Inseratl Be Bprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 19 *> 14 II II ii n »i n n n n 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se «•na primerno zmanjša. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ue Bprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16. PoiiiiCii list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja t 7.« celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 .. _ sa četrt lela . . 2 „ 60 ,, V administraciji velja: /a celo leto . . 8 gl. 40 kr ca pol leta . . 4 ,, 20 , ca četrt leta . . 2 „ 10 . V Ljubljani na dom pošilja; velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Stolnem trgn hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden insjaer v torek, četrtek in soboto. > vv.. Vzhodno bojiščo. Najprvo se je vnel boj kristjanov zoper Turke, kakor znano, v Ercegovini; toda po vsem, kar se je dozdaj zgodilo, je jasno, da se bo raztegnil tudi čez Bosnijo, Bulgarijo in Albanijo, ker prebivalci vseh teh dežel komaj čakajo, da bi otresli turški jarm. Res ostre graje vredno početje novodobne liberalne Evrope, ki vedno sanjari o pravici, o svobodi narodov, krščanskim narodom na vzhodu pa kaže zares grozno krivico in jim ne privošči svobode. Ti narodi zdihujejo v veči stiski in sužnosti, kakor jo je kterikoli narod sedanje Evrope prestati imel. Toda zdaj vladajoči liberalci hočejo, da na turškem ostane vse pri starem, v „status quo", vriskajo, kedar se kak prestol podere, le turški jim je svet, nedotakljiv. Ravno tisti, ki se bahajo, da nosijo kulturo na vzhod, hočejo ohraniti turško trinoštvo, ki je poteptalo vso staro kulturo vzhodnih narodov. Da bi to svoje ravnanje opravičili, so turške Slovane razvpili kot zabite, surove in krute. Ali to noben slovansk rod ni, pač pa hraber vsak, to je znano. Res, da so Slovani v bojih s Turki večkrat kruti, toda tega so se navadili od Turkov samih, kteri niso ž njimi nikdar drugače ko kruto, nečloveško ravnali in tudi zdaj ne ravnajo drugače. Morda pa bomo svojim bralcem bolj ko s tako grajo liberalne Evrope postregli, ako jim podamo kratek pregled teh dežel in prebivalcev njihovih. Ercegovina je spadala do leta 1832 k turškemu „ejaletu" Bosnija, ktere se ob severu tišči. Na jugu jo meji Črnagora, ob zahodu in jugu Dalmacija. Na dveh krajih, pri Sutorini in Kleku, pretrga Dalmacijo in sega do jadranskega morja. L. 1832 je sultan Mahmud odtrgal Ercegovino od Bosnije, naredil ž nje poseben „vezirlik" ter izročil jo glavarju stolaškemu, s tem obdarivši ga za zvestobo, ktero mu je skazal pri uporu turških Bosnijakov. Dežela obsega 302 štirjaških milj, prebivalcev je štela leta 1861 254.000, med njimi 147.000 kristijanov, 107.000 pa muha-medancev. Kristijanov je 112.000 grške, 35.000 rimsko-katoliške vere. Po večih selili je prebivalstvo večidel muhamedansko, v glavnem mestu Mostaru, ki šteje 18.000 prebivalcev, je le 5000 grških in 60 katoliških rodovin. Vendar niso vsi muhamedanci pravi Turki, ampak veliko jih je med njimi k islamu prisiljenih Slovanov. Veči kraji so še Foča, Trebinje in znani trdnjavi Stolac in Kolašin. Že v devetem stoletji je bila Ercegovina samostojna knežnja Zahlum imenovana ter po srbskih naseljencih ustanovljena. Pozneje prišla je pod gospodstvo velikega vojvodstva Rascija, leta 1154 pod bosanskega bana, leta 1197 jo je dobil ogerski kralj Andrej, potem pa po raznih bojih med poglavarji je pripadla leta 1326 zopet Bosniji. Leta 1110 je dobil knez Štefan Kosaea od habsburško-nemškega cesarja Friderika naslov „vojvoda." Leta 1463 je morala Turkom tribut plačevati, leta 1483 pa so si jo ti popolnoma podvrgli. Za tem so se Ercegovinci večkrat uprli že Turku, ker so pod polomescem preveč trpeli. Bosnija ima generalgovernerja (vali) na čelu iu obsega 12G8Q milj z blizo 2 milijona prebivalcev. Mohamedancev in pravih Turkov je manj od polovice med njimi. Več muhamendancev je slovanskega rodu in ti so se pri uporih zvezali s kristijani zoper Turka. Glavno mesto Serajevo šteje 60.000 prebival- cev. Tudi o Bosniji se govori že v devetem stoletji, bila je samostojna dežela. Sem ter tje je prišla Ogrom, leta 1338 pa srbskemu kralju Štefanu v last. Po njegovi smrti je postala vnovič samostojna in leta 1370 je ban Tvartko dal si kraljev naslov. Pa že leta 1401 je morala Turčiji tribut plačevati, od leta 1528 je turška provincija in strašno hudo tlačena, zato tudi tam vse gorf. Bulgarija obsega 1350n milj in 3 milijone prebivalcev po večem slovanske narodnosti. 2,250.000 se računi pravih Bulgarov, drugi so Srbi, Bosnijaki in Rumunci. Vere so večidel grške, muhamedancev je komaj en milijon, med njimi pa le 370.000 pravih Turkov. Bulgari so prišli že v začetku sedmega stoletja od Volge v deželo, 1. 680 so ustanovili mogočno kraljestvo, ki je bilo grškemu cesarstvu večkrat nevarno. Po Ogrih jim sovražnih oslabljeni so se morali pa že leta 1365 podvreči Turkom. S Srbi vred so se še enkrat vzdignili, ali na Kosovem polji potolčeni so ostali turški podložni in trpe neusmiljeno. Albanija, stari Epir, je ob jadranskem morji, meri 750Q sež. in šteje okoli 1,310.000 prebivalcev. Ljudstvo je lepo rašeno, boja željno in zmes grških in ilirskih narodov. Pod turško vlado se je muhamedanizem zelo razširil med njimi, pa je tudi še dosti takih, ki so na skrivnem kristijani. Pa tudi muhamedanskim prebivalcem preseda že turška peta, zato se bodo gotovo pridružili upornikom. Vsi ti narodi so razkačeni zoper Turka, toraj upora ne bode še tako brž konec. Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. (Dalje.) Lazarjeva dvojčka pri Kamnibregu. Dan za dnevom je odhajal, ko je bila Lazarica z dvojčkoma v gradu, pa Janeza, njenega moža, le ni bilo še nazaj. Nekega dne popusti Neža dvojčka v gradu pri vrtnarici in se odpravi na Laz, na predragi svoj dom, da bi ga videla zopet po daljši ločitvi. Neizrečena žalost jo je obhajala, ko je ugledala opaljeno grobljo tiste hiše, kjer je tako srečne dni vživala v prvi mladosti in tudi pozneje, dokler je ni zadela tako grenka osoda. Le malo časa se je mudila na nekdanjem domu, in potem šla k bližnjemu sosedu, ki je ravno popravljal podrtijo, ki so mu jo prizadeli bili Turki. Bilo je tam več znancev in prijatlov, vsi so iz srca milovali Nežo, dasiravno je vsa- kterega izmed njih kolikor toliko tudi zadela turška nevihta. Več ljudi iz obližja je pozgu-bilo se med vojsko, ni jih bilo potem več na beli dan, in za marsikterega se ni prav vedelo, kam je prišel. Pa vsi so rekli: nobenega ni tako škoda, kakor Lazarja, bil je tako premožen in dober mož, imel tako blago ženo, pa se je nenadoma taka nesreča pripetila. Bilo je tudi nekaj takih tam, ki so domu prišli iz vojske, ali nobeden ni dobro vedel, kako se je izšlo z Lazarjem. Nekteri so hoteli vedeti, da je bil v tisti armadi, ki je Turčine od za-dej zalezovala in potem bila vjeta. Ali tudi to je bilo nezanesljivo, kratko rečeno: Lazar je izginil na vojski, in nihče več ni upal, da še kdaj pride v svoj kraj, ker dejali so: najbrž je mrtev. — Lazarica se je vrnila v grad, povedala tam, kaj so pravili sosedje in prosila je gospode, naj bi še dalje ž njo potrpljenje imeli. Kamnibrcgovi so bili tako blagih src, da bi Neži nikakor ne bili dovolili z majhnima dvojčkoma iti po svetu. Dejali soji: Pri nas osta- neš in dokler bomo mi srečni, tudi tebi ne bo sile. Tako je bilo. Dvojčka sta rastla, mati ju je gojila, in gospoda je dajala vsega, česar je bilo treba. Lazarica je znala prav lepo prati in tudi šivati. V tem poslu se je še bolj izurila v gradu; bila je tam nekaj časa prijazna hišinja in le-ta ji je rada kazala, da se je popolniše priučila svojega posla. Ko je potem hišinja odšla v drugo službo, oskrbovala je Lazarica ujene reči in tako namestovala drugo služabnico. Imeli so jo čedalje raje, ker je bila jako pridna in zvesta; gospej pa je bila še zato posebno draga, ker ste nekdaj skupaj bivali v Vranji peči skrivajo se pred Turkom. Večkrat je opomnila Kamnibregarica: Nikoli ne bom pozabila, ljuba Neža! kje sve se jeli natančneje spoznavati. Jako mila in draga sta bila gospodi tudi Blaže in Nežica, Lazarjeva dvojčka. Čim veča sta prihajala, tem raje so ju imeli. Bila sta Daniel O'Connell. m. S parlamentaričnim življeujem pričela se je za O'Connella druga doba politične delavnosti njegove. Vsled ravnopravnosti prišli so irski poslanci v angleški parlament, a bili so v jako veliki manjšini in tudi po parlamentni raformi uiso imeli primernega števila poslaucev. Vse prizadevanje O' Connellovo šlo je tedaj na to, da se Irci ločijo od parlamenta angleškega, s kterim jih je bil pred nekimi leti združil Pitt, in da zopet zadobe svoj lastni parlament. V ta namen je osnoval politično društvo „prijatlov Irske brez razločka vere", do naroda irskega pa razglasil oklic, v kterem je rekel: „Irci, prestali ste veliko zatiranja, pa del svojega trpljenja zakrivili ste sami. Skrbite tedaj, da kot bratje skupaj držite in popustite vse politične razprtije in verske prepire. Pozabljena naj tedaj bo stara vaša srditost in vse nove razprtije. Prišel je čas, da se moramo zediniti in moč svojo spoznavati. Nimamo mar vsi skupne misli, skupne koristi v miru, sreči in svobodi naroda? To pa bodemo le dosegli po neodvisnosti naših postav, zato pozabimo medsebojna razžaljenja in krivičnosti, če hočemo zdrobiti od Angležev nam pripete verige. Le z vdeležbo in ljubeznijo pa z zlato vezjo kro-nino hočemo ž njimi zvezani ostati, potem bodemo v miru njihovi najbolji prijatelji, v vojskini nevarnosti pa najkrepkejši podporniki". Kraljevi višji namestnik je omenjeno društvo razrešil, pa osnovala se je nemudoma nova družba, ktere namen je bil po postavnej poti s prošnjami itd. doseči ločitev Irske od parlamenta angleškega. Neutrudljiva agitacija O'Connellova je strašno jezila vlado, ki ga je dala 18. januarija 1831 zopet prijeti in zapreti in ga celo proti poroštvu ni hotela izpustiti. Ko je pa videla, da le on zamore potolažiti razburjeno ljudstvo, dala mu je svobodo in reč se po razpustu parlamenta tudi ni več preiskovala. Spoznavši važnost in veljavo O'Connellovo skušala je vlada nevarnega jej moža na drug način pridobiti. Dala mu je z odvetnikom kro ninim prednost pred vsemi drugimi odvetniki, ktero čast je bil med katoličani edini on dosegel. V parlamentu vstopil se je bil nastlan liberalcev in je pri obravnavi o parlamentni reformi irski pridobil raznoterih pravic. Leta 1831 bila je jako slaba letina; protestanški posestniki se za to niso zmenili in ljudstvo trli kakor poprej. Nastalo je bilo veliko siromaštvo, ropi in poboji so se silno množili. Kmetje so se trdovratno branili dajati desetino drugim nego svojim duhovnikom in še vojaki niso mogli nič opraviti. O'Connell videvši zadrego vladino, je pri tej priliki dosegel po stavo, da desetino so morali plačevati pravi posestniki, ne pa začasni najemniki zemljišč. L. 1832 bil je od mesta Dublinskega voljen v angleški parlament, kjer je razun njega sedelo še 5 sorodnikov njegovih in čez 50 zastopnikov irskih, kterim so bili volilci naročili, da morajo v vseh rečeh složni biti z 0'Connellom, kar je liberalni stranki, ktere se je O'Connell stanovitno držal, dalo veliko veljave. Ločitve Irske od parlamenta angleškega sicer ni dosegel, pa bil je že tako močan, da je zamogel odpravljati ministerstva. L. 1832 moralo je pasti ministerstvo Greyevo in umakniti se ministerstvu lorda Melboumea. O'Connell je misli), da sedaj je prišel čas ločitve Irske od Angleške, s ktero naj bi bila le sklenjena po skupnem kralju, kakor n. pr. Norvegija in Švedija, in je 1. 1834 v parlamentu stavil do-tični predlog, ki pa ni obveljal, ker je bila stranka ujegova še preslaba. O'Connell sam je spoznal, da se je bil s tem predlogom pre naglil. Vendar pa je krepko podpiral ministerstvo Melburneovo, ki je le vsled tega 6 let ostalo na krmilu vladincm. Ivo so za njim zopet konservativci v roke dobili vlado, je čedalje bolj ginilo upanje, da bi Irci v parlamentu dosegli svoj namen, zato je O' Connell zopet pričel obdelovati ljudstvo Po imenovanju Roberta Peela za prvega mi nistra osnoval je 1. 1841 njemu nasprotno društvo „Repeal", ki se je v kratkem razši rilo na to po vsem Irskem, pa še tudi po mestih skotskih in angleških, kjer so žive) Irci. Po vseh krajih je napravilo bralne sobe in vstauovilo lastne časnike, shode svoje pa je imelo v žitni borsi dublinski. To društvo bilo je v pravem pomenu nekak ljudski parla ment in je za vso Irsko določevalo postave ter celo podiralo davek določivši tedenske do neske, s kterimi so se plačevali stroški za ljudske shode in druge društvene namene Ker shodi dublinski niso mogli zbuditi občne vneme in stalne navdušenosti, sklenil je O Connell zopet vpeljati okrajne shode, ki so pr; katoliških družbah imeli tako velikansk vspeh Od tedaj se je bil za 20 let postaral, njegov duh pa je bil enako jak in gibčen, hitel je od kraja do kraja ter je z izvrstnimi govori navduševal rojake svoje. L. 1843 je kraljici izročil spomenico, v kteri je z zgodovine in iz prava določno dokazal potrebo ločitve Irske in Angleške, pa ta spomenica ni imela nobenega vspeha, zato je O' Connell sklenil reč to pospeševati po ljudskih shodih. Osnovali so se velikanski tabori, kterih se je včasih vdeležilo po 100,000 ljudi in ki so vladi delali veliko skrbi. Pri teh shodih je O' Connell sicer še vedno klical: Živela craljica, na tla s postavami angleškimi, a ob enem je svet zvedel, da O' Connell stoji na čelu pol milijona ljudi, ki so bili na njegovo povelje pripravljeni storiti, kar koli bi bil rekel. Že zbor v Turmu zdel se je vladi tako neva-en, da je bila tje poslala hitropisce, ki so morali zapisati vse govore, da bi zamogla govornike tožiti. Tabor, ki je bil za 8. oktobra 1843 sklicau v Olontarf, pa je bil dati poprej prepovedan. Politični pregled. V Ljubljani, 9. avgusta. Avstrijske dežele. IVa Dimnju se je srbski knez 6. t. m. zaročil z gospico Natalijo pl. Kečko, ki je po materi svoji, rojeni princesinji Sturdca, v rodu z zadnjimi moldavskimi gospodarji. Stric in varuh jej je knez Muruši. Dote bo imela G milijonov, stara je 16 let in jako krasne postave, on pa 21 let. Soznanila sta se bila že v Parizu, ko je bila ona še popolnoma otrok. — Po tem takem bi bil namen knezovega potovanja na Dunaj zdaj očiten in več listov, zlasti jugoslovanskih, kneza ostro sodi, da se gre ženit zdaj, ko je ves narod njegov razburjen in komaj čaka klica v orožje zoper Turke. Vendar utegne taka graja prenagla biti. Večkrat že so se za vsakdanjimi dogodbami skrivale pomenljive politične reči, in tudi tu je znano, da je knez bil v važnih političnih dogovorih z avstrijsko vlado, ki se gotovo niso dotikali druzega, ko ercegovinskega upora. Na vsak način je graja kneza za zdaj še prenagljena, treba počakati razvitka dogodeb gledd Ercegovine. \r fairndcii se je liberalno mestno starešinstvu zopet skazalo. Zuamenje sv. Trojice, ki je stalo konec murskih ulic na glavnem trgu, so dali mestni očetje podreti. To znamenje je postavila spodujeavstrijska vlada prav čvrste rasti in čednih lic. Gospoda je iz prva govorila: Ko dorasteta, bodemo imeli prav dobrega hlapca in pridno deklo. Pa to je bilo druga č. Kmalo se je pokazalo, da imata dvojčka veliko razumnost. Imeli so Kamnibregovi v gradu pobožnega duhovna, da je mladega sina Krištofa učil. Le-ta duhoven se je pogosto pečal z Blažetom in z Nežico in jima včasih kazal svoje knjige s podobami, pravil črke in učil, kako se delajo. To sta si otroka naglo zapominjala in skoraj skrivaj sta se kmalo mnogo naučila, kar jima je pravil duhoven. Poslušaje učenika sta si, kakor pravimo, pri-skakoma nabrala dosti besedi celo iz tujih jezikov, posebno nemški je njima bil kmalo na umu. Tega je bila gospoda vesela. Ker sta se tudi lepo vedla, bilo je jima pripuščeno večidel pri gospodi biti in tako sta srkala z vitezovim sinom vred znanje in prvo omiko. Vendar ni še bila sreča Lazarjevih dvojčkov popolnoma vtrjena, k tej je pripomogel poseben prigodek. Nekega poletnega dne, ko je bilo prav jasno in lepo vreme, šla je gospa iz grada šetat se po senčnatem vrtu. Pri gradu so imeli veliko ovac in gospa je jagnjeta posebno ljubila. Privajala jih je, da so ji iz roke kruh jemala in da so potem rada k njej prihajala. Popraša tedaj gospa Blažeta, je li videl kje jagnjeta. Blaže odgovori, da so najbrž na bregu pod gradom, ker tam se ovce pasejo. Odpravita se tedaj po ozki stezi na breg, kar jima pride neznano velik gad na pot, visoko glavo drže zapiska in hoče naravnost proti gospej mahniti. Gospa zavpije in ostrmi, Blaže pa naglo popade kamen in ga z veliko srečo telebi ua gada ter ga omami. Urno prime potem gospo za roko in jo pelje nazaj proti gradu, tu povesta, kaj sta videla in kako je bilo. Gospa je bila tako prestrašena, da se je vsa tresla, iu groza jo je spreletovala, kedar koli se je potem spomnila nevarne prikazni. Kako pa je bila Blažetu hvaležna, jasno je iz tega, da mu je rekla še tisti dan: Blaže, od danes si tudi ti moj sin, Iker otel si mi življenje, iu kar mi je za last- nega sina storiti dolžnost, vse to bom tudi za te storila. Zvesta je bila gospa obljubi. Duhoven je brž dobil povelje, da ima Blažeta ravuo tako učiti, kakor gospodiča Krištofa iu tudi Nežico so potem imeli, kakor bi bila lastna hči. Naglo sta oba napredovala, obetala veliko dobrega sadu in veselje delala gospodi in materi. Bili so dolgo mirni časi. Med tem pa so se divji Turki opoČili in nenadoma je zopet prišel glas, da pridejo na Kranjsko. Gospod Kamnibreg jc rekel, da ga ni več volja iti na boj. Ker pa tudi ni bilo varno ostajati v gradu, sklenil je iti v daljne kraje. Šla je gospoda na Dunaj, vzela seboj Nežo in dvojčka in na Nemškem so ostali dalj časa potem. Blaže se je tu dalje učil in si bil na visocih šolah izvolil bogoslovje, da je bil posvečen za uiaš-nika. Nežica je bila omikana gospodičina in mati Lazarica je nenehoma živela pri Kamnibregovi gospodi. (Dalje sledi.) 1. 1680 v spominj, da je ponehala kuga, tedaj je bilo zgodovinsko znamenje. Škofijstvu, ki ima v tem govoriti gotovo tudi odločno besedo, so naznanili to še le, ko je bilo znamenje podrto, ter prašali, kje bi želelo škofijstvo to podobo zopet postaviti. Gradec je pač gnjezdo, kteremu ga v Avstriji menda res do zdaj še ni para. V I*r«si bo kardinal knez Schwarzenberg obhajal 15. t. m. svojo 25letnico, kar je nadškof pražki in primas češki. — „Polit." večerni list od 6. t. m. je bil koufisciran zavoljo razglašenja pisma nekega odličnega dalmatinskega domoljuba, ki prosi denarne podpore za nesrečne Ercegovince. llrvuškfiii so volitve — razen osmih — končane. V okolici zagrebški so zmagali opozicijonalci. Izvoljenih je do zdaj 52 vladnih in 16 opozicijonalnih kandidatov. Ogerski državni zbor se ima pričeti še ta mesec, cesar sam se poda v Pešto, da ga bo odprl. Konservativci pripravljajo jako osoljeno interpalacijo do ministra Tisze, v kteri je omenjeno sedanje žalostno denarno stanje na Ogerskem. Interpelacija graja tedaj ministerstvo, da vkljub slabim časom ni le ne znižalo skupnih stroškov, marveč jih celo po-vikšalo. Enako interpelacijo je stavila lansko leto že levica ministru Bitto, dasiravno obojni vojni minister ni zahteval toliko za-se, ko letos. — Sliši se tudi, da misli ogerska vlada jeseni vzeti na posodo 30—40 milijonov. Vnauje države. Bojni hrup v ^rcesotini je potisuil skoro vse druge dogodbe v kot, znamenje, da ne pojema, marveč čedalje bolj raste. Upornikom prihaja pomoč od vseh strani, celo ua Francoskem se je obudilo sočutje do „sužnjev" v Evropi" in dohaja jim izdatna denarna podpora iz Pariza in drugih krajev. Prostovoljci vrejo na bojišče od vseh strani in tako se čete upornikov, kterih vodja je Ljubibratič, čegar prednikov eden je bil za časa Marije Terezije avstrijanski general, od dne do dne množe. V petek so zagrabili pri Stolacu dve turški krdeli, prvo je bilo posabljano, drugo pa se je moralo podati iu odložiti orožje. V soboto pa so zajeli in oblegli uporniki, pomnoženi po Črnogorcih, Rumuncih Albancih iu Krivošijancih, T r e b i n j e, ki leži pod Črnogoro nekaj čez miljo hoda. Prej je bilo že več prask, pri kterih so se morali Turki umikati do mesta. Nekaj turških vasi v okolici so uporniki zapalili. Turško posadko v Trebinji cenijo nad 1500 mož, vrh tega je tam veliko streliva. V nedeljo nam došla poročila se glase, da je tudi to mesto z vsem vojnim orodjem iu stre-Ijivom že v rokah združenih upornikov, pri kterih je že čez 1000 samih Črnogorcev. Sultan je razglasil ukaz, ki žuga vsakemu uporniku in tistemu, ki ga ne izda ali pa ga vzame pod streho, smrt pod mečem, in daje vsakemu oblast izdati vsakega, ki se mu sumljiv zdi. Ali niti ta razglas, ki še zelo po stari sultanski bahariji z vsomogočnostjo diši, niti Derviš-paševa obljuba pomiloščenja tistim, ki bi v treh dneh položili orožje, nima nikakoršnega vspeha. Ravno tako je spodletelo turški vladi z dvema katoliškima duhovnikoma, ki ju je poslala mirit upornike; prvi je, vede, dane bo nič opravil in boječ se turške jeze, pobegnil čez mejo v Dalmacijo, drugi pa sedi v turški ječi, ker se je brez vspeha vrnil nazaj. — Uporniki so zelo navdušeni in pogumni, tudi živeža in orožja imajo že več; nekaj si ga pribore od Turkov, nekaj pa ga dobe od drugod. O' Contiellova svečanost je bila 5. t. m. v Dublinu zelo slovesna. Bilo je nazočih 44 škofov, med njimi 4 nadškofi, in 500 duhovnov. Kardinal Cullen je vodil slovesnost in nadškof Cashel imel slavnostni govor. Procesije se je vdeležilo nad 350.000 ljudi. Vse to na protestantovskem Angleškem. i%fa Iraškem se kaže napredek v — spridenosti in hudodelstvih. Vse spoštovanje je ob tla, oče ubije sina, sin očeta, brat brata, mož ženo, prav kakor med divjo zverino. Hu-dodeluiki se le po malem kaznujejo, v Itimu so zdaj nekega morilca nekrivega spoznali. Po časnikih se nahajajo grozne novice o ubojih, umorih, samomorih; zadnji se vrše celo med nezrelo mladino. Ne le v Rimu, glavnem mestu nove Italije, se tako godi, marveč tudi po drugih mestih. Liberalni listi so poročali te dni sledečo dogodbo: Starašina neke občine blizo Napolja je preganjal več tednov že nekega občana. Ta pobegne, da bi mu šel s poti, na kmete. Ko starešina zv(5, da ga ni več doma, ukaže beričem svojim, oborožiti se in mu begunca prignati živega ali mrtvega. Ti se podajo tje, kamor je bil revež pobegnil, ter ga kakor steklega pesiV vstrele in pripeljejo truplo starešini. ■— Že 16 let je ta starešina ud liberalne čete laške. Morda bo vsled tega postal vitez ali ud kakega reda. — Tako počenjajo „liberalci" najboljše vrste na Laškem. Izvirni dopisi. I*. BCilinire. 8. avg. Bral sem v zadnjem „Slovencu", kako se je žandarmerijski vodja v Ivranjskigori obnašal proti županu. Pri nas se je županu ista prigodila. Pride namreč z občinsko stražo v neko gostilnico, kjer je že čez uro bila luč in celo godba, ne da bi bil krčmar prej oglasil se za dovoljenje. Župau opomni z lepimi besedami krčmarja, da to ne gre, in ta obljubi, da se bo odslej ravnal po postavi, ali da do danes tega ui vedel; naj mu tedaj župan za zdaj prizanese. Tako bi bila reč pri kraji in župan se hoče odpraviti s svojo stražo, kar skoči iz bližnje sobe žaudarski vodja iu se zadere nad njim: „Kaj vam to mar? Mi smemo biti v gostilni, dokler nam ljubo, vi nam nimate nič ukazovati." Župan misleč, da bo potegnil žandar sabljo, se umakne iu gre, a naznani to, kar se je zgodilo, okrajnemu glavarstvu v Kočevje, od koder pa še ni nobenega odgovora, niti se sliši, da bi bil žandar zarad tega pred svoje predstojništvo poklican. Te dogodbe ne bi bil objavil, ko ne bi tako globoko segala v naše občinske razmere. Omenjeni žandar je nemšlc Korošec, omika njegova ne sega visoko, kakor tudi drugih žandarjev ne. Zato bi bilo treba, da bi okrajne gosposke podučile žandarje, kaj so po novi občinski postavi, in o tem, da v občinskih zadevah je župan prva oblastnija, kteri mora tudi žandar na pomoč priti, kedar treba. Tega pa naša okrajna gosposka gotovo ni storila, sicer žandar ne bi imel poguma vtikati se v opravila županova in ga pri njih celo ustavljati. Mnogo bi se dalo še sicer pisati o naših žandarjih, kako spridujejo javno moralo, toda to si prihranim za drugi pot, če med tem ne bo boljše. Ix maril>»r*kc okolice, 6 avg. (Strah.) Čital sem nedavno v „Slovencu", da se štajarski otročički bojimo „straha" ter tako javčemo. O nikdar ne! Kteri poštenjak in izobražen mož bi se pa straha bal, ki je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni? Če zabliska in trešči v takega slam- natega deda v koruzi, ga na sto šibric raznese na vse vetrove. Le srce nas boli, da veliko število na pol izobraženih „kmečkih pavrov", ki še vmes nemški jezik grozno mučijo, vendar hoče skozi strahov daljnovid lukati črez slovenske meje celo do severnega morja. V sredi med temi „holbdeuči" sveti strahova luna, dokler ne bo mrknila. Nemški Golijat stoji v sredini svojih prikimovcev, ki sužnji pokornosti medleči pred njim stoje in za njim kimajo, ter kliče ostudno s svojim mrknjenim glasom: Kdo izmed vas si upa z menoj se boriti? Naše število je precej veliko, pa Davida še ni od nikjer, da bi šel s palico in kamenji Golijatu nasproti. Mi štajarski Slovenci tedaj ne potrebujemo druzega kot Davida, in ta bo nas rešil. Slišite tudi drugod Slovenci, kako strah pri vsaki najmanjši priložnosti vodo na svoje žrmlje napeljava. Če se kje voda paži in noče hitro teči, s hudim in dobrim tako dolgo kaplja in kaplja, da se pažiti ne more več; ako pa suša nastane, napeljava izmišljeno vodo na žrmlje. Sledeči prigodek je posebno mikaven, ker se volitve bližajo, srenjčani ga pa za predstojnika več nočejo imeti. Neki pošten narodnjak R. pride v srenj-sko pisarnico, se prikloni pred strahovo modro mogočnostjo in tirja od srenjskega predstojnika že dolgo nepostavnega zavoljo § 34. da naj piše jerobu njegove dekle, ki je že več časa kruljeva, da naj vendar enkrat pošlje nekaj denariev njenega lastnega premoženja, da si zamore zdravila kupiti za nogo. Strah pa ga vpraša: „Wie viel will sie denn haben?" Ta mu odgovori: „25 Gulden". Strah potegne iz žepa mošnjico, potegne 25 gold. iz nje, in mu jih našteje brez ovira. Ko se II. iz srenjske pisarnice odpravi, reče drugim, pri kterih se s tako imenovanim dobrim delom hoče prikupiti: „Jetzt soll er aber nur zum Kaplan gehen, damit er wieder in die Zeitung gibt". Ko bi bil napravil srenjski račun iu Kamco zapustil, bi nas grozno razveselil. Čuditi se le moramo gosposki, ktere namen je varovati postave in izpeljevati, da pa pri nas tako hladnokrvno vsi od beriča do deželne namest-nije prezirajo § 34. srenjske postave. I -r, filutrvja. Vendar bo nekaj z božjo službo za Čehe na Dunaju. Bili so za prvo-krat odbiti; vendar pri drugih vratih zopet tikaje zanašajo se na svojo mnogobrojno število. Čehi so dobili za svoje pravične želje odlične zagovornike n. p. dr. Šveca, dvor. župnika, in dr. Lavrina, ravnatelja višega duh. izobraželišča, ali prav za prav, celo društvo „Cirila in Metoda", kojo omenjena gg. vodita. Govori se že tudi o cerkvah, ki bodo odkazane Čehom v tej zadevi; imenujejo se že cerkev s. Carlo auf der Wieden, iu Minoritška cerkev. — Vest, da se vojno ministerstvo peča z idejo dovoliti oficirjem „ausser Dienst" civilno nošo, zanimiva tukajšnje vojaške in duhovske kroge. Videli smo že sicer častnike dozdaj izhajati civilno, vendar dovoljeuje, ki gotovo že eksistira, še ni v reglementu (v reglemd). Zarad božje češke slažbe je vir „Volksblatt" Stadt u. Land 4. August. Nr. 93. — V pridjanem imam list iz duh. dunajskih krogov, ki tako govore: „die Idee gewiess vielen Mitgliedern das g. Standes aus dem Ilerzen gesprochen.. . Domače novice. V Ljubljani, 10. avgusta. (VeS Srbov) se je peljalo včeraj po noči memo Ljubljane. Bili so krepki, dobro oboroženi ljudje in namenjeni nad Turka pomagat Erce-govincem. Na kolodvoru jih je pričakovalo ve- liko ljubljanskih Slovencev, ki so jih primerno sprejeli, pa mnogo ljubljanskih policajev. („Beseda") v ljubljanski čitalnici na korist gosp. A. Stöckeina preteklo soboto je bila res lepa, dasiravno ni bilo toliko občinstva, kolikor ga je bilo gledč blazega namena želeti. Točke programa so večidel gladko tekle in gosp. Stückl je pokazal zlasti po moških zbo rih, da je svoji nalogi kot pevovodja po vsem kos. Tudi njegov narodni orkester je pokazal vesel napredek. Med posameznimi igralci se je odlikoval gosp. Müller, vrednik ,,Laib. Ztg.", na goslih. Občinstvo je bilo zadovoljeno z besedo in s tem, kar je dobilo iz Takove kuhinje in kleti. (Umrl) je po kratki, pa hudi bolezni gsp. Štefe, znan kot vnet in marljiv agitator slovenske stranke pri volitvah, v najlepših letih svoje starosti. — Dasiravno priprost trgovec, si je pridobil s svojo poštenostjo in vdanostjo do naroda spoštovanje ne le v Ljubljani, ampak tudi v okolici. Čitalnica v Bizaviku je v prvi vrsti njegovo delo, tudi pri zadnjih volitvah starešinstva za ljubljansko mesto je bil neutrudljiv, reči se sme, da brez njegove pomoči mi ne bi bili zmagali v III. razredu. Zato ga je pa častilo pri pogrebu ne le ljubljansko občinstvo, ampak tudi Bizavičani so prišli s čitalnično zastavo skazat mu zadnjo čast. Pogreb je bil včeraj ob šestih zvečer in bil je lep. Tako časti mesto in okolica moža priprostega poklica, a poštenega narodnjaka. Razne reči. — Razpisi učteljskih služb po Slovenskem. Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Nego v i (2 r. š., okraj Gornja Radgona) s 440 (330) gld. in stan. do 25. avg. na kr. š. svet. Podučit, služba v Marnbergu (4 r. š.) s 480 (360) gld. do 15. avg. na kr. š. sv. Poduč služba v Ponki s 440 (400) do 20. avg. na kr. š. sv. Učiteljs. služba v Tro-tinu (p. Vuzenica) (1 r. š.) s 550 gld. do 31. avg. na kr. š. sv. Poduč. služba v Slivnici (p. sv. Jur na j. ž.) s 440 (400) in stan., do 20. avg. na kr. š. svet. Učitelj, služba pri sv. Jakobu v SI. gor. s 550 gld. do 20. avg. na kr. š. sv. Učiteljska (GOO gld.) in poduč. služba (480—360 in stan.) na Laškem (3 r. š.), učiteljska in podučiteljska služba (iste plače) v Hrastniku (3. r. š.) in poduč. služba v Terbovljah (3. r. š.) s 480 (360) in stan., — vse do 15. sept. na kr. š. sv. Na Kranjskem: Učiteljska služba v Čem-šeniku s 500 gld. in stan. do 15. avg. na kr. š. sv. Učiteljška služba v Hotederšici s 400 gld. in stan, do 5. sept., na kr. š. sv. Na Koroškem: Učiteljska služba v Slovenskem sv. Mihaelu (okr. Velikovec) s 430 gld. in stan, do 20. avg. na okr. š. svet. — Pred celjsko porotno sodbo bil je stari tat Lorenc Freidau v Gletno težko ječo s postom obsojen; — Juri Osek in Fr. Imen-šek zavoljo ropa vsak v lOletno ječe in vsake 14 dni z enim postom; — Mica Šeruga zavolj detomora v 41etno težko ječo z mesečnim postom. — Mih. Mavčič in Blaž Zelenko za voljo ropa, prvi v Gletno, drugi v lOletno težko ječo z mesečnim postom; — Ferd. Šimok, tožen zavoljo uboja, bil je nekriv spoznan; — Mih. Rožek zav. požiganja v 41etno težko ječo; in Karol Kramer, star tat, v Gletno težko ječo, in Jože Kojc zav. cerkvenega ropa, ki je mon-štrauco ukradel pri sv. Trojici, v 51etno težko ječo. „Slov. Gosp." — Palica za žene. Mož v Londonu je bil z debelim kolom svojo ženo ubil; sodniku pa je trdil, da svoje žene nI mislil ubiti, le kaznovati. „Zakaj ste vzeli tak kol?" vpraša sodnik. „Kaj pa bi bil hotel druzega", odvrne mož. „Če se ženo kaznuje, vzame se palica tako debela postavim, kakor moj prst1', razsodi sodnik. Drugi dan poslalo je več gospa sodniku prošnjo za mero njegovega prsta, da bodo svojim možem take palice kupile. — Najhuja ječa. Skopuh žugal je svojemu slugi, da ga bo dal zapreti. „Samo ne v vašo denarnico!" prosi ta, iz nje ni odrešenja.1 — Kmet in jazbec. Bogataš bil je s kmeti na lovu; eden kmetov preganjal je jazbeca, ki mu je pa ubežal v luknjo ; hotel ga je toraj izleči, a jazbec vgriznil ga je srdito v v roko, tako da je jel žalostno kričati. Bogatin slišavši vpitje priteče in popraša: „Ali ga imaš?" „Ne", kriči kmet, ,,on ima mene!" — Neki vojvoda, ki je bil tudi velik vojskovodja, se je bil hudo razsrdil nad abe-tom Voisenon; ko je ta to zvedel, brž je hitel k vojvodi. A ko ga vojvoda vgleda, obrne mu hrbet. „No, zdaj sem zadovoljen," pravi abe. „Kako?" vpraša, oni se obrne proti njemu. „Da, da," potrdi Voisenon, „sovražniku ne pokažete hrbta." „Ljubi gospod", pravi vojvoda in mu poda roko, „še v šali se človek ne more jeziti nad vami." Eksekutivne dražbe. 14. avg. 3. Jože Zajc-evo iz Ilorvaca (1360 gl.) v Ribuici — 3. Mat. Prelesnik-ovo iz Ceste (1780 gl.). — 3. Tone Dobravc-evo z Brega (1220 gl.), obe v Laščah. — 3. Jan. Prijatel jevo iz Zlatenka (1826 gl.) v Ribnici. — 3. Kot. Judnič-eve iz Kloštra (1200 gl.) v Metliki. — 3. Tone Ilrovat-ovo _iz Kočevja (5350 gl.) v Laščah. — 3. Fr. Vrbic evo iz Stare Vrhnike (4660 gl.) na Vrhniki. — 3. Bern. Jurečič-evo iz Velicega Mra-ševa (499 gl.) v Krškem. — 3. Pavel Kobe-jevo iz Vrha (105 gl.) v Crnomlji. — 2. Jan. Prcnirov-ovo iz Prečja (2835 gl.) v Ipavi. — 2. Matija Skedl-jevo iz Brezja (549 gl.) v Metliki. — 2. Jan. Hočevar-jevo iz Plak (3317 gl.). — 2. Fr. Griž evo iz Pijave gorice (1695 gl.). — 2. Mat. Bcnko-vo iz Vrbljenja (2015 gl.). — 2. Andr. Zdravje-vo iz Šent. Jurja (3958 gl.). — 2. Tone Brajer-jevo iz Sostrega (187 gl.). — 2. Jan. Novakovo iz Male Račne (2045 gl.), vso v Ljubljani. TVIcuralične denarne cene 9. avgusta. Papirna renta 70.80 — Srebrna renta 74.10 — 18601etno državno posojilo 112.40 — Bankine akcije 932 — Kreditna akcije 216.— — London 111.35 — Srebro 101.25. — Ces. hr. cekini 5.28. — 20Napoleon 8.91. Denarstvene cene. 7. avgusta. Državni fondi. Denar. Blago. 5% avstrijska papirna renta .... 70.85 70 90 5 "/o renta v srebru . ...........74.— 74.15 Srečke (loži) 1854. 1..............105.75 106.— „ „ 1860. 1., celi.....112.60 112.80 „ „ 1860. 1., petinke . . . 117.25 117.75 Premijski listi 1864. 1................129.50 ISO.— Zemljiščine odveznice. Štajarske po S'/o........—._ —._ Kranjske, koroške in primorske po 5°/, —•— —.— Ogerske po 5%................82.20 82.60 Hrvaške in slavonske po 5°/0 . . , . 80.75 80.75 Sedmograške po 5% ............81 25 81.75 Delnice (akcije). Nacijonalae banke..............932.— 934,— Unionske banke................96.10 96.30 Kreditne akcije........218.10 218.20 Nižoavstr. eskomptne družbe .... —,— —.— Anglo-avstr. banke.......109.80 HO.— Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 165.75 166.— Tržaške „ 100 „ k. d. . 13.50 14,— „ ,. 50 „ „ „ . 56.50 -.- Bndenske „ 40 gld. a. v. . 26.— 26.50 Salmove „ 40 „ „ „ . 35.-— 36.— Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 27.50 28,- Clary-jeve „ 40 „ ,, „ . 25,— 26,— St. Gonois „ 40 „ „ „ . 27.25 27.75 Windisehgrätz-ovo „ 20 „ „ „ . 22.25 22.50 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 20.— 21.— Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............5.27— 5.29 — Napoleonsd'or......... 8.91 18.91s Srebro..........1101.25 101.36 Na prodaj je ali v najem sc daje v Gotni vasi komaj 20. min. pod Novim mestom ob karlovški cesti ležeče posestvo in sicer od sv. Mihela dalje. Proda se pod prav ugodnimi pogoji, polovica ktipa se plača koj, a druga polovica utegne ostati proti 5n/0 obresti vknjižena na posestvu, dokler bi se obresti plačevale. Posestvo je posebno pripravno za gostilnico ali za kako kupčijo, zlasti z deželnimi pridelki; tudi bi bilo za manjšo gosposko rodovino kakor nalašč. Hišno poslopje je zidano 1870 1., eno nadstropje visoko, obsega 7 zelo prostornih sob, kuhinjo s prihranilnim ognjiščem (Sparherd) in shrambo za jedi; vsa druga poslopja so v prav dobrem stanu. Se več o tem se pa zve pri lastniku posestva ali pri vredništvu „Slovenca". (60—2) Sirota l21etna mnogobrojne boljše, pa sedaj revne družine želi priti, če mogoče, v dobro hišo brez otrok v odrejo ali za lastnega otroka! Natančneje se izve pri vredništvu „Slovenca". (62—2) Mati | z več odraslimi izobraženimi hčerkami, ki so vajene vseh ženskih ročnih del (weiblichen Handarbeiten), želi službo v kaki prodajalnici ali delavnici, ali kako oskrbništvo. — Natančneje iz prijaznosti 4) pri vredništvu „Slovenca". (61 — 2) m-i &s>