Stev. 358 TRST, torek 27. decembra 1910 Tedaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ta* * mfeljak hi pran** «fe l^pauMpAH •. i|rtn*. ?m»une iu»t. m prodajajo m s nvfl. (6 rtei.) ▼ mmOf& ^»fcaiarnmh t Trst* in »koLici, Gorici, Zraojm, 94. Ptb*, rt'^ojmi, Sežani, Naferaiini, Sr. Luciji, Tolmin«, Ajdov-»i&ni, P®rnberg» itd. Zaatarale po 5 (tO štet.). 3MMLACI SE RAOUMAJO NA MILIMETRI t firokoafti 1 itiiee*. CENE: Trgovinski ia obrtni oglasi po s »t. m .Aaartnice, aak-ralo, poslanic«, oglaai denarnih aavodor m ti. mm. Za e^ia^a r teksta lista do 5 Trst 30 K, vsaka tada^na Trsta K 2. Mali ogiaui po 4 stot. baosda, na$-:«r>> pa 49etot. Oglas« sprtem* Insaratni oddelek aprars Splačati". — Plačaj* s* izklj cčno ls npr ari „Edinosti". n ti— FlaCijlvo i« tftežljiv© * Trat«. Glasilo polit4r%^Mjes^' r Primorskt, jf mi/ M K, pol lota 12 K, 3 mesee« • K; aa aa-itA« kros doposlaa« naročnino, s« uprava ne o sira. ■ara»ama aa a^aljaln iste«J* „UICO0TI" ataaa: aa •olo lat« Mrmm »M, aa pat lata Kraa IIO. ▼•i dopisi nag s« poiUjajo na nrodni^tvo lista. Nofranka-vaaa pisma m as tprajsmsje hi rokspial se »a vraftaj« lloroinino, oglasa in raklamacgo je pošiljati na upravo lista. URSDNldTVO t silos Oerflia flalatll IS (Narečni Um) IadajataU in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik fconscroij Ksta „Edinost". - Natienila Tiskarna „Edinost* Tadsana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulic.« m I ^rr GHorgio Galatti šteT. 18. =========== ^Ztso-h?ani!B5?nI račun it «41652. TELEFON it. 1K57. aafgHsmr TTT.i sfc^a Slovenci rojaki v mestu in okolici! S 30. dnem t. m. imajo se na-znanilnice za ljudsko štetje nahajati v rokah onih, ki so pozvani, jih izpolniti, vseh onih torej, ki imajo stanovanje v mestu ali v okolici, v tuji ali lastni hiši. S 3. dnem prihodnjega meseca morajo naznanil niče biti izpolnjene. Tik pred temi kratkimi dnevi, polnimi dela in po svojih posledicah usodepolnimi, v resni uri — resno besedo! Slovenci, mestni in okoliški, storite svojo dolžnost, napnite vse moči, da se pri tem ljudskem štetju izkažeta Vaša kulturna zrelost in Vaše resnično število. Pozorno sledite pozive in pouke \rašega narodnega vodstva! Zahtevajte vsak svojo naznanil-nico. Če je sami ne znate izpisati, obrnite se do zanesljivih rojakov v prostorih, kateri Vam se naznanijo. Pripravite listine (rojstne in poročne liste, domovnice); poskrbite izpiske iz rojstnih knjig za dečke in mladeniče, rojene v času od 1891. do 1901. leta. Poučujte svoje, dramite in poučujte rojake! Predvsem pa pomnite: Vsakdo ima le en občevalni jezik, katerega mu je dala mati, družina, rodna zemlja; Vaš občevalni jezik ni torej oni, katerega so Vam morda usilili v službi, v napačni šolski vzgoji, nego oni, katerega Vam za takega določa Vaša narodna zavest. Občevalni jezik Vaš je torej slovenski !Le tega zapišite, oziroma dajte zapisati v naznanilnico in kljub vsakemu pritisku od katerisibodi strani vstrajajte pri tem. „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Pravilno izpolnjene naznanilnice, pravilno v vsakem oziru, pravilno izpisane predvsem v onem razpredelku, ki mu je nadpis občevalni jezik, naj bodo v podlago pravilnim konečnim rezultatom ljudskega štetja. To ljudsko štetje naj nam prinese Tržaškim mestnim in okoliškim Slovencem s suhimi, a vendar tako zgovornimi številkami izpisano veliko listino o domovinski pravici naroda našega, na tem ozemlju, slovesno spričevalo one resnice, ki nas navdaja s ponosno samozavestjo, one resnice, ki tlači ošab-nost naših protivnikov, one resnice, ki je kakor pesem zmagoslavja zvenela v volilnih bojih zadnjih let. Na delo torej ! Odbor Politič. društva Edinost. Dr. Josip Wilfan t. č. predsednik Makso Cotič. t. č. tajnik. brzojavne vesti. Velik požar v Solunu. SOLUN 25. Predsinoči je v neki veliki mirodilnici izbruhnil ogenj, ki se je naglo razširil tudi na sosedna poslopja, kjer je bilo mnogo opija, tobaka in manufakturnega blaga. Škode, ki je pokrita z zavarovalnino, je 1 in četrt milj. frankov. Madrid 24. Zbornica je vsprejela proračun in se je potem odgodila na nedoločen čas. Pariz 25. Ministerski predsednik Bri-and je na včerajšnji seji prečital dekret, s katerim je bila zbornica odgodjena. Subotica 25. Po kratki bolezni je umrl tukajšnji škof dr. Viljem Istvan. Etsmiadzin 25. Včeraj je umrl vsled kapi katolikus (vrhni poglavar vseh nezedi-njenih Armencev). Poče ek socijologje. (sestavil Juraj pl. T o m i Č i ć, pristav trgovsko-obrtne komore v Zagrebu). Z a g r e b, 24. XII. Vendar enkrat! smo vskliknili dobivši novo knjižico ! Vendar enkrat res potrebna knjižica, ki spopolni prazni prostoi v hrvatski socijologiški literaturi. Knjižica je po svoji vsebini, po predmetu, ki ga obdeluje, prva v hrvatski literaturi in jo toplo pozdravljamo kakor prvo lastavrco hrvatske socijološke literature. Dnevne politične borbe, v katerih se nahaja Hrvatska v zadnjih desetletjih, so odtrgale naše najsposobneje in najinteligent-neje ljudi od — resnih študij. Te politične borbe in ti stresljaji so provzročali velike praznine v našem kulturnem, ekonomičnem in socijalnem življenju. V tem splošnem političnem metežu je izšla Tomičićeva knjižica. Knjižica je razdeljena v 5 poglavij. Socijalni nauk (pojm in vsebina), razvoj soci-jalnega nauka, izvor družbe (sestavni deli družbe: a) prebivalstva, b) ustanove, življenje in razvoj družbe); družbeni red (razdelitev dela, deljenje v razrede, pravni red, prilagodjevanje, samoobrana) ; prilago-djevanje potrebam. Evolucija. Socijalna borba (ustava, odločujoči faktorji v socijalni borbi, politične stranke, početki družbine borbe. Dodatek: psihološki temelj so-cijologije. Torej, kakor vidimo: lepa, zanimiva, poučna vsebina. Pisatelj nas vodi od po-četkov tega nauka do njegovega sedanjega stanja. Razlaga nam pomen, začetek in nalogo socijologije, opredeljuje njeno mesto v prirodni znanosti in opisuje nam razvoj so-cijalnega nauka, ki ima svoj začetek že v grški filozofiji. Opisuje te kali do francoskega filozofa Comte-a, ki je prvi povzdignil socijologijo v vrsto znanosti. Od Com-tea nas vodi pisatelj do Spencera, Lilien-felda, Bluntschlia, Wamsa, Golineau-a, Chamberlaina, Queteleta, Roscherja in Gum-plowicza. Petemu poglavju je pridoda! pisatelj tri tablice, ki je je sestavil profesor Naday o : prilagodjevanju, vrsti in samoohrani. Te tablice dajajo čitatelju jasen pregled razvoja pojedinca in vpliva centrale na pojedinca. Pisatelj nam tolmači ustavo in ustavne pravice. Poučuje nas o principih ustavnosti in ustavnih pojmih: individualistiško, soli-daristiško, socijalistiško. V odstavku „Odločujoči faktorji v socijalni borbi" je zašel pisatelj v pravno filozofijo, na temelju katere rešuje vprašanje: od česa je odvisna pravica človeka ? Tu prihaja pisatelj do zaključka, da je pravica človeka odvisna od treh faktorjev: potreba pojedinca, njegova vrednost in moč. V razpravi o političnih strankah se je pisatelj dotaknil tudi pokojne hrvatske takozvane „narodne stranke", ki je na daleč in široko slovela kakor madjarska stranka. O njej pravi: „Ta stranka ni bila liberalna ne s stališča zadovoljevanja temeljnih potreb (samoohranitve in ohranjevanja vrsti), ne s stališča prilagodjevanja. Svobode trgovine in svobode konkurence niso čuvali, svobodo sestajanja in združevanja so zoževali, svobodo tiska so zatirali, a splošne volilne pravice niso uzakonili". — Ta I stranka se ni prilagodjala razmeram in zato je prepadla. Tomičićeva „Počela socijologije" so pisane lahko in razumljivo. To je dobra priročna knjižica za vsakega, ki se bavi s socijologijo, posebno za početnika, ki ga do-i bro uvaja za socijologijsko znanost. Osobito bo ta knjižica dobro došla oni naši mladini, ki se interesira za socijalna vprašanja, ker so v tej knjigi razloženi vsi elementi socijologije, ki morajo biti znani vsakemu inte-ligentu ! Knjižico se dobiva pri pisatelju in stane le 1 K. __—tc— Italijanski strah pred Slovani. Trst, 26. decembra. Strah naših Italijanov pred stalno naraščajočo močjo tržaških Slovencev je vedno večji. V svoji politiki slepote so nas vedno zatajevali in nas priznavali samo v okolici. Še le pokojni njihov voditelj Venezian je tupafam na shodih omenjal nevarnost, kida grozi italijanstvu Trsta od strani Slovanov in njihovih bank. Zlasti so te poslednje postale našim Italijanom trn v peti in vso njihovo skrb so posvetili njim. Ta „skrb" je pa obstajala v tem, da je dne 4. septembra t. 1. laška drhal pobila našim bankam Šipe in mislila, da je s tem rešila tržaško italijanstvo. A kaj smo videli ? Njihova največja in edina res italijanska „Ban- ca popolare" je doživela nekaj mesecev potem grozen krah. Podpore, s katerimi je pohitel odbor dijakom na pomoč, so bile sledeče: 51 di- Posledica so bili trije samomori ugled- jakov je prejelo podporo za obleko in hrano, nih tržaških Italijanov... Pa to je njihova 22 dijakov podporo za šolnino in 92 dijakov stvar, ako imajo Italijani smolo s svojimi podporo za knjige; 165 dijakov je našlo bankami. Omenili smo to radi tega, ker Ita- torej potrebne pomoči pri tem dobrodelnem lijane zelo skrbi razvoj naših bank, in društvu. Dalje je prejelo tudi 6 visokošol-tudi radi tega, ker je „edini" pravi zastop- cev večjo podporo za nadaljevanje studij, nik tržaških Italijanov, g. Pitacco, v nekem Torej je dobivalo podpore 171 dijakov. Iz-svojem interwievu s poročevalcem rimske med 171 dijakov, ki so prejeli podporo, jih „Stampe" smatral za potrebno, se zopet je bilo 55 iz Trsta, 99 iz tržaške okolice in malo dotakniti naših bank. Rekel je: „Tudi 17 iz bližnjih krajev Primorja. Društvo vzdr-na industrijelnem polju so Slovani na bolj-: žuje tudi podporno knjižnico in ima v upravi šem in to evidentno na škodo italijanskega štipendijo ustanove Ivana Marije Vatovca za gospodarstva in italijanske narodnosti. K slovenske dijake c. kr. drž. gimnazije v Tr-vsemu temu prihaja še ustanovitev peterih stu, ki jo podeljuje vsako leto. Posebno po-različnih bank v poslednjih Jetih, ki skušajo zornost je obračalo društvo na to, da bi s svojimi važnimi (importanti) trgovskimi pomnožilo krog podpornikov. V ta namen posli vedno bolj pridobivati odločilen upliv je razposlalo nad 100 priglasnic, katerim v mestu. Ta slavizacija Trsta zelo otežuje pa se je odzvalo le pičlo število za našo položaj Italijanov, ki vzlic temu predstavljajo v Trstu večino prebivalstva. S tem, da hočejo Slovenci prikazati Trst kot mednarodno mesto in posrečuje se jim odvrniti od narodne ideje mnogo Italijanov, ki ne občutijo potrebe po njej". Pa ne samo o bankah je govoril gospod Pitacco, dotaknil se je tudi splošnega položaja med tržaškimi Italijani in Slovenci. Ponarejal je že staro pesem o slovanski ekspanziji in prodiranju in popolnoma pametno povedal, da so temu vzrok gospodarske razmere, ki silijo slovansko prebi-I valstvo v zaledju, da se podaja iskat dela ! v Trstu. Nadalje je kriv, je rekel g. Pitacco, i slovanski ekspanzivnosti — ljudje božji ' čujte — volilni red, katerega je sklenila ita- slov. mladino vnetih podpornikov. S pismeno prošnjo se je obrnil odbor do vseh tukajšnjih slov. denarnih zavodov, za kate-rosikoli podporo, a razun treh, ki nikdar ne odrekajo svoje pomoči, je bil od vseh ostalih odgovor — nem ! Naš narodni davek je res velik, a še je mnogo tacih rodoljubov, ki goje svoje gorko rodoljubje le v besedi; ko pa bi trebalo pokazati je v dejanju, takrat jim gine kakor sneg pred toplimi žarki vigred-nega solnca. Konečno se spominja poročilo tudi vseh svojih dobrotnikov, v prvi vrsti „Trž. pos. in hranilnice", dalje „Trgovsko obrtne zadruge" in „Jadranske banke", katerih poopora ne izostaja nikdar. Zahvala-se izreka tudi slov. časopisju, zlasti „Edinost", lijanska večina, h kateri spada tudi gospod ki vsikdar radovoljno odpira svoja predala Pitacco ! Rekel je o tem sledeče: društvenim vestem, in dalje vsem onim bla- „Ta reforma, naložena od vlade Italija-; ^im podpornikom, ki so pripomogli, da je ___ ___I _ _ _ ______«./s1!I M A /Jnln /-1 U rv fi « »n rt^ M <-\ rtrvr« orvnli irn/lnn tronm rrt 11 nGm, vsebuje ena med prvimi volilno dolžnost, vsebuje v eni kuriji splošno volilno pravico, daje Slovanom 12 poslancev mesto prejšnjih šest, razdeljuje mesto v posamezne okraje. Ta razdelitev bo lahko imela pri prihodnjih volitvah grozovite posledice bilo odboru možno pomagati vedno večjemu številu podpore potrebnih dijakov. Poročilo zaključuje s željo in prošnjo, da bi naše občinstvo ne pozabilo pridnega a bornega dijaštva, ker ravno uboštvo je, ki uničuje često dijakom ne le zdravje, temveč za italijanstvo Trsta. Zadostuje, da se poda j tudi njihov poklic in njihovo prihodnjost. To tik pred volitvijo nekaj več Slovencev sta- pa zamoremo odstraniti ravno mi s tem, •novat v določen volilen okraj in imeli bodo J da jih podpiramo in dovedemo tako daleč, da svoje zastopstvo v mestu". Tako gospod i stopijo tudi oni v naš krog v pomoč slov. Pitacco. Ni prvič, da slišimo take tožbe iz ust italijanskih politikov. Zlasti v zadnjem času so jih pričeli preganjati slovanski strahovi. Oni vedo prav dobro, v koliko so ti strahovi opravičeni ali ne. Mi pojdemo vzlic temu svojo pot brez ozira na Italijane, kakor smo šli doslej. Italijani priznavajo naš razvoj in naš napredek brez druzega. — A priznati nočejo, da je to le naraven proces in naraven razvoj. Priznati nočejo, da imamo tudi tržaški Slovenci pravico do enakopravnosti z njimi in da si bomo to enakopravnost priborili tudi — brez njih. Oni pač vidijo povsod strahove, prepričani so, da jih hočejo Slovani podjarmiti. Uvidevajo, da se jim ne bo posrečilo zaustaviti našega razvoja, a vzlic temu odbijajo s sarkastičnim nasmehom vsako našo ponudbo za spravo, vzlic temu, da tržaško ljudstvo ni posebno disponi-rano za nepotrebne narodne boje in si želi miru. A boj hočejo Italijani in ne mi. — Nočemo ponavljati že stokrat premlete stvari o nemški nevarnosti itd. Dovolj se je že pisalo in govorilo o nezmiselni politiki naših Italijanov. Njihove tožbe nas puščajo povsem hladne, kakor nas puščajo hladne izvajanja g. Pitacco. Ako nočejo izpregledati, naj nosijo posledice sami. Mi gremo naprej mi strelci! dijaštvu. Vestno sestavljeno poročilo je bilo vsprejeto zadovoljstvom, na kar je poročal blagajnik dr. Josip Abram o društvenem premoženju. (To poročilo priobčimo natančneje v kratkem). Po kratkem odmoru se je vršila volitev. Na predlog zborovalca g. J. Furlanija je bil jednoglasno izvoljen dosedanji odbor, le na željo g. dr.a Merharja je bil voljen mesto njega dr. K. Pirjevec, da bo v odboru zastopan tudi zavod c. kr. realke. Ta prememba in lep čin g. dr. Merharja je bil vsprejet enoglasno. Ko so se med raznoterostmi vsprejeti še nekateri nasveti, zaključil je predsednik zborovanje s željo, da bi se vsikdar kazalo tako zanimanje, kar bode tudi odboru v bodrilo za nadaljno vspešno delovanje. Odbor, ki je bil voljen na tem občnem zboru, se je konstituiral za upravno leto 1910/11 sledeče: Predsednik: dr. Ljud. Cikovič c. kr. profesor, namestnik: dr. Jos. Wilfan, odvetnik in dež. poslanec, tajnik : Miroslav Pret-ner, vodja c. kr. pripravnice, blagajnik : dr. Josip Abram, odvetnik; odbornik: Ivan Bandel c. kr. žel. uradnik, namestnika : Matej Dolenc, c. kr. profesor gimnazije, in dr. Kari Pirjevec c. kr. prof. realke, pregledo-valci računov: dr Gust. Gregorin. adv. in ~ ; dež. posl., Ivan Kokalj, c. kr car. uradnik in V j Gracijan Stepanin, veletržec. Dnevne novice. dni zUor Jl Trsti se je vršil minoli četrtek v društvenih pro- j .. Hrvatski ban Tomašič je odpotoval v J štorih trž. podp. S. P. O. Zborovanje je otvoril društveni predsednik dr. Ljud. Cikovič, ki je s prisrčnim Italijo, kjer ostane več dni. Ministri Stambulovci pod obtožbo. Iz Sofije: Na sobotni seji sobranja je 28 nagovorom pozdravil navzoče zborovalce ter i poslancev stavilo predlog, da se stambu-omenjal prevažni namen društva. Z narašču- j lovski ministri Petrov, Gabev, Karabov, jočim številom dijaštva rasto tudi potrebe in Genadijev Savov, Hodačev in Šismanov zato upa, da se bode tudi naše rodoljubno radi zlorabe v svojem odgovornem položaju občinstvo oglašalo s podporami temu preko-ristnemu društvu v pomoč. Na to je prečital društveni tajnik Miroslav Pretner poročilo o delovanju v u-pravnem letu 1909—10. Iz istega posnem- stavijo pod obtožbo. Predlog je bil vsprejet z večino. Po zakonu se imajo ministri, ki so stavljeni pod obtožbo, v roku treh dni predstaviti sobranju, da se opravičijo. Francoski senat je v soboto razprav- Ijemo, da je društvo tudi v minolem letu Ijal interpelacijo o postopanju vlade v upravi vršilo neumorno svoje delo ter stalo vsikdar j državnih železnic ter S je glasoval vladi po-na pomoč našim bornim dijakom. Poročilo i verjenje. nam podaja tudi kratko sliko slov. dijakov j Prodiranje Madjarov v hrvatske na tržaških srednjih šolah v letu 1909—10. kraje. V budimpeštanskem pedagogiškem Na c. kr. državni gimnaziji je bilo 177 Slo-: društvu je imel teh dni nadzornik Julijanovih vencev, 20 Hrvatov 3 Čehi, na c. kr. drž. Šol v Hrvatski, Josip Margitai, predavanje realki 91 Slovencev, 11 Hrvatov; skupaj o Madjarih in madjarskih šolah v Hrvatski, torej je bilo na teh zavodih 268 Slovencev, lz njegovega predavanja je razvidno, da 31 Hrvatov, 3 Čehi, skupno Slovanov 302 ima šolsko društvo „Julijan" danes v proti 2§1 lanskega leta. ! Hrvatski 42 šol s 6000 učenci in 86 učitelji. taan II »EDINOST« it. 358 V Trstu, dne. 27. decembra 1910 Minolo zimo je priredilo Julianovo društvo 22 analfabetskih tečajev, v katerih se je 580 oseb naučilo madjarski citati in pisati; imelo je ob nedeljah in praznikih ljudska predavanja, osnovalo je v raznih vaseh 157 ljudskih knjižnic in je razdelilo brezplačno 25.000 koledarjev. V zadnjem času podpira društvo tudi bosanske Madjare, vzdržuje tamkaj eno petrazredno ljudsko šolo in en otroški vrtec. — Čeprav je predavatelj na zvršetku naglasil, da društvo ne namerava madjarizirati, vendar ni navel, koliko je v Julijanovih šolah otrok hrvatskega materinskega jezika; a da jih je mnogo, je splošno znano. Ministerska sprememba na Španskem. Pariški „Journal" je prejel iz Madrida vest, da se v kratkem preosnuje mini-sterstvo. Več ministrov baje odstopi, med temi ministri za zunanje stvari, javna dela in uk. Premestitev vojaških posadk. Iz vojaških krogov poročajo, da se izvrši na spomlad 1911 več spremb v vojaških posadkah. Koroški pešpolk št. 7 bo baje prestavljen iz Gradca v Trst. V Celovcu ostane samo 4. bataljon omenjenega polka. Govori se, da bosta spremenila tudi spodnještajer-ska pešpoka št. 87 in 47 svojo garnizijo. Domače vesti. Odborova seja Polit. Društva Edinost je jutri, ^28. t. m., ob 3. uri popoludne v Slovanski Čitalnici. Radi važnosti predmetov, ki so na dnevnem redu, nujno vabim vse gg. odbornike, da se je udeležijo v polnem številu Gg. mestni svetovalci, ki niso odborniki, so ravnotako dobrodošli, kakor ▼si drugi povabljenci.) Posebno vabim na to odborovo sejo gg. zastopnike odseka pri Sv. fakobu. Predsednik. Oni gospodje, ki pomagajo pri pripravah za ljudsko štetje, naj blagovolijo prav gotovo priti jutri 28,. t. m., ob 8. uri, popoludne v Slovansko Čitalnico na posvetovanje o nadaljnih korakih. Dr. Wilfan. Zaroka. G.ca Ankica P u c e 1 j e v a, uradnica podružnice „Croatiae" in bivša členica našega gledališča, se je zaročila z gospodom Markom Katalinićem, uradnikom istega zavoda. Naše iskrene čestitke ! Imenovanje. — Kontrolni asistent pri solnem uradu Josip Novak je imenovan oficijalom pri solnem uradu v X. činovnem razredu. Smrtna kosa. Včeraj je umrl pri Sv. Ani (Sv. Marija Magdalena spodnja) vrl mlad mož v 28. letu svoje dobe: Dragotin K o d r i č, sin posestnika Vekoslava Kodriča. Pokojnik je bil vreden sin svojega očeta-poštenjaka. Kakor oče, tako je bil tudi sin ▼sikdar navdušen za narodno stvar, toliko ogroženo v tamošnjem okolišu. Rodbina Kodričeva je po svoji moči vsikdar pomagala, da se je narodna zavest tako lepo oživela v tem delu naše okolice, ki se je zdel malone izgubljen. Pokojnik zapušča vdovo in malo hčerko. Pokojnikova soproga Marija je iz istotako narodno-zavedne hiše Tomaža SoŠiča v Rojanu. Obema spoštovanima družinama naše iskreno sožalje! Pogreb bo jutri popoludne ob 2. uri iz hiše žalosti na Istrski cesti št. 59. Gospodarji in delavci zavarovanih podjetij! Mnogo in mnogo naših glasovnic za Zavarovalnico zoper nezgode leži še neporabljenih v miznicah gospodarjev širom vse Primorske ! Podvzetniki, ki niste povsem pozabili svoje narodne dolžnosti, zganite se s svojimi glasovnicami! Narodni delavci vsakega zavarovanega podjetja, v katerem ste v številni večini, skrbite, da se uradne glasovnice pravilno podpišejo in odpošljejo nemudoma odvetniku dr. Slaviku v Trst (Nar. dom). Ne odlašajte do jutršnjega zadnjega dne, ker če zamudite, ste morda zakrivili, da se bodo znane razmere na tem zavodu le še poslabšalo. Za tujski promet. Županstva na deželi so tu in tam ceste, ki vodijo na kolodvore državne železnice, preskrbela s primerno razsvetljavo. Te praznike sem prišel na openski kolodvor. Izstopil sem v družbi mnogih tujcev, z upanjem, da sedem v tramvajski voz in si z Obeliska ogledam krasno sliko, ki jo nudi pogled na Trst v nočnih urah. Ker je vlak imel zamudo, je tramvaj že odšel in mi smo morali peš po podsuti in popolnoma temni cesti, ki vodi s kolodvora na Opčine! Pet, šest svetiljk bi zadostovalo in omenjena cesta bi bila razsvetljena ! Tujci so zabavljali in to z vso pravico, češ: tržaška občina res nič ne skrbi za povzdigo prometa s tujci, ko pušča tako važen kos ceste v popolni temi! Ko bi na Opčinah ne bilo plinove napeljave, bi človek še potrpel, a da imajo plin v neposredni bližini in vendar dopuščajo, da morajo potniki tavati po temni cesti, to je res že preveč ! Zemlja se premika. Prejeli smo: Te dni sem bil v Dornbergu na Goriškem. Tamošnji posestnik in organist g. Saksida Josip, Doplihar Ivan posestnik, gostilničar in mesar ter g.od Vopivec Aaton posestnik, so me opozorili na del domberške vasi, ki se polagano pomika v smeri proti dolini, v kateri teče reka Vipava. G. Vodopivec me je spremil na lice mesta, kjer so mi ogroženi posestniki razkazali učinke vtrganega hriba. — Kraj se imenuje „Pri pilu" (Pri znamenju). Ogrožena so 4 kmetska poslopja. Kakih 60 metrov nad hišami se je vtrgal hrib, ki vsled dolgotrajajočega deževja leze v dolino. Vodnjak, ki je bil nad hišami, je bil 16 metrov globok. Premikajoča zemlja ga je stisnila skupaj, kakor da je limona. Hlev, ki stoji nasproti hiši štv. 160, je že prava nevarnost za mimoidoče. Razpo-kan je ves in nagnjen tako, da lahko vsaki trenotek pade proti imenovani hiši. Izmed ogroženih hiš sta najbolj prizadeti oni štv. 160 m 161, varni pa nista tudi štv. 159 in 162. Na poziv občinskega zastopstva je okrajno glavarstvo poslalo na lice mesta še razne komisije. Stanovalci so morali izprazniti vse ogrožene hiše, ki stoje še pokonci, ki se pa sesujejo ob najmanjšem premaknjenju terena. Državna oblastva bi morala nemudoma ukreniti, da bi se te hiše podrle, ker bi se tako ohranilo mnogo lesu in kamenja, kar bi se sicer pri podiranju pokvarilo. Dotični posestniki cenijo škodo nad 30.000 K. Ta škoda postane še večja, ako se tem posestnikom ne pomore takoj. Da-si vsi dobri kmetje, morajo sedaj prebivati pri sosedih, kjer si pa ne morejo rediti in gojiti kmetu potrebne živine in ne proizvajati kmetu potrebnega gnoja. Škoda se množi vsled propada posestev. Tudi ni izključeno, da teža omenjenih hiš ne bi po-množevala nevarnosti za nižjestoječe hiše in ceste in bi torej bilo nujno potrebno, da bi ogrožene hiše nemudoma podrli ter odstranili materijal. Nesrečni posestniki, ki so imeli vsi lepa snažna in obširna poslopja, se boje, da se bo zavlačnvalo z ureditvijo te zadeve tako, da bodo štirje vrli posestniki — uničeni. Ravno tega se bojimo tudi mi, poznavajoč birokratizem naših oblaste v. Županstvo je (kakor smo se prepričali) storilo svojo dolžnost. Ker so pa vladni organi, ko gre za pomoč kmetu, navadno prepočasni, bilo bi dobro, ko bi se gospoda državni poslanci obvestili o stvari in pomagali. Vaški načelnik Stuckler v Trebčah in njegov oproda poljski čuvaj ovajata — kakor čujemo — na magistratu gospoda učitelja Bratoša, ker slutita v njem dopisnika, ki je nedavno temu v tem listu nekoliko fotografiral samopaštvo velmožnega g. vaškega načelnika. Raje naj bi z dejstvi ovrgla trditve, ki jih je napisal naš dopisnik na njiju, na nepravilnostih precej odebelel račun, nego pa da črnita nedolžne ljudi. Mi pa hočemo kar z jednim mahom razsekati ta vozal Stiickler-jevega ovajanja: izjavljamo, da rečeni g. učitelj ni prav v nikaki zvezi z našimi dopisi in da je ime dopisnika v našem uredništvu na razpolago! Jutri 28. t. m. prinesemo prilogo z vzgledi za izpolnjevanje naznalnic za ljudsko štetje. Kupite jutršnjo Edinost! V gostilni „Pri Deteljici" na Belve-derju bo danes, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek radi ljudskega štetja. — Sestanek je namenjen v prvi vrsti za Belveder in za bližnje ulice. Poživlja se posebno člene orgeljc, naj agitirajo med inteligentnejšimi znanci in prijatelji, da se udeleže sestanka. Stariši slovenske šole in vsi sv. Jakobčani pridite na sestanek, ki se bo vršil jutri v sredo zvečer, ob 8. uri v družbini šoli ulica Giu-liani. Ljudsko štetje je pred durmi, treba je, da je vsak natančno o njem poučen. Zatorej vsi na sestanek ! x Argentinsko meso. Angležki parnik „Wyandotte", ki ga je najela Avstro-Ameri-kana in ki vozi — kakor znano — iz Buenos-Ayresa v Trst 692.500 kg zmrznjenega argentinskega mesa, dospe semkaj 4. ali najkasneje 5. prihodnjega meseca. Od omenjenega tovora mesa je 15.000 kg določenih za naše mesto, ostalo meso odpošljejo v posebnih vozovih na Dunaj in druga mesta. ______ Tržaška mala kronika. Poskušen samomor. — Fran Markič, star 54 let, stanujoč v ul. Giuliani št. 7, trpi na neozdravljivi bolezni. V nedeljo je skrivaj, ne da bi bila njegova žena kaj zapazila, odšel iz hiše in se je urnih korakov podal na obrežje Mandrachio in [e že hotel skočiti v morje. Soproga je pa zapazila njegovo odsotnost, je šla za njim, in je za-mogla še o pravem času prijeti moža, da ni izvršil svojega sklepa. Pozvali so nato na pomoč g. Trevesa, ki je odvedel nesrečneža v opazovalnico. Požar. V nedeljo okolu 10. ure pred-poludne je v tovarni testenin bratov Girar-delli pri Sv. Ivanu na Vrdeli začelo goreti in sicer v prostoru, kjer se sušijo testenine. V kratkem času se je ogenj razširil'z vso naglico in je ugrožaval vso tovarno. Najprej so pričeli gasiti tovarniški delavci, potem so prišli mestni gasilci, ki so udušili požar. Škodo, ki je pokrita z zavarovalnim, cenijo na 20.000 K. Uničeno je bilo med drugimi tudi 60 kvintalov že prirejene testa-inine. Ogenj je nastal, kakor govore vsled kratkega stika na žicah, ki gonijo električne ventilatorje. Štrajk izvozčekov. Tramvajska družba je sklenila, da odpošlje vsak večer ob zvršetku predstave v gledališču Verdi, na tamošnji trg nekoliko voz, ki bodo na razpolago gledališkega občinstva. Vsled tega sklepa so sklenili izvoščeki, ki čakajo na trgu Verdi, da bodo štrajkali. In res, v nedeljo zvečer ni bilo na omenjenem trgu nobenega izvozčeka, ko je zvršila predstava. In mnoge dame so morale v krasnih dragocenih toalicev po dežju in blatu peš domov. Iz zaporov v bolnišnico. Včeraj so morali Terezijo Hrvat, staro 30 let, ki se je nahajala v zaporih v ulici Tigor, radi histerično-epileptičnih napadov odvesti iz zaporov v mestno bolnišnico. Dozdevna delomorilka aretirana. — Včeraj zjutraj je bila aretirana neka ženska, ki je osumljena, da je umorila otroka, če-gar truplo so neki dan, kakor smo poročali, našli na vrtu penzijonata Notre Dame de Sion. Poskušana tatvina. Včeraj popoludne sta dve osebi s ponarejenimi ključi udrle v sobo v ul. Lucio Papiriano št. 7, v kateri bivata Josip Rolik in Mihael Matasič. Tata sta bila zbrala že več obleke in jo povezala v omot, ko ju je zasačil Rolik, ki se je povrnil domov. Tata sta jo seveda urnil krač popihala, vendar je enega njiju vjel redar. Temu poštenjakoviču je ime Ivan Milich, star 32 let, sodar, doma iz Trsta stan. v ul. Montecchi št, 66. Pretep med cigani. V krčmi „Alla tappa* v ul. Istria so se v nedeljo zvečer sprli in stepli cigani, ki so bili tamkaj zbrani za proslavo božičnega praznika. Eden ciganov, Anton Hudorovic, star 50 let, je bil težko ranjen na čelu, v pretepu mu je bila tudi zlomljena desna rama. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja, ki ga je dala potem prenesti v bolnišnico. Štiri vreče kave so v soboto po noči vkradli dozdaj neznani tatovi iz prodajal-nice jestvin g. Ruggiera Lokarja, nahajajoče se v ul. Šalita Gretta Št. 34. Šli so v pro-dajalnico skozi okno, ki so je šiloma odprla. Kava je vredna 450 K. Samomor. Antonija Zorvanović, stara 26 let, doma iz Idrije, kuharica pri Antoniji Filipčić, ul Toro št. 14, se je včeraj popoludne skregala s svojim zaročnikom in je nato pila karbolno kislino. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer pa je kmalu potem umrla. Koledar in vreme. — Danes: Ivan ap. in ev. — Jutri: Nedolžni otroci. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 9° Cels. Vreme včeraj: deloma lepo. Nase gledališče. Naše gledališče je imelo v dveh mi-nolih praznikih štiri predstave, kar brez dvoma pomenja velik napredek v fizični njegovi sili. Ali tudi v moralnem oziru je zaznamovati velik vspeh. V nedeljo zvečer in ponedeljek popoludne je „Dramatično društvo" uvedlo na oder novo vrsto gledališke umetnosti: opereto. In to z nepričakovano velikim vspehom. Obe predstavi sta bili v materijelnem obziru „rekord", glede kakovosti smo imeli dve operetni predstavi, radi katerih nas ne sme nič biti sram pred tujci. Narobe! Videli smo na nemških in laških odrih mnogokrat slabšega, kar se je pohvalilo ! Z veseljem je občinstvo pozdravilo prihod gospice Janove, izborne subretke, ki je izšla iz domačega odra. Tudi dve drugi predstavi nista bili slabo obiskani. Več prihodnjič. Tržaška gledališča. VERDI. — L a V e s t a 1 e. — V heroičnih časih konzula Bonaparte in v sijajnih dnevih prvega francoskega cesarstva je zadobila tudi glazba značaj monumental-nega, in nje raprezentant, Gaspare Spontini (1774—1851) daje „Vestalki" nekaj neizi-prosljive resnosti in železne samoudanosti starih rimskih časov, to je ponosno mošk<> govorjenje, prilagodjeno najposrednejši živi sedanjosti. Spontini sledi nemškemu mojstru Glucku; tudi on povdarja dramatični moment v operi, tudi pri njemu pride izraz srca do veljave; njegova „Vestalka*4 (nastala 1. 1807) je čudovita radi oči vidne fuzije glazbe z dramatičnim dejanjem, in velikost stila ter zaokrožena oblika sta ji dolgo časa pripuščala veljavo klasičnega dela prve vrste. — Sicer sam ni uplival Spontini na razvoj operne umetnosti prav nič, ker arija in z njo glazba kot posebna umetnost prevladuje tudi pri njemu kakor pri vseh tačasnih skladateljih. „Vestalka" je že davno zginila z re-pertoarija svetovnih gledališč, in tudi življenje v Parizu ob priliki Mesinske katastrofe je bilo kratko. Spontini je težak, mučuo vstvarjajoč skladatelj s slabotno pa-j tetično metodiko in za naše čase po-I manjkljivo harmonizacijo, in to je tudi [vzrok, da je pustil tržaško občinstvo, ki je 'prvič videlo to njegovo glavno delo, precej hladno. Le na reprizi je bilo razpoloženje občinstva dostopnejše. Sicer pa more dandanes opera uplivati le zgodovinsko in radi tega podučevalno. Uprizoritev je bila v vseh ozirih krasna ; lepa scenerija z mogočno opremo, izboren orkester, nenavadno izvrsten kapelnik (g. Ferrari) in dober pevski zbor. Od solistov so se posebno odlikovale gospa Mazzoleni v naslovni ulogi in g.a Berga-masco, dve dramatični sili prve vrste. Manj vredni so moški, kakor n. pr. tenor Rasa-noff in bas Cirotto, boljši je bariton Scan-diani. Gledišče je bilo obakrat dobro obiskano. — Danes in jutri odmor. — V četrtek tretjič „Vestalka". M. VOLITVE v Zavarovalnico zoper nezgode za Primorsko. Kranjsko in Dalmacijo. Slovenski in hrvatski tacii Skrbite pravočasno, da se Vam ne prepreči izraziti svoje volje na glasovnici, ki Vam pripada! Vedite, da takrat volijo v razsodišče VSA zavarovana podjetja! Razven tega pa volijo sedaj še oni obrati, ki so niže označeni pri posameznih kategorijah enega zastopnika z namestnikom v predstoj-n i š t v o zavoda. Ne zabite še, da delavska glasovnica mora biti podpisana od delodajalca in enega zaupnika (tovariša) Vašega obrata. Volitve se vršijo dne 29. decembra t. 1. Vendar, radi discipline in kontrole, Vas poživljamo, da pošljete glasovnico ČIMPREJ načelniku narodnega volilnega odbora g. dr. EDVARDU SLAVIKU advokatu v Trstu (Narodni dom). * * * Kandidatje narodnega delavstva so: Predstojništvo III. Kategorije (Zelene glasovnice) Obrati: razsvetljava, goriva, živita m kemična industrija Član: Čatar Alojzij V tobačni to varni. Ljftbljuaa. Namestnik: Železnik Srečko elektrotehnik Posojilnic«. Trst. IV. Kategorije (Vijolčaste glasovnice) S Obrati : kamenarske in stavbinske obrt? Član: Vitasović Ivan klesar, Stavbinski »rad mornarice, Pula. Namestnik: Medica Ivan Pri Stavbeni Dru/bi, Ljabljsma. V. Kategorije (Rdečkaste glasovnice) Obrati: tekstilna industrija, tiskarne, kopališča, tovarne oblačil Član: Pertot Silvester v Tiskarni Edinost, Trst. Namestnik: Bavčer Fortunat ▼ predilnici, Ajdardčina. Razsodišče: (BELE GLASOVNICE) — VSI zavarovani obrati Član ; Ivan Marija Micheiuzzi r iiskami Kdt- nost, Trst. Namestniki: Dorčić Ivan mizar r anrenalu, Polu Jeriha Anton V papirnicvVerČe Karabaić Vladislav kotlar v arzen alu, Pula UM volilni oior. DAROVI — Za skedenjsko „Božićnico" so darovali gg.: Terezija Sancin-Toč 1 K in 30 pomaranč, Marija Sancin-Cackova 2 K in 2 paketa čokolade, Antonija Flego-Dražeii 3 K, Opara Ana 3 K, Marija Pegan 1 K, Antonija Sancin-Jele 1 K, Ana Vekjet-Koserč 2 K, Josip Sancin-Kotal 2 K, Officia Ivan 1 K, Vodopivec Ana K 3-60* Ivanka vd. Epple 3 K in 25 pušic, Ivan Plesnar. 60 st. Kravos Ivana obleko, in kapico, Pavla Čenčur, učit., 2 K in Josip Šuman 1 K.. V zadnjem zaznamku daril se je vrinila pomota: svoto 5 K je darovala gospa Lucija Sancin-Starc in ne g. Lucija Sancin-Nane. — G. Ivan Sancin-Mehec je daroval 10 kg fižola. Prisrčna hvala vsem ! — Za „Božičnico" so nadalje darovali : E- Pollich 30 K. Živnostenska banka 25 K, podružnica ljubljanske kreditne banke 20 K, Ustredna banka 10 K, dr. J. Abram, Terezija Biček po 5 K, Žagar 4 K, obitelj Gulič, Jožef Vatovec, posestnik, Vrdela, po 3 K, dr. Kisovec, Ivan Bidovec, Josipina Gorenj-čen, Fran Polk po 2 K* Fran S'vanig, Peter Kompare, Ciril Kravos po 1 K, N. N. 50 stot. Ker do sedaj nabrane svote daleč ne dosezajo izdatka za obdarovanja ubogih šolskih otrok,, prosimo, da se še kedo J V Treta, ine 27. detembra 1910 >EDINOSTc št. 358. Stran III spomni na našo „Božićnico". Vsem ostalim x Nova podružnica Slov. plan. dru-pa lepa hvala ! štva v Gorici. Pripravljalna dela so kon- _ „Sokol" na Prošeku: čana in pravila odposlana. Doslej je spadala za nabavo telovadnega orodja je prejel Gorica pod Soško podružnico S. P. D., ki odbor sledeče: brat Španger nabral ob pri- »"ia svoj sedež v Tolminu, liki krsta Marice Španger K 5.60, brat Do- Drag izlet v „Hilmteich« je napravil lene v Sv. Križu pri pogrebu K 2.48, brat v Petek natakar iz kavarne „Central". Ker Maks nabral ob priliki praznovanja srebrne samemu ni dobro biti, je vzel seboj neko poroke pri Briščiku in istočasno krsta ma- brezposelno natakarico. — Ko sta prišla v lega hajduka K 10, brat Ban nabral ob ' „Hilmteich", je natakarica prosila, naj bi jej priliki krsta Marčele Alojzije Regent K natakar dal desetico, da zaigra orkestron. 5.30, brat Janko Verša daroval 1 K. — Mož se na ženske najbrže slabo spozna, Hvala ! i ker ie dal »gospici" na razpolago kar svojo — Nabiralniki, ki se nahajajo v Sv. novčarko, v kateri se je nahajalo 90 kron. Križu, so imeli sledeče zneske: sta se naplesala, najedla in napila, sta G. Jakob Maganja št. 271, gostilna odšIa ; med potjo v Gorico pa sta napra-Maganja K 11 20. G. Ivan Košuta št. 177, vila J*edno postajo pri „Rdeči hiši". Ko društvena gostilna, K 7' 13. G. Viktor Bizin ie gospod kavalir tu plačeval, je opazil, da št. 185, gostilna Bizin K 4*20. G. Ivana mu manjka v novčarki bankovec za 50 K. Sedmak, gostilna Sedmak K 2 44. G. Janko iPri tem razkritju je gospica ušla ; pozneje Košuta, gostilna Košuta, K 160. V prejšnji Pa jo je policija našla ter jo odvedla v hotel društveni gostilni K 114. Skupaj K 27 71. i „Neffoat". --| x Slovenci v Gradišču ob Soči se tfft&fi IT Aftftftk^ pridno gibljejo in se pripravljajo za ljudsko V&^l* S* .štetje. — V kratkem menijo tudi ustanoviti x Iz Krmina poročajo o raznih tatvi- j svoje društvo. Prav je to; naj bi Gradiščane nah, ki se dogajajo dan za dnem. Tatovi: posnemale tudi narodne manjšine in kolo-so vlomili v razne trgovine in so pobrali, i nije drugod po Furlaniji! Najlepša prilika kar jim je prišlo pod roke. V petek zvečer-za to je letošnje ljudsko štetje; saj priprav-je policija aretirala kakor osumljena tatvine, i Ijalno delo za ljudsko štetje bo prav dobro znanega Musina in nekega Sieso, ki sta j služilo za ustanovitev narodnih katastrov, s bila že večkrat kaznovana radi tatvine. — j katerimi treba takoj pričeti. Sies je bil radi tatvine že 10 krat kaznovan in je prebil že 5 let v „beli hiši". Ni izključeno, da imata osumljenca na vesti razne tatvine, izvršene minolega tedna v Gorici. x Žrtva strankarske podivjanosti v Kozani. 33-letni Henrik Debenjak je podlegel dobljeni rani. V četrtek se je podala na lice mesta sodnijska komisija, sestoječa iz preiskovalnega sodnika Musina in zdrav-nikov-veščakov dr. Bramo in Pittamiza. Na pokopališču v Kozani je bila izvršena avto-sija, ki je ugotovila, da je Debenjak umrl na posledicah zabodljaja. Pokojnik je bil jako močan mož. Zapušča dva otroka, izmed katerih je enemu 3, drugemu pa 4 leta. x Okrajna bolniška blagajna v Gorici je zvišala prispevke od 3.75 odsto na 4.25 odsto (2.83 odsto za zavarovance in 1.42 odsto za delodajalce). Doba za bolniško podporo je razte^nena od 20 na 25 tednov. Namestništvo je potrdilo povišanje, ki stopi v veljavo s 1. januarijem 1911. x V Skriljah je izvoljen za župana g. Fran Bratina. x Ustanovni občni zbor „Muzejskega društva za Goriško" se je vršil v četrtek zvečer pri „Treh kronah". Ker je bilo radi zaprtja pri „Jelenu" nekaj zmešnjave, je bila udeležba nekoliko bolj pičla, nego bi bila sicer. Novi odbor se je konstituiral tako-le: g. prof. Gwaiz predsednik, g. dr. Eržen podpredsednik, g. dr. Bratina tajnik, g. c. kr. pošt. urad. Dietz blagajnik, g. R. Dru-fovka gospodar. Odborniki so: G. c. kr. ravnatelj Bežek, g. prof. dr. Kos, g. prof. Koštial in g. dr. LevpuŠček. Članarina znaša letno 4 K. Člane lahko sprejema vsak odbornik, predmete za muzej tudi, posebno pa g. Drufovka, C oposka ulica v Gorici. Nadejati se je, da se bo naša inteligenca zanimala za ta novi narodno-kulturni pojav. x Vojaštvo v Brdih. Medanskemu županstvu je došel odlok glavarstva, naj pripravi prostore za nastanjenje vojaštva, ki bo vsako leto bivalo v Medani od meseca Kolesarsko društvo „Danica" uljudno vabi gg. odbornike k odborovi seji, ki bo prihodnji četrtek ob 8.30 uri zvečer v društveni sobi. Stenski koledar za 1. 1911. goriških obrtnikov in trgovcev je izšel, ter so vsi gg. sodelovalci uljudno naprošeni, da se udeleže seje,tfri bo prih. četrtek, ob 7 uri in en četrt zvečer v društveni sobi kolesarskega društva „Danica" ker predložim sklepčni račun dohodkov in izdatkov. _._Franjo Batjej. Vesti Istra. Mešana podružnica sv. C. in Met. za občini Ocizla-Klanec in Materijo priredi dne 8. prosinca 1911 prvi plesni ven-ček v Hrpeljah v prostorih g. Karola Šiško-vič. Začetek ob 4. uri popoludne. — Svira polnoštevilna sokolska godba društva „Zvezda" iz Herpelj. Čisti dobiček je namenjen za narodni sklad. Z ozirom na blagi namen te prireditve nadejati se je čim naj-obilnejše udeležbe okoličanov, posebno pa tudi tržaških Slovencev. Zopet legina šola v Petrinjah (občina Klanec). Nihče ne bi bil pričakoval, da se bo sploh kedaj pisalo o naših samo-slovenskih krajih pod tako delikatnim naslovom. Toda, kakor se že dogaja večkrat, da je ta ali oni značajen (?) mož preko-picnil vse svoje nazore v eni noči — morda v dosego kakšnekoli časti — tako se je v resnici zgodilo tudi pri nas. Imamo v Klancu dvorazredno ljudsko šolo, ter smo se nadejali, da bo ta šola o priliki zidanja novega šolskega poslopja razširjena najmanje v trirazrednico. Kakor rečeno, v eni noči je splavala naša nada po vodi, kajti dvignili so se različni „narodnjaki" in „naprednjaki" ter zahtevali, da se ta šola kratko malo uniči, a namesto nje, naj ustave dve enorazrednici (t. j. dve mučilnici za otroka in učitelja) in sicer eno v PreŠnici, drugo v Ocizli. Čudno je torej, da so nekaterniki ravno izmed teh značajnih mož predbacivali v marca do septembra. Za sedaj pride v Me-'«Edinosti" št. 348 dne 16 decembra. Pe- dano 80 vojakov-planincev. Nekateri posestniki so se že pogodili z erarjem za oddlajo stanovanj. Znano je, da vojaški erar plačuje precej dobre najemnine ; zato so nekateri sprožili misel, da bi se zidali vojašnico, ki bi nesla lepega denarja. To je pametna misel, vendar bi bilo v interesu občine, da bi ona dala zgraditi vojašnico, tako bi imeli korist vsi občani. Povsod drugod se občine okoriščajo s takimi prilikami in ne prepuščajo dobička privatnim špekulantom. — Tako naj bo povsod tudi v Brdih, kjer je nastanjeno vojaštvo v zadostnem številu. x Hotel „Zlati Jelen", ki je bil par dni zaprt radi vprašanja koncesije, ki je bila ugasnila po nekem odiŠlem članu kon-sorcija, je zopet otvorjen. — Koncesijo je dobil eden izmed članov konsorcija. x Šolske doklade. Proračun okrajnega šolskega sveta sežanskega za I. 1911 kaže: dohodkov 78.600 K, trosko v 186.344 K, primanjkljaj 107.744 K. — Pokrije se z doklado 110 odstot. na vse izravne davke. x Učiteljsko društvo za sežanski okraj je prosilo za draginjsko doklado. Okr. šolski svet je sklenil priporočiti prošnjo deželnemu šolskemu svetu. Omenjeno bodi, da so okraji goriški, tolminski in gradiški zadolženi, sežanski pa je brez dolga. x Okr. šolski svet Tolminski je dovolil, da se porabi do 2000 K za draginjsko doklado oženjenim učiteljem. Proračun za leto 1911 izkazuje 227.943 K troškov, dohodkov pa 66.439 K Primanj-klaj se pokrije s 150 odstot. naklado na vse izravne davke. Razun tega je bilo sklenjeno najeti pol milijona kron posojila za unificiranje dolgov. trinjcem legino šolo, ker jasno je, da so sami sa svojimi voditelji vred, največji kršitelji prepotrebne boljše ljudsko šolsko-na-rodne izobrazbe. Čeravno se še celo ti ljudje hvalisajo, da imajo razdelitev šole od kompetentne oblasti že v žepu, upamo, da ravno ta kompetentna oblast ne dovoli takšnega mnenja šole radi par sebičnežev, ki žele priti po tej lestvi do raznih — časti. Gospodarstvo. —B—. Zvišanje cen za prstene posode. Tovarnarji prstenih posod so zvišali cene svojih produktov za 10 odstotkov. — b — Zvišanje cen svile in bar- žuna. Lastniki tovaren svile in baržuna (žameta) so sklenili zvišati cene svojih pro- t Podpirani javljajo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest. da je danes po dolgi in mučni bolezni v najlepši dobi svojega življenja, prpciden se av. zakramenti za umirajoče, naš preljubljeni sin, oziroma soprog, brat in oče Dragotin Kodrič v Gospodu zsepal. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo ob 2. uri popoludne. iz hiše žaloati na Istrski cesti pri sv. Magd. spodnji St. 5H. TR>T. 26. decembra 1910. Žalujoči rodbini: Kodrič - Sosič. (Novo Pogrebne Podjetje SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH "^Bg RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST Mnenje, sosp. dro. H. II. Deuvlettian, Carigrad O. J SERRAVALLO Trst. Predpisal sem večkrat Vaše SERRAVALLOVO kINA-VINO Z ŽELEZOM {Vino di China Ferruginoso Serravallo) svoji klijenteli in imel sem vedno čudovite uspehe. &pliv tega izvrstnega izdelka je hiter in tudi gotov. CARIGRAD, dne 3. decembra 1909. Dr. H. DEUVLETTIAN. Odlikovana pekarna In sladtflčarna z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 —— Acguedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja slavnemu trikrat na občinstvu, da ima dan svež kruh. Prodajalni ca je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blSkoti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah In flne desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov BW po najniži ceni. Brezplačna postrežba na dom. — Priporoča flfnUfl fllAvb • Tml se Blavnemu občinstvu z odličn. spoštovanjem VlllIVU aAcIll ■ UŠI ItS." kinematograf ,,^5ria" Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. vstopnina: i. mesto 30 via., otroci ii Tojaii 20 m. n. mesto m, otroci ii vojaki 10 t. Na obroke! TRST JAKOB DUBIMSKV Na obroke ulica deli' Olmo štev. 1, H. nadstropje — Trst Velita izta iiotovlieii oblek za pspUe in mannfakturneEa hlap __ter moške In ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Razstava: }AM VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. l^cVecdirn^kcrT nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobom. SENO prve vrste po 7 K. Oves Ben po 17 S. Detelja po 7-50. Ogrski oyes po 19 K. Otrobi „V" po 16-50 K. — Po 100 kilogramov ca malo za razprodajo. Krolnćnlcn za civiliste In vojake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, M. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojafitvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene znerna. f TRŽAŠKI SLOVANI £ JSSEJtSE po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobr op oznani === :: Kavarni Universo :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. domom" št. 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni bo poleg izvrstne kave na rarpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vsa boljše iluBtrov. revije. Za obilen obisk Be priporoča FRANJO BOJC. Simić S Co. - £rst ul. S. Anastasio 8-10 ===== OBAVLjA ===== Agenturske in komisijn. posle Bavi se s prodajo koloiiijaluega blaga ln nakupom dež. pridelkov. MMIMIII«.«.... R. Ga§perini, Trst Telefon štey. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih drž. železato Sprejme razcariujanje MoršnegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom- POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. PRODAJA NA DROBNO. Stran IV „EDINOST" St. 368. ▼ Trstu, 27. decembra 1910 Čevljarska zadruga v Mirnu pri 6o- uliot 78 na deželo;. Zrhteva se popolno poznanje slovenskega in nemškega in v*aj za Hilo italijanskega jezika. Dotičnik bo nadomeščal šefa in vodil tudi |»j(jj naznanja, da je otvorila v Trstu blagajno. Zato Be zahteva kavcijo najmanj 1000 K Barrlera veoohla štev. 38 ali pa primerno garar ojo. tlaca po dogovoru Po-nudbe na Inseratni oddelek „Edinosti" pod šifro: „Istra". 2244 >tev. 2220 Mjij. pri sv. Ani as proda pod ugo^inin i pogoji.} lil Od Podatke se vdobi v pikami dra. Frana Brn čića, odvetnika v Trstu, Via Nuova štev. 13, JI. nadstropje. __2252 i Proda se ob ft. uri 7.v čer. pohištvo po nizki ceni. Vicolo S. i Vito štev. 8, L n.. Kramer Matej ; _->2511 i^pinnpn^mri na&emu občinstvu edinega elo-ri l|jUlUbdlMU venskega f o t o g r a f a A. J e r k i č a Trst, Via delle Poste 10 (poleg glavne poŠte). — Gorica, Gosposka uiica 7._2129 Stosukto»lejc priporoča IRAN JO MARINŠEK. J L Ob priliki Božiča in Novega leta v žoanjarni in slaščičarni vogal ul. Gbega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in Kavarne Fabris) Bogata izbere ruma konjaka in vsakovrstnega marašklna v boteljkah. Asti spumante, refošk, zagrebški Pelinkovac in Sokol. SI Hočete se prepričat; ? B * - obiščite velika skladišča H\mm BeldinilMI, urnr MarijelalariM Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. C«fl ss prihod, oziroma odhod bo UMn&njenl po »redDjei« erropejakem 6uu. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje— (Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga — Draždane — Bero lin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Danaj. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Onn >j. ^9.00 0 Herpelje—Pula. 9.12 M Le do Buj (in medpostaje). 1-05 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celo vse. žž-45 M Koper—Buje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 445 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— 3 Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). SlžO 0 Herpelje—(Divača— Daaaj)—Puk. 8.55 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Lonec ~""~ Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost— Ido-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2'40 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona- kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gonca. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8.52 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du- naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pni a (iz Rovinja). 10.15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. i 1.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpo^a '2.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljnbljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.5» B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 0.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11.10 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoi»idn 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak 1 ulica Commerciale 5, Trst rio za ei Poprave po jako nizkih cenah. Ajdovo moko I pristno domačo priporočam. CENE ZMERNE, postav-1 ljam franko v trgovino. -i FRAN C KALAN Škofjaloka štev. 6. Ponte rieISa Fabra 2 al Poats ftaove f vogal Torrentei Aflj cittš di LondM Velik izbor Ugotovljenih oblek ss mc-ie rs dečke sa otroke. Povr^riki. nio^a* jop:, kakor tudi raznih paietotov. Oblek0 za dom delo. Delavske a'oieko. Tirolski ioden. Z^epramoČlji^i pla§& (prisus. ngleški). SpeoIJalltetablago tn- ia inozemskih iD7am Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši .uodl; točno, solidno in elegantno po nlzb h cenah Ćopio se Vam priporoča, da kupite stearicne sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina RMarca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld. Trst - ulica Coroneo 39 - Trst izgotovljenih oblek FARCHI Velika »zbčra oblek, mošksh in deških sukenj po nizkih cen^h. Ho« bnnef mv>. lunnu nnjiioiieznics ±lUyL \L„ J©. EAHOBEL - ■ •■- -v _ / ^ANOBEL - Trst ulica A. Manzoni štev. 4 IzvtSujejo se vs&kovrstna knjigoveška dela z vso preciznostjo. Specijaliteta: vezanje trgov. regiBtrov. Razne galanterije. Kartonažna dela itd. Vezava romanov 50 stotink. Tovarna škatelj po zelo nizkih cenah. h Edina slovenska knjigoveznica ANTON REPEfIŠEK, Trst ul. Cedila S Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela »2S" PO KONKURENČNIH CENAH. Poziv za novoletna voščila!! Prosimo vse naše cen], inserente naročnike, čitalelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti". Ker so nam številke od 18. aprila in 12. junija t. 1. pošle, so naprošeni cenj. čitatelji, ako ima kdo omenjene številke, da nam jih pošlje, za katere dobi primerno odškodnino. Opeinah! Pozor na štev. 170 Prodaja tso potrebno epravo za mrliče, vsakovrstne krste, sveče, vence, umetnih cvetlic, vence Iz Perl, Porcelane In Metalne, Pokrivala, Pajčolane, Polštri itd. Tse potrebne mrt-raSke predmete. Sprejema naročila pogrebov. Najnižje cene. JOSIP MRZEK zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402 Pozor! a t» bivši urar v Sežani : *ma svćjo novo " ' prodajalno v TRSTU ul. Vlnc. BeJinl .. Stev. 13 .. nasproti ce?k b v. Ant. nov. VERIŽICE po tov cenah. 18502270