8. iteulIKa. V Ljubljani, v soboto, 11. Januarja 1908. 1 1 m. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse lete 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vse drage dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravntttvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34, Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon št. 85. Sistem Staž. Odkar je gospod Božidar Schvrarz deželni predsednik, so na Kranjskem zavladale razmere, ki so kakor jajce jajcu podobne razmeram v slavnozna- ui Škandaliciji. Nered in zlohotna samovoljnost v državni upravi sta provzročili veliko in utemeljeno nevoljo v vseh krogih prebivalstva. Nezadovoljno je meščanstvo, nezadovoljno pa tudi pri prosto ljudstvo, ki samo po krivdi vlade ne pride do zažel jenih državnih podpor. Celo med klerikalci vlada nezadovoljnost in prav radovedni smo, kdaj bo dr. Ignacij Žitnik obračunal z gospodom Schwarzem, kakor mu je javno obljubil v »Slovencu «. i_ e so Schwarzevega sistema že klerikalci siti, kaj naj rečemo šele naprednjaki. Klerikalcem stori Schwarz vse, samo da ne nasprotujejo njih zahteve nemškim težnjam, klerikalcem iz-l>olni Schwarz vsako željo, samo da ni v navzkrižju z interesi Nemcev, zakaj povspeševanjo nem-š t v a na Kranjskem, to je prva in poglavitna skrb gospoda Schwarza, druga njegova skrb pa je oškodovati in o-slabiti narodno - napredno stranko na korist v narodnih stvareh popolnoma mlačnega klerikalizma. Za upravo samo se g. Schwarz tako malo zanima, da mu je ljudski glas dal priimek: »Der Herr Nichtin-formiert.« G. Schwarz ni namreč nikdar informiran. S toliko večjo vnemo pa dela g. Schwarz za n e m š t v o. Po njegovi zaslugi stii prišli Draga in Trava v nemško oblast, po njegovi zaslugi vlada na Jesenicah anarhija, po njegovi zaslugi in vsled izdajstva klerikalce^* se je postavil v Ljubljani nov steber uemškemu mostu do Adrije v obliki nepotrebne nemške gimnazije, na kateri 20 dijakom slovenske narodnosti niti pouka v materinščini ne privošči. In takih zaslug ima g. Schwarz še mnogo. Steber nemštva na Kranjskem so nemški uradniki inprofesorji. Nemški trgovec in nemški obrtnik sta. navezana na slovenske odjemalce in vsled tega sta v ožji, intimnejši dotiki s slovenskim ljudstvom. Posledica tega je, da je ž njimi laglje izhajati. Uradnik in profesor pa sta od prebivalstva ne-odvisna in ker uživata pri vladi vso I »od poro in ker ju vlada v vsakem slučaju ščiti, nastopata prešerno, drzno in oblastno. Nemški uradniki in profesorji vodijo na Kranjskem boj zoper slovenski narod. Gospod Schwarz skrbi kolikor mogoče, da to nemštvo podpre in pomnoži. Najbolje se to vidi pri u r a d-ništvu politične uprave. Poglejmo k deželni vladi. Vsi odločilni faktorji pri deželni vladi so fanatični Nemci. Prezidij je ves nemškona-cijonalen in klerikalen. Upravni refe-rentje so skoro sami Nemci in šolski referat ima popolnoma v rokah Slovencem skrajno nasprotni Kalten-egger, ki na obdolžitve ne prav častnega značaja ni vložil tožbe. Za sedanjost je torej dobro preskrbljeno v prid Nemcem. Toda gosp. Schwarz skrbi tudi za prihodnjost, in prav vtem se kaže značaj njegovega sistema in slovenstvu sovražna tendenca njegovih prizadevanj. Prejšnji dež. predsednik baron Hein je bil gotovo vnet Nemec, a bil je tudi razumen človek, ki je vedel, da je dobra uprava nemogoča, če nradništvo ni zmožno slovenskega jezika. Zahteval je brezpogojno od vsakega uradnika, da zna popolnoma slovenski. Vsled tega niso tnjci več tako silili v politično slnžbo na Kranjskem kakor poprej in so precej izostali tisti zloglasni protežiranci, ki so za nekaj let hodili na Kranjsko lenobo past in zgago delat, potem pa po lestvi protekcije in korupcije splezali v kako ministrstvo. Gospod Schwarz je prav v te m o z i r u uveljavil čisto nov sistem. Njegov princip je, da se mora iztrebiti slovensko nradništvo iz politične u p r a v e. Hein je zahteval, da mora vsak uradnik slovenski znati in je pri nastavljanju uradnikov gledal na njih zmožnost. Schwarz pa nič ne vpraša za jezikovno usposobljenost in zahteva le eno: Kdor hoče vstopiti pri politični upravi, mora biti Nemec. Odkar je gospod Schwarz deželni predsednik, je sprejel 12 praktikan-tov. Med t e rn i je devet Nemcev, ki ne razumejo nobene slovenske besede. Po uradni »Laibacher Zeitung« posnemamo njih imena: Schaffcr, Strictius, Schimek, Ambrositsch, Foregger, Keller, Fel-binger, Pinkaua in Kommers. Te ljudi so nabrali iz vseh krajev širne Avstrije, od obali temne Mure do raz-prostranih nižjeavstrijskih in moravskih ravnin od premogorodne &lezi-je tja do domovine tragično smešnega Andreja Hoferja. Vse je pobral gospod Schwarz, kar je le mogel dobiti, vse je bilo dobro, tudi najbolj manjvredno blago, samo da doti č-n i k n i i m e 1 m a d e ž a slovenske narodnosti. Nasprotno pa je vlada dva Slovenca, ki sta hotela vstopiti v politično službo na Kranjskem odklonila, samo zato, ker sta Slovenca. Pa ne dovolj tega. Gospod Sehwarz je morda čutil, da utegne kdo na Dunaju opozoriti na njegov sistem in njega nezaslišano krivič-nost, da utegne javnost ugovarjati njegovemu početju in se je za ta slučaj zavaroval z makijavelistiškim sredstvom. Poslal je na Dunaj poročilo, v katerem se je osmelil trditi, da je politična oprava v zadnjem časa po slovenskih uradnikih preveč naci-j ona lizi rana in da jo je treba regenerirati s sprejemanjem nemških praktikantov, kajti samo ti da so zanesljivi stebri. Naj gospodine Schwarz nikar ne poskusi tega tajiti. To poročilo je šlo na Dunaj, če tudi kot strogo tajna prezidijalna stvar inje tudi prišlo na Dunaj. To poročilo je nekaj nečuvenega. S tem poročilom se očita slovenskim uradnikom, da zapostavljajo svoje službene dolžnosti za narodna prizadevanja, da so v prvi vrsti narodni, potem šele državni uradniki. Ko bi bilo le sence resnice na tem, bi nič ne rekli, dasi šef s takim poročilom č r -n i svoje lastno uradništvo. Toda slovenski politični uradniki so tako krotke ovčice, da se komaj gibati upajo. Slovenski politični uradniki sešeslo venski govoriti ne upajo, ker se boje nemških denuncijacij, kaj šele da bi dejansko kdaj pesvedočili svojo slovensko narodnost. Agresivno n a c i j o n a ln i sosamonemški uradniki na Kranjskem. O tem za slovenske uradnike obrekljivem poročila gosp. Schwarza in o tem sistemu seveda danes ni bila izročena zadnja beseda. Dolžnost j) o 1 i t i č n i h voditeljev j e , da vzamejo to stvar v roke in sicer energično in brezobzirno. _ Je enkrat: Odkrita beseda. V 290. številki lanskega leta smo prinesli članek »Odkrita beseda«. Objavili smo izjavo, ki so jo poslala graška akademična društva »Tabor«, »Triglav« in »Srbadija« akademične- mu društvu »Hrvatski« v Gradcu. V tej izjavi se Članom »Hrvatske« očita, da so kršili jugoslovansko vzajemnost, ker so pustili ob priliki zadnjih dijaških nemirov na graške m vseučilišču jugoslovansko dijaštvo na cedilu. Očita se jim nekolegialno postopanje napram ostalemu jugoslovanskemu, sosebno še napram slovenskemu dijaštvu in napram hrvaškim dijakom iz Istre in Dalmacije, ker jih oškodujejo na njihovih pravicah s tem, da dajejo našim nasprotnikom orožje v roke s svojim zatrjevanjem, da so samo »gosti« na graški univerzi. Končno izjavljajo imenovana jugoslovanska društva, da prekinejo vsak stik z akademičnirn društvom »Hrvatsta«, dokler ne opraviči svojega ravnanja. Izjavi smo priklopili obširen komentar, kjer so navedena dejstva. Ta dejstva so hud poper za »Hrvatsko« v Gradcu »Zvonimira« na Dunaju. Zadnji je odgovoril na težka očitanja z molkom. »Hrvatska« pa je odgovorila s sledečim dopisom: Gradec, 16. dee. 1907. Slavno društvo! Izvanredna skupština »Hrvatske«, koja se držala dne 14. o. mj. primila je na znanje Vašu »izjavu«, p r? trna kojoj će se društvo vladati, dok se ne uvjerite, da ste na krivom putu. Za odbor »H r v a t s k e«: S. Orhanovic, 1. r; Vuletić, 1. r. No, »Tabor«, »Triglav«, »Srbadija«, zdaj pa imate, Vi t e fn a krivem pot u«! In zakaj ? Ker ste gospodom iz »Hrvatske« povedali par bridkih resnic in ker ti gospodje nimajo poguma se sploh lotiti zagovora. Niti poskusiti ne marajo! Zato pa ste vi, ker ste jim pregreške očitali, »na krivem kotu«. Res, originalno! Slovenski in hrvaški javnosti predlagamo vso zadevo. Javnost n a j s o d i — a naj krivca tudi obsodi! Radikalna operacija bo gotovo na mestu. Že pri objavi omenjene izjave smo apelirali na javnost, zlasti hrvaško, da naj vso zadevo presodi in skuša pripeljati gotov«' gospode na pravo pot. Ne vemo, če se je in v koliko se je naši želji ustreglo. Znano nam je samo to, da je uspeh ničev. Zato se obračamo še enkrat na javnost. Od strani javnosti se naj skuša vplivati na nekatere elemente. Zdaj je za to prilika, a je tudi zadnji čas. Ce pridejo taki ljudje, ki jim je veljala naša izjava, med narod, ne bodo narodni voditelji in učitelji, kvečjemu da ga bodo speljali v pogubo. Drevo se upogne, dokler je še mlado! Y. JubllejsKo rozstauo u Prasi L 1908. Na velikanskem prostoru na vzhodu mesta Prage zidajo vedno hitrejše in hitrejše velika in krasna poslopja za razstavo, katera bode začetku maja odprla vrata tisočim in tisočim obiskovalcem. Neposredno pri vhodu v razstavo bode že obiskovalca razočaral krasen prizor: pozdravil bode obiskovalca nov koridor z belimi stebri in čez te visečimi cvetlicami. Skozi ta koridor se pride k krasnim nasadom, kateri so zgotovljeni po načrtih tvrdke J. Krysa, ki samo prijetnega pomladanskega solnca čakajo, da se razcvetejo. V bližini se nahaja velikanska stavba paviljona mesta Prage, ki je zidan po načrtih arhitekta A. Hrubega, kjer bodo razstavljene stare znamenitosti Prago. V bližini bode sezidan po načrtih prof. Klenka pl. Vlastimila enonad-stropni paviljon praške trgovsko zbornice in njenih stranskih institutov. Zraven teh poslopij stoji cela vrsta privatnih paviljonov, potem paviljon za banke, denarne in zavarovalne zavode, zidan po načrtih arhitekta Fanta, potem veliki paviljon za razstavo poljedelskih strojev.Na zgornjem prostoru za razstavo je že postavljen velikanski paviljon za najrazličnejše stroje, ki naj pokažejo, kako zelo je napredovala slovanska industrija v tej stroki. Dela tega paviljona vodi arhitekt V. Gregor; čez 300 delavcev ima opravila samo pri tem paviljonu. Visočina notranjega prostora, kjer bodo stroji, je 28 m. Na severni strani tega paviljona bode krasna terasa, odkoder bode prekrasen razgled na dolenji del razstave. Od te terase peljejo široke, impozantne stopnice iz betona (od tvrdke Hruza & Rosenberg) na nov prostor, kateri je obmejen od paviljonov, ki so določeni za keramijsko in stekleno industrijo ih pa od paviljona, kjer bodo razstavljene šolske stvari. Za glavnim drevoredom že delajo poslopja in paviljone, ki bodo ob-inejevali prostor 180 m dolg in 140 m širok. Tu že zidajo poslopje, kjer bode razstava stvari iz različnih mest, projektirana od arhitektu Ju^ticha, nadalje dva največja paviljona iz lesa, in sicer: za živila (projektant Hubschmann) in za grafično in papirnato industrijo (projektant arhitekt Dlabač). Nadalje zidajo na tem prostoru tri druge, skupno od prof. LISTEK. Budonr naše Minke. Spisal dr. K. Pa vam je požre naša Minka, da nikdar take! Pomislite, naenkrat, kar čez noč, jej naš loži ni bil več po godu; elegantni naš loži; v katerem sem prebil, ne vem, koliko srečnih let. »Ti trije borni kabinetki! Vsak obrtnik jih šteje več. Potem pa tu v podstrešju! Ba, to vendar ni za ljudi iz boljše hiše! In pa še celo na robu mesta! No, prosim te, papa, ali te ni nič sram sprejemati posete tu na kmetih?« Tako je čevrljala dan za dnevom. In nič ni pomagalo, če sem ugovarjal: »Minka, glej, ti hudo pretiravaš! Prosim, tri meščanske sobe imamo. In za nas je to popolnoma dovolj. Saj so še te navadno prazne, ko sem jaz v uradu, ti v šoli. In kaj segečeš 0 podstrešju? V nadstropju tretjem smo. Pa kaj zato? Gor prihaja manj Prahu in manj ropota. Ce pa stanujemo v predmestju, še to nikakor ni *»a kmetih. Pa ko bi tudi bilo. Imamo Pa čistejši zrak in pa zelenje naokrog. M ni tako?« Toda opravil nisem nič, prav nič. W> nosek se ji je obesil. Veste, ti-*ti fini nosek, ki kakor izklesan iz be- lordečega kristala v svet štrli izziv-nodrzno. Pa jamici v nosku sta se ji napeli; pravzaprav napeli ne, ampak napenjali sta se kakor snežnobeli popki v zgodnjem mladoletju, predno počijo. Drugi dan je pa že zopet pela staro pesem: »Ti trije borni kabinetki —.« In jaz, kaj češ? Vdal sem se. Sicer ne njej. Bog me varuj! To bi bila lepa vzgoja, kaj! Ampak vdal sem se svojemu treznemu razsodku. Mh! sem si mislil, s tremi sobami res težko izhajaš. To se pravi, niti ne izhajaš ne, ker samega sebe v resnici nimaš dati ni kam ni kje: Kaj ne? V spalnici se spi, v jedilnici se je, v po-setnici se sprejemajo poseti. Torej kadar ne spiš, ne ješ in posetov ne prejemaš, tedaj si v njem brez strehe. In če se hočeš pri svojem ognjišču greti, moraš iti naravnost k štedilniku v kuhinjo, notabene, ako ni-ma kuharica nič zoper to. Potemtakem je brezdvomno, da bi potreboval še ene sobe, takole sam zase. Pa priprosta bi morala biti, brez tiste lepotične navlake, ki je samo v sitnost in spodtiko. Pred vsem naj se ob njenih stenah brez prerekanja vali tobačni dim in pa noge naj imajo neomejeno prostost v njej, da nisi primoran jih polagati samo na tla, ampak da jih položiš lahko prav tako na stol in kanape, če ti prija bolj tako. Tako, da naša Minka ima le prav. Saj pravim, soli pa ima, soli, dekle in pa jeziček na pravem mestu. Zato pa, ko je spet nekoč odvila svoje orgelce, ustavim njihovo drdra-nje, rekši: »Minka, potolaži se! Sicer ne, ker ti tako želiš, ampak ker je naš loži zares neroden in nepripraven, ga mislim premeniti. Pravkar listkam po anoneah, če bi bilo kje kaj ugodnega za nas. Zdaj bi pa morali videti, kako se je zablisnilo v njenih plavih očkih. Kakor če se v lepi, jasni noči utrne zvezdica ne neizmernem, modrem nebu. Pa poskočila je ter tlesknila z ročico ob ročico, da je kanarček v kletki tam ob oknu ves preplašen sfrfotal s perutmi, Hektor pa, ki je dremal na preprogi pod pisalno mizo, privzdignil glavo in s svojimi velikimi očmi začuden gledal njo in mene. Pa Minka ju je kmalu pomirila. Najprej je vlekla h kletki stol ter stopivši nanj je začela kanarčku pripovedovati novic novico, nato pa se spravila k Hek-torju pod mizo ter ga gladeč po mehki dlaki obvestila o nameravani selitvi. In ko je kanarček zopet zapel, hektor pa zadremal, tedaj sem prišel jaz na vrsto. Ovila se mi je okrog vratu ter me poljubila, kakor samo naša Minka zna. Nato parni je rekla: »Veš, papa, po anoneah ti pa ni treba listkati kar-nič. Jar že vem za stanovanje. Včeraj sem si ga ogledala.« »Pojdi no! Ti si si ga ogledala! Kje neki?« »Res, res! V Osojni kov i vili. Osojnikova Lada mi ga je pokazala, ko sva šli domu iz šole. Pa prav pripravno je in moderno. Veš, v mezaninu; in jaz bom imela ondi svoj budo-ar. Veš!« Na glas bi se ji bil nasmejal; toda pri izgovoru besed mezanin in budonr je tako ljubko zaokrožila svoje rožnate ustnice, da sem se ji od občudovanja mogel samo nasmehniti. »Kako pa veš, kaj je budoar?« sem jo nato smehljaje vprašal. »Seveda vem. Kako bi ne. Saj sem čitala v maminem žurnalu. Tu tam sem brala, da ga ima vsaka boljša dama«. Tako sva se pomenkovala, ona z važno resnostjo, jaz pa šaleč se ž njo. Pomenka konec pa je resen bil za oba. Kar naenkrat namreč mi posadi klobuk na glavo s i leč, da naj k rat k o malo grem najemat stanovanje, sicer da bode sama šla. Jaz sem se ji seve uprl. Toda ko je porabi vsi argumente posegla po solzah, ki so debele kakor grah in svetle kakor rosne kapljice, kadar jih oblije solnce z zlatimi prameni, začele lest i po baržunu nje rdečih lic, tedaj je strla moj upor, ker drugo vse prenašam laglje, samo solza ne, zlasti onib naše Minke ne. , Zato sem šel ter stanovanje res najel. Pa moram reči, da ne nerad, ker je v resnici šik bilo in konforta-bel. Saj pravim, okus pa ima dekle. Predvsem mi je ugajala četrta soba. In ta, sem mislil, bo kakor nalašč za te. Poseben vbod! Tako je prav! To je, kar sem si že od nekdaj želel. Ker včasih je presneto sitno, če drugi vedo, kdaj da prideš v postelj, ko niti sam za to ne veš natančno. Za kadilnico jo pa prirediš na ta način, tla vanjo ne postaviš ničesar, čemur bi škodil dim, pa bo. In iz podstrešja pri vlečeš tisto staro zofo, kateri tudi blatni črevlji ne morejo storiti kvara. Na kratko, v novem stanovanju si uravnaš življenje po vzorcu mnogo opevanih idil brez svilenih vezi obli-zane kulture. Tako sem obračal jaz, papa; toda obrnila je Minka, hčerka. Preselili smo se res v mezanin Osojnikove vile. Pa kaj hudir, ko sem v novem stanovanju prav tako ostal brez strehe, kakor sem bil v prejšnjem. Sicer je bilo jasno in odločno moje mnenje, da bodi četrta soba zame. Pa vse zastonj; Minka jo je hotela za budoar, pa je bilo. Seve kar sama od sebe ji tudi ni padla v naročaj, ker besedni boj je bil srdit in jo trajal dokaj časa. Toda ko se je spustila v jok, je zaplakala tako milo, da bi se moral pesoglavec omočiti, kaj li jaz, ki imam dekle tako neznansko Kfiženeckega in arhitekta Valcckafa projektirane paviljone za razstavo kemičnih in lesnih pridelkov. Poleg teh paviljonov bodo stali še na že omenjenem prostoru paviljoni za pohištvo, za montanistiko in za železne pridelke. Naposled pripravljajo se na dolnjem delu razstave salon, kjer bodo koncerti, paviljon za trgovske stvari, paviljon za stvari, ki jih bodo večkrat menjali z drugimi in veliko vrsto paviljonov za zabave, n. pr. gostilne, kavarne itd. Veliko dela in truda povzroča naprava potov in različnih nasadov v spodnjem delu razstave. Ta dela je prevzela tvrdka J. Krysa. Ves prostor, ki ga bodo samo nasadi zavzelije približno 100.000 m2 velik. Dela in naprave za to razstavo stanejo okoli 2 milijona kron. Te številke jasno kažejo, kako velikanska in krasna bode ta praška razstava, ki bode gotovo zoper vse pričakovanje krasna in zanimiva. Slovanska industrija se bode povzdignila. Zatorej Slovenci, ne zamudite te prilike, ter pridite zopet v Prago, posebno ko bodo skoraj gotovo pri vožnji znižane cene, za kar se že vrše pogajanja. Vseslovenski shod 1.1908 Stranke desnice v ruski dumi so sklenile, da se ima letos prirediti v Petrogradu samo shod slovanskih delegatov, ki bodo razpravljali o pripravljalnih delih za veliki vseslovanski kongres, ki bi se naj vršil kasneje v Moskvi. Kakor je znano, je glasilo ruske konstitucionalno-demo-kratske stranke »Rus« z ozirom na sproženo misel prireditve vseslovan-skega kongresa na Ruskem naglašalo, da je treba preje, preden se misli na prireditev vseslovanskega kongresa na Ruskem, doseči sporazumi jen je med Rusi in Poljaki. Zato je »Rus« predlagala, naj se to leto skliče vse-slovanski shod na poljskih tleh in naj se skuša na tem shodu fiksirati pogoje trajnega sporazumljenja med poljskim in ruskim narodom. V to svrho je list nasvetoval kot kraj kongresa kopališče Zakopani v Galiciji. Sele če bi se na tem shodu doseglo sporazum-ljenje med Poljaki in Rusi in se obenem dobilo zagotovilo, da se zastopniki poljskega naroda udeleže shoda na Ruskem, bi se naj jelo misliti na prireditev vseslovanskega kongresa v Petrogradu ali v Moskvi. O ideji vseslovanskih shodov so spregovorili že tudi Poljaki. Poljski listi ne odklanjajo a priori, da bi se Poljaki ne udeležili vseslovanskih kongresov, stavijo pa pogoj, da je preje tre ba pošteno urediti razmerje med ruskim in poljskim narodom. Stani-slaw Skaržynski piše z ozirom na nameravani vseslovanski shod: Slovanska ideja je izvedljiva: ključ do nje je v rokah Rusije. Ta ideja je odvisna od sporazumljenja med Rusi in Poljaki. To sporazum-Ijenje, izvedeno v najobsežnejšem pomenu te besede, brez vsakih zahrbt-nosti in intrig, bi bilo večjega pomena, kakor če bi ruska armada s pomočjo bomb in melinita prodrla preko Donave, zakaj to sporazumi j en je bi mogočno vplivalo na vse slovanske zemlje doli do Trsta in Soluna. Rusija bi postala mogočna država, trdnjava evropskega miru, zakaj nikogar bi ne bilo, ki bi se jo upal napasti. — »Swiat Slowianski« pa pravi : »Mi nimamo nobenega povoda, da bi dajali v tej zadevi kakršnokoli iniciativo. Mi čakamo, s čim bodo prišli k nam ... Shod brez nas bi bila kompromitacija, mi pa se ne damo izrabiti niti v protipoljske, niti v protia v atrijske svr he.« Ta zahteva Poljakov, da se najde nek modus vivendi med Poljaki in Rusi, preden se prične s pripravami za vseslovanski shod, ki bi se ga naj udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov, je docela umestna in upravičena. Takisto upravičena pa je tudi zahteva, naj se ta shod ne izrablja v kakršnekoli politične svrhe. Sicer pa Poljaki s temi svojimi zahtevami niso osamljeni. Saj je komite avstrijskih slovanskih poslancev, ki se je meseca novembra pod predsedstvom dr. Kramara sestal na Dunaju, da se posvetuje o prireditvi vseslovanskega shoda na Ruskem, stavil skoro iste zahteve, kakor Poljaki. Ta odbor se je namreč izrekel, da je vseslovanski shod v Petrogradu ali v Moskvi možno prirediti samo v slučaju, ako se omogoči vsem slovanskim narodom, torej tudi Poljakom in takozvanim Rusinom, da se udeleže tega shoda, in ako se bo na tem shodu razpravljalo zgolj o kulturnih, ne pa tudi o političnih vprašanjih. Kakor je iz navedenega razvidno, še za sedaj niso dani vsi predpogoji za prireditev takšnega vseslovanskega shoda, ki so ga imeli v mislih tisti, ki so dali iniciativo za to idejo. Ne glede na to, da vladajo o ideji sami še različni nazo ri, še sedaj ni enotnega naziranja o vprašanju, kje bi se naj priredil ta kongres. »Novoje Vremja« je prvotno predlagalo Petrograd, kasneje Moskvo, »Rus« se je zavzemala za poljsko kopališče Zakopane v Galiciji, dr. V e s e 1 y pa proglaša v »Narodnih Listih« za najprikladnej-še mesto za vseslovanski shod moravsko kopališče Lukačovice. Vse to kaže, da smo še zelo, zelo daleč od časa, ko bo mogoče ^klicati tak vseslovanski kongres, ki se ga bodo res udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov. Glasovi z Jesenic. — Pod vladnim bičem. Deželna vlada kranjska ima veliko spoštovanje pred jeseniškimi Nemci. Okrajno glavarstvo v Radovljici svetuje, dr. Eger odloči, deželna vlada zaukaže in pod to zaščito nemška politika na Jesenicah krepko napreduje. Tako se je zgodilo, da je bil imenovan za vladnega komisarja pristaš nemške manjšine nemškutar Jožef K 1 i n a r. Moža najbolje označuje, ker ga hvali glasilce kranjskih Vse-nemcev »Deutsche Stimmen«,ki pra-^it,da pripada Jože K 1 i n a r k takozvani »Ordnungspartei«, ki dela mir v občini z — obstrukcijo in ne dopusti, da bi se sestavilo občinsko starešinstvo. Najbolj žalostno je pri tem, da stoje odločujoči vladni organi popolnoma pod vplivom Nemcev in se tudi odločbe izdajejo v nemškem smislu. Tista toliko h v a lisa na moč tovarne je le navidezna,trebajelemalegaviha r-ja, pasepokaže, kdo ima moč v rokah. Pride dan, kosed«-1 a v s t v o upre proti nasil-stvom par nemških kapitalistov in tudi vladi pove, kar ji gre. Takrat bo tudi drugo slovensko prebivalstvo stalo solidarnonastrani del av-s t v a. Visoka vladna oseba se je pred kratkim izrazila, da je iskati vzrok nemira med posameznimi osebami na Jesenicah. Na to imamo le eno odgovarjati : osebe pridejo in gredo, razmere pa ostanejo in slovensko prebivalstvo ne rad. Iz nebesnomodrih oček se ji je vlil potok solza in glasek se ji je od ihtenja tresel, kakor srebrnočisti zvok žalujoče strune. Tedaj se pa nisem mogel dalje ustavljati. Postalo mi je tam nekje pri srcu tako čudno-mehko, da sem se jedva premagoval, da nisem sam omahnil z ravnotežja. »No, Minka, no! Nikar tako!« sem nekam votlo spregovoril. »Oči si pa ni treba iz j okati. Ravnokar sem si domislil, da se zame v istini ne izplača lastna soba, ko sem redkokdaj doma. Pa imej v božjeime svoj budoar, če ni drugače. Le ne plakaj ne, ne plakaj, prosim.« In res, kakor se po aprilski plohi nam a h z vedri, tako in še naglej e se je zvedril njen obrazek. In ko je obrnila v me pogled, motreč, li resno mislim, kar sem govoril, so na njenih žametnih trepalnicah še sicer viseli rosni biseri, toda srnji očki nje sta že bli-šcali v polnem svitu vedrega neba. Nato pa se je zavrtela od veselega presenečenja, da ji je kratko krilce zafr-lelo v kolobarčku, zlatorumeni laski pa so se ji vsul i po ramenih, da so bili kakor bajni žarki lunine svetlobe, kadar se uli je j o čez snežno plan. Obenem pa je tudi že zapela: »L' amour est un p'tit gamin, p'tit gamin, p'tit gamin.« »Minka, Minka! Ali ne znaš nobene lepše?« sem ji nato ogorčen rekel. Sedaj pa je stekla h klavirju, udarila na tipke, da so reve kar za ječale, ter nagnivši svojo kodrasto gla- vico nalik nedolžni grlici, ko zibajoč se na brezovi vejici zapoje pomlad-njemu solncu svojo prvo himno, je pričela s čuvstvom in njej lastno dra- ženostjo: »Kako te bom ljubila, ko me srček boli, boli! Ta lanski moj šocek pozabljen še ni, še ni. Pozabljen bi bil, ko b' tak' luštkan ne bil; ker luštkan tako, pa pozabljen ne bo.« Jaz revež pa, ki bi se bil od gi-njenosti skoraj zjokal, pevčico pa objel najrajši in poljubil, nagubančiti sem moral čelo ter reči s karajočim glasom: »Kaj pa je to zopet, Minka? Ali te take pesmi učijo v šoli?« »O ne; v soli pa že ne. O ne. Ali veš, od koga sem se naučila? Kaj? Ali ne veš? — Od tebe.« »Pojdi no! Kdaj neki?« sem jo začuden vprašal. »Ali res ne veš? Oh jej! SnoČi. Z dr. Brlezovega godovanja si prišel tako vesel domu, da si jo ves Čas prepeval, ko si se razpravljal. Pa zbudil si tudi mene, da sem poslušala, ker je lepa. Ali ni? Cuj! »Kako te bom ljubila, ko me srček boli, boli?« »Vidiš Minka 1« sem rekel nejevoljen; »ker nimam svoje sobe, pa je tako. Zares bi mi je bilo treba.« »Čemu neki? Ko bom v budoar -ju, te itak ne bodem slišala. No pa, bo nikdar dovolilo, da bi vladalo občino par nemških škricev, ki ne pomenijo ničesar. Zahteve slovenskega prebivalstva so u p r a, v ičenez narodnega in gospodarskega stališča. Vlada pomaga danes sejati nemir, žela pa bovihar! — K/d oje Jožef Kl i nar? Petnajst let je načeloval jeseniški občini in delal po željah in navodilih pokojnega ravnatelja Luckman-n a. Nemci se niso mogli v tistih časih pritoževati, uradoval je nemško in sploh storil vse, kar so želeli. Prišel pa je drug veter na Jesenice in mož ni bil več za rabo, padel je še bolj v naročje nemške stranke, za katero še danes dela. Mož je star nad sedemdeset let in sploh ni več sposoben za vodstvo velike občine. >Deutsche Stimmen« pravijo, da uživa Klinar vsestranski ugled v občini, na kar bi se dalo le odgovoriti: prijatelj, pridi k nam in prepričaj se sam! Ako bi hoteli vračati milo za drago, bi lahko marsikaj povedali o bivšem županu J. Klinarju in bi potem radi videli, kako bi ga Nemci s svojo »Ordnungspartei« prali. Upamo, da bo Klinar sam imel toliko razsodnosti, da ne bo tiral boja do skrajnosti in še v pravem času odloži službo vladnega komisarja. V njegovih rokah je, da si ne omadežuje svoje od starosti osivele glave. Mi se boja ne strašimo, a boj ne pozna obzirnosti tudi v boju — s sivo glavo! — Zakaj obstruira ne m-ška stranka? Jeseniški Nemci so včasih prebrisani ljudje. Po javnosti trobijo, da tvorijo takoimenovano »Ordnungspartei« in to mnenje razširjajo pridno tudi po dežeinovladni palači, kjer pogostoma pritiskajo n.i razne kljuke, da že vladni sluge poznajo obraze raznih Egrov, Luckman-nov in Pongratzov, seveda na Jesenicah so ti ljudje vse bolj bojeviti. Pri vladi vpijejo, da hočejo mir, ne pustijo pa, da bi se izvolil župan. Ali nimajo dovolj zastopstva, da vsak neljub predlog lahko preprečijo? Ni jim za mir, ampak le premoč hočejo, da bi potem lahko vihteli nemški bič nad slovenskim prebivalstvom. Pa to ni šlo in zato so izposlovali pri vladi imenovanje Jože Klinarja za komisarja. Zelo se pa motijo Nemci, če mislijo, da sede sedaj trdno v sedlu! — Javenshodseje vršil preteklo nedeljo v »Delavskem domu k na Savi radi občinskih zadev. Shoda sta se udeležili obe slovenski stranki. G. župnik Zabukovec je poročal o bojih, ki so se vršili na Jesenicah tekom zadnjih treh let. Veliko senzacijo je vzbujalo pismo, ki ga je pisal poročevalcu županski kandidat tovarne Anton Pongratz, kjer pravi o sebi: »hlapec tovarne sem in delati moram, kakor hoče moj gospodar.« In tovarniški hlapec naj bi župano-val slovenskim Jesenicam! Za poč't! G. Zabukovec . cončal svoj govor z besedami :Sk -gani bratje smo si poda. roke, kdor čuti slovensk« naj stopi v naše vrste, da širno naše lepe slovensk Jesenice! Soglasno pritrjevanje je bilo dokaz, da smo bili ene misli in enega srca! — Tudi na Koroški Beli so se začeli gibati Nemci ter nastopati proti Slovencem. Ce jim ne bo šlo vse po volji, bodo seveda zopet vpili, da jih Slovenci ne puste v miru. Mi le želimo, da obe slovenski stranki še o pravem času skupno nastopite proti vsiljivemu Nemcu. V naši dolini postajajo Nemci vedno bolj nevarni in ako bodeš hotel, boš pa lahko hodil vanj razpravljat se in pet.« To izrekši pa je ko j pričela z urejevanjem. In hitela je z največjo nar glico. Med delom pa je tiho pela venomer ponavljajoč refren: »Boli, boli.« S pohištvom, ki ji je bilo na razpolago, je izhajala za silo. Samo nekaj pavovih peres in velikih pisanih pahljačev sem moral še nabaviti, da jih je razobesila po stenah in po kotih. In ko je bila soba urejena po njenem okusu, se je izselila vanjo s svojo punčko. Pa tudi kanarčka s kletko je prenesla. Hektor pa je sam od sebe šel za njo. Tako ima sedaj svoj budoar ter si igra veliko damo. In dela ima, o joj! Cez glavo; ali pravzaprav čez glavico. Danes se ji to ne zdi na pravem mestu, jutri ono ne, tako da vedno preureja in prestavlja. V nedeljo je toaletna mizica na sredi sobe, ob steni v ponedeljek, v kotu v torek. Stojalčno ogledalce pa nasprotno: v nedeljo v kotu, na sredi sobe v ponedeljek, ob steni v torek. In isto je s kanarčkom; kar na vednem potovanju je ta revež. Sedaj visi pri oknu njegova kletka, sedaj stoji med vazami na cvetlični mizi. Še celo Hektor mora iz kota v kot, če noče dremati na golih tleh. Potem pa punčka, ta daje dela, ta! Kakor da bi Minka res ne imela nobenega drugega opravila, kakor ukvarjati se z njo. Ker komaj jo previ je in osnaži, pa že za prsi hlasta to požre. Pa misUte, da je zadovoljna, predrzni, zato pa skupno v boj proti nesramnemu nemškemu gostu, da ga porazimo! — Opozarjamo na plesno veselico, ki jo priredi telovadno društvo »Sokol« na Jesenicah v nedeljo 12. t. m. v prostorih restavracije pri »Sokolu«. Pri veselici sodelujejo tamburaši iz Št. Jakoba na Koroškem.Naši delavni in požrtvovalni Sokoli zaslužijo, da jih narodni Slovenci tudi dejansko podpiramo! Odjovor iz Ritnice. Naši zelo spretni in marljivi diletant je so v dobrem letu priredili več prav lepih predstav: »Rokovnjače«, »Cigane«, »Prvi«, »Brata Martina«, itd. Na Silvestrov večer 1907. se je igrala burka »Prejšnje razmere«, opereta »Vzbujeni lev« in komični prizor »Starinar«. Poleg že v »Slovenskem Narodu« z dne 10. t. m. navedenih dam in gospodov je še toplo pohvaliti zelo spretni spremljevalki na klavirju gdč. Vido Pickovo in Pavlo Rizzolijevo. Zal, da že dalj časa pogrešamo izvrstnega igralca g. Sp. Iskrena zahvala vsem priljubljenim sodelovalceru in tudi gospema, kateri sta dali na razpolago klavir. Lepa predstava na Silvestrov večer je dala navzočnemu dopisniku lažnivega in opravljivega »Slovenca« povod poročati, »da je med liberalci še nekaj takih, ki imajo smisla tudi za kaj drugega, kakor za pijančevanje in p r o t i k a t o 1 i š k o zabavljanje in da je ravno učitelj-stvo tisti spiritus agens, ki pogrezajoči se liberalni voz naprej rine.« Nedolžne šale v »Starinarjih« so mu per-siflaža na sveto pismo! Ne vemo, ako je v tej trditvi več nevednosti ali zlo-voljnosti? Protikatoliško zabavljanje pozna dopisnik samo iz »Slovenca« in »Domoljuba«, kjer se sistematično opravlja in tepta resnica z nogami. Ako je že protikatoliško to, ako se ka-planova politika ne odobruje, potem ima dopisnik pač prav. G. kaplanu O r e h k u , kateri se je šele komaj segrel v Ribnici, pa že povsod zgago dela, bi svetovali, da naj se, predno nam očita pijančevanje, nekoliko pouči o tem, koliko žrtvujejo tisti, ki niso v njegovem taboru, časa in denarja za narodne in lokalne potrebe, pijance pa naj išče v svojih vrstah. Kako vzorno delujeta podružnici sv. Cirila in Metoda v Ribnici, se lahko prepriča iz koledarjev te družbe. Kdo vzdržuje društva Čitalnico, Sokol, gasilno in olepševalno društvo? To delajo narodni »liberalci«, katerim očita mladi kaplan pijančevanje. Bodite pošteni! Pri občnem zboru 6. t. m. je sklenila Čitalnica ustanoviti javno ljudsko knjižnico, katera se v kratkem otvori. Nabranega imamo v to svrho že okoli 300 K denarja. Tako je naše sebično in protikatoliško delovanje, naše pijančevanje in naša lenoba! Tudi to napako imamo, da ne branimo svojim pristašem, da obiskujejo in podpirajo predstave v »Katoliškem domu«, katere se pač ne morejo meriti z našimi, ako-ravno se predstavi j alcem dobra volja in pridnost ne more odrekati. Ako pa g. kaplan na vsak način želi, se tudi naše dosedanje spravljivo postopanje lahko spremeni. Glas s Krke. V 2. številki »Slovenca« preiaka sedaj nam sicer dobro znani dopis- nik krokodilove solze, ker je pri lan skih občinskih volitvah tako sramot no pogorel v vseh treh razredih. Posebno hud trn v peti mu je Grbec, k* si je največ prizadejal ,da se mu je pri volitvah izpodnesel stol, na katerem se je čutil tako udomačenega. Spoznanje pride navadno prepozno; zato bi rad sedaj svoj voz, katerega je tako neprevidno zavozil, spravil na pravi tir. V ta namen je predvsem potrebno očrniti novi občinski odbor pred volilci, si misli ta »poštenjak«, drugo bode potem že šlo in na ta način Se zna prigoditi, da bodem nekega lepega dne zopet sedel na županskem stolcu. To je sicer na videz prav lep načrt, a vprašanje je, ako so bode uresničil. Svetovali bi mu, naj nekoliko pomisli, kako oblastno je nastopal proti osebam, katere mu niso hotele biti brezpogojno pokorne in naj vsaj nekoliko v ozir jemlje glas, kateri še vedno ori po občini: »V grabnu ne sme biti več župan!« Občani so siti tvojega paše van j a, to le verjemi, dopisun, in navzlic vsemu rovanju ne bodeš imel od tega ruvanja nikakih koristi! Sedaj pa nekoliko pojasnila k nakladi na žganje: Z veseljem se je bivši občinski odbor, bolje rečeno župan, poprijel pravice, da sme v občini pobirati naklado na žganje. Da bodo .samo njegovi nasprotniki prikrajšani, zato je v svoji premetenosti že poskrbel. Predvsem je skrbel, da sugerira ljudem mnenje, da je tozadevna naklada naperjena samo proti prodajalcem in ne proti konsumentom. To se mu je tudi posrečilo in vsi boljši posestniki so hodili po cele sodce spi -rita v sosednje občine in v Ljubljano, kjer niso bili še »oblagodarjeni« s tako naklado. Tudi sam bivši »oče Župan« so hodil po špirit v Ljubljano, ker je bil tam nekaj cenejši, ker niso imeli občinske naklade na žganje. N;i ta način je bivši župan kaj lepo izpol njeval svojo dolžnost, katero mu je naložila obljuba, storjena pred c. ki. okrajnim glavarjem. Domači Obrtni ki so bili s tem hudo prizadeti in to je, kar je bivšega župana nad vse veseli lo. Da bi delal za blagor občine in vseh občanov, to mu niti na misel ni prišlo. Ko bi bili gostilničarji in kr č mar j i njegovi privrženci, o , potei bi bilo seveda drugače. Saj se p<> znamo! Končno pa skuša še na prikrit in jako rafiniran način vplivati na me rodajne faktorje, da bi bili neizpn* sni glede preliminiranih stroškov za učila in šolske knjižnice, da bi moge potem zopet zrivati vso krivdo na novi občinski odbor, ako bi vsled teg* narasle občinske naklade. Si pač pra-vi lisjak! Upamo, da si poklicani fa ktorji ne bodo dali sugerirati mnenja da so razmere v občini take, kakor jih opisuje dopisnik »Slovenca svoji škodoželjnosti in bledi zavist Vox populi, vox Dei; ta rek se ure sničuje na njem in občani, dobro ]>< znavajoč njegov značaj in skrb z »blagor občine«, so poslali v penzij« tega lokavega možakarja. Njegov »nepristranost« in pravičnost pa oa, bolje osvetljuje občinski vložni za pisnik, iz katerega se razvidi, kako . skrbel za »blagor« nekaterih svoji občanov. Ali ni res, gospodine do sun?! Seveda je skrbel, da se je v te oziru ravnal večinoma v postavni mejah, da se mu ni moglo do Šiveg V tem oziru je bil pravi mojster; se mu mora priznati. Je pač pravi ti fanatičnega klerikalca, kateri iro vedno in povsod samo osebne kori" (Dalje v prilogi.) kadar se nasiti. Kaj še! Zdaj hoče, da bi se igrala ringaraja z njo; če ne, pa uveka, da je joj! In zvija, lomi jo to-gota, da jo kar duši. »Moj Bog,« vzdihuje takrat Minka držeč jo v naročju, »otroci, to so skrb in pa pokora. Li nimam prav, papa?« Kanarčku pa nikakor ni po godu, če se pri punčki mudi predolgo. Takoj preneha žvrgoleti. Pri vratcih svoje kletke semtertja skaklja ter stega kljunček ven iz nje. Pa tako milo, milo gleda. Minka pa že ve, kaj to pomeni. Cukrčka bi rad ta mali sladkosnedež. Ustreči mu je torej treba. »Nič ne bodi žalosten, kanarček! Veseli se in poj! Pa malce časa še potrpi! Ko zopet pride rajsko mladolet-je, prosila bom papana, da ti kupi družico. Jaz ti pa gnezdice napravim za drobna jajčeca. Iz teh pa bodo iz-lezli tički goli in majhni kakor žgan-čki. Potem pa boš imel dovolj skrbi in dela. Boš že videl. Še žvrgoleti ne boš utegnil. Jaz že vem, ki imam svojo punčko, koliko dela je z otroki.« Da pa je s kanarčkom tako prijazna, to zopet Hektor ju ni prav. Od ljubosumnja zarenči in z repom tolče po preprogi. In ko bi tudi to ne pomagalo, tedaj se kvišku spne in glasno laja proti kletki. To pa izda. Rada ali nerada se mora Minka posloviti od kanarčka, da potolaži Hektor-ja. Prinesti mu je najprej treba košček torte. Potem pa sede nanj ter ga gladi po temenu mu govoreč: »Saj si priden kužek. Pa mene rad imaš. Kaj ne? Zato boš pa v nedeljo šel na lov. Ti boš gonil zajčke in kljunače! papa jih bo pa streljal. Pa lajati h smel, kolikor bodeš hotel. O j to bo> vesela, ko prideta domu z bogati plenom obložena. Ali ne? Kaj?« Ti daj pa Hektor ves vesel privzdigr gobček, da se strne z noskom Mi" kinim. In zdaj šele, ko je budoar P spravljen, družiniea pa mirna, San re Minka misliti tudi nase. Dvakr; trikrat zasuče se koketno pred zn lom, si oblečico premeri ter si pogl«1 razmršeno kodeljo rumenih lask. Za kujanje pa že skoraj nima i sa. Pač včeraj ga je imela. Bilo pa takole: Pri kosilu je čevrljala k:ik sračica. Zato ni pazila na žličko, tu da si je krilee okapljala. In ko rekel: »Minka, kako pa ješ? Pazi \< dar!« je naenkrat sobico napela t' od mize vstanši odhitela v budoar se zaklenila vanj. Tu se je na zofo I slonila, pa jokala je in zdihovala, i da ji ni dalje prestati v hiši, kjer vse sovraži. »Se danes pobegnem k > da me nihče ne bo več videl.« Meni se je pa res začelo sniil dekle. Zato sem šel in trkajoč na v* ta prigovarjal, naj vendar gre h silu. In ko je zopet prišla, je bukD v glasen smešek, da se je kar za snilo od belote njenih snožnp^ zob k, pa z ročicama je tleskala. joj, papa! Kaj misliš, da sem }bil* resnici huda?« je nato sočutno ?re »Saj nisem bila. To je bilo samo ko zaradi kujanja. Čemu pa i^1 svoj budoar, če ne za to!« Oh ta naša Minka! 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" at. 8., dne U. jannarja 19C8 pred očmi in mu je blagor bližnjega postranska stvar. Roko na srce, dopi-sun, ako ga sploh imaš, presodi sam sebe in pusti druge v miru kakor puste oni Tebe, sicer Ti bodemo korenite je posvetili v Tvojo pisano preteklost. Razumeš?! Parlamentarni položaj. Dunaj, 10. januarja. Zaradi predstojećih deželnozborskih volitev se skliče državni zbor k zopetnemu zasedanju šele v prvi polovici meseca marca ter bo zboroval z malimi prcdsledki do konca junija. — Proračunski odsek se skliče na dan 21. t. m. ter ostane permanentno skupaj, da dožene ves proračun. Ceško-nemško sporazumljenja. Praga, 10. januarja. Posl. dr. Kramarje govoril včeraj na shodu o sporazum ljenju med Cehi in Nemci ter je izjavil, da Čehi niso proti razdelitvi v okrožja, vendar zahtevajo tudi v okrožjih, ki so po večini eno-jezični, popolno enakopravnost. Češkim manjšinam se mora dati popolna prilika, da se narodno in politično razvijejo in povzdignejo. Posli na-mestništva se morajo olajšati tako, da večji del njegovih poslov odpade na okrožna poglavarstva; zato pa mora namestilištvo prevzeti veliki del poslov ministrstva. Madžarske zahteve glede na armado. Dunaj, 10. januarja. Med vojnim ministrstvom in ogrsko vlado se vršijo natihoma že mesece pogajanja za končno rešitev vojaških vprašanj. Izdelan je že bil kompromisni predlog v vseh podrobnostih, a ni bil sprejet, kakor so sploh bila vsa dosedanja pogajanja brezuspešna ter se bodo morala nadaljevati. Najvažnejša točka v pogajanjih je jezikovno vprašanje Ogrska vlada zahteva narodne koncesije, ki jih imenuje večina »vojaške reforme«, o katerih pa v Avstriji nočejo ničesar slišati. Ogrska vlada pa se vendar zanaša, da se tudi jezikovno vprašanje kmalu ugodno reši, ker je za to najdena podlaga v posebnem kompromisu. Novi sekcijski načelniki in velUi župani na Hrvaškem. Budimpešta, 10. januarja. Ban R a u c h je povedal nekemu zagrebškemu dopisniku, da se bodoča hrvaška vlada sestavi sledeče: Nikola pl. Czernkovich sekcijski načelnik notranjih del, dr. pl. M i x i c h naučni načelnik in A r a n i c k v ju-stični načelnik. Nadalje je ban predlagal za velike župane: poštnega ravnatelja dr. Vučetiča za Zagreb, Janka pl. J e 1 a č i č a za Varaždin, dr. Pera Gavraniča za Modruš-Reko in pl. J u n k o v i ć a za Po-žego. na Ru- Roparski napadi skem. Varšava, 10. januarja. Kolodvorsko poslopje Sokolov je napadla ponoči močna roparska četa ter je izropala poštno blagajno. Proti kolodvorski straži so vrgli roparji bombo. V boju sta bila dva vojaka ubita, šest oseb je bilo hudo, pet pa lahko ranjenih. Volilna reforma na Pruskem. B e r o 1 i n , 10. januarja. Kakor že znano, je pruska zbornica danes razpravljala o svobodomiselnem predlogu, naj se uvede splošna enaka, direktna in tajna volilna pravica za deželnozborske volitve na Pruskem. Državni kancelar knez B ii 1 o w je izjavil, da bi prenos dr-žavnozborske volilne pravice na Prusko ne odgovarjalo državnemu blagostanju. Tudi ne more državna vlada privoliti, da bi se javno glasovanje nadomestilo s tajnim. Sicer pa bo vlada proučevala, ako bi se ne mogla priskrbeti širšim slojem volilna pravica na podlagi davčne moči, starosti, izobrazbe itd. V imenu konzerva-tivcev je pozdravil vladno izjavo poslanec Malkewitz, ki je rekel, da je njegova stranka proti splošni volilni pravici, proti spremembi v razdelitvi volilnih okrajev, odklanja pa tudi pluralni volilni zistem. Za volilno reformo so se izrekli centralisti, narodni liberalci in Poljaki. Tudi pri glasovanju so bile za reformo le te tri skupine, ki pa so ostale seveda v manjšini, in predlog je bil odklonjen. Dnevne vesti V Ljubljani, 11. januarja. — Shod ljubljanskih zaupnikov narodno - napredne stranke bo v ponedeljek, 13. januarja 1908 ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«, (I. nadstropje). Duevni red: Predstavljanje ozir. določitev kandidatov za deželnozborske volitve. Vabila veljajo za legitimacijo. Zanesljive udeležbe prosi i z v r š e v a 1 n i odbor narodno-napredne stranke. — Občinski svet ima v torek, dne 14. t. m. ob 5. popoldne v mestni dvorani izredno sejo s tem-le dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Finančnega odseka poročilo o proračunu mestnega zaklada za leto 1908. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede ureditve pravnih razmer železniškega jarka tik podturen-skega ribnjaka. Policijskega odseka poročilo o delovanju gasilnega in reševalnega društva v IV. četrtletju 1907. Šolskega odseka poročilo o prošnji I. mestne deške petrazrednice za nabavo omar za shranjevanje učil. Olepševalnega odseka poročilo o napravi tretjega rastlinjaka v podtu-renskih nasadih. Direktorija mestne elektrarne poročilo o dopisu mestnega magistrata glede zboljšanja razsvetljave nekaterih cest. — Izjava. Prejeli smo dopis, s katerim se nas poživlja, da naj z ozi-rom na podlistek »Promet s tujci«, priobčen v našem listu dne 27. decembra, podpišemo neko izjavo, s katero omenjeni podlistek preklicuje-mo od prve do zadnje črke. Zahteva se dalje, da nam je to izjavo priobčiti v »S 1 o v e n c u« in »Laibacher Zei-tung«. Podpisani so štirje gospodje, med njimi D a c h s in S c h m i d t od »Slona«. Ko smo brali ti dve imeni, je bila zadeva za nas končana! Da bi Dachsu in Schmidtu na ljubo obešali se po »Slovencu« in »Laibacher Zei-tung«, nam niti na misel ne pride! Sicer pa je podlistek obsegal morda nekaj pretirane kritike, nikakor pa ni imel namena, žaliti ljubljanskega gostilničarstva. To smo lojalno priznali, zategadelj ne vemo, čemu se gospodje tako trudijo napraviti iz male muhe orjaškega slona. Da bi pa mi pred Dachsi in Schmidti pod klop lezli, tega ta dva gospoda ne b odeta doživela! — Na naslov justične uprave. C kr. sodišča na Kranjskem, načelu jim deželno sodišče, predsedništvo deželnega sodišča in okrajno sodišče v Ljubljani imajo dosledno samo nemški vložni zaznamek. Edino le okrajno sodišče v Višnji gori dela v tem oziru častno izjemo, ker rabi edino na Kranjskem dvojezični vložni zaznamek. Ravno tako rabijo naša sodišča na Kranjskem za pošiljatve sodnih spisov večinoma le kuverte z nemškim besedilom; dvojezično besedilo se dobi redko, če pa že nosijo kuverte dvojezično besedilo, je nemško na prvem, slovensko pa na drugem mestu. So pa sodišča, ki uporabljajo samo nemške uradne pečate. Ce vprašaš zakaj tako, dobiš lakoničen odgovor, da dobivajo take štampilije in kuverte potom nadsodišča v Gradcu. Nam se pa vidi, da nam hočejo še tisto trohico ravnopravnosti, katero smo po velikih naporih dosegli, polagoma in z doslednim postopanjem odvzeti. K temu ne smemo in ne moremo več molčati, ako imamo še kaj narodnega ponosa v sebi. Naša stvar je, zahtevati z vso odločnostjo, da se naš jezik spoštuje pri sodiščih. Ce tega ne storimo, kršili bodo naši neprijatelji slovensko uradovanje in ga stirali na minimum! — Veselo znamenje. Slovenci so vendar začeli spoznavati, da je prihranjeni denar nalagati v slovenskih denarnih zavodih, ne pa z njim podpirati tuja podjetja, ki so ustanovljena med nami v ponemčevalne namene. Seveda je še zlasti med kmečkim ljudstvom premnogo takih, ki mislijo, da je le v kaki nemški šparkasi dobro shranjen denar. Tako je pri nas na Kranjskem, tako je na Štajerskem in Koroškem. Da se Slovenci počasi emancipiramo od Nemcev, dokazujejo vloge in dvigi pri Kranjski hranilnici v Ljubljani, kjer se zadnji čas vloge kakor tudi število njih vidno manjša. Pretekloletoje bilo v Kranjsko hranilnico 4, 20 8. 616 kron manj vloženega nego dvignjenega in soznašale vloge samo 73% dvigov! Seveda bi bilo treba naše ljudi še mnogo učiti, kam da naj nosijo denar, da se ne bo uporabljal v njih narodno škodo, kajti da se je vložilo v Kranjsko hranilnico leta J 907. še vedno 11,594.620 K denarja, ki je večinoma slovenski, je tako kričeče dejstvo, da je vredno vse obsodbe. Slovenci nalagajmo svoj denar le v slovenskih denarnih zavodih, v Kranjsko hranilnico naj pa nosijo Nemci svoje prihranke! Vkljub tolikim vlogam v Kranjski hranilnici pa smatramo še vedno za veselo znamenje, da znašajo vloge samo 73% dvigov. — Dr. Franko zopet voditelj goriških »agrarcev«. Na shodu v Gorici 2. t. m. je hotel speljati dr. Franko »agrarce« v klerikalni tabor. Vse se mu je uprlo. Dobil je velikansko nezaupnico, po kateri bi bil moral popolnoma izginiti s političnega torišča, ako bi bilo v njem le količkaj resnega politika. Prvi moment je bilo videti, da res zapusti vse skupaj, kajti jezil se je na svoje »pristaše«, ustavil list »Naš glas« ter rekel, da se odpove vsemu. Trd in neizprosen je bil nasproti onim, ki so mu prigovar- jali, naj vendar še ostane, češ, da nimajo nikogar postaviti za predsednika, če se on umakne. Že so obu pav al i — kar se je začela tajati trdosc Fran-kotovega srca, sklical je »zaupnike«, in v četrtek 9. t. m. je postal zopet predsednik »agrarne« stranke! Bilo je izbranih okoli 100 ljudi, pred katerimi se je opravičeval radi svojega žalostnega nastopa dne 2. t. m. Zaupniki so vzeli na znanje njegovo opravičevanje ter ga kot »potrebno zlo« postavili na predsedniško mesto. Takega »politika« še ni bilo med Slovenci. Izvolili so tudi nekak izvrše-valni odbor. V njem so možje, ki so vsi proti Frankotu. Odločili so se za »poštene kompromise s strankami«. — Sodi se, da tiči za tem, da je ostal dr.Franko pri »agrarni« stranki, migljaj od klerikalne strani, katera še vedno upa, da jej vrže ob ugodni priliki dr. Franko pod nogo vse »agrarce«. Pribiti pa moramo, da med možmi v odboru so odločni protiklerikal-ci. Tako obstoja prepad med njim in dr. Frankotom. Dr. Franko bo vstra-jal najbrže toliko časa, da ga vržejo »agrarci« sami, kakor hitro zapazijo, da mu ni nehalo še biti srce za klerikalce. Sicer je že sedaj politično mrtev; žalostno je le, da se pusti imeti še za norca od generalov klerikalne stranke ter da ne vidi, kako ga izigravajo v svojo korist in v škodo dobri stvari, s katero je bilo započeto »agrarno« gibanje. — Volilno gibanje na Goriškem. Stranke se že pridno gibljejo; imenujejo se tudi že razni kandidatje. Pričakuje se izredno hudega boja. Društvo veleposestnikov bo imelo v četrtek zborovanje v Gorici, na katerem se bo razpravljalo tudi o kandidaturah. Veleposestnik je na Goriškem, kdor plačuje najmanj letni L- 100 K realnega davka. Izvoliti imajo 3 poslance. V minolem deželnem zboru so hodili njihovi poslanci za dr. Gregorčičem, kar je vzbujalo med mnogimi veleposestniki veliko nevoljo. Sedaj bo čas, da se ta nevolja odpravi. Samo pravočasno morajo odbiti naskoke klerikalnih generalov, ki prežijo na nje, da bi jih čimprej priklenili nase. Veleposestniki pač morajo čutiti, kako slabo so bili zastopani njihovi interesi pod zvezo Gregorčiča s Pajerjem! — Pristno klerikalno. C. kr. učitelj Rafael Gostiša je v zadevi izjave idrijskega učiteljstva drugič odgovoril in zopet kakor zna in more vreden učenec zlobnega Oswalda. Najprvo laže,da sem se spodtikal ob njegovi telesni hibi, dočim o tej nisem niti besedice zapisal, pač pa sem rekel, da je njegov odgovor šepav in drugačnega tudi ni zmožen spisati učitelj Rafael Gostiša, kar je sedaj vnovič najbolje dokazal, kajti večjih prismodarij in neslanosti še ni bilo citati. C. kr. učitelj Rafael Gostiša torej prične z lažjo, laže in konča z lažjo, prav po klerikalno in Oswaldovem receptu. Ka-tehet Oswald ni prava firma, Gostiša ni pisal, in najbrže bi se klerikalec učitelj Josip Novak tudi brani', avtorstva »Slovenceve« novice. Pa ne da bi prišla novica s pomočjo sv. duha v »Slovenčevo« uredništvo. Gosti-šu je popolnoma neznano (!), kako je prišla izjava v javnost in »Slovenca«. Kdo verjame? Klerikalec je pač brez sramu! In ta Gostiša si upa meni očitati, da se skrivam za urednikov hrbet. Naj mi vendar pove, kateri časopis ima še danes državnega poslanca za odgovornega urednika? Vsikdar sem se z veseljem priznal za dopisnika, ne tako klerikalci, ki se lahko sra- mujejo svojih nepoštenosti. C. kr. učitelj Rafael Gostiša naj določno pove, kdaj in kako so mi zapretili realni profesorji, če bom še pisaril o razmerah na realki, sicer je prav nesramen lažnivec. Končno je sklenil Rafael Gostiša svoj odgovor s stavkom: »Če ne bo pustil Julij Novak na miru uči-teljstva in šole, se bomo še drugače pogovorili.« O ti ljuba Gostiševa domišljavost in nadutost! Povem mu, vsaka nepravilnost na c. kr. rudniški šoli se bo pojasnila javnosti! Šola je javen zavod, obiskavati jo morajo vsi šolo obvezni otroci In zato spada pod javno kontrolo. Nadsvetnik Billek pa je sedaj nemara previdel, da je bil v prvi vrsti namen izjave udariti po »Slovenskem Narodu« in njegovem dopisniku, in Šel.* v drugi vrsti, izreči njemu zaupanje. To potrjuje objava v »Slovencu«, brez katere bi imel nadsvetnik svoje zaupanje, idrijski učitelji pa eno blamažo manj. Jaz seveda sem klerikalcem za izjavo iskreno hvaležen. Julij Novak. — Volilni shod »Nar, stranke« v Žalcu. »Narodna stranka« priredi jutri, v nedeljo ob 3. popoldne v Žalcu v Virantovi dvorani velik političen shod, na katerem bodo govorili kandidat »Narodne stranke« za deželni zbor Jožef Z d o 1 š 3 k , državni poslanez Fran R o b 1 e k in dr. Veko-slav K u k o v e c. Udeležba na tem shodu obeta biti ogromna. Pričakujemo, da se nam pošlje poročilo o tem shodu. — Fr. Drobnič od tožbe odstopil! Pred meseci smo poročali o nekem dogodku, ki se je doigral v Marčano- vi gostilni na Rimski cesti. Takrat smo pomotoma napisali, da je bil v to afero zapleten državni poslanec Fran Demšar. Ko smo se prepričali, da je naš informator zamenjal poslanca Demšarja s Fr. D r o b n i č e m , ki je bil takrat še deželni poslanec, smo svojo zmoto takoj popravili ter omenili, da je v dotično afero zapleten samo Drobnič, ne pa Demšar. Drobnič se je po tej pripombi čutil žaljenega in je vložil proti odgovornemu uredniku našega lista tožbo radi razžaljen j a časti. Na to tožbo se je uvedla proti odgovornemu uredniku kazenska preiskava. Včeraj pa se mu je dostavil tale sodni sklep: »Pr. VIII. 2717/5. Svetovalstvena zbornica ces. kr. deželnega sodišča v Ljubljani je v tajni seji v navzočnosti c. kr. drž. pravdnika v smislu § 227. k. p. r. sklenila, da se kazensko postopanje v kazenski zadevi g. Franceta Drobnica proti g. Rastu Pustoslemšku radi pre-greška zoper varnost časti ustavi, ker je zasebni obtoži tel j odstopil od obtožbe.« Stvar je sama na sebi značilna, zato jo priobčujemo brez komentarja. — Za častnega občana je imenovala občina Turški vrh na Štajerskem državnega in deželnega poslanca dvornega svetnika dr. P 1 o j a zaradi njegovih posebnih zaslug za občino in za Haloze ter vinogradništvo vobče. Istotako ga je imenovala občina Zavrč za častnega občana. — Profesorska vest. Profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani gosp. Martin S i n k o v i č je pomaknjen v 7. čin. razred. — Iz železniške službe. V VIII. čin. razred sta pomaknjena g. Maks Klodičpl. Sabladoski, stavbni komisar pri železniškem vodstvu v Špitalu na Dravi, ter gosp. Hugon Kosmač, strojni pristav pri vodstvu delavnice v Knitelfeldu. — Gozdarska vest. C. kr. gozdni praktikant Emil P u p p i s , točasno Abiturljent - branjevec. Po lastnih doživljajih spisal Bistričan. (Dalje.) »Ali vam bo kaj dogčas po meni?« Dekle ni odgovorila ničesar. Zamišljeno je zrla v tla. Težke so ji bile oči. »Anica!«--- Nič odgovora. Vstal sem, stopil k njej in ji privzdignil obrazek. Takrat so se ji pa vlile solze iz oči in naslonila se je na mene. »Anica, moja Anica!« »Ivan, moj Ivan!« Roke so pritegnile telo k telesu, ustna so se pa spojila v vroč poljub, prisrčen in odkritosrčen. Pripovedovalo mi je dekle, da je takoj spočetka, odkar me je spoznala, ^čutila nagnenje do mene. Rekla si je, da je bedasta ta misel, a ni se je *&ogla odkrižati. Še vedno silnejša je Mla. Ni je vleklo k meni dozdevno I Premoženje ampak srce do domačega človeka, ki je z njo iste narodnosti. S snežim poljubom sva znova podkrepila mlado ljubezen. Tisto popoldne nisem šel z Rie-|&rjevo familijo na sprehod, ker sem pi&el opraviti »važne stvari«. Pač pa pa bila z Anico vse popoldne skupaj iPraznujoč veseli dan najine lepe lju-P*zni * Minuli so štirje tedni mojega Jranjevstva. Kupčija je šla tako iui--rno, da sem komaj toliko iztržil, kolikor sem porabil za preživitek. Za- to sem kakega lepega dne kar lepo zaklenil lokal in šel na izprehod v lepo okolico. Tuintam sem pri prodajanju tudi nekoliko špekuliral, ko sem nalašč dajal cenejše, kolikor je mene stalo, misleč, da si morda s tem privabim ljudi v svojo branj arij o. A tudi ta manever se ni posrečil. Le na knjižice bi bil izdajal, kolikor bi bil hotel, pa sem bil vendar toliko previden, da se nisem dal na ta način kar na kratko končati. S štirimi tedni je potekel rok za plačilo druge polovice mojega dolga v znesku 375 K. Ker sem ves čas živel precej prevzetno in ker je tudi v bran jari j i tičalo za moje razmere veliko denarja, nisem plačal dolga, ker nisem imel denarja za to. Prodajalka branj arije je pa takoj odrinila k advokatu, ki mi je pisal vljudno pismo, kakršno se piše v sličnih slučajih, naj plačam v treh dneh, sicer se vidiva pred sodnikom. Jaz se grožnje nisem nič ustrašil, zato sem par dni nato dobil od sodišča vabilo k razpravi zaradi 375 K, ki jih še dolgujem gospe Mušičevi kot dogovorjeno kupnino. Ker je bilo* na tožbi z velikimi črkami napisano in dvakrat z višnjevim svinčnikom podčrtano »Periculum in mora«, se je vršila razprava v dveh dneh. Pri tej sem hotel dokazati, da sem pri kupnini bil opeharjen, ker vse skupaj ni vredno niti polovice kupnine. Predlagal sem priče, ki bodo izpovedale, da je bila prodaja oziroma kup nekoliko drugače sklenjen, kot ga je slikala tožnica. Ker je sodi- šče ugodilo mojemu predlogu, smo razpravo preložili, kar edino sem želel. Domov prišedši sem takoj pisal varuhu, kako izborno mi gre trgovina. Treba bo vse razširiti in povečati. V to pa potrebujem nujno denarja. Najmanj 300 goldinarjev. Naj mi jih pošlje, v par mesecih dobi dvojno povrnjeno. V dokaz, da se mi res izvrstno godi, sem priložil pismu ponarejeno potrdilo nekoga, ki sem ga krstil za občinskega predstojnika. Upal sem za gotovo, da dosežem svoj namen. Druga razprava je bila kmalu. Nisem šel k njej, ker mi je bil itak znan izid. Zato sem bil kontumaci-ran. Sodba mi je došla takoj naslednji dan, da sem obsojen plačati 375 kron s stroški vred v 14. dneh v iz-ogib izvršbe. Od varuha ni bilo nobenega denarja. Mož se ni zmenil za mene prav nič! To me je delalo silno nervoznega, zlasti ker so dnevi tako brzo potekali. V trgovini sem sicer prodajal in prodal, kar se je le dalo, a tega ni bilo dovolj za poplačilo dolga. Sklenil sem telegrafirati varuhu, da me reši obupnega položaja. Z denarjem, ki bi ga dobil, bi poplačal ta ostuden dolg, potem pa odšel od tod enkrat za vselej. Sit sem branja-rije in vsega. Še spomniti bi se ne maral več na B., razen na Anico. Ko sem nesel brzojavko na pošto, me sreča Riegerca. Ker smo si bili silno domači, — z Mirni sva bila že oficialno zaročena — me je vprašala, kam grem in jaz sem ji povedal, da mi je zmanjkalo nenadoma drobiža in debelega, pa da telegrafiram domov za takojšnjo podporo. »Denarja vam je zmanjkalo in mudi se vam zanj?« »Slučajno se mi je to pripetilo. Kupčije brez denarja pa ne morem voditi. No, jutri ga bom že imel dovolj na razpolago.« »Ali vam morda smem jaz po-streči?« je vprašala ljubezniva gospa Rieger? »Takoj vam priskočimo na pomoč? Koliko želite?« Začudeno sem pogledal gospo. Tega nisem pričakoval. Da je nekoliko baharije vmes, sem vedel. Verno sem jo poslušal, ko je nadaljevala: »Pri nas tudi »slučajno« nimamo naravnost pri roki denarja, vendar preskrbim vam ga lahko.« »Kako bi mi ustregli gospa,« sem rekel, »kakor mi je težko sprejeti od vas denar. Vendar dejstvo, da ste mi ga sami ponudili in zavest, da vam ga v najkrajšem času vrnem, mi dajeta pogum, da sprejmem hvaležno vašo ponudbo. Tristo kron bi potreboval, nič več.« »Ah, to je malenkost,« je menila Riegerca, »popoldne dobite to vsoto.« »Res malenkost,« sem dejal, »a vendar taka malenkost spravi človeka lahko v neprilike.« Popoldne sem res dobil od Rie-gerjevih odštetih tristo kron. Vsa zlatnina in srebrnina je šla do zadnjega kosa v zastavljalnico, tudi nekaj blaga, drugo si je pa Riegerca izposodila nekje, kakor mi je pripovedo- vala Anica. Meni je pa imponirala požrtvovalnost za »bogatega« ženina! Stolkel sem k sreči toliko denarja, da sem plačal dolgovani znesek in par goldinarjev advokatu,ki "e bil toliko usmiljen, da me je obljubil čakati za ostali znesek, ko sem mu udaril na narodno žilico, kar je vsekakor tako redek pojav, da se ga mi je zdelo vredno in potrebno zabeležiti. Varuhu sem pisal naravnost obupno pismo, naj mi pošlje čimprej denarja, ki bo obrodil stoteri sad, ki ga bo užival poleg mene tudi on, varuh, v veselju in zadovoljnosti. Ako bi mi varuh še vkljub tej mili prošnji ne poslal tako zaželjene-ga denarja, sklenil sem, da me vzame ena prihodnjih noči. Pa bi mi tudi ne kazalo drugega. Znebil sem se res enega upnika, a zavezal sem se drugemu, morda še silnejšemu. Riegerca je dobila denar zame na upanje gotovo na prav kratek obrok in Če bi ga ne vrnila v par dneh, prišla bi v tako neprijeten položaj, da bi meni ne bilo več obstanka. »Bogati« ženin Mimin bi bil razkrinkan, toliko sem pa vendar držal nase, da sem rajši videl, da sem razkrinkan pri Riegerjevih, ko me ni več v B., kakor pa če bi bil še tam. Zato sem prav nestrpno pričakoval od varuha odgovora in denarja in čim dalje sem čakal, toliko resnejše mislil, da mi zna vsaka prihodnja ura prinesti nepričakovanost, ki mi je pa pravzaprav vnaprej znana v polnem obsegu. (Dalje prihodnjič.) dodeljen gozd no-tehničnem a oddelku za zgradbo hudournikov v Beljaku, je imenovan okrajnim gozdnim komisarjem. Slovensko gledališče. Včeraj zvečer se je pela prvikrat v tej sezoni Hervejeva opereta »M a m zeli N i -t o n e h e«. Sicer je bila pred leti že večkrat uprizorjena, vendar je njena svežost, naravnost in neprisiljenost napolnila hišo do zadnjega kotička. Uprizoritev je zelo uspela, za kar gre prva pohvala g. režiserju in gotovo ne manjša zlasti vsem tistim damam in gospodom, ki so jim bile poverjene glavne vloge. V prvi vrsti treba omenjati gdč. Frido G r o s z o v o kot Denizo. To je nenavadno nadarjena subretka, vedno in povsod pri-kupljiva, vselej tako srečno naivna, da se ne približa nikoli meji banalnosti. Tudi njen glas, dasi ne bogve kako šolan, je dovolj krepek in močan, zveni vedno prijetno, nikoli ne žali, nikoli ne dolgočasi slušalca, ampak narobe: celo prijazno ga animira. Take so tudi vse njene geste: vse naravne, vidno in čutno prepojeno s prirojeno naivnosti, ničesar prisiljenega ni nikjer, ničesar ponarejenega, vse prihaja natanko od srca. In vse to je bil povod k njenemu včerajšnjemu uspehu. Največjo vlogo poleg gdč. Groszove je imel v rokah g. Julian K r a t o e h w i 1 kot organist ženskega zavoda. To je gotovo najnarav-nejši in zato najboljši letošnji komik. Istotako dober je bil g. S u 1 i k o \v -s k i in poleg njega cela vrsta domačih talentov: gg. Povhe kot major, B u k š e k kot Loriot, M o 1 e k kot ravnatelj gledališča itd. Ti naši sedanji mladi in domači igralci so resnično ustvarjeni za gledališče in toliko nadarjeni, da dosežejo pod primernimi pogoji vsekakor lepo bodočnost. Posebe treba še pohvaliti gospo D r a g u t i n o v i č e v o kot predstojnico ženskega zavoda, drugim pa izrekamo sumarično hvalo. — Obiskovalci gledališča so bili uspeha, ki ga je dosegla opereta, tako veseli, da je vse ploskalo, vse križem kričalo, gorelo v ognju navdušenja. Naravno, da so morali igralci glavnih vlog po končanih aktih ponovno na oder: gdč. Groszova po drugem dejanju, n. pr. petkrat in koncem predstave kdo ve kolikrat. Osrednje društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov. Od skupine Kranjsko-Primorsko osrednjega društva c. kr. poštarjev in odpravnikov obojega spola se naznanja, da se je delovanje te skupine zaradi »preobi-lega uradnega posla« društvenega tajnika nekoliko zakasnilo in bodo od sedaj naprej društveni člani dobivali društveni časopis redno in breplačno. Za vplačevanje članarine doposlale se bodo položnice, kakor hitro te doj-dejo od poštno-hranilničnega urada. Kdor ne bo dobil društvenega časopisa in želi biti član, naj to naznani predsedstvu na Rakek. Društvo dela za poštarje in odpravnike obojega spola ter ima dosedaj povoljne uspehe. Natančneje o tem piše naš društveni list, kateri članom v kratkem dojde. Mnenje nekaterih, da pošt ir j i za oficijante delajo, je napačno in je preje resnica narobe. Gospoda, kaj pa so prejšnja poštarska društva dosegla, dasi tudi so hodila četrtstoletja samostojno pot. Tako malo, da sc lahko reče: skoraj nič. Kaj lahko dobro organizirano društvo doseže, pokazalo se je v zadnji božični dobi. Tovariši, vedite in imejte vedno dejstvo pred očmi, da se bode dalo le tedaj kaj doseči, ako bodemo edini in složni. Zbirajte se torej le pod zastavo osrednjega društva. Vodovod v Kranju. Vlada je Sklenila, da plača svoje prispevke za ta vodovod v šestih letih, in ne v dvajsetih, kakor je prvotno nameravala. Iz gledališke pisarne. Jutri, nedeljo popoldne (za lože: nepar) se uprizori tretjič in zadnjič v sezoni Cankarjeva farsa ^Pohujšanje V dolini šentflorjanski" zvečer pa se ponovi P a r m o v a opereta „Nečaku. Ljubljanski operetni tenor Stanislav Sulikovski gostuje v Sredo na hrvaškem narodnem gledališču V Zagrebu v Parmo vi opereti „Nečaku. Seja ,,Odbora za Trubarjevo prOSlaVO(< je danes zvečer o b 6. v mestni posvetovalnici, nakar vnovič opozarjamo Člane tega odbora. Društvo »Pravnik" ima svojo redno skupščino dne 25. t. m. zvečer ob 8. v Ljubljani v mali dvorani „ Narodnega domau s tem-le dnevnim redom: Nagovor načelnika. Letno poročilo taj ni ko vo, blagajnikovo, knjižni carjevo. Poročilo preglednikov računov. Volitev društvenega načelnika, odbornikov, preglednikov računov za bodoče leto. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Pri spominskem večeru Simona Gregorčiča, katerega priredi B Glasbena Matica" dne 19. In 26 t. m. se bodo izvajale izključljivo skladbe, katere so zložene na besede velikega pesnika Gregorčiča. Izvajalo se bode 16 pesmi: „Na breguM, nNa dantf (zložena 13 dni pred smrtjo pesnika). n Las to v kam u} „Srce sirota " „Kropiti te ne smem", „Zaostali ptič", „člo-veka nikar", „Njega ni" (2 različni skladbi), „O nevihti", „Naša zvezda" (2 različni skladbi), „Pri zibelki", „Po gled v nedolžno oko", „0j zbogom, ti planinski svet" in „Nazaj v planinski raj". Od teh skladb je 8 na novo zloženih in se bodo pri tem večeru prvič pele, od katerih so zložili: E Adamič: „Pri zibeli" (tenor-solo), Iv. Aljaž: „Na dan" (moški zbor) An t. Foerster: „Naša zvezda" (tenor-solo) J. Michl: „6loveka nikar" (bariton-solo), Risto Savili: „Kropiti te ne smem" (bariton solo), P H Sattner: „Las-tovkam (mešan zbor), „Zaostali p ti č" (bariton-solo) in „0 nevihti" (mešan zbor). Za družbo sv. Cirila in Metoda« V neki kazenski -zadevi, pri kateri je g. odvetnik dr. Fr. Tekav-čiČ zastopal tožitelja, se je sklenila poravnava pod pogojem, da je toženec plačal 20 K v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Naj bi se gg odvetniki pri sklepauju kazenskih poravnav često spommjali naše šolske družbe! Vstopnice za plesni venček slov. trg. društva „Merkur", ki bo v soboto, dne 18. t. m , se dobe od ponedeljka naprej v sledečih ljubljanskih trgovinah: Gričar & Mejač, Ivan Kostevc in Vaso Petri« ČiČ. Kakor se čuje, je za to prireditev obilo zanimanja, vsled Česar se je nadejati, da tudi ta prireditev, kot vse dosedanje, ki jih je „M-rkur" priredi-, lepo uspe. Hkratu opozarjamo, da so za plesni venček preskrbljena krasna damska darila Cisti dobiček je namenjen zakladu za „Tr-govski dom" in zakladu za onemogle člane „Merkurja". ,,Svobode" 1. letošnja številka je izšla danes v povečani obliki. Odslej bo to glasilo narodno-naprednega dijaštva izhajalo vsakega 1. in 15. v mesecu. Priporočamo naprednemu občinstvu, da podpira napredno dijaštvo v njegovem stremljenju ter se v čim največjem številu naroča na „Svobodo". Naj bi ne bilo nobenega naprednega rodoljuba, ki bi ne bil naročen na ta list! Ljubljanski športni klub naznanja, da bo jutri v nedeljo odprto novo sankališčev Tivoli Dnevne karte se dobivajo po 60 h pri restav-raterju g. Kendi v Švicariji, sezonske karte za nečlane pa se dobivajo od ponedeljka naprej v trgovinah gg. Gricar & Mejač, Če sni k in Korenčan. Sezonska karta velja za posameznika 12 K, za rodbino 20 K. J lanom športnega kluba se dostavijo legitimacije in sezonske karte pravočasno. Sankališče je izpeljano od vrha nad tivolskim razgledom po gozdu in čez travnik do Lattermannovega drevoreda. Simon Gregorčičevo favno knjižnico in čitalnico v Vegovi ulici štev. 2 obiskalo je v preteklem tednu, t. j. od 4. do 10. prosinca skupno 616 čitateljev. Povprečni obisk je torej znašal 83 oseb na dan. Iz knjižnice se je izposodilo od 8 grudna pretepenega leta do 8. pro sinca tek. leta 992 knjig. Zvišanje remuneracije asistentom na državnih aredotib šolah Naučno ministrstvo je odredilo, da se onim asistentom na državnih srednjih šolah, ki imajo za ono stroko, v kateri asistirajo, aprobac'jo za srednje šole, od 1. januarja 1908 dalje zviša sedanja remuneracija 60 K, za vsako tedensko uro na 70 K. Umrla je danes po daljši mučni bolezni gospa Irma Strgarjeva, rojena Kuketz, soproga tukajšnjega rudarskega nadkomisarja g. V. Sir-garja. Pokojnica je bila iz znane Kuketzove rodbine iz Žalca. Blag ji spomin I Kanknrz razglaša deželno sodišče o imovini Sirovinskega društva čevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani, reg. zadruge z omejenim poroštvom. Upravnik konkurzne mase je odvetn k dr. Krisper v Ljubljani. Na mestnem drsališču pod Tivolijem svirala bode jutri v nedeljo popoldne od 3 —5. ljubljanska društvena godba. Blagovni promet s južne železnice na severno železu c o se je z današnjim dnem zopet otvoril v vsem obsegu. Vodovod v Sp. Šiški. Pile se nam iz Šiške: Po časniskih poročilih je mestna občina ljubljanska že vložila prošnjo na deželno vlado za dovoljenje, da sme položiti skozi Šiško drugo vodovodno oev. Ker so vladi znane vodne sanitarne razmere v Šiški, ni dvoma, da bo tej proinji ugodila. Doslej so bila vsa prizadevanja za pridobitev vodovoda v Sp. Šiški brezuspešna. Zdaj to ne bo več. Dve tretjini vseh posestnikov v Sp Šiški želi vodovoda. Strah zaradi združenja Sp. Šiške z Ljubljano je le ie nekoliko prezgoden. Kaj se to pravi, da je združenje le „vprašanje Časa" ? Bog je nebo in zemljo ustvaril na en dan, a kako dolg je bil ta dan, tega ne vemo. Posnavaloi občinske uprave sodijo o združenju prav skeptično, kajti mestna občina ljubljanska bi morala več kot milijon kapitala investirati, da le količkaj uredi razmere v Šiški po mestnem vzoru. Lastniki tistih parcel, koder bo položena cev, so, spoznavši dejansko s anje, storili važen socialnogospodarski korak. Zahvala za to jim je zagotovljena. Sicer so tudi v Šiški Se ljudje, ki menijo, da vodovoda ni treba, a ti naj bodo opominjani na staro načelo: Umi| se sedemkrat na teden iu tvoje telo bo zdravo in tvoj duh bo svež. Moste pri Ljubi ani dobe s ojo pošto. Častno svetinjo za 401etao zveato službovanje je dobil Ivan Krašoveo, delavec pri tvrdki Karel Jelovšek na Vrhniki D url (o v Vodicah 701etni gosp. Ivan Žužek, bivši misijonar. Državna subvencija. Občina Zdihovo je dobila za nabavo vodovoda 2550 K državne podpore. Nerazdeljen ftolskl pouk se je vpeljal od novega leta do konca te kočega šolskega leta na trirazr dnici v Čerinošnjioi pri Novem mestu. Stereoskopue sliko iz Triglavskega pogorja in Kamniških planin so na ogled v Židovskih ulicah št. 3 nasproti Pevaleku Slike je iz-fcotovil fotograf Rožun iz Litije, ki je lani dobil na športni razstavi v Berolinu za razstavljene slike zlato kolajno s častno diplomo Slike so, kakor smo se sami prepričali izredno krasne. Včeraj si jih je ogledal odbor društva za tujski promet in se je o njih izrazil zelo pohvalno. Priporo Čamo zlasti turistom in dijakom, sploh pa vsem, ki so ljubitelji narave, te krasne slike iz naših gora. Vstopnine je samo 40 v, dijaki in vojaki pla* čajo polovico. Veleposestvo gospe Suopanz V Poljčanah je kupil za 120 000 K g Zalo kar v Ljubljani Isobratevaloi tečaj, ki ga je priredila „Narodna stranku" v Celju, se konča, tako se nam piše, v soboto, dne 11. januarja t 1. Kurz je bil povoljno posečen; frekventanti so sami inteligentni fanti. „Sl<»v. Gospodar" z dne 9. januarja pa tozadevno piše: „Liberalni kurz v Celju pa se je moral prvikrat zaradi pomanjkanja nkaželjnih pristašev preložiti." — Torej spet, kakor je to pri „Si. G " že običajno, čisto navadna laž! Sestanek slov« učiteljskih zastopnikov v okrajnih šolskih svetih Spodujega Štajerja se vrši dne 2 teb. t. 1. v Celju. Sklicalo ga je vod stvo „ Z veze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Ta sboi ima namen, da se zastopniki učiteljstva dogovorijo glede enotnega postopanja in taktike, ki jo naj zavzemo v bodoče v teh korpo-racijah Okrajna učiteljska konferencija za snimka okraja Celje okolica in Šmarje se vrši letos v Celju dne 30 maja. Slovensko delavsko podporno draStVO V C&ljU ima dne 12. t. m. svoj občni zbor. Ples slovenskega trgovskega društva V Celju v prid zakladu za ustanovitev trgovske bolniške bla gajoe za Spodnje Štajersko priredi trgovsko društvo dne 2. svečana v veliki dvorani „Narodnega doma" v C^lju. Le redk v pro parata z&znamovan n varnostno smamko in podpisom. 3 3;—1 lisa« «J »Jo«« naj bera in.se at o THY-MOMEL SC1LLAE, pnjiikuSen isdekk, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo. Novo moč daje Scottova emulzija, če ne pomagajo vsi drugi pomočki.. Vedno je nevarno, poizkušati z dvomljivimi izdelki, če je v nevarnosti Pijenje ta U gre za glafoggfl kakršne opažamo pri prebolelih ali pa zaradi malokrvnosti, pljučnih bolezni ali prehudega napora. Kdor je pameten, poseže takoj po pomočku, ki se je v številnih slučajih vseh vrst slabosti izkazal uspešen in zanesljiv, in ta pomoček se zove SCOTTOVA emulzija. Izvirna steklenica 2 Ms£ SO v^aas Naprodaj po vseh lekarnicah. 5 B90STB — rtW-isa - kot jam-srmie auoiB Suttiviia rat- Zahtevajte Un8trovan cenik gasolinovifi svetilk podjetja za žarnice „Ideal" DUNAJ, VI. ffallpsse M. Hugo Pollak Cona, lepa svetloba brez nevarnosti; vsaka svetiljka se lahko rabi zase; nič inštalacije: popolno nadomestilo za plinovo luč. Za plinove in električne lestence ias-t nega izdelka posebni katalogi._3931 8 Poslano. = Jttislite na = mnihouoirašbe od gld. moiki na trakove nalfin. izdelani 6*90 domski na trakove najfia. izdelani 5*75 damski nizki pariški na]f. izdelani 3*90 Tvornica lomni za vsaK par. Popravljanja točno In čenč. HENRIK HUDA zalosa c. hr. pno. čevljarske tvornice mnmovo$raike. Proti zobobolu in gniioiii m izborno deluj* dobro znan« antiseptična Melusine netna in zobna voda ki utrdi dlesno in edatranjnj« neprijetno sapo Iz ust« t «t«uleniea m anTodom t IL. BI gorodnemn gospoda M. Levatllm, lekarnarju v Ljubljani. Vafia izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol,. odetranjnje neprijetno sapo iz ost in io neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi ■ob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pofiljite Se 8 steklenico Melos, ustne in zobne vole. Dovolim, da to javno oznanite, fcor je res hvale vredno. Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906. Sel lek&rns, MIL Lsusto I Ljubljanu RkSjns mit & 1 &>l9g novesarajenega Fran Jczetovoga lepil, motiti, 85—2 Umrli so v Ljubljani. 7. januarja: Jos;p Gradiš, brivec, 58 let, Prešernove ulice 28, Paralysis cordis. 8. januarja: Marije Kenda, skladiščnega mojstra soproga, 65 let, Sv. Martina cesta 15, srčna hiba. ▼ d« tel nI bolnici: # v 7. januarja: Anton Steblaj, kaj žar, 63 let, Myocarditis. Slovenci In Slovenke! tle zdblte diužte sv, Cirila in Hetođo 1 Darila. Upravni&vu našega lista so poslali: Km dmibo sv. Sirila ta Metode i G. Kan Medved v Žireh 14 K 46 h, katere je nabral na veselici gasilnega društva na Dobračevi; prispevali so udeleženci iz ži-rovske in poljanske doline, škofje Loke in Idrije. — G. Fran Verhunc, sodni pristav v Gradačcu v Bosni 7 K, katere so darovali prijatelji Slovenci povodom zdravice domovini z geslom : »Pomagaj si sam!« Gosp. Ivan Krajnik, nadučitelj v Gorici 5 K, v spomin na preljubo, nepozabno soprogo Uršulo, ob tridesetdnevnici njene smrti — G. Karel Mehora, poštni uradnik v Št. Petru na Krasu 16 K, katere je nabrala vesela družba o priliki odhodnice gg. Medena in Šubica iz Št. Petra. — G. Ivan Stravs v Podbrdu 2 K. -G. Ferdinand Špilar v Št. Petru na Krasu 75 K 28 h in sicer 71 K 28 h kot čisti dohodek Silvestrove veselice, 4 K so pa darovali štirji rodoljubi iz Selc, ker so bili zadržani udeležiti se veselice. G. Pepina Val v II. Bistrici 12 K 6 h za po g. dr. Goršiču podarjeno, na odhodnici g. Antona Carlija zlicitirano jubilejno krono. — G. Brinšek, tu, 9 K, katere je nabral na veselici društva »delovodij za ljubljanski okraj« pri Seidelnu. G. Logar in g Brinšek nabrala o priliki možitve Minke Brinškove iz Trnovega s Franom Nemcem iz Nabrežine 10 K 40 h in sicer pod geslom : Živela naša Mica, ki ni vrč samica ; živel naš Franc, ki ni več sam'c ! — SI. Posojilnica v Trebnjem 20 K. Gosp. Vinko Šket v Ilir. Bistrici 43 K 40 h, katere so nabrali gospa Poldi Samsa z vedeževanjem na karte na Silvestrovem večeru 5 K, gosp. Josip Perne isti večer 11 K 40 h, pošiljatelj nabral pri trnovskih in bistriških rodoljubih 27 K (skupaj 43 K 40 h). — G. Dušan Kavčič v Hraščah pri Postojni 10 K, ki so bile nabrane v veseli družbi o priliki otvoritve nove šole v Razdrtem — G. Pip nabral v gostilni pri Frklavcu v veseli družbi 6 K 22 h. — Gg. skladiščni mojstri in pazniki v Ljubljani 10 K, mesto venca na krsto spoštovani soprogi poduradnika juž. železnice g. Iv. Kenda. — V hotelu pri »južnem kolodvoru« (A. Sevdel) vesela družba nabrala 3 K. — Skupaj 233 K 82 h. — Srčna hvala! Živeli! Za učitel ski konvikt: G. Malči Kobau, učiteljica v Kostanjevici 8 K, katere je darovala vesela družba, zbrana na fantovskem večeru g. učitelja I. Erbežnika. Vsoto smo izročili g. Dimniku. — Srčna hvala! Živeli! Žitne cene v Budimpefttl. ;»isl- 11. januarja ISCS Termin PŠen*ca za april . . . .' za '0 kg K 12*82 Pšenica za oktober . . . za oO kg K 10 61 ?.ž za april .... za tO kg K 11 4^ KoruttL »a maj 1908 . . sa 5U kg K 7*12 Oves za april .... sa 50 kg K 8*28 EOl&tlv. Nespremenjeno Meteorolosično poročilo. Vitina nad morjem 906. Srednji zračni tlak 736*9 m S. čas *■* 2b aa baro g OP"0" metra A T1* ! v mm o. > a « H £ Vetrovi Nebo 10. 9. sv. 734 6 —1 1 sr. azah. i »neg II 7. zj. 742 ž -6 1 al svzhod pol. oblač. , 2. pop.J7434 j - 2*9 jal. jjzahod jasno Srednja včerajšnja temperatura: —G'4 normalna - 2 7 - Padavina v mm 2 7. If2 C. kr. rudarski nadkomisar Vinko S trg ar naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretresljivo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, gospa Irma Strgar roj. Kuke t z v petek, dne 10. Januarja 1.1. ob 4. popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v dobi 29. let mirno izdihnila svojo blago dušo. Truplo umrle se prepelje v nedeljo, dne 12 trn. iz hiše žalosti, Resi jeva cesta št. 3, ob 11. dopoldne na južni kolodvor in od tam v Žalec, kjer se položi v ponedeljek, dne 13. t m. ob 9. dopoldne v rodbinsko rakev na pokopališču Sv. Ko-cijana. Sv. maša zadnšnica se bode brala po pogrebu v cerkvi sv. Kocijana. V Ljubljani, dne 10 jan. 1908. Zahvala« Za mnogobrojne dokaze tolažil* nega sočutja v bolezni in ob smrti naše nepozabne in nenadomestljive soproge, oziroma matere in tete, gospe Murne Kenda izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo darovalcem lepih vencev in vsem udeležencem v častnem spremstvu na njenem zadnjem potu k večnemu počitku. Istotako se zahvaljujemo častiti duhovščini za tolažilo ob času bolezni. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala I Bog plačaj! v V Ljubljani, 11. januarja 1906. tatalotl oittU. Dunajska cesta nasproti kavarne »Evropa1 118 najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno p-oci-p>irstlarLO sredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na daljno zdravljenje. 1 *9—1 U Sprejme se n Ji »l, ia krojsski obrt Anton Jelen, krojač na Ziloškl cesti it 10 v Ljubljani. i 4 Sprejmem 37--1 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah Fermač neuiftke pasme, lep, kratke dlake, ne prodat po primerni ceni. lffj—i Josip Arko, instalater za aceti-lensko is^s^etljavo v Ribnici. Nova hiša S lepim vrtom, v bližini jezera sa Blodil, se proda sa 8200 K. Dobra pitna voda pred niso in tudi za perilo. Vsa pojasnila daje Anton Bfarolt na Bledu, Grad Stev. 141. in s primerno glavnico, za ustanovitev Specijalne trgovine s tehniškimi, sosebno mlekarskimi potrebščinami. 43*1 3 Ponudb* do 15. linuarja 1908 pod »Sodelavec" na uvrar. .SI. N " Stanovanje v II. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, h rs m ca in priti klin ter nekaj vita se odda ia februarski termin mirni stranki za K 572 na leto. Vpraša se na Regije i cesti št. 24. Proda se na GorenU* em dobro idoča kovolila z dvema ognjiščema in z vsem kova-skjm orodjem. no—i Kje, pove npravništvo „81. Nar." Goveje, telsč. meso, čaj. maslo dobavljeno vsak dan zajamčeno sveže, jamči se tndi za svež dohod in najfinejše blago! 5 k| netto košara 41 kg ia goveje meso, stegno, frank« K B 20 „ h n mm h telečje stegno „ „ 570 „ „ n n n t* W mlade deb. koKofi „ „ 660 2V, kg kokoši, 2>/, kg Čajnega nasla „ f. 950 Zakojftek 24 kap (00 60) jajec, velikih svežih K 96. 1?3 NajpoštenejŠa postrežba zagotovljena. S&andor Weiss, kmetovalec Gryb6w, Galicija it 3. Tukajšnja trgovina sprejme orespondenta za 4—5 nr na teden proti dobri plaii. Ozira ae le na trgovsko izobražene, v samostojnem reševanjn trgovske korespondence v obeh deželnih jezikih popolnoma zmotne rtflektante z lepo pisavo. t?8 1 Fonndbe pod „Korospondent 100" poste restante Ljubljana. HOTEL „ILIRIJA" Jam. v nedeljo, iz. L a KONCERT Ljnblj. društvene godbe. Začetek ob poluosmUi. Vstop prost. Za obilen obtok ao priporofo nuc sovaa kontoristinjo ki je dovršila trgovski tečaj. Ozira se le na pismene pooadbe. Ivan Bonač v Ljubljani. V nate m so odda oziroma so tndi proda U6—1 pbrija 1 tairijo in pozneje gostilna na račun pol nre od celj*k*£a mesta in četrt nre od štOHivake tvornice. Dopi** posestuikn Mihaelu Jost v Teharjih, poŠta Štore. Ura z verižico za samo K 2'—« Zaradi naknpa velike množine ur raspoBills šle-Rijska razpoBi^alniea : prekrasno pozlačeno 36-urno preciz^jsko uro ankerico z lepo veri-r.sco za samo 14 9*— kakor tndi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Pnuko-sleziiska razpošUjevalnloa F WIKDi:CH t KralroTU TJ/38. NB. Za nengajajoc« denar nasaj. 119 Paiiwia-taGMa= DgoRkl W Jt 1 pod Jtorodno kavarno* Od 12. januarja do 18. januarja 1908. Potoucnle s ftojersksaa no Roroiko. Krasna partija. Optični zavod Jos Fh. Goidstein Ped trančo ftt 1 priporoča vse v svojo stroko apF dijoče predmete p: zelo nl- zk.h cenah. Poprave to: no in ceno. Vnanja naročila z obratno pošto. V svojo kartooažno tovarno sprejmem nadarjenega «e—3 X deželo v starosti 15—16 let, s popolno oskrbo hrane in stanovanja. — Pogoj dobro izpreevalo v pridnosti in vedenja. Istotam 50 sprejmeta tndi dva dobra njigoveška pomočnika. Ivan Bonač, Ljubljana. 180 hctellr. Iščem v najem vpeljano, dobro;idočo gostilno takoj ali pa v teku 2—3 mesecev. • Ponudbe naj se pošljejo poste restante L J. S78 Hovn mesto, Dolenjsko. il? i it mSammu ^ *ell vstofltt in sicer II nlvnrnn v privatno pisarno V UIJUlllU v Ljubljani proti pro-w astemu stanovanju in hrani brez drugega plačila za pol leta mladenič z lepo pisavo in zmožen dobre korespondence. 115 Blagohotne ponudbe pod .J. S." poštni predal Škofi a Loka« do 20. januarja t L Išče se notarski oncipilent trte mm ^^^ai' *t*~ jftftit iS^'^^*^' ^m^^fc^ ansi^B ?f?f|?ffffff?f za notarsko pisarno v Ilirski Bistricu Vstop čim prej mogoče. fot-S mcemeo a precejšnjo prakso sprejme takoj A. Domioell, Z s gorje- S t. Peter na Krasu. *7—* Spr«tne]Sa kuhari se sprejme v službo Kje, pove upr&v. rSlov. Naroda" strojepisca sprejme s L lecruarjem t L notar HudosernlK l LJubljani. šli vm se protfa takoj, oziroma so da vsa prodajalna u najem. I Kje, pove uprav. rSlov. Naroda" v balah je ceno naprodaj v skladišta na Martinovi cesti Stev 10. «076-u Dobra hrana se lite za dva dijaka. Ponudbe pod (ISL 2000" oa oprav. .Slov. Naroda*. 100-« Hodna trgovina poprejšnjega lastnika Ernesta Sarka se pod i&ko ngodnimi i»L.č luimi obroki proda. To bi bila za kako gospodično ugodna prilika. Natančneje pri Fr. IgliČU ni Mestnem trgu it 11. m-* Gostilničarji ki potrebujejo za predpnstne veseli« godbo naj se oglasijo nst-neuo ali pismeno v gostilni pri „Baru" v 8p. Žiski 201* 99—1 F. VODIŠEK. Bencinov j a 16-10 konj saa A4" AW akimi silami TjlUL.Ur se lahko goni tai skskSBi W VVd g sesalnim plinoff se taradi porf čanja podjetja oond proda. Motor i( popolnoma dobro ohranjea9 kakor not> in se ga Lhko vsak *dan do 15. svečana t i. vidi v dela. Več oove lastnik Andrej Bova' Col pri Vlpa%i. ic9~ < fisfi ..ueidmannshell" etoiki 1901—1907 le ceno naprodaj. Ravnotam se tndi prodajo 9i— S proigrane gosli. Kje, pove uprav. MSlov. Naroda-4. OZOR!!! Trjtr©v«l, kramarji, dro*r-riati In drugI Itupčevalrl, ki ae zanimajo ta 4*217 0 lukrativen privlačni predmet dobe ponndbe pri tvrdki W. SEKER& Cc, Duuaj, XVIII1 Hsitgesi 17. Proda se P° nizki ceni električen gotineni vtomat. Vpraša naj se na upravniŠtvo tSlov. Naroda". 77—3 Kathe voda za prsi. Senzacioualno sredstvo v do Bego Čarobnih prsi. Katke VOda Za prsi se rabi samo zunanje. Zajamčeno neskovl-itivo. Steklenico po 3, 5 in 8 kron poštnine proste. Diskretno pošilja po po vzetju z316- vi Kathe Henzel na DunaJnlVIU Schalgasse 3, L nadstr. 11. O mlHjooov zastanko ,e lansko leto izterjala zveza „Kreditreform". Zahtevajte zaradi izterjanja zaatankov brezplačno prospekt št. 19 od društva „Kredit-518 reform11 v Gradcn, Havdogaste 10 8 2o 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služe; G. FLD X 36 pripomeni In nameaca le boljše službe iskajoče vsake vrste ^akor privatno, trgovinsko in gostilniško osebje za Ljubljano in zunaj. JPetnfciia tukaj* Vratna in h.oliWor nn^žno toltrt* postrežb« xa^ol«x Ijcrnt*. : unanjim dooison jb priložiti znamko za etfiver Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 512*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, L,cbes 35. pri Plznn na Češkem. 4U6 5 Uglaševalec klavirjev! Tečno ijv.-Mišem uglaševanja in popravljanja klavirjev, Moja tako dobra deta in najnižje cene nimajo konkurence. Preglasujem brezplačno. Priporočam se 48—8 G. F. Jurasek L kranjski uglaševalec klavirje* — * Ljubljani, Sv. Florijana ulice $t. 281. Z električ. obratom urejena tvornica G. Skrbić v Zagrebu, ilica steo. 40 priporoča svoje na glasa solidne; in cenene 1 žaluzije les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice fa talce in prosi, da čim vae* pozornosti poklonite toj solidni tvornici. CraovnlU in proračuni na zahtevo zastonj. Ntjitčji zaloga navadnih da ni|fht4lh otroških vozičkov I f* *"*adrta najflnajse zlima« 1, f sikih trsoolno z manufak:urnlm i In perllnlm Masom = v X-^j tifc> 1 j rti = n& Staram t?gu št. 9 priporoča vence in šopke za neveste ter nagrobne vence po Izredno nizkih cenah. Potrebščine za krojače in šivilje. i *ommommommfM tomiuomMtom v LJubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manufakturna trgovina priporoča 2 klobuke JSepce, razno moško pilo, km\<, ovratnike iti Odlikovan s častno diplomo In zlato kolajne na ill, dunajski wM rastni 1. maja 1904. pod pokroviteljstvom Nj. češ. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marij^ J0Sipine. krojaška obrt piani, Šeleaburgove ulice llui, 3 Be priporoča v izgotovljanje molki b oblek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejiem kroju. Priznano solidno delo In imerne oeno. Pristno angleško blago je v največji is beri vedno v aalegi. S hi Najbogatejšo zalogo In nal-painovratnel&o Izbiro rtioolrleo In bormonUeu Ima n Alojzij Kraczmer izdolovaloo klavirjev In sodne zapriseženi zvedeneo LJubljana Sv. Petra cesta št. 4. Vodno to v zalogi prelarant pa brezhibni klavlrjC. Pravia-mem ubiranje ta popravljanje vse>n sistemov. CHavae zastopstvo dvornih nnn Boaen-dorfer na Dunaju, CtofcrMer Otima?, na lluna|o, AvteH F5r»ter vr L.5bava, Tla. Hazazt-bora v Iilpalaent. Z* vsak, pri meni kupkjez klavir doeata Jaza — Najnižja I* pa aajojraln Dala« plačila* Birolift, Pdrb, Rim H STO« 87 Izdelale i O. Seydl •tritarjtv» alice 7. Število otrok l knišati na * ali 3 Je ptmetno i in pr brani mnoto denaija Zanesljivo navodilo »a to, *a, 1 Kar ie doSl već tiaoč aahva nib L pisem, poSlje tajno ZZ tO Bj 1 v avtnj leainkah gospa .i Berlin 8. W. 230, Iuu-dec8tras«e 60. ?>N

«ov <3>v 15000 2X1'.(rt u«r ostankov 8-20 metr. dolgih najfinejše, brezhibne, beljeoe, aa najfinejše telesno in posteljno perilo pripravne nepokoučljive 82 cm. Široke runiburik« e9&a«*ttt* meter po 24 kr. OUittoril ?.a rtrajre, stanovitne barve meter po 17 kr Flanelu x« Krajce lia bluze meter po 18 '/2 kr. Crflr ma obltkf, bluze, domača In otroška obIaeM predpaan'ke meter po 18 kr. 116 srn. širok kanrfai, stanovitne barve. Ia 11 kakovost meter po 35 kr. Rjuhe brez al« a* 2 metra dolge, 1 Dem Široko, kos po 80 kr. BrUalne rte* r, rdeče karir., tacat 85 kr. azuhlojelie brl«a#e, kos po 18 kr. Treba je vzeti najmanj zavoj za 5 kg. = 45 metrov po povzetju. Vzorci se prilože samo poizkusnema zavoju. Kdor vzame za nad 5J K dobi b° 0 rabata. 118 - l Tkalnica za platnino EMIL FUSHS IVaefiod il (Hrkon»Hl). 5000 Kron žjjgjj plačam onemu, ki ml dokaze, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 2*50 nI priložnostni nakup In sicer: Pristna švicarska pat slzt BoskopI iepna nra, točno regnl. in ki natančno gre, a oMetno rvornisko pismeno garancijo; ameriška donbie-zlata oklepna verižica; 2 amer. doubnas*zsel9 c. in kr. dvorni dobavitelj ▼ Mostu št 65$ (Češko). 6—5 7 - 8 50 840 1215 2 80 1050 2 90 3 2*80 03-30 Jteckenpferf lllljsko mlečnnto milo Bergmanna & K o m p., I Draždane in Dečin n. L. je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože. ter rožnate polti. Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in proda jalni cah mila. A. KUNST Ljabljana ■■*• Ž; i d. © vat le e ulica vao»K*vaw^ Važna! Važna! piioii&ji, b|ow it* Biteija. Nalssljia In aajcanalia postrtžba za drogve, kemikalije, zelišče, ovetje, korenine itd. tud' po Kneippu, ustns vode In zobni prašek, ribje olje, rs-dllne In poslpelne moke as otroka, dišave, mila in sploh ves toaletne predmete, fe>tos;ravllezae aparate in potrebščin«, klrurglčne obvezna vseke vrste, sredstva za desln-tekoljo, vosek In pssts zs tis Itd. — Velika zaloga najfinejšega rasna in konjafea. — Zaloga svežih mi-aerainin wod In eollj za kopel. Oblast*, mm. oddaja strupov. mm »Is-iaiez-eleai pOBebc priporočljivo: grenke sol« dvojna sol, aollter, enojen, kolmoi, krmilno apno rtd. — Vnanjs naročila se izvršujejo točno in aoiidnu. * drogerija 8 Anton Kane Ljubljana, Židovske ulice št I. Hopujt pe atajvlejl eenl razna zelišča (roSe). cvetje, korenine, se-mens, skorje itd. itd = IIIIUIIIUIIIIIIIIllllllllllIlllllll llllllllinii»» Ustanovljeno leta 1845 Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna == na par. = Poljanski nasip — Ozke ulice St. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidno cene. = 111111111111 ■IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII'IIIII..........lillHHIHHIIl'liin sobnu b dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR Krasne m xj z* k največja izbere v ■vili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila ter ;-: otročje obiskoe priporoča po nalniiiih cenah M. KRISTOFIČ por- Bučar ŠTABI TM St 2 S. Ljndevit Borovnik +tiih*r v isorovrljan (Ferla*z»> na Koroik«m se priporoča v ladeovanje vsako vrstni f dušek za lovce in strelce po najnovoi&ič sistemih pod * opolnim iamstvom Tudi pre deluje stare samokreinioe, vspr ajessa vo*ko vratna popravile, ter jih točno in dob? tsvrfiuje Vt« pufize so na c kr, preekjfta valniei iu od mene proEkniseae — llue«ro 46 v«nl oenlkf ae*ton|. 2 sss sli as 'ii isiiSi pri nakupu lilia za lite ♦ na blizu 40 let obstoječo tvrtko R. NIKIM tjtebljana , Stritarjeve (Spltalske) ulice itev. 5. oar Na zahtevo se dopoaifejo vzorci. Odi lico r? ana Prva tr. tvornica klavilev Ljubljana Hllierjeve ulice 5 Blizo Gradila Rudolf A. Warbinek (0 o *•* 0 E cs m »T 0» "O o < < e o a e Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samo-igraine za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 2 Ma|ve6|a tvornica na lugu Avstrije. = r\a$elj! = m s Kcltr svoje zdravje ljubi odstrani v kaŠe^. Kaiserjeve prsne karamele. s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno pri kašlju In hripavosti, kstsru, »asllzenju In kataru v požiralniku, dušijlvem (oslovskem) kašlju. 5945 not* P°verJ*"iD iaprieeval %3*-^xl potrjuje uspeh pomoči ?mj po ?0 m 40 m., Skatijica 80 iln. Zalogo imajo: V Orlovi lekernl poleg železnege mostu v LJubljani, v Isksrnl Jos. Msyr v Ljubljeni, v dež. lekernl pri Mariji PomegeJ Milena Leustaka v LJubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koozvju In pri C. Plccollju v Ljubljeni. - V Novem mestu v lekernl Kerel Andrijanio. V Vlpsvl v Isksrnl I. Hus. V Ribnici v Isksrnl pri sv Štefanu Joz. AnOlk — V Idriji v lekernl Deniel Plro. — V Met-llkP v lekernl Iven OJurlćlć, v Radovljici lekernar A. Roblek, Hlnko Briill, lekarnar v Litiji V Kranju v lekarni Karal Savnlk, v Ljubljani v lekarni A. Bohlno pri KronI. 3 ud iu i i AV8UST REPiČj sodar | Ljubljsns, Kolezljske ulloe 16 (NT Trnov m rao. Izdeluje prodaja In popravljal vsakovrstne « o de pe> najniajili I Priporoča so trgovino z oblačilnim Masom HUGO IHL Stritarjeve ulice št 4. Velika zaloga najnovejšega In najboljšega blaga za ženske in moške obleke. Vzerel o* Hbtivanis goitnlni eroste. 1 4 Tovarna in prodaja oljnatih i barv flrnefta in lakov. | ->5 Blektrido': obr^avV % i I I I UfUact-lini hti Eberi ista t«42. I I \ Prodajalna in komptoar: Mikloiićsva cssta it. 6. Delavnica: Igriške ulice it. 8. Plenarna asfilri a It. til a a to. priv. |zL žska, | Slikarja napisov, | Stavbtnska Is pohlitvina pleskarja, | Velika izhirka dr. Sehoenfeld-ovlh barv v tubah sa akad. slikarje. Zaloga oopldev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnege mazile za brestove pode, karbollneje Itd. Posebno priporočava slav. obču stvu najnovajše, najboljše in neprecenljivo sredstvo is lliuuijo »o^nlh tal pod imenom „*%*piaoi\ PripjroC&va ee tudi el. občinstvo za vse v oajice atroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in nno po najnižjih cenah. I i i » f Slal Jesenko njubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, cepiče itd. ... ■ ■ najnovejšo fa*ono ■ pe na j niiii ceni. Optični zavod :*:*:*:e:*:+:*:#z*:« Velike jjjf saloga pravih f IvlcorsRlh ar. ;, Srebrne nre e« \ gld. 3*80 naprej. // ^Usliist k irektn« kakor m\ flot, iniail, stari, Iran Iti JtelDže zo trsoulm se ceno prodajo v UuMJflnl. Mestni trg it 25,1, ndztrj Sa ii posUjam brssplasne. Mflniši hotel, gostilna s peknrijJH ali samo sostilno: «e uame v najem ali kupi, Ponudbe pod „hotel sli gostilnsu n^ob, uprav „Slov. Naroda". 4r67-i PitrliflTBljskunMenjsai1: Kosovni premoj srednokosnl premofi , pl orehounl premog Srušeni premoj po nalniiiih cenah, na cele vagone pA I premogokupnih cenah, priporoča lastni^ premogovnikov 4 7t>—n JHifTlIfn glavna zaloga premoga s rUUlIHf Ljubljani, Nova ulica st Uec hiš v Mariboru se proda iz proste roke \p1 Vse 8o zidane nanovo, pripravne u najemninske in trgovinske h še, davki proste ter s e obrestujejo po 61 !.x Istotako je tik Maribora naprodaj več Naslov pove upravništvo nSlo? Narodau. 3399-1 obrestujejo po 6V2° lepih vil f Josip Pu DuDUino, Grodašbe ul. Zl se priporoča cenj. občinstvu za polaga nje vsakovrstnih parket Prevzamem tudi delo tako da preskrbim jaz potrebn parkete. ^ Delo solidno in ceno zmerne. Z vsem spoštovanjem Jo»lp Ir*vzla. Jodella l^rz" Najboljše, najuspešnejše, najpi ljubljenejše ribje olje. Tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje lek, povzdigne v kratkem časul telesne moči. Priporočati je zlasč| melokrvnim, slabotnim odraslim, ra bitikom (engleska bolezen), škrofu-loznim, pri razvitku in učenju za- -ostalim slabotnim otroke m. Cena kron 3*50 in 7 —. Zdravljenje st lahko prične ksdsrkel1, ker je olje vedno sveže. Edini Izdelovalec: lekarnar Uilj. Lahusen, Bremen. Da ae varnjete ponsredb, pazite d* ime „Jodella'1. Vse druge izdelke z* vračajte kot nepristne. V zalogi v vseh lekarnah v Llufc liani in okolici. Z", a? goriška in različna vina se točijo najceneje v atje-i Goriškem vinotočo X-JvL"bl3aa2.at Stari trg 13. 31 SVETOVNOSLAVNI 898-90 BRANCA tvrdke FRATELLI BRAHCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. lita na proda]. Iz proste roke se proda hiša na |U on primernem prostoru za k a«, o v bližini farne cerkve in Četrt ure novega kolodvora — Hiša ima gob, 2 kubirji, 2 kleti, 1 oral obsežen vrt. Več se izve pri Antonu Slivniku Betici št. 54 pri Bledu. t> 6 remog in drva prodala po najnižjih cenah lil. Bucher Kolixe) št. 130. Telefon It. 2:9. in Bicer: 135 1 ) kg Ia trboveljskega premoga v kosih K 160 ) kg* kočevskega premoga xr kosili . K 120 kg" oreho^nega premoga . t .K 1 20. Vodovodi Kanalijncije, Kopallžke naprave Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni). 8664- 22 inženir-hldrotekt Konrad Lachnik, Ljubljana Beethovenove ulice itev. h. Brzojavi: Lochnlk-UabOoiio. Ottoman" IS^eV m eVVBHCail papir za cigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same, reklame zanje ni treba. n e^^-6 Hi iett in dobro Izurjena prodalolha se sprejmeta pri tvrdkt 192—» M. Spreitzer, Ljubljana. t Nov vegeiabiiski c eme za prsi. Najnovejša iznajdba iz prirndcih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi se samo zunanje. Zdravniško preizkušeno- Lonček z oavodiiom «taoe K 3— m K 5—, poštnina 70 b. Pr. d -ia in razooSiija go^pa Kflthe Menzel na Dunaju, XVIII, Schnlgasse 3, I. nadstr. 11. Zaamke vseh dežela se sprejemalo. 2317—86 Jitanltf Likalne oaljalnlce (mnoge) z 2—3 valjarji iz trdega lesa; najboljša izvršitev; petletno jamstvo, Od 40 K naprej. TItanla ožemalniki (Heisswringer) s Ia paragu-nen* m mm *. ■ l_ ■ "w ™ mijevimi valjarji. * P^ornice TITANIA, Wels 161, (Cror. Avstrijsko) zdeiujejo se kot »eWci»llz«t*)i parni stroji, likalne vallaln.ee, otemalniki, parilnlki, sejalni stroji In kmeti ski stroji. *ne o I je najboljši brzo-pralnl parni stroj A sedanjosti. Prihrani »/• časa, 75°/0 mila in kuriva. Varuje perilo. Perilo sne-inobelo. Se da na poizkušnjo, ne da bi se moralo kupiti. Več 1000 v obratu. Prospekti, lepaki, izpričevala in reference zastonj. &mW~ Zastopniki se iščejo. "M Stor ■ I le j* D* a-tO 18 a i JF* reneniovih tmlioa.li st«. 8 Najvačja zaloga noskih, damskih In otroških čevlje*, čovljei za lavn-tunis In pristnih flaisieriaih gorskih čevljev. Elegantna |n 8620 Si jako skrbna IzvrSItev po vaeh cenah. Oglas. Občinska štedionica, ki se ima ustanoviti v Benkovcu« razpisuje mesto dnika bi imel nalogo, voditi vse pisarniške in knjigovodstvene p08le. Prositelji naj dokažejo starost, pripadnost, dovršene nauke, dosedanje (Snovanje in poznanje hrvaškega ev. slovenskega jezika. Oni, ki so že slui-ovali pri enakih zavodih, imajo prednost. S to službo so spojeni dohodki do 2400 K po dogovora in sposobnosti. V dotični prošnji, ki jo je vložiti pri podpisanem 25—1 do 15. februarja 1.1. tj se prosilci izrazijo, do kdaj bi mogli nastopiti službo, kar bi se moralo tekako zgoditi do konca marca t. 1. Občinsko upravlteljstvo Benkovac v Dalmaciji, dne 7. januarja 1908. I. E. Ivanković prisjednik. Miho Wovakovic načelnik. Opozorilo podprevzem-nlkom in akordantom! Pri gradnji nove Szeklerske železnice med Deda Gvergvoszentmiklos se bo rabilo okoli 20 zaupnih pod-prevzemnikov za delo v zemlji, skalna in kamnolomska dela. Tisti, ki bi hoteli prevzeti taka dela, Daj se zglase v moji pisarni v Buda-Pešti V, Jozaef• ter 4. Dela se imajo pričeti deloma taku j, deloma februarja. 93—3 Maksimilijan Scniffer. aiPi. inženir Buda - Peata. s 14 sobami In lepo kletjo, v sredini vasi In tik ob okr. cesti, torej najugodnejši prostor za vsako večjo obrt, In kjer obstoji že tUdI 70 let pekarija, se radi bolezni proda. Pojasnila pod „Acbtzlgeios", poste reatante Borovlje, Bežna dolina! EeroikSi 114—1 Usodna prilika zo trgovce In obrtnike. Ker mi preostaja več tisoč retlii koledarjev za leto 190S sem jih primoran prodajati pod tovarniško ceno. Ako so torej kateremu zmanikali, nag se obrne na mojo tvrdko ter mu napravim izredno nizko COnO. Pričakujoč obilnih naročil se priporočam 127—1 Fr. Iglic trgovina a papirjem in galanterijo na drobno In na d>i»rlo. AUSTBO I JfotGrj xx?/ije 43kvart>. j?o c*e>ni in x*Mrt7c polcuatt ncz/&& obrnejo ttofcourstnayuyasniln oe*sm J. Zalaznik Stari trg štev. 21. Vsakdo naj se prepriča, da se v go$tilni pri ,Zoczdi* dobe prav dobra vina in ceno, tudi dobro reininghausovo in plzenjsko : :-: :-: :-: pivo. :-: :-: :-: :-: Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg it. 7. 866-2 sem dobil plesne obleke f* Hodno trgovina I Henri ^Ljubljana, Mestni trg iooo«oooj V/ " > V/ 2 Preo bit Popravita. Mikusua uusiiaas. s.:i:i:n:i:i i Največja zaloga pohištva za spalne In Jedilne sobe, anione In gosposke sebe Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, Zlmnatl modrool, etroikl vozički Itd. ■ IVmJssImJ« eses. TVeJeolIttneJa«. bU, §t. 15901 Razpis. 434, Za zgradbo vodovoda Kranj in okolic; potrebna, na 620.000 kron proračun j ena dela in dobave se bodo oddale potom lavne ponudbene ottravnave. Pismene, vsa delaali delne dobave, (cevi, armature, betonska dela ite obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enot cene proračuna naj se predlože do 1. marca 1908, ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katero morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je d* poslati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovof Kranj ln okolica11' Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavboj pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij de 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deielni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo pc nudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so v deželnem stavbnem urada navadnih uradnih urah na ogled. Deželni odbor kranjski v Cjubljani dne 27. decembra 1907. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s kega Llovda" s oessrsklml briopsrnlkl „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRINZ VVILHELM", lfKAISER VVILHELM d. OROSSE". Prekomorska vožnja traja sauno 5-i 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk ln veljavne vozne listke aa paznike gori navede- » vse proge ameriških fteles-edine IS pri nega parobrodnega društva kakor tudi listki nic dobite w MJf amlalf k. IVABDII TAVČARJU, Kolodvorska nlica št. 35 * nasproti sbčeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Odhod ls Id ubij sne jo Tsnk torek, četrtek in soboto. — Van pojasnilo, ki so tikajo potovanj*, točno in |brezpla-čno, — Postrežba poltena, roolnn in solidno. Potnikom, namenjenim v zapadne drsava kakor: Oolorado. Meadko, Oatifor-nijo, Arizona, Utah, Wiorning, Navada, Oregon in Waahlngton nudi nate društvo posebno ugodno in izredno o dno crea eaiveeten. Odhod na tej progi la Brstnna enkrat mesečno. v 8044— lt Ta se dobivajo ps tudi liatkl preko Baitimora in na vso ostale dela sveta, Colombo, 8ingapore v Avstralijo itd. 3 s D+1A 85811949 R//Z