Ljube Jovanoviča. Trifunovič je izjavil Trifkoviču, da je Ljuba Jovanovič pri volji, da se ves spor likvidira na miren način.
Ni govora o, vladni krizi
Beograd, 30. marca. Iz dobro informiranih krogov okolice Nikole Pašiča se dozirava tole: Poslednji dogodki, ki so napravili velik alarm o priliki sodne razprave Rade Pašič - Dragiša Stojadinovič so imeli vpliv tudi na politično situacijo tem bolj, ker sta v te dogodke direktno zapletena radikalna prvaka Nikola Pašič in Ljuba Jovanovič. Ker pa se je situacija znatno umirila in sta obe stranki uvideli, da je pomirjenje potrebno, je celokupna situacija zavzela v škodo opozicije značaj miroljubnosti, kar se je pokazalo tudi na zadnji seji kluba.
Včeraj se je v radikalnih vrstah trdilo, da ne bo niti rekonstrukcije vlade, temveč da bo proračun izglasovan in bo potem skupščina edgedena do- 16. maja.
Da bi do tega časa prišlo v političnem življenju do kakih večjih političnih iz-prememb, ni gotovo. Morebiti se bo v najkrajšem času sestal izvršilni odbor radikalne stranke, ki naj bi rešil vsa prejšnja in tudi vsa sedanja aktuelna vprašanja.
Včeraj se je predsednik vlade sestal s Štefanom Radičem in je kenferiral z njim o delu skupščine in o pripravah zakonov, ki jih bo treba predložiti narodni skupščini. Tudi to potrjuje zgornje navedbe. Oba sta konferirala tudi o tekočih vprašanjih, ki interesirajo vladno večino. Ugotovilo se je popolno soglasje v vseh vprašanjih, a demantirane so vse vesti o krizi in sporih v vladi.
Ob tej priliki je Pašič dalje časa kon-feriral z ministrom notranjih del Božo Maksimovičem. Razgovarjala sta se o ve-
li	k ih županih. Pašič je priporočal popustljivost v tem vprašanju.
ZAHTEVA OPOZICIJE.
Beograd, 30. marca. Opozicija je poslala predsedniku narodne skupščine pismo, s katerim zahteva, da se interpelacije, ki so označene kot nujne, postavijo na dnevni red pred sprejetjem pr; računa in da se delo narodne skupščine nadaljuje takoj po katoliških praznikih.
STRAH PRED PLASTIRASOM.
Atene, 30. marca. Grška vlada demeu-tira vesti, da bi bil polkovnik Plastiras prišel na grško ozemlje. Vseeno pa so bile izdane varnostne odredbe.
SEJA UKAZNEGA ODBORA MINISTROV.
Beograd, 30. marca. Včeraj je bila seja ukaznega odbora ministrov. Na seji so predložili ukaze poljedelski, poštni in finančni minister. Ukazi o spremembi velikih županov še niso bili predloženi, ker se nahajajo še v ministrstvu. Ko bodo gotovi, se predlože ukaznemu odboru.
MUSSOLINI PODA DANES EKSPOZE
O	ZUNANJI POLITIKI.
Rim, 30. marca. Danes bo seja ministrskega sveta, na kateri bo ministrski predsednik imel ekspoze o zunanjem položaju. Mussolini se bo zlasti bavil tudi z zadnjim potovanjem dr. Ninčiča in Ru-fosa in s konferencami, ki jih je imel z njima. Za Mussolinijev ekspoze se v vseh političnih krogih zelo zanimajo.
RAZOROŽITVENA KONFERENCA POKOPANA.
Berlin, 30. marca. Mednarodna konferenca za razorožitev, ki bi se bila imela pričeti 18. maja, bo edgodena in se naj-brže pred potekom dveh let ne sestane. Po poročilih iz \Vashingtona so vzrok od-geditve velike razlike v naziranjih posameznih držav. Med tem ko zahtevajo Japonska, Francija in Italija, da se izvrši razorožitev na kopnem in na morju hkrati, so Unija in druge pomorske velesile nasprotnega mnenja.
______	^	_	-T-irv
TEŽAVE S SESTAVO NOVE RUMUN-SKE VLADE.
Bukarešta, 30. marca. Razgovori kralja z zastopniki strank za sestavo nove vlade niso dosedaj doveli do nobenega uspeha. Kralj želi, da bi vse tri opozici-jonalue stranke skupaj sestavile kabinet. To pa je združeno z velikimi težkočami. Zapreke med temi strankami so take narave, da jih je nemogoče ublažiti. Največ izgleda ima za sedaj kombinacija nacionalistične stranke s kmečko stranko, toda kmetje zahtevajo zase dve tretjini portfeljev.
O.	A. M.:
Quo vadiš — naša inteligenca?
Sklepna beseda.
Dobro vemo, da nikdo ne more prisiliti kake stranke, da likvidira in ne izpreineniti nature njenih pristašev, da pozabijo, kar je bilo in da si drug drugemu odpustijo. Dobro vemo, da bi si to tudi red#o, izbiti iz rok tolikšnemu številu strankarskih pristašev vsakdanji kruh iz rok. Zato preostaja edina pot, da stopi na plan ona. plast našega ljudstva, ki se svojega položaja dobro zaveda, ki bodisi ni bila nikdar organizirana v teh strankah, bodisi da je odpadla od njih iz »videnja, da je treba nastopiti druga pota ter da se ta ljudska plast brez razlike stanov oblikuje kot vseslovanska stranka in- sicer ne kot strankarsko-politična organizacija, t e m v eč kot reprezentant i n j a in 11 o s i t e I j i c a našega d r ž a v n o p r a v 11 eg a S, z vsemi njemu pristojeeimi pravicami in dolžnostmi.
Varno, da take organizacije ni mogoče izvesti prelao noči, a tudi vemo, da nam teče voda v grlo. Zato je’ dolžnost SLS kot najmočnejše slovenske stranke, da izdela opisani statistični elaborat, da napravi bilanco
o	našem gospodarstvu na splošno, in sicer nujna dolžnost, ker sicer pade nanjo- vsa odgovornost. Mi in Beograd, oba morata dobiti našo celotno sliko naš debet, credit in saldo. To je prva in najbližja nujnost.
Iz vseh naših navedb sledi nepobitno, da snro si vseh neprilik, vseh krivic in vsega davljenja našega ljudstva krivi sami, to je naša inteligenca, ki zastopa narod, zato, ker se ne po služi pravic, ki so našemu narodu že priznane. Naša gospoda ni od ujedinjenja do danes za svoj narod ničesar storila, razen, da se je pričkala, Mo ima prav in kdo ne, dočim stoje njegove državljanske pravice nedotaknjene ia neizrabljene. Srbi gospodarijo z nami in z našim premoženjem po mili volji. Kako, ve in občuti vsakdo nas prav dobro na lastni koži in niti zameriti jim ne moremo, ker ne poznajo ne našega gospo-danskeg&j-položaja, ne naše mišljenjske in ne čustvene osnove. To je izraz naše hlapčevske nature, dokaz, da naša gospdda še ni postala gospoda po duhu. Vsakdo ve, da človek ne more živeti brez_ vsakdanjega kruha, ki ga rodi zemlja. A pa*meten človek tudi ve da ta
zemeljski kruh nima prave cene — brez božje besede. Zato ne more imeti prav le in samo j takozvana napredna gosoda, ki vidi zgolj in I vsepovsod vsakdanje, krušne zadeve, ki gleda svet od zunaj, tajee vse, kar je tajinstve-nega, božjega, in tudi ne more imeti prav le in samo duhovna gospoda, ki gleda vse stvari le iz svojega stališča. Vse tako deljeno mišljenje in delo je strankarsko, a nikdar narodno. Dandanes pravi ljudje prav dobro vedo, da je treba ta strankarska naprotstva premagati za vsako ceno, vedo, da je tudi slovenski svet okrogel, da mu je potreben tako vsakdanji kruli, kakor božja beseda, vedo, da si moramo sami isebi služiti in sami sebi gospodovati, da nam je potreba za novi čas — novega človeka, ki bo družil oba skrajnika v eni osebi, ki bo zavzel po svojem umu in srcu ter vsprejel vase celotno Slovenijo. Le tak človek more biti pravni predstavnik našega državljanskega S in le tak more vstopiti v trozvezo SHS, ki je neraz-družna. To bi bilo naše najvišje delo za našo skupno državo.
Pravim ljudem ni treba ne programov in ne drugih bergelj, — ti si pri višejo rokava ter gredo sna delo za skupnost.
Slovenska mati je rodila častno vrsto mož zdravega mozga in čiste krvi, mož, ki so bili cvet njenega bistva in verno ogledalo njene srene im umske zakonitosti. Ali večina njih je pomrla na svojem križevem potu, ostali pa so se zakrležili v uradniško in znanstveno .točnost in ponižnost, ali v našo slavnoznano dionizično razigranost ali pa v lirično-senti-mentalno hrepenenje — vse zato, ker niso imeli zdravega duševnega ozračja, v katerem bi mogli živeti, in graditi našo bodočnoist, inteligence, ki bi razumela in podpirala to domače plemstvo. T« naša inteligenca, duhovna s svojo janzenistično zagrizenostjo, posvetna s svojo svobodomiselno frfravostjo in s svojim mamonizmom — je ta naš slovenski cvet vedno, če le mogla — bogokletno1 poteptala in uničila.
Ob dvanajsti uri kličemo:
Slovenska inteligenca! Vzbudi se, obleci pravega gospoda in 'Stori svojo dolžnost!
Politične vesti
= Ustanovitev Gospodarskega sveta za Slovenijo propagira zadnja številka .-Mojega doma , glasila društva hišnih posestnikov. To pa vsled tega, ker se je izkazalo, da se enotne fronte davkoplačevalcev ne bi dalo j doseči, pa čeprav je potreba take fronte evidentna. Zato predlaga »Moj dom :, da se skliče skupno posvetovanje gospodarskih organizacij. (Na tem posvetovanju naj bi se določilo število članov in začrtal skupen gospodarski program, ki bi inoral biti obvezen za' vse 'slovenske poslance. — Predlog »Mojega doma - pozdravljamo, čeprav ga ne bi popolnoma enako formulirali. Predvsem mislimo, da ni ustanovitev Gospodarskega sveta prav nič manjša težkoča, kakor ustanovitev Narodnega sveta, samo da gre Narodnemu svetu neprimerno večji pomen. Toda končno je vseeno, ali pridemo do Narodnega sveta preko Gospodarskega sveta ali pa direktno. Doseči pa je mogoče eno ko drugo, odvisno je ie od dobre volje. In če bodo hišni posestniki, ki ne predstavljajo samo veliko število vo-lilcev, temveč tudi veliko gospodarsko sito, odločni in vztrajni, potem ne dvomimo, da bodo s svojo zahtevo tudi prodrli. V tem oziru jim je maša pomoč sigurna, pričakujemo pa, da se ne bodo zadovoljili samo s predlogom, temveč da bodo tudi poskrbeli za uje-govo izvedbo.
= Zahteve lirvatskih federalistov. V nedeljo so imeli hrvatski federalisti v Zagrebu shod, da tudi oni reagirajo na obletnico, ko je HRSS z znanim govorom Pavle Radiča prevzela novo orientacijo. Glavni govor je imel dr. Trumbič, ki je podal program hrvat-sk-ih federalistov. Uvodoma se je spominjal dr. Trumbič obletnice, ko je iz HRSS nastala 1ISS in trdil, da so danes federalisti pravi predstavite!ji Hrvatov(?). Nato spominja na razne izjave srbijanskih politikov, ki hočejo posr,biti Hrvate. Ker tega Hrvati ne morejo j dopustiti, zato so za federacijo, ki jo bodo ‘ tudi dosegli. Ne sicer potom revolucije, temveč potom legalne borbe. Trije glavni momenti tvorijo program federal. stranke in to: socialni, narodni in državno pravni. Socialni moment zahteva, da velja prvo delo selja-štvu. Državnopravni moment zahteva federacijo, ker samo z njo more biti dosežena resnična enakopravnost. Skupni državni posli morejo biti samo: zunanje zadeve, narodna obramba, trgovina in carina. Vse drugo pa mora biti pridržan*) ‘hrvatski vladi in hrvat-skeniu .saboru v Zagrebu. Federalisti nočejo plemenske razdelitve države, temveč se naj država razdeli po gospodarskih vidikih. V La namen bi bilo treba razdeliti državo v pet pokrajin: 1. Hrvatska z Dalmacijo. 2. Srbija.
8	Bosna in Hercegovina. 4. Crnagora in 5. Slovenija. Bačka in Baranja naj se s svobodnim glasovanjem izjavi, če je’ za Srbijo ali Hrvatsko. Nočemo pa nobene nagodbe, temveč skupen parlament in skupna vlada naj vladata. Avtonomijo odklanjamo, ker pomeni v svojem bistvu centralizem. Ideja federacije prodira danes povsodi, tudi v Srbiji, ker prinaša isx vse pokrajine pridobitve. — Za dr. Trumbičem sta govorila še poslanca Jagatič in Stjepan Urovič, ki sta ostro napadala radi ečvce. Zanimivo je, da se je na shodu stalno vzklikalo republiki in da je tako mogoče, da se bodo federalistični gospodje še enkrat morali spremeniti v monarhiste.
•— »Režiin g. Radeta N. Pašiča«. Pod lem naslovom je objavil Dragiša Stojadinovič dolg in zelo zanimiv članek. Najprej piše o dobi zadnjih Obrenovičev v Srbiji in citira tedanje radikalne liste, ki so silno tožili o korupciji v državi. Danes pa vlada še večja korupcija
in krivda zade‘oe, po mnenju Stojadinoviea, .Radeta Pašiča in njegovo okolico, ki je uvedla čisto svoj režim. Ta režim najbolj jasno osvetljuje pismo R. Pašiča aktivnemu ministru v kabinetu N. Pašiča, da se dobave izvrže po predlogu R. Pašiča. Dokazano je dalje, da je ministrski svet sklenil protizakonite stvari in da je na podlagi teh sklepov zaslužil R. tPašič težke milijone. Nato govori D. Stojadinovič obširno o raznih poslih Radeta Pašiča iin primerja delo očeta in sina. Nikola Palšič običajno ni reagiral na časopisne napade, toda če je bila potreba, je to storil. Sicer pa je tudi razlika med njim in sinoin v lem, da -se je o očetu samo govorilo, dočim se o sinu .more doku m en tarično dokazati njegove posle z državnim -imetjem. Nikola Pašič jo moral končno gotove posle voditi, ker je bil na delu državne uprave, dočim dela to Rade Pašič izključno samo radi sebe in svojih kompanjonov. Dočim se je o N. Pašičevih milijonih vedno govorilo, ne da bi se jih kje videlo, se vidi Radeta Pašiča, ko zbira milijone in ne samo on, temveč tudi njegova okolica. Vsi ti ljudje imajo danes brez vsakega dela milijone, a vsi vemo, da se danes brez največjega truda ne more priti do milijonov in še to le v izjemnih slučajih. Opetovarno se je že zgodilo, da so relsni in pošteni ljudje skušali z osebnimi intervencijami onemogočiti škodljiv vpliv R. Pašiča in njegove okolice, pa vedno brezuspešno., Nasprotno se more reči, da vsa nesoglasja v radikalni stranki niso nastala vsled načelnih diferenc, temveč vsled intrig ljudi iz okolice R. Pasica, ki so preganjali vsakogar, ki ni hotel ustreči njih željam. Pričakovalo se je, da bodo radičevci z Ust op o m v vlado naredili temu konec, toda oni »o se v tem boju desinteresirali in zato ni preostalo nič drugega, kot da je prišel (Stojadinovič) z odkritji v javnosti. V' interesu države je, da se ta boj dokonča do konca in niti strankarska disciplina, niti kaki drugi ozire ne smejo povzročiti, da bi se stvar potlačila. Režim, ki ga je uvedel R. Pašič, se mora absolutno iztrebiti. Če se to sedaj ne isiori. potem zadene mnoge težka krivda. S temi besedami končuje D. Stojadinovič svoj članek.
= Padec franka. Stalen in vedno večji padec franka je spravil francosko vlado v največje težkoče. Alternativa je saano ena: ali povečati davke, ali pa seči po inflaciji. Da je (inflacija večje zlo, je jasno. Francoska' vlada je predložila sedaj nov finančni zakon. Cela vrsta direktnih in indirektnih davkov se po lem načrtu zviša, samo prometni davek ne, ker so socialisti to zahtevali. Če ne bi parlament novih davkov odobril, potem je kriza vlade neizogibna. Bila bi to ena najbolj nevarnih kriz, kar jih je doživela Francija in zato je upati, da bo francoski parlament na višini svoje dolžnost«.
= Jezikovna naredba v sovjetski Rusiji. Po naročilu osrednjega izvrševalnega odbora je izdelal svet narodnih komisarjev nova navodila glede jezikovne prakse, ki bo v bodoče sledeča: Posamezne sovjetske institucije bodo dopisovale s svojimi filialkami v posamez- ; nih narodnostnih ozemljih izključno samo rusko. Nasprotno pa bodo sovjetski uradi v narodnih republikah občevali z avtonomnimi narodnostnimi uradi v njih jeziku. Med seboj pa bodo narodnostni uradi občevali v svojem jeziku.
—	Bitka za Peking. Vodja narodae armade se je odločil, da brani Peking. Načelstvo stranke je zastraženo od 4000 vojakov. Narodna armada se je utrdila deset kilometrov
pred Pekingom. Proti njej je odšlo iz Tien-trina več oklepnih vlakov in močna vojska Čangovlinovih generalov. — Evropski del v Pekingu je preplavljen od beguncev. ■
Beležke.
LEKCIJA — »JUTRU«.
Pod naslovom »Primer cinizma« piše »Samouprava«; Ljubljanski lisi »Jutro« prinaša v številki z dne 11 • t. m. vest, ki resnično predstavlja vrhunec cinizma.
V	tej notici ped naslovom >Uspehi mari-boisikih radikalov« govori o delegaciji mariborske oblasti, ki je bila nedavno v Beogradu, ter se posmehuje baje doseženemu neuspehu te delegacije. Pravi, da se Beograd noče ozirati na zahteve mariborskih radikalov. In to pravijo ravno oni ljudje, napram katerim je naša stranka imela obzire in ima še danes ob-zire ter pušča celokupno uradništvo v Sloveniji takorekoč nedotaknjeno. In ko mi radikali tako varujemo stranko, ki tega nikakor ne zasluži, pa se organ te stranice »Jutro« tako nesramno posmehuje in neresnično navaja stvari, napadajoč samega Pašiča. Upamo, da bo gospoda imela priliko, da se prepriča, kako se je prevarila v svojih’ prognozah, a to bo vsekakor občutila na lastni koži.
NAŠ TISKOVNI ZAKON.
Orožnik, ki zasači lopova pri vrtanju, blagajne: »Da veš, lopov, da ti po kazenskem zakonu ječa ne uide. .
Lopov: »Tudi tebi ne uide zapor, ker po novem tiskovnem zakonu se nikomur ne sme v tej državi reči, da je lopov. . — (»Politika«)
ZNAČILEN MOLK.
Ce se zgodi kak škandal v državi, ga popoldansko mladinsko glasilo sigurno objavi.
O	aferi R. Pašiča pa. to opozicionalno glasilo dosledno molči.
Zakaj? — Menda ne bodo v zadregi z odgovorom naši čitatelji.
KRATKE VESTI. Poljsko-rumunski dogovor je bil v soboto podpisan. Za Rumunijo ga je podpisal Duca, za Poljsko pa poljski poslanik v Bukarešti Wielo\vieski.
Zmaga komunistov. Pri dopolnilnih volitvah v francoski parlament in senat sta zmagala v 2. pariškem volilnem okraju komunistična kandidata. Okraj je bil preje zastopan od poslancev nacionalnega blokai.
Na avstrijsko-čoškoslovaški meji, toda še na Češkoslovaškem, so bili odkriti petrolejski vrelci. Vacuum Oil Company Je že pooblastila inž. Hajka, da pridobi za njo pravico vrtanja.	,	1	§~ i um
Prosveta«
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
30. marca, torek: zaprto.
31. marca sreda: John Gabrijel Borkman,
,premijera. Izven.
1. aprila, četrtek: zaprto.
2. aprila, petek: zaprto.
3. aprila, sobota: zaprto.
4. aprila, nedelja: ob 15. uri pop. Kar hočete. Izven. — Ob 20. uri zvečer Hamlet. Izven.
5. aprila, ponedeljek: ob 15. uri pop. Deseti brat, ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. — ob 20. uri zvečer Pygmalion, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
6. aprila, torek: zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
30. marca, torek: La Wally, premijera. Red B
31. marca, sreda: zaprto.
1. aprila, četrtek: zaprto.
2. aprila, petek: zaprto.
3. aprila, sobota: zaprto.
4. aprila, nedelja: ob pol. 20. uri zvečer Ma-non, gostovanje gospe Ade Poljakove. Izv.
5. aprila, ponedeljek: ob 15. uri popoldne Večni mornar, ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zvečer
Grofica Marica. Izven.
' 6. aprila, torek: zaprto.
JOHN GABRIEL BORKMAN.
Bančni ravnatelj John Gabriel Borkman je pred 15 leti z drzno roko vzel iz bančnih depozitov tuje vsote, potrebne, da uresniči sv o-je viisoke načrte iu si pribori zmago. 111 znia-gal bi bil, vrnil vse, osrečil tisoče ljudi — to je še vedno njegova neomajna vera — da ni bilo izdajalca. Tako pa je prišel mesto zamge polom banke, uničenje ,eksistencet ječa in sramota, ki razjeda in truje srca njegovi navidez neizprosni pon osmi ženi. Sramotni ječi je sledila prostovoljna — gori v veliki dvorani nad sobo njegove soproge osem dolgih let. — Gospe Borkmanovi se ali, da ima nad sabo zaprtega bolnega volka, ki tuli in išče prostosti — hodeč venomer gori in doli po sobani od ranega jutra do pozne noči.
Prošlost in sedanjost osvetljujeta v tej drami druga drugo in v štirih dejanjih, ki slede v strogo enotnem času, razvija Ibsen vse življenje junakov te drame. Kakor skozi najobčutljivejšo slušalko čujemo vse vibracije in zvoke njih duš v davno prošlih letih, čeravno moremo videti v ozkih mejah odrske časovne in krajevne enotnosti le strogo logični zaključek njih življenjske usode. Večeru, ko se drama začne, sledi že liorkmanova smrtna moč. Istega večera odslovi osameli
mož svojega edinega zvestega prijatelja; vidi po dolgih letih spet svojo nekdanjo ljubico, zapusti prvič po osmih letih svojo dvorano, da bi se sestal s soprogo, ki istanuje pod nljini in katere ni videl že ravno toliko časa. Istega večera zapusti njega in soprogo edini' sin z dvema ženskama, ker hoče v naivnem mladostnem egoizmu živeti, živeti — ne delali in se žrtvovati. Vsi ti dogodki se zgoate pred našimi očmi tembolj, ker čutimo, da so se pripravljali že desetletja in da mora izbruhniti usodna kriza še to zimsko noč.
Tragedija starosti in tudi komedija mlado; sti je ta drama v zimi. Talko dramo o zimi človeške dobe je mogel ustvariti tako dovršeno le veliki mojster Ibsen na vrhuncu svoje umetnosti, ko je že dobro vedel, kako je v dušah -starajočih se ljudi, če začno ugas-
li	plameni zopet tleti in se hočejo razplamteti, če giledaijo oči na prošlo izgubljeno življenje, če giinejo zadnje želje, zadnji upi, i® razočarana srca izščejo miru brez tolažbe.
»John Gabriel Borkman« spada med tiste Ibsenove drame, ki ne zanimajo samo kroga-njemu sorodnih duš in kope njegovih častil; cev, temveč ki bude pozornost pri najširši publiki. Močno dramatična vsebina, zgoščena v štiri krepka dejanja, zgrajena z vsem moj; derstvom priletnega Ibsna, ne more ostali brez vpliva na nikogar, ki ji sledi. Star* Borkman, mož velikih načrtov, doživi popo-len življenSki polom. Po petletni ječi se sani izključi iz. sveta. Mogočno osebnost tega Ibsenovega junaka podaja g. Levar, njegovo ti'; pečo in ponosno soprogo ga. Marija Vera, ki vodi obenem tudi režijo. Ostale vloge igrajo: , ga. Nablooka, ga. Ša ničeva in drugi. Vlogo Foldala sta naštudirala gg. Lipah in Osipo-vič. Pri premijeri, ki bo v ljubljanski drami v sredo, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer, nastopi kot Foldal g. Lipah.
Premiera Catalanijeve opere »Wally« v ljubljanski operi. V torek, dne 30. t. m. bo
vprizorjena prvikrat na slovenskem odru efektna opera Alfreda Catalinija »Wally«. Napisana je bila v času verizma ter nosi vse karakteristične znake te epohe. Instrunienta-cija je zelo zanimiva in originalna. Od sodobnega Puccinija se razlikuje Catalani zlasti po široki in topli kantileni, ki v svoji strukturi in široki liniji spominja na Verdija, v temperamentnosti pa na mladega Mascagnija. Vsebina je razvrščena v štiri dejanja. Opisuje nam tragično usodo ljubezni lepe Wally, hčerke sneženih gora, in njenega ljubimca, planinskega lovca Hagenbacha. Učinkovito, pestro in romantično dejanje se razvija v visokih Tirolah na najvišjem vrhu Murzolla-Podrobno vsebino prinaša »Gledališki list«. Naslovno vlogo bosta peli gg. Čaletova ia Thalerjeva, Afro — Potučkova, Hagenbacha
—	Knittl, Gellnerja — Mitrovič, sla — Zupan in Strommingerja — Sekula. Dirigent je operni direktor g. Polič, režiser g. E. Kralj. Preonijera se vprizori za red B.
Književnost
Giovanni Boccaccio: D e k a m e r o n. Druga knjiga. Preveil dr. A. Budal. V Ljub; ljani 1920. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 250 in 39 celostranskih slik. Cena broš. Din 26.— celo platno Din 72.—, boljša izdaja v polfranc. vezavi Din 100.—, poštnina Din
3.—.
Prva knjiga Dekamerona, ki je izšla v božiču, je vzbudila po vsebini kot po elegantni in origiinelni opremi, splošno pozornost. Druga knjiga, ki je izšla -sedaj za velikonoč, bo storHa to v še večij meri. Tudi ta knjiga je zabavna, poučna, obenem pa žgoča satira na nemoralno življenje duhovništva in meni-šbva, knjiga smešnih a čudovitih doživljaj®' iz meščanskih in plemiških krogov v XI'; stoletju. Duhovščina je »Dekameron svoj čas hudo preganjala in ga postavila na indeks, sprijaznila se pa z njegovo vsebino, ko je izšla posebno cerkveno dovoljena izdaja, v kateri nastopajo v enakih dogodkih plemkinje mesto opatinj, vojaki mesto duhovnov, j a čarodaji mesto menihov. Dekameron spada j med najslavnejša dela svetovne literature, i Po sodobni sodbi so Danteja občudovali, Pe-‘ traiko hvalili, a Boccaccio čitali.
Tudi odrašeni Slovenci, in le tem je namenjena knjiga, bodo Dekamerona vedno radi čitaii ter se smejali in zabavali nad čudovitimi dvotipi iu dogodki nemoralnega XIV. stoletja.
Drug-i zvezek Dekamerona ima enako ele-crantno lapremo ter dolgo vrsto prav lepili in dobro izvedenih ilustracij. Seveda so ludi te namenjene le odraslim.
F. M. DOSTOJEVSKI: IDIJOT,
roman, II. del, poslovenil dr. VI. Borštnik-Splošna knjižnica št. 63. V Ljubljani 192®* Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. ^ strani. Cena broš. Din 32.—, vez. Din 40. •
V	okvirju »Splošne knjižnice«, ki jo iadaja Zvezna tiskarna in knjigama v Ljubljani, izhaja sedaj eden najmogočnejših ruskih romanov velikega pisatelja Dostojevskega, »Idiot«. Ves roman, ki.bo obsegal preko 1000 strani, bo izšel v 4 delih. Pravkar je izšel II-del. Naslednji deli sledijo v kratkem. Poleg Tolstega je Dostojevski eden najbolj izrazi* tih ruskih literarnih pojavov. Ne moreano si misliti ljubitelja velike ruske literature, ki se ne bi seznanil s tem velikim mislecem in mojstrom stila in opisovanja. Po karakterizi-ranju mehke ruske duše, po napetem filmsko menjajočem dejanju in po globokih mislih m problemih o katerih razpravlja avtor v tem svojem svetovno znanem romanu, vpliva spis vprav senzacionelno. Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani-Marijin trg 8 in v vseh drugih slovenskih knjigarnah.
Poravnajte naročnino!
SAMO POHVALA NE ZADOSTUJE.
Vse polno ljudi je, ki hvalijo iv:š lisi in ki radi priznavajo, da bi bilo treba »Narodni Dnevnik- ustanoviti, če ne bi obstojal.
Kakor v Sev. Amer. Združenih državah, pa nam irUz njo dosti pomagano. Zakaj ne zadostuje, če kdo dobro stvar hvali, 'temveč treba za njo tudi delati. In zato poživljamo svoje prijatelje in naročnike, da gredo ob i>i vem na delo za /Narodni Dnevnik«. Vsak nas naročnik je v stanu, da nam pridobi v raj enega novega naročnika, vsak naš prijatelj vsaj enega novega prijatelja. In potem bomo iudi mi storili svojo dolžnost in razširili obseg lista, da ibo mogel še uspešnejše služiti javnosti.
iKer 'to, da ne služimo ne privatnim interesom in ne strankam, temveč edino javnosti, smo že več ko dovolj dokazali. Enako pa smo tudi dokazali, da poročamo objektivno m da je v mlnogem naša zasluga, da je slovenska javnost pravilno informirana.
V	‘svesti si svojih zaslug za -javnost, apeliramo na njeno podporo, obenem pa tudi v prepričanju, da javnost spoznava veliko važnost, da je zlomljeno monopolno stališče trotovega tiska.	&
zi^hfdTk utvei'ieni’- ^ bo naš aPel i“»el od-inV fa]ib(>dl0 Pravi demokrati storili svojo dolžnost do glasila javnosti, kar je bil je n ostane /Narodni Dnevnik«.
v,	1}\0T	ljubljanske	borze	preložen.
, J popoldne bi se moral vršiti občni h„!L J. Mianske borze- prišlo je sicer mnogo ■ihU i °.auov’ bi pa niso dosegli predpisane oadpokmene večine 73. Zato je borzini predsednik g. Ivan Jelačin preložil občni zbor borze na četrtek 8. aprila w ni -.sebej razglašeno v »Uradnem listu« h® P°’
— Promocija. Dne 27. marca 1<)2G ie ™-o moviral na zagrebški univerzi g. Emil Stefanovič, odvetniški kandidat v Mariboru " dol-
1 or jem prava.	’	UUK"
— Železniška konferenca v Benetkah Te
dni se vrši v Bene-tkali mednarodna železniška konferenca za ureditev blagovnega pro meta med Italijo in Nemčijo. Konference se udeležujejo ludi delegati iz Švice, Avstrije -Češkoslovaške in naše države.
— Zakon o obrtni banki je objavljen v »Službenih Nevinah«. S tem je stopil novi zakon v veljavo.
— Odlikovanje. Z ukazom ministrstva prosvete je odlikovanih več gledaliških igralcev, med njimi tudi z redom Sv. Save II. stopnje član ljublj. Narodnega gledališča Cerar-Danilo.
— Jezikovni izpiti na Češkoslovaškem. Na podlagi ministrjelne naredbe bodo morali na peškem položiti nemški profesorji medicine mpite iz češčine, prav tako se ima podvreči
? 6- avgusta takim izpitom vse psobje bol-me na državnih klinikah, pot primanji, se-*'-Ubdariji, sh-ežntee itd.
Zahteve duhovnikov. Na zahtevo duhovnikov, da se zvišajo njihove pristojbine, je bil izdelan v ministrstvu ver nov načrt pristoj-i bin. Sedaj bi bilo treba samo še, da bi se v vnesla v novi finančni zakon odredba, s ka-I tero bi se minister ver pooblastil za podpis. | Za slučaj, da minister ver tega pooblastila ne dobi, je sklenilo duhovniško udruženje sklicati nemudoma izredno skupščino, ki naj -odloči glede nadaljnjih korakov, ki bi jih bilo ll'eba podvzeti za zaščito duhovniških interesov.
--- Višje invalidsko sodišče. Z naredbo ministra za socijalno politiko je ustanovljeno pri župani jjski oblasti v Zagrebu višje invalidsko sodišče s kompetenco za Hrvatskn Slavonijo in Slovenijo.
— Velik uspeh hrvatske slikarke v Buda-
',	;, .ed Par je biki otvorjena v Bu-
dapesti 48. razstava »Nemzeti salona Med razstavljalci se nahaja tudi osješka šlikarica E.
I	Kechmtz, ki je razstavila 20 del. Umetnica žanje velike uspehe in kar je glavno: rujena de-la niso deležna samo pohvalne kritike, temveč občinstvo jih tudi kupuje.
— Iz državne službe. Imenovani so:	Za šumarskega pristava v 9. skup. 1. kat. pri di-
s rekciji šum na Sušaku inž. Jože Miklavčič, Za stalnega davčnega oficijala pri davčnem uradu v Prelogu pripravnik Josip Fischer, pripravnik Miran Uranič pa za stalnega uradnika - priparvnika pri državnem uradu v
Kranju.	„
— Počitniške štipendije za novinarje. Prezidaj češkoslovaškega ministrskega sveta je razpisal za leto 1926 za češkoslovaške novinarje 15 počitniških ustanov po 1 oOO do 2500 Kč. Namen štipendij je, da se olajšajo novi-
- narjem za časa dopustov etnografične, zgodovinske, zemljepisne, filogične in politične štu-
L <h— Trije prosti dnevi o Veliki noči za francoski- uradnike. Francosko ministrsko predsedstvo je razposlalo na vsa ministrstva okrožnico, v kateri naznanja, da	or-
jejo vsem državnim uradnikom za \ eliko noi 'rije prosti dnevi, in sicer trajajo pocitmc • sobote opoldne do torka zvečer.
Morilski zakonski par 12-krat na smrt °bsojen. Pred apelacijskim sodiščem v \ um se je pričela prizivna razprava zojier zakonca Stanislava in Janino Zbons-lci, ki sta priznala doslej 52 umorov. Zločinski par je bil že 12-krat na smrt obsojen, toda vselej se je znal eksekuciji izogniti.
— Dr. \Vollner zopet obsojen po tiskovnem zakonu. Bivši urednik »Pluga«, dr. Milan AVollner, ki je bil, kot znano, že enkrat obsojen po tiskovnem zakonu, ki sta zapo-žalil učiteljico Zoro Sertič, na 1 mesec zapora, bi se bil imel te dni zopet zagovarjati na tožbo Zore Sertič, ki jo je po prvi obsodbi ponovno razžalil. Dr. Wollner, čigar sedanje bivališče je neznano, je bil obsojen na 7 tednov zapora, 3000 Din globe in plačilo stroškov v skupnem znesku 8000 Din.
— »Dvoboj« brez prič. Te dni so našli v gozdu Olive pri Gdansku ustreljenega viso-košolea Egersa. Ker ni imel pri sebi niti list-
niče niti dokumentov, je nastal sum, da gre za roparski umor. Sedaj pa je bil aretiran , njegov koiniliton KMngsberg kot zadnji člo-
i	vek v čigar družbi so videli Egersa pred uje-! govo smrtjo. Ivlingsberg trdi, da je imel j z Egersem »dvoboj brez prič«. Pri drugi iz-
i	menjavi krogel je bil zadet Klingsberg v oko ter jc obležal na mestu mrtev. Samo kočljivega dejstva, da je šel pozneje opefcovano k mrtvecu ter mu odvzel denar in papirje, duelant Klingsberg ne more zadostno motivirati.
— Ženo zadavil. Kmet Faško Salič v neki dalmatinski vasi je živel že dalje časa s.svojo ženo, s katero je imel dva otroka, v neslogi. Večni prepiri so privedli ženo do tega, da se je vrnila v hišo svojih sitarišev. Na prigovarjanje sorodnikov se je pa z možem zapet pobotala. Živela sta komaj teden dni zopet skupaj in pričel se je zopet rav in kav«. Nesrečni zakon je končal s tem, da je Faško Salič te dni svojo ženo v kuhinji zadavil.
— Dostojevski, Idijot, roman v štirih delih je izšel! Naroča se pri Zvezni knijgarni, Ljubljana.
ZASTOJ NA CARINSKO-POŠTNEM URADU V LJUBLJANI.
Grernij trgovcev v Ljubljani obvešča vse interesente, da je Zbornica za trgovino, -obrt in industrijo z ozirom na dejstvo, da je _zastoj na carinsko-poštnem uradu v Ljubljani dosegel že nad 4000 paketov intervenirala pri poštni direkciji v Ljubljani, kakor tudi pri Generalnemu direktorju carin v Beogradu, da se pomnoži število poštnih, kakor tudi carinskih uradnikov. Naprosilo ise je tudi tukajšnjega inšpektorja carinarnice g. Rupel-na, da ukrene potrebno, da se ustvari vsaj nekaka začasna remedura, dokler ne pride pomožno osobje od drugih carinarnic. G. in-špekor je začasno, da se odpomore zastoju glede carinjenja poštnih paketov izdal na-sledna navodila: Namesto- da bi carinili na 4 oknih 4 revizorji s 4 cariniki (pri vsakem carinjenju 1 revizor in 1 carinik) se za poizkus vpelje pojačenje tako, da bo imel vsak revizor po 2 carinika. Na ta način bi dobili vštevši carinika, ki carini pismonošne pošte, 6 carinikov, to je ena partija več kakor poprej. Na pošti je sedaj 10 uradnikov. Seveda je to isamo za poizkus, kajti če ne bodo revizorji shajali nastane zopet zastoj. Gremij opozarja članstvo, da je vzrok zastankov poštnih paketov tudi to, da nekateri vračajo pakete z motivacijo, da je blago previsoko zaca-rinijeno. Res je, da se v nekaterih slučajih ugotovi, da ima stranka prav, vendar naprošamo članstvo, da v interesu hitrejšega poslovanja vrača pakete le v slučaju, da se res pokaže občutna razlika pri tehtanju med ■brati® in netto. Ker je odpotoval tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mohorič v Beograd, mu je pri tej priliki Gremij izročil spomenico katero bo izročil g. pomočniku generalnega direktorja carin dr. Šmidu in istočaisno 'interveniral za zboljšanje razmer na carinskem poštnem uradu v Ljubljani. Gremij b,o zadevo obdržal v evidenci, da se to vprašanje, ki postaja za trgovstvo v Ljubljani vedno bolj in bolj pereče reši tako, kakor zahtevajo interesi rednega in točnega prometa.
1— Občni zbor strokovne organizacije trafikantov v Ljubljani se vrši v sredo, dne 31. marca ob. 8. uri zvečer v gostilni pri »Mraku na Rimski cesti. Vabimo vse člane, da se tega občnega zbora gotovo udeleže. Dobrodošli tudi ostali še nezdruženi naši stanovski tovariši. — Načelstvo.
1— Ogenj na Glinoah. Sinoči ob pol osmih zvečer je izbruhnil v skladišču tovarne za sveče in mila Gazela- na Glincah ogenj. Gasilci iz Ljubljane, Viča in Brda so ogenj hitro udušili ter preprečili večjo nesrečo. Škode je kakih 7000 Din.
Maribor.
m._ Nova mestna hiša v Mariboru. 'Občinski svet se je bavil na seji 24. t. m. med drugim tudi s predlogom župana dr. Leskovarja
o	zgradbi nove mestne hiše. Sedanji rotovž je bil sezidan pred 400 leti. ko je štelo mesto komaj okoli 1500 prebivalcev, zato je naravno,, da mora občina pričeti razmišljati, kako naj uredi sedanje lokale, ki so za občino, ki šteje 30.000 prebivalcev, brezpogojno premajhni. Po daljši debati je bil predlog glede zgradbe nove mestne hiše v principu sprejet-Kje naj stoji rotovž, rezidenca mesta, bo odločil plebiscit.
m Češkoslovaški kousul dr. Resi je prispel v soboto v Maribor ter poselil vse civilne, vojaške in duhovne oblasti. Na večer se je udeležil tudi predavanja o češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnost, ki se je
V	t v kazinski dvorani in ki je bilo zelo dobro obiskano. Konzul dr. Resi iz Ljubija-ne je imel prav lep nagovor. Upamo, da nas se večkrat obišče.
P. n. trgovce, obrtnike itd. opozarjamo na ugodno priliko inseriranja v „NARODNEM DNEVNIKU", ki izide za velikonočne praznike v pomnoženi nakladi. Tozadevna cenjena naročila sprejema uprava „ Narodnega Dneonika“ do- četrtka zvečer do 6. ure.
UPRAVA.
m Mariborska borza dela, ki se po odloku ministrstva za socialno politiko s 1. aprilom ukine, je bila tudi predmet zadnje občinske -seje mestnega sveta -mariborskega. Sklenil® «e je, da poskrbi m-estna občina za na-
imuj --/v j--, i—” nrasiua oDcina za nadaljnji obstoj le vazne institucije, to pa pod pogojem, da ji Del. zbornica v Ljubljani odstopi primerno vsoto kredita, ki je določen za vzdrževanje del. borz. Vsak primanjkljaj pa ibi krila mestna občina do časa, da država vzpostavi zopet to .institucijo.
m__ Nesreča v mariborski kurilnici. V soboto okoli 11. ure dop. je 50letni I. želar. ključavničar v 'kurilnica, pri delu tako težko ponesrečil, da je njegovo stanje res kritično. Pri popravi žel. stroja na odprtem tiru ga je vrgla vzmet s tako močjo v kanal, kamor se stresa .pepel, da se je močno poškodoval na glavi in si zmečkal prsni koš ter želodec. Prepeljan je bil z rešilnim vozom v mariborsko javno bolnico. Nesrečnež ima doma na smrt bolno ženo. Želimo skorajšnjo okrevanje.
DELO KOLA JUG OSO VENSKIH SESTER.
Kot smo že včeraj poročali se je vršil v nedeljo VI. redni občni zbor Kola jugoslo-venskih sester z že znanim dnevnim redom. Iz izčrpnega tajniškega poročila društvene tajnice ge. Engelmanove je razvidno, kako obširno, nesebično in plodonosno je bilo delo Kola jugoslovenskih sester, zlasti na karitativnem polju. Društvo je štelo v Sloveniji 26 podružnic z 7028 članicami.
Zelo važno delo v oziru nar. liigijene je izvršilo društvo s tem, da je snovalo ferijalne kolonije za revno deco. Poleg kolonij v Olševku in v Ribčah je društvo osnovalo tudi morsko kolonijo v Omišlju, kjer je bivalo poleti 45 slovenskih otrok in uživalo darove morja in solne«. Drugo kolonijo je društvo osnovalo v našem dolenjskem Meranu — Metliki! Tu se se je solnčilo in v Kulpi kopalo 92 otrok. Otroci so se zelo okrepili ter se vrnili polni kipečega zdravja v Ljubljano.
Minister narodnega zdravja je z ozirom na te uspehe obljubil Kolu dve lični barald, ki jih namerava društvo postaviti v Omišlju in tam postaviti na ta način trajno kolonijo otrok. Kolo je tudi preskrbelo nekaterim slovenskim otrokom počitnice v otroški koloniji v Selcih, ki jo vzdržuje znana ameriška dobrotnica m is Mabel Grujič.
Kolo ije na svoji božičnici v Ljubljani obdarilo z obleko in s čevlji 380 otrok in naklonilo podpore revnim otroškim bolnicam, ruskim dijakom in nekaterim slovenskim invalidom.
Društveni dohodki se stekajo iz prodaje oljk na Cvetno nedeljo, prodaje cvetja na velesejmu in iz članarine.
Društvo se nadeja nekaj dohodkov, ko priredi »Materinski dan« meseca maja in iz razstave v Pragi, Ikjer bo Kolo razstavilo narodne vezenine, poslikane lesne izdelke in drugo narodno blago ter se nadeja, da bo češko občinstvo rado kupovalo razstavljene predmete.
Tudi podružnice po deželi zelo marljivo delajo. Prirejajo gledališke predstave, božičnice z obdarovanjem otrok, cvetlične in bon-bončkove dneve, proslave in druge prireditve, gospodinjske in izobraževalne tečaje, propagirajo čitanje in naročanje ženskega časopisja, obračajo mnogo pažnje mladini itd. Even-uielni dobiček gre redno v karitaturne namene.
Blagajniško poročilo navaja 211.621 Din dohodkov in 174.925 Dim izdatkov. Razlika ■med dohodki in izdatki znaša torej 36.696
dinarjev.
Predsednica Franja Tavčarjeva je ob koncu pozvala vse navzoče, da delujejo v bodočem društvenem letu s podvojenimi silami v prospeh društva in v dosego njega lepih in zvišenih ciljev.
Občni zbor je sklenil poslali Njenemu Vel. kraljici Mariji brzojavno udanostni pokloni gospej Mabel G ruji cevi pa brzojavni pozdrav.
OBČNI ZBOR »LJUBLJANSKEGA ZVONA«.
V	nedeljo dne 28. t. m. se je vršil občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon v društvenih prostorih »Narodnega doma«. Ob polnoštevilni udeležbi je otvoril občni zbor predsednik Drenovec, ki je pozdravil yse navzoče, navedel imena zaslužnih društvenih članov ter se spomnil vseh preminulih članov. Izrekel je zahvalo časopisju za naklonjenost, društveni članici 'in marljivi pevki Pipo vi, ki je že 15 let od ustanovitve mešanega zbora v društvu, pa je v imenu društva podaril zlat društveni znak ter ji iskreno čestital.
Prva točka dnevnega reda je bilo tajniško poročilo. Tajnik Matul j je najprej prebral zapisnik zadnjega občnega zhora, nato pa očrtal delovanje društva tekom preteklega društvenega leta. Društvo je priredilo številne koncerte kot v Rogaški Slatini, Celju, Ljubljani, Litiji, Hrastniku, sodelovalo pa je pri številnih prireditvah, kot pri novinarskemu koncertu t. decembra, prireditvi Sokola na Taboru, Zveze obrtnih društev, pri proslavi 1000-ietnice hrvatškega kraljestva, ki so jo priredili hrvatski pevci v Zagrebu, udeležilo se je številnih sprejemov na kolodvoru itd.
Društvo je letos praznovalo 20-letnico društvenega obstoja, združeno hkrati s 25-letnico umetniškega ustvarjanja skladatelja Adamiča in 15-letnico svojega pevovodje Prelovca. Koncert v Unionski dvorani je ob tej priliki sijajno uspel. Društvo je dalije priredilo tra-dicijonelni Silvestrov večer, ki se je tudi ; dobro obnesel.
j Društvo ima sedaj 4 ženske in 8 moških
i	zborov. Iz pevskih zborov so se izločili 4 | solisti, ki pojejo sedaj kot ofieijetni kvartet j Ljubljanskega Zvona«. »Ljubljanski Zvon« je dalje razpisal in podelil več nagrad za najboljše kompozicije za zbore. Društveni zbori j so do sedaj imeli sle up n o 159 vaj, društveni ! odbor pa 21 se(j. »Ljubljanski Zvon« je iz-j dajal tudi »Zbore« za vokalno glasbo, ki so se zelo obnesli in so sedaj zelo razširjeni.
Nato je blagajnik Lombar podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je
društveno premoženje aktivno. Sledilo je še arhivarja in gospodarjevo poročilo.
Pevovodja P r el o v e c je v svojem govoru izčrpno naslikal delo društva v umetniškem oziru. Izlet v Beograd, je prinesel društvu novo življenje. Zbor se je marljivo vodil in je pokazal mnogo dobre volje. Po 20-letih se je društvu posrečilo, da si je pridobilo ugled elitnega pevskega zbora. Pri občinstvu se je to pokazalo ob priliki proslave dvajsetletnice, ko je bila dvorana nabito polna in tudi kritika je ugotovila visoko umetniško stopnjo »Ljubljanskega Zvona«. Iz zbora je izginila malenkostnost. Z vsemi pevskimi društvi vlada lepo razmerje. Prav lepo uspevajo tudi »Zbori«, ki jih izdaja »Ljubljanski Zvon«. Prelovec zavrača zahtevo, naj bodo
Zbori naslednik bivših »Novih Akordov«.
Zbori« so posvečeni izključno le vokalni glasbi. Uspeh »Zborov« je tudi, da sedaj že vsa pevska društva, tudi po deželi, pri skušnjah uporabljajo le partiture, kar se je včasih smatralo kot nedosegljivo. Naročnike imajo »Zbori« v vsej Sloveniji, mnogo pa. tudi v HrimtskJ, Srbiji, neodrešenem ozemlju in med ameriškimi rojaki. »Zbori« nameravajo uvesti tudi literamo-glasbeno prilogo.
»Ljubljanski Zvon« namerava letos proslaviti 400-letmdco Palestrine in jubilej Jakoba Petelina - Gallusa. — Govornik se zahvali vsem časopisom za naklonjenost, čestita Pi-povi in poživlja na nadaljne vztrajno delo. Sledilo je še poročilo revizorjev, nato pa volitve. Za predsednika je izvoljen Drenovec, v rev. odbor Grilc in Hartman, v ostali odbor pa Prelovec, Matulu, Lombar, Šulc, Gartner, Cizelj, Starič, Vizjalv, Moline, Ramšak. — Pri-slučajnosllh je Drenovec predlagal, naj se prispevki pevskemu zboru zvišajo od 1 Dim na 2 Din mesečno, kar je bilo sprejeto. Na koncu se je Pip o v a zah valila za izkazano čast, nakar se je občni zbor zaključil.
DOPIS.
LAŠKO.
Podružnica Slov. plan. društva v Sevnici je sklicala na pobudo planincev iz sosednih Okrajev za preteklo nedeljo sestanek v svrhto pogovora o načrt ih za intenzivnejši razvoj planinstva in tujskega prometa v Posavju. etUtanka so se udeležili v velikem številu planinci iz Sevnice Brežic, Zidanega mosta im Laškega. Po podpredsedniku sodniku g. Oražnu stavljeni predlog za razširjanje podružnice na okraj Laško in prenos sedeža na Zidani most kot center okrajev, je bil z odobravanjem sprejet. Podružnica bi imela tako dosti večji krajevni delokrog. Na sestanku se je opazilo, da imamo v naših vrstah dokaj navdušenih, idealnih in delavoljnih turistov. Omenjena širokookvirna podružnica bi lahko jMjstala predlaganim potom ena najmočnejših in najdejavnejših v Sloveniji. Tako se je članstvo n. pr. z navdušenjem oprijelo misli, da se postavi na Lisci, ki jo poseča ob nedeljah na stotine izletnikov, lej) planinski dom. V sličen dom naj bi se razširila tudi koča na Mrzlici. Ti načrti odpirajo članstvu iz laškega okraja izglede na skupna delovna torišča in izletišča s Posavčani. Prijave novih članov sprejemajo: v Trbovljah učitelj Anton Beg, v Hrastniku učitelj Miloš Roš, v Zidanem mostu učitelj Andrej Gostiša, v Laškem pa poštar Ivan Slavec. Novopr i stopi všii člani plačajo 10 Din vpijsmiine, 25 Din letne članarine ter 10 Din za legitimacijo. Občni zbor podružnice bo dne 18. aprila t. 1. v Zidanem mostu, zato naij se planinci in ljubitelji narave čim preje » pišejo med člane, da bodo že na tem zboru deležni vseh društvenih pravic. Planinstvo je za povdigo tujskega prometa velikanske važnosti. Zato trdno upamo, da bodo oni, ki sicer ne lazijo na hribe in ne po-sečajo naših krasnih, srce razveseljujočih izletnih postojank, a jim je vzlic temu ležeče na tem, da se pritegnejo v naše kraje tujci, podružnico vsaj gmotno podpirali. Vse občinstvo, asobito naše kmetsko ljudstvo pa prosimo, naj naših naprav (posebno markacij) ne poškoduje in ne uničuje. Vse naprave stanejo veliko truda in denarja. Dobiček od njih pa nimajo samo turisti, ampak v veliki meri tudi trgovci, obrtniki in kmetje. Saj umeri tujec-turist le tja svoje korake, kjer se mu nudijo urejene planinske razmere. Dežele, ki se lahko ponašajo z visokorazvitim tujskim prometom, slove že leta po svojem občnem blagostanju. Turistika- jim je odprla bogate vire dohodkov. Slutimo, da bo tudi Sloveniji turistika vir lepih dohodkov.
JUSTIFIKACIJA V CELJU.
Včeraj zjutraj je bil v Celju obešen ropar-
ski morilec Josip Hotko, ki je umoril in oro-
pal meseca februarja lanskega leta blizu vasi Sel mesarja Josipa Kraljiča iz Dobove. Hotko je bil trgovec in gostilničar, ker pa je prišel
v denarne ležkoče, je sklenil, da umori in oropa Kraljiča, o katerem je vedel, da ima, posebno, kadar gre po kupčijah, pri sebi večje svote denarja. Zalezoval ga je dalje časa, dokler ga ni končno pričakal usodepolne-
ga dne ob železniški-progi pri Selah ter uistrelil z lovsko puško, nakar mu je odvzel vso gotovino v skupnem znesku 11.130 Din ter uro in verižico. Ker je jel plačevati dolgove je obrnil nase sum, radi česar je bil aretiran in izrečen okrajnemu sodišču v Brežicah. Sprva je trdovratno tajil, končno pa je priznal. Izkazalo se je tudi, da je priznal svoj zločin še isti večer, ko ga je izvršil, svoji ženi.
Dne 4. junija je bil obsojen v Celju na smrt na vešalih, nakar je jel simulirati blaznost. Poslali so ga v Ljubljano na opazovanje, kjer pa je bil razkrinkan kot simulant. Kljub temu je igral vlogo umobolnega dalje.
Ko so mu v nedeljo (sporočili, da bo drugi dan obešen, je bil popolnoma miren, samo malo debelo je požrl sline.
Jedel je z velikim apetitom ter popil tekom večera in noči tudi liter vina, sicer je pa ležal mirno v postelji, zavit preko glave v odejo. Izpovedati se ni dal.
Tudi na morišče je šel popolnoma mirno ter ves čas ni črhnil niti besedice. Eksekucija je potekla brez incidenta. Smrt je nastopila po 8 minutah in pol.
Šport.
Cambridge zmagovalec v veslaški dirki Ox-ford - Cambridge. V nasprotju z lanskim letom, ko je dirko ovirala razburkana Temza, in je Oxford ravno vsled tega podlegel, ker je voda vdrla v čoln, je bila voda v soboto mirna in gladka ko zrcalo. Nešteti tisoči so hiteli od 8. ure zjutraj naprej na bregove Temze. Naval občinstva je bal tako silen, da je moralo že ob pol deseti uri dopoldne nastopiti več tisoč policijskih stražnikov, ki so vršili rediteljsko službo za dirko, ki se je začela ob pol eni uri popoldne. Šanse so bile
Hockev - veleturnir v Hamburgu. O velikonočnih praznikih se bo vršila v Hamburgu doseda} največja Ho;-key prireditev sveta. Nič manj ko 24 moštev, med temi tri angleška, dve kopenhagenski, eno švicarsko in številni teami iz vseh delov Nemčije se vde-leže tega turnirja. Seveda ne smemo prezreti, da štejejo k tem 24 moštvom seniorji, ju-niiorji, stari gospodji in damski teami.
Dvoboj Tliunberg - Skutuabb. V soboto je zmagal v Helsingforsu lanski svetovni, mojster Claes Thumberg \ teku na 500 m odločilno v 45.8 sek. proti evropejskemu mojstru Skutnabblu, ki je rabil za to progo 48.1. N*i * 500 m pa je bil Skutnabb prvi v
9	: 18.4 min., dočini je bil Thunberg drugi z 9:23.1; Rus Aleksejev se je placiral kot tretji z 9 : 32.1.
Prvi poskusni polet WiIkinsove ekspedicije na severni tečaj ponesrečil. Enomotorni Fokker-aeropla.n, s kaiterim je napravil kapitan Wilkiais prešli teden poskusni polet, je ponesrečil. Letalo je padlo iz višine 30 m na tla in se težko poškodovalo. Wilkin.s in pilot Eilson sta ostala nepoškodovana. Vsled poprave Fokkerja se bo ekspedicija zopet zakasnila. Z večjim Fokkerjem dosedaj še niso napravili poskusnega poleta.
ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU.
Včeraj se je pričelo igrati XVII. (zadnje) kolo. Jano\vsky je porazil dr. Mi oh el a, vse ostale igre so bile prekinjene ier se nadaljujejo danes.
Grospodarstic«
LJUBLJANSKA BORZA.
ponedeljek, xtf.’ iu ».'e? 192t>.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leia 1921 den. 74, bi. 7(5; Tobačne srečke iz leta Zastavni lisii Kranj-
socev bi. 170; kockcvec 100 mm bi. 150; ore- lja, Polno držav je, ki imajo večji obseg novec 50 mm bi. 140; zdrob bi. 130; rovni ( ko Nemčija in ni niti govora, da bi se sma-bi. 120. — Žito in poljski pridelki: Pšenica trale za velesilo. Kolonije? -Tudi teh
ž den 28g b] 293 z se neposredno pred začetkom dirke enake, j deželne bmke den. 20, bi. 22; Kom. za-kerje premoč Cambridga v zadnjem tednu : •dolžnjce Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; m c;no trpela, ker je moral vsled izčrpanost. c	£nk;l	d.	d	Ceilje	den.	200,	bi.
vec veslačev vpostavita rezerve.	j	205 ^ 202; Ljubljanska kreditna banj«,
Pri žrebanju je dobil Oxford lažjo progo	j	Ljubljana den. 190;	Merkantilna banka, Ko-
in je iz pečetka tudi nekoliko prehitel sMpje*	|	fevje den. 100, bi. 104; Prva	hrvaška stedi-
ga nasprotnika. Do razdalje ene milje sta bi-	,	011ica> Zagreb den.	862, bi.	870; Slavenska
li obe osmici v isti višini. Potem pa je Cam-	i	banka- d. d., Zagreb	den. 50;	Kreditni zavod
bridge končnoveljavno prevzel vodstvo. Ko je Cambridge s krasnim sunkom švignil mimo Oxfordove ©srnice, se je šele opazila razlika med obema nioštvima, ker Oxfordovo moštvo je napravilo u-tis skrajne utrujenosti: peti mož je še komaj držal veslo. Cambridge je z lahkoto zmagal za tri dolžnine čolna. ČaB dirke: 19 min 29 sekund; rekordni čas iz 1. 1911, ko je zmagal Oxford, je znašal 18 minut 29 sekud. Krmar Cambridga je že 3 leta zaporedoma pripeljal svojo osmico do cilja.
V	tenis-matchu Pariz - London, ki se je to dni odigral v Parizu, so vodili prva dva dni Londončani. Tretji dan, v nedeljo, pa sio 'jih Parižani prehiteli in si izbojevali končno zmago z 12 : 9.	— V Cames-u je zmagal
v ringlu Cochet proti Aeseldimannu z lahkoto 6:4. <> : 3, 6 : O. V mešani igri ata zmagala miss Wills- Cochet, ki sploh nista imele resnih konkurentov.
Kje je nastopil Houbeu. Houben je zopet dobil več vabil v Ameriko in Amerikanci se hvalijo, da pride pomladi za 6 mesecev- k njim. Nemški listi pa trdijo nasprotno, da bo nastopil 30. maja v Vratislavi proti Komiku in da bo 27. julija igral revanche-tnatch v Krefeldu. Zasiguran je baje tudi njegov nastop v Hamburgu za 3. juni in Start v Bo-chumu za 6. julij.
za trg. i. ind., Ljubljana den. 165, bi. 175: Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. ICO, bi. 105; Trbovelj, prem ogok opna družba, Ljubljana den. 352, bi. 357; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; -Stavbna družba* d. d., Ljubljana den. 60, bi. 70; >šešir , tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115. bi. 120, zaklj. 115.
Blago: Les: Deske smrekove, paral, ostro-robe, suhe, I., II., 25 mm, 4 m dolž., od 16 cm napr., media 26 cm, foo vag. meja 1 vag., den. 590, bi. 590, zaidj. 590; deske smrekove, paral, ostrorobe, suhe, 25 mm. 35 mm in 45 oran, od 18 cm naprej, media 27 cm, fco vag. meja 1 vag., den. 620, bi. 620, zaklj. 620; bukovi neobroblj. plohi, 50, 60, 70, 80 mm, od 2 ni napr., od 16 do 60 cm, 1., II. s 15% III., fco vagon meja 1 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 300; smrelkove-jelove d;e«ke. 20 mm.
111. vrsta, 220—343, media 35, fco meja. tranz.
2	vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500. — Premog za 1 tono: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec bi. 500; koeko-vec bi. 450; orehovec bi. 400; zdrob bi. 350. Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm bi. 260; koekovec 35/60 mm bi. 240; orehovec 20/35 mjn bi. 210; zdrob 10/20 bi. 190. Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: ko-
bačka, 76/77, Eco vag. nakl. post. bi. 283; koruza, času prim. suha, fco Postojna tranz., za april bi. 160; Koruza, času prim. suha, par. • Šid bi. 117.50; koruza času primerno suha, fco vag. nakl. postaja bi. 113; koruza m lev na, (Mahlmais), par. Beli Manastir bi. 145; koruza, umet. suš., fco vag. nakl. post. bi. 140; koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana bi. 165; koruza činkvantin, par. Beli Manastir blago 185; ajda, fco vagon Ljubljana bi. 260; oves rešetani, fco vagon naklad, postaja bi 172.50; otrobi drobni, fco vagon nakl. Trosi. bi. 115; rž domača, fco vagon Beltinci bi. 210; proso rumeno, fco vag. Beltinci bi. 210; fižol beli, fco vag. nakl. post. bi. 150; čebuljček, -fco vag. Novi Sad bi. 500; krompir beli, fco vag. Beltinci bi. 76. — Gradbeni materija!: Ia Portland-cement dalmatinski v jutavreeah fco Split bi. 40; v papirnatih vrečah, fco split bi. 44.
BORZE.
Zagreb, dne 29. marca. Devize: Ne\vyork ček 56.68—56.98, London izipl. 276.1—277.3, ček 276.1—277.3, Pariz 197—199, Curih 1093.3« do 1097.36, ček 1093.54—1097.54, Praga 168.173 do 169.173, ček ratvnoiako.
X Davčna prostot za nove hiše. Veljavnost Uredbe z dne 19. julija 1920 (»Uradni list« št. 291-91 ex 1920), ki dovoljuje za nove zgradbe daljšo davčno prostost, je potekla koncem koledarskega leta 1925. Gospodarski krogi v Sloveniji, načelu jim Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so že tekom leta 1925 opozorili odločne foktorje na nujno potrebo, da se navedena Uredba podaljša za dobo nadaljnjih treh let, to je do konca 1. 1928. Ker je ta opozoritev ostala brezuspešna, je predsednik Centrale industrijskih korporacij dr. Windischer na zadnjem centralnem zboru znova opozoril na potrebo podaljšanja navedene uredbe v interesu okrepitve stanovanjskega gibanja in omi-Ijenja stanovanjske bede. Kakor čujemo, je generalna direkcija neposrednih davkov vpo-števala ta predlog in ga sprejela v finančni zakon za 1. 1926-27, ki stopi v veljavo dne
1.	aprila t. 1.
To In ono.
KAJ JE VELESILA?
Nemčija je zahtevala, da je samo ona sprejeta kot stalni član Sveta Zveze narodov zato, ker je veljalo dosedaj, da je tako mesto prihranjeno samo za velesile. S tem je hotela Nemčija doseči, da je enaka med enakimi in da se pogaja navzlic porazu v svetovni vojni z zavezniki kot velesila.
Kakor hitro pa bi postala stalen član Sveta Zveze narodov tudi Poljska, potem ne bi bila sprejeta Nemčija kot velesila, ker Poljska po splošnem mnenju ni velesila. Kaj pa je sploh velesila?
Pojem velesile je nastal šele za časa Lu-d&vil<;i XIV. tn »lasti v Napoleonovi dobi. Zunanji' znnft vpleti ie Wl: 'ta }1h MSTOpaJl) pri tujih vladah veleposlaniki (Botsehafter), dočim imajo druge države le poslanike (Ge-sandter).
Toda ta zunanji znak ne drži, ker iz nekdanjih časov veličine ima Španska še danes veleposlanike, dočini jih Poljska nima.
Kaj so drugi znaki velesile? Silna vojska? Ta znak za Nemčijo ne drži, ker je Nemčii ja razorožena. Velikost o z e m -
XT -■	'J'
Nemca ja nima. Gospodarsko bogastvo ? Niti to ne velja za Nemčijo, ki ima plačevati vojno odškodnino.
Ni sigurnih zunanjih znakov za velesilo, vendar pa vsak splošno čuti, katera država • je velesila in katera ne. Gre za ves izraz sile, ki jo predstavlja kaka država in to se še bolj čuti v - negativni obliki, če mi Nemčija v Zvezi narodov, potem vsakdo čuti, da manj" ka bistvene komponente evropskega sožitp-In zato je Nemčija velesila, kakor so Italija, Francija, Anglija, Rusija, Japonska in Amerika in zato bo velesila tudi Kitajska, kakor hitro bo urejena in imela vlado, ki bo res predstavljala silo kitajskega naroda. Ravno
teko pa bomo prišli še do mohamedanske
velesile, ko bo mohamedanski svet prenehal biti kolonialen narod.
NEUSPEH PROHIBICIJE TUDI NA FINSKEM.
Kakor v Sev. Ameriki Združenih državah-tako je tudi na Finskem popolnoma prepovedano točenje alkoholnih pijač in sicer s prav enakim negativnim uspehom. Danes s® na Finskem pije več ko pred prepovedjj-Odstotek zaradi pijanosti aretiranih ljudi j0 znašal pred prepovedjo 6.5, danes znaša 9-3-Policijska statistika pravi, da je v 95 inesUJ poraba alkohola narastla, v 9 padla in v h'1' najstih se je porabilo- alkohola toliko ko preje. Na vaseh je še slabše. Tudi drug’ uradi objavljajo slična poročila in je zato propaganda za omiljenje sedanjega protialkoholnega zakona mečno narasla.
ŠKODLJIVE POSLEDICE NIKOTINA.
O tej temi je predaval te dni na dunajskem vseučilišču znani dunajski zdravnik dr. Zajiček. Na podlagi dolgoletnih znanstvenih izkušenj je ugotovil, da je nikotin še mnogo bolj škodljiv kot alkohol. LJpliv nikotina specielno za one notranje organe, ki so za ohranitev zdravja in mladostne moči najvažnejši je naravnost devastatoričen. Najstrašnejše upliva pušenje tobaka na spolne žleze. Pri ženskah se izraža ta upliv n »redko v nenadnem prekinjenj-u nosečnosti. Tako Pf1 moških kot pri ženskah je ena od posledic pretiranega pušenja oslabljenje delovanja spolnih žlez. Kaj pomeni to, kar se tiče predčasnega postaranja, so dokazala baš najnovejša znanstvena raziskovanja.
Nikotin je pa že iz drugega vzroka bolj škodljiv kot alkohol. Alkoholik škoduje predvsem, samemu sebi, kadilec pa ogroža tudi svojo okolico. Že samo dalje časa trajajoče požiranje dima povzroča zastrupljenje. Dokaz zato so kavarnarški markerji-neka-dalci, oziroma njihovi bledi obrazi z ohlapnimi potezami. Visoki procentualni postavek tuberkuloze med markerji je takisto dokaz za to dejstvo.
Mnogo bolj škodljiv kot za moške je nikotin za ženske. Emancipirane Evine hčere, ki posnemajo s puhanjem tobaka moške, so kakor otroci. Niso s.i v svesti USOdepolnlY
TT^ledfr sVejff riTmPffe,' ki se v*** ia»fr zale pri njih mnogo hitreje kot pri moškin v obliki vsaiinitve spolnih šlez in predčasnega postaranja.
Pravljice za deco. Zensko telovadno društvo »Atena priredi v sredo 24. t. m. ob 4. uri popoldne v dramskem gledališču poslednjo prireditev te vrste, pri kateri bo ena pravljica tudi scenično nakazana.
VSAKDO
**
ter k nedosežnimi pletilnimi stroji
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo i>ajboljših
Šivalnih stroj e v
Orltziier^ in
dubied«.
edino pri tvrdki
Te si nabavi pod ugodnimi pogoji
JOSIP PELETINC, Ljubljana
blizu' Pršernoveega spomenika ob vodi levo.
j	!
V restavraciji |	,Pod skelco*	j
:	Mestni	trg	št.	11	J
•	•
•	se točijo pristna ter pitna vina.	:
S	Preko ulice 1 Din ceneje.	;
MAL!
Cene oglasom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
Vsako sredo, sobolo in nedeljo od 20.—24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9.—13. ure zajutrkovalni koncert.
Gospodična
v starosti 30 let si želi živahne ko-Tespondenc« z gospodom iste starosti. Ženitev ni izključena. — Ponudbe na upravo lista pod: »Cvetoča pomlad«.
MU služkinje, mlnlm ali kal Mm
išče sicer ne več mlado, toda zdravo, krepko, pridno in inteligentno mutasto dekle z dobrimi izpričevali. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva«.
Stekleno
vVr&Iino opeko imajo »talno v »n Združene opekarne d. d. ' Ljubljani. ___________________
Knjigovodkinja
samostojna moč z večletno prakso, vešča dvostavnega knjigovodstva, korespondence ter vseh pisarniških del išče službe. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Knjigovodkinja 18<.
Postranski zaslužek
primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki t Din. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
OROM
m	uu«suis>
KOLODVOB9KA lKI0i 4tL
f> fesa®«avHeniM«
POJSaulMICBi
MoJFia«? k’,
* m.	»O«!«
In peni huliuitalr.il pugojil.
cpeMSi voa S. O. S. **»	Skomm«.
Sobo
s separatnim vhodom išče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. _____________
Damam in gospodom
se nudi lep zasluzek z lazpeinva-njeni parfumerije. Potreben kapital 200.— Din za vzorce. Pismene ponudbe pod »•Postranski zaslužek na propaganda d. z o. z., Ljubljana, šeleniburdova ulica 7/11.
KOKS - ČEBIN
tjiite 1/11. - Tslefon 56.
Naročajte in širite »Narodni Dnevnik"! lllllllIllIlIlllIllilllllllllimillHHillH
TRO. IND- 1>- D*
TJ.ko Knjloe, pr«vlln, cen»e, račune,	^,“s”
lepake« broSu^e, posetnice In razglednice. ,u|evsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- lastna knjigoveznica.
KfHB&lAlVA . SIMON GREGORČIČEV A US.. 13. - TEI.EFON i
fodalatdj In «*g«vot«i urednik ALEKSANDER MLEZNIBAR. - Za tiskara« >MerkuT< » Ljubljani Andr*j S«t«.