ÖPEßniStBo io opraoništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti nek dan od 11.—12. ure dopold. Tetefon st- 113. Št. 105. naročnina listo: Celo leto 12 h Pol leta 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 14. septembra 1910. Letnik II. V Štajerski deželni zbor. Zopet se bo pričelo politično življenje in vrvenje. Prihodnji torek dne 20. t. m. se prične zasedanje štajerskega deželnega zbora. Vsakdo radovedno vprašuje: 'Kaj bo? 'Nočemo debati kakega javnega pritiska, vendar se čutimo pa dolžne, da v tem velevažnem trenutku kot neodvisno glasilo spregovorimo odkrito besedo. Politični položaj v deželi je neznosen. Ena tretjina nas je Slovencev in vendar smo takorekoč brezpravni. Oholi Nemec, ki zahteva drugod, kjer je, v manjšini, za-se vse .pravice, nam ne da nobenih. Na vseh koncih in krajih nas hoče pritisniti k tlom. Ne samo, da smo politično popolnoma brez vpliva, ter nam oni Nemci, ki zahtevajo na Češkem pri nastav’ ljanju deželnih uradnikov nekak I narodnostni ključ, ne pripuste nobene besede pri upravi dežele, ampak zatira se nas tudi na gospodarskem polju. Ce se govori o železnicah na Spodnjem Štajerskem - opozarjamo na železnico Polzela—Kamnik <— so Nemci proti, če zahtevamo uravnavo naših rek in potokov, se nam dajo prazne obljube, če hočemo imeti spremembo lovskega zakona, se nam to icratkomalo odkloni, in tako dalje.. Našteli bi lahko brezštevilno slučajev, pri katerih se je pokazala nemška nestrpnost v vsej svoji odurnosti. jZ brezprimerno lahkomiselnostjo se meče vun denar za Zgornji in Srednji Stajer. 'Milijoni in milijoni se izdajo za tamošnje prebivalstvo, na Spodnji Stajer pa ne pride nič. *Se celo tako frivolni so biji Nemci, f da so v proračunu kar črtali 200.000 K brezobrestnih posojil za vinogradnike, ker bi bili prišli v prvi vrsti v dobro nam Slovencem. A ne samo, da se nas popolnoma zapostavlja v gospodarskih vprašanjih, ter se iz narodne zagrizenosti celo odreče podporo slovenskim pogorelcem, kakor se je to zgodilo v zadnjem zasedanju, ugonobiti se nas hoče tudi v narodnem oziru. Štajerski deželni odbor je pravcata ekspozitura f vsenemške misli, ki hoče v najkrajšem času preko naših trupel zgraditi svoj most od Belta do Adrije, Kot glavni pripomoček k temu se jim zdi popolno podjarmljenje našega šolstva. Zavedajo se, da bi s šolo dobili tudi naš naraščaj popolnoma v svojo pest, odtod znani Wastianov predlog glede krajnih ki okrajnih Šolskih svetov. V svoji neukročeni narodni bojevitosti so šli celo tako daleč, da so hoteli protipostavno oropati celjsko oko- FODLISTEK. Le en vinar! (Dalje.) Vstal je, si stepel blato iz obleke in Šel proti domu s trdnim sklepom, da ne gre nikdar več met? ono gostilniško družbo, da se jim ne bo dal nikoli več premotiti. Gospodar ni izpregovoril z njim celi dan nobene besedice. Držal se je čmerno in zlovoljno in s tem kazal svojo nevoljo. A tudi Marko se je držal kislo celi dan. Pekla ga je vest, ker se je dal tako lahkomiselno zapeljati, jezilo ga je, da je svojega dobrega gospodarja tako razžalil Pri kosilu in pri večerji je molče zajemal, vsa družina je bila pobita in tiha. In to vse zaradi — njega! Po večerji je nesel Marko kovaču neko verigo v popravo. Sredi pota prihiti za njim znani Petranov France. — Bog daj, Marko! Ali že greš? — Kam?, je vprašal Marko. — I, no, kam drugam, če ne k plesu? — H kakemu plesu? — Lej ga no, sedaj se bq pa Še nevednega delal! (Ali se nisva včeraj zmenila, da te bodem učil plesati ? — Mogoče, toda jaz ne grem danes nikamor! — Zakaj ne? — Zato ker ne! Vem dobro, da bi me zopet radi zvabili v gostilno H Kambiču,, kjer bi pili na moje stroške! — Ne bodi no baba, Marko! ! Saj ne gremo v gostilno, res ne, ampak pod našim kozolcem se bova lisko občino za kos njene zemlje, samo da bi s tem pomagali celjskemu „nemštvu,“ Nočemo naštevati nadaljnih krivic, pod katerimi trpimo, saj jih vsak čuti na lastni koži. Povdarjati hočemo samo,^da se mora položaj spremeniti. Gre se za naše najvitalnejše interese. Zlato ; -ne smemo poznati nobene popustljivosti. Kdor bi omahoval, dokler se ne izpolnijo naše najupravičenejše zahteve, bi ga morali smatrati za neprijatelja slovenskega ljudstva. Prepričani smo, da poslainqi S. K. Z. ne bodo dobili tega imena,' ker preveč poznajo težnje in zahteve slovenskega Stajerja. Zastopnik trgov dr. Kukovec m meščansko šolstvo. ^' Zopet se je pokazala „delavnost“ dr, Kukovca; dočim se trudijo poslanci S. K. Z. in se morajo bojevati za slovenske pravice, sedi dr, Kukovec v svoji pisarni in kuje rumenjake, za zadeve tržanov se pa nič ne pobriga. Pa kako naj on tudi nastopa proti nemškemu deželnemu odboru, ko z njim deluje proti obstrukciji poslancev S, K. Z,! Vsprejem učencev v meščansko Šolo v Celju je dal nov povod, da razkrinkamo nemški deželni odbor in njegovo nestrpnost Priglasilo se je 84 učencev, izmed katerih je nad polovico Slovencev, večinoma iz raznih slovenskih trgov. Izpit jih je prestalo 71, Bati} se je bilo takoj spočetka, da jih še od teh odstopijo kakih 20. Dr. Benkovič je že v pondefljek brzojavno zahteval od deželnega glavarja, da ne smejo odstraniti slovenskih dijakov, Seveda glavarja ni bilo doma, niti Šolskega referenta Hoffmanna. fV torek dne 13. t. m. zjutraj je posredoval v tej zadevi pri odboru poslanec dr. Verstovšek in zahteval odločno paralelko. Ker referenta, niti glavarja ni bilo doma, se je moral o tej zadevi pričkati z njunim zastopnikom dr. Linkom. Ta je izrecno povdarjal, da ne ustanovijo paralelke jm če je preveč učencev, da se jih nekaj odpošlje. Poslanec dr. Verstovšek mu dokazuje, kaka krivica se godi Slovencem v tej zadevi, ki nimajo slovenske meščanske Šole, toda ' dr. Link je vstrajal na tem, da iz principijelnih vzrokov ne dovoli paralelke. Moral je pa tudi slišati v obraz bridko resnico, da niti nima pojma o šolstvu in je žalostno, da taki možje ukrepajo v šolskih zadevah. učila. Kovačev Janez ima harmoniko, njega sem naprosil, da bo prišel in bo godel, midva se bova pa učila. Ce, vržeš Janezu par krajcarjev, bo zadovoljen, jaz ne zahtevam ničesar, ker te imam rad in bi zelo rad imel, 'da bi se ti kaj naučil, zlasti plesa, ker brez njega itak ne moreš nikamor! — Danes nimam časa!' — E, čas gori, čas doli, če ga nimaš, si ga pa vzemi, saj ti ne more nihče ničesar narediti, če ostaneš kake pol ure zunaj delj kot po navadi! — Hm, hm, sedaj pa res ne vem, če bi šel ali pa ne? — Le pojdi, le! Saj brez plesa pri vojakih še sploh ne boš mogel živeti, še na kako višjo stopnjo se ne boš mogel povzpeti,: če ne boš znal plesati, ker znajo vsi višji pri vojakih plesati in zelo gledajo nato, da znajo tudi njihovi podložniki! Boš videl, prijatelj Marko, da boš prav težko izhajal pri vojakih brez plesa! — Kaj res? — Le meni verjami, da je res! Le vprašaj Pa-čanovegai Poldeta, ki je bil tudi pri vojakih, če ni res! Kar pojdi hitro, časa ni več dostib jesen je pa že blizu! France je prijel Marka za pazduho in ga pa pol vlekel k njihovemu kozolcu. Kovačev Janez je že čakal §>od kozolcem s harmoniko. Komaj sta dospela, žej je zaigral najveselej-Šo polko, kar jih je znala njegova glavica. Menda so hreščeči, a vabljivi in omamljivi glasovi harmonike Marka tako navdušili, da< se je trdno oklenil Franceta in začel plesati. Slo je sicer počasi, a Šlo je vendar. — Dosti za danes!, je čez dve uri vskliknil France ves upehan. — Naj pa bo!,, je dostavil Marko. — Jutri nadaljujeva ! Ce bo Šlo tako dobro od rok, boš v nedeljo že lahko v gostilni plesal! Ne vemo, kaj bode deželni odbor storil, ko se povrne referent. Toda ta točka zopet jasno priča, kako opravičena je obstrukcija v deželnem zboru. Mi nimamo niti v najnujnejših zadevah, bodisi gospodarskih .ali šolskih, pričakovati pravičnosti od teh. ljudi. Vsakoletni vsprejem v meščansko Šolo v Celju pa jasno dokazuje opravičeno zahtevo poslancev po slovenski meščanski šoli, kar je poslanec dr. Verstovšek posebno naglašal pri odboru. Kje je spal v tej zadevi zopet dr, Kukovec? On bi moral kot zastopnik trgov pri vsaki taki priliki poseči vmes. Toda zato je treba zopet vožnje in časa! Tega pa dr. Kukovec nima. Ali si je že tako vezal roke nasproti nemškim nestrpnežem, da si ne upa zastopati slovenskih teženj? Za nas je ta nastop deželnega odbora 1 zopet bodrilo,; f da vstrajamo v boju proti neznosnemu sistemu v deželi! Slovensko liberalno nžiteljstvo. Svojim očem nismo verjeti, ko smo čitali v časopisih od torka r najnovejšo politično potezo našega liberalnega slovenskega učiteljstva, To učiteljstvo je črtalo jedno najvažnejših jtpčk v programu spodnještajerskih Slovencev, namreč točko za samoupravo. Izrekli so se izrecno za to, S da naše šolstvo ostane še nadalje pod nemškim deželnim šolskim svetom. Za glavo se mora človek prijeti, Če sliši in vidi, da tako ravnajo ljudje, kif vzgojujejo slovensko mladino in se mnogi Še, sami smatrajo za Slovence. Listi poročajo o tem nad vse žalostnim činom: „V Gradcu se je vršila te dni1 odoborova seja štajerske učiteljske zveze, (v kateri je združeno vse štajersko učiteljstvo obeh (!) narodnosti. Seje se je udeležil nemško-nacionalni deželni poslanec Otter in je vprašal zastopnike slovenskega učiteljstva po njihovem mnenju glede delitve ■ Štajerskega deželnega šolskega f sveta. !Ti so izjavili, da bi te delitve napredno učiteljstvo na Spodnjem Štajerskem ne moglo odobravati, posebno ne, ako bi se ne izvršila teritorijalno. To je sodba naprednega učiteljstva na Spodnjem Stajerju o vprašanju delitve štajerskega deželnega šolskega sveta, kakor jo mislijo in želijo slovenski klerikalci. Sploh pa to vprašanje vsled odpo- — Res?, se je začudil Marko, — Seveda! Kdo bi si mislil, da imaš ti tak talent za ples? Kar naenkrat si znal! — Hvala Bogu, bo že Šlo, bo že šlo, če le Bog da! Lahko noč torej, France! iHvala ti, da si me učil! — Lahko noč, Marko, pa jutri zopet pridi! — O, bom, bom, prav gotovo bom prišel! — HaJha-ha, ta bo še plačeval za pijačo!, se je zakrohotai France, ko je Marko odšel. — Bo, bo!, mu je pritrdil Kovačev Janez. — Takoj v nedeljo'ga bodemo pili za njegove denarce! — Seveda! Mudi se mi domu! Lahko noč T — Lahko noč! Glej, da prideš zopet jutri! — Seveda bom prišel! * * * Ko človek zaide iz pravega pota na kriva pota, gre z njim vedno bolj navzdol, vedno bolj pada in se pogreza v napake in pregrehe. Z Markom se je godilo isto. V začetku mu je vest očitala, da ne dela prav, da je zašel na kriva pota, a premeteni njegovi prijatelji so ga vedno bolj vlekli v pogubo. Dobili so ga sčasoma popolnoma v svoje roke. Ni bilo nedelje, da ne bi bil Marko v gostilni črez polnoč; plesal je in pil in pijanega so tovariši vedno zlahka pregovoriti, da je plačal za vse. V začetku mu je zadostoval zaslužek, a ko se je začel vedno bolj in bolj vdajati pijači in plesu, je začel že jemati od gospodarja svoje prejšnje prihranke in jih poganjat po gru. Z žalostjo’ je opazoval gospodar to počenjanje svojega prej vedno poštenega in pridnega, a sedaj zapeljanega hlapca Marka.. Nerad mu je dajal denar, ker je ve^L da bi mu pri vojakih zelo koristil, a dal'mu je vseeno, ker je Marko vselej odločno zahtevaj. (Dalje prihodnjiö.) ra, (ki bi ga na vsak način vzbudilo pri večini štajerskega deželnega zbora, za sedaj ni aktualno.“ Tako torej! 'Slovenski učitelji nočejo delijtve Štajerskega deželnega Šolskega sveta, rajši so Še pod tujim jarmom. Vemo, česa se bojijo, ker ji,m je več do strankarstva, nego do narodnosti! Liberalcem pa čestitamo na stebru njih stranke, na takem učiteljstvu! Nezasflišano je, ( kako liberalno slovensko učiteljstvo lahkomiselno izdaja slovenski program! Politični pregled. Deželni zbori. Včerajšnja -„Wiener Zeitung“ prinaša cesarjev patent, s katerim so sklicani naslednji deželni zbori: štajerski, koroški, nižje-avstrijski, solnograški, pred-arlski so sklicani na 20.. t. m., šlezijski na 19. t. m., gališki na 22. t. m., zgornjet-avstrijski na 23. t. m. Skupni državni proračun. Skupna ministrstva sestavljajo sedaj proračun za leto 1910, ki se predloži delegacijam. V tem proračunu bodo tudi postavke za nove vojne ladije. V delegacij skem zasedanju bo imel, r kakor ' se zatrjuje, minister zunanjih del grof Aehrenthal interesanten ekspose. Kakor se v ogrskih ( političnih krogih zatrjuje, bo vojni minister podal izjavo, iz katere se bo lahko povzelo, da se bo dveletna vojaška služba za sedaj opustila radi prevelikih stroškov,. V skupnih ministrstvih se vrše konference glede avstro-ogrske banke, katere privilegij poteče že meseca novembra. Kakor se zatrjuje, se bančni privilegij podaljša do leta 1917. Zasedanje delegacij. Po poročilih ; iz najzanesljivejšega vira! se sestanejo delegacije na Dunaju dne 12, oktobra. "Raz-pravljale bodo o proračunu za leto 1910. O proračunu za leto 1911 bodo razpravljale nove delegacije, ki bodo na novo voljene in ki bodo zasedale v Pešti, Zasedanje dež. zbora. „Grazer Volksblatt“ ima v svojem večernem listu od dne 13. t. m. naslednje situacijsko poročilo : „Situacija v Štajerskem deželnem zboru, ki se zbere dne 20. t. m., je momentano tako nejasna, da je težko govoriti o njegovi usodi, (Večina se drži še vedno svojega prvotnega stališča ’ in oni člani veleposestva, ki so bili za spravo, so osamljeni. Namestnik je moral' pri svojem razgovoru t s predsednikom Slovenskega kluba konštatirati, da se situacija po od-godenju deželnega zbora ni popolnoma nič spremenila. - V prihodnjih dneh se bo sicer na novo posku- šalo 'doseči delamožnost deželnega zbora, toda vspe-Eov ne pričakujemo nobenih, ker je na obeh straneh radikalizem „trumpf.“ , Slovenci niso dosedaj Še nič sklepali. INi izključeno, da bi deželni zbor v prvih tednih ne deloval, ako bi se črtalo iz dnevnega reda vse predloge, ki povzročajo konflikte ali pa pomenjajo zaupnico večini. Slovenci bi potem preložili termin za odločilno bitko na poznejši čas. Kakor pa zvemo, hoče en del večine Slovence prisiliti, da pokažejo takoj barvo ter bodo prišle [ gospodarske predloge, ki bi bile tudi Spodnjemu Stajerju V korist, še-le potem na vrsto, ko bo delamožnost zbora zasigurana. Ker momentano nima en del večine nobenega interesa na delavnem deželnem zboru, zato ni izključeno, da bo ta smer prodrla in bo prišlo do hitre odločitve.“ ■ f Dr. Šušteršič o obstrukciji v deželnem zboru. Dr. Šušteršič se je izjavil nasproti nekemu dunajskemu poročevalcu tako-le o obstrukciji v Štajerskem deželnem zboru: „Kriza Štajerskega deželnega zbora ni v nikaki zvezi s krizo v češkem deželnem zboru. Ve£jni graškega deželnega zbora je prosto, da se ozira in ustreže pravičnim in skromnim zahtevam naših Štajerskih rojakov in tako omogoči delamožnost štajerskega deželnega zbora. Kar se tiče nas Slovencev, hočem in moram odločno naglašati, da odločuje glede na to izključno štajerski slovenski deželnozborski klub. Pravila za enoten češki klub. V prostorih Češkega narodnega sveta, je, imela dne 14. t. m. sejo komisija za sestavo pravil za enotni češki klub. Predsedoval je Mastalka. (Bivši ( minister, dr. Pacak je predložil svoj načrt pravil. O osnutku se je razpredla živahna debata, kar kor tudi o postopanju češke delegacije v, bodočem državnozborskem zasedanju. Pravila se predlože v pretres posamnim političnim strankam. Županska kriza v Belgradu. Dosedanji belgradski župan Kosta Glavinič je iz zdravstvenih ozirov odstopil. OdstopivŠi župan pripada mladoradikalni stranki in na njegovo mesto bi vsled pakta med mladimi in starimi radikalci moral biti izvoljen za župana zopet pristaš mladoradikalne stranke. Kot mladoradikalna kandidata za županski stolce se imenujeta bivši minister Ljuba Davidovič in vseučiliški projesor dr. Kosta Kumanudi. Del staroradikalcev pa ni zadovoljen., s 1 tema kandidatoma in hoče v zvezi z narodnjaki in naprednjaki postaviti svojega kandidata v osebi bivšega ministra Koste Stojanoviča, V slučaju,, Ida bi se to zgodilo, lahko nastane kriza tudi v vladi, ker bi brez dvoma mladoradikalni ministri iz postopanja pristašev staroradikalne stran- , ke v občinskem svetu izvajali konsekvence. Razkol, med socialno demokracijo. V Češki Trebovi i se je dne 14. t. m. osnovala nova eeško-separatlstična socialno-demokratična strokovna organizacija tekstilnih delavcev, V tej organizaciji je 55_ društev i in had 8000 članov.. Predsednik organizacije je državni poslanec Hybeš. Organizacija je sprejela resolucijo, (v1 kateri protestira proti sklepom mednarodnega soc.- demokr. kongresa v Kodanju, naperjenim proti češkim socialdemokratom. Raznoterosti. Mašniško posvečenje so danes dne 14, t. m. v svoji dvorni kapeli Brezmadežne device, Marije podelili milostljivi nadpastir bogoslovcu tretjega leta gospodu Marku Kranjcu, Navzoči pri slovesnosti so bili njegovi stariši in bližnji sorodniki. {Novo r mašo ; (bo služil posvečenec, prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. pri Sv, Petru niže Maribora, pridigoval bo č. g. stolni župnik Franc Moravec. Smrtna kosa. Umrl je včeraj dne 13. t. m. č. gospod knezokšofijski duhovni svetovalec in umirovljeni župnik v Polju Martin Kragel. Ranjki je bil, rojen leta 1826 v Sevnici, posvečen v mašnika 1, 1853, (ter je služboval kot kaplan na Laškem, v Kälobju, v Tanjah, pri Sv. Martinu na Pohorju, v Slivnici pri Mariboru, v Pišecah in naposled kot župnik v Polju, ■Župnik je bil od leta 1874, (v pokoj je šel leta 1904, ter je bival v Polju. R. i. p.! Iz finančne službe. Finančni nadpaznik Fran Pavline je prestavljen iz Celja v Brežice. Vseslovanski železničarski shod. V nedeljo dne 11. septembra se je vršil v Pragi shod vseslovanske lige železničarjev. Udeležencev je bilo iz vseh slovanskih krajev okrog 5000. Zborovalci' so odposlali na ministrskega predsednika in f železniškega ministra resolucijo; (v kateri, se najodločneje protestira proti zapostavljanju slovanskih jezikov na avstrijskih železnicah. Javna društvena zborovanje se morajo naznaniti politični oblasti, ne da bi se navedel dnevni red, ker taka zborovanja spadajo pod društveni, ne pa pod zborovalni zakon, iTiako je razsodilo c. kr. namestništvo z odlokom od dne 3. septembra 1910, opr. štev. 1076-2 vsjed f pritožbe katoliškega političnega društva v Brežicah, ki se je pritožilo zoper nek tozadevni odlok r c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah', Zadružna zveza v Mariboru bo priredila v mesecu oktobru ali novembru poučen tečaj za člane nadzorstva naših zadrug. Tečaj bo trajal dva dni in bo namenjen le članom nadzorstva. Dolžnost vsake zadruge je, da pošlje vsaj jednega člana nadzorstva v ta tečaj,- Natančnejša pojasnila daje Zadružna zveza v Mariboru. Zadružni shod na Dunaju. Češka sekcija kulturnega sveta na Češkem je zahtevala od predsedstva kongresnega urada, da se dovoli zastopnikom čeških', slovenskih, poljskih, hrvaških in rusinskih zadrug, posluževati se pri svojih poročilih svojega jezika. Predsedstvo kongresnega urada je v to privolilo. Poročila slovanskih zadrugarjey se prestavijo v nemščino. Električna železnica / med Dunajem in Požu-nom. Dne 4. oktobra, na god cesarjev, se bo položil temeljni kamen za to železnico. Nesreča. Kaplan v Senožečah, gospod Anton Sifrar, se je pred par dnevi vozil ponoči iz Hrenovic, in na potu domov zadel s kolesom ob neki voz. Pri tem je pa tako nesrečno padel, da se je smrtnone-varno ranil. Prepeljali so ga v, ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali, ali vzlic temu je v sredo 7. t. m. zvečer umrl, Minoli teden je Sifrar prejel dekret, fe katerim je bil iz Senožeč premeščen v škofovski zavod v St, Vidu nad Ljubljano. Taki so. Radi afere KayserbWejB hočejo liberalci po vsej sili oškodovati naše slovensko zadružništvo. Nobeno sredstvo jim ni preslabo, samo če le upajo, da bodo s tem zadeli naše zadružništvo. Tako na primer hočejo po vsej sili prepričati javnost, da je v žalostno afero zapletenih tudi, več slovenskih zavodov. Slovenski liberalni listi vseli barv Kite zagotavljat, da so tudi Slovenci prizadeti^ To ravnanje je iz dveh vzrokov nesramno in podlo. Najprvo: vse te vesti so; lažnjive. „Mir“ od dne 10. t. m. prinaša naslednje pojasnilo: „Slovensko stranko kot tako ta nemški krščansko-socialni polom ničesar ne briga. Velika večina slovenskih posojilnic je na priporočilo strankinega vodstva pristopilo k ljubljanski Zadruž- ni zvezi. Le nekaj posojilnic j'e Še ostalo pri celjski Zadružni zvezi, in tudi štiri posojilnice, ki so še nadalje ostale pri /Centralni blagajni koroških zadrug v Celovcu, so že pred „krahom“ napovedale tam svoj odstop. Torej ni pri Centralni blagajni nobene slovenske posojilnice!“ V drugo: Tako lažnjivo pisarjenje zelo otežkočuje naše že itak težavno obrambno delo in sili vse omahljivce v nemško-nacionalen ta bor. Taka obrekovanja in sumničenja) ne povzročajo samo, da zgubimo lahko na stotine ljudi, ampak slabe tudi našo narodno gospodarsko odporno moč. Posledica takih podlosti je, da se. zmanjša naš že itak revni narodni kapital, oni bogatega nasprotnika se pa poveča. Liberalno laganje je narodno (izdajalstvo prve vrste. Toliko v obsodbo liberalnih fetov sploh. Kakor; vedno, pa ima tudi v tem slučaju liberalni celjski „Narodni Dnevnik“ največ „zaslug“ pri oškodovanju slovenske stvari. „Mir“ ve poročati naslednje zanimive pikantnosti: „Najmanj pa pristoja ka- ko f „ogorčenje“ celjskemu „Narodnemu Dnevniku,“ Ce bi štiri slovenske posojilnice, ki so se že prijavile k ljubljanski Z'adružni zvezi, res morale t;rpeti kako Škodo, bi bili tega krivi ravno — Celjani! Ali so po preteku dveh let že pozabili celjski gospodje, da je sklicalo politično vodstvo dne 25. vinotoka 1908 v Celovec sestanek slovenskih posojilničarjev, kjer se je povdarjalo, da vse naše politično ! in gospodarsko stremljenje mora imeti svoj cilj v slovenski centrali v Ljubljani? Že iz tega vzroka se je priporočalo, da vse 1 slovenske posojilnice, tudi one, ki so bile pri Centralni blagajni koroških zadrug v Celovcu, pristopijo k ljubljanski Zadružni zvezi. Da niso vse takoj pristopile, je zakrivil odposlanec celjskih gospodov, gospod Stibler, ki je povzročil prepir, vsled katerega ni prišlo do pravega Končnega sklepa. Zato pa „Narodni Dnevnik“ naj ne zavija hinavsko oči.“ Upamo, 'da bo to držalo in bodo celjski liberalci obmolknili,! Ako ne, tudi dobro. Povedati imamo naši javnosti še marsikaj o brezprimerni hinavščini in podlosti, s katero vodijo štajerski liberalci doma in drugod vse svojo politično (in i gospodarsko „delovanje.“ Vladni mešetar Ploj. Liberalci imajo povsod: dvojno mero. V začetku so hoteli vso krivdo in ves; odij radi. Hribarjeve nepotrditve zvaliti na našo stranko. V vseh varijacijah so na najnesramnejši način napadali dr. Šušteršiča, Češ, da je pri tem tudi on imel svojo roko vmes. Sedaj je prišla pikantna pravda Tavčar—Triller contra Ribnikar. Pred vso-javnostjo se je pri tej priliki trdilo — in nihče ni o-vrgel teh trditev — da je za Hribarja < interveniral vladinovski opozicionalec Ploj. (Doznalo se je, da ta zanimivi voditelj jugoslovanske obstrukcije ni nastopil koj z vso energijo za potrditev ter dosledno za avtonomijo ljubljanskega mesta, ampak da je hitro v začetku začel po svoji stari navadi — mešetariti. In akoravno je znano to dvoumno f hofratovo ravnanje, akoravno se lahko z mirnim srcem trdi, da je ravno to neodločno in nemožato postopanje v prvi vrsti zakrivilo vse nadaljne vladne Korake, vendar liberalci molče-, Nobeden ne upa povedati vladnemu mešetarju, kar zasluži. Kako že pravi pregovor: Vrana vrani — Major Krammer. Ob priliki šentiljske slavnosti se je posebno odlikoval! po poročilu nemških listov major Krammer, ki je bil nekak voditelj proti slovenskih demonstracij, „Graški Tagblatt“ piše, 'da „bi bil lahko, za vzgled marsikateremu mladeniču“,, f „,,Mar-burgerca“ pa pravi, t da so bile „njegove ogorčene besede vsem govorjene iz srca“ — napadal je namreč mariborsko nemško meščanstvo, i .občinske odbornike ter poslance,! ker se niso odzvali gotovim vse-nemškim agitatorjem. — Mi bi me beležili tega, ako bi se nam ne zdeli čudni pojmi, ki jih imajo v Avstriji ces. in kr. majorji. (Vprašali bi prav ponižno merodajne faktorje, ali smo v blaženi (?) Avstriji res že tako daleč, da smejo biti ces. in kr. majorji voditelji proti-slovenskih izgredov, da se ces. in kr, majorji vodilno udeležujejo prireditev, kjer se hujska k odpadu ter je vsenemštvo gonilna sila, da ces. in kr, majorji načeljujejo razgrajajočim( nezrelim' in nedoraslim komijem in podobnim elementom. Ali smo res že tako daleč zavozili? , Nesreča v rudniku. V rudniku Fohnsdorf blizu Judenburga v rovu WodzicKy se, je v noči na dan 13. septembra podrl velik kos opornega zida ravno med časom, ko je bilo več delavcev v rovu. Z veliko silo je vdrla v rov, voda. Nekaj delavcev se je z velikim naporom Še rešilo. Slušatelj rudniške Šole Golob in kovača Bratok in Riener pa so se smrtno ponesrečili; njih trupla dosedaj Še niso našli. Pasivna rezistenca pri južni železnici. 'S 15. septembrom ( pričnejo, po poročilih listov železničarji na južni železnici s tihim odporom ali takozvano pasivno rezistenco. Ta svoj ukrep utemeljujejo s tem, da Še do sedaj južna železnica ni izpolnila leta 1907 danih' obljub o izboljšanju plač. Izvrše valni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke je imel včeraj dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne sejo v Ljubljani. Dr. Šušteršič je poročal o političnem položaju, dr. Korošec o razmerah v, deželnem zboru štajerskem, dr. Brejc o koroških zadevah ter se osobito iz narodnega stališča pritoževal, kako 'škodi neresnično pisarjenje i liberalnih listov o kakem stiku slovenskih posojilnic s koroškim polomom naši slovenski stvari, - _ - - . . —j,. la . • na w lf nedeljo 18. v. m. vsi v Petrovce. Dnevni red prve' seje f Štajerskega l deželnega zbora dne 20. t. m. Listi prinašajo dnevni red prihodnje seje s deželnega zbora, Posnamiemo f nekoliko točk: Seja se prične ob 11, uri predpoldne. Na vrsto pride poročilo o predlogi glede pobiranja naklad za zgradbo in vzdrževanje javnih vodovodov; potem poročilo o prošnji mesta Gradec, da bi dežela bila porok za posojilo v svrho građenja novih stavb. Na vrsto bo prišlo tudi več peticij. Turški princ na dunajski terezijanski gimnaziji. (Dne 10. t. m. [je prišel turški princ, (131etni Omer Faruk Medjid na Dunaj, da bo na tamošnji terezijanski gimnaziji absolviral srednješolske študije, To je prvi slučaj, odkar obstoji turški sultanat, da gre član vladarske hiše, ki ima pravico do krone, v tujino Študirat. To jasno priča, kako velike spremembe so se zvršile v Turčiji. Matica Slovenska javlja, da bodo letošnje njene knjige rano dotiskane. Dr, B. Vošnjakova knjiga „Napoleonova Ilirija“ je že gotova, istotako bo kmalu natisnjen prevod' zanimivega Češkega romana „Jan Marija Plojhar“, ki ga je spisal sloviti češki pisatelj Zeyer, V tisku se nahaja tudi domač zgodovinski roman „Brambovci“, 1 ki bo skupno obsegal nad 20 tiskanih pol in mu je avtor znani slovenski pisatelj dr. Ivan Lah. Nadalje so dotiskane že: prve pole „Letopisa“ in zato opozarjamo člane in Še zlasti poverjenike, fltiaj nemudoma pošljejo članarino, hko hočejo najti svoja imena v imeniku, Hmeljska svetovna letina 1910. P& cenitvi tvrd- ke Goldmann bo letošnja hmeljska letina v primeri z drugimi letmi sledeča: 1907 1908 1909 1910 Tisoč met. stotov. Bavarsko 268 303 91 185 Avstrija 259 262 162 305 Ogrsko 20 18 15 13 Wirtenberško .... 61 90 13 45 Badensko 30 34 2 15 Elzaško 95 107 11 75 Prusija 25 19 6 20 Nemčija 479 553 123 340 Belgija in Holandija 55 78- 30 65 Francoska 70 80 28 55 Rusija 105 75 63 55 Angleška . , . . . 380 560 210 310 Amerika 550 385 330 400 Avstralija 15 15 15 15 Skupna svota .... 1933 2036 976 1558 Skupno se proračuna potreba hmelja to leto po Goldmannu na 1,550.000, po Barthu v Norijnberku pa od 1,460,000 do 1,690,000 met. stot. v Štajersko. Potovanje V Lurd na korist Inovi župnijski cerkvi v Itajhenburgu. Začetkom prihodnjega tedna odpotujejo naš prevzvišeni gospod knezoško! v Lurd, kjer bodq v čudoviti votlini blagoslovili tri, v Parizu iz najfinejšega kararskega marmorja za približno 15 tisoč frankov izdelane kipe, ki predstavljajo Lurško Mater božjo, presv. Srce Jezusovo in sv. Jožefa, in ki bodo stali na glavnem, oziroma na dveh stranskih oltarjih nove, ' že sezidane l triladijske f in dvastolpne župnijske cerkve Marija Lurd v Rajhenburgu. Podobo LurŠke Matere božje je dobrotno daroval preč. qpat rajhenburških trapistov z željo in pod pogojem, da jo naš mil. nadpastir blagoslovijo na tistem svetem kraju, (kjer se je brezmadežna Devica prikazovala, in kjer se na njeno priprošnjo godijo, toiliki čudeži, — Naj nadangelj Tobijev spremlja prevzv. nad-pastirja na daljnem potovanju ter jih naj srečno privodi nazaj med domačo duhovno čredo, ki se jim priporoča1 v molitev pri svetovno-slavnem Lurškem Marijinem svetišču! Maribor. Lutrova ulica v Mariboru. V ponde-ljek dne 12. septembra so začeli v gornjem delu Gledališke ulice nabijati na hiše ( tablice ' z i napisom: „Luther-Gasse.“ No, sedaj bo menda Mahnert zadovoljen ! Mariborsko porotno sodišče, !V pondeljek' dne 19. septembra se bodo pričele porotne obravnave. Na vrsti so sledeči slučaji: Pondeljek dne 19. septemb.: Marija K,ašovic, f požig;, Franc Kobale, posilstvo; predseduje Ludvik Perko, predsednik okrožne sodnije. Torek dne 20, septembra: Jakob Derer, posilstvo, predseduje višji sodni svetnik dr. Fraidl. Sreda dne 21. septembra: Janez Tranzer, Janez Kosterwein in Josip Herzenjak,, umor in uboj, predseduje višji sodni svetnik Morocutti. 'Četrtek, petek in soboto, dne 22., 28. in 24. septembra: Anton Kmetec, umor, ponovna razprava, predseduje višji sodni svetnik dr. Fr. VouŠek. Maribor. V Ljubljani so aretirali ip zaprli natakarico Štefanijo Kuk radi tatvine, raznih sleparij,, lahkoživosti in drugih prestopkov. Kuk, ki je 211etno čedno dekle, je služila tudi v Mariboru. Maribor. Suhe veje odpadajo. Nemški listi poročajo, (da je zaradi Šentiljske slavnosti odpadlo v Mariboru deset oseb od katoliške vere in naznanilo svoj pristop k protestantizmu. (Sledi še baje, več takih suhih vej. Klena zrna ostanejo pri nas! Maribor. Danes dne 14., t. m. popoldne je imel mariborski občinski svet sejo. Začela1 se je ob 3. uri popoldne. Maribor. Kakor znano, so pred dobrim mesecem prijeli slovitega roparja Podlipnika, ki je bil o-ropal neko cerkev na Reki in potem v 'Zagrebu u- strelll nekega stražnika. (Podlipnika so sedaj oddali na opazovalnico za umobolne, ker so zdravniški sodni izvedenci mnenja, da Podlipnik ni pri zdravi pameti. Št. lij v Slov. goricah, V Ciršaku ob Muri se vrši dne 18, septembra ob 544. uri popoldne političen shod. povorita, f poslanca Ivan Roškar in dr. Karl Verstovšek. Zabukovje pri Sevnici. 'Zborovanje Slovenske kmečke zveze v Zabukovju pri Sevnici se vrši v nedeljo dne 18. t. m, zjutraj ob 8. uri. Poroča poslanec dr. Ivan Benkovič. Žalec. V graški bolnišnici usmiljenih bratov je umrl 261etni posestnik in absolvent zadružne Šole v Darmstadtu Franjo Kopriva, Pokojnik je bil po poročilu liberalnih listov eden izmed voditeljev liberalne mladinske organizacije. Pilštanj. Napovedani dekliški shod se radi nepričakovanih in nepremagljivih ovir ne i bode vršil. Zato pa tem sjjajnejši shod priredimo v prihodnjem letu. Kozje. Imeli smo občinske volitve za tržko občino. Zmagala je na celi črti od merodajnih faktorjev dogovorjena lista vrjljih slovenskih narodnjakov. V soboto se vrši volitev (župana. fSlo bode vse f prav gladko. Teharje., ’Štorska nemŠkutarska stranka'' dela na vse pretege, da bi si zopet ohranila oblast, nad lepo teharsko občino. Vršijo se tajni volilni sestanki, agitira se že od volilca do volilca. Radovedni smo, Če bodo tisti zaslepljeni Teharčani, ki klečeplazijo za štorsko nemškutarijo, tudi pri tej volitvi pluvali v lastno skledo f in glasovali' za kandidate nemčurske stranke. Ptuj. Na vojaških vajah v Istri se je s svojo službeno puško ustrelil zastavonoša 87. pešpolka M. Toplak, fein tukajšnjega davčnega oskrbnika v pok. Bil je takoj mrtev. Celje. Meščanski učitelj Aistrich je prestavljen na meščansko Šolo v Voitsberg. Kloniti ni hotel glave pred gotovimi celjskimi mogotci d n ti so raclitega poskrbeli za premestitev,: Celje. V vojašnici 87. pešpolka f se je ustrelil dne 12. septembra 251!etni računski podčastnik Franc Hebar iz Trgoviča v ptujskem okraju. 'Bil ^ je takoj mrtev. Kakor poroča „Narodni Dnevnik“, je bil Hebar v zvezi z nerednostmi pri polkovni blagajni, ter se je bržčas radi tega ustrelil. Konjice. 'Neki 161etni kmečki fant je bil radi tatvine zaprt pri okrajni sodniji. Dne 8, t. m. se mu je pa posrečilo, da je zbežal. Se-le po precej napornem zasledovanju se je posrečilo orožništvu, : da ga je aretovalo. Na begu je ukradel fant neki posestnici, pri kateri Se je skril, 12 kg suhega mesa. Po aretaciji so ga dobili pri njem Še 11 kg. Konjice. 'Izvedeli smo,< da je konjiški okrajni Šolski svet zopet na prvem mestu predlagal kot učiteljico na naši slovenski Šoli učiteljico Rhoden, nekdaj Burgarell, iz Loč, Že lani smo se odločno upirali proti njej in se bomo tudi letos. Deželni Šolski svet naj nas ne izziva, da se poslužujemo proti njej skrajnih sredstev, ako jo na predlog okrajnega šolskega sveta imenuje. Kakor vemo, so prosili za razpisano učiteljsko mesto, tudi učitelji in več drugih učiteljic, a vsi, ki nosijo količkaj slovenskega znamenja na sebi, so bili odbiti, ter nam hočejo vsiliti na našo slovensko šolo učiteljico, ki je odločno nemškega mišljenja, kateri je nemštvo pred vsem na srcu, ki šolske otroke, ! kakor smo brali v zadnjem „Slovenskem Gospodarju“, naravnost napeljuje, da kričijo po javnih cestah „hajl“, ki, kakor smo izvedeli, že v prvem razredu slovenske Šole v Ločah, muči slovenske otroke z nemščino, kar je celo protipostavno, ter otrokom zapoveduje, da morajo nemško, f seveda ne z „Hvaljen bodi Jezus Kristus!", pozdravljati. Tako učiteljico torej odločno odklanjamo! Lačaves pri Sv. Bolfenku. Tukaj je umrla Marija Štampar vsled zastrupljenja krvi. Pri žetvi se je s srpom vrezala v nogo. Ker se za rano ni zmenila, se je zastrupljenje razširilo ' in ji prineslo smrt. Zapušča Štiri nepreskrbljene otročiče, Pameče. Dne 9. t. m. je vozil hlapec Fr. Ferk gnoj pri svojem gospodarju Juriju Marzel. Ferk je držal konje za uzde in (je korakal zadenjski. Pri tem ga je zadelo oje od voza v trebuh. Ferk se je opotekel, zbežal v uto / in predno je prišel zdravnik — umrl. Skale. Včeraj se je javilo poslancu gospodu dr. Verstovšeku, da dobijo Skale svojo pošto. Tako se je po njegovem prizadevanju vstreglo večletni želji Skal-čanov glede pošte. Petrovče. Zanimanje, ki se nam javlja od vseh strani za veselico dne 18. septembra, nas navdaja z upom, da bo ta dan pravo ljudsko slavje za Savinjsko dolino. Opozarjamo somišljenike, da je čisti dobiček namenjen Društvenemu domu in mladinski organizaciji v Savinjski doliini. Kdor dobi v roke našo mladino, tega bode bodočnost Savinjske doline. Novejši dogodki v Petrovčah, Žalcu in Sentpavlu nam kažejo jasno dovolj, kako se brezverski liberalizem pod krinko cirilmetodarije in sokolstva trudi, ; da si pridobi mladino. S kolikimi žrtvami si vzgojujejo na primer svoj sokolski naraščaj! O tem še itak hočemo Širji javnosti v kratkem več povedati, — Danes samo kličemo mladinoljubom, starišem, vzgojiteljem in mladini sami: na delo! Mladina mora biti naša! Vsaka organizacija stane denar, zlasti pa Še mladinska1, ker se mladini ne more nalagati denarnih žrtev. Ljudsko slavje v Petrovčah naj nam prinese vsaj nekaj sred- stev, da si izpopolnimo mladinsko organizacijo v Savinjski dolini, in si jo ustvarimo, kjer je Še ni. Zatorej, somišljeniki, ta dan v Petrovče! Cim večja bo udeležba, tim ložje bodemo kaj storili za mladino, in tim večji bo tudi moraličen vspeh slavja. Na svidenje v Petrovčah! Prihova. V nedeljo dne 18, t, m. še vrši pri nas po rani sveti maši političen shod' Slov. kmečke zveze. (Poročat pride deželni poslanec gospod Peter Novak. Vsi na shod! Gradec. V Zanklovi tovarni za barve in lake so se v soboto popoldne vsled neznosne vročine vnele razne tvarine, katere se je pripravljalo za barve v velikem kotlu. Goreča snov se je razlila iz kotla, ter pri tem polila tam zaposlenega delavca Mihaela Fiirsta, kateremu je obleka zgorela na telesu. Grozno opečenega po vsem telesu in smrtno ranjenega so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico usmiljenih bratov. Tudi več požarnih hramb je moralo prihiteti, da so pravočasno ogenj pogasili in zabranili večjo nesrečo. — Tramwaj je povozil v soboto v Sack-strasse 121etnega dečka Otokarja Löschnigga. Ko je videl peljati električni voz, f je hotel pravočasno še preskočiti tir. Pri tem pa se mu je spodrsnilo, da je padel in obležal na tiru. Voz je peljal črez sredi; njegovega trupla' ter ga neznosno ranil in razmesaril. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je med groznimi bolečinami v par urah nato umrl. Kranjsko. Prof. Jug suspendiran. Kakor poročajo, je deželni šolski svet v svoji zadnji seji suspendiral od službe Ant. Juga, profesorja na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, zaradi njegovega govora na učiteljski skupščini v Novem mestu f in sicer za, dobo, dokler traja disciplinarna preiskava proti njemu. Volilna dolžnost. Pri nadomestni volitvi poslanca za državni zbor v Belokrajini, kjer kandidira V. L. S. predsednika „Slovenske Straže“ gospoda Jarca, bode veljala za vse volilce volilna dolžnost. Kdor torej ne bo Šel volit, bo kaznovan. Kolera. Na Dunaju se je kar nenadoma zopet pojavila kolera. Dunajčani so bili že popolnoma sigurni, da je azijatska nevarnost odstranjena. Dne 6. septembra je umrl vrtnar Josip Gassel-huber na Dunaju na sumljivih znakih kolere. Zdravniška komisija je pri preiskavi konstatirala, pa je Gasselhuber umrl na azijatski koleri. Se tisti dan je obolela tudi žena vrtnarjeva in lOletna hčerka. Takoj so ju prepeljali v bolnišnico, kjer ste popolnoma ločeni od ostalih bolnikov. Po poročilih listov se je zanesla kolera na Dunaj po ladijah iz Ogrskega. V infekcijski oddelek bolnišnice so odpravili tudi vse tiste osebe, ki so pred Gasselhuber j e vo smrtjo občevali z njegovo družino. Dunajsko časopisje je zaradi slučaja Dasselhu. ber ostro napadalo višjega mestnega fizika dr. Szon-gotta, ker baje ni določil zadosti varnostnih odredb proti koleri. Dr. Szongott hoče sedaj odstopiti. Na [Ogrskem je bilo po oficielnem poročilu notranjega ministrstva 8 slučajev kolere. Vendar se pa zdi, da je gnezdišče kolere na Ogrskem. Jz Petrograda javljaja z dne 10. t, m., da je dne 9. septembra na Ruskem obolelo 63 oseb, 13 pa jih je umrlo za kolero. Skupno je sedaj v Rusiji krog 700 bolnih na koleri. V] Apalici f v južni Italiji je dne 10. septembra zbolelo na novo 11, umrlo pa 8 oseb vsled azijat'ske kolere. V Ameriki vlada velik strah pred_ kolero. Vsi evropski, posebno ruski potniki-izseljenci morajo že v evropskih pristaniščih po pet dni čakati, i predno se smejo vkrcati. Btroge določbe so izdane tudi v pristaniščih v Ameriki. Najnovejše o koleri. Na Dunaju je dne 12. t. m. obolel na koleri tesar Kravniczek. Delal, je na ladiji, ki je priplula po Donavi iz Ogrskega. Na Ogrskem ( so se v komitatu Baranya pojavili dne 11. in 12. t. m. zopet 4 novi slučaji kolere. Ena oseba je že umrla, V Požunu so dne 11. t. m. obolele 4 osebe na koleri.. V Budimpešti so včeraj dne 13. septembra konstatirali zopet dva slučaja kolere. fObolela ' sta nek kontrolor na železnici in neki potnik. (Tudi iz Mohača, Kalocza in Tolna poročajo o novih’ slučajih. V Mohaču in dveh drugih krajih so zaprli Šole. V Marienheimu v Nemčiji je dne 13. t, m. umrlo pet otrok in dva odrašena na koleri. Listnica uredništva. Zibika: Gotovo bi nas tožili in se nam kot strokovnjaki izvili. — Sv Trojica v Slov, gor.: Ker danes ni prostora, pride prihodnjič. V nedeljo, 18. septemb. vsi v Petrovce! Krasna Tila v bližim Maribora bo radi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje pove npravništvo „Straže“. 135 Proda se posestvo obstoječe iz hiše, hleva, 2 gozdov njiv in vinograda. Hiša ima dobro pitno vodo. 5 minut od žel. postaje v lepem trgu na Štajerskem. Vprašanja na Avgust Copf, posestnik v Šmarje pri Jelšah (Štajerko). 132 Učenca iz dobre hiše se sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje.__________________126 Učenec se sprejme pri Jos. Dufek, medičar in sveSar Maribor. 120 Tage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delnjefter [priporočaj po nizkih cenah) Jos. Kaläb, tovarna za vage, Brno, Ziflenice Moravsko. 80 slovanska obrt. Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano proti zmerni ceni. Naslov pri g. M. Berdajs, trgovinu s špecerijskim blagom in semeni, Maribor, Sofijin trg. 119 x%y.y.xxxxxx Trgovski pomočnik, dober prodajalec, zmožen nemškega in slpvenskega jezika se sprejme. Vstopi se 1. oktobra. — Jožef Ullaga, Tegetthoffstr., Maribor. 129 Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Celje Graška ulica štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred->: piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade. Via se kopij0 najcenejši in O HIB najboljši čevlji :: :: ; v J Pri Stefan Strašeku 118 v Ce|ju Kovačeva ulica. Tovarna za peči H. K0L0SEUS Wels, Gornja Avstrijsko. izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus- štedilniki in manj vredni izdelki naj se lra-čajo. Ceniki zastonj. I : OSTANKI'*® parhaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10-—. Zelo močni K 12-— posebno fini K 14-—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17-— posebno fini 20 K, čez 20 E franko razpošilja : narodna veletrgovska hiša : R. Stermecki : Celje. I i : i >o CÖ > >C0 j8 co o tmm O N Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva. Društvene znake v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver Stanislav Nlrkwicka Dunaj VII. Zieglergasse 67. £3 Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. = Načrte In proračune na razpolago. = ■.VV.VmV.WmV V.V.V.1 Najboljše ročne torbice, šolske torbice, denarne .J mošnjičke, denarnice za; natakarice in “■ natakarje. — Bogato sortirano zalogo : : ■* .” usnjati!! garnitur "K V ■ kakor tndi konjske oprave, opravo za jahanje J» m itd. priporoča. . ■i Rudolf Novak: Maribor ■ E jermenar in sedlar Grajski trg. „ IV.1.1,1 Samo iastni izdelki .VV.Vil Slovenska trgovina J. N. Šoštarič, Maribor samo Glavni trg štev. 19 priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami-- Kdor? si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se potrudi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino J. Ulaga Maribor Tegetthoffo v cesta 21. Postrežba točna in solidna. Cene najnižje. :: :: Cene najnižje. Postrežba točna in stroga solidna. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar MHureš Maribor Tsgethofova cesta 39 pertE kolodvorom,priporoča 8 voj o bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni. PrnmnfnnA s slovenskimi ploščami, čistim in vJl cllliUlUIJU jasnjm glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Za obmejne Slovence! Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavarnje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam vzaarovanja proti ognju pod najugednej- pogoji. 42 Robert Diehl, žganjarna, Celje priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi štajerski —.......- konjak. Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Edino larodnotamno- Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“. Stavbena in umetna) kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in strnganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v iste. :::