številka 11	četrtek, 25. marca 1993	70 tolarjev
V drugi polovici tedna bo prevladovalo oblačno, vetrovno in zelo hladno vreme. Občasno bo snežilo tudi v nižinah.
E A
Gradbeni material
it
Titov trg 2
tel.: 851 686 fax: 854 831
Ozrimo se okoli sebe
Pomlad je med nami; to pa je tudi skrajni čas, da nekaj storimo za lepše in čistejše okolje. Pri tem nam bo pomagal prvi pomladanski dež. Za zgled so vsem lahko učenci 3.b razreda osnovne šole Šalek v Velenju, ki so minuli petek skupaj s svojimi starši že urejali okolico šole.
■ (tp, fotoA.Videtič)
Velenje - zadnja novica
H»»I»«»I»«»»»»»»»»W»8»»»««WWW»» 8«
Težave v Procesni opremi
V Gorenjevi Procesni opremi se že dalj časa kopičijo težave. Žal pa uradne informacije o tem, kako jih bodo razrešili, do zaključka redakcije ni bilo.
Ker smo slišali, da naj bi bila za Procesno opremo edina rešitev stečaj, smo sredi sestanka zmotili direktorja Gorenja Jožeta
i
Staniča. Povedal nam je, da mrzlično iščejo poti, kako bi zagotovili nadaljnje delo kar največjemu številu zaposlenih Procesne opreme. Danes jih tam delo združuje 421, neuradno pa smo slišali, da naj bi vtej firmi, če bo prišlo do stečaja, imelo delo še 270 delavcev.
mn f j
1 KAJ TAM SPfcEMj
»lEČMtf? P T>AJMO,b/UMo/r
6MM0 5 TEM/ MALO .Tfsrf** HlTRejf\ //-i~ ,
Rekreacijsko turistični center Golte
in so se uresničile sanje
_ stran 2
Korošci odločno proti ukinitvi vlakov
Menijo, da so železničarji ubrali najlažjo pot
__stran 3
Še teden dni časa za napoved dohodnine
Račune pa le spravite
_stran 4
Zasedanje zborov SO Moziije
Mali čudež pri udeležbi in - novi zapleti
_stran 5
V	Žalcu padel predlog proračuna
__stran 6
Petro vče
Sejem, kot se spodobi
_stran 7
Letos veliko priložnosti za Šoštanj
Kulturni dom bo prvi
_._stran 10
Kulturni večer z "žlahtno komedijantko" Polono Vetrih
"Vi ste prava sila vulkana"
_stran 10
24. zbor velenjskih humoristov
Gledališče nadarjenih amaterjev
__stran 11
Lanska športnica občine Velenje sprašuje:
"Po katerih kriterijih ste izbirali?"
_stran 12
Policaja svetuje:
Preprečite vlome v osebna vozila
_stran 14
TV spored
__stran 15,16
VVolfovo leto v Slovenj Gradcu
Spomin na mojstra samospevov
_stran 20
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Open Society Fund
za Radio Velenje
Občina Velenje je ena redkih občin v Sloveniji, ki ne namenja obstoju in razvoju medijev, ki delujejo na njenem območju nobenih sredstev. Še več. V preteklem letu sta recimo radio Velenje in Naš čas zaradi ponesrečenega dogovora, po katerem sta občinske objave zaračunavala le po polovični ceni ali pa sploh ne, sofinancirala njihovo delo.
V	tako neenakopravnem merjenju moči z okoliškimi mediji in ob kljub temu visoko postavljenih ciljih, med katerimi je trenutno na prvem mestu izgradnja in ureditev novih prostorov radia Velenje, je seveda vsaka pomoč dobrodošla. Kanček so jo radiu Velenje namenili Američani oziroma fundacija Open Society Fund, ki se bolj kot nekateri drugi zavedajo pomena medijev in njihove vloge v sedanji družbi. Dobili so studijski CD, tu-ner in mikrofonsko kapsulo.
Kamenček v mozaiku prizadevanj za še boljši in še prijaznejši program.
Norice
Uresničili vse - in še več
CELJE - V celjskem odboru, kije spremljal Izvajanje četrtega samoprispevka, so bili nekoliko nejevoljni ob poslanski pobudi, daje treba pregledati delovanje oziroma uporabo sredstev, ki so se zbrala s samoprispevkom. Slabe volje so bili zato, ker so bili doslej deležni pohvale. Ta paje Izhajala Iz dobrega dela, saj niso le popolnoma Izpolnili programa, ki gaje sprejela občinska skupščina, ampak naredili še precej več. Kot Je znano, Je bil celjski samoprispevek, ki se je iztekel koncem lanskega leta, v celoti namenjen za obnovo celjske bolnišnice.
Čeprav so z denarjem tega samoprispevka naredili več, kot so načrtovali, vseh del v bolnišnici še zdaleč niso opravili. Zato so Iz odbora za spremljanje In Izvajanje IV. samoprispevka poslanskemu klubu socialdemokratske stranke, ki Je terjala novo poročilo o Izrabi denarja samoprispevka, dali v premislek, da raje postavijo na skupščino pobudo za uvedbo novega samoprispevka. Taka pobuda Je že tudi v zdravstvenih krogih, vendar pa bi naj bil to širši In ne le celjski samoprispevek. Vendar pa tega "kislega Jabolka" za zadaj noče nihče resno zagristi. Čas namreč samoprispevkom ni najbolj naklonjen, čeprav nekateri dajejo za vzgled tudi Maribor, kjer pa Je kljub težkemu tamkajšnjemu gospodarskemu položaju, vendarle uspel.
Rekreacijsko-turistični center Golte
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»t
i x x x x x m.

f&	8K ftff
«9 w	w w j«
SS
■ (k)
1 st S S H S
Čistilna naprava v zraku
CELJE - Se Je ureditev osrednje celjske čistilne naprave premaknila še za nekaj časa naprej? Tako se sprašujejo nakaterl ob zadnjem "dejanju" na celjski občinski skupščini, ko Je (novi) Izvršni svet razpravo o osnutku odloka o lokacijskem načrtu za to Čistilno napravo umaknil z dnevnega reda. Nekateri so se strinjali z vlado, daje treba nekatere stvari (tudi opozorila ekologov) še doreči, vsi niso bili takega mnenja. Bojijo se namreč, da se s tem ureditev te pomembne naprav&oddaljuje. še posebno, ker nekateri menijo, da sama lokacija nal ne bi več pomenila tako velike zadrege In da se bodo bolj kot s prostorom srečevali s težavami pri zagotavljanju denarja. Zdaj se očitno ponovno zatika že pri lokach
(k)
Zborovali in peli so šoferji
VELENJE - Na letni konferenci društva šoferjev In avtomehanl-kov ZŠAM Velenje, konec minulega tedna, so ugotavljali, da niso zdaj najboljši časi za društveno delovanje, obenem pa menili, kot Je rekel predsednik Stane Čas, da bi se poklicnim voznikom brez delovanja te organizacije še slabše pisalo.
ZŠAM Velenje Je v preteklem letu opravila precej akcij, nekaj samostojno, nekatere pa v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na državnem tekmovanju voznikov so dosegli odlične uvrstitve, avtošola pa Je poslovala solidno. Udeležili so se državnega srečanja na RogJI In proslave 70- letnice ZŠAM v Ljubljani. Ob petkoviI skupščini so Izdali tudi brošuro "35 let ZŠAM Velenje".
■ Jože Miklavc
mmmm**m*m*mmmmmm*mmmmmmmm»*»m»*
Veliki uspehi in pomlajeno vodstvo
VELENJE - V soboto Je bila v gasilskem domu v Velenju zbrana elita štajerskih gasilcev, med njimi tudi načelnik operativnega štaba GZS Tone Sentočnik. Delegati in gostje so prišli na letno In volilno konferenco Iz vseh gasilskih društev.
Predsednik 06Z Velenje Tone Brtožnlkje podaI poročilo o delu, ki so ga gasilci ocenili kot dobro, kar so pokazali v številnih akcijah, še zlasti ob Prvem državnem tekmovanju gasilcev v lanskem letu. Izvedli so delne volitve v organe OGZ Velenje. Predsednik bo Ing. Stane TepeJ Iz GD škale, poveljnik pa gasilski tehnik Darko Koželj. To, da Je ugled gasilstva občine Velenje velik širom po Sloveniji, gre pripisati dobremu sodelovanju med društvi In velikemu prispevku dosedanjega predsednika Toneta Berložnika in poveljnika Avgusta Oblaka.
■ Jože Miklavc
Okrogle mize ni bilo
VELENJE - Naclonal socialna zveza Slovenije nima sreče z Izvedbo okrogle mize, ki Jo Je naslovila "Podarjena državljanstva In socialna beda". Prvič Jim po besedah generalnega tajnika stranke Matjaža Gerlanca niso posodili skupščinske dvorane, v soboto pa so jo odpovedali, ker se povabljeni člani parlamentarnih strank niso odzvali vabilu. Izvedeli smo, da so do sedaj zbrali16.200podpisov za razpis referenduma za razveljavitev zakona o državljanstvu. Ko bodo zbrali potrebnih 40.000podpisov bodo o zahtevi po zagotovilu Hermana Rigelnika odločali v državnem zboru.
Stranka sedaj šteje okoli 300 članov, sedež pa naj bi 3. aprila prenesli Iz Velenja v Ljubljano. Takrat naj bi stranka Imela tudi kongres. Gerlancje povedal, da so Javnemu tožilstvu v Ljubljani ovadili Zmaga Jelinčiča zaradi zavajanja ljudi, ker zbira podpise za revizijo zakona o državljanstvih. Možna naj bi bila samo razveljavitev zakona. Napovedal pa Je tudi formiranje nove neodvisne tričlanske poslanske skupine v državnem parlamentu.
M bš
In so se uresničile sanje
Naslov vsekakorni iz trte izvit. Konec minulega tedna so namreč na Golteh podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo končno dogradili to središče in mu zagotovili celovito ponudbo. Namestnik generalnega direktorja japonsko-evropske korporacije "TAD Euro-pe Corporation Kerin" Boris Ivanovski in direktor RTC Golte Marjan Prelog sta namreč podpisala 25 milijonov DEM vredno pogodbo o skupnem vlaganju v razvoj celovite ponudbe RTC Golte. Delež korporacije v
skupni naložbi znaša 89 odstokov, ostalih 11 je delež RTC Golte. Za začetek to pomeni ustanovitev podjetja ža naložbe, v najkrajšem možnem času pa bosta oba partnerja ustanovila delniško družbo.
Program vlaganj praktično že uresničujejo. Kaj to praktično pomeni za letošnje leto? Prednostna naloga je izgradnja sistema za za-sneževanje z 12 snežnimi topovi, od katerih ima vsak trikrat večjo zmogljivost kot edini sedanji. To pomeni zasnežitev vseh glavnih prog
v enem tednu, to pomeni 1.000 smučarjev na uro brez vrst. Letos naj bi obnovili in dogradili še hotel, že do junija pa naj bi bila nared 900 metrov dolga proga za dričanje z enosedežnico na Medvedjaku.
Da gre zares, priča dejstvo, da bodo s prodajo s pogodbo načrtovanih zmogljivosti pričeli takoj, več o vsem tem pa v prihodnji številki.
Vpis v srednje šole celjske in koroške regije
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Negotovost do 15. aprila
15. marca letos seje iztekel rok, do katerega so srednje šole sprejemale prijave za vpis v prve letnike srednjega izobraževanja za šolsko leto 1993/94. In kakšne so namere osmošolcev za srednje šole v celjski in koroški regiji?
Na dan 15. marec je bilo prijavljenih več učencev kot je bilo v razpisu objavljenih prostih mest za programe oziroma poklice: mizar, kuhar- natakar, natakar, kuhar, ekonomski tehnik, poslovni tajnik, predšolska vzgoja, gimnazija ( Gimnazija Celje - Center, Gimnazija Velenje), zlatar - fili-granist, trgovska akademija, cvetličar, zdravstveni tehnik (Srednja zdravstvena šola Celje), gostinski tehnik, pomožna šivilja, šivilja -krojač, frizer ter monter električnih omrežij in instalacij.
Še nekaj prostih mesta pa je bilo na omenjeni dan še za poklic elektrikar elektronik, elektrikar energetik, elektrotehnik energe-tik, računalniški tehnik, strojni tehnik, oblikovalec kovin (stru-gar, orodjar, brusilec), avtomeha-nik, strojni mehanik, rudar,
rudarski tehnik, za program gospodinjske storitve, steklarski tehnik, steklar, pomožni steklar, prometni tehnik, konfekcijski tehnik, vrtnar, vrtnarski tehnik, kmetijski tehnik, kmetovalec -gospodinja, gradbeni tehnik, kmetijski tehnik, zidar.
Učenci, ki so se prijavili v roku in se bodo želeli preusmeriti na drugo šolo, za drugi program, bodo lahko v soglasju s starši to storili do 15. aprila. Po tem datumu prijave ne bo mogoče prenesti kam drugam vse do 6. julija letos. Pa še sprejemali jih bodo le na tistih šolah, ki bodo dobile soglasje za povečan obseg vpisa ali za podaljšanje roka za prijavo za vpis.
Do začetka letošnjega maja bodo šole, ki bodo v soglasju s slovensko vlado sprejele sklep o omejitvi vpisa, o tem učence tudi obvestile. Sicer pa sta postopek in rok za učence, ki so se prijavili za vpis v srednjo šolo, ki vpisa ne bo omejila, pa se želijo prijaviti tudi na šolo z omejenim vpisom, objavljena v razpisu za vpis.
■ tap
Pobuda bo počakala zakon
Celje - Vse kaže, da bo celjska pobuda, da bi v tej občini ustanovili lastno revijsko hišo, morala počakati zakon, ki bo urejal de-lovnaje takšnih firm. Vseeno pa v Celju menijo, da se lahko na to pripravijo, da bi lahko kasneje hitreje uresničili idejo, če bodo za to možnosti.
Po novem zakonu naj bi se z revizijskimi posli ukvarjale še neka-
tere druge firme, ne le SDK, in Celjani bi radi, da bi bila ena takih rifma v Celju. Se posebno, ker menijo, da že imajo nekaj ustreznih kadrov.
Zatoje poslanec Franček Kne-felc predlagal, da se izvršni svet poveže z SDK v Celju in pripravijo vse potrebno za ustanovitev revizijskega podjetja v Celju.
■ (k)
Slovenj Gradec
Klub podjetnikov
V organizaciji Republiškega zavoda za zaposlovanje, območna enota Velenje in podjetja INVEL, inkubatorja za nova podjetja, je bi I v soboto v gostišču Bellevue v Slovenj Gradcu ustanovljen Klub podjetnikov za občino Mozirje, Velenje in tri koroške občine.
O vsebini, potrebah in problematiki zaposlovanja, ter v tej zvezi ustanavljanju novih podjetij, je
spregovorila direktorica Štefka Kordeš, prisotne je pozdravil predsednik slovenjgraške vlade, na kratko pa tudi ministrica za delo Jožica Puhar.
Simbolično dejanje obeta praktično reševanje problematike zaposlovanja, razvoj malega podjetništva ter vzpodbujanje k prestrukturiranju neproduktivnih podjetij ali obrti.
I Jože Miklavc
Z V5EH VETROV
V Ameriki divjal vihar stoletja
Najhujši snežni vihar v zadnjih več kot sto letih, ki je divjal od Karibika preko vzhodne obale ZDA do Kanade, je zahteval najmanj 220 ljudi. Na več območjih še iščejo pogrešane.
Močno sneženje, orkanski vetrovi in poplave so presenetili mnoge potnike predvsem v hribih in gozdovih v Georgiji, Virginiji in Južni Karo-lini. Ocena škode neurja in poplav dosegajo okoli milijardo dolarjev. Samo škoda, ki jo bodo morale plačati zavarovalnice, naj bi znašala 800 milijonov dolarjev.
Nevarnost z imenom virus "01"
Italjanski živinorejci se vedno bolj bojijo epidemije slinavke in parkljevke. V zakol so poslali že skoraj 4400 glav živine. Italjani že ocenjujejo škodo in to ne samo materialno, ki jo bo povzročila blokada izvoza živine, mesa in mesnih izdelkov, temveč predvsem porušen ugled ital-janskih proizvodov, kot na primer znan italjanski pršut.
Clintonov izobraževalni načrt mladi hvalijo
Izgleda, daje ameriški predsednik Bili Clinton s pred nekaj dnevi predstavljenim novim izobraževalnim načrtom natančno uganil želje mlade generacije. "Sliši se čudovito" je dejala 18-letna šolarka o ideji, da bi lahko mladi Američani pogosto nedosegljive šolnine odplačali z delom na socialnem področju. Stroški študija znašajo med 1000 in 20.000 dolarjev letno, odvisno od univerze. Obstaja sicer državni sistem štipendiranja, vendar takšna podpora pokrije le majhen del stroškov. Za ostanek morajo študenti najemati kredite, kijih morajo odplačati v določenem času po končanem študiju.
National Service Plan pa bi sedaj šolarjem in študentom omogočil, da npr. poučujejo v šolah, pomagajo policistom, ali pa sodelujejo pri programih reciklaže. Hkrati bi se borili tudi proti najhujšemu socialnemu problemu v državi - problemu droge, ki je še posebej razširjen med mladimi.

kazen za delavce in upokojence
Pravijo, da smo Slovenci taki: če te ne udarijo po žepu, nič ne zaleže. Tako pravijo policisti, ko ugotavljajo vse slabše prometno varnostne razmere pri nas, tako tarnajo inšpektorji vseh vrst in še drugi, ki imajo opravka s kršitelji. Pravijo, da so kazni tako nizke, da vsakdo raje krši in plačuje kazni, če jih sploh plačuje, saj so kazni tako nizke, da sejih še izterjati ne splača - kot da bi se ravnal po predpisih. Sklep, ki iz tega sledi, je seveda enostaven: treba je zvišati kazen in s tem spametovati ljudi.
Čeprav naj to ne bi imelo prav nobene zveze s sedanjim našim splošnim dogajanjem, nekateri sprašujejo, kaj so zagrešili delavci in upokojenci, da so jih kolektivno udarili po žepu. Če naj bi bila kazen posledica prekrška - kakšen prekršek so naredili ti, da morajo zdaj plačati kazen. In to take vrste, da nimajo možnosti, da bi se kako izvlekli z zavlačevanjem in pritoževanjem. Oni so zdaj kaznovani že pri "vrhu", saj manj že dobijo.
Kot da bi bila prav ta neposredna garnitura delavcev in srenja upokojencev kriva, daje naše gospodarsko (in na sploh) stanje tako kot je. Morda bi lahko očitali kaj takega tistim, ki res nosijo domov debele kuverte: pa to velja tako za "delavca" kot za penzioniste. Kar precej očitkov je, da si tudi vsi penzioni-sti ne zaslužijo tako visokih penzij, saj jih dobivajo za plače, ki so bile napihnjene. Za plače, ki niso bile rezultati dela, saj sojih dobivali na osnovi našega skupnega zadolževanja. Vsa ta zgrešena nekdanja ekonomija zdaj udarja generacijo, ki dela, ali ki zaradi tega nima dela, neka druga generacija, kije nekdaj lepo živila, pa zdaj dobiva tudi visoke penzije.
Ampak zdaj ti nočejo slišati, da bi naj zamrznili samo tiste najvišje prejemke, saj so trdno prepričani, da so si tudi oni svoje sedanje prejemke zaslužili, In v foteljah se veselo smejejo tistim, ki so odšli na ulice in s solzami v očeh pripovedovali, kako res ne
morejo več živeti. Kajti ti z voisokimi pokojninami v glavnem niso šli na ulice - na cesto so šli tisti tokrat prek delegatov. Sami nimajo časa, ker imajo še toliko honorarnega, pogodbenega, svetniškega ali druge vrste dela.
Je že res, da teorija enakih želodcev ne velja, da pa vsak želodec potrebuje določeno količino, da premočno ne kruli, ali da se stene ne zlepijo, je pa vendarle res. Ampak očitno smo pri nas mojstri v tem, da vedo -pa naj se režim še tako spreminja - udarimo po siromakih. Kot daje to edini način, da jih dotolčemo. In sejih znebimo in bomo torej res družba brez siromakov.
Seveda mi bo zdaj takoj kdo oporekal, da pri nas od lakote še ni nihče umrl. Morda res, toda dovočj je že žalostno, da kdo z lakoto živi.
Po novem smo vsi postali svobodni; samo nekateri veliko bolj!
■ (K')

Kmetijska zadruga Šaleška dolina


Načrti že, drugo pa...
Prejšnji petek so se v prostorih kulturnega doma v Šoštanju zbrali na prvem občnem zboru člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Gospodarjenje v minulem letu ter smernice nadaljnjega razvoja sta bili osrednji točki dnevnega reda tega zbora.
Vsesplošni gospodarski položaj v Sloveniji in slabe vremenske razmere so bili lani tisti, ki so močno vplivali na dosežene rezultate gospodarjenja v kmetijstvu. Kljub temu so zadružniki Šaleške doline -od 330 se jih je zbora udeležilo približno 180 - ugotavljali, da so lani
li, ker ni bila dovolj prodorna pri uveljavljanju škode zaradi suše v širšem slovenskem prostoru. To toliko bolj, ker s kmetijskimi proizvodi praktično sami oskrbujejo Šaleško dolino, tega pa pri reševanju njihovih težav ni čutiti v tolikšni meri. Nakupičena vprašanja so
Zadružnice so se- tako kot vedno ob takih priložnostih- tudi tokrat izkazale z razstavo domačih dobrot. Po končanem občnem zboru so zelo teknile skupaj z mesnimi Izdelki iz predelovalnice mesa njihovega sovlagatelja - Mesarstva Sušeč iz Starega Velenja
kmetovali zadovoljivo, čeprav doseženi proizvodni rezultati niso prav spodbudni. Skoraj na vseh področjih so namreč nekoliko nižji od načrtovanih. Bojazen za nadaljnji razvoj vzbujajo predvsem kar za 25 odstotkov manjši privez telet od načrtovanega, za 16 odstotkov nižja proizvodnja hmelja in velik izpad v sadjarstvu. Posledice suše so seveda vidne tudi pri drugih kmetijskih dejavnostih. Nadomestitev manjkajoče krme za živino z nakupom regresirane hrane in umetnih gnojil pod ugodnimi pogoji je tovrstne težave v precejšnji meri odpravila. Kmetje pa so občinski vladi z.ameri-
reševali sami kot so najbolje vedeli in znali. Tako so se za omilitev težav pri proizvodnji mesa odločili za so-vlaganja v predelavo tega v dolini. Tudi oddaja 40 odstotkov mlečne proizvodnje Mlekarni Vrhnika sodi v prizadevanja za dosego čim-boljših rezultatov gospodarjenja. Za predelavo še preostalih mlečnih tržnih viškov doma pa ni denarja za tako veliko naložbo. Za nameček ta predelava v dolini nima tradicije, neizprosen trg pa jo še kako upošteva. V razpravi so udeleženci opozorili tudi na ekološko onesnaženost in na težave pri oddaji lesa
Pankrac Semečnik, predsednik
velenjske občinske skupščine, predvsem pa predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh, sta zbranim zadružnikom obljubila, da bo kmetijstvo v občini deležno tolikšne pomoči iz proračuna kot jo je v tem trenutku možno dati. K oceni opravljenega dela zadružnikov v minulem letu pa sodijo še potrebne aktivnosti pri delitvi premoženja med nekdanjo temeljno organizacijo kooperantov in Ero Velenje in vračanje zadružniškega premoženja.
Ko so člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina razpravljali o letošnjih planskih prizadevanjih ter o nadaljnjem razvoju te panoge so menili, da morajo ostati na realnih tleh. Pri iskanju rešitev za nastale težave pa biti kar se da previdni. Ostati na realnih tleh zanje pomeni doseči vsaj lanske načrte, si prizadevati za nakup vhodnih surovin po najnižji možni ceni, dobro prodati svoje proizvode ter poiskati take poti, ki bodo vodile proč od odvisnosti od ostalih dejavnikov. Načrtov imajo še veliko več, vsi pa so zaradi pomanjkanja denarja in nastalih razmer težje uresničljivi.
Ob koncu občnega zbora so se še dogovorili, kdo je lahko častni član zadruge, kako je s sprejemom novih članov ( pritisk kmetov je zlasti iz Spodnje Savinjske doline zelo velik). Med drugim so z dvigom rok potrdili, da bo Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina v prihodnje vodil dosedanji direktor Marjan Jakob. Z za-nimanjem pa so prisluhnili tudi predsedniku Zadružne zveze Slovenije Leo Frelihu, ki jih je seznanil s trenutnim dogajanjem na področju kmetijske politike.
■ tp
Rekli so:
Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije na občnem zboru članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina glede napovedanega bojkota: " Tako narobe kot gre v kmetijstvu v zadnjem obdobju ni šlo že 20 let. Ni res, da bi podražitev mesa in mleka povzročila inflacijska gibanja. To nam potrjujejo naši izračuni. Kmetijci se zavedamo delavčevega nizkega osebnega dohodka. Zato je tudi ena od naših zahtev vzpostavitev ustreznega razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno tako, da ne bo bistveno prizadet kmet oziroma potrošnik. Vendar stabilizacijskega bremena ne moremo nositi le proizvajalci. Nadaljnja kmetijska politika v Sloveniji mora temeljiti na izenačitvi položaja kmeta z
delavcem. V danem trenutku od vlade pričakujemo, da bo postopno popravila ceno mleka v naslednjih treh mesecih (iz 21,5 na 29 tolarjev za liter mleka s 3,6 tolšče), prav tako ceno mladega pitanega goveda v razmerju 1:6,5 do mleka, da bo sprejela zaščitne ukrepe pri nerazumnem uvozu mesa, živine, mesnih izdelkov in mleka v absolutnih zneskih, in da bo začela aktivnosti za sprejem zakona o uvedbi prelev-manov. Ti naj bi zajeli tudi vino in povrtnine po sistemu kot ga pozna zahodna Evropa. Zaščita domače kmetijske proizvodnje je nujna. Upam, da nam ne bo treba dokazati svojega prav
z bojkotom, in da bo danes (v četrtek) slovenska vlada sprejela rešitve, sprejemljive za obe strani. Če ne, bomo prisiljeni izvesti ukrepe, ki nam v takšnem položajuše ostanejo."
■ tap
Vsa naša ušesa
Nemara ste tudi vi že slišali za anekdoto, ki sem jo razumel kot dober vic, toda bolj kot to je-tako je vsaj videti žalostna prilika o nekom ta čas aktualnem stanju. Priletna ženička je v trgovini kar nekajkrat zapored slišala odgovor "nimamo." Seveda jo je razjezilo in začela je kritizirati oblast. Koga pa naj bi, če ne njo. Koje začela že mastno pluvati nanjo, seji je približal mož postave in jo opozoril, da to ni lepo. Gospa je nadaljevala z vse bolj vneto kritiko, policaj paji je sledil s prav tako vse bolj vnetimi svarili, naj za božjo voljo že neha. Ker je ni uspel prekiniti, ji je zagrozil, dajo bo s pištolo po glavi, če pri priči ne utihne. "No, lepa reč," je rekla gospa. "Še municije nimajo."
Res, lahko bi bila simpatična šala kar tako, če ne bi te dni slovenski minister za notranje zadeve Ivan Bizjak javno povedal, kako da našim policajem pri-manjkuje municije. Tepe nas embargo na uvoz orožja, strel i va in druge tehnične opreme in če mednarodne skupnosti ne uspemo prepričati, naj nas ne meče v isti koš z. vsemi drugimi, ki se jih to tiče, nam bo menda še trda predla. Težave pa niso samo z mu-nicijo. Vsaj toliko hudo je s tehnično opremo drugih vrst. Zato se dogaja, da so nas zadnje čase sama ušesa.
Morda je prav in normalno, da mlada država v zgodnji fazi zorenja bolj raste na ene organe na druge pa manj, vsekakor pa bi bilo bolje, da bi to bile denimo roke ali pa nekaj vsaj približno toliko koristnega.
Komaj porojeni smo se najprej soočili z. zname-
Piše: Jože Krajnc
nito "izdajalsko" prisluškovalno afero. Odkrili smo, da imamo ušesa, ki so ujela vse, kar je bi lo povedano tujim diplomatom pa ne bi smelo biti in se je zapletlo, kakor seje. Kako smo bili ponosni na ušesa, ki so slišala vojščake bivše JLA, ko so v zvezi z nami napletali to in ono, mi pa smo jim z ilegalnim gostovanjem na javnih vročih linijah grdo pokvarili veselje. Ušesa so še marsikje drugje. Gornjesavinjčani so tudi posumili, da malo preveč lovijo njihove po telefonih izrečene besede in zdaj menda imajo komisijo, ki naj bi odkrila, kakoje s tem. Vse to bomo nekako že prestali, da pa zvemo, kako lahko vsak radioamater, ki ima v žepu petdeset mark, kupi kratkovalovni radio-sprejemnik in prisloškuje radijski frekvenci policijskih postaj, to pa je prehuda rana na našem mladodržavnem ponosu. Prav to pa se menda na veliko dogaja, ker naša policija, kot smo že rekli, nima možnosti nakupa ustreznih tehničnih sredstev, s katerimi bi zaščitili svoje linije.
Grozno! Ušesa povsod! Že prav, da se ljudje poslušamo med seboj, toda kar je preveč je preveč. Mordaje prav in normalno, da mlada država v najzgodnejši fazi zorenja bolj raste na ene organe kot na druge, vsekakor pa bi bilo bolje, če bi to bila cela glava.
ven tudi ušesa ampak ob usklajeni rasti je manj možnosti, da bi nam jih kdo tako premeteno ribal.
Rekli so:
Lidija Fijavž - Speh, direktorica Naravnega zdravilišča To-polšica o ureditvi centra multipleskleroze v depandansi Mladika:" Mislim, da trditev o oddaljevanju od zastavljenih ciljev z ureditvijo omenjenega centra povsem ne drži. Vsa zdravilišča bi rada imela mlade, bogate, zdrave goste. Toda, ti si v današnjih časih poiščejo svojo "počitniško streho" v evropsko znanih zdraviliščih. Kajti, pomembno je tudi ime. Težnja, da bi bila Topolšica Baden Baden, ni realna. Mi se z ureditvijo centra interesom zahtevnih gostov ne odpovedujemo. Z veseljem ugotavljam, da invalidnost ni nekaj, kar bi zdrave goste motilo. Seveda, če so delo in druge aktivnosti v neki hotelski organizaciji ustrezno urejene. Ravno z ureditvijo centra bomo pridobili pogoje, da sožitje zdrave in invalidne populacije ne bo moteče. Toje bil naš cilj pri podpisu pogodbe. Navsezadnje pa je zdravilišče namenjenom ljudem, ki se zavedajo pomena svojega zdravja. Torej tako zdravim kot bolnim. Ne vem, koliko je ljudem, ki razpravljajo o usodnem pomenu tega centra, znano, da mora le
BORZA
20 odstotkov obolelih za multi-plesklerozo zaradi gibalnih težav uporabiti invalidski voziček. Pred dejstvom o vključitvi 50 tisoč ljudi v Sloveniji v takšne in drugačne invalidske organizacije si ne moremo zatiskati oči. S tržnega zornega kota je to področje vredno obdelati in potem tudi za ceno razmišljati o tako željenem visokem turizmu. Mi ne vidimo možnosti za njegov razvoj, istočasno pa imeti prvi pogled z okna hotelske sobe uprt v šoštanjske dimnike. Konec koncev tudi milijon nemških mark ni neskromen vložek v nadaljnji razvoj zdravilišča."
■ tp
Železnica
K»»88!8KK»j8£
Korošci odločno proti ukinitvi vlakov
Menijo, da so železničarji ubrali najlažjo pot; namesto da bi se prilagodili novim razmeram, enostavno zmanjšujejo promet.
Korošci so odločni v nameri, da ne bodo pustilu ukinjati vlakov na železni cesti med Mariborom in Prevaljeni oziroma Pliberkom.
Slovenske železnice so sicer napovedale novo redukcijo prometa na tej progi, ukinitev kosovnih pošiljk ter opustitev postaje v Ruti, vendar kaže, da bodo od tega vsaj delno odstopile. Upravni odbor SZ, ki je pred dnevi zasedal v Ljubljani, je umaknil predlog, da bi na koroški progi tri potniške vlake ukinili že s prvim aprilom.
Bitka z železničaiji, ki izboljšanje gospodarskega položaja svojega javnega podjetja vidijo zgolj v ukinjanju vlakov, ne pa v prilagajanju novim razmeram, pa še vedno ni dovoljena. Vanjo seje te dni zelo aktivno vključil tudi svet koroških občin. Vodstvo SZ, ministerstva za pro-
met in predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku so sporočili, da ne bodo pristali na ukinitev nobenega od vlakov; celo nasprotno, terjali bodo, da železničarji pridejo na dan z novim, ustreznejšim voznim redom, ki bo zagotavljal prevoz delavcev in deijakov k dopoldanskemu in popoldanskemu delu oziroma pouku.
Karel Kotnik, šef železniške postaje v Dravogradu, je povedal, da novi vozni red, ki bo stopil v veljavo 23. maja, na koroški progi predvideva le še tri pare potniških vlakov dnevno. To pomeni, da bodo s koroške proti Mariboru vsak dan odpeljali le še trije potniški vlaki, Trije pa v obratni sgieri. Se pred desetimi leti je med Prevalja-mi in Mriborom dnevno vozilo kar petnajst vlakov.
"Korošci smo velik udarec doživeli pred petindvajsetimi leti, koje bila ukinjena železniška postaja z Velenjem in Slovenj Gradcem. Bojim se, da se tudi s progo med Mariborom in Pre-valjami čez čas ne bi zgodilo enako. Če bi na koroški progi zlagoma ukinili potniški promet, potem ni več daleč čas, ko bomo tudi ob zadnjo železniško povezavo s svetom," je rekel Karel Kotnik, šef postaje v Dravogradu.
Na dravograjski železniški postaji, kije znana kot najbolj "uporna," ko gre za udejanjanje redukcije prometa, so izračunali, da bi na koroški progi moralo dnevno voziti devet parov vlakov, če bi hoteli zadostiti vse potrebe. To bi bilo možno predvsem v primeru, če bi
kateri od motornih vlakov imel domicil v Dravogradu in bi vozil takrat, ko je potnikov največ. Tamkajšnji železničarji zatrjujejo, da so to sposobni izpeljati.
Letos bo minilo natanko stotrideset let, kar je bila zgrajena železniška proga Maribor - Celovec. Korošci so na železničarje pošteno jezni, saj ti, namesto da bi se prilagajali novim razmeram in iskali možnosti za prodajo svojih storitev, enostavno ukinjajo vlake. Nihče tudi ne vidi možnosti, ki jih ponuja koroška proga v nadaljevanju proti Celovcu, od koder drievno vozijo vlaki skoraj v vse evropske centre.
A.B.
Blokada
lokalnega
parlamenta?
DRAVOGRAD - Občinska skupščina v Dravogradu se od lanskega decembra nikakor ne more več sestati. Potem koje odstopil župan Vinko Poderžan - ni se strinjal z nekaterimi potezami izvršnega sveta in potem ko je občinska vlada za las ušla nezaupnici odbornikov, ni uspelo že kar pet sklicev lokalnega parlamenta. Čeprav podpredsednik skupščine Dušan Kudrnovsky meni, da so odborniki le neresni, je vse bolj jasno, da nekateri med njimi nadaljujejo zakulisne politične igre in hočejo ohromiti delovanje najvišjega organa oblasti v občini. Petindvajseto	zasedanje dravograjske občinske skupščine je po petih neuspelih poskusih napovedano za četrtek, 25. marca.
■ A.B.
Panika, kije bila v minulih dneh prisotna na menjalnicah, je vplivala tudi na trg vrednostnih papirjev v smislu porasta tečajev. Logično; zakaj bi kupovali nemško marko po 68 in celo po 70 tolarjev, če jo lahko dobite za 63 tolarjev. Na koncu se je zadeva izkazala kot "prevroča juha", ki se počasi ohladi in menjalniški tečaji so pričeli drseti tja, kjer smo jih bili že prej navajeni. Seveda so nekaterim, ki so se dali speljati na led ostali le dolgi nosovi in nekaj manj tolarjev v denarnici.
Kot smo že omenili, so cene vrednostnih papirjev glede na povprečno gibanje, visoke. Pri republiški obveznici druge emisije, katere cena znaša 94 % nominalne vrednosti, to nič ni presenetljivega, saj ji 1. aprila zapade obrestni kupon v višini 4,75 % nominalne vrednosti. Podobna situacija je tudi pri obveznici Mesta Ljubljane, katero lahko dobite za 96% nominalne vrednosti le, da tu znašajo zapadle obresti 10 % no-mialne vrednosti. Tudi cena obveznice Gorenje je visoka, saj znaša 95 % nominalne vrednosti.
V minulem mesecu je bilo borzno trgovanje deležno nove afere, ki se imenuje Lesnina. 1. marca je namreč zapadel anuitetni kupon obveznice Lesnine, ki ga izdajatelj - podjetje Lesnina Interles lastnikom ni izplačal, saj ima omenjeno podjetje blokiran žiro račun že od meseca septembra lanskega leta. Obveznica, za katero praktično ni upanja, da bi jo izdajatelj izplačal, sicer še ostaja v borzni kotaciji, njena cena pa se giblje med 4 in 5 % nominalne vrednosti.
Lastniki delnic, ki le - te niso kupili z namenom zaslužiti na razliki med prodajno in nakupno ceno, temveč z dividendo, verjetno že nstrpno pričakujejo skupščino družbe, katere delničarji so. Napočil je namreč čas izplačila dividend. Po neuradnih podatkih bodo zelo zadovoljni delničarji Dadasa, saj bo podjetje izplačalo dividendo 1.000 SIT na delnico. Če vemo, daje nominalna vrednost delnice 50 DEM, potem je to zares lep zaslužek.
Na splošno velja, da so cene vseh delnic trenutno visoke, po izplačilu dividend pa lahko pričakujemo njihov padec. I LB Splošna banka Velenje d.d.
Borzni posrednik Marija Zimšek
Računalniški izziv
Sanacija lesne
SLOVENJ GRADEC - Lesna iz Slovenj Gradca je največje koroško podjetje, ki je pomoč za sanacijo poiskalo pri Skladu za razvoj RS. Vodstvo Lesne, skupaj z direktorji njenih družb, je bilo pred dnevi na pogovorih pri vodil-nih možeh sklada v Ljubljani. Uroš Korže s sodelavci je podprl zamisli Lesninih menažerjev o tem, kako bi kazalo izpeljati sanacijo. Ideja, da bi Lesna tudi po opravljenem lastninjenju ostala povezana (oblika niti ni pomembna), saj se njeni proizvodni programi dopolnjujejo, je naletela na odobravanje. Slovenjgradčani so
skladu tudi predlagali, da bi pri sanaciji posebej obravnavali lesnopredelovalne tovarne, iverki, kije največji žulj v sistemu Lesna, pa bi namenili poseben status. Direktor sklada Uroš Korže je Lesninim vodilnim delavcem naložil, naj v mesecu dni izdelajo celovit sanacijski program, ki mora temeljiti predvsem na povečanju rentabilne in perspektivne proizvodnje stavbnega pohištva, na novih oblikah trženja, večjem konvertibilnem izvozu, in če je le mogoče, tudi na dokapitalizaciji s tujim denarjem.
■ A.B.
Uporaba računalnikov v industriji
■ Piše dr. Stanko Blatnik
Prvi računalniki so bili zelo dragi, tako da so bili prvi uporabniki računalnikov predvsem veliki sistemi kot je vojska ali pa zelo bogate industrijske veje kot je na primer naftna industrija. Posebno zanimivo področje uporabe računalnikov je postalo vodenje industrijskih procesov. Tudi na tem področju paje bilo potrebno počakati na razvoj mikroprocesoijev, daje lahko prišlo do večje uporabe in koristi za industrijo. Danes si sodobne industrije brez mikroprocesorske tehnike, ki se uporablja za vodenje tehnoloških procesov ne moremo zamisliti. Cena aparaturne opreme je tako padla, da nabava te opreme ne predstavlja več nikakršen poseben problem. V Velenju imajo na področju uporabe računalnikov za vodenje industrijskih procesov velike izkušnje. Tako je bil v Gorenju že pred več kot desetimi leti razvit programobilni logični kontroler PLK 1000, ki je kot mikroprocesor uporabljal Motorolo 14500 in s pomočjo katerega je avtomatizirano veliko število industrijskih procesov v Gorenju in v drugih podjetjih, kot je recimo proizvodnja korunda v Tovarni dušika Ruše, stroji v Savi Kranj... Prednost takega načina krmiljena procesov je v večji fleksibilnosti. Če pride do sprememb v tehnologiji se večina problemov reši na nivoju programiranja, kar je ceneje. V Gorenju je bila poleg PLK 1000 razvita cela paleta krmilnikov KUP in Klas za katero so razvojniki dobili najvišja priznanja v Sloveniji in ki so bili uporabljeni na velikih projektih kot so avtomatizacija silosa v luki Koper, v železarni Jesenice, tovarni TV aparatov v Moldoviji, v pekarni v Moskvi in še marsikje.
IBM osebni računalnik je tudi v industrijskih procesih našel svoje mesto in sicer tako imenovana industrijska verzija, kije pripravljena za težje pogoje delovanja. Tipične aplikacije so danes takšne, da na najnižem nivoju uporabljamo programobilne kon-troleije, ki so ponavadi povezani v mrežo z industrijsko verzijo osebnega računalnika (večkrat, če pogoji niso zelo težki, se uporablja tudi navadni PC). Programobilni kontrolerji zbirajo podatke in jih prenašajo v nadzorni računalnik, ki shranjuje podatke, po potrebi ukrepa in pošilja podatke na nižji nivo. Kot pri vseh aplikacijah moramo biti tudi v industrijskih dobro seznanjeni s procesom dela. Škode, ki lahko nastanejo zaradi napake na računalniških sistemih so zelo velike (okvare na sistemih, kot so električne centrale, so lahko katastrofalne). Zato morajo biti računalniški sistemi z vsemi dodatnimi komponentami izredno zanesljivi in dobro vzdrževani. Seveda so lahko tudi prihranki, ki nastajajo z uporabo računalnikov v industriji izredno veliki.
Danes je na tem področju izredno zanimiv program krmilnikov, ki uporabljajo mehko (fuzzy) logiko. S pomočjo mehkih krmilnikov dosežemo, da lahko vodimo procese, ki so tako komplicirani, da jih ne moremo opisati z matematičnimi modeli. Z uporabo mehke logike lahko naš sistem opišemo z enostavnimi pravili do katerih so delavci prišli na osnovi lastnih izkušenj pri
vodenju procesa. Takšnih načinov vodenja procesov bo vse več v uporabi v naslednjih letih. Mehka logika se že precej uporablja pri raznih aparatih kot so na primer:
-	fotoaparati, ki nevtralizirajo tresljaje in izbirajo najoptimal-nejšo osvetlitev,
-	sesalci, ki porabijo energijo odvisno od količine prahu,
-	hladilniki, ki se zapomnijo v katerem delu dneva se vrata odpirajo najbolj pogosto in v tem času delajo bolj intenzivno.
Področja uporabe računalnikov v industriji je izredno zanimivo, perspektivno in kar je za nas v Šaleški dolini pomembno - na tem področju imamo velike izkušnje in nekaj mladih in ambicioznih podjetij, ki lahko uspejo tudi izven meja Slovenije.G1
NAGRADNO VPRAŠANJE
Pravijo, da list papirja lahko prepognete na polovico samo sedemkrat. Poizkusite. Kako debel kos papirja bi dobili, če bi list debeline lmm lahko prepognili 20 krat?
Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10, do petka, 2. 4.1993. Nagrajenec dobi paket računalniških disket.
Urad za tujce
To in ono o državljanstvu
Velenje je vse do osamosvojitve Slovenije veljalo za Jugoslavijo v malem. S sprejetjem zakona o tujcih, junijaleta 1991 pa živimo v Sloveniji Slovenci in tujci. Po podatkih urada za tujce pri Skupščini občine Velenje živi v Šaleški dolini približno 2000 občanov s statusom tujca ( vsi ti so prijavljeni bodisi začasno ali pa imajo urejen delovni vizum). Koliko državljanov republik bivše Jugoslavije z neurejenim statusom, pa na omenjenem uradu še ne vedo.
Jože Kandolf, referent za tujce v velenjskih upravnih organih pravi, da mnogi med njimi še vedno niso doumeli dejstva: Jugoslavije ni več. Kruto je sicer spoznanje, da si morajo po 20 ali celo več letih dela in življenja v Sloveniji pridobili bodisi državljanstvo ali pa urediti status tujca. Toda, takšna so pravila igre. So preprosta, razumljiva,...? "Kakor za koga" odgovarja Jože Kandolf, ki nam je odgovoril tudi na nekatera najpogosteje zastavljena vprašanja "obiskovalcev" urada za tujce.
Kdo je tujec?
Jože Kandolf:" Vsi državljani bivših jugoslovanskih republik, ki so delali in živeli v Sloveniji in si niso pridobili slovenskega državljanstva."
Koliko časa sme ostati v Sloveniji tujec, ki pride v našo državo z veljavno, neveljavno potno listi-
Jože Kandolf:" Z veljavno potno listino tri mesece oziroma toliko časa kot to določa vizum. Če pa pride z neveljavno potni listino na turistični ali poslovni obisk, dobi turistično prepustnico ( dobi jo na osnovi osebne izkaznice ali drugega dokumenta o istovetnosti tujca). Velja 30 dni. Za ti dve skupini tujcev morajo podjetja, organizacije ter posamezniki, ki sprejmejo tujca na prenočevanje proti plačilu, prijaviti na policijsko postajo v 12 urah od sprejema na prenočevanje. Obisk tujca pri sorodnikih, prijateljih (takih primerov je pri nas veliko), pa mora gostitelj prijaviti na policijski postaji v roku tri dni od prihoda. Seveda to takrat, če njihovo bivanje traja dlje kot tri dni."
Ali lahko dobi dovoljenje za začasno bivanje vsak tujec?
Jože Kandolf:" Ne.Dokazati mora vzrok, zakaj želi začasno bivati v naši državi dalj časa. Če je zaposlen, mora k prošnji za začasno bivanje predložiti potrdilo o zaposlitvi, delovno dovoljenje in dokazilo o ustrezno rešenem stanovanjskem vprašanju."
Kaj pa nezaposlene osebe?
Jože Kandolf:"Dovoljenja za začasno bivanje ne more dobiti tujec, ki ni zaposlen in nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Takih, ki pridejo k nam kot turisti in želijo ostati pri nas, je zadnji čas zelo veliko."
Kako je z družinskimi člani zaposlenih tujcev in upokojenci?
Jože Kandolf:"Družinski člani -žene in otroci- si lahko pridobijo začasno dovoljenje, če je mož zapo-
slen in imajo rešeno stanovanjsko vprašanje. Upokojenci pa se lahko začasno prijavijo, če prejemajo pokojnino in imajo kje stanovati. V velenjski občini se veča število
upokojencev, ki so se ob upokojitvi za stalno odselili iz Slovenije. Zaradi vojne vihre pa prihajajo nazaj k otrokom, ki so si v večini pridobili slovensko državljanstvo."
Ali se tujcu lahko odpove začasno bivanje?
Jože Kandolf:" Lahko. Če ostane brez sredstev za preživljanje, ali preživljanje med bivanjem v Sloveniji nima kako drugače urejeno."
Zaposleni tujci si morajo na vašem uradu urediti delovni vizum.
Jože Kandolf: "Osebno delovno dovoljenje lahko dobi za eno leto oziroma za nedoločen čas, če je v Sloveniji bival več kot 10 let na osnovi dovoljenja za stalno bivanje; na osnovi delovnega dovoljenja, ki ga dobi od
Republiškega zavoda za zaposlovanje- enota Velenje izdamo delovno vizo za določen oziroma nedoločen čas. V obliki štampiljke delovno vizo odtisnemo v veljavni potni list. Ta mu poleg začasnega bivanja omogoča tudi neomejeno število potovanj iz ali v državo."
Ali za tujce še vedno veljajo rdeči potni listi, izdani v Sloveniji?
Jože Kandolf:"Če imajo urejeno začasno bivanje ali delovno vizo, jim veljajo do 25. junija letos. Sicer jim ne veljajo več. Novi potni list pa lahko pridobi le v svoji državi."
Tujci si lahko pridobijo tudi dovoljenje za stalno prebivanje.
Jože Kandolf:" Lahko, vendar morajo pred tem najmanj tri leta neprekinjeno prebivati na območju Republike Slovenije. Prošnje za stalno prebivanje rešujejo na republiškem Ministrstvu za notranje zadeve. Vlogo za to pa oddajo na našem uradu, kjer si lahko uredijo tudi druge osebne dokumente (osebno izkaznico, potni list za tujca)."
Kdaj tujcu dovoljenje za stalno ali začasno bivanje preneha?
Jože Kandolf:" Če preteče veljavnost dovoljenja za začasno prebivanje in tujec ne zaprosi za podaljšanje; če se izseli ali ostane v tujini neprekinjeno več kot eno leto in o tem ne obvesti; če pridobi državljanstvo Republike Slovenije."
■ (tp)
Strah pred tujim kapitalom je odveč
Koroški, z njimi pa tudi mnogi slovenjegraški gospodarstveniki, si med drugimi ta čas postavljajo tudi vprašanja o prihodnosti zdaj . še družbenih firm in udeležbe tujcev v njih. Tuji kapital - da sali ne? Če da, kolikšen naj bo potem njegov delež? Kako razločiti, kdo od tujcev ima resne, kdo špekulativne namere? Univerzalnega odgovora, ki bi garantiral uspeh in izključil tveganje, žal ni, vse je prepuščeno dogovorom, ambicioznosti posameznih projektov, sposobnosti menažerjev. Vodilni delavci v podjetjih, ki vsak zase iščejo formulo za preživetje in razvoj, se zavedajo, da brez dodatnega denarja ne bo novih delovnih mest in investicij.
Direktorji, predvsem pa delavci, ki se ob lastninski preobrazbi slovenskega gospodarstva počutijo ogrožene, nekako z nezaupanjem gledajo na tujce, na njihov kapital in njihovo novo lastnino pri nas. Vprašanja niso povezana le s številom delovnih mest, temveč tudi z delemo, kako da bodo tujci pri nas za mali denar kupili to, kar so oni tolikoletustvarjali.Todatoso,tako seje izkazalo, bolj ali manj umetne dileme, ki s prakso nimajo prave zveze.
Na Koroškem, predvsem pa v Slovenj Gradcu, je že kar nekaj podjetij, kjer je soudeležba tudi tuji kapital. Največje med njimi je Naue-NTU, pa Nieros-Metal, Bra-mac itd. Slovenjegraška tovarna Naue-NTU je od lani v večinskem
lastništvu Američanov, a kljub temu zelo dobro posluje; še več, že vrsto let (prej je bil njen večinski lastnik Nemec) je najboljša v svojem okolju. Plače po kolektivnoh pogodbah v takšnih mešanih podjetjih po trditvah sindikalistov sploh niso problem. To so trdna, urejena podjetja, kjer vsakdo ve, kaj je njegovo delo, kaj je red, kaj pomeni delati za zahtevni trg itd.
Tujci so v nekaj tovarn v Slovenj Gradcu že prinesli tudi nove programe in razvoj. Res je tudi, da so bili povsod, kjer so se odločili za takšne oblike sodelovanja, sicer previdni. Tam, kjer resno razmišljajo o prihodnosti - takih podjetij paje vse več, se tujcev in njihovega denarja, tudi po zaslugi teh nekaj dobrih izkušenj, ne bojijo več. Kaj
lahko se namreč zgodi, da bomo tujci, potem ko bo pri nas vendarle končan proces lastninjenja, s svojim denarjem dokapitalizirali nekatere najbolj perspektivne tovarne Lesne, boljše železarske družbe na Ravnah, kakšno družbo bivše Tovarne Muta ali Rudnika Mežica.
Strah pred tujci in njihovimdenarjem je velikokrat odveč. Seveda v času, ko bo opravljeno lastninjenje, ne gre držati križem rok, temveč se bodo koroška podjetja, ki računajo na preživetje, razvoj in perspektivo, morala potruditi in "snubcem" iz tujine dokazati, da vendarle veliko znajo in zmorejo. Brez tega tudi denarja iz tujine ne bo, in ne novih programov, trgov, razvoja in delovnih mest.
■ A.B.
Se teden dni časa za napoved dohodnine
>l)fi>fflllllK(lll)(llf(ll>(KtllklffSSii>l>ll
Račune pa le spravite!
31.marec je zadnji dan za oddajo napovedi dohodnine za leto 1992. Čeprav so se na vlaganje napovedi na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke dobro pripravili, napovedi je bilo možno oddati tudi ob sobotah in nedeljah, pa prevelikega odziva v prvem delu marca ni bilo. Prihajali so bolj osamljeni davkoplačevalci, zato se letos bojijo gneče, ki bo gotovo nastala v zadnjih dneh. Na velenjski izpostavi letos pričakujejo okoli 29 tisoč napovedi in kot pravijo, to leto na odločbe o odmeri ne bo treba čakati tako dolgo kot smo prvič.
Nikakor pa ne pomeni, da boste v primeru, če napoved vložite zadnji, odločbo o odmeri prejeli tudi zadnji.
Kdaj sprejemajo napovedi?
Napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 je v drugi polovici marca v Velenju možno oddati vsak delovni dan od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure, v dvorani skupščine občine Velenje. Morda ne čakate na zadnji dan, ampak to storite že prej.
Davkoplačevalce najbolj zanima, kako zagotoviti 10 odstotkov olajšav,
ki igrajo pomembno vlogo pri plačilu ali vrnitvi akontacije dohodnine. Večina zadev nam je že znanih in so enaka kot so bila pri prvih napovedih. Na nekaj novosti ali dopolnil, pa so nas opozorili na velenjski izpostavi.
Oljašave, olajšave
Olajšave vpišete na 3. stran obrazca za napoved dohodnine. Pri obveznicah in delnicah ljudje pogosto sprašujejo, če so olajšava tudi delnice kabelske televizije. Tudi, a samo v primeru, če ste jih- plačali v letu 1992, v nasprotnem ne! Nabava kmetijskega oziroma poljedelskega orodja (točka 2) je olajšava le za tiste, ki so kmetje! Pri olajšavah v zvezi s stanovanji je nujno vedeti, da lahko te uveljavlja le lastnik oziroma najemnik in ne njegovi družinski člani. Olajšava je tudi 80 odstotkov stanarine.
V 5. točki, gradnja malih elektrarn, varstvo okolja in varčevanje z energijo, lahko vpišete olajšave, ki so vam jih prinesli nakupi plinskih peči in peči na gorilno olje, ter vse aparate, ki imajo atest proizvajalca, da varčujejo z energijo in skrbijo za varstvo okolja. Pod 7.točko, ki govori o socialni varnosti zavarovanca, vpišete lahko tudi
znesek, ki ste ga v letu 1992 plačali za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pod točko 9., ki predstavlja olajšave za izobraževanje, pa sodi tudi pridobivanje novih znanj. Če niste vedeli, olajšava je tudi avtošola ali pa tečaj športnega plesa. Pod točko 10. lahko uveljavljate olajšavo za nakup računalnika, računalniških programov in podobnega, pod točko 11. knjige in učne pripomočke za otroke, torej sodi sem, to ljudje pogosto sprašujejo, tudi Modri Janez, pa kasetofoni, videore-korderji...
Jasno je, da pod plačane članarine političnim strankam in sindikatom, štejejo samo zneseki, ki ste jih plačali registriranim strankam, pri humanitarnih akcijah pa je treba imeti potrdilo Rdečega križa ali druge humanitarne organizacije.
Vpišite številko hranilne knjižice ali tekočega računa
Morda ne bo nič narobe, če vam sporočimo še željo zaposlenih na ve-lenjskrfcpostavi Republiške enote za javne prihodke, da le vpišete, oziroma izpolnite spodnji del zadnje strani napovedi in sicer številko hranilne
knjižice ali tekočega računa. Ti podatki bodo služili izključno zato, da bo država vedela, kam vam lahko nakaže denar, če boste upravičeni, da ga dobite nazaj.
Olajšave za družinske člane
Med posebnimi olajšavami za vzdrževane družinske člane pa omenimo, da vam en otrok prinaša 8 odstotno olajšavo, kar predstavlja 49.002 tolarja, 2 otoka 18 odstotkov ali 110.225 tolarjev, 3 otroci 30 odstotkov ali 183.758 tolarjev, štirje otroci 44odstotkov ali 269.512 tolarjev; invalidni otrok 20 odstotkov olajšave ali 122.506 tolarjev, nezmožen otrok 50 odstotkov ali 306.264 tolarjev in otrok, ki se šola izven kraja bivanja 4 odstotke ali 24.501 tolar.
Prepričani smo. da stvari letos že odlično obvladate, in da tokrat ne bo težav, kako napoved pravilno izpolniti. Predvsem pa ne pozabite, da je 31. marec zadnji rok za oddajo napovedi, in daje treba račune, ki so podlaga za 10 odstokov olajšav, skrbno hraniti. Mordajih bo treba pokazati.
I Milena Krstič - Planine
25« marca 1993
AŠtM 5
Zasedanje zborov SO Mozirje
»«:Sl»«WStSSSJJ!lt«»W8!K»Si»SS»«»
Mali čudež pri udeležbi in - novi zapleti
V petek dopoldne so se na rednem skupnem zasedanju zbrali vsi trije zbori skupščine občine Mozirje. Marsikaj zanimivega in zlasti presenetljivega se je zgodilo to dopoldne v nazarskem delavskem domu. Med drugim se je na Jožefovo zgodil pravi mali čudež.
Po vseh zapletih z nesklepčnostjo v zadnjih mesecih so se zbori na praznični dan končno izkazali z dvotretjinsko večino. To je bil seveda pogoj za sprejem statuta občine Mozirje inpos-lovnika njene skupoščine. žeod vsega začetka mandata so si oba pomembna dokumenta želeli vsi po vrsti, osnutka obravnavali že 25.septembra lani, imeli za vsakega po eno samo pripombo, zaradi kronične nesklepčnosti v zadnjih mesecih pa so ju (končno) sprejeli šele v petek.
Ob tem je treba omeniti pomembno (ne)pomembnost, saj so si dali precej duška glede tega ali so delegati, poslanci ali odborniki. Uradno so namreč še kar delegati, za karje "kriva" ustava iz daljnjega leta 1974, saj nova o tem menda sploh ne govori. Delegati torej nočejo biti, poslanci menda še niso, naj bi tako začasno bili odborniki. Pa so bili v petek več ali manj "usklajevalniki", tako je namreč pokazal nadaljnji potek razprave.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so najprej zbori dali soglasje k imenovanju
dr.Iva Buta za direktorja zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, prav tako pa tudi soglasje k razrešitvi dr.Petra Deleja kot direktorja Zavoda za zobozdarvstvo in k imenovanju dr. Ane Lenko za v.d. direktorico. Svet zavoda je namreč dr.Petra Delejo razrešil na njegovo željo, na seji zborov paje bilo slišati, daje ostavko podal zaradi nesoglasij s sindikatom in zaradi osebnih nesoglasij.
Nazaj na začetek. Na predlog Franca Bastla iz Gornjega Grada naj bi kot dodatno točko obravnavali zaupnico izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku. Odbornik glede na stari (in novi) poslovnik ni imel deset podpisov iz enega zbora, torej naj bi obravnavali le delo izvršnega sveta, zaupnico pa preložili na naslednjo sejo (glede na poslovnik bi glasovanje o njej v vsakem primeru lahko opravili šele prihodnjič), pa so v zboru krajevnih skupnosti v hipu našli potrebnih deset podpisov in točka je bila uvrščena na dnevni red. Navsezadnje je niso obravnavali, ker je bilo zasedanje prej prekinjeno,
zagotovo pa bo na vrsti na prihodnji seji, predvidoma v začetku aprila.
In se je zatem pričelo usklajevanje. Zapletlo seje namreč že pri sprejemanju zaključnega računa proračuna občine Mozirje za lansko leto. Razprava o "že minulem" seje močno zavlekla (med drugim je bilo v razpravi slišati, da je "skupščina postala alibi za odločanje nedefiniranih sil"), družbeno politični zbor računa ni sprejel, potrebno je bilo usklajevanje, ponovna razprava, ponovno glasovanje...
Tak postopek se je večkrat ponovil pri naslednji točki - pri sprejemanju predloga proračuna za letošnje leto. . Kar nekaj odmorov zaradi usklajevanj med zbori je bilo potrebnih, vmes je bila še izredna seja izvršnega sveta, na koncu pa so odborniki proračun le sprejeli. V nobenem primeru zlahka in razprava o proračunski politiki v mozirski občini kljub temu še zdaleč ni sklenjena; kaže pa, da so se odborniki ustrašili prisilnega upravitelja proračuna, ki bi ga bili deležni, če proračuna ne bi
sprejeli do konca marca.
Odborniki so v nadaljevanju brez razprave sprejeli odlok o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju občine Mozirje in nadaljevali s problematiko sklada stavbnih zemljišč. Razprava se je krepko zapletla, zasedanje je trajalo že (pre)dolgo, vse bolj vprašljiva je postajala sklepčnost in vse skupaj je privedlo do prekinitve zasedanja. S tem sta torej (zaenkrat) odpadli dve pomembni točki, to je problematika sanacije po poplavah s predlogom dokončne razdelitve preostalih sredstev in dodatna točka, razprava o delu izvršnega sveta.
Še nekaj. V celotnem poteku zasedanja sta padli v oči in ušesa dve stvari. Prva je bila stalna kritika na račun dela izvršnega sveta, druga pa nenehno opozarjanje odbornikov na izrazito premajhno obveščenost pred obravnavao pomembnih zadev. Slednje so namreč potrdila usklajevanja in ponovna glasovanja, ki so bila po dodatnih razlagah praviloma uspešna. Nekaj torej je narobe.
■ /p
Amandmaji in "amandmaji"
Amandmaje na osnutek proračuna sta pismeno posredovala odbornika Edi Mavrič iz Gornjega Grada in Avgust Lenar iz Solčave, oba sta tudi opredelila "komu vzeti in komu dati". Predolgo bi bilo opisovanje vsega kar se je v zvezi s tem dogajalo. Po izredni seji izvršnega sveta in usklajevanjih sta bila sprejeta dva, ki sta tekoče proračunske rezerve zmanjšala za 2 milijona tolarjev: za krajevne skupnosti 1,4 milijona in za turizem 600.000 tolatjev. Še bolj vroče je bilo pri amandmaju Edija Mavriča,ki je predlagal, da bi postavko osebnih dohodkov državne uprave vrnili na znesek lanskega leta, "višek" dobrih 5 milijonov tolatjev pa prerazporedili za demografsko ogrožena področja in za odpiranje novih delovnih mest. Proti temu predlogu so bili odborniki
zbora združenega dela, v ostalih dveh so bili "za". Po usklajevanju je bilo obrazloženo, daje to sicer možno, vendar bodo s tem kršene pravice zaposlenih, da njihove plače določa zakon, da bi zmanjšanje pomenilo manj zaposlenih v upravi, s tem slabše usluge, dolge vrste pred okenci, skratka - vse bi bilo v škodo občanov. Edi Mavrič je po vsem tem amandma umaknil in to dovolj pikro obrazložil. "Ustrašil" seje, da bi bili občani zaradi (neinformiranih) odbornikov prikrajšani in pri tem dejal, da sedaj vidi "težo" te skupščine. Vprašal se je namreč kaj bodo na odločitev zbora združenega dela dejali delavci v obubožanem gospodarstvu, obenem paje svoje upanje položil v roke novinarjev, "če sploh vedo za kaj tukaj sedijo".
Luče ob Savinji

Volitve sveta in novo ogorčenje
V nedeljo so v Lučah nadaljevali zbor krajanov, ki so ga pred tedni protestno prekinili zaradi znanih zapletov v zvezi s Podvolovljekom. Njihova prva naloga v nedeljo je bila izvolitev novega predsednika sveta krajevne skupnosti in članov sveta, kar je bil prvi pogoj za razreševanje nakopičenih problemov.
Za novega predsednika so soglasno izvolili Jurija Funteka, na njegov predlog pa še nove člane sveta. Novi predsednik je med drugim ostro zastavil bodoče delo sveta. Vsi redni sestanki bodo poslej ob nedeljah, razen v zares nujnih primerih opravičila za neudeležbo na seji ne bo, neudeležba bo celo pomenila avtomatsko črtanje iz članstva v svetu.
V nadaljevanju so ocenili uresničevanje iztekajočega se petletnega obdobja samoprispevka. Krajevna skupnost je v tem času prejela 4,2 milijona dinatjev in tolarjev, z njimi so veliko postorili, seveda pa zbrana sredstva nekajkrat oplemenitili. Spregovorili so tudi o osnutku bodočega lastnega krajevnega samoprispevka, predlagane naloge dopolnili, končni predlog bo pripravil svet krajevne skupnosti, o raz-
pisu referenduma pa bodo odločali krajani.
Še pred tem pa so se vsi na zboru znova odločno in ostro izrekli proti najnovejšemu predlogu dokončne razdelitve še preostalih sredstev za sanacijo po poplavah. Občinski izvršni svet je namreč prejšnji ponedeljek na 13.izredni seji izglasoval poseben razdelilnik in pri tem za različne potrebe razdelil dobrih 100 milijonov tolarjev. Okrog 75 milijonov je sredstev, ki jih z obrestmi vred še dolgujejo podjetja, razlika ni posebej opredeljena. Na tem spisku je 8 postavk s prednostnmim vrstnim redom. Slaba 2 milijona za 2 mosta v Podvolovljeku sta na 5.mestu, nadaljnjih 13,5 zaPod-volovljek na zadnjem. Že to je razburilo ljudi, še bolj pa dejstvo, da so imeli člani izvršnega sveta na tej izredni seji v rokah še pred-
log direktorja Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje. Ta predlog naj bi temeljil na 75 milijonih, za Podvolovljek pa naj bi bilo namenjenih okrog 34 milijonov. Izvršni svet o tem namreč ni glasoval.
Predsednik izvršnega sveta se nedeljskega zbora ni udeležil, v pismeni zahvali za povabilo paje med drugim sporočil, daje prek-
lical zamrznitev aktivnosti Zavoda v Podvolovljeku. Vseeno so bili krajani ogorčeni, ob tem pa jim je predsednik skupščine občine Mozirje zagotovil, da bo o problematiki te delitve na prihodnjem zasedanju v začetku aprila odločala občinska skupščina. Morala bi sicer že v petek, vendar je bilo zasedanje prav pred to točko prekinjeno.
■ yp
lskr(ic)a
Res, precej se iskrilo pri podpisih desetih poslancev zbora krajevnih skupnosti. Ti podpisi so bili pogoj ža glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu. Rade Rakun iz Mozirja je zahteval, da imena preberejo, saj v krajevni skupnosti Moziije o tem niso razpravljali. Menil je namreč, da odborniki morajo zastopati interese svoj krajevne skupnosti in če tega ne počnejo, jih pač ne rabijo. Nekateri so zagovarjali neodvisnost odločanja odbornikov, v poslovniku o tem ne piše nič, končno pa so izglasovali "branje" in prebrali imena. Povedati velja še, da razprave o delu izvršnega sveta in o zaupnici zbor združenega najprej ni podprl in je to storil šele po usklajevanju.
maruridoo
vodovod centralno ogrevanje elektro material
Veleprodaja: Štrbenkova 10,Velenje tel: 063/854-312, fax 854-745 Maloprodaja: Železnina Martin, Prešernov trg 5, Šoštanj tel: 063/881 -307
UGODNA PONUDBA:
- ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE ARMAL
KROM BARVNE/ZLATE za umivalnik	11221,10 SIT	18514,10SIT
za kuhinjsko korito 12109,90 SIT 19971,60 SIT za kopalno kad	12545,50 SIT 20706,40 SIT
WC školjka bela koleno poc. 1/2" T kos poc. 1/2" reducir 3/4" -1/2"
3.999,00 SIT 60,52 SIT 84,70 SIT 57,60 SIT
ventil kroglični 1/2" ventil podometni 1/2" filter za vodo 3/4" kroglična pipa za sod
pluta za talno oblogo 6 X 300 X 300 1.771,00 SIT/m!
364,10 SIT 891,00 SIT 643,00 SIT 1.248,00 SIT
DVOOSNI TRAKTOR KURGON S PRIKJUČKI
294.000,00 SIT
Oprema:
- plug za oranje zemlje
plug za osipovanje kosilnica z grebenom
-	motor 16 KS
-	kardan spredaj in zadaj
-	hidravlično dviganje priključkov
Vljudno vabljeni!
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) telefon: 779-220_
- olje Zvezda	1/1	114.90 sit
- moka tip 400	1/1 kg	55.00 sit
- moka tip 525	1/1 kg	34.90 Sit
- moka tip 850	25/1 kg	29.90 sit
- sladkor	50/1 kg	55.90 sit
- Ava	3 kg	449.00 sit
- mehčalec	4 l	310.00 sit
- pesni rezanci	kg	19.90 Sit
- ječmen	kg	19.50 sit
Ugodne cene motornih žag in vrtnih kosilnic Jonseret, vseh vrst krmil, gnojil, semen, brezalkoholnih pijač in kakovostnih vin.
Za večje nakupe brezplačna dostava na dom. _Vabimo vas, da nas obiščete!
{
JUTEKS
JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117
ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m?
Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA.
Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog.
RDEČI PAJEK
Zasedanje žalskega parlamenta
Padel predlog proračuna
Navidez normalna 23. seja občinske skupščine seje pričela v torek ob 12.30, kot ponavadi s polurno zamudo. V avli so za dobre občutke poskrbeli tudi s podpisovanjem "Častne izjave voznika", ki jo je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R Slovenije. Delegati štirih strank (SKD, SKS -LS, SDP, in LDS) v družbenopolitičnem zboru so podpisovali amandma k, osnutku proračuna, ki ga po poslovniku skupščina mora na predlog dati 10 od 25 poslancev istega zbora in katerega je predložila OO LDS Žalec. Amandmaje predvideval, da se del sredstev, okrog 2.250.000,00 SIT, iz postavke stroškov dejavnosti denacionalizacije prenese v postavke pridelovanje hrane.
Skupščina seje po tej procedur-ni uverturi in nenazadnje ob svoji komaj sklepčni navzočnosti 50 poslank in poslancev (od 75) le pričela. Tokrat se ni zataknilo niti pri potrditvi dnevnega reda, niti pri zapisniku. Tudi vprašanja in pobude delegatov so bile zmerne. Od pobud je bila najzanimivejša pobuda delegata KS Gotovlje Marka Dolarja, ki je izvršnemu svetu predlagal, naj pripravi obširno dokumentacijo in pravne okvirje (ter projektno dokumentacijo) o izgradnji OŠ Gotovlje; to naj bi razširili, saj je OŠ v Žalcu preobremenjena.
Takoj za tem je prišla na vrsto točka predloga Odloka o
proračunu občine Žalec za letos. Sekretar za finance Alojz Posedel je pojasnil, da so v času javne razprave dobili na osnutek proračuna preko 30 pripomb, od katerih so nekatere tudi upoštevali. Tako so zmanjšali investicije v občinske stavbe in prenesli teh 2.000.000,00 SIT sredstev v investicijsko vzdrževanje šolskih stavb, povečali so razvojni sklad obrti in podjetništva na 50.000.000,00 sit (indeks 974 !!!)ter ohranili indeks za financiranje političnih organizacij na 100 (predlog v osnutku je bil 59). Ob koncu je razlagalec proračuna za leto 1993 priporočil delegatom naj predlog sprejmejo. V skladu s poslovnikom so se najprej odločali o predloženem amandmaju OO LDS. Tega je izvršni svet zavrnil z obrazložitvijo, da bi takšno notranje prelivanje sredstev še upočasnilo postopke denacionalizacije, končno pa bi morali ljudi, ki so jih v upravi na teh postopkih vključili, odpustiti. Po dodatni razpravi so amandma zavrnili. Končno je prišel v razpravo tudi predlog proračuna, na katerega pa bistvenih pripomb ni bilo več. Prav tako ni bil vložen več noben amandma. Proračun je dal predsednik v skladu s poslovnikom na glasovanje v vse tri zbore posebej. Predloga niso sprejeli v zboru KS in v ZZD. Predsednik skupščine je dal takoj za tem na glasovanje predlog proračuna v vse tri zbore hkrati. Za njegovo sprejetje bi po-
trebovali od 50 navzočih delegatov 38 glasov. Zaje glasovalo 36 delegatov, proti jih je bilo 7 , 7 se jih je vzdržalo. Po takšnem nepričakovanem zapletu, kajti v normalni proceduri je bil vložen le en amandma k predlogu, je predsednik IS Boris Kranjc z vidno razburjenim glasom predlagal sprejetje sklepa o začasnem trimesečnem financiranju glede lanske dvanajstine. Sklep so po burnih komentarjih sprejeli. Predstavniki izvršnega sveta in odjemalcev proračuna so razložili, da bodo zaradi tega najbolj oškodovani v KS in na področju vzgoje in izobraževanja. Na predlog predsednika DPZ so se odločili, da bodo v naslednjem ted-
Na Polzeli:
Samoprispevek da ali ne?
dohodka razpolovila. Dokončno razmerje posameznih porabnikov sredstev naj bi se določilo na vaških zborih, ki so za posamezna naselja sklicani že v prihodnjih dneh.
V primeru, da večje pripravljenosti za uvedbo 3. samoprispevka ne bo, bo moralo vodstvo KS to upoštevati in svoje delo prila-
nu , še v marcu, imeli ponovno zasedanje, z edino točko dnevnega reda - predloga proračuna za leto 1993.
Ostalih nekaj točk so delegati prečesali v slabi uri in potrdili vse predloge IS in Komisije za volitve in imenovanja. Tako na predlog komisije ni bil potrjen dosedanji direktor Zdravstvenega doma g. Marjan Golob. Skupščina Žalec je kot ustanovitelj zavoda predlagala ponoven razpis za to vodilno mesto.
Delegati so se razšli ob nekaj polemičnih besedah o dragem cepljenju proti steklini, o luksuzu imeti svojega štirinožca in ob poročilu o posledicah lanske suše.
V. G.
goditi sredstvom, kijih bo pridobilo iz občinskega proračuna ter lastne udeležbe krajanov pri izvajanju posameznih investicij.
Če tokrat uvedba samoprispevka ne bo uspešna, se ne bodo mogli otresti občutka, da bodo skupaj odgovorni za morebitno poslabšanje stanja vodooskrbe.
Besedilo In slika: -er
Žalec
& & & & $
Kegljišče ostaja
Medtem ko Hmezad gostinstvo ne more prodati hotela Prebold zaradi previsoke kupnine, je prodajo kegljišča v Žalcu preprečila občina. Lastnik trgovine RR in tudi dosedanji najemnik kegljišča seje na licitaciji odpovedal nakupu, ker so mu na občini povedali, da ne bo mogel uveljaviti spremembe namem- bnosti prostora, v katerem je zdaj kegljišče. S tem naj bi zaščitili kegljaški šport, ki mu tako vendarle ostaja vsaj ena možnost za vadbo, čeprav lastniku ne prinaša velikega dobička. Kljub temu bo Gostinstvo ponovilo licitacijo.
■ rox
Železniška postaja Polzela
Ne strinjajo se z ukinitvijo postaje
Kako bo z železniško postajo na Polzeli je v rokah slovenske vlade. Takih primerov v Sloveniji je že več. Odločitev, katere proge oziroma postaje bodo ostale, je odvisna od številk pravi Franci Pešec, vodja sekcije za promet na celjski železniški postaji.
Na polzelski postaji so lani našteli približno 78 tisoč potnikov. Odločilen bo menda tovorni promet. Železnica naj bi pri življenju ohranila tiste postaje, kjer so imeli letno vsaj 10 tisoč ton tovora, na Polzeli pa so imeli v zadnjih letih povprečno 6 tisoč ton tovora.
■ Besedilo in slika: -er
Pomlad prihaja, Danica odhaja
Dolgoletna, vztrajna in šele videli bomo, kako potrebna podpredsednica žalskega izvršnega sveta Danica Jezovšek-Korent odhaja na novo delovno mesto, to je mesto direktorice Agrine.
Za njo bo ostala vrzel ženskega primata, ki pa mu ne predzadnji šef izvšrnega sveta ne sedanji nista dala dihati. Govorice, ki so se nekaj časa vztrajno širile, so se tudi udejanjile. Kdo bo to odločno železno lady žalske heavy metal upravne scene zamenjal je pa seveda zaenkrat še vprašanje, ki razburja duhove. Na nedavnem medstrankarskem
srečanju šefov žalskih strank na vrhu, je prvak LDS Gregor Vovk predlagal predsedniku SKD Franju Žolnirju, naj oni dajo potreben kader, saj zaenkrat nimajo nobenega svojega človeka na nobeni od pomembnejših funkcij v občini. Gospod Žolnir je to galantno zavrnil, češ če ste znoreli, saj se ve kakšna je situacija v gospodarstvu, po drugi strani pa se bližajo lokalne volitve, ko bodo itak vsi sedanji funkcionarji odšli rakom žvižgat. V tem je najbrž res problem. Medtem ko ene stranke ne vedo ali bi rušile sedanjo žalsko vlado, o čemer se tudi šušlja, ali bi se odzvale na več kot ljubeznivo prijazno kadrovsko kramljanje z gospodom predsednikom Borisom Kranjcem, se druge stranke še niso pobrale od zadnjih volitev. Narodni demokrati npr. nimajo kakšnih večjih problemov, saj je edini član stranke hkrati predsednik SO Žalec. Po drugi strani so stranke nemočne, kajti šušlja se o kadrovskih rošadah znotraj občinske uprave in je vse skupaj strah, da bodo na koncu odšli z dolgim nosom. Prav gotovo so iz trte zvite govovrice o prihodu gospoda Goloba na mesto gospe Korentove, kajti IS podpira njegovo kandidaturo na mestu direktorja Zdravstvenega doma v Žalcu.
Sicer pa, gospe in gospodje: LOV JE ODPRT!!!
■ Tea Rinček, foto: Ljubo Korbar
Nova delovna moč
Novice, ki odkrivajo tančice
Med liberalnimi demokratkami je letos pravi baby boom. Izgle-
enski narod ogrožen. Njihovo moto je: ZARADI LIBERALNIH
DEMOKRATOV SLOVENCI NE BODO IZUMRLI.
****
Žalski podjetnik in obrtnik, znani mesni strokovnjak, lastnik celjske mesnice Špilca, je zgrožen zaradi inertnosti INgradovcev za njegovo podjetništvo. Rok za odprtje njegove mesnice v Žalcu seje podaljšal za pol leta, kajti ingradovci v njegovi bodoči mesnici vneto mečejo karte, pod izgovorom, daje podjetje v štrajku.
****
Izjavo tega tedna je dal žalski poslanec dr. Janez Zupanec: "Če bo ata šef, dr. Janez Drnovšek, prestal bičanje, pljuvanje, izbruhe in obljube mučenj slovenske kulturne srenje, bo postal doživljenjski predsednik slovenske vlade.
♦♦♦♦
Ata žalske mestne skupnosti, Eran Sadnik, je zadnje čase slabe volje. Znano žalsko podjetje mu je po nekaterih informacijah ukradlo idejo o izgradnje prve prave pivovarne v slovenski prestolnici hmelja.
P
m mm.
l€SNO PROIZVODNO IN PR€D€lOVfilNO PODJ€TJ€ d.o.o. C€U€ MARIBORSKA 116, C€U€ fox in tel.: (063) 31 731
PROIZVODNJA HRASTOVEGA LAMELNEGA PARKETA
V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI VAM NUDIMO HRASTOV LAMELNI PARKET ŽE OD460,00SITDAUE
KOLIČINA JE OMEJENA!
MARKET
Ti r i
i/
U Delo
SajovicLUjana, ožnica pri Za
Ložnica pri Žalcu
Ložnica 15 b t.: (063) 713-079 Delovni čas:
vsakdan od 8. do 21. ure, tudi nedelje in prazniki
IZKORISTITE UGODEN NflKUPi
-Radenska	11	37,00
-Bar kava	1/1	550,00
-Olje Zvezda	11	113,00
-MargarinaZvezda	250g	49,90
-Testenine	59,90
-Riž (uvoz iz Italije)	89,90
-Mehčalec 41	280,00
-Toal. papir 1/10	180,00
- Pašteta jetrna
30 g 29,90
inMMHtmmmm!
Rekli so:
Franci Privošnik, gostil- ^^^^HKHMHf^M
ničar iz Šempetra v Savinjski dolini:	^HK
"Naša gostilna je med prvimi, Hi ^ če ne celo prva v občini, ki je za	S®1* i jfl
nekadilce namenila poseben pros-\ M
tor. V tej sobi je trideset sedežev,
namenjena pa je tudi zaključenim I Bv^^n^^pv^l družbam. Mislim, da sva se tako z I WF ' ■L/ JSj
ženo Jožico oddolžila mnogim /Sr >/ JlH
nekadicem, ki v naš lokal radi za- |G|  hajajo. V svetuje kajenje najavnih
mestih že marsikje z zakonom prepovedano in za neupoštevanje le tega je zagrožena tudi kazen. Pri nas je tak zakon že v pripravi, pa tudi sicer so nekasilci, v boju za nezakajene prostore v katerih se zadržujejo, vedno bolj glasni. Zato smo se odločili in v naši več kot stoletni tradiciji gostinstva sedaj pripravili posebno sobo."
Besedilo In slika: -er
Referendum bo maja, sedaj sestanki vaških odborov, največ sredstev iz tretjega samoprispevka za vodooskrbo in potrebe osnovne šole.
Z iztekom drugega krajevnega samoprispevka se na Polzeli odločajo za uvedbo tretjega. Vodstvo krajevne skupnosti je- to vprašanje obravnavalo in ocenilo, daje denar krajevnega samoprispevka še vedno osnovni denar, ki zagotavlja razvoj krajevne skupnosti. Zato je gelde na pereče nerešane probleme skoraj nujno, da krajani z lastnimi sredstvi preko krajevnega samoprispevka rešujejo probleme svojega kraja.
Kljub v celoti realiziranemu programu zadnjega samoprispevka je na Polzeli še vedno problem vodooskrba prebivalcev. Primarno vodovodno omrežje je po oceni strokovnjakov v povprečju staro več kot 40 let. V KS imajo tudi območja, kjer javnega vodovoda sploh še nimajo - predel Sevšek pod Vimperkom, kjer je brez zdrave pitne vode kar 16 gospodinjstev. To jc vplivalo na to, daje v osnutku vodooskrba zastopana kar s 70 odstotki. Večji del zbranega denarja, okoli 25 milijonov tolarjev, naj bi v naslednjih petih letih namenili za obnovo cevovoda od otroškega vrtca, mimo odcepa za Tovarno nogavic, do Orehove vasi. Pri tem bi se vodooskrba izboljšala za prebivalce dela Polzele, Braga, Orehove vasi in Založ.
V osnutku programa podaljšanega krajevnega samoprispevka se 30 odstotkov namenja za potrebe Osnovne šole Polzela in za dograditev doma Gasilskega društva Polzela. Dols iz zadnjega samoprispevka je še gradnja zidu pri ccrkvi. Del teh sredstev naj bi namenili za sanacijo terena po izgradnji plinovoda in vodovoda.
Srcdstav v podaljšanem samoprispevku naj bi se odvajala po isti stopnji kot dosclj, le za kmete naj bi sc obveznost iz katastrskega
Petrovče
» % » x« w m
Sejem, kot se spodobi
Letošnji Jožefov sejem v Petrovčah je obiskalo mnogo več ljudi kot v prejšnjih petih letih. Med njimi je bil kmetijski minister Jože Protnar, kije v svojem pozdravnem govoru poudaril, da k ekosocialnemu kmetijstvu, za katerega smo se v Sloveniji navsezadnje le odločili in za katerega je potrebno urejeno podeželje, spadajo tudi prireditve, ki temeljijo na kulturi in etnografiji.
Na stojnicah sejma je bilo sicer bolj malo izdelkov povezanih z etnografijo tega področja, zato pa je bila temu ustrezna razstava dobrot iz kmečke kuhinje, kruhov, domačih salam in savinjskih vin. Razstavljenih in ocenjenih je bilo 17 različnih kru-
hov, najboljšega pa je spekla Frančiška Potočnik iz Kaplje vasi. Od šestnajstih domačih salam si je prvo mesto priboril Roman Lipovšek iz Levca. Med savinjskimi vini je posebna komisija ocenila 22 vzorcev belih in rdečih vin, od katerih jih je bilo samo sedem mešanih s samorodnico. Prvo nagrado je komisija podelila Ivanu Poteki iz Polzele.
Nagrade sta na večerni kulturni prireditvi podelila vodja kmetijske pospeševalne službe Božka Žolnir in direktor KZ Petrovče Rudi Trobiš, sejem pa seje končal s tradicionalno Jožefovo veselico.
■ K. Rozman
Med obiskovalci
Jožefov sejem je tradicionalna prireditev, ki se vse bolj uveljavlja tudi izven Savinjske doline. Ali so prišli sklepat kupčije ali le opazovat, smo vprašali nekaj obiskovalcev sejma.
Emilija Konečnik, Vinska Gora: "Na sejem sem prišla z namenom, da kupim nekaj se-
men. Prvič sem tu in sem presenečena predvsem nad tem, da je toliko obiskovalcev."
Robi Sinjor, Šmartno v Rožni dolini: "Letos sem prvič na sejmu. Prišel sem iz čiste radovednosti in verjetno ne bom nič kupil. Kolikor sem do sedaj videl, je izbira kar velika."
Fanika Rom, Štore: "Sejem smo si prišli samo ogledat, ker prej
še nisem bila na tej prireditvi. Je kar zanimivo, vsega je dovolj."
Peter Kramer, Prožinska vas: "Na sejmu sem že tretjič. Imel sem namen nekaj kupiti, vendar se tu prodaja predvsem rabljena kmetijska mehanizacija. Vedno si pa rad ogledujem tudi staro." ■ tekst in foto K. Rozman '
Emilija Konečnik
Robi Sinjor
Fanika Rom
Peter Kramer
Ivan Poteko
iSgSSSSSfBSSSSiSS
Prva nagrada za laški rizling
Vedno več ljudi v zadnjih letih goji žlahtno vinsko trto v Savinjski dolini. Čeprav to področje nikoli ni bilo izrazito vinorodno, je bila tu trta zelo razširjena do pojava vinske uši, ki je uničila evropske vinograde. Potem se je uveljavilo hmeljarstvo, na savinjska vina pa so ljudje pozabili.
Tudi Ivan Poteko iz Polzele se je vso delovno dobo ukvarjal s hmeljarstvom, čeprav seje kot kmetijski tehnik odločil za smer sadjarstvo in vinogradništvo. Rojen sicer v Vojniku, je vse od prve službe v Petrovčah živel v Savinski dolini. Z lastno kmetijsko proizvodnjo se kot zadružni delavec ni ukvarjal. Ker pa človek ne more brez tistega, kar ima v resnici rad, si je pred desetimi leti omislil vinograd. Samo 15 arov, čisto ljubiteljsko.

> V
Takrat je še bil upravnik kmetijske zadruge na Polzeli, a seje že pripravljal na upokojenska leta. Zdaj bo eno leto, odkar tudi je upokojen.
"Polovico vinograda imam zasajenega z modro frankinjo, četrtino s sovignonom oziroma
Pomanjkanje vode
Zaradi pomankanja zimskih padavin in spomladanskega deževja je v teh dneh že motena oskrba s pitno vodo v višje ležečih predelih žalske občine. Največje težave v oskrbi s pitno vodo ima krajevna skupnost Ponikva, v kateri je ob lanski suši kar 1800 prebivalcev dobivalo vodo s pomočjo gasilskih cistern. Stanje bi bilo bistveno boljše, če bi bilo dovolj denarja za investicije v vodovodne in kanalizacijske sisteme.
Ta investicijska sredstva se zagotavljajo v ceni vode, za gospodinjstva 60 % od osnovne cene, za gospodarstvo pa 140 %.
Tega denarja je za potreben obseg investicij premalo, po interventnih ukrepih republiške vlade pa se tudi ta sredstva porabijo za redno delo na komunalni infrastrukturi.
Zato je žalski izvršni svet predlagal zborom občinske skupščine, da sprejmejo odlok o prispevku za investicijska vlaganja v oskrbo z vodo.
Po tem odloku bodo od 1. aprila gospodinjstva in družbene dejavnosti ob redni ceni vode plačevala še dodatnih 16 tolarjev za kubični meter, gospodarstvo pa 12 tolarjev. Na ta način bi se v enem letu, kolikor velja odlok,
Z Jožefovega sejma v Petrovčah minuli petek. Stojnic je bilo več kot sto in vsak sije lahko kaj kupil zase. (Foto: -er)
Samo gospa na sredini ve, kaj je Jože Qsterc prišepnil vodji kmetijske pospeševalne službe Božki Žolnir. O štrajku kmetov se na tak slavnosten dan gotovo nista pogovarjala. Slavnosten za gospoda ministra, ker je na ta dan godoval tudi sam. Za gospo Žolnirjevo in organizatorje pa zato, ker jim je vendarle uspelo v Petrovče privabiti tistega Jožefa, ki je vsaj formalno najvišji zaščitnik slovenskih kmetov. Mogoče ji je pa le obljubil kaj lepega, tako - čisto potiho.
■ tekst In foto rox
Žgečkljiva fctcarafila
Poslanec SDP v občinskem parlamentu oAndoljš r. Imenovan tudi Žalostne oči, seje znava Javil za besedo In zaprosil člane IS Žalec, rta/mu že končno odgovorijo na vprašaj* o anatbi občinskega podjetja Sipra.
Tekst: vuf, foto: Ljubo KorAHr
muškatnim silvancem in drugo četrtino z laškim rizlingom. Letnik 92 mi je uspelo pospraviti ločeno po sortah in na ocenjevanje v okviru Jožefovega sejma sem dal vse tri vzorce. Vsi trije so bili dobro ocenjeni, prvo mesto pa me je vendarle presenetilo."
Nekaj svojega vina Ivan Poteko tudi proda, večinoma pa ga porabi za prijatelje in znance: "Svoje proizvodnje vin ne morem ocenjevati skozi dohodek. Vesel sem, če imamo doma kakšen kozarec svoje pijače, ki smo jo sami pridelali in ki ji res lahko rečemo vino."
Po njegovem mnenju se vino nikakor ne sme mešati s kislo vodo. Potrebno pa gaje uživati v pravi meri.
■ tekst In foto K. Rozman
zbralo 33 milijonov tolarjev, ki jih upravljalec vodovodnih sistemov vsak mesec izloča na žiro račun občinskega proračuna.
S tem denarjem naj bi se dokončali štirje projekti: aktiviranje vrtine v Libojah, povezovalni cevovod Podlog - Loke pri Ponikvi, povezovalni cevovod Šempeter - Ločica in izgradnja še enega vodnega rezervoarja na Plevnem pri Žalcu.
Skupna vrednost teh investicij je 94 milijonov tolarjev, polovica bo zagotovljena z ugodnimi krediti iz republiškega proračuna.
■ K. Rozman
VESPERAd
.o.o.
prireja v soboto, 27. 3., ob 19. uri
KULTURNO MODNI VEČER
v hotelu Vesna, Topolšica
lip
sodelujejo:
Jožica Horvat z MODNO REVIJO:
elegantna moda za mlade modeli za posebne priložnosti večerne obleke modni dodatki
Show COCTAIL program - gospa Anica Oblak
plesni pari plesne šole Urška
Kvai
Lavrica
s........M
............................ji M.........
rogram bo vodil Janez Dolinar

Vabljenil!
Akvareli in monotipije Jureta Godca
V galeriji Kulrurnega centra Ivan Napotnik je do 1. aprila na ogled razstava novejših del Jureta Godca.
Jure Godec po poklicu dipl. ing metalurgije, seje že v študijskih letih začel ukvarjati z risbo in karikaturo, kasneje pa je začel slikati akvarele ter se poizkusil v vseh njemu dosegljivih likovnih tehnikah, kiparstvu, grafiki, oljnemu slikarstvu, kolažu in tudi ensemblažu. Vendar je ostal zvest akvarelu in monotipiji.
Svojo željo po slikanju in nadarjenost je izpopolnil na številnih izobraževalnih tečajih slikarstva , risbe in grafike, ki jih je organiziralo Društvo šaleških likovnikov, Zveza kulturnuh organizacij Slovenije in Likovna akademija v Ljubljani. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1981 v Celju. Od takrat pa do danes se je zvrstilo preko petdeset skupinskih razstav in več kot štirideset samostojnih doma in v tujini. Pred kratkim seje uspešno predstavil v Kapfenbergu v Avstriji od koder se bo njegova razstava preselila v Graz. Številne samostojne razstave so nedvomen dokaz slikarjeve kvalitete, kar potrjujejo tudi priznanja in nagrade, ki so mu bila podeljena na likovnih kolonijah.
Slikarstvo Jureta Godca je v njegovem dolgoletnem ustvarjanju obsežno in tematsko raznoliko. Srečujemo se s krajino, figuraliko in tihožitji. S tokratno razstavo vam iz bogatega opusa akvarelov predstavljamo krajine iz zadnjega obdobja slikarjevega ustvarjanja.
Slikarstvo Jureta Godca temelji na barvi, ki mu je osnovno izrazilo. Barvne ploskve nanešene druga ob drugo dematerializirajo pred1-met, ki tako postane prosojen in dobimo občutek kot da imamo opraviti s povsem enovito površino. Zračni in sveži pejsaži, kjer belina govori z enako močjo kot barva, so polni skrivnosti in gledalec sluti, daje na sliki nekaj več kot vidi na prvi pogled.Prav tako pomembno je tudi tisto kar ni naslikano. Če nas akvareli prevzamejo s svojo subtilnostjo in le odsevom pojavnega sveta pa nas monotipije najprej zmedejo, celo šokirajo. S svojo nenavadnostjo nas pritegnejo, zadržijo našo pozornost in nas silijo k razmišljanju. Ob pogledu nanje vstopimo v slikarjev svet sanj in asociacij.
Umetnik barvni odtis dopolni z asociativno risbo s tušem, kjer pa ne gre za neposredno odslikavan-je ampak za impresije, podobe iz sanj in spomina, ki se med seboj
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE


JfeitfHi
VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA
Danes, 25. marca ob 19.00, bo v domu kulture Velenje velika humanitarna prireditev ob Materinskem dnevu. Nastopila bo BELTINŠKA BANDA z Vladom Kreslinom. Čisti dohodek je namenjen župnijskemu Karitasu.
Vstopnice po 500 SIT prodajajo še eno uro pred koncertom. Mamice in žene bodo obdarovali s šopkom pomladanskega cvetja.
KONCERT TRIO EKOS
Mednarodni Trio Ekos sestavljajo: Lee I-nin, tajska, klarinet; Anthea Scott-Mitchell, Avstralija, violončelo; in Chiara Migli-ari, Italija, klavir.
S posredovanjem Kulturnega doma Gorica bo ta priznani trio koncertiral v dvorani Glasbene šole v Velenju v ponedeljek, 29. marca, ob 19.30. Na sporedu imajo skladbe L. van Beethovena, Maxa Brucha in kitajskega skladatelja Shing - Kuei Tzenga, katerega skladba Nostalgija bo v Evropi prvič izvajana.
Koncert je namenjen abonentom glasbenega abonmaja. Za izven so vstopnice 400 SIT, upokojenci in mladina 200 SIT.
NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN
V torek, 30. marca ob 17.00, bo v dvorani doma kulture Velenje gostovalo SNG Maribor s predstavo Frana Milčinskega Ježka: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN. Poje Vita MAVRIČ.
Predstava je namenjena abonentom Mladinskega abonmaja. Vstopnice za izven so po 300 SIT.
prepletajo in ustvarjajo specifično vzdušje. Poleg iluzionističnih prvin vidimo tudi odtise realnih predmetov. Tako umetnik s specifično tehnološko govorico podaja svoja sporočila.
■ K. Križnic
Zgodilo seje...
25.sušca
Krajevna skupnost Šentilj
Počastili
materinski
dan
Šentiljski planinci niso znani samo po hoji v gore, ampak se po svojih najboljših močeh trudijo, da kulturno življenje v njihovem kraju ne zamre. Tako se tudi letos niso izneverili dolgoletni tradiciji. Skupaj s krajevno skupnostjo so minulo nedeljo pripravili proslavo v počastitev 8. marca dneva žena in bližajočega se materinskega dne.
V skoraj dveurnem programu so nastopili učenci domače šole, oktet "Pustine-ki" ter mlade pevke in pevce. Za popestritev prijetnega programa je poskrbel znani koroški muzikant Edo Pečolar, ki je bil tudi glavni krivec, da se je neuradni del programa zavlekel v zgodnje jutranje ure.
■ M. H.
I LETA 1954
■	V naših zadnjih nadaljevanjih smo večino
■	prostora namenili člankom iz starejših časop-J isov, danes pa objavljamo nekaj "mlajših"
■	člankov. Prvi, z naslovom "Nova železniška
■	postaja v Šmartnem ob Paki", je bil objavljen
■	v Slovenskem poročevalcu:
"Vse od osvoboditve je bilo čutiti pomanjkan-
■	je primerne železniške postaje v Šmartnem ob Paki,
■	ki je bila v času NOB uničena. Tako so bili posta-
■	jni prostori prenešeni v skladišče, kar pa ne ustre-*	za potrebam prometa, posebno še, če upoštevamo,
■	da je Šmartno ob Paki izhodna postaja za velik .	predel Savinjske doline. Zato je bilo nujno potreb-
■	no misliti na gradnjo novega poslopja.
To seje pa izpolnilo šele lani, koje gradbeno
■	podjetje "Gradbenik" iz Šoštanja začelo z gradn-.	jo. Poslopje nove železniške postaje, ki bo obseg-
■	alo prometno pisarno, vestibul (preddverje pri J	večjih zgradbah, op. D.K.), čakalnico ter sindikal-B	no sobo, bo imelo v prvem nadstropju tudi dvosob-.	no stanovanje ter pokrit peron. Vse delo bo stalo
■	okrog 18 milijonov dinarjev, sama gradnja pa bo J	zaključena predvidoma do julija."
■	LETA 1966 .
.	Drugi današnji članek z naslovom "Soočenje s
■	problemi na področju urejevanja mestnega okol-1	ja" smo poiskali v Šaleškem rudarju:
"Velenje je še v bližnji preteklosti uživalo slov-
.	es vzorno urejenega mesta, ki je izstopalo iz
■	jugoslovanskega povprečja tako po svoji parkov-'	ni ureditvi, kot tudi po čistoči ulic, zelenic in rek-a	reacijskih prostorov. Obiskovalec je imel vtis, da .	živi tod kuitivirano prebivalstvo z izrednim poslu-
■	hom za estetsko urejeno okolje svojih domov.
Očitno je, da se je v zadnjem času nekdaj
,	močno pozitiven odnos meščanov do urejenega
.	mestnega okolja, spremenil. Vse to se demonstrira
v nekulturnem in objestnem ravnanju s parkovnimi nasadi ter skrajno malomarnem odnosu do čistoče mestnih ulic, zelenic in neposredne bližine stanovanjskih hiš. Se res ne zavedamo, daje tudi urejenost našega mesta zrcalo naše kulture in estetskega čuta?
Res je, daje vzorno vzdrževanje mestnega okolja močno odvisno tudi od sredstev, ki so le-temu namenjena. V zadnjem času seje skrčenje občinskega proračuna odražalo tudi v neurejenosti naših mestnih predelov. Menimo, da bo problemov v tej smeri z uveljavitvijo prispevka za uporabo mestnega zemljišča čedalje manj, saj je del teh sredstev namenjen tudi vzdrževanju in čiščenju našega mesta. Že v letošnji pomladi bo Komunalno obrtni Center pristopil k ponovni ureditvi zelenih površin. Ker bodo v to dejavnost vložena znatna sredstva, pričakujemo pozitiven odnos velenjskih prebivalcev do ohranjanja čistoče mestnih ulic in zelenic."
Podoben apel bi morali na vse prebivalce Velenja nasloviti tudi danes!
V isti številki Šaleškega rudarja je bila objavljena tudi novica z naslovom "Uspešen zaključek mednarodne razstave":
"V mesecu dni, kolikor je bila v šoštanjski Napot-nikovi galeriji odprta razstava otroških likovnih del, si je to mednarodno razstavo ogledalo več sto učencev iz raznih krajev Slovenije. V skupinah so prišli iz Velenja, Topolšice, Belih vod, Šmartna ob Paki, Celja, Krškega, Poljčan in Murske Sobote. S to likovno manifestacijo je Napotnikova galerija napravila korak naprej v svoji funkciji likovne vzgoje mladine."
Tudi danes k temu članku dodajam komentar, ki sem ga enkrat že zapisal: "V Napotnikovi galeriji v Šoštanju seje marsikaj dogajalo, dokler je to galerijo vodil g. Viktor Koje!" Danes žal to galerijo, v kateri je razstavljeno veliko čudovitih del kiparja Ivana Napotnika, pozna in obišče le peščica ljudi.
■ Damijan Kljajič
GLA§CCNE NOVICE * 6LASCENE NCVICE * CI VM IM
Mick Jagger, legenda svetovne ročk glasbe, bo v letošnjem letu dopolnil petdeset let. Rekli boste, da to ni nič posebnega in daje, čc je rojen leta 1943, precej normalno in edino logično, da jih v letu 1993 dopolni petdeset, ne pa recimo osemintrideset. To jc žc res, vendar pa pomislite, koliko časa je paravzaprav to. Pol stoletja, tako malo ali tako veliko? V to obdobje bi lahko stlačili kar šest osemletk, kar, če se spomnite kako dolgo pravzaprav traja preden se prebijete iz prvega v osmi razred,
še zdaleč ni malo. Ali pa bi lahko ta čas primerjali z dvanajstimi in pol štiriletnimi srednješolskimi ciklusi. Dvanajstinpolkrat od prvega dne v prvem letniku z novimi sošolci, pa vse do mature. Presneto dolga doba, kaj? Morda si jo boste lažje predstavljali, čc jo preračunamo v dolžino služenja vojaškega roka. To jc kar 120 služenj v slovenski vojski, za tiste, ki pa ste služili še prejšnjega cesarja, je to prav tako zelo spoštljivih 50 vojnih rokov. Ogromno časa torej. Toda kaj ima vse to opraviti
z Mickom Jaggerjem? Petedeset let je petdeset let. Tudi moja tetajih je že dopolnila, pa kaj? Res je. Toda
legendarni vodja Rolling stonesov je po tem, tako dolgem obdobju še vedno kot kakšen dvajsetletnik na vrhu svojih moči. Utelešenje žive energije v telesu, ki ga zob časa kljub številnim preizkušnjam in načinu življenja, ki je bil (vsaj včasih) daleč stran od tistega, ki ga za doseganje visoke starosti in ohranjanje vitalnosti priporočajo strokovnjaki, ni načel, izdajajo le globoke gube na obrazu. Te pa so
nekakšen Jaggerjev zaščitni znak, saj so v veliki meri posledica njegovega načina petja in pačenja na
odru. In v tej spoštljivi starosti je M.J. izdal svoj (ne vem kateri po vrsti že) album "Wandering špirit". Čudovit izdelek, ki ga morate imeti že zaradi spoštovanja do tega neverjetnega ustvarjalca, pa tudi zaradi tega, ker je to (po mnenju kritikov) njegov najboljši izdelek sploh (Pomislite, v starosti petdeset let!). Če ste videli njegov video "Sweet thing", vam je prav gotovo vse jasno. Bravo Mick!
I\ai počnejo, govorijo, lažejo, obljubljale, ponujale, ljubijo...
SLASH, kitarist skupine Guns'n'Roses je na njihovem koncertu v Birminghamu (Alabama, ZDA) sredi nastopa odvrgel kitaro, se na ostale člane zadri: "Sit sem vas, drekači!" in odkorakal z odra. Koncert je bil seveda prekinjen, uradno sporočilo organizatorjev pa, daje Slash bolan. V resnici tiči vzrok njegovega obnašanja v prepiru z Axl W. Roseom, s katerim sta se tik pred nastopom hudo sprla. Vzrok prepira je bila spet Stephanie Seymour, zdaj menda že bivša Axlova spremljevalka. Kdaj se bo turneja nadaljevala za zdaj še
ni jasno.
Tokrat pa zares.
WHITNEY HOUSTON je4. marca v bolnišnici St. Barnabas v Liv-ingstonu (New Jersey) rodila hčerkico (saj menda niste nasedli zgodbici o trojčkih izpred nekaj tednov). Porod ni potekal brez komplikacij, saj so malo Bobbi
Houston Brown (tako je namreč dekličino ime) zdravniki spravili na svet s pomočjo carskega reza. Kljub težavam sta novorojenka in njena mati zdravi in se dobro počutita. *** Oboževalce skupine 1RON MAIDEN je presenetila novica, da bo po sedmih letih skupnega ustvarjanja skupino zapustil njihov pevec Bruce Dickinson. Bruce bo ostal z zasedbo le še do 22. maja, ko naj bi se končala njihova trimesečna evropska turneja. Vzrok za njegov odhod je solo karijera za katero se je omenjeni pevec odločil. *** 24. marca slavi svoj 33-ti rojstni dan v osemdesetih letih zelo popularna (danes pa spet) pevka Nena Kern-er, bolj znana kot NENA. *** Na turneji "Dangerous" spremlja MICHAELA JACKSONA kar 150 ljudi. V prvi skupini (40 ljudi) so njegovi najtesnejši sodelavci. V
to skupino spadajo tudi telesni stražarji. V drugo skupino sodijo vsi nastopajoči glasbeniki in plesalci ter ljudje, ki skrbijo za make up. Vseh skupaj, je 30. Najštevilnejšo skupino pa sestavljajo tehniki, zvokovni mojstri in postavljalci odra. Teh je kar 80. *** 45-letni britanski pevec LEO SAYER, ki se ga spomnimo po njegovih uspehih iz 70-ih let (uspešnici "When I need you" in "More than I can say") bo po letu 1979 spet izdal kompilacijo svojih največjih uspehov. Poleg tega pa Sayer pripravlja tudi nove posnetke, na katerih zveni precej drugače kot smo sicer pri njem vajeni. Zv-
eni boj udarno in čvrsto, v glasbi paje čutiti vpliv izvajalcev kot so Stng, Inxs, Rolling stones... *** DEBB1E GIBSON (22) je izdala svoj četrti album. Naslov LP-ja na katerem je enajst pesmi je "Body, mind and soul". Vse pesmi, ki so narejene v prijetnem plesnem ritmu, je napisala Debbie sama. *** Skupina CLUB NOUVEAU je izdala svojo različico pesmi "Oh happy day", velike uspešnice cerkvenega gospel zbora, znanega po imenu "Edwin Havvkins sing-ers", ki je deloval v šestdesetih letih. Club Nouveau so seveda posneli dance verzijo tega hita.
■ Mitja Čretnik
f?t
LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Za nami je druga oddaja v spremenjeni obliki, v kateri so na svoj račun prišli tudi poslušalci Gornje savinjske doline. Glasovali ste takole:
1.ANS.	LOJZETA SLAKA: "Gasilska" 7 glasov
2.VESELI	DRENOVCI: "Valovi Savinje" 6 glasov
3.AVSENIKI:	"Novoletni koledar"	3 glasovi '
4.ANS.	MIRA KLINCA: "Poglejte pijančka" 0 glasov 4.PODKRAJSKI FANTJE: "Letni časi" 0 glasov Predlogi za nedeljo 28.marca (ansambli so napisani po abecednem redu):
1.BRATJE	IZ OPLOTNICE: "Glasba je narave dar"
2.DAN	IN NOČ: "Andraž"
3.Karli	GRADIŠNIK: "Žurka"
4.Štirje	KOVAČI: "Pridi zvečer"
5.Niko	ZAJC: "Na zdravje sosed"
(hlcrcsRcp)
y OVEN 21. marca do 21. aprila
Čeprav prejšnji dnevi za vas niso bili ravno prijazni in se vam je zgodilo marsikaj, kar vam ni ostalo v lepem spominu, se boste v naslednjih dneh pomirili. Smeh vam bo krepko pomagal premagati vrsto majhnih in nekoliko večjih težav, z vedrino pa boste okužili tudi vse okoli vas. Stari spomini bodo močnejši kot želja po novih avanturah.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Spustite možgane na pašo, saj ste že dolgo potrebni dobre avanture, ki se vam bo v naslednjih dneh kar sama ponudila. Pozabite na posledice, te boste reševali, ko bo do njih prišlo in uživajte. Če se boste tako odločili, se vam bodo naslednji dnevi zdeli lepi, sicer pa precej podobni vsem ostalim. Denar, ki ga že dalj časa pričakujete, bo kmalu vaš.
H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Zvezde vam bodo naklonjene, nekoliko manj pa vaš partner. Zato poskušajte naslednje dneve preživeti tako, da ga boste čim manj jezili, pa vseeno uživali. Čas za pomembne poslovne odločitve je ravno pravi, zato le pogumno. S svojim šarmom lahko veliko doprinesete k temu, da bo vaša bodočnost še lepša.
S RAK od 22. junija do 23. avgusta
Ne boste i meli ravno navječjega veselja do dela v hiši, raje boste tavali po naravi, tu in tam pa boste tudi kaj postorili. Le najnujnejše. Saj ne, da bi se vi počutili, da lenarite, vendar se boste na prefinjen način izognili vsega, kar bo zahtevalo večji napor. Užitke boste našli v nakupovanju, zato malo pazite. Kupček nevarno kopni.
SI LEV od 23. julija do 23. avgusta
Razjezil vas bo sorodnik, ki ste ga imeli od vseh najraje. O krivicah pa boste razmišljli še velikokrat ta teden, saj bodo vaš pogost spremljevalec. Če se le ne boste preveč sekirali, bo še kar šlo. Lepo vreme vam bo vrnilo notranji mir in vam dalo nov zalet. Lepo pa bo tudi tisto, kar boste ves čas iskali z očmi in je nasprotnega spola.
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Razganjalo vas bo, kot žc dolgo ne, pa ne boste našli pravega časa, da hi vse, kar se vam ponoči mota po glavi tudi uresničili. Nasvetov dobrohotnih prijateljev ne poslušajte preveč, ker vam ne bodo prav nič koristili. Ravnajte se po svoji presoji, četudi ta ne bo temeljila na dolgem razmišljanju. Vse bo šlo dobro od rok.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Teden bo minil za vas tako, da sc boste več kol nc počutili kot v pravljici. Če se bo kje pokazalo, da ne gre tako, kot želite, boste že znali ukrepati. Nekdo vam želi zmešati štrene, pa ga boste še pravi čas ustavili in tudi popolnoma odstranili iz svoje okolice. Skrivnosten klic bo povzročil, da vam bo srce hitreje bilo.
IU. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Ulovili ste ravnotežje, sedaj bo šlo vse lažje od rok. Polni pričakovanja boste čakali na konec tedna, vendar bodo vaše skrivne želje ostale le delno izpolnjene. Tudi po vaši krivdi, saj boste spet premalo odločni. Poskušajte držati jezik za zobmi, ko se bodo okoli vas pogovarjali o stvareh, o katerih ne veste prav veliko.	,
X* STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Čeprav neradi, boste morali priznati, da se za jekleno lupino v vas skriva nežna oseba. Tudi zelo ranljivi znate biti in v naslednjih dneh boste. Pogovoru, ki ste se ga dolgo časa uspešno izogibali, sedaj ne boste mogli več ubežati. Partnerju bo vsega dovolj, vi pa si sprememb ne boste želeli, ampak le doma. Vaše avanture bodo še nekaj časa ostale skrivnost.
KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Ko boste uredili zadeve s starimi dolžniki, se boste takoj bolje počutili. Še najraje pa boste kar doma, na prvem ležišču, ki bo blizu vas, saj se vas bo lotila prava pomladanska utrujenost. Pazite, da si boste vzeli čas vsaj za partnerja, saj bo sicer hudo. Stvari se lahko hitro obrnejo v smer, ki vam prav gotovo ne bo všeč.
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Postalo vam bo precej vseeno, kaj si drugi mislijo o vas in vaših dejanjih. Enostavno se boste ravnali le po svoji vesti in kmalu ugotovili, da ste ravnali čisto prav, saj se bodo stvari pričele odvijati točno tako, kot ste si že dolgo želeli. Ne pozabite na dano obljubo, saj lahko to pokvari ugoden potek dogodkov. V petek bo veselo.
M RIBI od 20. februarja do 20. marca
Ni še vse najhujše za vami. Pripravite se, saj se vam bo v naslednjih dneh nakopičilo kar nekaj težav, ki jih ob vsej zasanja-nosti in življenju nad oblaki, kjer vam najbolj ustreza, ne boste ravno kos. Še najhuje bo to, da vam prav nihče ne bo mogel pomagati, saj bo šlo le za oseben zadeve. Pazite, dasi ne prislužite še kakšne odvečne težave.
KOZMETIČNI NASVETI
Lepota po porodu
Seveda ste si po devetih mesecih nosečnosti spet zaželeli prejšnje postave. Zato si boste morale tudi zase privoščiti kakšno urico ali dve. Popolnoma normalno je, da sedaj skrbite za svojega novorojenčka, saj zahteva vašo pozornost kar 24 ur na dan. No, ne pustite se popolnoma zavesti in naredite tudi nekaj koristnega zase.
Veliko se gibajte, saj kilogrami pridobljeni med nosečnostjo
še niso pošli in tudi trebuh se še ni utrdil. Zato posvetite sebi vsak dan vsaj 10 minut za gimnastične vaje. O dieti pa lahko razmišljate šele nekaj mesecev po porodu. Verjetno vas utruja tudi nočno vstajanje oz. hranjenje dojenčka. Če so se vam pojavili podočnjaki, si dajte nanje kamilične obkladke. V nosečnosti pogosto oslabijo tudi lasje. Niso tako sijoči, se cepijo. Privoščite si kakšne obloge, zelo učinkovito pa je tudi striženje, saj lasje hitro rastejo. Obraz si negujte z vlažilno kremo, ne pozabite tudi na make-up. Če pa je koža zaradi fizičnih aktivnosti le preveč utrujena, si nabavite vlažno vitaminsko kremo,
ki vam bo oživela in napela kožo.
Nekaj nasvetov:
Dieta takoj po porodu ni priporočljivo, kajti ravno prve tedne po porodu potrebujete mnogo energije.
1.	Jejte manj testenin in riža.
2.	Vsak dan dodajte že pripravljenemu obroku žlico otrobov.
3.	Določene jedi, ki se sladkajo, jih sladkajte le malo.
4.	Da bi omogočili izločanje prekomerne tekočine omejite kuhinjsko sol.
5.	Jejte nemastno meso in ribe.
6.	Jejte vsaj 3x na dan, čeprav je priporočljivo 5x.
7.	Izogibajte se živalskih maščob.
8.	Pijte veliko tekočine, vsaj 2,51 do 31 na dan. Seveda nekalorične tekočine (voda, nesladkan čaj...)
9.	Uživajte veliko mleka, jogurte, kajti ti vsebujejo veliko kalcija in mineralnih soli.
10.	Privoščite si veliko sadja in zelenjave. S tem boste dobili vse potrebne vitamine, minerale in rudninske snovi.
Torej, odločite se in najdite tudi zase malo časa za nego obraza, telesa, za malo odmora in predvsem za lepoto. ■ Metka Mujadžič - Kaligaro
Moda
Čevlji kot modni dodatek
Vsem spremembam v svetu mode že dolga leta sledijo tudi v čevljarski industriji. Prav gotovo, saj morajo. K stilu oblačil moramo poiskati primerne čevlje, saj so ti tudi modni dodatek in ne le funkcionalni del garderobe, ki lahko pokvari celoten izgled. Ker seje v modo vrnil malo dopolnjen in preoblikovan stil začetka sedemdesetih let, je veliko čevljev za modno sezono pom-lad-poletje prav v tem stilu. Verjetno bodo prvi, ki se bodo opogumili in obuli živo pisane čevlje s pozabljenimi visokimi polnimi petami vzbujali začudenje in tudi kakšen nasmešek, vendar je moda takšna reč, ki velikokrat ob hitrih spremembah šokira. Če boste celotno garder-
obo in s tem tudi čevlje nosili "odločno", bo tudi to kmalu mimo. Mnogi vas bodo hitro pričeli kopira-ti... __
Žal v naših trgovinah s čevlji Še vedno prevladujejo črni in rjavi modeli, o raznobarvnih še ni pravih sledi. Redke izjeme seveda so, vendar se je treba kar potruditi. Čez mejo bo šlo lažje.
Nekaj najnovejših modelov vidite tudi na sliki. Veliko različnih odprtin, modni dodatki, kot so vezalke, z pozlato obrobljeni izrezani liki, pete in konice v drugi barvi kot ostal del čevlja, še vedno tudi "mo-cartove" petke in polne visoke pete prevladujejo. Variacij na temo je še veliko...
Nove jedi na vašem jedilniku
Ragu iz perutnine
3/4 - 1 kg perutnine, sol, 2 dag moke, 5 dag olja, 1/2 korena, 1 košček zelene (3 dag), 1 čebula, 1/8 kg graha, majhna cvetoča, juha ali voda, 1/2 dl smetane, sok 1/2 limone.
Perutnino zrežemo na manjše koščke, jo solimo, popopramo z moko in premešamo. Pečemo na olju. Dodamo na kolesce zrezan koren, na rezance narezano zeleno, zluščen grah in na cvetke razdeljeno cvetačo. Prilijemo juho ali vodo in dušimo. Nazadnje primešamo smetano in limonin sok.
gostišče
GDAD VDBOVEC NAZADJE
tel. 832 800
V izjemno lepo urejenem amBientu v starem gradu VrBovec vas vaSijo z Bogato izBiro tqJinarH(e in široko ponudBo SCovens(qfi vin.
V gostišču je tudi poročna dvorana!
<DeC. čas: vsakdan razen nedelje od 10. - 22. ure
Priporoča se fekftiv grada VrBovec.
Mariborska 116, Celje
Tel.: (063) 37 501, 37 502, 21 425, Fax: (063) 34 624
UGODNA LEASING PRODAJA!
-	Fotokopirni stroji CANON na 36 mesecev • Fax-i CANON na 12 mesecev
-	PC računalniki - TISKALNIKI na 12 mesecev
MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO! IZKORISTITE UGODNO PONUDBO!
Za vse dodatne informacije nas pokličite ali se osebno oglasite v našem salonu biroopreme v Celju na Titovem trgu 5 nasproti hotela EVROPA.
Iz BIROBITA boste odšli zadovoljni.
Vas pričakujemo!!!
Vremenska prorokovanja
v obliki pregovorov
Sušeč bo
Kadar je Šmarna (25.) v postu prav gorko, i prihodnje leto bo toplo; če tega dno trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več ne zmrzuje.
Svetega Roberta (27.) jasno nebo, bode malega srpana baš tako.
Če sušeč z glavo ne zmaje, z repom pa rad vije.
Ima v pustu solnce že moč, mrzla bode velika noč.
Kar že sušca zeleni, rada se še posuši.
Imenski koledar
25.	Minka, Brida, Matjaž (Tjaž)
26.	Emil, Maksa (Maksi-ma), Kekec
27.	Rupert, Lidija, Lazar (Lacko)
28.	Ivo, Vojko, Mila, Ivanka
29.	Ciril, Metod, Berta (Ber-tila)
30.	Bogoljub, Janž, Rino, Branko
31.	Beno (Benjamin), Vid, Biba
£) Lunine mene
Prvi krajec 31.3. ob 6h lOm
Dobro je vedeti
Shranjevanje živil brez hladilnika
•	Peteršilj sesekljamo in ga v plasteh zlagamo v kozarce, med posamezne plasti peteršilja pa natresemo sol. Na ta način bo peteršilj ostal svež nekaj tednov.
•	Surovo maslo bo ostalo nekaj tednov sveže, če ga bomo potopili v raztopino kuhinjske soli. Raztopino pripravimo tako, da
zavremo vodo in jo solimo, nato pa raztopino ohladimo ter vanjo položimo maslo, z ovitkom vred seveda.
• Prerezana limona se dokaj hitro izsuši, zato vam svetujemo, da prerezani del potresete s soljo. Preden boste limono ponovno uporabili, odrežite tanko rezino in jo zavrzite, preostali del limone pa lahko uporabite.
10 M&€M	f: i\1i JL&LJt			RAJ				31	25. marca 1993
Letos veliko priložnosti za Šoštanj
Kulturni dom bo prvi
V Šoštanju imajo letos velike načrte. Priznavajo, da je program, ki so ga oblikovali in sprejeli obširen, a zraven dodajo, da ga želijo tudi izvesti. To jim je v prejšnjih letih več kot dobro uspevalo, vse načrte so izpolnili. Iz programa samoprispevka pa jih čakata še dve zajetni nalogi, dograditev kulturnega doma in dvorane za šport pri osnovni šoli Biba Ročk.
Za dograditev kulturnega doma je gradbeno dovoljenje tik pred izdajo in računajo, da bodo z gradnjo pričeli že v aprilu. Po predračunu, naj bi naložba veljala 32 milijonov tolarjev. Nekaj sredstev, skoraj polovicaje zagotavlje-na, za ostala računajo na pomoč delovnih organizacij in na občinski proračun. "V kulturnem domu-bodo prostori glasbene šole in prostori za godbo na pihala Svobode Šoštanj. Upamo, da bo dograjen do prihodnjega leta", pravi predsednik sveta krajevne
Matjaž Natek: "Za politične organizacije Iz proračuna toliko sredstev kot za 27 krajevnih skupnosti!"
skupnosti Šoštanj, Matjaž Natek. Želijo dobiti tudi prepotrebne prostore za novo lokalno samouprav v prostorih, kijih zdaj koristi glasbena šola.
Del prostorov krajevne skup-
Svetovno znane šoštanjske zapornice
Šoštanjčani, pa tudi drugi, se pogosto jezijo na železniške zapornice. Kar svetovno znane jim pravijo. Te so menda, kot pravijo v šali, po podatkih in analizah dnevno zaprte dvainse-demdesetkrat. "Ne gre nam v glavo, da so se našla družbena sredstva za avtomatične zapornice v Šmartnem ob Paki in Florjanu, ne najdejo pa se za zapornice pri šoli Kajuh, kjer reševalci, ki vozijo bolnike v Topolšico, čakajo in čakajo. Sami poskusite pa boste videli... 7 pa tudi 10 minut, je treba čakati."
nosti Šoštanj bodo namenili novi poslovalnici banke, ki naj bi po zagotovilu odgovornih iz Ljubljanske banke, začela z delom v novih prostorih v mesecu oktobru.
V programu pa imajo Šoštanjčani tudi dograditev športne dvorane. Idejni projekt že obstaja. Nekako čutijo, daje bil Šoštanj prav zaradi športnih objektov prikrajšan za delovanje športnih sekcij. Prepričani so, da košarka, rokomet in odbojka sodijo v njihov kraj, kjer se je začelo pionirsko delo v teh športih in klubih.
"Imamo pa tudi nekaj neporavnanih računov s proračunom skupščine občine Velenje, ki nam lani ni zgotovila sredstev za ureditev starega mestnega jedra. Že lani smo želi za promet zapreti Glavni trg, pa nam ni uspelo, ker načrti za preureditev prometa niso bili pravočasno naročeni," pravi Marjaž Natek.
Šoštanjčani pa imajo še eno veliko težavo in sicer z železnico oziroma železniškimi zapornicami. Nič drugega si ne želijo kot avtomatske zapornice, namesto tega,
pa Šoštanjčani malo ironično pravijo, da idejnih projektov, kako ta problem razrešiti je veliko. Med drugim tudi tako fantazijski, kot jih imajo nekateri, ki razmišljajo o nekakšnem podvozu, česar pa najbrž ne bo dočakala niti naslednja generacija Šoštanjčanov. Avtomatske zapornice, na katere resno računajo, bi lani stale 4 milijone tolarjev. "Danes smo dobili ponudbo za 22 milijonov!"
Matjaž Natek, pa seje v pogovoru z nami ob koncu še enkrat ozrl na občinski proračun. "Ne oporekamo razvoju drugih krajev v občini, mislim pa , da bi morala biti občinksa sredstva enakovredno razdeljena. Če je v proračunu 7 milijonov tolarjev recimo namenjenih za politične stranke in prav toliko za 27 krajevnih skupnosti, je to zame prava burleska. Tisto, kar se dogaja v krajevnih skupnostih je malo drugačno od tistega, kar se dogaja v političnih strankah," pravi Matjaž Natek.
■ Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk
Znamenite šoštanjske zapornice, nad katerimi ste se gotovo že Jezili tudi vi. (mkp, vos)
Dela tečejo po načrtih
Salek- Krajani zgornjega dela Šaleka vneto nadaljujejo lani začeta dela pri izgradnji vodovoda za 30 gospodinjstev. Predvsem udarniško so izkopali vse potrebne vode, vanje položili cevi in danes čakajo le še na izgradnjo zbiralnika.
Če bo vse po sreči, bodo 1. maja dokaj zahtevno naložbo že predali svojemu namenu. Od takrat dalje bodo njihove vodovodne pipe mokre tudi ob daljših sušnih obdobjih. O nujnosti izgradnje te naložbe med drugim priča podatek, da so jim gasilci morali pri oskrbi s pitno vodo letos že priskočiti na pomoč. Do konca prejšnjega tedna so jim pomagali z 10 cisternami vode.
■ tp
Modri telefon pri vas doma
Slovenj Gradec - Koroško društvo za cerebralno paralizo Slovenj Gradec bo danes (25. marca) pripravilo v Slovenj Gradcu svetovalni dan ali modri telefon pri vas doma. Akcijo so namenili otrokom, mladostnikom in odraslim s cerebralno paralizo ter drugim invalidom. Pri njihovih odprtih vprašanjih jim bodo poskušali pomagali z dajanjem informacij, nasvetov, z osebnimi pogovori s strokovnjakom,...Ob tej priložnosti bodo pripravili še prodajno razstavo, kulturni program in več drugih spremljajočih aktivnosti.
■ tp
Franc Drev iz Paške vasi
"Namesto harmonike čebele"
Bog si ga vedi, kaj bi Franc Drev iz Paške vasi počel danes, če se mu pred 50 leti ne bi zgodilo to, kar se mu je. V 4. razredu osnovne šole v stari Jugoslaviji so mu ate
obljubili za lep uspeh harmoniko. Ni šlo, za nameček seje začela še vojna. Po koncu te gaje namesto meha "obdaril" z rojem čebel. " No, ja. Naravo sem imel že prej rad in začel sem čebelariti. Danes mi ni žal. 50 let so te drobne živalce moja sreča in ljubezen. Tako veselje imam z njimi, da česa drugega ne pogrešam. Ate so mi kupili en roj, enega sem ulovil in počasi začel. Danes imam čez 70 panjev ( od tega 62 gospodarskih in 16 rezervnih družin).
Delo je z njimi, nekaj si ga še sam naredim. Kuham vosek, zbijam okvirčke za satnico, popravljam panje, žico. To je tik pred letošnjo pašno sezono že za mano. Drugo delo se bo odprlo ravno sedaj. Ko bo čas za pašo, jih bom prevažal po celi Sloveniji. V prejšnji Jugoslaviji sem jih vozil celo v Liko, Delnice, Virovitico, da je bila paša ja dobra in uspešna."
Trditev, kako so čebele pravi konjiček, Franc podkrepljuje z nekaterimi vrlinami: natančnostjo, doslednostjo, znanjem, veseljem. O vsem pripoveduje s tolikšno vnemo, da pravega občutka o zahtevnosti tega posla človek v pogovoru z njim ne more dobiti. Najbrž bo kar držalo tudi zaradi tega, ker - kot pravi - bogat ne moreš postati.
Čebele so za Franca vredne "svojega denarja". Nanje ga veže ljubezen, z njimi so povezani mnogi trenutki sreče, ki so bili že kar nekajkrat tudi boleči. " Vse se preboli. S kisom se namažeš, pa je. Bog ne daj, da si pri delu z njimi preznojen. Takrat so napadalne kot hudič."
S čebelami je sogovornik "zastrupil" kar celo družino. Sin ima veselje z njimi, žena priskoči na pomoč takrat ko je treba.
" Tu ni filozofije. Je delo, je ljubezen, skrb in veselje. Dokler bom lahko, bom vse to združeval pri mojem konjičku."
Daje bil doslej pri tem zelo uspešen, dokazujejo med drugim tudi priznanja. Vsa društvena že ima, pred nedavnim je p/ejel odličje prve stopnje. Podelila mu gaje republiška Čebelarska zveza. Njegove ljubice - čebele ga za njegov trud nagradijo z obilno pašo. Če bi ga lahko še kako drugače, bi ga najbrž tudi tako.
■ tp
Tridnevna krvodajalska akcija
Velenje - V prostorih Doma učencev v Velenju bo 31. marca, 1. in 2. aprila potekala trodnevna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
Prvi in tretji dan bodo odvzemna mesta odprta od 7. do 14. ure, 1. aprila pa od 1. do 16. ure. To bo že druga krvodajalska akcija za omenjeni zavod v velenjski občini. Pripravila pa jo bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje.
■ tp
a Kulturni večer z "žlahtno komedijantko"
j " Vi ste prava i sila vulkana"
Četrtkov kulturni večer, še eden v seriji za-^ nimivih večerov, ki jih Velenjčanom pripravlja
** Kulturni center Ivan Napotnik, se tokrat ni odvijal S v knjižnici. Zaradi pričakovanega in potrjenega veji likega zanimanja za večer z vsestransko igralko Po-| lono Vetrih, smo v njeni igri in porlrctu, ki nam a gaje pričarala s pomočjo Mitje Rotovnika, uživali v Kulturnem domu.
Z odlomkom iz predstave "Blagi pokojniki, dra-'§, gi možje", ki jo je v 5 letih predstavila skoraj 120 fg krat, sc nam jc približala. Zabavno monodramoje H pred kakšnim mesecem dni predstavila tudi avtor-_ ju Aldu Nikolaju, ki jojc kljub jezikovni barikadi • popolnoma razumel in Poloni po njej izrekel S stavek, ki sem ga zapisala v naslovu. To je bila ena ® od mnogih prelomnic v njenem pestrem, vedno z g gledališčem povezanim življenjem.
Sedaj je Polona pred veliko dilemo. "Stare", zelo uspešne predstave, ki še vedno polnijo » dvorane, nočejo iz programa, Polona pa bi rada | igrala kaj novega. "Če bi hotela začeti študirati ■.f kaj novega, bi se morala odpovedat kateri od » starih predstav. Seveda smo igralci za službo publiki. Vendar bom morala narediti rez, ker ne bom mogla teh predstav izvajati tako dobro, kot
doslej. Tu bom morala biti nekoliko egoistična, se odpovedati staremu, poiskati kaj novega. Tudi zaradi moje prihodnosti, če bodo hoteli ljudje od mene še kaj imeti. "
V uspešni Meščanski svadbi se je poročila kar 127'krat. "Saj veste, že dvakrat, trikrat se je naporno, kaj šele tolikokrat. Sedaj sem našla zelo lep tekst, ki mogoče ni tako duhovit, je pa zelo pre-finjen. "...
Pred kratkim jc v zbirki "Zrcalo glasu"izšla prva knjiga pod naslovom "Univerzalno totalno gledališče. "To je knjiga o Poloni Vetrih in gledališču, avtorice Nade Šumi. Mitja Rotovnik jo je predstavil z besedami : "Gre za izredno zanimivo knjigo, za tekst, ki ga že dolgo nismo mogli brati tu, v Sloveniji. Je vpogled v umetniško pot nekega igralca. "Avtorica je očarana nad Poloninim igralskim talentom. Pa ne samo tem; celo življenje je hodila v baletno šolo, v glasbeno šolo, kjer seje poleg klavirja učila petja... "Ta knjiga je prelomnica, ker prihaja ob pravem času. Tudi fotografsko in oblikovalsko je tako sijajno narejena, da Polona stopi iz knjige, zaživi, zaigra. . "zaključi Mitja Rotovnik in vpraša, kako je Polona
		
	K** nv	
M "'l^M H	mL 1$ ................. HttpBp: IL«' Kii «P! i m% A	
- ,1	HL ■L ^M	
		
Polona Vetrih tam, kjer je "doma" - na odru;
tokrat pred velenjsko publiko
intimno doživela izid te knjige. "Človek prihaja z leti do tega, da noče več vsega slišati. Si kar si, naredil si kar si naredil in se ti zdi, da stvari vedno prihajajo za tabo. To je pot ženske, ki je težja kot pot moškega. Ne bodo nam zlepa priznali, da smovia-darjene, prodorne... Prej, da smo sitne. Sedaj se mi zdi važno le to, da lahko igram. Za gledališče se mi zdi zelo pomembno, da izide takšna knjiga na področju kulture. "Pove tudi, daje, ko je prvič prebirala knjigo, premišljala, daje bilo še veliko huje, kot je zapisano. "V mojem življenju je sedaj vse tako, kot sem si vedno želela. Sem se morala pa zato zelo potruditi. Danes mi je važno, da me sprejmete. "
V sprehodih skozi življenjske prelomnice nam je Polona Vetrih predstavila svojo, za nas zanimivo, njej
naporno pot do tega, kar danes je. Po AGRFT-ju je zaprosila za službo v mestnem gledališču, kjer je sodelovala že med študijem. Odgovor je bil negativen. Potem seje zelo uspešno poskušala v gledališču "Glej", pozneje v Mladinskem gledališču, ki takrat še ni imelo takšne vloge, kot jo ima danes. Rez je bil velik, saj seje odločila za študij v Angliji, na "Akad-emy for music and drama art". Odločitev ni bila dovolj; najprej je med 800 prijavljenimi uspešno opravila avdicijo in bila med 4 ženskami, ki so jih sprejeli. Žirijo je navdušila. Dve leti je preživela v Londonu na tej univerzi, bila paje prva študentka iz t. i. vzhodnih držav. Po tem času zaradi njenega izrednega posluha nihče več ni podvomil, da ni Angležinja. Kaj bi bilo, če se zato ne bi odločila? "Bila bi drug človek, če ne bi videla Anglije. Naučila sem se jezika. Igrati se ne da naučiti. Igralec se rodi. Zlasti te vrste igralec, ki počne te vrste stvari, kot jih počnem jaz. Začela sem drugače razmišljati, veliko sem morala delati... ".
Mimo vojne tudi Polona ni mogla. "To kar se dogaja, se mi zdi nekaj strahotnega. Logično, da ne morem več igrati tako, kot sem igrala." Notranja higiena, disciplina, joga (s katero se ukvarja že 12 let) ji pomagajo zdržati vse napore. Kritikov ne upošteva, kritik ne bere, pa še vedno ji pride kaj na uho. Ji je vseeno. Najraje igra sama s sabo, rada ima "velike"režiserjc, ki z igralcem "upravljajo bolj daljinsko". Ne mara politike in politikov, ki kulturi nc znajo odmeriti toliko, da bi dostojno živela. . . Drobci tega večera, ki gaje Polona Vetrih zaključila z odlomkom iz novonastajajoče igre. Kar vidim mrtve ptice, o katerih pripoveduje in čutim zgodbo, čeprav je ne poznam. . . Nekoliko bolj pa poznam igralko.
■ Bojana Špegel, foto: A. Videtič
©©©©©
Gorenjci
Štajerc Tonč in Dolenjec Jošt se srečata na avtobusni postaji. Kratkočasita se s pripovedovanjem gorenjskih vicev.
•	Ti, Jošt, a veš, zakaj imajo Gorenjci dva kukala na vratih?
-	Nak, to pa ne vem.
-	Skozi vrhnjega gledajo, kdo je prišel, skozi spodnjega pa kaj je prinesel.
Stric ali teta?
-	Čestitam, Tine. Slišal sem, daje sestra rodila otroka.
-	Ja, ampak še ne vem, ali sem stric ali teta.
Bik je boljši
Jožek pride v šolo, brez opravičila za izostanek, učiteljica ga strogo vpraša:
-	Zakaj te včeraj ni bilo k pouku, Jožek?
•	Kravo sem peljal k biku.
-	Pa ni za to primernejši očka?
-	Ne, tovarišica, bik je boljši.
Padalci
V letalu na višini 3000 metrov so mladi padalci. Eden se na vse načine upira skočiti, vendar ga vodja le pahne skozi vrata. Naslednji se smeji.
-	Kaj je smešnega ob takšni strahopetnosti?
-	Ta, ki je ravnokar skočil, je bil naš pilot.
Policajeva pomoč
Brhko dekle v napetih hlačah rine avto in poprosi policista, ki jo opazuje s pločnika:
-	Bi hoteli še vi malo porivati?
-	Z veseljem! S katere strani, prosim?
Luštno bo
Tonček pride v sosednjo vas k sorodnikom.
-	Dober dan, stric. Ate so umrli, bi prišli na pogreb? Saj, če bo sončno, bo kar luštno.
Delavni Slovenci
Slovenc in Črnogorec, neplavalca, sta padla v vodnjak, poln vode. Slovenec ves preplašen vzklikne:
•	Ježeštana, kaj bova pa zdaj naredila?
Črnogorec pa:
-	P.m., ti bi zmeraj nekaj delal.
Zobna pasta
Mati se odpravlja v trgovino in reče mali Špeli, naj pogleda, koliko zobne paste je še. Špele dolgo ni iz kopalnice, zato mati zakliče:
-	No, koliko?
Špela odgovori z drobnim glasom:
•	Od kadi proti vratom,
skoraj do umivalnika.
-
Uspavanka
Mama že dolgo časa sinu pri posteljici poje nežne uspavanke, vendar otrok ne zaspi. Naenkrat sinček vstane in pravi:
-	Mami, ti imaš tako lep glas, a prosim te, pusti me malo zaspati.
Zadnje besede
Krajnski Janez se je ponesrečil in prišel pred svetega Petra. Ta gaje vprašal:
-	Janez, povej, kaj so bile tvoje zadnje besede?
-	Na, žena, pa še ti malo vozi.
24. zbor velenjskih humoristov
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Gledališče
nadarjenih amaterjev
Z visoko mero profesionalnega humorja, ki ga povsem amatersko razdajejo člani organizacije Velenjski humoristi gostom in slučajnim ljubiteljem zabave, so minulo soboto zaznamovali mučeniški praznik. Skoraj štirideset Mučenikov seje tudi tokrat "namučilo" ob prikazovanju aktualnih osebnosti in dogodkov, ki so del našega vsa-kodneva. V Delavskem klubu, kjer so sicer skrbeli za zdravje, hrano in pijačo, za ples in zabavo pa še Alpski vagabundi, so se spomnili simboličnega jahanja našega vladnega prvaka Srečka Meha in njegove soproge, ponosno so povabili na obisk iz
avstrijskih zaporov Dolfeta Štor-mana, nekoliko manj zelenega črnila pa so polili po Gošniku. Brez obveznega farja seveda ni minila še nobena humoristična parada in brez muslimanov, ki so sicer del naše vsakdanjosti, ni šlo. Vse skupaj je bilo lepo za-beljeno na žiro račun obiskovalcev, saj so si vse plačali sami. So pa za nekaj stotakov stokali od smeha in srečnih solza, ki so jim uhajale med krohotom. Bila je to še ena fešta od fešt, ki jih prisotni ne bodo zlepa pozabili. Zelo prav je, da so nekateri podjetniki in obrtniki ponudili delček pomoči in tako prispevali k ohranjanju lepe
tradicije, skoraj četrt stoletja star humoristični običaj. Takrat so ga postavili na noge mentorji Hu-dales, Valenci in Podpečan, zdaj paje vse skupaj minilo (žal) brez njih. Nekdo je dejal: Sami so si krivi, ker so neresni! Resnici na ljubo paje bilo vse skupaj neresno do takšne mere, daje na zabavo pozabil celo dragi gost, član Humoristov, Alberto Gregorič, ki seje ob jutranjih urah le oglasil in opravičil s poldrugo mehi-kansko pesmijo. Arriba! Zato pa so Vagabundje šibali takšne me-hikanske, s pravimi sombreroti, daje sončen dan pozdravil " do smrti nasmejane" goste.
■ Jože Miklavc
Radovednež
V mali hišici, skriti v gozdičku, kjer še sveti luč, radovednež opazi dve osebi, ki se pripravljata na počitek; ona v prozorni kratki spalni srajčki in on, v samih gatah, lepo rejen in zagorel. Splazi se bliže, počepne pod okno in pričakujoče napne ušesa.
Moški glas zazeha in reče: "No Minka, kakšen položaj bova pa nocoj zasedla?"
"Enakega kot včeraj in predvčerajšnjim; ti boš zgoraj in jaz bom spodaj!" priliznjeno reče moški, "naj bom nocoj jaz spodaj in ti zgoraj."
"Kaj te je prijelo, saj veš, da raje ležim spodaj, če bi bilo drugače, bi to že prvi dan povedala."
"Minka, pomisli, da sva na dopustu, stalno ne morem biti zgoraj; to me tako utrudi, da potem še celo uro ne pridem do sape."
"Kakšen dedec pa si, nobene kondicije nimaš. Malo telovadbe pred spanjem ti ne bo škodilo."
"Od tega športa me bo enkrat kap, boš videla!"
"Pomiri se, Janez in zlezi že enkrat gor, ne bom te čakala vso noč. Saj zjutraj lahko malo poležiš; zajtrk ti bom prinesla kar v posteljo..., drži, možiček?" se dobrika Minka.
"Pa naj obvelja tvoja, kot vedno," zagode Janez. "To ti je dopust, če pomislim da bo takole še ves teden, bi se najraje utopil!"
Pogovor utihne in Janez (sliši
se njegovo sopihanje in stokanje) začne lesti na...
Radovednežu udari kri v ušesa, prisluškovanje mu ne zadostuje, zdaj bi hotel še videti, kaj se dogaja v hišici.
"To sta tička, kar pri luči se gresta ata in mamo," si misli in pokuka skozi okno v sobo.
Ob prizoru, ki ga zagleda, mu oči izstopijo kot polžu rogaču. Nadaljujmo.
Janez leze na..., gornjo posteljo in zraven preklinja:
"Hudiča, kdo neki sije izmislil te nadstropne postelje! Veš, Minka, drugo leto bova vzela večjo hišico, tole plezanje ni več za moja leta."
■ Franch Cerar
Reportaža, ki bi lahko bila pa je ni
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Z dvignjenim palcem
Ne vem kdo in katerih letih ste. Žal. Morda pa ste kdo od tistih, ki je delček svojega najlepšega obdobja prestal na kakšnem štop placu z dvignjem prstom in vročo željo, da kdo ustavi. Ure in ure je včasih trajalo... Nekako otožen postane človek, ko je malo starejši in si naenkrat namisli, da se takšna potovanja ne "spodobijo" več.
Zgodilo seje, da smo se v Šoštanju znašli brez avtomobila. V Velenje se lahko vrneš na več načinov, tisti zadnji je peš. Stane Vovk in spodaj podpisana pa sva se odločila za štop. Malo zaradi reportaže, ki bi lahko tako nastala, malo zaradi nostalgije, ki se človeka včasih loti, malo pa zato,
Prosimo za razumevanje!
Ncid zgornjo prošnjo je bilo napisano tudi to, da tisti, ki bodo zapustili Rdečo dvorano v času petkovega ročk žura v njej, nazaj ne bodo več mogli priti. Čudna reč. Če ti je kdo od nastopajočih milo povedano stopil na živce, še na zrak, stran od tam, nisi mogel, ne da bi se dokončno poslovil. V dvorani pa se tako ni dalo kam skriti. So se organizatorji bali iznajdljivih mladcev, kifinto i štempiijkami že dobro obvladajo, ali je šlo za poskus? V vsakem primeru zoprno.
"Kulturni" zaključek kulturne prireditve
Na sobotni prireditvi, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Velenje, je napovedovalec zaključil nastop pevcev tako da je zaželel vsem še prijetno počutje in lepo se imejte, tako kot mi, ki ga bomo še naprej "srali".
Plakatiranje - občinska sramota
V Velenju imamo kar nekaj panojev, na katere naj bi organizatorji prireditev kulturno lepili plakate. Pa jih ne! Prejšnji teden, ko je po petnajstem izbruhnila prava prireditvemanija, se je vršilo preplakatiranje po principu "kdo bo koga". Največjo prednost so si pridobili plakati za Šank ročk, ki so prekrili celo Akademski ples. Občasno so te plakate prelepile Hit uspešnice Hale Golovec in košarkarska "play out tekma", Prvinski nagon in Body Quara, čisto na dnu so bili plakati za Eno pesem peti, Polone Vetrih in plakati za lutkovno predstavo.
Paradoks divjemu plakatiranju po Velenju je zasteklen pano na najbolj prometnem delu Velenja, pri mostu čez Pako, ki sta si ga menda prilastila društvo invalidov ter upokojencev za zapisnike s sej...
Majceno Velenje
ŠENTILJ
Ja, je že tako, da se Velenjčani nismo znali nikoli postaviti, da smo in ostajamo v slovenskem prostoru majceni, pa čeprav smo po številu prebivalcev na petem mestu v Sloveniji. Pa smo lahko srečni, če nas sploh kdo opazi! Če nas sploh zapišejo na zemljevide, pa četudi čisto na majceno, vseeno bolje, kot če nas sploh ne! Je pa že bolje, če si majhen, kot pa če te sploh ni, si najbrž mislijo tisti, ki bi lahko kaj naredili, da bi postalo Velenje to kar naj bi bilo: mesto na katerega bi bili vsi ponosni, mesto, ki bi dajalo našim otrokom boljši in lepši kos kruha, tako pa nam je na žalost mnogo več do tega, da krepimo druga okolja. No, pa tudi za to imamo izgovor, v razvitem svetu se vozijo na delo tudi 80 km daleč, pa se bodo še naši otroci.
da firmi prihraniva nekaj denarja. Kilometrine niso ravno poceni...
In jo mahneva. Najboljši prostor na regionalni cesti Šoštanj - Velenje, opaziva, nama je že zasedla Policija. Nič zato, midva se postaviva pet metrov vstran in si misliva, to bodo še heci... To bo reportaža. Potem pa čakava. Mimo spustiva prvega, fičo... Mimo spustiva drugega, videla sva ga v gostilni, kaj pa če je kaj popil?... Mimo spustiva tretjega, kije že imel sopotnika. Mimo spustiva četrtega, barva nama ne ugaja...
"Nič," pravi Stane, "začeti bo treba." In dvigne prst. Tu pa se akcija konča... Ustavil nama je.
■ Milena Krstič - Planine

■ . -



So imeli več priložnosti za reportažo? (foto: A.Videtič)
Parada Humoristov - četrt stoletja smeha In burke
Po igriščih in v dvoranah
Minuli konec tedna je bil v Šaleški dolini znova bogat s športnimi dogodki. Blesteli so rokometaši Gorenja, tudi rokometašice ŽRK Velenja so brez težav zmagale, delno so razočarali nogometaši Rudarja, tudi ERE Šmartno, povsem pa so odpovedali košarkarji Elektre.
Prvi poraz Celjanov
Vsega je enkrat konec. Tudi sijajnega niza zmag rokometašev Pivovarne Laško, ki so do 21.kola izgubili le eno samo točko. V soboto so v velenjski Rdeči dvorani naleteli na razpoložene domače igralce, ki so pred približno 1.000 glcdalci po sijajni igri zadali prvi poraz gostom v letošnjem prvenstvu. Velenjčani so zlasti sijajno igrali v obrambi, saj se odlični gostujoči strelci sploh niso mogli razigrati. V prvem delu je bila igra več ali manj enakovredna, sredi drugega polčasa pa so si domači po nekaj zaporednih odličnih obrambah vratarja Vajdla zagotovili prednost štirih zadetkov in zmaga z. 20:17 je bila zagotovljena. V zadnjem kolu pred končnico prvenstva se bodo Velenjčani v svoji dvorani srečali z ekipo Andor Jadran, le zmaga pa jim zagotavlja drugo mesto, na katerem je sedaj s točko prednosti prav njihov naslednji nasprotnik.
Po tekmi sta rekla:
Miro Požun, trener Gorenja:
"Zmage smo zelo veseli, še zlasti, ker je to prvi poraz drž.avnih prvakov. Igralci so igrali resnično odlično, imeli tudi veliko priložnosti, veliko tak-oimenovanih čistih žog pa so ob tem še zastreljali, sicer bibila zmaga še prepričljivejša. Menim, daje srečanje odločila večja požrtvovalnost mojih igralcev, tudi kanček športne sreče. Celjani so vedno navajeni le voditi in premagovati nasprotnika, ko pa smo na srtečanju mi povedli so očitno mal-oizgubili glavo in zaigrali slabše kot znajo. Zal pa s to zmago še ni konec prvenstva, ampak so odločilne tekme šele pred nami." Josip Šojat, trener Pivovarne Laško: "Tukaj nas je sprejel prekrasen ambient, žal pa mi nismo bili na tej ravni. Domači igralci so igrali zelo borbeno, predvsem pa disciplinirano. Zelo sem razočaran nad našo igro. Sploh ne vem, kaj seje dogajalo z igralci. Ne morem razumeti, da so naši ključni igralci zgrešili toliko čistih žog. Čestitam Velenjčanom za zmago in želim jim, da bi osvojili drugo mesto." _■ VOS
Niso imele kaj izgubiti
V	sobotnem devetem kolu so si rokometašice Velenja priigrale sedmo zmago v tekmi, ki ni o ničemer odločala, zmagale so s 26:23. Domače so si že kolo pred tem zagotovile vrnitev v boljšo modro skupino. Ves čas srečanja so bile boljše. Čeprav je bila vmes dalj časa zaradi poškodbe z igrišča Odrova, jim gostje vseeno niso bile dorasle. V zadnji tekmi bodo gostovale v Novem Mestu.
Uspešne Žalčanke
V	9. predzadnjem kolu so rokometašice Žalca doma zabeležile pomembno zmago za obstanek v slovenski rokometni ligi - bele skupine, ko so doma premagale ekipo Izole 26:22 (13:9). Srečanje so gostiteljice pričele precej agresivno in v 14. minuti povedle kar 8:1. Ko je vse kazalo na katastrofo Izolčank so se le te zbrale in s proti napadi do polčasa zmanjšale vodstvo domače ekipe na 13:9. Tudi drugi polčas je v prvih minutah pripadal domačinkam, nato pa so gostje iz Izole po odlični Tičičevi dosegle nekaj zadetkov in v 56. minuti je bil rezultat 22:20. V zadnjih minutah srečanja so
domačinke imele več moči in ob koncu zasluženo zmagale.
■	-er
"Rudarjem" se še ni odprlo
Kaj se dogaja z nogometaši Rudaija so se mnogi spraševali po nedeljskem srečanju z Izolo, v katerem so se morali zadovoljiti le s točko. Po dveh uvodnih • porazih, v katerih so skupaj prejeli pet zadetkov, so gledalci v nedeljo seveda pričakovali zanesljivo zmago. V prvem polčasu so igrali neodpustljivo slabo, brez prave požrtvovalnosti,gledalci niso videli nobene priložnosti, ki bi vsaj malo dišala po zadetku. Igralci Izole so bili v tem delu veliko boljši, tudi zasluženo povedli, večje število žog v svoji mreži paje preprečil vratar Čanic z odličnimi obrambami. V začetku drugega polčasa so Velenjčani zaigrali veliko bolj zavzeto. Očitno so se znebili pritiska nujnosti zmage, če lahko z njim opravičujemo slabo igro v prvem delu. Takoj na začetku so izenačili, to paje tudi vse. Točka doma paje skoraj tako malo kot poraz v gos-teh. Po tekmi trener domačih Drago Kostanjšek ni bil preveč zadovoljen. "Končno smo tudi mi dosegli zadetek, kar pomeni, da se nam je vendarle odprlo. Upamo, da je res tako in da bodo to igralci potrdili že v nedeljo v zanimivem derbiju v Celju s tamkajšnjim Publikumom." ■ vos
Tudi v Šmartnem polovičen uspeh
V drugem nastopu spomladanskega dela prvenstva so se morali tudi nogometaši ERE zadovoljiti z delitvijo točke (0:0). Podobno kot Velenjčani so bili tudi Šmarčani takorekoč brez priložnosti v prvem polčasu. V nadaljevanju so gostitelji zaigrali zelo zavzeto, vendar z brezglavimi napadi niso uspeli premagati zgoščene gostujoče obrambe. V naslednjem kolu bodo gostovali v Vevčah.
_■ JG
Savinjska Polzela v zeleni skupini
Košarkarji Savinjske Polzele so tudi tretjo tekmo proti ekipi Satexa Maribor dobili ter se tako uvrstili v zeleno skupino. Srečanje je spremljalo kakih tisoč obiskovalcev. Polzelani so pričeli tretje odločilno srečanje zelo agresivno in v 4. minuti povedli kar 13:0, polčas pa seje končal 61:25. Tudi v drugem delu so Polzelani igrali odlično in ob koncu zmagali kar 113:71, kar je tudi največja zmaga v prvenstvu. Zmago Sagadin, trener pol-zelskih košarkarjev, je po tekmi dejal: "Načrt, da se uvrstimo v zeleno skupino nam je uspel. Sedaj nas čaka še veliko dela. Treba bo zopet pričeti z načrtnim in kvalitetnim delom."
■	-er
Klavrno slovo Elektre
Košarkarji Elektre so se tudi teoretično poslovili od prve lige. V soboto so v Sežani doživeli .še tretji zaporedni poraz s Kraškim zidarjem. Kaj drugega tudi nihče ni pričakoval glede na dosedanje igre velenjsko-šoštanjske Elektre. Očitno so bili igralci na tekmi le ubogi statisti, ali pa še to ne, saj so tekmo izgubili kar za sramotnih 62 točk (129:67). Torej nečasten rekord in nečastno slovo Elektre.
Plaskan, Dovečer, Kostanjšek
Med odmorom sobotnega derbija med Gorenjem in Pivovarno Laško je bila krajša slovesnost. Na njej sta predsednik Športne zveze Velenje Bruno Zagode in član velenjskega izvršnega sveta zadolžen za družbene dejavnosti Peter Kovač podelila priznanja najboljšim na področju športa v Šaleški dolini za leto 1992.
Za športnico leta so izbrali Klavdijo Dovečer (judo klub) z obrazložitvijo: je državna mladinska prvakinja. Na republiškem tuirnirju je v kategoriji članic zasedla prvo mesto in drugo mesto kot mladinka. Na prvenstvu članic Slovenije paje bila odlična prva. Je tudi članica ženske državne reprezentance in nastopa tudi na mednarodnih turnirjih.
Za športnika Boruta PLASKANA (RK Gorenje):
V letu 1992 je kar šestkrat nastopil za državno rokometno reprezentanco, s svojo ekipo je lani osvojil 5.mesto v državni ligi.
Oba sta se tega priznanja seveda zelo razveselila. Borut Plaskan, kije že nekaj let najboljši velenjski rokometaš, pa še posebno. "To je bilo prvič, daje to lepo priznanje prejel tekmovalec kolektivnega športa," je povedal po podelitvi, hkrati paje dodal, daje to tudi priznanje rokometu.
Klavdija dovečer je povedala, da tega priznanja ni pričakovala in daje to zanjo veliko priznanje, še zlasti, ker so ženske v tem grobem in lepem športu bolj redke.
Športna zveza se je letos prvič izneverila tradiciji, saj je namesto najboljše ekipe izbrala najboljšega trenerja. Ta naslov sije za lani prislužil trener Rudarja Drago Kostanjšek, kije v minulem letu dosegel osmo mesto s svojo ekipo v prvi državni ligi, je trener v A in olimpijski reprezentanci Slovenije, priznanje pa so mu podelili predvsem za uspešno delo pri urjenju mladih igralcev v članski ekipi.	B-vos
Plavanje - uspeh nad pričakovanji
17 medalj Velenjčanom
Zimska plavalna sezona se bliža h koncu. Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Mariboru državno prvenstvo za pionirje in pionirke. Na prvenstvu je sodelovalo 13 klubov in 166 plavalcev, ki so v predtekmovanjih dosegli predpisane limite za sklepno tekmovanje. Uspeh naših 17 plavalcev je bil pričakovan, vendar pa so rezultati in uvrstitve presegli najbolj optimistična pričakovanja. V lanski sezoni (zimski in letni) so naši plavalci osvojili v vseh disciplinah in kategorijah skupno 18 medalj, letos - samo v Mariboru - pa že 17 medalj. Pomembno pri vsem tem paje tudi to, da so v Mariboru skoraj vsi plavalci zelo izboljšali svoje osebne rekorde. V končnem vrstnem redu klubov je Plavalni klub Velenje dosegel tretje mesto, pionirji pa so bili celo prvi. Oboje sta najboljša rezultata v devetnajstletnem delovanju kluba.
Rezultati iz Maribora: Štafeta pionirjev v postavi Jure Primožič, Jure Majhen, Mario Petras in Andraž Valcl je osvojila vse tri naslove državnih prvakov v disciplinah 4 krat 100 m mešano, 4 krat 100 m prosto in 4 krat 200 m prosto. Ajda Valcl je osvojila 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo, Andraž Valcl je osvojil 6 srebrnih in I bronasto medaljo. Jure Majhen in Jure Primožič sta vsak v svoji disciplini osvojila bronasti medalji.
Uvrstitve med najboljših deset: Pionirji: 100 m prosto: 3. Valcl 1:01.67, 5. Petras 1:04.30, 9. Primožič 1:05.18, 10. Majhen 1:05.60; 200 m prosto: 2. Valcl 2:15.21, 7. Petras 2:19.78, 8. Primožič 2:20.52, 10. Majcen 2:21.04; 400 m prosto: 2. Valcl 4:46.63, 6. Primožič 4:55.56, 7. Petras 4:56.03; 1500 m prosto: 3. Primožič 19:04.03, 5. Valcl 19:05.58; 100 m hrbtno: 2. Valcl 1:10.45; 200 m hrbtno: 2. Valcl 2:39.11, 10. Petras 2:42.93; 100 m delfin: 2. Valcl 1:11.01, 6. Majhen 1:15.15; 200 m delfin: 2. Valcl 2:38.07; 100 m prsno: 5. Majhen 1:21.89; 200 m prsno: 3. Majhen 2:52.55,9. Mehmedovič 3:00.03; 200 m mešano: 6. Majhen 2:40.54; štafeta 4 krat 100 m mešano: I. Velenje 4:54.86; štafeta 4 krat 100 m prosto: 1. Velenje 4:18.55; štafeta 4 krat 200 m prosto: 1. Velenje 9:21.39 Pionirke: 100 m prosto: 2. Valcl 1:06.36; 200 m prosto: 4. Valcl 2:24.66, 10. Udovičič 2:32.12; 800 m prosto: 6. Valcl 10:34.51; 100 m hrbtno: I. Valcl 1:12.99; 200 m hrbtno: 1. Valcl 2:39.11; 100 m delfin: 7. Udovičič 1:21.17; 100 m prosto: 7. Udovičič 1:28.64; 200 m prsno: 7. Udovičič 3:09.68; 200 m mešano: 2. Valcl 2:43.31,9. Udovičič 2:50.47; 400 m mešano: 3. Valcl 5:46; štafeta 4 krat 100 m prosto: 6. Velenje 4:51.54; štafeta 4 krat 200 m prosto: 6. Velenje 10:34.54 (Valcl, Sladič, Petras, Udovičič).
Dobro delo trenerke Natalije SZABO (še zlasti načrtovanje forme), redni treningi plavalcev, njihovi zgledni medsebojni odnosi, kolektivna pripadnost, posredna in neposredna pomoč staršev, ...so pripomogli k odličnim uvrstitvam naših plavalcev. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam doslej pomagali, še posebej podjetju GORENJE SERVIS in našemu nekdanjemu plavalcu Matjažu GABERŠKU,
za podaijeno veliko trening uro in štoparice.
Vsem plavalcem in trenerki iskreno čestitamo za dosežene rezultate.
■ Marko Primožič
Polzela - Veselje ob koncu srečanja Je bilo nepopisno.
Gorcnje:Pivovarna Laško 20:17 (11:10)
GORENJE:Stropnik, Krejan 2, Ocvirk 3, German, Ojsteršek, Plaskan 5, Redžebašič, Rozman 7, Tome 3, Oštir, Cvetko, Vajdl.
PIVOVARNA LAŠKO: Strašek, Šafarič 2, Begovič, Šerbec 4, Ocvirk 2, Franc 2, Jeršič 2, Čater, Pungartnik, Tomšič 1, Leve 4, Lapajne.
ŽRK Velenje:Primož 26:23 (11:7)
ŽRK VELENJE: Lakič, Ferfolja 1, Hudej 11, Krajnc, Topic 4, Katic I, Oder 4, Fale 5, Ibralič, Kurmanšek, Gradnik, Matic.
Kraški zidar:Elektra 129:67 (51:31)
ELEKTRA: Plešej 14, Lipnik 11, Bogataj 12, Rizman 20, Mrzel 6, Tajnik 4.
Rudar:Belvedur Izola 1.1 (0:1)
STRELCA: 0:1 - Čuček (32), 1:1- Cvikl (48).
RUDAR: Čanic', S.Javornik, Bulajic, Doler, Oblak, Omerovic (Arlič), J.Javornik (Muslimovid), Karič, Spasojcvič, Cvikl, Polovšak.
ERA Šmartno:Dravograd 0:0
ERA ŠMARTNO: Magrič, Rudnik (Štefanič), Fajdiga, Brajdic, Irman, Ma-glica, Laznik (Žurej), Mašič, Malus, Druškovič, Novak.
Častniki so smučali
gs g ss » » -ss iss®®®®!® m m®
Velenjčani najboljši
Na Golteh je bila v soboto prava pomlad. Močno sonce je znova načenjalo še preostali sneg, vseeno pa so prizadevni organizatorji vendarle izvedli 2. državno prvenstvo častnikov Slovenije v smučanju in streljanju. Nastopilo je kar 23 ekip, oziroma 69. tekmovalcev. Precejšnje zanimanje je vzbudila tudi ekipa vojakov Un-profotja, ki so bili na Golteh na oddihu in so se prav v tem času naučili tudi smučati. Sicer pa - važno je sodelovati. Na Golte so prišli tudi mnogi gostje iz državnega, političnega in vojaškega življenja. Med njimi sta bila tudi predsednik Zveze častnikov Slovenije Edvard Pavčič in predstavnik (državni skretar) Ministrstva za obrambo Slovenije Albin Gutman. Edvard Pavčič je pohvalil prireditelje za skrbno izvedeno tekmovanje. Prvenstvo so pripravili Občinski odbor Zveze častnikov Velenje, Območni štab TO Velenje, SK Velenje in RTC Golte pod pokroviteljstvom Zveze častnikov Slovenije, Ministrstva za obrambo ter RŠTO Slovenije. Vsaka ekipa je morala opraviti smuk vožnjo in streljati. Zaradi pomanjkanja snega je smuk vozil le en član ekipe, streljali pa so seveda vsi. Najboljša je bila ekipa 89.0ŠT0 Velenje v sestavi Aleš Ževart, Bojan Silovšek in Andrej Cirar, Ževart paje bil najboljši tudi med posamezniki.
Rezultati: I.Velenje (89.0ŠT0), 2.ZŠ Kamnik, 3.Gorenjska 3 (PŠTO), 4.Gorenjska 2 (PŠTO), 5.Kranj 3 (PŠTO), 8.ZČ Slovenj Gradec, 11.Celje 2 (8.PŠTO), I4.ZČ Mozirje, I8.ZČ Velenje 2 itd.
Najboljši so prejeli priznanja ZČ in RŠTO Sloevenije, poleg tega pa so organizatorji poskrbeli, da so vsi tekmovalci prejeli tudi praktične nagrade. Te so prispevale posamezniki in podjetja velenjske in mozirske občine. Prav tako so nagradili tudi najstarejšo (Avberšek, Gaber, R.Ževart - ZČ Velenje) in najmlajšo (Brunec, Oštir, Muser - 8.PŠTO Celje) ekipo.	■ S.Vovk
Po katerih kriterijih ste izbirali?
V decembru '92 je Atletski klub poslal predloge za športnika leta. Moji rezultati in uvrstitve v preteklem letu so sledeče: državna prvakinja v kategoriji mlajših mladink v krosu, državna prvakinja za ml. mladinke v teku na 600 m, državna prvakinja za starejše mladinke na 800 m in 1500 m, vice prvakinja za članice v teku na 800 in 1500 m, pokalna članska zmagovalka v teku na 1500 m, članica državne reprezentance Slovenije v kategorijah (članic, mladink), članica štafete 4 x 400 na ekipnem EVROPSKEM PRVENSTVU za st. mladinke v Torinu (4. mesto), 4. uvrščena na ekipnem EVROPSKEM PRVENSTVU za starejše mladinke v teku na 800 m. Nastopilo je 14 držav iz Evrope. Pričakovala sem, da bo v izboru za športnico Velenja moja konkurenca katera od igralk tenisa ali rokometa, sedaj paje "strokovna" komisija izbrala judoistko KLAVDIJO DOVEČER. Nikakor ni moj namen podcenjevati juda kot športne panoge, za ženski judo paje v Sloveniji redko kdo slišal. Prav neverjetno je, da smo v Velenju uspešni v panogah, kjer je konkurenca izredno skromna, (ribolov na suhem, kotalkanje, deskanje, ženski judo...). Pokažimo že enkrat, da-smo sposobni doseči dobre rezultate tudi v bazičnih športih -atletiki, plavanju, športni gimnastiki. Želela bi, da bi komisija, kije naredila dokončni izbor, padala strokovno obrazložitev za svojo odločitev.
■ Jolanda Steblovnik
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani!
IMATE TUDI VI KAKŠNE SKRITE ŽELJE, KI JIH ZARADI TRENUTNIH FINANČNIH TEŽA V NE MORETE URESNIČITI?
PRI TEM VAM LAHKO POMAGA LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. S SVOJO KREDITNO PONUDBO
Kratkoročne in dolgoročne gotovinske kredite lahko najamete za dobo od 3 do 36 mesecev, višina kredita pa je odvisna od kreditne sposobnosti vas in vaših družinskih članov. Realna obrestna mera za kredite z odplačevanjem do 12 mesecev je 18 % letno, od 12 do 24 mesecev 20 % letno, za kredite na 36 mesecev pa 22 % letno. Za kredite z odplačilno dobo 36 mesecev morate vezati sredstva v višini 10 % od zneska kredita. Vaša sredstva se obrestujejo po 15 % letni realni obrestni meri. Vsi krediti in vaš depozit se revalorizirajo.
Če je naša ponudba za vas dovolj zanimiva, se oglasite pri naši banki, v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva v ekspozituri Šaleška in ekspozituri Mozirje, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije.
Kegljanje
« is s m % s «
Zmaga za slovo
Šoštanjski kegljači so v zadnjem srečanju v tem prvenstvu pred svojimi navijači po hudem boju premagali Bratstvo iz Hrastnika s 5:3, čeprav so gostje presenetljivo povedli že s 3:1. Kolo pred koncem so za Radensko, Konstruktorjem in Rudnikom na 4.mestu, v zadnjem kolu pa se bodo v Mariboru srečali s Konstruktorjem.
Šoštanj: L.Fidej 848 (I), Sotler 811 (0), Hasičič 807 (0), S.Fidej 803 (0), Kramer 830 (I), Križovnik 828 (I).
m-L.F.
Namiznoteniške novice
38 S8 SS
Na polfinalu državnega prvenstva za učence osnovnih šol v Petrovčah se
je kar 7 velenjskih igralcev, vsi so seveda člani ERE Tempo, uvrstilo med najboljše in si s tem priborilo pravico nastopa na finalnem turnirju, ki bo 1.aprila v Tržiču.
Končano je tekmovanje v 3.državni ligi, v kateri so mnladi velenjski igralci osvojili 4.mesto, kar bo verjetno omogočilo kvalifikacije za 2.ligo. V ligi se je posebej izkazal še mladinec Tadej Vodušek, ki je bil z razmerjem zmag in porazov 24:6 med najuspešnejšimi v ligi.
m-A.v.
Tenis
« «■! « m
Urša v
četrtfinalu članic
Pretekli teden je bilo v Rogaški Slatini državno dvoransko prvenstvo za člane in članeice, ki je štelo tudi za
letošnjo serijo "Boss Open". Pri fantih sta se Apšner in Dovšak preko kvalifikacij uvrstila na glavni turnir, žal pa oba izgubila v 1 .kolu. Smolo z žrebom je imel Topčič, ki se je že v 1 .kolu srečal s tretjim nosilcem Tru-pejem in izgubil z 2.6, 2.6.
Mikaven je bil turnir deklet, saj je nastopilo tudi vseh pet igralk, ki so že uvrščene na svetovno lestvico. Dun-ja Bibianko je morala že v prvem kolu priznati premoč tretje nosilke Lušničeve, Urša Radanovič pa je v prvih dveh kolih zanesljivo zmagala, v četrtfinalu pa izgubila z drugo nosilko Križanovo.
Črešnik finalist
Na odprtem prvenstvu za dečke do 14 let v Portorožu je lep uspeh dosegel Matej Črešnik, ki seje v zase višji kategoriji uvrstil v finale, tam pa z 2.6,2:6 izgubilz Berendijašem iz Maribora.
Squash osvaja (tudi) Velenjčane
Petra Vihar na evropsko prvenstvo
Občinska liga "93"
Šaleški teniški klub sporoča, da se bodo kvalifikacije za vstop v 2.občinsko ligo pričele 5.aprila ob 15.uri. Ekipe se lahko prijavijo pred pričetkom žrebanja.
M-A.Benetek
Squash
V	I .državni ligi so ekipe odigrale drugo kolo. Velenjčani so na svojem igrišču gostili ekipo Vojnika. Fantje so po zagrizenem boju izgubili z 2:3, dekleta pa so zanesljivo zmagala s 3:0. Nastopili so Goleš, Vihar, Knez, Podpečan in Puklič pri fantih in Vi-harjeva, Gaberškova in Tamšetova pri dekletih.
Pozivnega turnirja v Veržeju seje udeležilo 6 tekmovalcev velenjskega Squash kluba. Vsi so se uvrstili v drugo kolo, petra Vihar pa je zmagala v polfinalu, v finalu pa izgubila z državno prvakinjo.
Šahovske novice
Od 19. do 21. marca je bilo v Radovljici državno prvenstvo za dečke in deklice. Odigrali so devet krogov po švicarskem sistemu. Pri dečkih je dosegel imeniten uspeh Aleksander Dimič z OŠ Anton Aškerc, saj je izmed 48 nastopajočih zbral 6 točk in osvojil 8. mesto. Pri dekletih je nastopilo 46 tekmovalk, odlično pa so se odrezale deklice 7 OŠ Ravne pri Šoštanju. Uvrstitve: !4.Katja Mesa-rič 5, 16.Mateja Potočnik 5, 22.Petra Hudournik 4.5.
V	četrtek, 18. marca, se je zbralo na tedenskem hitropoteznem turnirju samo 18 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1.Marjan Črepan 12.5, 2,Milan Matko 9, 3.Andrej Novak 9, 4.Aleš Kopač 8, S.Andrej Krnjavšek 7.5 itd.
■ Andrej Novak
Skupaj z Našim časom izbiram
NAJ športnico, NAJ športnika
občine Velenje
V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški.
Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca.
__________FL
I
KUPON
ŠPORTNICA TEDNA:. ŠPORTNIK TEDNA:.... Vaši podatki:
Ime in Priimek:..............
Točen naslov:..................
d.o.o
Vrnjačke Banje 6, -
tel. 063/ 850-182,855-900 int.132,
fax.063 / 853 - 455
(skladišče v prostorih Interevrope)
Gostici, podjetniki, obrtniki in potrošniki pozor!
Ugodna ponudba za vas:
kivi	kg	95sit
mandarine	kg	95 sit
slive	kg	120sit
krompir	kg	28 sit
čebula	kg	35 sit
solata endivija kg	85 sit
banane kg	100sit
pomaranče kg	55sit
fižol kg	125 sit in še mnogo več...
Vljudno vabljeni!
TERMO S H OP
</)
•5 i O '

SUPER CENIK	
♦ kotli na olje litoželezni SI ME 25 KW	43.450.00 SIT
35 KW	49.773.00 SIT
40 KW	56.100.00 SIT
♦ cisterne za olje 10001	18.700.00 SIT
15001	25.300.00 SIT
'20001	31.900.00 SIT
♦ oljne garniture	5.660.91 SIT
♦ oljni gorilci MIN0R4 19-40KVV	38.280.00 SIT
♦ oljni gorilciLI BELA 01 K	50.500.00 SIT
♦ expanzijska posoda ZILMET 251	2.372.70 SIT
351	3.247.30 SIT
♦ termostat sobni navadni	1.572.70 SIT
♦ ventil radiatorski 1/2"	925.45 SIT
♦ ventil radiatorski zaporni 3/8"	530.90 SIT
♦ cevi črne	93.64 SIT/kg
♦ cevi pocinkane	109.09 SIT/kg
♦ cevi bakrene plastificirane 010	174,00 SIT/m
♦ armature iz uvoza za tuš-kad	7.283,50 SIT
za umivalnik	6.116,40 SIT
♦ toplotne črpalke tip voda-voda že od 259.000 SIT dalje	
Cene so brez davka,	
v primeru naše montaže samo 3% davek,	
sicer pa 10 %.	
NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE
Med najmlajše klube v Šaleški dolini nedvomno sodi Squask klub Velenje. Uradno jc zaživel lanskega oktobra, pobudniki za njegovo "spočetje" pa so to vse bolj priljubljeno igro pričeli igrati v Ljubljani in sosednji Avstriji.
Pri Aleksandru Viharju so zgradili igrišče in že kar na začetku je žogico pričelo udarjati kakšnih 40 zagnanih rekreativcev, ki s tem seveda ne mislijo kar tako prenehati. Ob njih ima klub danes registriranih igralcev, ki tekmujejo v državni ligi. Res so med sedmimi ekipami trenutno na repu lestvice, že za prihodnjo tekmovalno sezono pa načrtujejo prodor v sredino in naprej. Ostali klubi so namreč v znatni prednosti; delujejo že dalj časa, so bolje organizirani in imajo večinoma profesionalne trenerje, kar je velika "velenjska" želja.
Največji up velenjskega kluba in nemara tudi slovenskega squasha je Petra Vihar, ki jo prihodnji mesec čaka
evropsko mladinsko prvenstvo na Danskem, kar bo zelo zahteven krst.
Petra obiskuje 7. razred na OŠ Bratov Mravljakov in je trenutno med najboljšimi slovneskimi igralkami.
Državno prvenstvo bo sicer šele pomladi, je pa Petra na slovenski jako-stni lestvici na 3. mestu, pred njo sta le dve več kot dvakrat starejši igralki.
sama jih šteje le 13 in pol.
"Seveda nimam nobenih izkušenj z večjih tekmovanj, kar bo ob moji mladosti dodatna oteževalna okoliščina, na mladinskem prvenstvu namreč nastopajo igralci do 19 let. Iz Slovenije greva na Dansko le dva igralca. Ob meni bo še Klemen Gutman iz Novega Mesta, ki je le leto starejši od mene. Na Danskem bova od 5. do 12. aprila, sicer pa se bova borila po vseh svojih močeh. Redno treniram vsak drugi dan po dve uri poleg tega skrbim še za telesno pripravljenost, pred evropskim prvenstvom pa treniramo še posebej naporno pod vodstvom in napotkih angleškega trenerja. Precej težav je bilo s sredstvi, ki jih večino nosi klub, svoj delež pa bodo ob zvezi prispevali še sponzorji. Sama lahko zagotovim le to, da se bom zagrizeno botila."
u -jp, VOS
HCM
OPREMA
LARA
Najnižje možne cene oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji!
© 15% popust ob gotovinskem plačilu © trimesečno obročno odplačilo brez popusta © petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
IRIS
enotah
OPREME
V lastnih prodajnih
SLOVENJ GRADEC
Stori trg 304, tel.: (0602) 44 185,41 144
NOVO MESTO
Regerike košenice 65a, tel.: (068) 21 674
Policijska
postaja
Velenje
8S « B 88 m s «
Neznanec poškodoval Mercedes
Za okoli 60 tisočakov škode je neznanec povzročil Zdravku Š., iz Šentjurja. Poškodoval mu je vclrobransko steklo in vzvratno ogledalo na osebnem avtomobilu Marcedes, parkiranem na Rudarski cesti v Velenju.
"Močno" priporočilo ni zaleglo
21 letni Nermin P. je ponedeljkov večer, 15. marca, preživljal s prijatelji v lokalu Čuk v Starem Velenju. Pri točilni mizi je razbil kozarec in natakarica mu jc svetovala, da zapusti lokal. Nekaj podobnega mu je "močno" priporočal tudi eden od gostov, Florjan K., 34 let iz Šoštanja. Nermin je z njim želel priporočilo preanalizirati pred lokalom. Ker Florjan ni bil za analizo, gaje Nermin prijel za ovratnik in ga hotel zvleči ven. Končalo seje tako, da je Florjan prijel kozarec, ga razbil in z njim porezal Nermina, ki je moral po zdravniško pomoč v Zdravstveni dom v Velenju. Oba čaka sodnik za prekrške, za Florjana pa bodo policisti napisali tudi ovadbo tožilcu zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
Tatove privablj'a tudi perilo!
Po naših izkušnjah, je to nekaj novejšega. Tudi perilo kradejo, zadovoljijo se z nezlikanim, pravkar opranim in celo snamejo ga! V noči iz 15. na 16. marec je neznanec iz sušilnice perila na Starem trgu 26, odtujil ženski plašč in nekaj otroških oblačil. Ireno S., 33 let je oškodoval za ^koli 15 tisočakov. V noči na 19. marec pa se je nekaj podobnega pripetilo Eriki D., 26 let iz Lokov-ice. Neznanec ji je z vrvice za obešanje perila odnesel posteljno perilo in jo oškodoval za 8 tisočakov.
Ob gorsko kolo
Noč ima svojo moč in imela jo je tudi tista iz 19. na 20. marec. Dejan Z., 18 let, iz Škal je v njej ostal brez pravega bogastva, gorskega kolesa vrednega 40 tisoč tolarjev. Neznanec mu gaje odpeljal izpred Rdeče dvorane.
Pretekli teden trije požari
Dolgotrajna suša in spomladn-ska dela na travnikih, sta kot nalašč za kakšen požar. Opozorila, daje kurjenje rastlinskih in gozdnih odpadkov prepovedano, niso zalegla povsod. K sreči pa v treh požarih minuli teden v Velenju vsaj velika materialna škoda ni nastala. V četrtek 18. marca, je gorelo nad smučiščem v Šaleku, kjer so zažigali pograbljeno travo. Škode ni bilo. Istega večera je gorelo v bližini kmetije Klančnik v Lazah. Zgorel je manjši kup drv in desk, ker so v neposredni bližini kurili odpadke s travnika. V nedeljo, 21. marca, pa je malo
po 15. uri, spet gorelo nad smučiščem v Šaleku. Tokrat so se igrali otroci, požar seje razširil na podrast v gozdu. Gasilci so požar hitro pogasili, škode tudi v tem primeru, k sreči, ni bilo.
Pretep in rop na Vodnikovi?
V soboto, 20. marca, 40 minut čez polnoč, je prišel na velenjsko Policijsko postajo 40 letni Ivan N. iz Velenja. Povedal je, da so ga na Vodnikovi cesti pretepli in oropali trije neznanci, ki naj bi jih pred tem srečal pred Stiskamo in potem povabil na kavo. Vzeli naj bi mu denarnico s 100 DEM. Ivan N. neznancev ni znal opisati, niti ni vedel povedati, kje natanko na Vodnikovi naj bi se pretep in rop izvršil, zato policisti obvestila šc
zbirajo.
V soboto izginil Fiat Ducato
Pred tednom dni smo pisali, da je neznanec iz središča Velenja odpeljal neznano kam rdeči Renault 5. V soboto, 20. marca, pa je izginil iz območja Velenja še en avtomobil. Okoli 4. ure zjutraj, se je s kombiniranim vozilom znamke Fiat Ducato, reg. številke CE J6 - 369, bele barve, do hiše na Partizanski 63 v Pesju pripeljal 29 letni Marjan P. izTopolšice. Avto je zaklenil in s prijateljem odpotoval v Nemčijo. Ko seje okoli 22.30 vrnil, je ugotovil, da njegovega vozila ni več. Če bi kdo o tem avtomobilu, vrednem milijon in 200 tisoč tolarjev kaj vedel, naj o tem obvesti policijo.
Aleš iz Šaleka je bil hudo hud
18 - letni Aleš J. iz Šaleka je bil v noči iz sobote na nedeljo hudo hud. Zaradi tistega, kar je tistikrat počel, bo moral pred sodnika za prekrške, pa še ovaden bo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Sandi A., 20 let, iz Gaberk seje s svojim osebnim avtomobilom peljal ob pol dveh zjutraj skozi Salek. Dohitel je skupino mlajših oseb in nekdo od njih mu je z vinom polil avto. Sandi je ustavil, da bi se z njimi pogovoril, vendar so se namesto pogovora pričeli prerekati in prerivati, Aleš pa mu je pri tem v glavo vrgel steklenico in ga lahko telesno poškodoval. Medtem, ko se je Sandi mudil na policijski postaji, je Aleš v Šaleku pretepel še Mensada B. iz Velenja, ki seje skozi Šalek vračal domov.
Steklenica v avtobus
Pozno popoldne, v soboto 20. marca, ura je bila približno 17. in 30 minut, je Silvo B., 40 let iz Velenja vozil Izletnikov avtobus mimo bistroja na Špeglovi 47 v Pesju. Gotovo ni pričakoval, da se mu lahko zgodi tudi kaj takšnega kot se je. Neznanec mu je vrgel v šipo avtobusa steklenico in s tem napravil za okoli 15 tisoč tolarjev škode.
Ni bil kriv Yugo ampak padec
V soboto zjutraj so policiste klicali iz dežurne ambulante ve-
lenjskega zdravstvenega doma in jim povedali, da se pri njih nahaja hudo poškodovan 17 letni Robi B. iz Velikega vrha, ki se je poškoodval v prometni nezgodi. Policistom je povedal, da se je prejšnji večer, okoli 23 ure, peljal skozi Polzelo, kjer gaje dohitel neznani voznik osebnega avtomobila Yugo rdeče barve, trčil vanj in ga zbil po cestišču. Policisti vzamejo vsako nesrečo hudo zares in tudi to so. Vendar ni bilo čisto tako, kot je opisal nezgodo Robi. Ta seje s svojim kolesom z motorjem peljal tistikrat tik za prijatelji, v trenutku nepazljivosti, pa se je preveč približal pred seboj vozečemu, sunkovito zavrl, padel in se pri tem hudo poškodoval.
Nesreča v križišču Šaleške in Foitove
V sredo, 17. marca, ob 20.30 seje na križišču Šaleške in Foitove pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi poškodovali. Milan Matič, 35 let, iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja in v križišču zavijal levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal Nedelj-ko Maksimovič, 34 let iz Velenja. Matič naj bi mu pri tem zaprl pot, vozili sta trčili, pri čemer sta se voznik Maksimovič in sopotnik Radivoj Mičič, 32 let iz Hrastov-ca poškodvala. Prepeljali soju v Slovenjegraško bolnišnico.
Na obeh vozilih je nastalo za okoli 450 tisoč tolarjev škode, več kot 60 tisoč pa tudi na semaforju.
Voznik ni bil za posredovanje policistov
Nekaj po 19. uri, v soboto, 20. marca, je 38 letni Ivan G. iz Velenja zaradi neprimerne hitrosti trčil v drevo ob lokalni cesti v Šembricu, pri čemer je njegovo vozilo obrnilo na bok. Policisti, ki so bili o nezgodi obveščeni, so pri vozniku zaradi suma, daje vozil pod vplivom alkohola, želeli opraviti preizkus z alkoskopom in potem še strokovni pregled, vendar je voznik oboje odklonil. Prav nič ni bil zadovoljen, da sta bila policista tam, kjer sta bila, zato ju je od tam podil in hotel z njima tudi fizično obračunati. Policisti so uporabili fizično silo in sredstva za vklepanje. Zoper njega pa bodo predlagali postopek pri sodniku za prekrške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, nedostojnega vedenja do pooblaščenih uradnih oseb, ovadili pa ga bodo tudi tožilstvu zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Policijska postaja Mozirje
8!®!IS!SiSiS8l»*»»*8fj8«®
Vse več udeležencev prometnih nezgod motoristov
Tudi mozirski policisti ugotavljajo, da se z lepimi dnevi, ki so prišli v deželo pretekli teden, veča tudi število prometnih nezgod v katerih so udeleženi kolesarji in vozniki koles z motorjem. V petek, 19. marca seje v Spodnji Rečici pri gostilni Markelj najver-
Iz sodnih klopi
• •»•••anali«
Zaradi bega pred policistom na sodišče
Prvi dan novembra leta 1991 si bo gotovo zapomnil 21 letni Karel Z. iz Nazarij, ki se je sredi dneva z očetovim avtomobilom vozil iz Pesja proti soteski v Velenju. Na Gorenjskem klancu, v bližini gostilne "Na klancu" ni upošteval znakov policista, ki ga je hotel ustaviti, ampak se je peljal naprej.
Policist pa za njim. Ubežnik je nekajkrat zapeljal na levi vozni pas in tako hotel policistu preprečiti, da ga prehiti. Ko mu je le uspelo, pa je mladenič zapeljal vzvratno nazaj proti Moziiju in na travnik, kjer ga policist ni mogel spremljati.
Zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po členu 223/in. in I. KZ RS so ga na velenjski enoti
Temeljnega sodišča Celje obsodili pogojno na pet mesecev zapora. Če v preizkusni dobi dveh let ne naredi novega kaznivega dejanja, mu ne bo treba v zapor. Karel Z. je na sodišču dejanje priznal, povedal pa, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, ki ga takrat še ni imel in je zaradi tega hotel ubežati policistu.
M-mkp
jetneje zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, 45 letnega Jožeta B. iz Varpolja, pripetila prometna nezgoda, v kateri se je poškodoval voznik kolesa z motorjem, 19 letni Igor B.. iz Andraža.
Dan kasneje, 20. marca, ob 1.10, pa je v Lepi njivi, po sredini vozišča hodil pešec Franc M., 54 let, iz Lepe njive. Zadel ga je voznik kolesa z motorjem Robert S., 18 let, iz Radegunde. K sreči pešec v nezgodi ni utrpel poškodb.
Tudi naslednji dan je bil v prometni nezgodi udeležen voznik kolesa z motorjem. V Lju-biji je v križišču stal voznik kolesa z motorjem Aleksander Ž., 26 let iz Mozirja, vanj pa seje zaletel voznik osebnega avtomobila Ivan K., 32 let iz Mozirja.
V ponedeljek so nadlegovali Helene
V dve kršitvi javnega miru v občini Mozirje imata dve skupni točki: obe sta se primerili 15. v marcu in pri obeh so nadlegovali Helene. V Nazarjah bo zaradi tega moral k sodniku za prekrške Jože Š., 37 let, ki so ga policisti tudi pridržali v za to namenjenem prostoru v Velenju, iz Radegunde pa bo pred sodnike za prekrške stopil 36. letni Jože M.
Polivanje z vodo je prekršek
Kakšna je bila voda, s katero je Jure Š., iz Mozirja polival svojega očeta Janeza Š., 65 let, iz Mozirja, preteklo sredo ob 6.50 zjutraj, bosta razložila sodniku za prekrške. Vsekakor bosta tja šla oba, ker imata pri tem vsak svoj delež.
Prišel k njemu in ga udaril
Marsikaj se dogaja. Tudi to, kar seje zgodilo 18 letnemu Jani-ju B. iz Nazarij. K njemu je prišel Ivan B., 65 let iz Nazarij in ga udaril. Policisti ga bodo napotili k sodniku za prekrške.
Do motornih žag s krajo
Sreda, 17. marca, Antonu P., 35 let iz Krnice, ni prinesla nič dobrega. V času od 11. pa do 12. ure opoldne, mu je neznanec iz osebnega avtomobila odtujil dve motorni žagi. Tako policiste kot lastnika zanima, kje in kaj pa še kdaj bo žagal z njima.
Policijska postaja Žalec
»»»»»»»»g*« »a
Padla po stopnicah
V nedeljo, 14. marca zvečer, je bila pod stopnicami pred hišo najdena hudo ranjena 44-letna Danica B. iz Studenc pri Žalcu, kaže, daje pri vzepnjanju po stopnicah padla in z glavo udarila ob beton, pri čemer ji je počila lobanja. V kritičnem stanju sojo prepeljali v celjskjbolnišnico.
Ne kurite v naravi!
Številni požari v tem tednu niso samo posledica suše, ampak predvsem človeške neprevidnosti in trmastega kurjenja podrasti, kljub nenehnim opozorilom. Tako je v ponedeljek, 15. marca, Franc Dolar iz Stopnika pri Vranskem požigal podrast na svojem travniku, pri čemer se je ogenj razširil 50 metrov v gozd. Gasilci so požar Iokalizirali in pogasili. Naslednji dan opoldne je iz istega vzroka zagorel gozd v Dobričju pod Goro Oljko, v četrtek pa seje travniški požar razširil na 2 ha gozda v Matkah. Ogenj je zanetil Edvard Karnovšek iz Šempetra.
Napad na policista
Nekaj po eni uri zjutraj je v torek, 16. marca, patrulja PP Žalec ustavljala voznika Martina Horjaka, starega 34 let iz Laške vasi pri Štorah. Voznik na znak ni
Policija svetuje
Preprečite vlome v osebna vozila!
V zadnjem času smo na območju velenjske, podobno kot na območju drugih občin celjske regije, obravnavali več kaznivih dejanj v zvezi z motornimi vozili: tatvine avtomobilov, vlomi vanje, tatvine delov motornih vozil, številna poškodovanja, goljufije pri najetju, prodaja ukradenih vozil...To so razlogi, zaradi katerih bi vas radi, če ste lastnik ali uporabnik vozila opozorili, kako lahko preprečite ali zmanjšate posledice tovrstnih premoženjskih deliktov.
Izkušnje kažejo, da lahko s pravilnim ravnanjem in z relativno majhnimi stroški, občutno zmanjšate možnosti storilcem kaznivih dejanj.
Ne parkirajte na slabo razsvetljenih ulicah ali parkirnih prostorih. Storilci izbirajo predvsem takšna mesta!
Ko zapuščate vozilo, pomislite na vse zaščitne možnosti.
Izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da ključavnica zaskoči, zaprite vsa okna in vrata, zaklenite vozilo, pri tem pa ne pozabite tudi na prtljažnik. Priložnost naredi tatu, kar potrjujejo podatki o skupini storilcev, ki niso vlamljali v vozila, ampak so izvrševali tatvine le iz odklenjenih vozil. To, da vozilo ni zaklenjeno, storilcem znatno olajša delo.
Ko odhajate od vozila, še enkrat poglejte in preverite, če so vse ključavnice zaklenjene in okna do konca zaprta.
Torbic, kovčkov, plaščev, krznenih izdelkov in drugih vrednejših predmetov ne puščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih na avtomobilu. Prtljažnik je varnejši. Vidni predmeti so vaba za tatove. Med obravnavanimi primeri vlomov je bil tudi tak, ko je vlomilec razbil vetrobransko steklo, daje s police odtujil denarnico, v kateri je bilo le 500 tolarjev! Lastnik vozila bi lahko vlom preprečil, če bi denarnico spravil v predal ali jo vzel s seboj.Zato s svojim ravnanjem nikar ne vabite storilca, da vlomi v vozilo!
Adil Huselja
ustavil, tudi ne pri ustavljanju pri avtobusni postaji v Žalcu. Šele pri hotelu sta lahko policista začela z njim uradni postopek, pri čemer seje Horjak močno razburil, brcnil policista Janeza Gomilarja v levo nogo in ga prijel okoli pasu. V nastali konflikt seje vmešal policist Mitja Miklavžič, ki je s strokovnim prijemom upornega voznika zrušil na tla, pri čemer je ta potegnil iz žepa suknjiča avtomatski nož. Policista sta mu ga pravočasno zbila iz rok in ga odpeljala na PP. Zoper Horjaka bo podana kazenska ovadba na pristojno javno tožilstvo.
Samovžig žagovine
Zaradi samovžiga žagovine je v torek, 16. marca, zgorelo gospodarsko poslopje in kozolec lat Jan-
eza Cokana iz Vrbja 8/a. Kljub številnim gasilskim društvom, ki so prišla na pomoč, je ogenj povsem uničil poslopji in kmetijsko mehanizacijo v njih, domačini in drugi pa so uspeli pravočasno rešiti vsaj živino. Škoda je ocen-jana na 7 milijonov tolarjev.
Hudo poškodovan pešec
Na lokalni cesti izven naselja Vinska gora seje v petek, 19. marca, zgodila prometna nezgoda, pri kateri je bil hudo ranjen pešec Simon Končnik iz Vinske gore. Sedemnajstletni Simon je nenadoma nepravilno prečkal cesto, po kateri je v tistem trenutku z neprimerno hitrostjo pripeljal zdomec Jože Bergant iz Celovca, star 48 let. Hudo ranjenega pešča so prepeljali v celjsko bolnišnico.
MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54, 63320 Velenje
tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/ 854-988
Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih.
Nakup naših izdelkov je mojten v prodajalni RLV na jašku Skale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s kreditom ali na obročno odplačevanje.
Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988
SE PRIPOROČAMO!
ČETRTEK, 25. MARCA
TV SLOVENIJA 1
10.20	Zgodbe iz školjke
11.10	Evropa, danski film
13.00	Poročila
14.05	Buntz z Beverly Hillsa,
13/13
14.30	Odletel bom, 20/21
15.15	Bennyjev prostor, amer. film
16.50	Poslovne informacije
17.00	TV dnevniki
17.15	ŽIVŽAV
18.00	Regionalni studio Maribor
18.50	TV igrica: besede, besede,
besede
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Žarišče
20.40	Iskanje Salome, švlc. nadalj. 1/6
21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV spored za petek
TV SLOVENIJA 2
10.25 Športna sreda, ponovitev 10.55 Košarka, NBA liga 11.55 Smuk (Z) prenos 12.55 Smuk (M) prenos 15.50 Obiski, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste, svet. nam. program 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Slovenska kinematografija jutri
21.35 Kratki igrani filmi: Zdravljica,
Križci in krogci, Karavla 22.40 SOVA: ON IN ONA. amer. nadalj. 3/13, Odletel bom, 21/21 23.50 Videostrani
HTV1
HTV 2
16.00 TV koledar
16.10 Bandit časa, brit. film
18.00 Smuk (M) in (Ž), posnetek 19.05 Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.05 Bruklinski most, humor, oddaja 10/11 20.35 Rdečkasto drevo, 4/4 21.40 Dokumentarni film 22.35 Metal-mania 23.35 Horoskop 23.40 TV spored za petek
PETEK, 26. MARCA
TV SLOVENIJA 1
09.20 Ovčar Hobo, amer. naniz. 6/12 09.45 Videošpon 12.00 Kratki igrani filmi: Zdravljica,
Križci in krožci, Karavla 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.45 ON IN ONA, 3/13 15.10 Odletel bom, 21/21 16.00 Vrnitev na otok zakladov, 8/10
16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Huckleberry Finn, 3/26
17.40 Prvi uspehi: balončki se igrajo
17.45 Včasih tudi čaramo, 4/4 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: besede, besede, besede
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum
20.25 Ubijalski magnum, amer.
film
22.25 TV dnevnik 3 22.48 Šport
22.50 TV jutri 23.00 Moški, ženske
TV SLOVENIJA 2
10.00 Poročila
10.05 TV šola
10.30 Azija, 2. del
11.00 Vojni film
11.30 Povejte kaj naj delam (5)
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 Rdečkasto drevs, 3/4
15.50 TheBigBlue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se o Hrvaški
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Znanstveno ozračje
18.35 Santa Barbara, 360. del
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Poslovni klub
20.50 Ali meje kdo iskal?
21.35 Ekran brez okvirja
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
10.00
10.30 11.00
11.55 12.55 15.40 16.40 17.30 18.00 18.45
19.00 19.22 19.30 20.05 22.10 22.20
01.15
Že veste, svet. namen, program
Gospodarska oddaja Iskanje Salome, 1/6
Super veleslalom (Ž) Super veleslalom (M) Okrogla miza Osmi dan
Alpe-Donava-Jadran TOK TOK
Znanje za znanje, učite se z
nami
Euroritem
TV nocoj
TV dnevnik 2
Studio city
Glasbeni utrinek
SOVA: Popolna tujca,
23/28, Občutek za smrt,
1/6, Do zadnjega diha,
amer. film
Video strani
HTV 1
10.00 Poročila
10.05 TV šola
10.30 Antika na Sredozemlju
11.00 TV leksikon
11.15 Nemški jezik
11.30 Otroštvo v Agramu, 1. del
12.00 Poročila
13.30 MikserM
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 Rdečkasto drevo,4/4
15.50 TheBigBlue
16.00 Poročila
16.05 Otrok, šola, dom
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Duhovni klic
18.10 Turizem a la carte
18.40 Santa Barbara, 361. del
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Film-video-film
20.45 Francoski film
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v nemškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2
16.35 16.45
18.00 19.15
19.20 19.30 20.05
20.35 21.35 22.25 23.15
03.00 03.05
TV koledar
Super veleslalom (M) in (Ž), posnetek
Turbo Limach Show Risanka
Glasba in EPP TV dnevnik 1 Hitro minljivi čas, humor, serija 1/6
Velika potovanja CR0-P0P-R0CK Lovejoy, nadalj. 2/12 Družina Addams, humori-stična serija, Magia, 11/12, Kamniti duh, amer. film Horoskop
TV spored za soboto
SOBOTA, 27. MARCA
TV SLOVENIJA 1
09.10 Jakec in čarobna lučka, 24/26
09.20 Radovedni Taček: oblak 09.30 Erazem in potepuh, 4/5 10.05 Oscar Junior: Zala 10.15 TOK TOK 11.00 Ubijalski magnum, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.00 Popolna tujca 23/28 14.30 Občutek za smrt, 1/6 15.20 V znaku sidra, češki film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Potovanje po človeškem telesu 8/8 18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV Mernik 19.00 Risanka
19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 Eurosong'93
21.30 Na dnu, braz. nad. 4/5 22.20 TV dnevnik 3 23.05 Sobotna noč 01.25 Videostrani
TV SLOVENIJA 2
07.50 Klub klobuk, ponovitev 09.20 Finale SP v smuč. skokih -
ekipno, prenos 13.30 SP v veleslal. (Ž), posnetek 14.50 SP v veleslal. (M), posnetek 16.20 Planica, v živo iz studia 17.00 DP v odbojki (M): Salonit:Vi-
leda, posnetek 17.00 Športna sobota: NBA
košarka, Finale SP v rokometu (M), prenos 19.00 Moja knjiga o džungli,
24/27 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Blaznost, 1/5 21.05 Slike iz Sečuana: tržnica 21.35 Poglej in zadeni 23.10 SOVA: Alo, alo, ang. nad. 4/18, Občutek za smrt, 2/6, Čmi Lun, franc. film
HTV 1
10.30 Edukon 11.30 Magia.il/12 12.00 Poročila 12.05 Obstati v divjini, 4/8
12.35 Humoristifina serija 13.05 Ali me je kdo iskal? 13.50 Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba 14.25 Poročila
14.30 Multinacionalni magazin 15.30 Iz stare skrinje, zab. glas.
oddaja 16.05 Tv spored 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach show 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (362) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 Božji smeh, brit. film 21.50 Glasba
22.00 Preteklost v sedanjosti
22.35 TV dnevnik 2
23.05 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
NEDELJA, 28. MARCA
TV SLOVENIJA 1
08.25 ŽIVŽAV 09.10 Zvezdica zaspanka 10.15 Huckleberry Finn in prijatelji, 3/26
10.40 Moja knjiga o džungli,
24/27 11.00 Pojemo, zato smo 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh V 13.00 Poročila 13.05 Eurosong '93 (finalisti se
predstavijo) 14.35 Alo, alo, 4/18 15.00 Občutek za smrt, 2/6 15.50 Velika pričakovanja, 2/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Charo, amer. film 19.05 Risanka 19.17 Slovenski LOTO 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.30 Galahat z Everesta, dok.
ser. 1/3 22.10 TV dnevnik 3 22.40 Športni pregled 23.25 Videostrani
TV SLOVENIJA 2
08.35 Poglej in zadeni 10.05 Na dnu, nad. 4/5 10.55 Alpe-Donava-Jadran 11.25 Vse najboljše mama, japonski film 13.00 Poročila 13.05 Športna nedelja 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevniki 20.05 Mednarod. nagrad, za klas. glasbo
21.05 Nigel Kennedy izvaja štiri letne čase
22.35 SOVA: Hal Roach predstavlja, amer. burles. 3/29, Občutek za smrt, 3/6, Hiša iz kart, fin. nadalj. 4/5
00.45 Videostrani OPOMBA:09.20 Planica: skoki, 13.00Slalom (Ž) In (M), 15.20 SPv krosu (M), 17.00 NBA liga, 17.50 In-terlagos, F-l ali po športnem pregledu v celoti!
HTV 1_
09.30 Huckleberry Finn in prijatelji,
25/26 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubimci 10.30 Ulica Sezam, 8. del 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (12) 13.55 Napačno razumeti pošast,
film za otroke 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Lovec časa, amer. film 18.50 Zgodbe 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Nokturno, brit. drama 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
PONEDELJEK, 29. MARCA
TV SLOVENIJA 1
11.00 Forum 11.15 TV mernik 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Blaznost, 1/5 14.05 Hal Roach predstavlja, 3/29
14.25 Občutek za smrt, 3/6 15.20 Parada bleščečih čevljev,
amer. film (ČB) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.30 Pet prijateljev, 7/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Tuji shovv
21.30 Oči Bosne, dok. oddaja 22.15 TV dnevnik 3 22.50 Gospodarska oddaja 23.15 Videostrani
TV SLOVENIJA 2
10.15 10.30 11.00 10.15 13.00 16.00 16.15 16.30 17.00 18.00 18.50 19.22 19.30 20.05 21.00 22.00 22.35
00.45
HTV 2	..... Nedeljsko športno popoldne
....... Skoki
CR0-P0P-R0CK	..... DP Hrvaške v nogometu
Šport	..... Formula 1 za nagrado Brazilije
19.15 Glasba	..... Atletika: kros
19.30 TV dnevniki	..... Slalom (M) in (Ž)
20.05 Črno-belo v barvi: Feather o	19.30 TV dnevnik 1
Jazzu, 6/26, Sredina sto-	20.05 Mačke, 2/5
letja, 5/13, V avtobusu,	21.00 Srečali se še bomo, 8/13
30/51,Top lista, Sever-se-	22.00 Hrvaška nogometna liga
verozahod, amer. film	23.20 Šport
00.00 HITDEPO	23.35 Jazz
02.30 Horoskop	00.05 Horoskop
02.35 TV spored za nedeljo	00.10 TV spored za ponedeljek
Znanje za znanje
Pojemo, zato smo
Euroritem
Športni pregled
Poročila
Utrip
Zrcalo tedna Dober dan Koroška Obzorja duha, ponovitev V službi Rock'n'rolla 4x4 TV nocoj TV dnevnik 2 Znanstvena oddaja Velika želja, amer. drama Glasbeni utrinek SOVA: Najstrašnejši umor, ang. nadal. 4/6, Občutek za smrt, 4/6, Hollywood se jih spominja, 11214 Videostrani
HTV 1
10.00 Poročila
10.05 TV šola
11.30 Ali ste vedeli? 7/8
11.45 Mala kinoteka
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Še se bomo srečali, 8/13
15.45 Thebigblue
16.00 Poročila
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Besede, besede, besede
18.35 Santa Barbara (363) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.50 Brezupen dnevnik, amer. film
22.40 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko
23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja
HTV 2
16.30 TV spored 16.35 TV koledar 16.45 Božji smeh, brit. film
18.15 Parlaonica
19.10 Risanka
19.15 Meteorova izložba
19.20 Glasba
19.30 TV dnevniki
20.05 Korak za korakom, 9/13
20.35 Hitreje, višje, močneje
21.30 Serijski film
22.20 Dokumentarna serija, 5/8
22.55 Fluid ročk cafe
23.25 Horoskop
23.30 TV spored za torek
TOREK, 30. MARCA
TV SLOVENIJA 1
10.10 Ovčar Hobo, 8/12 10.35 V službi Rock'n'rolla 11.20 Potovanje po človeškem telesu 8/8 12.05 Znanstvena oddaja 12.35 Znanost, 13. del 13.00 Poročila
14.40 Najstrašnejši umor, 4/6
15.10 Občutek za smrt, 4/6 16.00 Hollywood se jih spominja, 12/14
16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Erazem in potepuh, 5/5 17.45 Oskar Junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.35 Glasba, shovv in cirkus 21.40 Nebesa morajo počakati, 4/4
22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje
TV SLOVENIJA 2
10.10 4x4
10.40 Sedma steza
11.00 Velika želja, amer. drama
12.00 Tuji shovv 13.00 Poročila 16.00 Sobotna noč, ponovitev 17.00 .......
18.00 Sprehodi po stari Ljubljani 9/9
18.25 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Marie Curie, franc. nad., 6/6
20.45/21.lOOsmi dan 22.00/22.25Svet poroča 22.05/22.30S0VA: V avtobusu, 10. del, Občutek za smrt, 5/6, Prenom Carmen, franc. film
HTV 1_
10.00	Poročila
10.05	TV šola
11.30	Mali svet
12.00	Poročila
13.30	Monofon
14.00	Poročila
14.05	Slika na sliko
14.50	Serijski film
15.45	Thebigblue
16.00	Poročila
16.05	Učimo se o Hrvaški
16.35	Malavizija
17.30	Hrvaška in ljudje
18.00	Poročila
18.05	Poučna oddaja
18.35	Santa Barbara, (364)
19.18	Risanka
19.30	TV dnevniki
20.05	Dokumentarna oddaja
21.00	V obsežnem planu, kontaktna oddaja
22.35	TV dnevnik 2
23.00	Slika na sliko
23.45	Poročila v angleškem jeziku
23.50	Poročila
00.00	Sanje brez meja
HTV 2
SREDA, 31. MARCA
TV SLOVENIJA 1
10.50 Ovčar Hobo, 9/12 11.15 Sprehodi po stari Ljubljani 9/9
11.40 Marie Curie, 6/6
12.20 Osmi dan 13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Galahat z Everesta, 1/3 14.15 SOVA: V avtobusu, 10. del, Občutek za smrt, 5/6
15.30 Prenom Carmen, franc. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk
18.50 TV igrica - pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče
20.40 Spodrsljaj na rojstnem dnevu, danski film
22.15 TV dnevnik 3
22.38 Šport
22.45 Oči kritike 00.00 Videostrani
TV SLOVENIJA 2
10.10 Iz življenja za življenje 10.40 Najpomembnejše se sporoča v tišini
11.35 Nebesa morajo počakati,
dok. film 4/4 12.00 , Glasba, shovv in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.10 Beverly Hills, 13/22 18.45 Turizem
19.00 Sanjska potovanja, 4/12 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda 22.15 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Dober šport, 1/15,
Občutek za smrt, 6/6 23.55 Videostrani
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Tom in Jerry kot otroka
11.55 TV spored
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Serijski film
15.45 Thebigblue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se o Hrvaški
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Moja knjiga o džungli,
13/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (365) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Diabolo Menthe, franc. film 21.45 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.15	TV spored
17.20	TV koledar
17.30	Filmi J.P.Belmonda: Roparski napad
19.20	LOTO
19.30	TV dnevniki 20.05 Dragi John, 21/22
20.35	Peta hitrost 21.20 Serijski film
22.10	Radar
22.40 Ob 100. letnici roj. M. Krleža 23.40 Horoskop
23.45 TV spored za sredo
17.20 TV spored 17.25 TV koledar 17.35 Brezupen dnevnik, amer.
film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, humor, serija 13/15
20.40 Izkušnje življenja, dok. serija, 12. del 21.35 Serijski film 22.20 Glasbeni večer 23.50 Horoskop 23.55 TV spored za četrtek
Četrtek, 25. marca
TVS1
BENNYJEV PROSTOR, amer. film, 1982
Igrajo: Louis Gosset, Cicaly Tyson,
David Harris Režija: Michael Curtiz Temnopolti Benny je pravi možakar, ponosen mož, ki mu uspeva trdno postavljati meje svoje človeške integritete. V tovarni vodi popravljainico orodij, ki jo že leta suvereno-obvlada in pomeni zanj domala nedotakljivi Bennyjev prostor. Tudi doma ima življenje urejeno in vse niti v svojih rokah, njegova stalna prijateljica nima pri odločitvah skorajda nobene besede in v tem se kaže Benny kot pravi mačo. To ravnovesje pa se
prične rušiti, ko ga na cesti napadejo in oropajo, poškodovanemu pa nudi pomoč prijetna vdova. Benny začuti, da bi to lahko bila ženska njegovega življenja...
Petek, 26. marca_
TVSl
UBIJALSKI MAGNUM, amer. film, 1973
Igrajo: Clint Estwood, Hal Holbro-
ok, David Soul Režija: Ted Post
Harry (inšpektor policije) pride na sled morilcem, ki obračunavajo z najbolj okorelimi zločinci, ki jim zakon ne more do živega. V preiskavi posameznih primerov Harry vse bolj oži krog osumljencev, dokler ga sled ne pripelje do dobro organizirane skupine v njegovi neposredni bližini...
TVS 2
DO ZADNJEGA DIHA, amer. film, 1982
Igrajo: Richard Gere, Valerie Kaprisky Režija: Jim McBride Junak je pridanič, kockar in potepuh, ki mu takorekoč nič ne uspe. V Las Vegasu spozna devetnaj-stletno francosko študentko in se vanjo zaljubi. Skupaj preživita konec tedna, potem pa se dekle vme v Los Angeles, kjer študira. Fant ukrade avto, pobegne prometni kontroli in kmalu zatem ubije policaja. Poda se v beg, se srečno pretolče do Los Angelesa in brez pomislekov vdre v dekletovo stanovanje...
Sobota, 27. marca_
TVS 2
ČRNI LUN, franc. barvni film, 1988
Igrajo: Isabelle Huppert, Joaquim
de Almeida Režija: Ronald Chamman Gibalo zgodbe je preteklost njenih junakov, in ker gre za njihovo preteklost, so junaki v svojem delovanju omejeni in lahko le rešujejo situacije, ki se grmadijo brez njihove volje. Tako je tudi z junakinjo filma Saro, kije na nek način fatalna ženska, po drugi strani pa ne more svobodno zaživeti, zaradi pravzaprav davne preteklosti...
TVSl
EUROSONG '93, predstavitev video spotov
V oddaji bobo TV občinstvu predstavili video spote pesmi vseh sedmih držav, udeleženk izbora za Eurosong '93, ki bo 3. aprila v studiu TVS.
Nedelja, 28. marca
TVSl
KAVBOJ, ameriški film, 1969
Igrajo: Elvis Presley, Ina Balin, Barbara VVerle Režija: Charles Marquis Warren V filmu Kavboj se nam bo predstavil Elvis Presiey kot je ss Wade. ki bi rad pozabil na razbojniško preteklost in začel pošteno življenje. Toda nekdanji družabniki so maščevalni in mu zato pripravijo past. V razbojniškem napadu so se polastili posebnega topa -mehiške nacionalne svetinje...
t
Ponedeljek, 29. marca
TVS 2
HREPENENJA, ameriška drama
Igrata: Martin Donovan in Mary Ward
Režija: Hal Hartley Jude, ima triintrideset let in je profesor književnosti na njujorškem koledžu;je seveda samski, prikupen, natančen, bister, a malce zamorjen. Sofie, njegova učenka, nekoliko zgubljena, ljubka in vestna, se zaljubi vanj. Tudi on ni ravnodušen do nje. Nenavadno zvezo morata prikrivati...
Torek, 30. marca_
TVS 2
IME KARMEN, franc. film, 1983
Igrajo: maruschka Detmers, Ja-
sques Bonaffe Režija: Jean-Luc Godard Junakinji filma je ime Karmen in želi si posneti film. Njen stric je v bolnici in Karmen si izposodi njegovo stanovanje, v katerem naj bi se odvijala njena zgodba...
Sreda, 31. marca_
TVSl
KAJEV ROJSTNI DAN, danski film, 1990
Igrajo: Steen Svare, Dorota Poiskala, Ivan Horn Režija: Lone Scherfig Kaj je lastnik majhnega kioska, v katerem prodaja ob hrenovkah še razna osvežila in od tega srednje dobro živi. Je samski, prej zaradi sramežljivosti kot pa zaradi svojega položaja in nea-traktivnega videza. Ob praznovanju Kajevega 40. rojstnega dne mu njegovi prijatelji pripravijo presenečenje - izlet s trajektom na Poljsko, kjer je pijača poceni in so ženske lahko dosegljive...
s- *
ČETRTEK, 25. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.00 Blue
15.00 Gunfight in abilene
16.30 Tail gunner Joe 19.00 Tornapart
21.00 Men don't leave 23.00 The haunted 00.35 Kid
THE MOVIE CHANNEL
15.00 Absolute strangers
16.40	Snow vvhite in happily ever after
18.00 Around the worid in 80 days
19.00	Startrek
21.00	Filofax
23.00	Let hi m have it
01.00	The hot spot
EUROSPORT_
15.30 Konjeništvo
16.30 Smučarsko poročilo 17.30 Mednarodni športni pregled
18.30 Košarka - finale pokala prvakinj
20.00 Športna poročila 20.30 Košarka - finale pokala prvakinj
22.00 Nogomet - kvalifikazije za SP 23.30 Košarka 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf
20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose 22.30 Priložnosti
23.30 Žrebički, zabavna igra 24.00 Vesoljske steze
PRO 7_
13.55 Kaktus Jack, amer. vestem 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Lewis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby shovv
19.00 Ulice San Francisca 20.15 Nepremagljivi, amer. kriminalka 22.35 T.J. Hooker 23.35 Bojevniki Apokalipse, amer. film
RTL TELEVISION
15.00 Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf'99
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Kdo je šef?
20.45	Na pomoč, moji družini se blede
22.15	Star Report Nemčija
23.15	Gottschalkov show
00.00	Zakon
SATI_
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Cluedo, morilska igra
kriminalistični klub 21.15 Halli Galli
22.15 Murphyjev zakon. amer. kriminalka
24.00 Ponoči, ko se zbudi Draku-la, ang. grozljivka
SAT 3_
13.55 K stvari
15.10 Jazz koncert - Diane Schuuz
15.50	Lirika za vse 16.00 Pisatelji
17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Športna oddaja 19.30 Sporna zadeva, v živo 20.00 Stari: 7. vrsta grob 11 21.00 Srečanja 21.45 Kulturni žurnal
21.51	Športna poročila 22.25 V tistih dneh, nem. film
PSF_
15.15	Trening
15.30	Svetovni šport
18.00	DSF studio
18.35	Športni kviz
19.25	Hop ali top
20.05	Ofenzivno, pogovor
21.00	Svetovni šport
23.05	lifestyle magazin
AVSTRIJA 1_
15.00 Otroški spored 15.05 Knjiga o džungli 15.30 Am dam des 15.50 Alfred Kvak, risanka 16.15 Otroški kulturni klub 16.30 Pravi izganjalci duhov, risanka 17.10 Spored po željah 18.05 Mi
18.30 Prijatelji za življenje
19.22 Znanje
20.15 Rododendron in pršič, komedija
21.05 Amboterno, svet v številkah 21.25 Črni sokol, vestem 23.25 Vrata v pekel, film 00.50 Model in vohljač
PETEK, 26. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Wonder of it ali 1-7.00 The tirne guardian 19.00 Troil 21.00 Air America 23.00 The return of eliot ness 00.35 American ninja 4
THE MOVIE CHANNEL
15.00 Tire Buster Keaton story 17.00 Return to treasure island 19.00 VVhitehot 21.00 Drop dead Fred
23.00 Scissors 00.40" Creator
EUROSPORT_
12.00	Finale SP super veleslalom
sledi	Tenis
16.50	Formula ena, trening
18.30	Mednarodni moto šport
19.30	Športna poročila
20.00	Tenis
23.00	Boks
24.00	Formula ena, trening
01.00 Športna poročila
SKY ONE_
13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf
20.30 Družinske vezi
21.00 Koda 3 21.30 Alien nation 22.30 VVrestling 23.30 Žrebički - zabav, igra 24.00 Vesoljske steze
PRO 7_
13.55 Matlock: Ženske dr. VVinde-
meyerja, amer. film 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Lewis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby show 19.10 Booker
20.15 Hrošč na posebnem poho-
.du, nem.komed. 22.10 Mike Hammer 23.10 The Iron Triangle, amer. film
01.00 Jake in McCabe
RTL TELEVISION
15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf'99
19.15	Eksplozivno
20.15	Na življenje in smrt
22.15	Kako prosim?
23.15	Gottschalkov shovv
00.00	Mlade zapeljivke, švic.erot.film
SATI_
15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 16.55 5x5 17.05 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 V džungli podzemlja, amer. krim.
22.00 Nemška nogometna liga 23.00 Ostra dekleta na osi, švic. erot. film
SAT 3_
13.45 Sporna zadeva 14.15 Melodie za milione
15.00 VVolfgang Amadeus Mozart: Rondo
16.15 Po rdeče-belo-rdečih 17.10 J. Kvvak: Hura, on je tu
17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 3 sat borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes
19.30 Podelitev nagrad Adolfa
Grimme 1993 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.15 Pogledi s strani 22.50 Martha Dubronsky, švic. film
DSF_
15.15	Trening
15.30	Svetovni šport
18.00	DSF studio v živo
18.35	Športni kviz
19.25	Hop ali top
20.05	Ofenzivno, talkshow
21.00	Hokej finale
AVSTRIJA 1 _
15.00 Otroški spored 15.05 Risanka 15.30 Am dam des 15.50 Risanka 16.15 Cool pogled od blizu 16.30 Vif-Zack 17.10 Spored po željah 18.05 Inšpektor Hooperman 18.30 Prijetelji za življenje 20.15 Primer za dva 21.15 Avstrijska kulinarika 21.20 Pogledi s strani 21.30 Zapeljan mož, amer. komedija
23.10 Večerni šport 23.50 Streli iz škatle za violino, nem. krim.
SOBOTA, 27. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Joe Dancer 17.00 Ironclads 19.00 Frankenstein
23.15	Marked fbr death
00.50	Two moon junction
THE MOVIE CHANNEL
14.10	Cobravvoman
15.25	Las Vegas Hillbillys
17.00	Ashocktothesystem
18.30	Xposure*
19.00	Swallows and amazons
21.00	Colddogsoup
23.00	Dying young
01.00	The othersideof love
EUROSPORIS_
09.30 SP finale veleslalom 14.00 Skoki, finale SP
sledi	Tenis
sledi	Kolesarstvo
sledi	Formula ena
18.00	SP finale v smučanju
19.00	Skoki, finale SP
20.00	Tenis
22.00	Boks
24.00	Formula ena
SKY ONE_
13.00	BarnabyJones
14.00	Bogataš in revež
15.00	Greenacresovi
15.30	Življenska dejstva
16.00	Risanke
17.00	Vojvode hazarda
18.00	Wrestling
19.00	Beverly Hills
20.00	Vitezi in vojščaki
21.00	Nerešene skrivnosti
22.00	Policaji
23.00	Wresling
24.00	Sobotni večer v živo
PRO 7_
12.55 Booker
13.45 V carstvu divjih živali
14.40 Človek z druge zvezde
15.35 Film
17.35 Film
20.15 Film
22.40 Film
00.15 NeroWolfe, amer. detek. nadalj.
RTL TELEVISION
14.20 Policijsko poročilo 14.45 Knrgth Rider 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Film 00.45 Erot.film
SATI_
12.55 Davisov pokal - Rusi-
ja:Nemčija, prenos 17.20 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Izdajalci umirajo počasi, 2. del
22.00 Igrani shovv 23.00 Poročilo plavalnega mojstra, nem. erot. film
3 SAT_
13.35	Nasveti
14.10	Zgodbe
14.40	Cirkus mojega življenja
15.05	Kulinarika iz Avstrije
15.30	Koncert po želji
16.30	Računalniški shovv
17.20	Ljubljenec bogov, nem. film
19.00	Danes
19.30	Vasa Železnova: gledališka predstava
21.10	Kultura
21.55	Mozart v New Yorku
00.20	Šport
PSF_
16.00 Hokej 18.05 Za smeh 19.05 Goal, serija
20.00 Hokej 22.00 Boks 00.00 Gola, serija
AVSTRIJA 1_
15.10	Otroški spored
15.30	Grad strahov, risanka
15.35	Ko so živali zapustile gozd, risanka
16.00	Otroški spored po-željah
17.10	Mladinski magazin
18.05	Podobe Avstrije
18.30	Prijatelji za življenje
20.15	Kdor reče A, igra in zabava
21.50	Zlata dekleta
22.15	Morilski naskok, amer. triler
00.05	Avstralski film
NEDELJA, 28. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Giri ofthe limberlsot 17.00 VVhitefang 19.00 Talent for the game 20.30 Xposure 21.00 Mermaids 23.00 Outforjustice 00.30 In broad daylight
THE MOVIES CHANNEL_
14.50 Avalon
17.00 VVhere the red fem grovvs
19.00 Vital signs 21.00 City slickers 23.00 Deadly game
00.40 Meetingvenus
EUROSPORT_
08.30 SP finale slalom
10.30 SP finale smuč. skoki
11.30 SP finale slalom
13.00 Atletika-kros SP
sledi Formula ena
sledi Tenis
sledi Kolesarstvo
sledi Moto dirke
sledi Formula ena, prenos
19.00 SP v smučanju
sledi Smučarski skoki - Planica
20.00 Tenis
22.00 Formula ena
24.00 Boks
SKY ONE_
13.00 Izgubljeni v vesolju 14.00 Robin Sherwoodski 15.00 Traper John 16.00 Osem je dovolj 17.00 Britanskih 40 18.00 VVrestling 19.00 Simpsonovi 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Dvojna igra 23.00 Zabava nocoj 24.00 Video moda
PRO 7_
14.40	Film 16.35 Film
18.30	Matlock
19.30	Reporter
20.15	Rim
22.15	Rim
00.15	Nero Wolfe
RTL TELEVISION
15.45 Rdeči blisk 16.45 Rim
19.10 Dan, kot noben drug, potovalni kviz
20.15 Bo naredil ali ne, igrani show 21.55 Spieglov TV magazin 22.40 Playboyeve srečne urice
23.30 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4
00.35 Posnetki dirke Formula 1
SATI_
12.30 KingKong proti Godzili, japonski film 13.55 Kralj divjine, amer. pustolovski film 15.20 Tarzan 17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Spomladanski shovv 21.30 Živali zasebno 22.00 Kontaktna oddaja 01.00 Skrivnost Inkov, amer. film
3 SAT_
13.45	Pred 25 leti
14.00	Gottfried Reinhardt
15.15	Ob 90-letnici Rudolfa Serki-na
17.00	Računalniški shovv
17.30	V središču dogajanja
17.55	Mali vrt za male ljudi
18.15	Politika in gospodarstvo s
švic. vidika
19.10	Znanost in zaslišanje
20.10	Vse o Evi, amer. film
22.20	Glasba in pogovor
23.20	Komisar
00.20	Lirika za vse
PSF_
14.00	Pleši z menoj, film
15.30	Tops
16.00	Plesni šport
17.25	Klasično
18.05	Kovček
19.05	DSF studio
19.30	Hop ali top
20.00	Za smeh
21.05	Nogomet
23.05	Lifestyle
23.35	Fantastično potovanje Safari
AVSTRIJA 1_
15.20 Risanka 15.25 Četrti kralj 15.30 Kviz 15.55 7 x jaz in ti 16.15 Kviz 17.10 Beverly Hills 18.05 Inšpektor Hooperman 18.30 Podobe Avstrije 19.00 Avstrija danes 20.05 Zgodbe Berlinske modne firme
21.10 Jedi z zgodovino 21.40 Vizije 21.45 Look
22.15 Rensko zlato, opera
PONEDELJEK, 29. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00	Skullduggery
17.00	TomBrown's school days
19.00	Conagher
21.00	Split decisions
23.00	A kiss before dying
00.35	Lethal error
THE MOVIE CHANNEL
14.00 Xanadu
17.50 The little kidnappers
18.30 Xposure 19.00 Stepplngout
21.00 Death dreams 23.00 Avvakenings 01.00 Introduction to the 65th aca-demy awards
EUROSPORT_
10.00	Atletika-kros SP
11.00	Smučanje SP
12.00	Smučarski skoki SP - Plani; ca
13.00	Mednarodni moto šport
14.00	Tenis
17.00	Formula ena
18.00	SP v prostem smučanju
19.00	Evrofun
19.30	Športna poročila
20.00	Tenis
22.00	Nogomet-evrogoli
23.00	Boks
24.00	Karate
01.00	Športna poročila
SKY ONE_
13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf
20.30 Družinske vezi 21.00 Parker Levvis ne more izgubiti
21.30 Dvojna igra 23.30 Žrebički - zabavna igra 24.00 Vesoljske steze
PRO 7_
13.35 Film
15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke
18.00 Parker Levvis ne more izgubiti
18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Utice San Francisca 20.15 Film 22.15 Dvojica 23.20 Film
RTL TELEVISION
13.15 Kalifornijski klan
14.05 Kliv v sili, Kalifornija
15.00 Umor je njen konjiček
16.00 Hans Meiser
17.00 Kdo je tukaj šef?
17.30 Grozljivo prijetna družina
18.00 Elf 99
18.45 Poročila
19.15 Eksplozivno
19.45 Dobri časi, slabi časi
20.15 Columbo
21.45 Quincy
22.45 10 pred 11.
23.40 Gong shovv
00.15 Tropska vročica
SATI_
14.40 Sosedje
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s tremi pestmi
17.25 Pojdi na vse
17.55 5x5
18.45 Poročila
19.20 Kolo sreče
20.15 Oče potrebuje ženo
21.15 Prosim, javi se
23.05 Novice, zgodbe
SAT 3_
15.50	VVolfgang Amadeus 16.15 Klub seniorjev
17.10 J. Kvvak: Zlobno presenečenje 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes
19.30 Novo - računalniški shovv 20.00 Tatovi mila, ital. film 21.20 Kratki film
21.51	Športna poročila
22.25 Apokalipsa W0W 22.50 Magazin: Mi in.tabuji
PSF_
14.30 Klasično 16.00 Nogomet
18.05 Hop ali top 18.35 Športni kviz 19.25 DSF studio v živo 20.00 Nogomet 22.05 Hokej 23.05 Ženski wresling 00.00 DSF studio
AVSTRIJA 1_
15.00 Otroški spored 15.05 Lutke
15.30 Am dam des 15.50 Rebeka in otroci iz
soseščine 16.15 Strelovod 16.30 Risanka 17.10 Program po željah 18.05 Mi
18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Truplo kot dokaz, amer. krim.
23.00 Oskar, amer. film
TOREK, 30. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00	Aceshigh
17.00	Shipvvrecked
19.00	lnfidelity
21.00	Backdraft
23.15	New Jack city
00.55	The house vvhere Evil Dwells
THE MOVIE CHANNEL
14.40 Whickwayhome 16.00 Dot and the vvhale 19.00 Startrek
21.00 The 65th academy avvards
23.00 Henry-June 01.40 Pumpupthevolume
EUROSPORT_
11.00 Smučanje-SP 12.00 Atletika 13.00 Nogomet 14.00 Tenis
17.00 Prosto smučanje - SP
18.00 Nogomet
19.00 Evrofun
19.30 Športna poročila
20.00 Tenis
22.00 Boks
23.00 Tajski boks
24.00 Smučarski skoki - Planica
01.00 Športna poročila
SKY ONE_
13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf
20.30 Družinske vezi
21.00 Seinfeld 21.30 Vse razen ljubezni 22.00 Murphy Brown 22.30 Gabrielov ogenj 23.30 Žrebički - zabav, igra 24.00 Vesoljske steze
PRO 7_
15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Levvis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Film 22.00 Dvojica 23.05 Film 00.50 Serpico
RTL TELEVISION
13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 20.15 Highlander 21.15 Kriminalni magazin 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina
SATI_
13.05 Halli Galli 13.55 Sence strasti
14.40 Sosedje
15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 21.15 Kriminalni magazin 23.00 Spieglova reportaža 23.40 "Vroča stava
SAT 3_
13.45 Računalniški show 14.15 Legenda o kitari 15.15 Rockpop 16.15 Mona Lisa 17.10 Mladinska oddaja 18.00 Slike iz Nemčije 19.00 Danes 19.30 Geslo KINO 20.00 Umor v gozdu, nem. film 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.25 Pogledi s strani 22.30 Klub 2
PSF_
15.15 Trening 15.55 Nogomet
18.05 Hop ali top 18.25 Športni kviz 20.00 Mednarodni šport 22.05 Ofenzivno, talkshovv
23.05 Ringje prost
AVSTRIJA 1_
15.00 Otroški spored 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am dam des 15.50 Risanka 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Game shovv 17.10 Spored po željah 18.05 Mi
18.30 Prijatelji za življenje
20.15 Dežela gora 21.00 Naredi sam 21.20 Pustolovci 22.50 Joker 00.30 Model in vohljač
SREDA, 31. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Atown's revenge 17.00 Star spangied giri 19.00 Lifestinks 21.00 Return to the blue lagoon
00.50 Bolero
THE MOVIE CHANNEL
15.00	The keys
16.40	Around the world in 80 days
17.35	Snovv vvhite in happily ever after
19.00	Edvvard Scissortiands
21.00	Shout
23.00	Fresh horses
00.45	Sixteen candles
EUROSPORT_
11.00 SP v smuč. pokalu 12.00 Nogomet 13.00 Prosto smučanje
14.00 Tenis 17.00 Gimnastika 19.00 Evrofun
20.00 Tenis
22.00 Formula ena 23.00 Nogomet 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	S.I.B.S.
21.30	Okrogla miza
22.30	Hill Street Blues
23.30	Žrebički, zabavna igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
14.00 Film
15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Levvis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby shovv
19.00 Ulice San Francisca 20.15 Matlock. amer. film 22.05 Jack in McCabe 23.05 Film 00.45 Psiho decernat
RTL TELEVISION
13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99
19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Film 22.15 Sternov magazin 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Prav, Aljaska!
SATI_
13.55 Sence strasti 14.30 Sosedje
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s štirimi pestmi 17.05 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Dekleta iz Immenhofa, nem. film
23.50	Podvig Ognjeni vihar, amer. nadalj.
SAT 3_
13.45 Geslo KINO
14.15 Narodna glasba iz Avstrije
15.00 Kraljevo bavarsko sodišče
15.25 Kulinarika po glasbeno
16.25 In Vite Vita
17.10 Michael iz Loenneberga
17.35 Oblaki nad Kaprunom
18.00 Slike iz Švice
19.00 Danes
19.30 K stvari
20.00 Pavvlakovi
20.45 Johannes Mario Simmel in
Ernst Barlach 20.55 Čevljarski kralj Bata
21.51	Športna poročila 22.25 Epilog, nem. film 23.45 Pogledi s strani
PSF_
15.15	Trening
15.30	Športna poročila
17.00	Svetovni šport
18.05	Hop ali top
18.35	Športni kviz
19.25	DSF studio
20.00	Športna poročila
22.05	Nogomet
23.05	Moški vvresling
AVSTRIJA 1_
15.00	Otroški spored
15.05	Risanka
15.30	Lutke
15.50	Rebeca in otroci iz
soseščine
16.15	Helmi
16.20	Nekoč je bilo
16.30	Dingdong
17.10	Spored po željah
18.05	Me, ženske
18.30	Prijatelji za življenje
19.22	Znanje
20.15	V živo
22.20	Pogledi od strani
22.30	Pa prav, Aljaska!
23.20	Kdo bo rešil Joshuo? film
zavarovalnica triglav d.d.
Ker življenje potrebuje varnost
ŠE SREČA, DA SEM IA VAROVAN PRI TRIGLAVU
Premija je naložba v gospodarsko varnost, zato ni vseeno komu jo zaupate. Zaupajte zavarovalnici, ki bo lahko škode izplačevala tudi takrat, ko bodo škodni rezultati izrazito neugodni. Gospodarsko varnost zagotavljajo le zadostne rezerve in dobro pozavarovanje.
Za vas smo pripravili nekaj novosti :
-	paketno avtomobilsko zavarovanje
-	požarno zavarovanje živinorejskih kmetij in
-	požarno zavarovanje na novo vrednost.
Opozarjamo na ugodne plačilne pogoje in popuste!
Hkrati vas obveščamo, da lahko pri svojem zastopniku sklenete ali podaljšate tudi obvezno avtomobilsko zavarovanje in vam ni potrebno več čakati pred različnimi okenci.
Predstavljamo vam zastopnike, ki sklepajo zavarovanja na področju občine Velenje:
ZASTOPA	ZASTOPNIK	TELEFON
Škale - Konovo - Cirkovce Šentilj
Bevče - Ponikva
Velenje - Center
Velenje - Center
Topolšica - Bele vode
Šoštanj - Lokovica
Šalek - Gorica - Paški kozjak
Šmartno ob Paki - Andraž
Ravne - Gaberke - Plešivec - Pesje
Šalek - Šmartno pri Velenju
Miran AHTIK, Škalska 17,Velenje	893 802
Stanko BRUNŠEK, Ložnica 17, Velenje	888 219
Ivanka FALANT, Železno 13, Žalec	779 263
Zdravko JOŠT, Ul.V.VIahoviča 40,Velenje	850 552
Marjan KITEK, Šmarska 23, Velenje	856 048
Vladimir KOMPAN, Topolšica 26, Topolšica	892 058
Milan MEVC, Splitska 46, Velenje	857 934
Daniel MLINŠEK, Šalek 90, Velenje	858 959
Ivan PODLESNIK.Podvin 1 Polzela	721 086
Peter Tajnik, Ravne 180 Šoštanj	893 009
Roman TORI, Kardeljev trg 9 c, Velenje	855 048
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE,
Prešernova 9 / b, tel. 856 - 456, je odprto
od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v sredo do 16.30. ure.
Vladimir kompan vaš novi zastopnik za Topolšico in Bele vode
Ob tretji obletnici stečaja gorenja Eko (26.marca 1990)
Poznamo ga kot RŠC, EKO, Gorenje EKO in TTE. Zagotovo pa leta 1960, ko seje osamosvojil ni nastal iz političnih razlogov, temveč zaradi potreb razvijajočega se gospodarstva. S prizadevnimi delavci in poslovodno strukturo, ki se ni dokazovala z diplomami, temveč s statusom prvih med enakimi in neprestanim udarniškim delom, je kolektiv do leta 1974 zrasel v lepo uijeno proizvodno tovarno s 15000 kvalitetnimi metri proizvodnih površin in 800 zaposlenimi, neupoštevajoč Center srednjih šol z dijaškimi domovi in praktični pouk, ki sta se vsled specifike dejavnosti izločila.
S proizvodnjo pohištvenega okovja in okovja bele tehnike, stanovanjskih strešnih oken in stopnic, orodjarstvom in strojegradnjo opremo za galvanotehniko in industrijsko avtomatizacijo, žičnimi ve/ji in gradbenimi instalacijami sc je kolektiv uvrščal v Šaleški dolini na četrto mesto za Gorenjem, REK-om in Vegra-dom. Do leta 1985 je bil tudi dovolj homogen, da se je uspešno upiral interesom Gorenja, ki je v njem že od vsega začetka videlo svoje proizvodne obrate. V tem obdobju pa se jih je našlo nekaj, ki so pričeli širiti "pravo" strategijo razvoja doline s poudarkom zaokrožitve gospodarskega prostora tako, da se bo vsaka dejavnost odvija na enem mestu (taka zaukroževanjaje poznala razpadla vzhodnoevropska skupnost, razvita gospodarstva pa so jih odklanjala).
Začetek gospodarske recesije in slabšanje poslovnih rezultatov EKA so tovrstno strategijo že leta 1988 tudi omogočil. Nahitro so sprli vodstvo, sindikat in partijo, oblatili skromne, vendar pozitivne poslovne rezultate in
perspektive ter s prizadevnim delom takratnega predsdnika izvršnega sveta občine in drugih pahnil kolektiv v prisilno upravo.
Direktor g. dipl. ing. Franc Novak je čez noč postal nesposoben za vodenje, nadomestili so ga pravi strokovnjaki g. ing. Andrej Grebenšek, g. ing. Vinko Tirk, g. ing. Janez Štorman, g. mag Bojan Penšek in da ne bi kdo razmišljal zakaj vsi iz gorenja, še g. Silvester Koprivnik. V enem samem letu so rešili so rešili kolektiv in preko internih glasil in lokalnega časopisa oznanili, daje tekoče poslovanje pozitivno in tovarna rešena. G. Andrej Grebenšek je odšel na druge dolžnosti, za zasluge pa je bil najbolje nagrajen g. Vinko Turk, kije postal predsednik poslovnodnega odbora tovarne, ki ji je s sklepom izvršnega sveta prenehal ukrep družbenega varstva. Prizadeven pa je bil tudi g. Bojan Penšek in uresničiti je bilo treba sanacijski program, ki je bil izdelan pod njegovim vodenjem.
Tako je odšeo orodjarstvo s strojegradnjo v Gorenje, okna in stopnice v Gorenje, neperspektivne gradbene instalacije v lastno firmo, žična vezja z nekaj manj pomembnimi pritiklina-mi pa 26. marca 1990 v stečaj.
Stečaj sicer v sanacijskem programu ni bil predviden, vendar je pri programskem čiščenju slučajno ostalo toliko presežnih delavcev, da se jih je bilo potrebno znebiti (pri selitvi programskih sklopov je namreč praviloma nastopal velik interes po osnovnih sredstvih, medtem ko za ljudi ni bilo prehuega zanimanja). Zadeva niti ni izgledala tako črno, saj so vsi brezpogojno zaupali izjavi g. mag. Hermana Rigelnika, da je za vse, ki hočejo pošteno delati v Gorenju, dovolj prostora. To seje kasneje izkazalo drugače, saj je bila kljub njegovemu pozitivnemu odnosu do reševanja te problematike dosežena zgolj simbolična
realizacija.
Kako je s presežnimi delavci danes? Ob stečaju jih je odšlo na zavod za zaposlovanje preko 600. Tretjino so jih povabili s "kapitalizacijo" vred v novo formirani TTE, tretjina pa je še sedaj pri polni delovni sposobnosti odvisna od prejemkov Republiške skupnosti za zaposlovanje.
Kako je z neperspektivnimi proizvodnimi programi? Orodjarstvo in strojegradnja tudi pod okriljem Gorenja nista doživela obljubljenega razcveta, temveč sta v težkem gospodarskem položaju. Namesto da bi po letu 1982, ko je bila ta enota najuspešnejša v Šaleški dolini v svoji dejavnosti in je sodila v vrh slovenskega orodjarstva, nadaljevala razvoj, se danes bori za preživetje.
Strešna okna in stopnice v Gorenju Glin tudi ne gredo najbolje. Konkurenčna tirma Stell, ki je izboljšala tehnično dokumentacijo Eka, je imela v februarju prodanih na tuji trg 22000 strežnih oken, medtem ko Gorenje Glin rešuje svoje finančne probleme tudi s prodajo 2000 kvalitetnih metrov velikega proizvodnega obrata v Zgornji Polskavi, katerega sta skupaj zgradila Eko in občina Slovenska Bistrica. Doslej si tudi že uspešnon uničili proizvodni program, 90 zaposlenih pa približali zavosu za zaposlovanje.
Program proizvodnje pohištvenega okovja je ukinjen.
Proizvodnja žičnih vezij, ki je po strokovni obdelavi sanacijskega programa zaslužila mesto na stari lokaciji, posluje pozitivno, vendar je vsled nerednih plačil pogosto nelikvidna.
Gorenje Eko je s sedmimi zaposlenimi v tem času z direktorjem g. ing. Simom Jakovljevičem poravnal dve tretjini zaostalih obveznosti, ohranil večino premoženja in razpolaga z dovolj likvidnimi sredstvi.
In za konec tistim, katerim grozijo s stečajem: Ne dovolite, da bi drugi razmišljali namesto vas, poiščite svoje in strokovne predstavnike in ne prisegajte na pravobralnilca. Delavcem Eka je pomagal (na cesto). _■ Srečko Rajh
Odprto pismo
® m s% m ® m « %
Po tridesetih dneh izvolitve Velenjske vlade še vedno nima pred. IS g. Meh časa za pogovor z drugače mislečimi občani. V člankih, ki so in niso bili objavljeni, ker so bili prepovedani sem navajal, kaj bomo krajevne skupnosti izgubile z odhodom prejšnje vlade. Trditve, daje g. Mehu zabava več kot delu v vladi se že dokazujejo.
V odprtem pismu IS, ki ni bil v celoti objavljen, sem navajal, kaj je potrebno postoriti za boljši jutri te doline.
Predsednik pa na dopust, ko se sestavlja občinski proračun. Da se sestankov, kjer se govori o problemih ne udeležuje sem že navedel v prejšnjih člankih. Kot mandatar in občinski delegat se ni udeležil sestanka 31. 1. v Topolščici, 5.2. seje odbora za prenovo Starega Velenja in 15.3. seje sveta v Starem Velenju. To potrjuje mojo trditev, da mu je malo mar za občane in njihove probleme. Kakšna sredstva bo namenil KS bomo videli, upam pa si trditi, da po njegovi sposobnosti saj polovico manj kot Bartolcova vlada. Denarja pa bo vladi ostalo, saj so takoj odjavili naročnino Dela, seveda zato, da delavci nebi bili seznanjeni z pravicami.
Dogovore za njegovo podporo, je treba plačat strankam. Vzame se naj tistim, ki še nekaj delajo, to so krajevne skupnosti. Občutek imam, da bo tako kot kandidaturo, potem člane vlade, tudi proračun predložil na seji skupščine.
Takrat delegati vse potrdijo, kot v prvih dveh primerih. Na seji o strokovnosti, da o izkušnjah ne govorim članov IS ni bilo možno niti vprašat. Temu IS manjka veliko, da bi lahko vodil občinsko politiko samostojno, kot prejšnja vlada, pa čeprav z kiksi kot jim očitajo. Vidno je da vlado volijo v skupščini, delegati pa so v večini bivši SZDL in ZK ne pa občani.
Z politiko, ki jo ima ta IS z pred. na čelu nima perspektive za dolino. Povezava z del. organizacijami ni potrebna za strokovne odločitve sposobnim politikom. Minili so časi, ko so delovne organizacije razmetavale denar in pomagale pri večih del. akcijah. Danes se sama borijo za obstoj, največ po zaslugi nesposobnih političnih direktorjev in odtujevanja imetja, ki so
ga ustvarili delavci. V kolikor ostane ta IS do lokalnih volitev bo lahko izvesti divjo privatizacijo v dolini, saj IS nebo zahteval rivizijo ampak samo soglašal. Zato je bil potreben takšen predsednik.
G. Mehu predlagam v imenu veliko istomislečih občanov naj odstopi z funkcije in prepusti vodstvo takšnim, ki nebodo strankarsko obremenjeni in bodo več naredili za nas v šaleški dolini živeče občane. Tisti ki bodo sprejemali tudi drugače misleče ne pa tako kot vi g. Meh - politične stranke, prijatelje in tiste, ki dokazujejo nepravilnosti prejšnje vlade, v resnici so pa še veliko slabši od vas in tistih, ki jih ni več na občini.
Proračun, ki ga prepisujete in sprminjate nebo sprejet v zboru KS v kolikor ne boste delegate dodatno nagradili. Razmislite!
M-Franc Sever
Pripis uredništva: Glede na to, da g. Franc Sever večkrat očita, tudi tokrat na začetku pisma, da ne objavljamo njegovih sestavkov v celoti, smo ga tokrat resnično objavili v celoti in takšnega, kot smo ga prejeli.
Še to! Veseli smo vsakega pisma bralcev, vendar se vedno pogosteje dogaja, da ta niso podpisana in predolga. Takšnih ne objavljamo, zato vas prosimo, da napišete natančen naslov, če imate telefonsko številko tudi to, če bi hoteli še kaj preveriti Na vašo željo vam zagotavljamo anonimnost. Sestavki naj ne bodo daljši od 45 vrstic.
Človek človeku volk
»ss&sssssssssssssssssiss®« (ali gospoda Jeršiča bedni padec) Vseeno sem se odločil napisati odmev na "prijazno" pismo S. Jeršiča v zadnji številki Našega časa, čeprav vem, da je to, kar se tiče omenjenga avtoiju, jalovo početje. Ne odgovarjam zato ker on odgovor zahteva, malo odgovarjam zato, ker me za odgovor prosi, v največji meri pa zaradi bralcev, ki jih Jeršič z namigovanjem, sumničenji in podtikanji skuša zavesti.
S. Jeršič "pozna" moje delo v Kul-
turnem centru že pet let in šele sedaj opozarja občane, kakšen "okoreli kulturniški mastodont", "pošasten raz-sipnik" itd. da sem.S tem postaja sokrivec mojih "zmot", "zablod" in ostalih nečednih dejanj za katera je vedel - pa me ni ovadil že davno.
In kaj je zdaj bistvo problema in vzrok za njegov "korajžni napad" - g. Jeršiču je bila namreč ta "oblastniška struktura" (kot sam pravi) v zadnjih letih ljubeče naklonjena v obliki stotisočev tolarjev in številnih uslug in zato se je pač potuhnjeno držal načela, da ne griži roke, ki te hrani.
Zgodili sta se vsaj dve stvari, daje navidezna prijaznost prešla v grozeče bevskanje. S. Jeršič je bil namreč od-slovljen kot urednik Monografije Velenje (to seveda ni tista monografija o kateri govori v svojem dopisu), kar je seveda sprožilo v njem užaljenost, ki pa jo je še poglobilo dejstvo, da v Monografiji kasneje, ni bilo uporabljeno tudi njegovo fotografsko delo, s čimer je propadel njegov cilj, da bi s tujim denarjem (in lepim zaslužkom!) naredil avtorsko knjigo o Velenju.
Drugi vzrok za njegovo pismo pa je verjetno ta, da v dejanski suši ni več denaija za vsako njegovo željo in idejo, kljub lastnemu prepričanju, da umetnika njegovega formata ni daleč naokoli (vsaj v tej galaksiji ne).
V pismu govori o Monografiji Jureta Cekute, pa bi bilo bolje, da to prepusti umetnostnim kritikom, ki imajo eni takšno drugi pa drugačno stališče. Sodelovanje pri projektu Kulturnega centra ni stalo niti tolaija, v zahvalo pa je od avtorja prejelo njegovo umetniško delo. Vlaganje v zidove in opremo je seveda nuja, ali pa morda gospod Jeršič še vedno fotografira s svojo staro Praktiko? Ko se bo na računalnike in njihovo uporabno vrednost bolj spoznal, se pa lahko tudi na to temo kdaj oglasi.
O "galerijici" tudi ne velja izgubljati besed, saj je preveč prič, ki vedo povedati, koliko znanih umetnikov je v njej razstavljalo v dvajsetih letih - in če me spomin ne vara, tudi g.Jeršič je želel in ponosno celo razstavljal v njej.Seveda, verjamem (kaj bi preverjal!), daje nekje v Am-
sterdamu velika galerija z dvema kus-tusoma, naj pa povem, da je v Thoomel cityju (ZDA) - mestecu kot je Velenje - mala galerija, ki pa ima zaposlenih šest kustosov. In se nihče ne razburja, saj vedo, kaj vse lahko kustosi koristnega počnejo. In od kod naenkrat Jeršičevo goreče zagovaijan-je literatov, likovnikov,... in ugotovitev o nekvalitetni prireditveni dejavnosti...
Skratka, gospod Jeršič se spozna prav na vse, predlagam mu, da se na naslednji razpis za ravnatelja prijavi -saj bi on izvrstno uspeval - jaz pa obljubim, da bom poskušal prepričati komisijo, da zniža razpisne pogoje, da jih bo g. Jeršič lahko izpolnjeval.
Ne smem pozabiti "pošastnega razsipništva". Samokritično bom navedel primer: v letu 1991 je g. Jeršič izdal svojo knjigo, ki jo je poleg republiškega proračuna s približno 13000 DEM podprl tudi velenjski proračun. Tudi dobršen del promocije knjige je podprla občina in seveda tudi Kulturni center. In ker to še ni bilo dovolj, se je naš center (v tem primeru jaz) od g. Jeršiča obvezal odkupiti še določeno količino knjig in jih tudi je. 70 komadov po 50 DEM - kljub temu, da je knjigo občinafinančno že podprla in je avtor z njo še normalno tržil.Čeprav sem takrat to jemal kot pomoč umetniku (priznam - zamalo se mi je zdelo prepirljivo uveljavljanje tečajne razlike zaradi kasnitve izplačila), mi je zdaj g. Jeršič povedal, daje to "pošastno razsipanje".
In za konec. Boleče je spoznanje, da nisi središče vesolja, še bolj boleče je spoznanje, da nisi niti središče zemeljske krogle. Prav neznosno kruto paje verjetno spoznanje, da nisi niti središče malega Velenja. Pa kljub vsemu, gospod Jeršič, velika večina ljudi (še posebej, če sami sebe imenujejo za velike umetnike) takšna spoznanja prenese po moško in ne z užaljenim čenčanjem po časopisih.
m -Vlado Vrbič
P.S. In kljub vsemu - na steni v moji dnevni sobi visijo lepo uokvirjene fotografije Staneta Jeršiča in Barbare Jakše.
Pacionalles
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
OB CELJSKI CESTI, tel.: 0602/41-160, 41-941, fax 41-063
POPUSTI DO 20%!
Nudimo vam ugodne potrošniške kredite do 24 mesecev za:
-	furnirana vrata vseh vrst
-	stenske in stropne obloge
-	vhodna in garažna vrata
-	hrastove parkete in še mnogo več
Kredit vam odobrimo takoj, kupljeno blago pa lahko prevzamete takoj.
Kmetijski nasveti
Oskrba ozimnih žit
Ob koncu zime (v mesecu marcu) jc čas za prvo dognojevanje žit z dušikom. Pri tem moramo upoštevati predhodno jesensko gnojenje, gostoto posevka, sorto žita ter pričakovani pridelek. Če jeseni nismo gnojili s kombiniranimi gnojili, dognojimo sedaj z NPK gnojilom, ki vsebuje več dušika ( NPK 13 : tO : 12 - 350 do 400 kg/ha ;NPK 15 : 15 :15 - 300 do 350 kg/ha). Če je bilo osnovno gnojenje opravljeno v jeseni, bomo v začetku rasti žit dognojili z 250 do 300 kg/ha KAN. Ozimni ječmen in rž dognojimo z 150 - 200 kg/ha KAN.
Tiste posevke, ki so zaradi mraza prizadeti ali so pregosti, je potrebno spomladi pobranati.Tako se žito bolje razrašča. Če plevelov nismo zatirali jeseni,lahko to opravimo spomladi.Po ogledu posevkov in glede na vrsto plevelov, ki prevladujejo, se odločimo za ustrezen herbicid. Pred uporabo natančno preberemo navodila in jih seveda tudi upoštevamo.
Nekaj pripravkov za zatiranje plevelov v žitih:
Do konca razraščanja žita lahko uporabimo Dicuran forte (1,5 kg/ha), Tigre* (2,5-3 l/ha ), Dicuran 500 (2,5-3 l/ha). Proti širokolistnim plevelom (tudi smolencu) priporočamo do konca razraščanja uporabo Aniten MPD (4 l/ha -najnižja nočna temp. mora biti nad 5 stopinj C), Dicofluid MP Combi (4 1/ha-najnižja nočna temp.nad 0 stopinj C ).Do faze drugega kolenca žit lahko uporabimo za zatiranje širokolistnih plevelov Starane 250 ( 0,6 -1,2 l/ha ), ki zelo dobro deluje na smolenec.
Takoj ob pojavu pepelaste plesni v posevku poškropimo z Bayleton EC 125 ( 1-2 l/ha ) ali Folicur BT -225 ( 1-1,25 l/ha ).Ko se razvije klas (pred cvetenjem), pa uporabimo Tilt 250-EC ( 0,5 l/ha) ali Folicur Plus ( 0,75-1 l/ha ), ki zatirata tudi bolezni klasa.
Za zatiranje ličink žitnega strgača in listnih uši uporabite predvsem Decis ( 0,5 l/ha), Zolone Liquide ( I -2 l/ha), Sumialfa (0,2 l/ha) ali Karate (0,2-0,3 l/ha). Samo na listne uši pa deluje Pirimor ( 0,4-0,6 kg/ha).
Pred škropilno sezono je potrebno preveriti delovanje škropilnice. Testiranje traktorskih škropilnic bo : v ponedeljek, 22.marca, od 9.00 ure dalje na kmetiji Franc Jelen, Arnače 32 (po domače£oršek), v sredo, 24.marca, od 9.00 ure dalje na zadružnem posestvu Ravne pri Šoštanju, v petek, 26.3.1993 od 9.00 ure dalje na zadružnem posestvu Šmartno - pri Vino Šmartno ob Paki.
Testiranje bo brezplačno. Možno bo tudi takojšnje popravilo napak na škropilnicah. S seboj pripeljite 100 I vode, da bo lahko testiranje hitreje in nemoteno potekalo. Lastniki traktorskih škropilnic naj se za testiranje prijavijo na zadružnih enotah in pri kmetijski svetovalni službi do 19. marca.
M-Lidija Dlkluč, kmet.inž.
18 mš ČAS		! -4	25. marca 1993
mali OGLASI
SEMENSKI KROMPIR DESIREE, prva množitev, prodam. S 885-146. ČISTO NOVO ZAMRZOVALNO OMARO 210 litrsko, ugodno prodam. 8 858-293.
OVČKO POL LETA STARO, prodam po ugodni ceni. S 895-128. MANJŠO KMETIJO v Čreskovi 31, zamenjam za hišo ali stanovanje ali prodam. 8 775-192.
MLADA SKUPINA IZ ŠOŠTANJA, išče klaviaturista starega do 19 let, za igranje zabavne in ročk glasbe. Informacije po telefonu 882-113, Boris, 881-055 Andrej. BOBTAILE MLADIČE z rodovnikom prodam. 8 858-723.
MIRNO IN POŠTENO DEKLE, sprejme kakršno koli delo, najraje v strežbi v lokalu ali trgovini (ima nekaj izkušenj), delavni čas ni pomemben. Sem delovna in prijazna. Cenjene ponudbe sporočite po telefonu 851-506, Zlatka.
KROŽNO ŽAGO, fi 450 mm, motor 3 KW, prodam. 8 857-376.
PRIKOLICO NOSILNOSTI 450 kg z nastavkom in cerado, ugodno prodam. S 850067.
NOV DALJINSKI TELEFON PANASONIC cena 11900 sit in novo telefonsko tajnico Panasonic prodam za 9900 sit. 8 850-552. OTROŠKO SOBO POCENI PRODAM. 8 853-078.
STAREJŠI ČRNOBELI TV GORENJE, v izpravnem stanju in starejšo spalnico s skoraj novimi jogi vložki zelo poceni prodam. 8 851-668.
NAJAMEM ALI KUPIM večjo garsonjero ali enosobno stanovanje. 8 858-796, zvečer. DOLGO BELO POROČNO OBLEKO in otroški voziček, ugodno prodam. 8 851-276.
KUPIM DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO VISO ali R-5 star od 6 do 8 let. 8 855-450 od 8. do 15. ure. KUPIM DVE STANOVANJI v izmeri od 40 do 50 m2 v Velenju. 8 856-899 od 7. do 14. ure. SOBNO KOLO PRODAM za 100 DEM in šotor za 4 osebe, cena po dogovoru. 8 854-013.
HONORARNO ZAPOSLIMO prijetno dekle v popoldanskem času za delo v bifeju. 8 893-381. IŠČEMO ŽENSKO za varstvo starejše osebe na domu. 8 popoldan 851-235.
VODIM POSLOVNE KNJIGE PRIVATNIKOM ALI MANJŠIM PODJETJEM. Naslov v uredništvu. HONORARNO ZAPOSLIMO PRIJETNO DEKLE ZA DELO V POPOLDANSKEM ČASU V BIFEJU. 8 893-381.
FOTOAPARAT PRACTICA IN PENTA-CON 6 x 6 s tele in širokim objektivom ugodno prodam. 8 855-052.
ŠPORTNI VOZIČEK in otroško posteljico, ugodno prodam. 8 850243.
KONFORTNI VIKEND NA PAŠKEM KOZJAKU, prodam. 8 27-368.
SEMENSKI KROMPIR DESIREE, prva reprodukcija, prodam. 8 893-157
POLOVICO STAREJŠE HIŠE V PLEŠIVCU pri Velenju, prodamo. 8 894-060.
UNO 45, letnik 11/89, prodamo za 8000 DEM. 8 713-401 In 713-826.
SANSKEGA KOZLA PRODAM. 8 856-374.
V NAJEM DAJEM 40 m2 poslovnega prostora. 8 881-001.
PUJSKE OD 30 do 50 kg težke prodam. Silvo Peček, Završe 21, Gro-belno ali 8 744-285.
PLETILNI STROJ TOYOTA s priključki, prodam. 8 856-597.
RISALNO DESKO VELIKOSTI 1000 xl500 in parcelo velikosti 7500 m2 v okolici Gorice pri Slivnici, Šentjur, prodamo po ugodni ceni. 8 850703.
DVA RABLJENA HRASTOVA SODA prodam ali zamenjam za drva. 8 885-588 al i 885-587.
SADOVNJAK, KLET, elektika, voda, štedilnik 2 plin 4 elektrika, zmrzo-valno skrinjo 300 litrov, prodam. 8 856-649.
DEVET KOMADOV okvirjev za okna, z dvojnimi stekli velikosti 145 X 50, prodam po ugodni ceni. 8 854-250, Beli. NUDIM OPREMLJENO STANOVANJE v okolici Velenja mirni ženski ali zakoncema srednih let, pogoj Slovenci, nega hiše in veselje za obdelovanje vrta. Pisne ponudbe pošljite na tednik Naš čas, Foitova 10, Velenje, z oznako šifre "OSKRBNIK".
DNE 28. MARCA pričnemo s prodajo 6 tednov starih jarkic. Škale 894-056.
TP DOLINA VELENJE bo 27.3.1993 od 8. ure dalje v prostorih bivše Kovinotehne v Šoštanju, prodajala rabljeno opremo za trgovine in domačo rabo.
RUSKO MOTORNO ŽAGO IN ŠIVALNI STROJČEK NA BATERIJE vse novo z rezervnimi deli ugodno prodam. 8 892-285.
HOJCO, LEŽALNIK IN TORBO, ugodno prodam. 8 853-653. IN NATANČNO UREJENO ŽIVO MEJO. 8 857-257. BTV Z DALJINCEM in črno bel TV, staro 2 leti, polnilec za akumulator in igre nintendoterveč kaset prodam po dogovoru. Alojz Salobir, Kidričeva 1, Velenje.
KINC KINC KINC
DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek, 29. marca ob 20. uri (filmsko gledališče) BELE PEŠČINE (White Sands) - amer. psihološki triler. Dogajanje je posneto v prelepem okolju narodnega parka White sands v Novi Mehiki. Podeželski šerif si v želji, da odkrije morilca, nadene identiteto umorjenega. Rim odlikuje odlična fotografija in predvsem režija Rogerja Donaldsona, ki ga poznamo po filmu BREZ IZHODA. Vloge: VVilliam Dafoe, Mickey Rourke, Mary Elizabeth Mastrantonio FIIma NAPIHNJENCI in PRVINSKI NAGON bodo predvajali v ponedeljek In torek, S. In 6. aprila!
V prvih dneh aprila lahko tudi pričakujete večkratnega nominiranca VONJ PO ŽENSKI!
Proglasitev Oskcaijev bo 29. marca v zgodnjih jutranjih urah v Holly-woodu. Slovesnost bo prenašala TV postaja MOVIE CHANNEL!
Rokomet
Z Gruzijo v Slovenj Gradcu
RZ Slovenije je zaupala organizacijo druge kvalifikacijske tekme moške reprezentance za evropsko prvenstvo 94 RK Novi opremi iz Slover\| Gradca. Tekma bo v sredo, 7. aprila, ob 20. uri v tamkajšnji športni dvorani. Organizatorji bodo za to srečanje dali natisniti 1000 vstopnic, saj je za tekmo veliko zanimanje ne le v Slovenj Gradcu, ampak tudi v drugih krajih.	^
V ponedeljek z Andor Jadranom
Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane v Velenju v soboto bodo rokome-taši Gorenja prvenstveno tekmo z ekipo Andor Jadran odigrali v ponedeljek, 29. marca; pričetek ob 19. uri.
Občni zbor žalskih upokojencev
DU Žalec bo imelo redni občni zbor v soboto, 27. marca, ob 9. uri v prostorih žalske osnovne šole. Vabijo tudi predstavnike drugih društev.
Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline Mozirje
Savinjska cesta 6, Mozirje
razpisuje prosto delovno mesto
ZOBOTEHNIK (za nedoločen čas)
za opravljanje del in nalog zobotehnika v enoti Zobotehnični laboratorij Nazarje.
Razpisni pogoji:
- dokončana zobotehnična šola, opravljen strokovni izpit in najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusna doba traja 2 meseca.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni.
Prijave z dokazili pošljite priporočeno na naslov: Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline Mozirje, Savinjska cesta 6, Mozirje s pripisom "Za razpisno komisijo".
Obvestilo!
Preprečevanje požarov v naravnem okolju
V skladu z Odlokom o komunalnem in javnem redu ter miru (Uradni vestnik občine Velenje št. 17/90 in Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84 ) se za zavarovanje premoženja in zdravja ljudi ter družbenega in zasebnega premoženja prepoveduje: zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja, odmetavati goreče cigarete in druge ogorke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar, ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov in na travnikih, njivah in drugih krajih, če ogenj ni ustrezno zavarovan.
Požarnovarnostna inšpekcija Velenje
MUr .Mt,	^k
SUVfL
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264
Ji
L
AVTO SERVIS
Damjan Upnik Škale 66a, Velenje tel. 894 549
Cenjene stranke in bodoče kupce obveščamo, da smo v Skalah odprli nov specializiran servis in prodajo vozil znamke Škoda.
Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektriiarska dela, antikorozijsko zaščito in servisna opravila na vseh tipih vozil.
KUPON -10 % POPUST PRI STORITVAH

ALESIO RENTA CAR CELJE
Po konkurenčnih cenah vam nudimo najem novih vozil: VITARA Sidekick 1,6-5 vrat
FORD Escort
RENAULT 19
Pričakujemo vas v poslovalnici
ALESIO RENT A CAR d.o.o., Čuprijska 13b, Celje
Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. (063) 26 035.
Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec
Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepeiitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih hiš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg!
Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Hvala za zaupanje!
NAGRADNA KRIŽANKA "AVTO MASTNAK"
1. nagrada (večerja s pijačo za 4 osebe): Bernarda Blazinšek, Kraigherjeva 1, Velenje, 2. nagrada (nagradni kupon v vrednosti 2.000 SIT - iz lastne ponudbe): Ana Pistotnik, Tavčarjeva 19, Velenje, 3. nagrada (računalniška nastavitev preme (optika): Zdravko Zager, Topolšica 51/a, Topolšica. Nagrade prejmete pri Avto Mastnak, Bistro Tropica, Partizanska 7, 63320 Velenje, s predložitvijo osebne izkaznice.
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) In 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 25.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Klepet z zdravnikom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 26.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Pohvalite, pograjajte; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 27.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Izbor pesmi tedna; 16.30 Za konec tedna; 16.00 Minute za film; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 28.MARCA:6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.30 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi ( vmes ob 14.50; 16.50 in 17.50 servisne informacije in epp ; ob 14.30 Poročila. 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 29.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kontaktna oddaja o dohodnini; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.3o Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Ponedeljkov šport; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Tričtrač in druge čveke; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Kdaj,kje,kaj; 16.00 Vaš glas. naša glasba; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapoj-mo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 31.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
TRGOVINA Prešernova 9a
UGODNE CENE
BTV SAMSUNG CX 5326 53 cm stereo	68.783.00
BTV SAMSUNG 5013 T 51 cm	52.400.00
GL. STOLP SAMSUNG SCM 8100 - 2 x 40 W (radio, gramofon, CD, dvojni kasetofon)	51.088.00
GL. STOLP SAMSUNG MAX 460 - 2 x 60 W (radio, CD, dvojni kasetofon)	71.984.00
PRALNO SUŠILNI STROJ "ALISE 85" CANDY 91.800.00 POMIVALNI STROJ "SYLENA 16" CANDY	79.200.00
PLUTA TALNA NELAKIRANA (0.90 M2) - uvoz 1.981.00 ITIS0N ANTISTATIČNI DURA - uvoz od 1.510.00 SIT/m* dalje
PLAČILO TUDI NA 6 ČEKOV! UGODEN NAKUP KONFEKCIJE V TRGOVINI ŠALEŠKA 19
ZA OBISK IN NAKUP SE PRIPOROČAMO!
Dežurstva
Občina Velenje
Zdravniki: Četrtek, 25. marca -dopoldan dr. Žuber popoldan dr. Bola, nočni dr. O.Renko in dr. D.Vrabič: Petek, 26. marca - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Rus in dr. Kozorog; Sobota, 27. marca in nedelja, 28. marca - dr. V.Renko, dr. Kočevar in dr. V.Renko; Ponedeljek, 29. marca - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Lazar in dr. Bola Zobozdravstvo: Sobota, 27. marca in nedelja, 28. marca - dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 26. marca do 2. aprila - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 858-704.
Občina Mozirje:
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 28. marca - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219. Od 29. marca do 4. aprila - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje
Poroke: Oto Terbovšek, Velenje, Zi-danškova c.št. 3 in Ivka Pranjid, Velenje, Zidanškova c.št. 3; Ludvik Podjaveršek, Šoštanj, Metleče št. 10 in Nataša Kasesnik, Velenje, Ljubljanska c.št. 32/a; Marcel Matič, Velenje, Kersnikova c.št. 15 in Suada Pezič, Velenje, Kersnikova c.št. 15.Smrti: Elizabeta Rošer, roj. 1920, Maribor, Lovska ul.št. 23, Nežmahen Amalija Urbajs, roj. 1905, Šentjur pri Celju, Cesta Kozjanskega odreda št. 23, Anton Šeliga, roj. 1917, Pečke št. 42, Milan Lekš, roj. 1953, Velenje, Gubčeva c.št. 8, Antonija Ficko, roj. 1907, Velenje, Cesta IV./7, Frančiška
Drozg, roj. 1918, Maribor, Smetanova 46, Jožefa Kidrič, roj. 1917, Zahenberc št. 57, Jeka Ivankovič, roj. 1918, Celje, Malgajeva c.št. 6, Ivana Goričar, roj. 1924, Slatina št. 22, Stanislav Budja, roj. 1946, Ravne na Koroškem, Ob Suhi št. 19, Anton Globačnik, roj. 1902, Bele vode št. 63.
Občina Žalec
Poroka: Samo Veler, Žalec in Tea Podpečan, Žalec. Smrti: Stjepan Kundih, star 61 let, upokojenec, Podlog v Sav. dol. 44, Marija Strgar, stara 70 let, upokojenka, Latkova vas št. 39, Franc Kok, star 74 let, upokojenec, Topovlje št. 7.
. ■ ^FRIZERSKI
SALON ^Nataša
▼M Šale* 84, tel. 856 947

boutique nitko
Šaleško 16, Velenje
PESTRA IN POCENI PONUDBA
Šalek 20, Velenje
UMI i ii u milimi m
Gostičšče ČETAM
Okonina 2, Ljubno
Izredno ugodna ponudba:
nedeljska kosila 500 SIT specialitete:
meso žrebet, puranje, svinjsko
sladice Vljudno vabljeni!
inf. tel.: 841164
Foršt 7, Ljubno
Nudimo vam dnevno sveže:
postrvi razne zrezke iignje	možgane
puranji file sladice..
Vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in
mamice
SUZANE KOVAČ
iz Hrastovca
se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, še posebej Suzani Rudolf, Viliju Pozniču, Veri Bandalo, Petri Bevc, Simoni Felicijan in Tomažu Rudolfu za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in sveče, izraze sožalja ter spremstvo na njeni
mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo pevcem, gospodu župniku in izvajalcu tišine. Lepa hvala tudi Maksu Krajncu za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: Mož Peter s sinom Aleksom, tašča in tast ter svak Aleš z ženo.
Norost, veselje, žalost in trpljenje vse to nudi nam življenje. Leta hitijo, spomini bledijo, a v srcu najlepše trenutke pustijo. Kar je zapisano, čas vse strohni, kar pa v srcu je, ostane vse dni.
ZAHVALA
Mnogo prerano in nepričakovano je nehalo biti plemenito srce našega dragega moža, atija, sina, brata, zeta in svaka
MILANA LEKŠ A
iz Velenja, 7.6.1953-15.3.1993
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu veleblagovnice Nama Velenje, sodelavcem RLV Klasirnice, učencem in učiteljem 8. C in 4.C razreda OŠ MPT, ŠAO Velenje, častni straži RLV, govornikom za poslovilne besede, pevcem, rudarski godbi, gospodu kaplanu za opravljen obred, znancem, prijateljem in sosedom Gubčeve ulice. Posebna zahvala velja družini Domanjko. Žalujoči: Žena Darinka, sin Jernej, hčerka Špela, mama Ivanka, brat Jože z družino, sestra Olga z družino, ostali sorodniki in vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, brat in striček
JOŽEJURKO
1.3.1913-18.3.1993
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in ga tako številno pospremili k njegovemu grobu. Prisrčna hvala gospodu župniku, govornikoma in pevcem za zapete žalostinke.
Enako zahvalo izrekamo primariju dr. Fijavžu za zdravljenje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in dedija
BALTAZARJA JELENA
iz Šentilja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja in sveč ter
za svete maše ter nam izrazili ustno sožalje.
Zahvala velja govornikom, pevcem za zapete žalostinke, upokojnecem, godbi RLV, gospodu župniku ter vsem GD.
Žalujoči: Hčerke, vnuki, brat in sestra.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt nam te je vzela prerano, a v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube hčerke, sestre in tete
SUZANE KOVAČ
rojene SOBOTA 11.2.1973 -18.3.1993
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu Viliju Pozniču in gospodu Šamuju.
Žalujoči: Ati, mama in brat z družino.
Nikar ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k n jemu pristopite, spomnite se kaka trpela sem in večni mir mi zaželita.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE PLANKEU
21.4.1929-18.3.1993
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli sožalje in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Pirtovšku za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospe Betki Ledinek za požrtvovalno pomoč in nego v zadnjih mesecih, patronažni službi in gospodu kaplanu za obiske in opravljen obred. Najtopleje pa se zahvaljujemo sosedom Mešičem, Melanškom, Rotovnikom, Zaleznikom in Golavškom za nesebično pomoč. Hvala tudi sodelavcem Gorenja NO, pevcem, govornikom, praporščaku in Sandiju za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: Mož Stanko, sin Srečko in hčerka Dragica z družinama ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
ob bolečem spoznanju, da nimamo več očeta, tasta in opa
NIKOLAJA NIEGELHELLA
22.11.1914-14.3.1993
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja ter za
spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Janežičevi za zdravljenje, gospodu Valenciju za govor, kvintetu Flamingo in pevskemu zboru Kajuh ter gospodu duhovniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetij	je NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no-trnkih	vinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: 19111II(HI« in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
> »- ■».•■« » » ♦ • •
Odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje je minulo soboto pripravil nastop ljudskih godcev in pevcev. Poimenoval gaje večer ljudskih pesmi in viž.
Eno pesem peti, očitno vsem na glas, en mal' u misel vzeti, le ta sedanji čas je pei slovenski ljudski pevec Jurij Vodovnik iz Skomarjev pod Pohorjem že pred 150 leti. Na odru velenjskega doma kulture so to tokrat počeli ljudski godci in pevci iz Šaleške doline. Predstavili so se godec in
pevec Lojz Podvratnik iz Šmart-nega ob Paki, zapeli sta Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja ( na sliki), zagodel je trio Pečovnik - Medved - Goršek iz Raven pri Šoštanju, predstavile pa so se tudi pevke s Paškega Kozjaka. Zraven so bili še Trima-rji iz Kavč, harmonikarju Cirilu Brložniku iz Šentilja je na pero pritegnila Justina Pustinek, na štajeriše Franca Vranjeka (Šentilj) so zaplesali plesalci Kolede. Seveda ni šlo brez citrarja Ivana Kneza iz Zavodenj, mesto Velenje pa so zastopali godci Pungart-nik - Felicijan - Planine z Gorice,
ki so godli na pero, ljudsko trompeto in harmoniko. Za konec je zaigral še štrajh orkester folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki.
To je bil za vse udeležence prireditve večer, kakršnega v Velenju še ni bilo. Večer, kije prinesel pesmi nekdanjega časa. Mnoge med njimi so tonile v pozabo, nekatere pa še vedno žive med nami.
Najbrž ni treba poudarjati, da so nastopajoči navdušili, da si takšnega večera ljubitelji ljudskih viž in pesmi, pa tudi izvajalci sami, še želijo. Bfp
Osnovna šola Šalek v Velenju
Projekt "Zdrava šola"
Najbrž so se tisti, ki so se minuli petek mudili v Šaleku v Velenju vprašali, le kaj neki se dogaja pri tamkajšnji osnovni šoli. Starši so se skupaj z učenci 3.b razreda "šli" prave naravovarstvenike oziroma "ekofrajerje". Razlog za vse to je vključitev omenjene šole v vseevropski projekt "Zdrava šola". V naši državi je vabilo za sodelovanje poslal republiški Inštitut za varovanje zdravja.
Anica Ožir, razredničarka 3. b razreda ima (ob vodstvu šole) "največ prstov vmes" pri uvodu v to zadevo. Takole pravi:
"V tem šolskem letu imam oddelek prijetnih učencev, sicer živahnih, a zelo delovnih. Razmišljanja, kako bi jih navdušila za še kakšno drugačno delo, brskanje po knjigi Prvi koraki v ekologijo, so me vodili na to pot. Spodbudilo me je med drugim
tudi dejstvo, da je pomlad med nami, okolje - naše smetišče pa je postalo bolj opazno. Skupek vsega tega je projekt ZAKAJ TAKO? na temo ČISTO OKOLJE - ZDRAVO ŽIVLJENJE. To je uvod v večji projekt OŠ Šalek - Zdrave šole. Zanj smo se
odločili ne glede na to, ali bomo izbrani za evropski projekt med 10 slovenskimi šolami ali ne."
Kar so hoteli doseči, so - po mnenju sogovornice - v uvodnem delu že dosegli. Aktivnosti (teh v 14 dnevnih pripravah na petkovo druženje prijetnega s koristnim ni bilo malo) so namreč pokazale, da so učenci 3.b razreda znali povezati lokalne težave z ostalimi, prav tako so ob aktivnem sodelovanju razvili samozavest ter samostojnost, si izoblikovali sistem ekoloških vrednot. Sploh razveseljivo paje to, da so s svojim delo vplivali na ostale učence, prijatelje in odrasle ter jih uspeli pritegniti k sodelovanju.
Na potezi so sedaj še preostali razredi šole in njihove tovarišice, starši učencev in seveda zdravstvene organizacije. Jim bodo sledili?
■ tp
Delavci šole so že večkrat poskušali zasaditi njeno okolico. Ni jim uspelo, da bi se sadike tudi razrasle. V petek so skupaj z učenci in njihovimi starši spet prisluhnili naravi (eni na delovni akciji, drugI v didaktičnem kabinetu), s sajenjem sadik potrkali na zavest uničevalcev njihovih prizadevanj ter z navidez drobnimi koraki (koški za smeti, opozorilnimi tablami) storili pri varovanju "življenja" nekaj dobrega. Jim bo tokrat uspelo?
600 podpisnikov izjave
Velenje- Akcija častna izjava voznika, ki jo je organiziral republiški Svet za vzgojo in preventivo v cestem prometu'(vanjo seje vključil tudi tovrstni občinski svet) v občini Velenje uspešno poteka. Do torka je izjavo podpisalo že približno 600 voznikov. S tem so potrdili, da jim ni vseeno, kaj se dogaja na naših cestah. Z dano besedo so se obvezali, da so pripravljeni tudi sami nekaj prispevati k večji varnosti udeležencev v prometu.	-	■ tp
VVolfovo leto v Slovenj Gradcu
pomiti na mojstra samospevov
Kulturno dogajanje v letu 1993 v Slovenj Gradcu bo v znamenju prireditev, s katerimi bodo v tem mestecu obeležili 90. obletnico smrti mojstra samospevov, Huga Wolfa. Čeprav Wolf, ki ima po svetu veliko občudovalcev, sodi v avstrijski kulturni krog, je po svoje vendarle povezan s Slovenj Gradcem. Tu seje rodil (1860) in preživel svoja otroška leta.
Prisvajanje družbenega premoženja na Koroškem
Med osumljenci največ direktorjev
Na UNZ V Slovenj Gradcu ugotavljajo, da so se varnostne razmere v koroških občinah lani poslabšale. To velja predvsem za kazniva dejanja splošne kriminalistike, povečanje števila prometnih nezgod ter prekrške zoper javni red in mir. Policisti in kriminalisti so v letu 1992 obravnavali kar 1360 kaznivih dejanj, med katerimi so najpogostejše premoženski direktorji, kazniva dejanja zlorab v podjetjih ter zoper življenje in telo.
Na porast teh kaznivih dejanj so vplivale predvsem vse slabše socialne razmere ter nedorečenost zakonodaje pri olastninjenju podjetij. Največ kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalistike je bilo storjenih v veliki vnemi po cenenem prisvajanju družbene lastnine. Storilci so se "zgledovali" po negotovih "uspešnih" primerih lastninjenja v preteklosti. Pri UNZ v Slovenj Gradcu pa se navzlic temu lahko pohvalijo, da imajo, izraženo v odstotkih, najmanj neraziskanih kazenskih dejanj v Slo-
veniji - le devetindvajset odstotkov.
Med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalistike na Koroškem - lani so jih odkrili stoosemnajst, je bilo največ primerov zlorabe položaja ali pravic odgovornih oseb (31), sledijo pa gozdne tatvine, ponareditev ali uničenje poslovnih listin itd. S temi kaznivimi dejanji so storilci povzročili za skoraj 73 milijonov tolarjev škode. Med osumljenci je, zanimivo, največ direktorjev, in sicer kar 25, sledijo pa jim trgovski poslovodje, blagajniki in komercialisti.
Načelnik UNZ v Slovenj Gradcu Zvone Ulcej je na tiskovni konferenci, kjer je prestavil lanskoletno delo uprave, zavrnil vse bolj česte očitke, da se tukajšnji delavci ministrstva za notranje zadeva "vtikujejo v politiko". Rekel je, da takšnih obtožb ne sprejmejo, ker niso argumentirane, ter dodal, da bodo tako kot doslej, delali tudi naprej, neglede na to, kakšna je dnevna politika.
■ 4.8.
Uvod v Wolfovo slovenj-egraško leto je bil nedavni koncert študentov dunajske visoke šole za glasbo in treh domačih zborov, ki so poleg mojstrovih samospevov (napisani med obiski doma) predstavili še odlomke iz skladateljeve nedokončane opere Man-uel Venegas. Galerija likovnih umetnosti, kjer je bil koncert, je bila skoraj premala za vse, ki so
hoteli čuti VVolfove mojstrovine.
Med projekti, s katerimi bomo v Sloveniji letos obeležili okroglo obletnico pri nas kar nekam pozabljenega skladatelja, velja omeniti še enourni televizijski film o Hugu Wolfu, mednarodno šolo solo petja (Wolfova akademija) konec maja v Slovenj Gradcu, ustanovitev slovenskega društva Hugo Wolf s sedežem v Slovenj
Gradcu itd.
O mojstru samospevov Hugu Wolfu bo letos izšla tudi monografija, pripravljajo pa tudi izdajo Spomini na otroštvo, ki jo je napisala skladateljeva najstarejša sestra Modesta. Odbor, ki pripravlja prireditve, povezane s spominom na Huga Wolfa, bo te dni izdal tudi novi slovenjegraški razglednici s portretom skladatelja in pos-
netkom njegove rojstne hiše na Glavnem trgu v Slovnej Gradcu. V njej je zdaj glasbena šola.
Novoustanovljeno slovensko društvo Hugo Wolf si bo v sodelovanju z istoimenskimi društvi z Dunaja, iz Tokia in iz Nemčije prizadevalo, da bi skladateljevo rojstno hišo kdaj v prihodnosti preuredili v muzej.
■ A.B.
ZKO Velenje
A
Anica Ožir
Mala anketa
Dvakrat DA za "ženska" praznika
Mesec marec je poleg tega, da se v njem prične za mnoge najlepši letni čas, prijazen tudi do žensk. Vseh, ne le mater, saj je prvi praznik v njem, 8. marec, posvečen vsem ženam, materinski dan, ki ga praznujemo danes, pa vsem materam. Se ne dolgo tega smo poznali le prvega, pa še k temu smo radi zlobno pripomnili, da je praznik žena, praznujejo pa ga moški. Zato sva se v začetku tedna dve ženski odpravili na kratek potep, med katerim sva ustavili nekaj Velenjčanov in jih vprašali, kaj
mislijo o teh dveh praznikih, je prav, da ju imamo in katerega pri njih bolj "obrajtajo".
Nataša Tanšek: "Mislim, da je prav, da se praznujeta oba praznika. Prvi je pač namenjen vsem ženskam, drugi pa le tistim, ki so že mame. V začetku morda ne, sedaj pa mislim, da smo Slovenci sprejeli tudi materinski jJan kot praznik. Pri nas še vedno praznujemo tudi 8. marec. Darila niso bogata. Roža je čisto dovolj, je znak pozornosti."
Zlatka Jambrovič-Koprivec: "Ljubim ju. Oba. In vsak dan, ki je namenjen kakšni dobri misli,
spoštovanju, ljubezni, ali čemu drugemu... Dovolj je, da tak dan zaznam. Zato je tudi darilo lahko samo simbolično, paje že dovolj."
Hedvika finter:" Kar naj bo oboje. Pri nas ne praznujemo veliko. Vendar se sorodniki spomnejo in prinesejo tudi drobna darila. Mislim, da si ženske zaslužimo ta dva praznika in da smo že sprejeli oba Prvi je namenjen vsem ženskam, drugi le materam. In zato je prav, da sta oba, saj tiste, ki niso mame, niso same krive."
Jože Rihtar:" Strinjam se s tem, da se praznujeta oba, čeprav pri nas najbolj praznujemo Jožefovo. Tudi
ženske morajo imeti svoj praznik, zaslužijo pa si oba Mislim, da se dan žena še vedno bolj praznuje kot materinski dan. Jaz se spomnim obeh, vendar mi je dan žena še vedno bolj blizu in tudi darila so takrat večja"
Tako Velenjčanke in Ve-lenjčani. Pa avtorici ankete? Prvi bi bilo kar vseeno, če ne bi bilo ne prvega, ne drugega, ker ji vse skupaj deluje preveč "pocukrano", sladkarij pa ne mara Druga dodaja, da sta oba praznika metanje peska v oči. Namen je pa vendarle lep...
■ bš, tp
Nataša Tanšek Zlatka Jambrovič-Koprivec _Hedvika Pinter_Jože Rihtar