[ I 'I, I I I I r ■1 I Pe" DodNan-Rod, hoteiir, prvi braiecPena iz predmestja Bangkoka. Vse drugo o Tajski preberite na 10. in 11. strani. *V I t :v4j J I IJ ,1 1 i S II 'h 1«, I v Ij' * > A 4 ri 2 00 , o o k* II I Gezi so navdahnjeni na več načinov - eni se zezajo, drugi pa se raje ukvarjajo s politiko. Med slednje sodi LDS-ovski poslanec v državnem zboru, sicer rojak iz Moravskih Toplic GEZA DŽUBAN. Da je njegovo politično poslanstvo poklicna usmeritev, glasba pa pomemben hobi. R 7 ■ L j. 7. f ;'4 DR. ALOJZA SLAVICA Priznani slovenski strokovnjak za živinorejo, direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda dr. ALOJZ SLAVIČ se je odločil popestriti svoje sicer s strokovnimi temami in dilemami prenapolnjeno življenje. Ker se v prostem času (seveda ga J ima bore malo, najde se priča tale fotografija s trobento. Vrlemu poslancu naj bi bil najbolj všeč Dixieland. Pravijo, da je Gezi trobentarsko znanje veliko pripomoglo k uspešnim poslanskim kandidaturam pa tudi sicer naj bi bilo pa le!) ukvarja s sklada-teljevanjem in prepevanjem ljudskih napevov, bo naravno danost (ali talent) izkoristil za delovanje big banda. Ker mu dirigentske palice še ni bilo usojeno kupiti, se je za prve vaje odločil uporabiti kar metlo, s katero pometa doma. Člani orkestra so rekli, da je bilo v politiki pomembno znati ob pravem času pihati v dirigiranje ravno tako pravi rog. učinkovito! ----4------- NAJ... SMEH k TUDI V LETU 1998 Z veseljem ugotavljamo, da vam smeha še ni dovolj. Sprva smo mislili, da se sploh ne boste hoteli smejati (ko pa je življenje včasih tako resna reč!), zdaj pa kaže, da vam ostane samo še to. Pozivamo vas, da se še režite in svoje smejoče fotografije pošiljate na Pen, Ulica arhitekta Novaka 13, 9 000 Murska Sobota. S Svojo dobro voljo boste morda spravili v smeh še koga! Tokrat objavljamo prispevka Andreje in Sabine ter študentov, ki so se družno smejab, ko so sredi prestolnice Ljubljane zagrešili grozen zločin: ubili so repo! I Vi ti ’ ri I I I rij SlAtH Ker v ravnici ob Muri (vsaj zdaj, ko to pišemo) ni in ni bele opojnosti, se je Prlečka LUKRECIJA (podrobnosti o njeni identiteti ostajajo na ždjljo stranke skrivnost - plašč je namreč zelo drA gocen) odpravila na Kanin. Medtem ko so dilcaltt. rolkarji, skakalci na smučeh in akrobati uživali v snežnih radostih, se je Lukrecija prelestno pretegovala na ležalniku tuje proizvoditle (govorijo celo o napisu MADE IN CCCP še iz prejšnjih časov). Sončni žarki so milo božali njen izraziti dekolte (ki pa ga zavoljo velike oddaljenosti fotografirajočega žal ni opaziti), Lukrec]^ pa je nekajkrat.zavzdihnila, kako lepo zna biti bivanje na tem svetu! foto: 007 iJL l Poj, metla, poj! JTbtVjfSt /PJOj 'K|vcrU^ im ftjjLua [udjiKir V-l 9000 '■^1 il 1 I ■ 'i r i 1 *^:?^** J otKntt^atktJčvstrit^jtin..^ (coCJotrti., mioL r\dU ;1 □ VESTNIK 35 ■ tute tute ianuar '98 1« 11 ■ Z Spori v političnem vrhu komune gornje- * I O <1 Z radgonske so sinonim za zdrahe v nacionalni lokalni sa-■ moupravi. Atudiko svetniki in župan ne sodelujejo zgledno, se da kaj napraviti. Na primer kupiti novo tolkalo, da bi ob njem ritmično korakali ZADNJICE v^BODO II i j s z M O '1 J IZ SVETA TOLKAL »N KROJILE POLETJE ’98! Pentute se mnogokrat ukvarjajo s strokovnimi dilemami - tokrat smo si na primer zastavili tole; kakšni bodo modni tredni v poletju, ki ga nekateri tako težko pričakuj emo‘i’ Ker imamo ljudje iz Regije veliko ekspertov za žensko modo (nekateri so dobili ugledna delovna mesta celo v srčiki dežele, v Ljubljani), smo vprašanje zastavili kar pomočniku svetovalca državnega sekretarja v ministrstvu za enakomeren medregijski razvoj modnih ter drugih kreatur (mimogrede; ministrstvo so ustanovili na izrecno željo Združenja neodvisnih tekstilcev Pomurja), gospodu HENRIKU SINGERJU. Seveda nam je prijazno odgovoril - pa ne samo pisno, ampak je v podkrepitev poslal tudi fotografijo, ki jo objavljamo; v svetlo prihodnost. Ostaja le dilema, v kakšnem taktu - župan MIHA VODENIK predlaga hitrega štiriosminskega, nekateri drugi pa se ogrevajo za bolj preverjeno (in varno) varinato tričetrtinskega. ^rdni vsaj še enkrat, prdni na ves glas.f LUDVIK KOVAČ OMAGAL V LASTNEM SADOVNJAKU' E življenje piše različne zgodbe, žal tudi krute. Kakorkoli smo imeli novinarji kolega LUDVIKA KOVAČA -LUKO za umirjenega in resnega možaka, je dogodek iz enega prejšnjih tednov malone neverjeten; znani strokovnjak za gospodarska vprašanja in jabolčni plantažnik Luka se je sredi toplega januarja lastnonožno “Zahvaljujem se za strokovno podkrepljeno pentutarsko vprašanje in vašim bralkam (pa tudi bralcem, ki Pen menda bolj gledajo) sporočam, da so modni trendi za poletje ’98 popolnoma jasni; pozornost boste pritegnile zgolj z zadnje plati - s prednje le, če vas je sram lastne riti! Nepogrešljiv modni dodatek bodo letos premočene kratke hlače, najbolje brez spodnjic (zakaj bi močUi - in posledično sušili - dvakrat). Materiale boste izbirale med svilo, indijskim bombažem in jupolom. Želim vam prijetno. dolgo in vroče zadnjično poletje! rt foto; ACI V podal v svoj sadovnjak. Na lastne oči se je želel prepričati, kako prezimuje voluhar, zbiralec jabolčnih korenin (drevja, ne sadov!). Ko je takole taval med zimsko opustelimi drevesi, je v 6.700 m širokem in 9.250 m dolgem sadovnjaku zašel. Ker ima le tri sorte jablan, je bilo izhod toliko težje najti. Na koncu je tavajoč omagal med dvema idaredoma in enim jonagoldom. Šele po treh urah so ga premaganega in stokajočega našli prijatelji iz Žute kuče. Družno so ga odnesli na toplo v eno goričkih okrepčevalnic (morda celo vinotočev). Kaj ga je (ob domači jabolčni piti) najbolj spravilo k sebi, ostaja TRGATEV ’98 J ■ Ml; J /a k zavito v tančico skrivnosti! o I, I P- S.: Fotografija je (brez tut!) nastala na praznovanju Lukovega Abrahama. Darilo ob pomembnem jubileju je ob znaku prepovedi tudi pot na Škotsko in g. KOVAČ se je (gl. fotografijo) temu primerno opravil v škotski kilt. I foto; NJ I^J J k 3- I ‘.■I »■ Teče mi, teče... L ■ Ker pozimi ni muh, ne moremo zapisati, da je trganje grozdja januarja muha enodnevnica. Vsekakor pa je zelo poznih trgatev - ali če hočefb izrazito zgodnjih, ker je januar pač začetek leta - vedno več. Ni potrebno biti zasebni preiskovalec (v anglosaksonskem svetu detektiv), da ugotoviš, da je reč povezana z boljšim trtnim izkoristkom, kar posledično pomeni višjo ceno zimskega vina. Verjetno vam zapisano lahko potrdi eden boljših vinogradnikov v Regiji IVAN KOVAČ, ki se ga mnogi spomnite kot uspešnega direktorja radgonskega sejma. SE JE ŽE ZAČELA januar '98 Pen ''i' VEST^Ni^-. Eh, eh, eh. Vse kaže, da so nam tihe lustracije v vojski in policiji, ki so bile izvedene, ko smo prehajali iz sistema v sistem in se osamosvajali, pokazale toliko rogov, da tega tudi najbolj črnogledi pesimisti nismo pričakovali. Na hitro smo upokojevati mlade, šolane in izučene strokovnjake, specialce, vohune in jih enako hitro nadomeščati z moralno-politično neoporečnimi, za novi čas in nove razmere kajpak. Potem je bila desetdnevna ”vojna“ in so pametni poveljniki vojske in policije nemudoma reaktivirali številne mlade upokojence, saj si z novim moštvom v tako resnem položaju niso mogli veliko pomagati. Kakor hitro je bilo nevarnosti konec, so se upokojenci vrnili k svojim biznisom, podjetjem za varovanja, turistično promocijo ali prodajo vozičkov, položaje v vojski in policiji pa so spet prevzeli "naši" ljudje. Večna konkurenca med poUcijo in vojsko, med- ■ sebojno nadziranje z dovoljenimi in nedovoljenimi ZADETI SEDMICO IN — ZNOR, Saj se tudi sami ne bi razkrili, če bi vplačali sedmico, in še zlasti ne, če bi dobili nič manj in nič več kot sanjskih 65 milijonov tolarjev. Če imate količkaj domišljije, ni težko sanjariti o scenarijih, kaj vse bi se dalo kupiti s 65 milijoni tolarjev, kar znese, če odštejemo 15-odstotni davek od iger na srečo, ki jih bo moral [ali jih je že!?) plačati še vedno skrivnostni srečnež, okroglih šesto tisoč mark. KOM Pen TAR sredstvi so pripeljali do Smolnikarja in Depale vasi, ki sta nesla obrambnega ministra Janšo. Potem so policijske specialce prijeli pri oboroženem ropu v Avstriji. Takrat je padel Ivo Bizjak kot notranji minister. Toda obema odstopljenima ministroma se ne godi slabo. Prvi je izvoljeni poslanec in ne-formaini voditelj desnega ali pomladnega bloka v slovenski politiki, drugi je varuh človekovih pravic. Vrhunec vohunskih okornosti pa je bilo kajpada nedavno prijetje dveh vojaških vohunov z avtom in milijon mark vredno opremo, dokumentacijo, na Hrvaškem. Če kdaj, se je javnost po tej blamaži povsem upravičeno spraševala, ali ni čas, da odstopi ^AŠA IZPOVED DOMNEVNEGA SREČNEŽA Uspelo nam je, da smo se sestali z domnevnim srečnežem iz Murske Sobote, ki je doma iz Maribora in smo mu morali zagotoviti anonimnost, sicer ni bil pripravljen, da bi se razkril in izpovedal. Predvsem pa ni želel tvegati zato, ker je na delovnem mestu v državni ustanovi, ki je v zadnjem času kar naprej na udaru. Poleg je bil tudi njegov odvetnik. ■* Mariborčan zatrjuje, da je prav on tisti, ki je-pred novim letom v poslovno-stanovanjski zgradbi Sobočanka v Lendavski ulici 16a v Murski Soboti af v prodajalni srečk samostojne podjetnice Vide n Potrbin vplačal listek za loto. Še danes je K prepričan, da je zadel sedmico s 65 milijoni tolarjev. Toda dosedanji razplet dogodkov kaže, da iz sedmice ne bo iztržil nič oziroma naj bi bil za njegove križe in težave kriv njegov »dobri znanec« z delovnega mesta iz bližnje vasi pri Murski Soboti, ki naj bi mu podtaknil stavni listič. Kako se je to zgodilo, tisti, ki ne igramo lota, težko razumemo. »Loto igram že nekaj let, in ko so večji dobitki. Doslej nisem zadel nič omembe vrednega. Lahko _ vam priskrbim fotokopije kupona lističa, ki so ga ' imeli v trezorju Loterije Slovenije in talona, ki mi je ostal. S sodelavcem sva na delovnem mestu skupaj izpolnjevala lističe in ni mi jasno, kako je vse skupaj izpeljal in mi podtaknil enega od svojih stavnih listkov. Vem le to, da sem vplačal istega dne na istem mestu kot znanec in da je bilo treba več ur čakati na vplačilo. Ko sem v nedeljo, 4. januarja, zvedel za dobitek, sem veselo novico zaupal članom družine in sorodnikom. Takrat so SANJSKIH 65 MILIJONOA TOLABJEVŠE VEDNC BURI DOMIŠLJIJC UUUJ POROČILO ZA 01. KROG z dne 04.01.1998 izžrebane ŠTEVILKE: M ^DBITKI S 7 ZADETKI; Murska Sobota -0509 £^129-0509^ 1x7,7x6_ DOBITKI S eVl ZADETKOM: Rogaška Sfatina^ □20006^831 * šempatar f20096-0^124 sksubliana 1x6+1. 1x6, 6x5 : 1x6+1,'1x6, s lil CETICA ’’ KORAKA obrambni minister Tit Ihrnšek. {Zanj velja šaljiva domislica: Titovi vojaki. In ona: Posle Tita Tit.) Tita ni po zdravju prvi minister spraševal že takrat, ko so se oficirji in vojaki tako nespretno igrali z izraelskimi havbicami, da je prišlo do smrtne nesreče na vojaški vaji. Tudi zdaj so se začeli postopki preiskav, odstavljajo se >levaki<, občutek imaš, da je edina, ki bo resnično odgovarjala, čistilka na obrambnem ministrstvu ... Tako se torej počasi dobiva odgovor na vprašanje, ali je hudomušni izrek Ivana Omana pred leti >Ni važno, če kaj zna, glavno, da je naš< zgolj simpatičen kiks ali pa najbolj usodna napaka v usmeritvi novodobnih politikov. Kaže se, da smo v novi državici na pomembne in ključne položaje pripustili preveč "naših", in to ne glede na barvo, politično usmeritev in opcijo. Gre predvsem za to, da SQ,bUi kriteriji selekcije bolj na strani politične pripadnosti in strankarskih zaslug kot pa znanja, usposobljenosti in profesionalnosti. Večino te preslane in prevroče juhe pa jemo vsi državljani. Elita za svoje napake kaznuje, če se izrazim po šahovsko, kmete, težke figure pa ostajajo v igri. MARJAN DORA ptui ’ 768-5-0067'S Nova Gorica 860-5-6441-S , 1x6,6x5 1x6+1; 1x6. 6x5 1x6+1,1x6, 6x5 ŠTEVILO IN VREDNOST DOBITKOV 7 6+1 6 5 4 1 5 218 10.308, 161.295 €5,302.218,00 SIT 1.092.177,00 SIT | 100.199;00S!T I 2.648.00 SIT 270,00 SIT ! bile znane samo številke lota, ne pa kje in v kateri lahko šlo za računalniško napako. Do srede popoldne poslovalnici je bilo vplačilo. V torek, ko je bilo do 14. ure se še vedno ni nihče oglasil. Časa za objavljeno, da je bil dobitek izplačan v Murski odgovor so si vzeli do sobote in v ponedeljek, 12 Soboti, smo se že veselili. Dan kasneje, ko je bilo v januarja, so me poklicali, rekoč, da z mojim listkom časopisih objavljeno uradno poročilo in so bile nekaj ni v redu in dana originalu ni vpisanih zadnjih pripisane serijske številke listka, nismo mogli dveh kolon. Razkurili smo se, kaj je zdaj to, in oče je verjeti svojim očem, saj so se razlikovale od številk zadevo prijavil na UNZ Maribor, najeli pa smo tudi na mojem listku,« nam je pripovedoval nesojeni srečnež pod vtisom »šokatnih pričakovanj«. odvetnika. Mariborski kriminalisti so naredili zapisnik, potem pa so prišli k meni. Tudi policistom »Listek sem dal očetu, oče pa se je z njim napotil ni bilo jasno, kako sem lahko že v nedeljo, 4. januarja. v Ljubljano in na Loteriji Slovenije vložil reklamacijo. Tam so listek pogledali in dejali, naj ne vedel, da je bila sedmica vplačana v Murski Soboti. Ugibali smo, da je listek v trezorju Loterije Slovenije bova v skrbeh, da bo še vse dobro oziroma da bi morda ponarejen, saj gre za zelo visok znesek.« VESTNIK 37 Pen januar ’98 5 'I BO VPLAČILO ZMAGOVITE KOMBINACIJE V PRODAJALNI SREČK V SOBOČANKI V LENDAVSKI ULICI V MURSKI SOBOTI PRERASLO V AFERO? - MARIBORSKI KRIMINALISTI SO PO PRIJA VI DOMNEVNEGA VPLAČNIKA OD LOTERIJE SLOVENIJE ZAHTEVALI DOKUMENTACIJO Za nakup stavnih lističev je Mariborčan odštel več kot deset tisoč tolarjev. »Pri Loteriji Slovenije so naju z očetom prepričevali, da na listek nisem vpisal vseh kombinacij, kar trdim, da ni res, pa, da naj se ne delam neumnega in naj neham, Z odvetnikom sva se oglasila na prodajnem mestu v Lendavski ulici v Murski Soboti in si ogledala avtomatski strojček, s katerim se potrjujejo sprejeti lističi. Menila sva, da če ne bi izpolnil vseh kombinacij, stroj listka ne bi sprejel. Torej bi utegnila biti krivda pri Loteriji Sl oveni je."ALI JE PRAVA SERIJSKA ŠTEVILKA E20129-04528-103017 ALI E20129-05093? Vse skupaj je prišlo na uho Mariborčanovemu znancu, ki se mu je začel opravičevati. Po telefonu mu je menda priznal, da mu je listek podtaknil. »Za to bo moral odgovarjati,« nam je povedal vidno razočarani vplačnik. »V petek, 16. januarja, smo iz loterije Slovenije dobili kopijo mojega originalnega kupona. Na mojem listku (talonu) je zapisana dobitna kombinacija, na fotokopiji kupona, ki so ga poslali iz Loterije Slovenije, pa je ni. Serijska številka pa je na kuponu in talonu enaka: E20129-04528-100017.« Resničen srečni dobitnik pa je imel listek s serijsko številko E20129-O5093, kot je bilo'tudi uradno objavljeno v medijih. Na Loteriji Slovenije so nam sredi januarja zagotovili, da »ne vedo za probleme« in da se srečni dobitnik še ni oglasil pri njih. Kljub vztrajnemu klicanju na Loterijo Slovenije nam odgovornih oseb, omenjali so gospe Rožmane, Brataševič in Vidic, ni uspelo več priklicati oziroma so bile ali službeno odsotne ali na bolniškem dopustu ali so bile ves čas zasedene. Na naše vprašanje, ali je bila dejansko vložena prijava v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri izplačilu sedmice, kdaj in kje je f □ a) E □ a E 7 Lotcf J. ES fiH Sg (»i (51 Si BH S® Sl. [gl .C. KUPON iF’ja ■J It laa sjinjs^ im Sl ® Gnožisa! Ig] dl [n] C^la]^ O®® aa S 25 131 lili 11 I 111 LTS -E20i2S pRnw I [M I . . : © .. .Igra: bila vložena in kdo jo obravnava, so nam z UNZ Murska Sobota odgovorili, da se z zadevo ukvarjajo kriminalisti UNZ Maribor in naj se za podrobnejše informacije obrnemo nanje. Ti pa so potrdili, da so sprejeli prijavo domnevnega oškodovanca in da primer raziskujejo oziroma so od Loterije Slovenije zahtevali dokumentacijo. Penep P. s. Medtem pa nesojeni srečnež še ni izgubil upanja, da je prav on vplačal sedmico in da je 65 milijonov tolarjev njegovih. Izročil nam je tudi fotokopijo kupona in talona stavnega lističa. Pri vsem tem je najbolj nerodno, da menda obstaja še en domnevni pravi vplačnik sedmice, ki naj bi že dvignil denar in ga začel zapravljati v gostišču Pindža v Gornjih Petrovcih. Pri Stayerjevih iz Plitvice zori okrog 15 tisoč litrov vina odličnega letnika ’97. V tednu svetih treh kraljev se je tem količinam pri-g družilo še okrog 300 litrov] čisto posebnega vina. Naj-I prej so mislili, da bo to^ ledeno vino, pa je narava zaradi mile ziipe obrnila -po svoje in dobili so nekaj čisto posebnega - poimenovali ga bodo kraljevo , vino, jagodni izbor traminec in laški rizling. Mošt prav te dni vre in potem bo iz njega v lesenih sodih zorelo vino za naslednje tisočletje. S prvim kozarcem bodo nazdravili letu 2000, vrhunec pa bo doseglo okrog leta 2010, in to bo res vino za čisto posebne priložnosti. Ce za leto 2010 načrtujete v svojem življenju kaj zelo pomembnega, si ga že danes rezervirajte pri St€yerjevih v Plitvici 10. I' KRALJEVO VINO f » 1 It. 'ii- i« OVO TISOČLETJE Ji r If ffV - 'A'E .A J I, L^'1 I ] III k’i R? J. I Steyerievi v družinski izdaji od desne proti levi: oče Jože, mama Jožica, hčerki Irena in Sabina, sin Danilo in njegova izbranka Magda, s katero naj bi se se letos zapregel v zakonski jarem. Starejši gospodar Jože je bil prijazen gostitelj. Ujeli smo ga med klepetom z dr. Alojzom Slavičem, direktorjem ZivinorejskcFveterinarskega zavoda iz Murske Sobote, ki je Steyerievim strokovno veliko pomagal. Levo pa je Vili Pfajler, zaslužen, da so po predlanskem praznovanju stote obletnice godbeniki ponovno stopili skupaj. eZ P I ..1/' A I M «1. it-f* . Ljubezen in vino terjata svoj čas. Kdor bodisi prvo ali drugo požre mimogrede, ne more biti drugo kot površnež, obsojen na kratke in površne užitke. Življenjsko vodilo, najdeno v kitajskem izročilu, se je mlademu gospodarju Danilu, po desetih letih uveljavljenemu in priznanemu vinogradniku, na neki način nezavedno vtisnilo v dušo že v otroštvu, ko je njegov oče kletaril v Avstriji in ga je v počitnicah večkrat vzel s sabo na delo, V srednji kmetijski šoli je potem začutil neizmerno željo, da bi imel vinograd in svoje vino. Priložnost je nanesla, bilo je v tretjem letniku srednje šole, da je oče s prepričljivim posredovanjem botra leta 1988 kupil zemljo na Plit-vičkem Vrhu in zasadili so £3 »f -?'l' L I.H 77?“ —■----- č--------- Sploh so apaški godbeniki dajali ton trgatvi pri S(eyerjevih. Več razlogov je za to. Štirje člani družine igrajo v godbi - ooe in sin trobento, hčerki oziroma sestri pa klarinet. Danilo je predsednik. In kar osem od dvajsetih članov godbe se piše Steyer, zato bi ne bil greh, če bi jo kar oklicali za Steyerjevo godbo. • ir^' ti A ,t ^’"F> Na zimsko trgatev na Plitvički Vrh so Steyerjevi iz Plitvice povabili okrog sto ljudi, da bi skupaj z njimi pospravili še zadnji pridelek letnika ’97. Dela ni bilo veliko, nekaj trsov na nekaj rok, Jbil pa je praznik, ki bo ostal v spominu. Z blagoslovljeno roko |e svoj del potrgal župnik apaške župnije g. Ferencek, asistirali sta mu gospodinja Jožica (v rdečem) in prijateljica Vera, ki sploh rada pomaga v goricah. Z možem sta se po upokojitvi vrnila v njeno ■kfu jn JV vr A e 'i n ' I I 1 .1 ‘9;' r' [ I Al'' 1 rf fcu .^i! i?iiiR; -SL".-i: i d« prvi Steyerjev vinograd. Ob vpisu na fakulteto so prvi pridelek natocUi v buteljke, in to simbolično dejanje mu je vlilo neizmerno voljo in pogum. Študiral je in ustvarjal blagovno znamko Steyer, Oboje uspešno. Letos bo diplomiral, zasajenih ima 8 hektarjev vinogradov, prideluje prvovrstna vina, ima zlate medalje z ocenjevanja na sejmu v Gornji Radgoni in zlato medaljo za chardo-nnay letnik ’95 z ljubljanskega mednarodnega vinskega sejma Steyerjevo vino pijejo na slovenski ambasadi v ZDA in Avstraliji in seveda v najboljših gostilnah po Sloveniji. Načrti? Čim-prej diplomirati, si ustvariti družino, zgraditi sodobno klet, v kateri bo posebno doživetje degustirati, in imeti okrog 15 hektarjev vinograda, v katerem bo z ljubeznijo vseh Steyerjevih zorelo grozdje za najžlahtnejše vino. 1 Za prvi ples nikoli ni prepozno. V goricah sta Jožica in Jože res prvič plesala. S srcem pridela, prodaja in poskuša, niti ta dan niti kateri koli drugi dan ne skriva svoje ljubezni do trte in vina mladi gospodar Danilo. >Za traktor Steyer smo seveda že slišali, za vinogradnika pa ne ...< se spominja svojih prvih trženjskih poti z buteljko iz domačega vinograda. Vsi drugi so prodajali ob pomoči tradicije, fant iz Plitvice je moral začeti na začetku. Zdaj sta z Magdo prava profesionalca tudi pri vodenju degustacij. O svoji sorti, tramincu letnik '92, zbranim pripoveduje: »Krepko, bogato in polno vino, postaven in nežen mož, ženski ideal tprej, to je traminec. Moški, bodite kot traminec, in osvojili boste žensko svojih sanj. To je naš prvi ustekleničeni letnik ! januar '98 in viu VESTNIK 30 Odlikovanje Zukova odtelLtsL vse! uski tankist izAndrejec v Andrejcih, vasici le streljaj od Murske Sobote, kjer se ravninski svet preveša v gričevnatega, živi zanimiv možakar. 78-letni Janez Koudila se je med drugo svetovno vojno kot tankist bojeval na ruski fronti. Za posebne zasluge je pred kratkim prejel visoko rusko priznanje, in sicer odlikovanje, poimenovano po znamenitem ruskem maršalu in proslavljenem poveljniku Georgiju Zukovu, ki je bil po drugi svetovni vojni tudi ruski obrambni minister. Presenečen in ganjen nad tem odlikovanjem je s solzami v očeh Janez Koudila pripovedoval svojo življenjsko zgodbo. Vrnitev malega Američana »Rodh sem nisem v Andrejcih, kjer stanujem že od otroških let, ampak v Ameriki. Ko še nisem bil star niti dve leti, sem se s starši, ki so tja odšli s trebuhom za kruhom, vrnil v Andrejce, kjer je bila naša domačija. Oče je mater, ki je bha doma iz Čepinec, spoznal šele v Ameriki. Nekaj časa je del^ v železarni, ker pa dolgo ni mogel vzdržati zaradi prevebke vročine ob tablni peči, sta se sklenila vrniti na Goričko.« - Kje ste obiskovali šolo in za kakšen poklic ste se izučil}? »Ves čas sem se šolal v Andrejcih, kjer je bila nekoč popolna osnovna šola. Naneslo je pač tako, da nisem mogel postati več kot navaden delavec in kmetovalec. Nekoč si se zaradi siromaštva moral sprijazniti s tem, da si oštal na domačiji. Pokojni brat se je pri Medalji ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne •p tl T !r F .. Ul m Kuklu v Soboti izučil za krojača, in to Sprva sem ga odklanjal, po nenehnem ga je zvabilo tja, zato mi ni preostalo nič drugega, kot da živim v Andrejcih. Danes mi ni žal, da se je tako izteklo.« <,Rukuvau’ sem v madžarsko vojsko« - Kako pa je bilo na začetku druge svetovne vojne? »Delal sem v eni od tovarn v Gyoru na Madžarskem, ko .so me nasilno mobihzirah v madžarsko vojsko. Zato so me pokhcah domov, od koder sem moral oktobra 1943 »rukuvati«. Najprej so me vpoklicali v enoto madžarske vojske v Košiče na Češkem. Šlo je za neke vrste gorsko pehoto. Morali smo znati smučati. Nekajkrat sem dobro odsmučal, potem pa je eden od vojakov hudo padel in si zlomil roke. V strahu zase sem se odrekel nadaljnjemu smučanju. Zato so me premestih v Boršo v Romuniji. Tam smo bili le nekaj časa, nato so nas poslah na fronto.« - Ali ni bila to še večja nevarnost? »Vsekakor. Med enim od daljših pohodov so nas iz zasede presenetili ruski vojaki. Spomnim se, da smo se preživeh uspeh poskriti med grobovi na enem od pokopahšč. Potem smo šli dalje proti Rusiji in prestopili reko Prut. Poveljujoči oficir nam je povedal, da bomo tu ostah vso noč do petih zjutraj, ko se bomo skušali prebiti do naših. Takoj sem pomislil, da se to ne bo dobro končalo. In res! Okrog polnoči so nas ■ = presenethi ruski civhisti in zahtevah, da se predamo. Nato so nas dva dni zadevah v ujetništvu, tretji dan pa je bha ujeta že vsa naša stotnija, v kateri smo bih le trije Slovenci. Preostab zajeti so bili Čehi, Poljaki in vojaki drugih narodnosti« «,Lepilo’ sem komaj požrl!« - Se je v ujetništvu vse srečno izteklo? »Ne povsem. V Rusiji sem namreč zbolel za tifusom. To se je zgodilo v Krasnogorsku, kjer smo se po dolgem času končno skopali in se preoblekli v ruske uniforme. Čez približno dva tedna me je začela močno boleti glava, zaradi bolečin pa se marsičesa nisem j Ei več spominjal. Končno so me odpeljali - v bolnišnico. Ker v sobah ni bilo prostora, sem ležal kar na hodniku. Ko sem se zavedel, so me premestili v sobo. Na srečo je bil ob meni tedaj bolničar Franc Hadžar, ki je bil prej v podobni vlogi v madžarski vojski. On mi je dal neko ameriško zdravilo, podobno lepilu. prigovarjanju pa sem popustil. To mi je očitno koristilo, saj sem si že po nekaj dneh opomogel. Po mesecu dni, kohkor sem preživel v bolnišnici, mi je primarij ponudil, da se zaposlim pri njem in mu pomagam pri delu v ordinaciji. To sem tudi storil.« »Zmrznjeni kruh smo žagali!?« - In kaj se je dogajalo zatem? »Kot ujetnike so nas najprej urili v KOT RUSKI TANKIST -edina fotografija iz vojne vihre li s bližnjem gozdu, kjer so nas pripravljali Beogradu. Pri srcu mi je bilo toplo, ko na vojne razmere. Skušali so me pri 3 dobiti, da se vključim v ruske vrste na lahko pogovarjal po domače. Po nekaj-I fronti, češ da bom v »pozadini« pomagal dnevnem odmoru v Beogradu, kjer se v kuhinji, kar naj bi mi omogočilo, da bi me hitreje spustih domov, Kljub mamljivi ponudbi sva se s prijateljem odločila, da ne bova izzivala usode na fronti, ampak bova raje ostala tam. To je trajalo približno štiri mesece. Medtem gazili po okostnjakih. Ni težko razumeti, smo se skrivali po jarkih. Preživeli smo se nekako prebili do nekdanjega Alek- hotel čimprej rešiti vojnih grozot. Toda sadrovega. zdaj Tule. V bližnji vasi Tes-ničeskaja je bilo tankovsko vadišče, kjer smo vadili na tankih T 34. Šolanje je tra- jalo več mesecev. Hudo je bilo zlasti vsepovsod postavljali slavoloke in nas decembra in januarja, ko je pritisnil hud navdušeno pozdravljali. Nemške divizije mraz do minus 30 stopinj. Spominjam se, da smo morah zmrznjen kruh celo Žagati, če smo ga hoteli razdeliti in na končno prispeli do Zagreba. Prav tu bi ognju prepeči, da smo ga sploh lahko zaužib.« i »Gazili smo po okostnjakihi? - Kam ste napredovali s tanki? »S tanki smo hitro napredovali proti Leta 1943je bilo največ Jugoslovanov zbranih v taborišču Krasnogorsk, 27 oddaljenem kilometrov od Moskve. Dobili so tople obleke ruske vojske, prebivali pa so v zemljankah, ki so jih izkopali v gozdu. Od ruske vojske so dobili tudi opremo in orožje. t , ■ * A ,1' iSšl Janez Koudila z ruskimi odlikovanji ■I j Dolga pot iz Rusije prek I Romunije v Jugoslavijo, ki je bila polna zmag in težkih bitk -od 3 I tisoč Slovencev jih je kar 2 tisoč I padlo ali bilo hudo ranjenih je I nedvomno dokaz herojstva I poznejšim rodovom. sem se z ljudmi po dolgih letih v tujini je brigada pripravljala na nove naloge, smo dobili ukaz za odhod na sremsko fronto. Po dežju in blatu smo se prebih v bhžino fronte ob reki Bosut. Tam je bilo že tohko mrtvih, da smo tako rekoč da sem se v takih nemogočih razmerah temu se enostavno ni dalo izogniti. Pot nas je vodila dalje proti Vinkovcem in čez severni del Hrvaške. Ljudje so nam so se predajale in ogromen plen je padel v naše roke. Tako smo maja 1945 s tanki se mi skoraj zgo^a nesreča « - Na kakšen način? »Del naše vojske je odšel v središče Zagreba, desetina pa nas je ostala na obrobju mesta ob zajetem nemškem topu. Rešila nas je neka ženska (solze), ki nas je opozorila, da nas bodo ustaši skušah poklati. Zato smo takoj obvestili naše poveljstvo, naj nam priskočijo na pomoč. Tako se je vendarle srečno iztekla tudi ta avantura. Potem smo s tanki nadaljevab pot proti Celju, kjer se je moje vojskovanje končalo.« Doma končno šele poleti 1945! - Kdaj ste se vrnili domov? »Domov sem se vrnh šele poleti leta 1945. Čeprav se je vojna končala že maj^ sem moral še nekaj časa hoditi peš. Sele tik pred domom so nas naložbi na vozha.« - Česa ste se lotili? »Nekaj časa sem bh tajnik krajevnega odbora v Sebeborcih. Kot vojnemu veteranu so mi kasneje priznali pokojnino.« - Verjetno ste zelo ponosni na visoko rusko odlikovanje? »Ker se zaradi bolezni (pred sedmimi leti ga je okužil klop, zaradi česar je zbolel za meningitisom, pozneje pa ga je zadela še kap) nisem mogel udeležiti slovesnosti v Mariboru, mi je priznanje prinesel predstavnik borčevske organizacije iz Gornje Radgone Franc Holc, Bh sem prijetno presenečen, ker si nisem miših, da bom po tobko letih prejel tako visoko odbkovanje, ki so ga podeljevali ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne. Dobh sem kar dve odlikovanji. .. ;_ji^ ‘ na katerih je bk maršala Genadija Žu-kova, poveljnika nekdanje tankovske enote.« (solze) MILAN JERŠE VESTNIK 30 Pen januar '98 EH BOMO MI ZA MARSOVCE Lainšček SAMO PISANE Skušnjava, evropske MRAVLJE tir Katera od teorij zarot je prava? Nemški umetnik Thomas Griinfeld je »kloniral« svoje razstavljene predmete. Na sliki je »peovec-, sestavljen iz pasjega trupa in ovčje glave ... divje mačke Dejstva 16. januarja letos - v Galeriji Murska Sobota odprejo razstavo »SLIKE 10 LET POZNEJE«, na kateri predstavljajo svoja nova dela akademski slikarji Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesarič. 16, januarja letos - upravni odbor Prešernovega sklada objavi imena dobitnikov Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, med katerimi ni nobenega od prej navedenih -slikarjev. 16. januarja letos - obiskovalčev sprehod po spominu in katalogu razkrije, da je doslej prejel nagrado Prešernovega sklada le Zdenko Huzjan, in sicer leta 1987. Igra z imeni in številkami že rojstne letnice akademskih slikarjev - Mesarič 1938, Beer 1945, Huzjan 1948, Gumilar 1956 in Červek 1960 - nam povedo, da gre za generacijski niz, ki se praktično dotika prve »šolane generacije prekmurskih slikarjev«, torej Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba in Lajčija Pandurja. Ob omembi prav tako pokojnih Ladislava Danca in Štefana Galiča, in izhajajoč iz razpoložljivih virov tukajšnjega kritičnega vrednotenja, pa obenem prinaša tudi tisto najprepričljivejše in najsugestivnejše, kar je sploh ponudilo prekmursko slikarstvo. Potem se seveda že lahko vprašamo, kako je v slovenskem prostoru obravnavano vse tisto, ob čemer je kritik pred časom zapisal, da je vneslo v slovensko likovno umetnost »značilne prvine severnoevropskega slikarstva« in zagotovo kasneje še marsikaj. Ali pač, kako je bilo nagrajevano s t. i. državno nagrado? Še posebno seveda, če k razstavi »10 LET POZNEJE« znova dodamo nekaj številk, ki pričajo o živi dejavnosti ustvarjalcev v bližnjem času - in sicer, pregledne ali celovitejše razstave: Beer 1992, Mesarič 1994, Červek 1994, Huzjan 1995, Gumilar 1997. Skratka, k bizarnemu naključju »16. januarja« in k navdahnjenemu preblisku naključnega obiskovalca se ob takem vpogledu najverjetneje že zastavi dovolj veljavno vprašanje, ki pa seveda ne pričakuje niti ne terja odgovora. Nagrade namreč niso zaradi nagrajencev, temveč zaradi tistih, ki jih podeljujejo. Želje Na skupinski razstavi petih prekmurskih slikarjev, ki bo do 9. februarja na ogled v Galeriji Murska Sobota, je razstavljena tudi v vseh pogledih monumentalna slika Marjana Gumilarja s pomenljivim naslovom Skušnajva, evropske divje mačke. A recimo, da je tokrat niti ne omenjam zaradi gledalčevega navdušenja nad likovno vsebino, temveč preprosto zaradi besedne igre in velike želje, da bi jim bila skušnjava, kajpada vsej peterici. Še naprej dovolj evropska in divja in mačja, da bi lahkih src zaobšli tradicionalne slovenske ožine. V zadnjem času so časopisi, televizija pa celo filmi in internet znova polni sestavkov in prispevkov o tako imenovanih teorijah zarot. Čim bolj se bliža leto 2000, bolj se maje človeška vera v duhovne vrednote, ki so vodile Zemljo v letih pred Kristusovim rojstvom ter v teh dva tisoč letih po njegovi smrti. Vsi čudeži, uganke narave, vzroki nalezljivih bolezni, posledice vojn, genocid, politične spletke in mnogo drugih stvari, ki so v preteklosti vznemirjale ljudi, niso razrešeni, pojasnjeni, na mnoga vprašanja še vedno ni ustreznih odgovorov, V tem strahu pred negotovo prihodnostjo vodijo Američani. Prepričani so, da jih gleda Veliki brat, da je na primer O. J. Simpson vseeno ubil svojo ženo, da nas kokakola drogira s kokainom, da hamburgerji poneumljajo, predvsem pa redijo, da je Dianina smrt prst božji, da nas Oni gledajo oziroma so že med nami. . Nostradamusove prerokbe za leto 1998 niso optimistične. Letos naj bi prišlo do množičnega pohoda na Evropo, Ta bo iz neke baze v Jadranskem morju poslala svoje ladjevje proti Rodosu. Ladje se bodo znašle v pasti. Prišlo bo do velike pomorske bitke, tako da se bo modri Jadran spremenil v Rdeče morje. Preživelo bo le malo Evropejcev. * V »Kremanskih prerokbah« pa so Tarabiči ponovno opozorili, da bodo Srbi zakrivili še eno 'it *y..i * It' Za zdaj je namesto človeka na Marsu stroj, ki zbira podatke o življenju na omenjenem planetu. vojno, v katero se bo zapletla tudi Evropa, da bodo Srbi končno poraženi in bodo pobegnili »na sever« ... Mnogi komentatorji že ugibajo, ali bo res prišlo do vojne ali med Srbi in Črnogorci ali samo med Srbi in Albanci. Se bo res na koncu Srbija spremenila v »pašaluk«. ostala dokončno brez morja in prijateljev? Šešljevci so pred štirimi leti razbili beograjski studio Radio B-92, ker so novinarji resno spregovorili o prerokbah, v katerih so bili Srbi absolutni poraženci, ki naj bi na koncu zgubili tudi Vukovar. Prerokbe so se v glavnem uresničile: Slovenci smo namreč dobili samostojno državo Slovenijo, Hrvati samostojno Hrvaško, Makedonci svojo državo, samo Srbi so ostali brez Srbije, zato pa jim je ostala »bivša« in »okrnjena« Jugoslavija (Pred dnevi so jo v nekem ameriškem filmu predstavili kot »Ego slavi jo«, egoistično deželo.) Sicer pa Američane ne skrbita ne Evropa ne ; svet: njihovi pogledi so kar naprej uprti v vesolje, v planet Mars. Zunajzemeljske zarote pestijo njihovo domišljijo bolj kot tuzemske politične, gospodarske, stratege ali ekološke razmere. Sprašujejo se, ali so na drugih planetih tudi ljudje?! So mogoče že prišli na Zemljo, na naš planet, se pomešali med nas, manipulirajo z nami?! Ena od teh teorij zarote trdi, kako ameriške vojaške oblasti skrivajo podatke z Marsa, ker se na fotografijah menda razločno vidita peterokraka piramida in na Marsovi površini izklesan človeški obraz. (V zadnjem času so podatki iz sonde Pathfinder, ki »kolovrati« po površini Marsa, utihnili. Dodajmo, da je ta planet oddaljen od Zemlje 497 milijonov kilometrov in je sonda potrebovala za potovanje do cilja kratkih sedem mesecev!) Teorije dalje razlagajo, kako so si Kakšna bo usoda nacističnega zlata v švicarskih bankah? Švedska in Vatikan sta menda vpletena v posle z ukradenim zlatom, trdijo ameriški viri. 9 Američani izmislili tehnologijo »zvezdnatih vrat", kako pošiljajo vvesolje izurjene vojake pa tudi postopače kot preizkusne kunce in kako se je vrnU od tam samo en vojak. Druga teorija govori o tem, kako so na našem planetu že od leta 1947 Marsovci sive barve in z velikimi temnimi očmi, ki naj bi v zamenjavo za raziskovanje človeške rase dajali strokovnjakom v ameriških laboratorijih moderno tehnologijo. Naš planet naj bi bil le velik živalski vrt, v katerem vesoljci izvajajo svoje evolucijske poskuse. TVetja teorija zarote seveda vse to zanika. V ameriških časopisih pa se je znova pojavilo ime genialnega izumitelja Nikole Tesle. Ta naj bi med drugim izumil poseben stroj za namerno povzročanje potresa, Ta izum naj bi vse do danes zamolčali, kajti to naj bi bil stroj, ki sam od sebe obnavlja energijo. Teorija o tem govori, kako je Tesla v laboratoriju v Houston Streetu izumil in pred pričami preizkusil telegeodinamični stroj, ki lahko pošlje vibracije skozi zemeljsko skorjo in povzroči na drugem koncu sveta načrtovani potres. Vibracija pride z enega konca Zemlje na drugega v 950 sekundah, lahko pa povzroči verižne reakcije in naš planet celo razpolovi. Trdijo, da je stroj tako majhen, da ga lahko lastnik spravi v žep. Z njim je mogoče povzročiti potres na določenem izbranem nebotičniku ali celo v enem samem določenem nadstropju. Čez dvanajst do trinajst minut stroj ustvari takšno resonanco, da jeklena konstrukcija nebotičnika razpade... Seveda so Američani k temu takoj dodali, da so Rusi uspeli priti do Te sitnega stroja za potrese, čeprav so iskali nekaj popolnoma drugega - neizčrpen vir nove, samoobnavljajoče se energije. Pa pustimo Nikolo Teslo - načrti za njegove stroje Še zdaj niso do konca dešifrirani, nekateri so izgubljeni ali uničeni, mnoge pa so spretno vgradili v najnovejšo elektroniko - in se vrnimo med h «1 M t r’ W*-" Kokakola je prešla tudi na Kitajsko in začela »zastrupljati- ljudi, kot trdijo pristaši teorije zarot sodobnike. Lani se je sprožila teorija zarote o kloniranju živih bitij. Pred kratkim je sedemnajst držav podpisalo dogovor, da kloniranja ne danes ne jutri še ne bo. Človek bi imel z dvojnikom verjetno tudi dvojne težave. Žal vsi ne mislijo tako. V majhnem gorskem letovišču v švicarskih Alpah so se namreč pred kratkim sešli predstavniki kulta raelijancev (Rael se imenuje pobudnik te verske sekte, sicer nekdanji, danes sivolasi francoski novinar), ki so med drugim navdušeni tudi nad Coniranjem. Oboževani vodja, ki ima že okrog petintrideset tisoč oboževalcev v petinosemdesetih državah, obljublja svojim privržencem, neplodnim parom pa tudi homoseksualcem, da bodo na ta način dobili otroke, »Kloniranje je skrivnost večnega življenja. Naše človeštvo bo zelo hitro odpravilo dedne napake, ljudje pa bodo živeli nrnogo laže. Naša sekta ni edina, ki zagovarja klonirar nje. Kmalu bo na trgu velika konkurenca med ponudniki kloniranja ljudiDodajmo, da pripadniki kulta raelijcev praznujejo novo leto na dan, ko so Američani odvrgli bombo na H trošimo. »To je bil dan, ko se je začela apokalipsa, ko so mnogi ugotonUi, da so jim ostale samo še čutne meditacije oziroma kozmični orgazem.« Tbdi oni so pristaši teorije zarote, da so ljudi ustvarila vesoljska bitja v laboratorijih... Vesoljske zarote pa so lahko tudi mnogo konkretnejše. Tako gre za teorijo zarote o židovskem zlatu v švicarskih bankah. Slovenci nismo bili pred vojno kdo ve kako bogati, zato v švicarskih bankah ni nrnogo slovenskega oziroma židovskega zlata. Zato pa so mnogi evropski Židje verjbli švicarski nevtralnosti, bančni poslovnosti in profesionalni molcečnostt Po naključju je prišlo na dan, da so Švicarji kar pol stoletja sistematsko odvračali redke preživele prosilce in kar lepo živeli na račun pomorjenih Židov, ki se nikoli niso vrnili iz koncentracijskih taborišč in zato niso mogli zahtevati svojega zlata in denarnih vložkov. (Grozljiv je podatek, da so na primer v Birkenauu člani Sonderkommande mrtvim Židom pulili zobe, jih takoj talili v zlate ploščice in tedensko odvažali po 2000 kg zlata v švicarske banke!) Seveda pa Američane vse to ne zanima preveč: to so stvari, s katerimi se mora ukvarjati stara celina, nič kaj prijazna Evropa, vsa^ kar zadeva teorijo zarot. Američani namreč trdijo, kako je dvajset tisoč njihovih vojakov, ki so sodelovali v »puščavski nevihti«, doživelo - ne da bi vedeli - testiranje in delovanje kemijskega orožja Pod pritiskom javnosti je ameriško ministrstvo za obrambo celo priznalo možnost, da je to mogoče, kar je Američane osuprglo. Obenem pa je isto ministrstvo zanikalo teorijo zarote, češ da je ameriška administracija prišla v stik z vesoljci. Otroci hollywoodske tovarne sanj so namreč že zdavnaj začeli verjeti v filme, v katerih prihajajo na Zemljo neznana bitja z drugih planetov. Poleg filmskih spektaklov - serijo je f - - -. 1 t h r / • 7{ J začel danes naivni vesoljec E. T. gospoda Ste-vena Spielberga - so se temu trendu pridružili še dokumentarni filmi, televizijske nadaljevanke, znanstvenofantastični romani, celo turizem, povezan z znanstveno in ekofan tasti ko. Kar devetdeset odstotkov Američanov namreč verjame, da nismo sami v vesolju, in prav toliko jih misli, da smo v vesolju sami. Ta dvojnost prinaša Holly-woodu največ denarja. In na koncu vprašanje; komu verjeti? Življenje se naglo približuje h koncu stoletja, celo drugega tisočletja V New Yorku so za novo leto 2000 rezervirane in razprodane že vse hotelske sobe, teorije zarot pa bodo še naprej razpredate srhljive zgodbe o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Vprašanja, na katera bi moral odgovoriti vsak od nas. In to med premišljevanjem o sebi in o svetu, v katerem živimo. Kajti, kakršen koli je že ta svet, boljšega si ne moremo izbrati. Če bi hoteli, bi ga lahko za kanček spremenili. Posebno še, ker nas pekel (če sploh je) ne zanima preveč, nebo pa je daleč. Branko Šomen januar ’98 VESTNIK 40 lif^ Er LI h aiM ----Pe"- ROPARSKI NAPADI NA VOZNIKE NA ŠTAJERSKEM Niso tako daleč nazaj desetletja, ko so se naši predniki vozili naokoli s kočijami, s tovornimi in kmečkimi vozo vi ali s sanmi, Kočijaži, vozarji in potniki so se počasi cijazili po dolgih belih cestah, skozi mesta in vasi, skozi nepregledne, temne gozdove. Vozili so gospodo po nakupih, žito in vino v bližnja in daljna mesta. Razboiniki SO »lidi gor p rj im ali « V Gradec so vozili vino, jabolka v sodih, pšenico. Od tam so se vračali s soljo, tale za ceno, pomerjale obleke in tema se je nepričakovano hitro razlila čez oblačih, železninskimi izdel- pokrajino Veliko strahu so ki, denarjem Vozili so s •parizarji« To so bili veliki in nekoč pretrpeli Štajerci ob vožnji skozi gozd gor v vzdržljivi vozovi. Imeli so Grabšinski breg nad Gomi široka kolesa in so vzdržali lo. Tiste, ki so se vračali s po tisoč petsto kilogramov ptujskih sejmov, so ustavljali teže. Ob cestah so stale velike »furmanske« gostilne, kjer se je dalo najesti in naspati. In tam so bih na ničvredneži v Mostju. Nevarno je bilo voziti po cesti od Tomaža proti Ljutomeru. Zasede so bile v »Bukerci*. razpolago hlevi za počitek Vračajoče proti Radgoni je konj. Ena takih gostiln je bila bilo strah peljati proti Jan-V Juršincih pri Ptuju, druga, ževemu Vrhu. Nevarno je v Jamni pri Sv. Juriju, tretja pri Šikerju blizu Lenarta... Domov so se vračali z bilo na cesti Osek-Gornja Radgona, In gozd pri Lenartu je dobil ime Črni les. izkupičkom, z nakupljenim ker so tukaj napadali vrača- blagom in bali so se ropar- jooe se s sejmov m drugih je\^ razbojnikov, plena želj- opravkov iz Maribora, niH postopačev, ki so skriti v temini noči gozdov čakali na žrtve. Nevarna območja Vozniki in potniki so vedeli, kje so nevarna območ- Razbojniku je odsekal prsta Zgodilo se je v Mosteh pri Ptuju. Konji so postali nemirni. začeli drveti, poskakovati sem in tja v nevarno ne. zamahne nazaj. Krik se pomeša z ropotom voza, temna, močna moška postava se skotali z voza. Voznik udarja z bičem po konjih, boji se, da voz naskočijo še drugi razbojniki. Zdaj ne misli več na nevarnost, da se mu voz prevrne. Misli na kupljeno blago in denar, ki ga mora varno pripeljati domov, saj je drugače ob pomemben del premoženja. Ob vrnitvi domov razko-mota konja, ju odžene v hlev, s slamo obriše njuna prepotena života, voz pusti pod streho ute in se odpravi k počitku. Drugo dopoldne začne spravljati z voza pripeljano in prepaden odskoči, ko zagleda na okrvavljeni plahti prste sinočnjega napadalca. si A , f našli '.'e Mlad vozar povpraša v neki gostilni za prenočišče. Gostilničar ga pospremi v temačno sobo. Sin tipaje najde posteljo, leže in se spomni očetovega naročila, da mora pred spanjem moliti. Med molitvijo zasliši ropot v sobi nad seboj. Sliši tudi gostilničarjevo govorjenje. Ta naroča sinu, naj pazi, kdaj bo gost spodaj zaspal? Ko bo shšal smrčanje, potem naj tisto spusti. Mladi voznik se prestraši in postane čuječ. Ozre se proti stropu in v mraku opazi visečo brano. Hitro se skrije pod posteljo in brana pade na prazno posteljo. Ob svitu voznik pobegne iz gostilne in o doživetem pove vaškemu stražniku. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je imel gostilničar na vesti več umorov. Na strahovit način je *: ubijal vozarje, da je prilastil njihovo imetje. V dokaz so v kleti človeška okostja. Past za rdečelasce v Prlekiji kroži med ljudmi tudi pripoved o j hudobnih lekarnarjih Štajerke in Štajerci so se nekoč vozili s kočijami k zdravnikom in lekarnar- KLJUKASTI KRIZ - GRAFIT? Včasih me ima, da bo koga slekel in mu na tazadnjo s sprejem na veliko napisal: "Kdor riše grafite, je idiot.” Izživljanje se s pisanjem ne bi končalo, kajti potem bi ga z veseljem položil čez kolena, vzel v roke sirkovo krtačo in mu nato z užitkom napisano zdrgnil $ kože. Govorim seveda o avtorjih in ustvarjalcih grafitov. I Načeloma nimam čisto nič proti grafitom, saj je dokazano, da so grafiti iz subkulture že zdavnaj stopili v kulturo. Tam, kjer je ta grafitna kultura že zapisana z veliko črko, so seveda do te umetnosti bolj razumevanjoči, ustvarjalcem grafitov pa namenjajo celo posebne površine za njihovo umetniško izživljanje. Spomnimo se samo berlinskega zidu, dolgih protizvočnih zaščitnih ograj, mestnih zidanih ograj in podobno. Vse to so površine, na katerih lahko -sprej-kulturniki« do onemoglosti sproščajo svojo notranjo energijo. i' ' I Kje smo mi? Thdi k nam je prišlo to izživljanje z razpršili relativno hitro in dobili smo prve grafite, ki po vsebini niso zaostajali za izvirniki. Nasprotno - pisci so pokazali izjemno ustvarjalnost in nekaj grafitov je postalo “nesmrtnih”: “Sonček je in ti si skuštrana”, “Ljubim te do sončka in nazaj mtro vožnjo je bilo včasih mogoče uiti gozdnim razbojnikom. Ta ilustracija je bila narejena na Dunaju leta 1901. ja; kje jih lahko doleti roparski napad. Skozi tiste kraje so skušali pripeljati podnevi, a so se včasih zadržali; pokvaril se je voz, konji so bili neposlušni, niso bili dobro podkovani, vozar je dolgo iskal mlinarja in peka. h kateremu je vozil žito, grajske gospe ali bogate kmetice niso nakupile dovolj zgodaj vsega, kar so želele. Predolgo so baran- temino noči, da se je voznik začel bati, da se bo z vozom vred prevrnil v obcestni jarek, se zaletel v drevo. In zdaj opazi vzrok konjskega nemira. Za hrbtom bolj zasluti kot vidi roparja. Previdno se je približeval in robati roki molel proti voznikovemu vratu. Samodejno zagrabi voznik sekiro, ki jo je imel ob sebi za take primere, se sunkovito obr- Ubijali gostilniške goste v Prlekiji kroži med ljudmi ustno izročilo o gostilni, v kateri so nekoč ubijali goste. Vozniki, ki so se nekoč vračali iz oddaljenih krajev, so prespali v obcestnih gostilnah. Konji so se spočili in najedli v gostilniških hlevih. Na Nemškem je bilo. jem v Gradec. V nevarno past so se podajali tisti, ki so imeli rdeče lase in so se namenili v lekarno. »Apo-tekar« je takšnega kupca odpeljal v posebno sobo, kjer so mu znenada izginila tla pod nogami in je padel v temno globino. Za njim je za vse večne čase izginila sled. Ljudje vedo povedati, da so izdelovali lekarnarji iz rdečelascev zdravila. Zapisal in fotografiral: FRANČEK STEFANEC Nenadomaso zidovi postali popisani z grafiti. Lepo in prav če - če seveda ta grafitna umetnost ne bi doživela usode večine iznajdb in postala orožje. Pustimo ob robu, da je še najmanjša škoda, če grafit napišemo na obnovljeno fasado in tako oškodujemo lastnika, ne samo v gmotnem pomenu, pač pa tudi v moralnem. Strašno je, da je grafit postal orodje maščevanja. Vsak politični premik, ki nastane zaradi splošno uveljavljenih predstav posameznika skoraj vsako osebno sovraštvo in podobno je posledično sprožilo grafitomanijo na to deviacijo ali sovraštvo. Lanskoletni prestop poslanca Cirila Pucka iz Slovenskih krščanskih demokratov med samostojne poslance je omenjenega takoj spremenil v izdajalca, svinjo in podobno, pri tem pa so pisci grafitov pozabili, da je lahko takšno politično dejanje, ki mimogrede potrebuje tehten premislek in veliko poguma, izključno in zgolj človekova osebna odločitev in je izraz nezadovoljstva ali nemoči, da bi na drugačen način povedal, kaj ga teži, ob tem pa se zaveda, da bo to sprožilo val ogorčenja in da ne bo prizadet sam, pač pa tudi njegova družina in okolica. Grafit kot skrunitev še korak dalje stopajo tako imenovani umetniki, ki svoje osebno sovraštvo sproščajo na grobovih. Tbdi o tem imamo dokaze, zadnjega iz konca lanskega decembra. Zaradi nesoglasij je nekdo (domnevno M. J. in M. V.) napacal na grob družine Kuhar iz Stročje vasi z rdečo barvo nacistične simbole; kljukaste križe in oznake SS. Seveda je potrebno o tem povedati nekaj več; osebno sovraštvo med Kuharjevimi in M. J. ter M. V. traja že dalj časa. Razlog seveda ni pomemben. In če gre za osebno sovraštvo, je seveda vprašanje, kaj za vraga pa ima pri tem sovraštvu opraviti zadnje počivališče staršev te družine. Koliko sta oče in mati Kuharjevih, ki mimogrede v grobu počivata že dosti dalj časa, kot trajajo omenjeni spori, in ju domnevni storilci verjetno tudi niso poznali, kriva za stanje, kakršno je, Gre seveda za povzročanje duševne bolečine, ki je v tem primeru še posebno globoka, saj je bil Kuharjev oče partizan, in če na grob partizana narišeš kljukasti križ in oznako SS, je to s psihološkega vidika izjemno maščevalna, nizkotna in človeka nevredna poteza. Ne glede na stanje odnosov med sprtimi stranmi. Zadnja stopnja objestnosti če smo že ugotovili, da je packanje spomenikov in skrunitev gobov z grafiti stvar (ne)človeške objestnosti, se lahko vprašamo, ali je to končna stopnja. Odgovor je seveda negativen, kajti vse se lahko stopnjuje. Končna stopnja je seveda rušenje spominskih plošč in podobno. Ta dejanja so VESTNIK 41 Pen januar ’98 II I .■j Mene je poscalo prignalo ,1 h 9 ka bi kaj dregalo w 1 r fc rii K-' j; V seveda lahko posledica mladostne opitosti in nenadzorovane razposajenosti, ko človek ne zmore odločati, kaj je prav in kaj ne, ali pa seveda tista zadnja stopnja sovraštva do nekoga ali nekaterih. Toda - v končni fazi ta zadnja stopnja nima nobene zveze z grafiti, omenil sem jo le, ker je lahko takšna skrunitev nadgradnja čečkanja in packanja z barvo. Učinek je seveda enak - kaljenje sovraštva nad nekom, ki s trenutnim stanjem nima čisto nobene zveze. Ali je grafit lahko lep? Odgovor je seveda pritrdilen. Soditi mora v okolje, ga dopolnjevati in mu dati videz drugačnosti, dinamičnosti in barvne živosti. To pa se seveda ne more dogajati povsod in za vsako ceno. Morda bi ob tem veljalo zapihati na dušo tudi mestnim načrtovalcem, ki bi - tako kot drugod -določene površine namenili grafitom. Če pogledamo naokrog, je takšnih površin precej: vse pasaže in hladne betonske površine na tržnici in okrog nje (pa ne samo v Murski Soboti, podobni objekti so tudi v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in še kje), recimo tudi obzidje za kavarno Central, ki s svojo živo rumeno barvo skoraj Kot se radoznala mladost in zrela starost na neki točki srečata, sva z ujno Kato obesedeU pod cvetočo češnjo. V prebujajoči se pomladi je kot najstarejša v našem plemenu prevzela vlogo prosvetiteljice. ^Hudiča, nisem zato imela sedem otrok, ker jih je bog toliko dal! Mihal mi jih je naredil. Dvajset let sem bila stalno okrogla, samo tanke noge so mi 'štrlele izpod široke kikle. Pa kaj sem mogla, moj človek je bil pravi dedec, velikih potreb, vedno je zahteval svoje, zato sem si mislila, da bom rajši jaz dvignila krilo in podržala kot kakšna druga, ki bi ji nosil pšenico in vino. Vsa trebuhasta, v osmem, devetem mesecu sem med delom velikokrat pomislila, le zakaj nisem ubogala materinega nasveta, naj po poroki, ko pridemo izcerkve, takoj stopim na lestev v kamri, da tri leta ne bom rodila. Kje pa, niti nisem utegnila počakati, da bi starešina do konca krstil, sem takoj začela rezati bosman ali, kot je tašča po madžarsko pravila, fumu, da je bilo veselje gledati. Nevesta je prinesla ta popletenik, ki so ga spletli iz osmih kit testa v obliki t^ojenčka, v novi dom kot dokaz svoje rodnosti. Škoda, da mi ga niso spletli okrog kolen, da jih ne bi mogla razmakniti. Tako pa sem že prvo noč v poročila z nekim Lahom. Vas pa je več kot ščurkov, vaš Ferek, ki bo za gospodarja, že komaj čaka, da greš od hiše. Premisli, mi je dejala. Na Miška nisem JE PO PLEMENSKEM IZROČILU DEJAL BREGLECOV MI-HAL, KO JE DAVNEGA 1924. LETA PRIŠEL VOGLEDI IN PRVIČ OD BLIZU VIDEL MOJO UJNO, FORJANOVO KATO, KI MU JE RODILA SEDEM mislila, rajši na Huzjanovega Nacija, ki OTROK, ONPAJIJE V ZAH- me je ob mlačvi objemal pod kozolcem. Takrat ga je oča skoraj zabodel z vilami, mene pa namlatil, rekoč, če bom zgrabila fotiva, naj idem v Muro, da pri hiši ne bom za sramoto. Nekega dne je prišel Breglec z botrom vogledi. Pozneje je stara Ronka, kije bila pri hišizapreužitkarico, pravila, da je Miška dejal, ko sta vstopila v hišo: Jes sem prišeu po tiste sani, štere ne nucate vi. Ka do za mene, kre mene in pod mene. Boter pa mu je šepetal: Miška, povej, ka te je poscalo prignalo, ka bi kaj dregalo. Ne vem ali je bilo res tako, mene so pozneje poklicali v sobo in on me je zaprosil za vodo. Vm sem postavila na mizo in se skrila v kamri. Od tistega trenutka je vse potekalo bliskovito. Na zaročkaj sem spoznala, da mi bodo vrstnice kmalu zapele: Zbogom pajdašica, nikdar več ne boš posvadbica. Če pomislim, bi bilo lahko tudi hujše. Pri Breglecovih nisem kruha stradala, tašča, mogočna Vogriča, je sicer večkrat poudarila, da so njeno doto s tremi vozovi pripeljali, ampak kmalu sem ji uspela iztrgati kuhalnico. Moj človek je bU dober. VALO VSAKO POMLAD PRINESEL PRVE ZVONČKE r / I J 5 L ■f "■■S, k J- h r puščobno sameva in kar kliče - popišite me. In še bi lahko našteval. Toda da bo dano uradno dovoljenje, da je kaj takega mogoče in priporočljivo, se seveda mora marsikaj spremeniti v naših glavah in predvsem glavah tistih, ki bi to morali opredeliti v ne vem kakšnih prostorskorazvoj-noidejnopuščobnih načrtih, Tbdi zasebna pobuda je še daleč, kajti danes ima vsako poslopje kakšnega lastnika -večina jih je zasebnikov. In ti pač ne želijo packarij na svojem zidu. In pika. Zanimivo je tudi, da še v nobenem lokalu - in teh je v zadnjih letih nastalo kot listja in trave - nihče ni izrabil možnosti, da bi uporabil grafit za notranjo dekoracijo lokala. Imamo pa vso mogočo in nemogočo navlako, ki v lokal sodi ali pa ne. Stvar okusa pač. 4'. i;. : Svečanost trenutka št. 1. Davnega 1929. leta na začetku skupnega življenja polnih neznank Svečanost trenutka Ši. 2. Ista pot, samo deset let kasneje za drugi par iz turniške fare zgostiivanjci, mužikaši, pozvačinom, posvadbicami, starešino, kuharcami. TkArs/sogostuvanja trajala tudi po tri dni, od nedelje do srede. Vendar po strogem cerkvenem kanonu v predpustnem, povelikonočnem in jesenskem času. In kaj je ostalo od riti? Vse enako kot na začetku. Nerazumevanje do tistih, ki ne razumejo, ki ne razumejo, da ni vsaka nepopisana površina že tudi prostor za umetniško izživljanje, ki izrabljajo grafitno umetnost kot izraz globokega osebnega sovraštva do nekoga in so pripravljeni zaradi tega sovraštva tudi skruniti grobove. Vse takšne bi morali s tisto sirkovo krtačo zdrgniti do kosti. In nasprotno - nekaterim bi včasih z veseljem podelil tudi kakšno občinsko priznanje za umetniške dosežke v grafitni umetnosti. Toda - zaenkrat se tak umetnik žal še ni prikazal in pokazal svoje sposobnosti. Ko se bo, ga bom z veseljem predlagal za kakšno nagrado - pa četudi bo to samo kolekcija razpršil. n 7^” r* v'- niszan bila ka steroj robec denejo na glavo i lasze szpletejo ta ima za mouzsa i deco szkerb meti...«to je pred tridesetimi leti, približno takrat, ko mi je posredovala svoje izkušnje, zapisala Šestde- nonie ni nikoli dvignil roke, samo pijače setletna ujna, zvesta črkopisu in stilu se ni branil. Kaj hočemo, vsak ima svojo falingo . Znal pa je biti zelo nežen. Ko je prišel iz goric, me je milo prosil: Kati- rajnke avstroogrske šole, kjer jo je šol-mer^er Adam Balogh dve zimi uvajal v učenost. Potem pa so prišle bojne, za- I-? r ■ januar ’98 Pen VESTNIK 44 I Janez Motaj D. o naše Šole nisem imel daleč. Moral sem Čez naš sadovnjak, ki je bil poln jablan, hrušk in sliv. Na koncu sadovnjaka je jarek, v katerem teče smrdeča voda. Iz Benkove tovarne. Čez jarek je bila položena debela hrastova brv, da si ga lahko prečkal. Moj oče jo je večkrat zgrešil. In ko se je s smrdečimi čevlji in mokrimi hlačami pojavil v kuhinji, smo vedeli, da je bil v Faflikovi kavarni. Naša šola je zelo stara. Tudi moja mama jo je obiskovala. Stoji ob glavni ulici našega mesteca, imenovani HortyMiklos utca. Ima veliko dvorišče, na koncu dvorišča s severne strani pa je velika lesena baraka. V njej so naše učilnice. Ko smo se med odmorom podili po lesenem hodniku, je vsa baraka škripala. Skakali smo po lesenih deskah, ki so bile takoprcžne kot odskočna deska in so za nas predstavljale telovadnico. Skozi velika belo prebarvana okna, ki so segala skoraj do stropa, si lahko videl kostanj sredi dvorišča. Na kostanj nismo smeli plezati. Naš hišnik nas je vedno preganjal. Pišta bači smo klicali. Kot vsi šolski hišniki je bil več kot učitelji. Bil * učilnico, naše mestece. Zlovešče zavijanje je prihajalo od je majhne postave in zelo hiter. Med odmorom se je vedno motovilil med nami. V roke mu je večkrat prišla tanka, dolga paličica. Z njo je znal dobro udariti. Tudi jaz sem jo občutil. Pišta bači je govoril po naše. Danes bomo imeli pouk skupno z učenci višjega razreda. Pišta bači je zvonil za začetek pouka. Stal je sredi dvorišča in jx>zvanjal z velikim zvoncem na lesenem ročaju. Vrtel se je v krogu in zvonil, zvonil. Kot ministrant pred obhajilom. V klopi pred mano so sedeli Čebo, Tranza in Kisili. Mene je bilo strah. Prišla bo ona. Nova učiteljica. »Isten dl,« smo kot vrabci začivkali v en glas. Stopila je za kateder, obstala ob mizi in z očmi preletela ves razred Majhna pobija vrabce in tudi šipe. Z učiteljico se gledata. Čebo si predeva roke na hrbet, zopet sklene pred sabo, kot da moli pred oltarjem, prestopa, menca. Tš.ke trenutke je rešila s povzdignjenim glasom: »Ti zdaj povedala od a do...« Zavrti se na petah, obrne hrbet, nekaj korakov naprej pa se zopet zavrti. »Tudom ka te pitala!« Čebo izdavi: »Tudom, nem tudom. Ja tudom, od a pa do konca. Ja, tudom.« Čuden je bil njegov glas. Ni bil tako važen, ukazovalen kot včasih. Nekam tresoč je bil. Paličica zažvižga. Čebo nastavi roko tn ubrani udarec. »Ti dala tudom nem tudom. Za menofgučati: a, Čebo, a...«In tako sta drdrala, drdrala. Pridrdrala sta do črke t in tistega drugega i-ja, ki je imel namesto pike črtico. In to je bilo potrebno naglasiti. Čebo je samo drdral i, i. i, učiteljica pa t, i, i. Paličica je švignila, tokrat je padala po glavi, ramenu, pač kam je priletela, Čebo se sesede in zajoka. Konec je bilo abecede. Za nadaljevanje ni bilo časa. Zavijanje alarmnih siren je pretrgalo abecedo, našo gasilskega doma, Benkove tovarne, občinske sirene. Tudi iz okoliških vasi je bilo slišati zavijanje. Bolj tanko so zavijale, cvileče. Naše v mestecu pa bolj votlo, močneje. »Rijadom, rijadom,'' je na dvorišču vpil Pišta bači. Pozvanjal je z zvoncem levo, desno. B^ali smo mimo njega, vsi, ki smo bili v šoli. Nazaj na vrt. Za barako so grede, sadovnjak z jablanami in Puračeva hiša. Ni taka kot naše v Mali kaniži. Iz lesa ter z opeko kombinirana je predstavljala več kot »cimprane'< ali samo iz opeke zidane. VPuračevi hiši so se slikali. Gospoda Purača sem poznal. Po metuljčku, rdečem, ki ga je vedno nosil. In po očalih. Lepše je imel kot moj oče, tako lepe, ki so se vedno svetlikale. Nedaleč od šole je primarij dr. LOJZE ŠTEVANEC spec, interrTst Moj dober znanec Karči je vozil ves dan pod vročim soncem na njivo gnoj. Slekel si je srajco in vsakokrat, ko je z vozom prišel na dvorišče, prišel pa je večkrat, je zvrnil »krigl« domače rdečkCj ki je daleč okrog slovela kot najboljša. Že v mraku je zadnjič pripeljal na dvorišče. Najprej je stopil v klet, zvrnil poln vrček in se napotil v kuhinjo, Tam pa je zvedel, da ima tast visoko vročino in ga bo treba peljati k zdravniku. Vedel je, da sem dežuren, in kam ga bo peljal drugam, kot k meni, čeprav nisem dežural za zunanje bolnike. NASA UČITELJICA in Mera , B____________________________ 11 RIJADOM« 1944^ (Čeboju, Tranzi in Kisilomi...) » postava, črni lasje, očala in dolg koničasti nos. Usedla se je za mizo in se zazrla v nas. Kot kralj na prestolu. Gledali smo jo kot vrabci z odprtimi kljuni in čakali. Mi, ki smo sedeli na koncu razreda, smo stegovali vratove, da bi jo bolje videli. Na mizi pred njo sem zagledal majhno paličico. Tako, kot jo ima Pišta bači. Sedaj jo je nalahno odrinila, kot nš,ni predmet, ki ga ne smeš jx>škodovati. Iznenada je učilnico preplavil visok piskajoči glas, ki bi še mrtvega prebudil: »Vij nej znali madžarsko. Včiti de se trebalo!« Danes bomo ponavljali abecedo od začetka do konca, je nadaljevala s hreščečim glasom. Preden bomo začeli, še zmolimo za našo domovino! In smo drdrali za njo: »Tasz vorjemvednom Bogi, jasz vorjem v ednoj domovini. Jasz vorjem v ednoj bozsoj vekivecsnoj pravici. Jasz vorjem v goristanenje Vogrszkoga orszaga. Amen.' Učiteljica je obstala med klopmi. V rokah je držala tisto drobno tanko paličico. Dolgi beli prsti, nekateri okrašeni s prstani. Več jih je imela. Tistega največjega in najsvetlejšega je dobila od svojega fanta, ki je »honved« nekje na ruski iron-ti. To nam je med odmorom povedal Ajca, ki je poznal učiteljičino sosedo, pri kateri je stanovala. Paličico je upogibala, da je nastala kot lok, ravna, zojoet lok. S tem lokom jMličlco se je sprehajala med klopmi in nas dražila. Potem je obstala. Sonce je obsijalo razred. Roko z obsijanimi prstani je usmerila proti Kisilomi. Toda paličica je obstala pred Čebojem, ki je sedel ob Kisiiem. Ne bi bil rad v njegovi kcžL Čebo počasi vstane. Iz žepa mu visi del gumaste frače, s katero ^:r:l Faflikova kavarna. Tam sem večkrat videl gospoda Purača. kako se je naslanjal ob vhodnih vratah. Zato sem ga poznal. Nedaleč od Puračeve hiše je bunker: globoka jama, pokrita s tramovi in zemljo. Tukaj naj bi bili varni pred bombardiranjem. Sedaj smo se zapodili v notranjost vlažnega pribežališča. Rinili smo globlje, dalje od vhoda, svetlobe, ki je prihajala od zunaj. Stiskali smo se drug ob drugem, se prerivali, samo da bi bili čim bližje učiteljici. Ne vem, zakaj sem si sedaj želel njene bližine. Čakali smo, da nas bombardirajo. Zavijanje siren je posto}x>ma pojenjavalo, enakomerno, vse slabše, slabotneje. Le še cvileča sirena nekje od, daleč na vasi je motila tihoto pred bombardiranjem. Učiteljica je molila. Mi smo šepetali za njo, se križali, potrkavali po prsih, srcu. Sredi molitve smo jih zaslišali. Mogočno brnenje se je približevalo, postajalo vse glasnejše. Strašno ropotanje, kot tisoč mlatilnic. Letala so bila nad nami. Zdelo se mi je, da bunker podrhtava. Komaj smo sledili učiteljičini molitvi. Peklenski ropot se je oddaljeval in se nazadnje zgubil nekam daleč ... Letala niso bombardirala! Našega mesteca še niso bombardirali. Le kakšna vojna je to. Prejšnja učiteljica nam je govorila, da Angloameričani vedno bombardirajo. »Amen,« je na koncu molitve cvileče pribila. »In zdaj vidli kak šli bombardirat no Budapešt, toda nej zmagali!« »j Zavijanje siren nas je zopet popeljalo v zunanji svet. Konec ■rijadoma« in tudi pouka. Da bi bil le večkrat »rijadom«. (Odlomek iz neobjavljenega romana} Kar zdirjal je k avtomobilu. Žena pa za njim, da tak, kot je, vendar ne more k zdravniku, naj se umije in preobleče. Na Hitro si je do laktov umil roke, navlekel hlače, srajco in se s tastom odpeljal. Ko sta prišla, sem imel v ordinaciji pacienta. Takoj ko je bolnik stopil na hodnik, je Karči odločno potrkal in že tudi vstopil. »Dober dan!« je živahno pozdravil. »Kaj ne vidiš, da je že večer?« sera mu smeje se odzdravil. _ »No, da, za mene se je dan kar zavlekel. Še opazil nisem, da je večer. Pa naj bo, dober večer« . Povedal mi je, kaj ga je privedlo. Pregledal sem tasta, mu napisal recepte in ga pospremil na hodnik. Pred vrati je sedel Karči in se mi smejal, »S tastom ni kaj hujšega,« sem ga pomiril. »Hitro bo okreval. Zdaj pa še ti noter« Zdel se mi je nekam čudno zaripel in rdeč v obraz, »A, kaj bom noter? Meni ni nič!« se je branil. »Pridi, da ti izmerim pritisk.« Vstopil je in se hitro usedel pred mene. Zadišal je po zdravem, zrelem klintonu. »Zavihaj rokav!« Nekaj se je obiral, na koncu pa ga je le zavihal do lakta. Porinil sem mu rokav više, kjer pa je bila koža še vsa umazana od gnoja. »Ko pridem domov, se okopam,« me je smeje pogledal. »Poštenje ti dam, gnoj sem yozil,« Hitro je dihal. Srčni utrip je bil pospešen pa tudi tlak je bil blizu dvesto. Še enkrat sem mu ga izmeril: enako! »So ti že kdaj izmerili visok krvni (pritisk?« »Ja, no, ko sem delal Šoferski izpit za traktor, so rekli, da imam pritisk. Kdo ga pa takrat nima?« J »Veliko piješ?« »No, ja, če človek dela, je žejen,« »Pritisk imaš visok,« sem rekel. »Manj slano hrano boš moral jesti. Pri pijači pa boš moral imeti mero.« Pogledal me je, pokimal in resno izstrelil: »Vedro ali škaP« . Saj res, tudi vedro ali ^af je mera. VESTNIK 45 januar '98 4). Začenjamo veliko nagradno akcijo za dve zastavi: prekmursko in prleško 5 -----------Pe"-------- VELIKI NAGRADNI NATEČAJ Pen in Murski val sta z vašo pomočjo izbirala in izbrala: Prlečke in Prleki imate himno Oj, kak so peli vsi fDuo Set j, Prekmurke in Prekmurci pa Zemlja prekmurska (Aleksander Vlajj. Vse lepo in prav. Ampak kako ob slovesnih prilt^nostih stati mirno ob himni, če zraven ni še zastave? Hudičevo težko! Zato nadaljujemo s prizadevanjem za popolnejši imidž obeh pokrajin ob reki Muri. Nagrajenci Penove novoletne nagradne križanke IJ sposobni Prleki, Prekmurci, Slovenci in druge manjšine (zaželen je tudi higienski minimum), • Prleki lahko predlagate prekmursko ZA ZASTAVO PREKMURJA IN PRLEKIJE Približno pol odstotka prispelih rešitev je nagrajenih. Odbral jib je žreb. I ,1 zastavo in obratno (vsak lahko tudi obe!), • avtorstvo je po želji anonimno (pod šifro ali psevdonimom, seveda ostane vaša identiteta le za redakcijo Pena, če bi bili nagrajeni), • vsebina zastave so lahko samo barve, lahko pa tudi liki (predmeti, živali, ljudje), • zastava naj leži ali je pokončna, v izjemnih primerih dopuščamo tudi nepravokotno obliko, •dolga naj bo dve enoti in pol (2,5), visoka pa eno in pol (1,5), če mislite, da imate dobro idejo, pa je ne znate likovno upodobiti, se < lahko na razpis prijavite samo z besednim opisom zastave - v redakciji imamo risarsko usposobljene, ki bodo vašo idejo slikarsko udejanjili, Ker vemo, da je med vami ogromno zavednih Prlekov in Prekmurcev, želimo priti do zastav, ki bosta deležni najmnožičnejše podpore. Barvne svinčnike v roke, jZ' mislite in risarsko ustvarjajte! Nato pa na pošto, predloge čimprej naslovite na: PEN, Ulica arhitekta Novaka 13, 9,000 Murska Sobota. Izbrana predloga bosta ob koncu razpisa primerno nagrajena, zastavi pa bomo tudi javno predstavili (skupaj s himnama). Peta nagrada - sodelovanje v februarski Penovi akciji -Jožica Kovačič, Glavni trg 5, Ljutomer Četrta nagrada - majica z napisom - Pavel Lopert, Kobilje 14, Dobrovnik Tretja nagrada - objava članka o poljubni temi v Penu - Helena Horvatj Srednja Bistrica 54, Črenšovci Druga nagrada - polletna naročnina Vestnika s prilogo Pen -Mira Maje, Kocljevo naselje 1, Beltinci Prva nagrada - vozovnica za prvega potnika Vestnikove-ga vlaka '98 - Edita Lainščak, Adrijanci 51, Gornji Petrovci Čestitamo.' Od29. januarja do 26, februarja l\Q^QSKQPEN . Pripravlja: Agencija Hogod I O OVEN (21. ni. - 20. IV.) bdobje pred vami bo precej zanimivo in T LEV (23. V«. - 22. VIIL) pomembno. Tudi če opažate, da je več slabega kot dobrega, za dolgoročno načrtovanje to ni pomembno. Dobro bi bito, če bi o nekaterih postopkih iz pre- renutnb ste v intenzivnem obdobju oddajanja v, STRELEC (22.XI.-21.XIL) eliko časa boste posvetili družabnemu življenju. teklosti malce resneje razmišljali. V enem do dveh obdarjeni s sposobnostjo analize in kritike in se lahko in prejemanja. Pomembno je, da najdete ravnotežje Bodite zadržani in ne komentirajte preveč drugih in ne pretiravate. Z nekaterimi ljudmi imejte več izjav. Uspehi, ki jih boste dosegli, bodo v krogu vaših potrpljenja. To vam ne more biti v breme, saj ste prijateljev dobro sprejeti. Nekemu prijatelju dajte možnost, da popravi staro napako. V sredini meseca tednov boste zvedeli nekaj, kar vam bo pomagalo mimogrede umaknete sporom. Drugo polovico lahko začnete razčiščevati zadevo, ki ste jo pred rešiti uganko. O ljubosumnosti ne razmišljajte! meseca izkoristite za stike s pomembnimi ljudmi. BIK (21. IV.-21. V.) DEVICA (23. Vlil. - 22. IX.) rihajate v fazo, ki bo od vas zahtevala veliko kratkim »pometh pod preprogo« S KOZOROG (22. xn. - 20. L) e naprej trošite preveč energije v odnosu z A. ripravljeni bodite na problem, ki ga ne boste psihične vzdržljivosti. Pomagalo vam bo, če se boste okoljem, oe pa upoštevate, da ste, glede na posel, v mogli rešiti na enostaven in običajen način. Naj- posvetili svojim bližnjim in ob tem čim manj ' ' - - - - pomembnejše je, da ne boste reagirali takoj, temveč razmišljali o svojih problemih. Zmagali boste, ker počakajte in dobro razmislite. Trenutno posvečate znate biti polni optimizma in zaupanja. Sredi meseca več pozornosti službenim rečem kot zasebnim. Eden se vam bo ob stikih s prijatelji porodila dobra ideja. do prihodnjih koncev tedna lahko pusti trajne Ne pretiravajte s kalorično pijačo in hrano. posledice. Ne pretiravajte! zelo pomembnem obdobju, vam za izgubljeno energijo ni treba žalovati. Večjih sprememb na denarnem področju ne pričakujte, kljub temu se morate odreči nekaterim stvarem, ki bi lahko porušile denarno ravnovesje, _______________________ red vami je UL DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) v. TEHTNIC H (23. IX.- 22. X.) VODNAR (21.1. - 19. IL) ljubezni same do nri - stvari. Tisti, ki niste vezani. renutno ste v dokaj spodbudni fazi, zato se ne primeren čas za večje posege, ki bodo imate zdaj priložnost, da doživite veliko ljubezen. Ne bojte nobenih težav in problemov. Delujete lahko na imeli ugodne posledice, če boste dovolj pozorni in previdni. S svojo voljo lahko naredite marsikaj, zato ne bežite od odgovornosti. Če vam pove oseba nasprotnega spola kaj slabega, vzemite za dobro, v nasprotnem se na čenče ne ozirajte. Pri zdravju lahko računate na izboljšanje. pustite, da vam okolica narekuje tempo življenja. Tuje več »frontah«. Tisti, ki nimate punce ali niste poročeni. mnenje pazljivo poslušajte, ni pa nujno, da je boljše zdaj je čas da stopite v akcijo. Skorajda nimate od vašega. Če bo potrebno, bodite ostri ali nežni. možnosti, da bi vam spodletela. Poročeni ali tisti s Nikakor pa se ne umaknite. Pri zdravju ne računajte trajno zvezo naj to obdobje izkoristijo, da bo njihov na spremembe. odnos s partnerjem še prijetnejši. RAK (22. VI.-22. VIL) as* je, da prikličete optimizem. Imate vse 1 ŠKORPIJON (23. X. - 21. XL) M 1 J RIBI (20.11. - 20. III.) .renutno so vam planeti naklonjeni, zato obnav- Ijajte psihično in fizično energijo. Čas pred vami ni za večje akcije, tudi za načrtovanje ne. Najbolje bo, da možnosti, da se veselite ob novih priložnostih. lOgoče je, da ste ali boste kmalu preveč na- peti, kar se bo poznalo predvsem*v tem, da vas bodo že potovanju ali srečanju z osebo, ki vam je nekoč veliko majhni in nepomembni dogodki na vso moč obre-pomenila. Zdaj je čas, da tvegate. Po drugem koncu menjevali. Tbdi zadeve, ki so razmeroma dobre, boste kak teden preživite čimbolj ležerno, brez razmišljanja, tedna se vam kažejo lepe možnosti v službi ali sploh ocenjevali kot slabe, kot neuspeh. Zdaj, ko veste za prob- Lahko si privoščite kakšen skok čez plot, nikakor pa ne računajte na poglobljene ali trajne zveze. na poslovnem področju. Noč s petka na soboto ima lahko dolgoročne (prej dobre kot slabe) posledice. lem, izkoristite svoje prednosti, kot so recimo kreativnost, intuicija in vztrajnost, in svet bo ponovno lepši. P^n Pen Je. kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zrve2:o z naravnim mesečnim cikluaom. Uatonovlien Je bil, da bi, v skladu z Imenom In asociacijami, učinkoval kol časoplenl pen |tna]o| in penetranlnei (prodlralec) ter bil polu fotografi), kakor ee za tabloid spodobi. Izda|a ga Pc»dje4)e za informlranle^Odgovornl urednik matičnega časopisa |e Janko Volek, uredniki Pena se Bojan Peček, Jože ntUiper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gdntdr, za fotografije skrbita Nata^ Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrl- Hačunalni^o ga oblikuje Bobert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnineI P^n c Pen VESTNIK 46 januar '98 — j ti ti ti ti o J >N ti CA C O) cn eS ti O »CR' k j o "O © Karier^, Meg Ryan, kraljice romantičnih komedij, še narašča. Trenutno spravi v žep za vsak posneti film (ponudb ima več kot bi lahko snemala) 10,5 milijona dolarjev. Še pred nedavnim je dobila za posneti film »samo« 8 milijončkov. Po plači je med kolegicami trenutno na šestem mestu. Bolje služijo Julia Roberts (15 mio dolarjev), Demi Moore (12,5), Sandra Bullock (11) in Sigurney Weawer (11). Philippe ima težave 1 Je lahko princ brez neveste dober kralj? Tako se čedalje pogosteje sprašujejo Belgijci, ko teče beseda o princu Philippu Fant, prvorojeni sin belgijskega kraljevs- kega para, je star 37 let in nima punce Nekaj časa je 1.^ It s e v a I ■4. 'd Mr. Bean in njegova soproga (prava!) I Rowan Sebastian Atkinson, inženir elektrotehnike, ki je diplomiral na Oxfordu, je ljudem bolj znan kot majhen tip nespodobnega obnašanja, ki zobno krtačo, če jo želi kupiti, najprej preizkusi. Da, to je Mr. Bean. Gledalci se ob njegovih nezgodah po navadi z njim identificirajo in tako postanejo njegove majhne nesramnosti še bolj smešne in uspešne. BBC ga je razglasila za oseb-Ba " J nost leta, v Ameriki pa še dandanes polni kinodvorane. Tako kot nekoč ansambel The Beatles je postal izvozno blago, ki se dobro prodaja po vsem svetu. Pravijo, da ga rada gleda tudi resna angleška kraljica, zato nekateri menijo, da lahko že kmalu pričakujemo, da bo Mr. pred njegovim imenom zamenjal kakšen sir ali lord. 05 OJ O u Pl 0^ ti Raquel Welch: Mlajša generacija igralke Raquel Weich sploh ne pozna. Ta igralka je bila v sedemdesetih letih in do sredine osemdesetih let seks simbol in ena najbolj znanih igralk. Zdaj je 5a-letna igralka zelo zaljubljena. Zaljubila se je v 25 let mlajšega Richia Palmera, zaposlenega v neki hollywoodski piceriji. Ampak prava zgodba Šele pride! Raquel je Richieja prevzela dolgonogi in plavolasi starleti Cathy Moriarty, za katero menda vzdihuje pol moškega Hollywooda. Cathy se ne more pomiriti in potolažiti, saj ga je ona, kot sama pravi, izbezala iz zanikrne picerije in mu našla službo v bolj mondenem delu mesta. Raquel in Richieja to seveda ne moti. Izjavljata, da se ljubita in ljubita in ljubita ... hodil s francosko grofico Anno Plater-Syberg, in ko so že vsi radostno mislili, da bo zaroka, je vse , padlo v vodo. Belgijci vedo o svojem princu povedati, da je miren, plašen in da so mu všeč temnolaske. Pralke Pena, če ste samske, pogumne m temnolase, kaj hudiča pa še čakate?! , 't Julija ima gripo V New Yorku, kjer snema film (na tej strani lahko preberete, koliko zasluži), so morali nemudoma odpeljati iz studia v bolnišnico igralko Julio Roberts zaradi nekakšnega virusnega vnetja pljuč. Julia Roberts trenutno snema film s svojo najboljšo prijateljico Susan Sarandom. Snemanje tega filma je prekinila že pred mesecem zaradi gripe, kot so rekli. Prijatelji jo opisujejo, kako je bleda in slaba, in se bojijo, da se za virusnim vnetjem ne skriva kaj hujšega. Victoria •4 ••js Večina deklet, pa če to priznajo ali ne, sanja, da se ravno njim zgodi pravljica o Pepelki Za Viktorio, ki je odraščala na skrajnem severu Švedske, v Bollnasu, ki leži že znotraj polarnega kroga, bi lahko rekli, da se ji je to zgodilo. Imela je dve veliki želji: da bi živela v Parizu in da bi se pojavila na straneh Playboya Dandanes se je vse to in še veft zgodilo. Uredniki pri Playboyu so jo razglasili za punco leta Posledice tega uspeha so bile sicer hude: ljubosumni mož se je ločil od 23-letne lepotice. Victoria zdaj pravi: »V Parizu je vse polno moških, ki lepi punci obljubijo gore in doline, samo da bi dobili tisto, kar bi radi. Predobro jih poznam, mene ne bodo pretentali. Želim najti takšnega moškega, ki bo želel, da mu bom dobra gospodinja. Vem, da bom to zmogla!« - punca leta VESTNIK 47 Pen januar '98 I ‘cn o CD o 4 Totalno odklopljene pesmi totalno odklopljene ekipe Totalni odklop. Tbdi vi se lahko odklopite in za to sploh ne boste potrebovali kakšnega mamila, alkohola ali česa podobnega. Odklopili se boste z enim samim pritiskom na CD-predvajalnik. Seveda boste potrebovali novo lasersko ploščo Totalen odklop, na kateri boste našli glasbo iz najrazličnejših odklopov. Večina odklopljene glasbe je instrumentalne, njihov slog pa je podoben vreči, v kateri najdemo od vsakega nekaj. Tako boste lahko prisluhnili heavy metalu, funku, klasiki, popu ... Da pa je stvar še zanimivejša, je vse skupaj popestreno z odlomki pogovorov iz različnih oddaj, Boruta Veselka, ki ga poznate kot voditelja Odklopa, pa boste sedaj spoznali tudi kot pevca. Pri izvedbi je pomagalo veliko ljudi, ne smemo pa pozabiti omeniti še tekstopisca, ki ni bil nihče drug kot Adi Smolar, ki se je v to vlogo krasno vživel in dodal svojo piko na i (i). Oddaje Odklop se dogajajo na Kanalu A že eno leto in od takrat se je nabralo glasbe za celih šest ur, zato naj vas ne preseneti, da je na plošči kar 29 skladb. Da, prav ste prebrali, devetindvajset jih je. Avtorji seveda razmišljajo o razširjeni izdaji plošče, ki bi zajela še druge skladbe. Do takrat pa se odklopite s to ploščo, ki vam jo ponujajo, in ne pozabite - ob nakupu plošče boste brezplačno dobili še ovitek. No, če to ni ugodna ponudba. mm, M Ko je čukec Marko Vozelj zagledal Šerbi kot plavolasko, je uvidel, da jo je nova pričeska tako polepšala, da se je tudi sam nemudoma odločil za ta korak. Že tako lepi Marko si je omislil novo pričesko z zlatimi prameni. In postal je še lepši. 444*4 M4M z novo zasedbo. Temnolasa Maja Lešnik je duet zapustila zaradi srčnih težav. Pravzaprav jo je srce odneslo kar v Ameriko, kjer se je 18. januarja v San Diegu v Kaliforniji poročila z Američanom slovenskega rodu. Maje tako ni več, ostala pa je svetlolasa Mirjam Beranek in ostal je duet M4M z novo članico Heleno Lovše, ki jo poznate že z lota in žrebanja 3x3. EMA ’98 ALI PO DOMAČE FESTIVAL DOLGIH NOSOV 4444 EMA SLOVENSKI IŽSGR ZA POPEVKO EVROVIZIJE se, FEBRUAR 1996 STUPJO [ TV SLOVENIJA. Kako dolgi bodo letos, bomo videli 28, februarja. Ker je lanskoletni izbor povabljenih avtorjev hudo razburil duhove, se je TVS letos odločila za javni natečaj za pesem Evrovizije oziroma po novem za Evropsko melodijo, torej krajše povedano za EMO ’98. Tako je na TVS prispelo 43 skladb, kar je izredno malo, in izmed teh skladb je tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Miša Molk, Mojmir Sepe in Andrej Karoli, izbrala 15 finalistov. 19. januarja je bila tiskovna konferenca, na kateri so tudi izžrebali vrstni red nastopajočih, ki je naslednji: 1. Magnifico - Silvia 2. Vili Resnik - Naj bogovi slišijo 3. Pop design - Nora noč 4. Miran Rudan - Polje sanj 5. Aurora - Pesem zate 6. Obvezna smer - Ko pade noč 7. Damjana Golavšek - Ljubim, ljubiš me 8. Karmen Stavec in Patrik Greblo - Kje pesem je doma 9. Sound Attack - Zakaj odšel si 10. Deja Mušič - Ljubezen 11. Gianni in V. Čadež - Pusti času čas. 12. Darja Švajger - Ljubezen ne odhaja 13. Regina - Glas gora 14. Victory - Zapri oči V ljubezen na prvi pogled verjamejo Leteči potepuhi. Njihov novi album, ki je ravno tako dober kot prvi, nosi tak naslov. Ali so fantje mislili iskreno, jih bomo kar vprašah, vsekakor pa so iskreno mislili, ko so ustvarjali glasbo. Vsaj tako zveni. 4444 čeprav smo se o Simoni razpisali že v prejšnji številki, pa je le treba omeniti tudi tokrat nekaj, kar je res omembe vredno. Je ena redkih slovenskih glasbenic, ki se lahko pohvali, da je do zadnjega kotička napolnila dvorano Tivoli in v njej ustvarila neverjetno razpoloženje, V Ljubljani Sprva je bila na seznamu finalistov tudi Nuša Derenda, obetavna novomeška pevka, ki pa je svoje sodelovanje odklonila, saj bo ravno na dan finala rodila svojega prvega otročka. Prijavila se je bolj za šalo kot zares, a je bila izbrana prav zares. Sedaj bo Nuša pesem z naslovom Usliši me nebo prihranila za festival Melodij morja in sonca Kaj vse lahko pričakujemo od EME? Svojevrstno poslastico napoveduje Gianni, ki bo pel v opernem duetu s Čadežem, s katerim že nekaj časa sodelujeta. Potem je tukaj Vili, ki ima to veliko prednost, da ima velik obo-ževalski klub, ki bo prav gotovo pridno vrtel za njega Sicer pa je Vili svojo zmago že tako ali tako napovedal, med drugim tudi v Penu. Poglavje zase je tudi Tone Košmrlj, ki se letos pojavlja kar dvakrat. Prvič kot avtor pOsmi predlanskega finala in tega, kako se s svojim doseženim sedmim mestom ni mogel sprijazniti, lahko računamo na velike spletke. Skratka, oe mu letos ne bo uspelo zmagati, sam je o zmagi skoraj prepričan (zakaj le?), čaka zmagovalca Še veliko ovir, ki jih 7 r- bo nastavil prav Tone. No, tudi Darja bi zelo rada še enkrat stopila na veliki oder in pri tem jo televizija tudi zelo podpira, saj je v Dublinu dosegla kar lepo mesto. Letos je Darja prvič zamenjala skladatelja. Namesto Peterce ji je pesem napisal Golob. Bomo videli, ali bo z Golobom tudi odletela v Anglijo, Tudi za ljubitelje hitrih ritmov se bo našla kakšna pesem, takšno nam bo predstavila že skoraj pozabljena skupina Victory, ki pravi, da je že njihovo ime narejeno za zmago. Karmen Stavec in Patrik Greblo sta tudi močan par, vsaj tako sta si zastavila s skladbo Kje pesem je doma. Regina se je letos odločila še enkrat stopiti na oder in obljublja zelo domoljubno pesem z naslovom Glas gora, v kateri boste lahko slišali tudi nekaj prekmurske melodike. Kaj in kako bo na Mirana Fludana I in drugič kot av- j tor in vodja sku- I pine Pop design. I Fant si je letos za- I dal cilj, da bo od- I potoval na Evro- I vizijo, pa naj ga I stane kar hoče. I Če se spomnimo I letošnji EMI, si bomo ogledali torej 28. februarja. Še prej pa boste pesmi lahko prvič slišali v torek, 24. februarja, ob 19,30 na Valu 202, Pa se pustimo presenetiti. i v. J "J ni bilo glasbenika, ki bi verjel, da bi se kaj takega lahko zgodilo. Pa se je. Simona pa je zavezala usta še zadnjemu privoščljivcu. 4444 PRIHAJA I ! No, tudi brez Veselka I ' je Damjan In spot čudovit, ker je pesem tista, ki odtehta. I DAMJANIN CAS fd .■ gJ o Aniki Horvat nekaj časa ni bilo nič slišati. Umaknila se je z glasbene scene, ker je zamenjala vso svojo ustvarjalno ekipo in se ločila od svojih Primorcev. V njeno življenje je namreč stopil menedžer Šeki Gajtan, ki je postal več kot samo menedžer. Ljubezen pač ne pozna meja, Anika je v pripravljenosti, dela pri novem projektu in načrtuje nov napad še pred poletjem. Damjana Golavšek je na glasbenem odru že kar nekaj časa. Pravzaprav se je začela pojavljati nekako vzporedno z Marto Zore. Alenko Godec in Simono Vodopivec. Medtem ko so veliki dnevi za njene kolegice že bili, je Damjana na pravi trenutek še čakala. In seveda tudi dočakala. Lansko leto je bila nagrajena z najboljšim aranžmajem na Melodijah morja in sonca. Letos se je prebila v finale popevke meseca in ne nazadnje se bo potegovala tudi za naslov najboljše evropske melodije s skladbo Ljubim, ljubiš me, ki jo je napisal njen mpž Carli Novak. Že sam naslov pove, da je pesem pisana za njiju dva, in to prav zares, saj sta Carli in Damjana srečen in zaljubljen par, in to kljub temu, da sta skupaj že deset let. Damjana je dobra pevka in zato lahko čaka na dobro mesto. Morda jo bo ljubezen popeljala tudi v tujino. Zaenkrat pa je Damjana rada doma. Z novimi pesmimi, ki nam jih je predstavila, bo zasnovala novo ploščo. Videospot nagrajene skladbe MMS z naslovom Krog pasi že lahko ogledate po televiziji. Z njim se je nekako ločila od sodelovanje z Borutom Veselkom, ki jo je spremljal v treh prejšnjih spotih. Ce se sprašujete, zakaj, vam bomo to tudi izdali. Na kratko povedano - denar je sveta vladar Ko je Borut začel z Damjano, je bil le igralec. Sedaj, ko je postal medijska zvezda oddaje Odklop na A kanalu, pa je porasla tudi njegova cena, in ta je sedaj tako visoka, da si je Damjana ne more privoščiti. Koliko je zahteval, nam Damjana ni hotela povedali, lahko pa vam povemo, da zahteva za govor v oglasu 650 DEM. I I 4444 I I I I! Novost na policah s ploščami je vsekakor tudi prvenec Tinkare Kovač, lanskoletne zmagovalke nove scene na Melodijah morja in sonca. Poznavalci pravijo, da gre za eno najprijetnejših presenečenj lanskega leta. 4444 če ste za Silvestrovo občudovali Marto Zore, oblečeno v modrc in saksofon, vam moramo povedati, da bo ta stil oblačenja morala žal opustiti in jo boste nekaj časa videvali bolj v širokih oblekah, vsaj naslednjih sedem mesecev. Uganili ste. Pri Zoretovih bodo zibali, veliki dogodek pa bo sredi julija. župan, župana, županu, župana, Pen pri županu, z županom, od župana UPAN, DA O DRUGIH DVEH I Penova trojka je doživela že marsikaj, da bi \ pa v enem dnevu srečala kar tri župane, si f ni predstavljala niti v sanjah. Ko je obiskala h puconskeffa župana Ludvika Novaka, je p poleg' vsega drugega doživela tudi to. ' GOVOiit-L-^ i >1 r?" T 1 M r i h ■ . < • Naše popotovanje po puconski občini, in takšno gibanje po neznanem terenu zna biti včasih nadvse utrudljivo; bi za spremembo lahko ocenili kot izredno lahkotno. Puconska občina je velika, nad 10000 hektarjev meri. Spodaj se Soboti j približa, na drugi strani pa se pri Križarki ! skorajda dotakne Boreče, vasi torej, ki je ( skupaj z Martinjem tako rekoč tik ob = madžarski meji. 6670 prebivalcev prebiva r v 23 vaseh. 80 odstotkov katoličanov, nekaj ' ' pripadnikov Binkoštne cerkve in preostali Razgledni stolp na Kameneku, trije junaki in Irma. [ 1 luterani se odlično razumejo, in ker v občinskem svetu prevladuje interes občanov in ne strank, tudi tam ni konfliktov. V lepo obnovljeni stari puconski šoli, kjer ob zdravniku in zobozdravniku uraduje tudi župan, smo se ustavili le toliko, da smo si ogledali lično izdelan barvni prospekt občine, napisan v treh jezikih, in da smo vzeli župana, nato pa se odpeljali na ne ravno prijeten kraj - na odlagališče smeti. Ljudje smo včasih malo čudni in mis- I Ibdi odlagališče odpadkov je lahko dober posel. iV ll l •/ Prijateljski stisk dveh županov v Bodoncih. 53 S s' “‘..B M c« ,^.5 a a It I ii ll I i k I- I'-'' kakšnega posebnega vtisa ali celo odpora. Menda bodo limo, da smo pametnejši, kot smo res. Na odlagališče celo razširili, za-Muri recimo ne pustimo, da bi bile poslili nekaj ljudi, odpadke elektrarne. Oni na Savi tudi ne, da bi bile elektrarne na Soči, bi bila prava skrunitev narave. Termoelektrarne onesnažujejo zrak, odlagališča nuklearnih odpadkov sortirali itd. Kar dober posel zna biti to. * Potem smo se odpeljali v malce prijetnejši kraj, ki pa, iz krške elektrarne ne bi imel nihče. Vsi bog ve zakaj, bolj sameva bi pa imeli hrenovke in mrzlo pivo v ’ ' ” ’ ” največji poletni vročini. Bi imeli, ja, če ne bi bilo elektrike: Zakaj govorim o elektriki? Zato, ker je ravno tako potrebna kot odlagališče smeti, ki pač nekje mora biti. V Puconski občini je torej odlagališče smeti Cel breg se je že naredil, in ker je videti, da vse skupaj opravljajo dokaj strokovno, smetišče name ni naredilo Pe" elppa ll 4' k □ 1 I o c 5 I -l ll ■S cg - B jS s I b 4 S. -b * ''I ICl .it 4j N S c« * s tl« 5! a § 2 C! « SIS ll o; kot ne. Dom borcev NOB na Vaneči ali kako se mu že pravilno reče. Ne glede na »ideološko pripadnost" te točke je tukaj lepo in nekoč se bo našla generacija, ki bo ta kraj z lepim razgledom na Mursko polje bolj spoštovala. stolpa. Čeprav sem prišel šele do sredine stolpa, se mi je vse skupaj zdelo previsoko. Zavpil sem. da moramo takoj dol, ker je prenevarno. Onadva sta me brez besed ubogala in tako smo še danes vsi živi in zdravi. Na posestvu v Mačkovcih smo našli veselo družbo, v njej tudi župana iz občine, iz katere občine že? Sem pozabil, pa ni pomembno, V glavnem, imeli smo se lepo in moram povedati, da je mačkovsko vino zelo dobro. Potem smo hoteli poskusiti Morali smo se ustaviti še v nekdanji Štivanovi gostilni v spodnjih Bodoncih. Kakor hitro smo vstopili, že mi je začela odzvanjati v ušesih melodija Naša šeka rada gej, ki jo je stari oštir, kjer koli je bil, vedno rad zaigral na »frajtonarco«. Ko smo mislili, da bomo že šli domov, je župan poskrbel za majhno presenečenje. Naenkrat se je pojavil župan sosednje občine, ki je v Bodoncih v službi. Kako lepo je, če se ljudje razumejo. In razumela sta se župana in razumeli smo se mi. Edina ' I je med vinogradi vse polno Dom Vrtina v Moščancih. Če bodo dogovori z Geoplinom uspešni, bo nekoč daleč, daleč pod nami velioko skladišče plina in seveda nekaj delovnih mest prihodnosti. Vendar bo okolica z lepim razgledom prejkoslej prišla do veljave. Preden smo jo mahnili proti Kuštanovcem, smo si v Moščancih ogledali vrtino, ki bi kmalu znala postati zanimiva. Razmišljajo in se dogovarjajo, da bi v globini 1500 metrov uredili naravno skladišče plina. Človek bi rekel, da se peljemo nekam proti Jeruzalemu. Na sončnih legah počitniških hišic, Kušta-novec pa nikjer ali povsod, tako so hiše raztresene. Na vrhu griča Kamenek, uradni geodetski točki, kjer so izmerili višino 392 m, smo se poskušali v hrabrosti. Zahteval sem, da splezamo na vrh, čeprav je spodaj pisalo, da je prepovedano. Ko sem priplezal do sredine razglednega stolpa, sem v trenutku pomislil, kaj bo, če se železna lestev odpusti od Še vino v novoodprtem Smo-diševem vinotoču v Vidoncih. Na žalost gospodarja ni bilo doma. Škoda, čestitali bi mu in zaželeli vse najboljše. Človek se trudi in zaslužil bi si, da uspe. ženska, ki je bila z nami, je s skrajnimi napcu'i dosegla, da smo se razšFi; eni proti Soboti, eni proti Kuzmi, eni proti Puc on ce m.