Leto LXXmM št. I94 Ljubljana, ponedeljek 26» avgusta 1940 Cena Din kja vsak dan popoldne ftMMUB nextet)6 In prnuiifcii — Mmm uf 1 do 80 petit fret & Din 2, do 1O0 vrst & E*n 2.50, od 100 do 300 vrst a Dtn X, večji tnaeratl pettt Vrsta. Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« te$a mesečno v Jugoslaviji Din 22.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi m m vračajo. ur untA LJUBLJANA, Knafljev* Sl-22, S1-2S, ML-24; roori it 6 SS In 31-S6 t Bit* I MARIBOR. Orajrid trg AL T — MOVO MESTO, LJobljanska cesta, k. S6 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroosmaverjeva trtica 1, telefon it. 65; uprave: Kocenova wL X telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora lOa, SLOVENJ GRADBC, Slomškov trg & — Postna hranilnica v LJubljani št, 10.3&1. i m rumunsko-madžarskih pogajan! Nemško in italijansko posredovanje — Razgovori se bodo nadaljevali v sredo v Budimpešti ali pa v kakem drugem madžarskem mestu — Novi rumunski predlogi o bodoči meji BI'DIMPEšTA, 26. avgusta, e. (United Press t. Včeraj dopoldne? sta nemški m italijanski poslanik obiskala madžarskega zunanjega ministri, s kaTerim sta imela daljšo konferenco o pogajanjih. Ob 13. je bi! povabljen v zunanje niiniMrstvo tudi rumunski pOsianik Crutescu, nakar je objavljeno, da bo nimun^ka delegacija v sredo prispela v Budimpešto. y tem poročilu ni poveUanO, ali bodo poleg šefa ni- numske delegacije v Turn-Severinu Va-lerja P°pa prišli v Budimpešto tudi ostali riuTiUJislii deleg^atJ. V nadaljevanju pogajanj v Budinipcšti vidijo tokajšnji krogi miroljubno j>otexo Rumuni je, da>i njene odgovorne oi»ebe še sedaj za>tOj»ajo mnenje, da tudi sedaj še ne bo mogoče doseči definitivne rešitve v**eh odprtih vprašanj. Budimpešta, 26. avg. s. -(Reuter). P« vesten, ki pa še niso uradno potrjene, se bodo v sredo madžarsko nimun^a pog^a-ja.nja o Transilvaniji, ki so bila v Turn-Severinu prekinjen3-, zopet obnoviia. Baje izvajala Nemći jaatnJaljli dz,ć—wJL m na Kumunijo In Madžarsko, da dosežeta nadaljevanje poljan j. V ceraj so se v madžarskem zunanjem ministrstvu sestali nemši^t italijanski in nununski poslanik. Razgovor je veljaj Pčividno možnosti ob-uovilve P°g<*'JanJ- Kako so bila pogajanja prekinjena Budimpešta, 26. avg. e. Iz krogov madžarske delegacije so se debili naslednji podatkJi o zadnjem sestanku obeh delegacij v Turn-Severinu. Vodja madžarske delegacije Hory je na povratku iz Budimpešte v Turn-Severinu izročil Rumunom konkreten madžarski predlog, v katerem je označena obmejna črta. Iti bi za. madžarsko stališče služila kot podlaga za konkretno pogajanje. Na ta predlog rumimska delegacija ni podala* nobenega konkretnega odgovora, temveč je zopet predlagala vprašanje zamenjave prebivalstva kot podlago za pogajanja. Nato madžarski delegaciji ni preostalo drugega, kakor da je prekinila pogajanja in se vrnila v Budimpešto. Pred odhodom posebnega vlaka je prišel na postajo v Turn -Se ve r in vodja rum unske delegacije Valer Pop in zaprosil, naj se v zapisnik vstavi tudi stavek, da je še vedno upanje, da se bodo pogajanja v najkrajšem času nadaljevala. I>a se ne bi Madžarom očitalo, da ne žele pogajanj, so člani madžarske delegcije pristali na to, da se tudi ta stavek vnese v zapisnik kakor tudi službeno poročilo, ki je bilo izdano tisku. >~ato je "\Taler Pop izjavil, da je med Tem po telefonskem razgovoru z Bukarešto dobil navodila ,da bo tudi Rumuni ja predložila konKrerue predl°ge z označenimi mejnimi ertami in da torej ne bo ničesar na poM za nadaljevanje pogajanj. Tocnejsi rok nadaljevanja pogajanj še nI določen in prav tako tudi ne kraj, kjer naj bi se pogajanja nadaljevala. Kolikor se je mO.erlo izvedeti, pričakuje madžarska vlada, da se bodo pogajanja nadaljevala na MadžaJS^em in sicer v Segediira ali pa v KaJ°c*H, ne imeti pa bi ničesar proti temu. Če bi se pogajanja zopet vodila v kakem rumimskem mesto. V tukajšnjih me-rodajnlh krogih je bilo izraženo pričakovanje, da bo rumunska vlada držala svojo obljubo in da bo obvestila madžarsko vlado, kdaj in kje bi se mogli sestati delegati. Ves madžarski tisk objavlja obširne komentarje o prekinitvi pogajanj, toda v vseh vseh teh člankih in naslovih se vendar poudarja možnost, da se bodo pogajanja nadaljevala. Usti so v svoji pisavi precej umerieni, dasi očitajo rumunski vladi, da je s svo.fm zadržanjem in idejo o zamenjavi prebivalstva z namenom stremela za tem. da se rešitev vsega spora čim bolj zavleče. Italijanski komentarji Rim, 26. avg. e. Vest o prekinitvi madžarsko-rumunskih pogajan i v Turn-Severinu ie v tukaišniih krogih izzvala veliko OD 31. AVGUSTA DO 9. SEPTEMBRA Ljubljanski velesejem Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Posebne razstave: Pohištvo. Mala obrt. Turizem. Motorna in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Nasa vsakdanja prehrana, cvetje in povrt-nina, Perutnina, kunci, golobi. Likovna umetnost. Zabavišče. — T o t i teater. Tekma harmonikarjev S. IX. žrebanje daril za obiskovalce. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. laserirajte v „S1. Narodu"! pozornost. Kljub temu v Rimu ne izgub-ljaio upania. da bo med Rumunijo in Madžarsko prišlo do direktnega sDcrazuma. zaradi česar še vedno ne izražaio nobeneea mnenja o pogajanjih samih, da se tako omogoči zainteresiranima strankama večia svoboda pri njihovem deiu. Upanje, da še vendar ni vse propadlo v rumunsko-madžarskih pogajanjih, ie se povečala vest agencije Štefani, ki oravi. da so se rumunski in madžarski delegati nepričakovano vnovič sestali, ko so bili madžarski delegati že pripravljeni zapustiti Turn-Seve-rin. Kaže. da ie bil kot posledica tega sestanka dodan v službenem komunikeju še en stavek, ki pravi, da obstoji možnost. da se bodo pogajanja nadaljevala v najkrajšem času. Iz tesa zaključuie italijanski tisk. da ie nastal nov moment v položaju, ker je Rumunija pristala na to. da se bo pogajala na podlagi spremembe sedanjih mej. Ce bi bila zares točna ta domneva, se bodo Dosaiania nadaljevala orihodnio sredo in sicer v Segedinu. Kakor rečeno, so v rimskih političnih krogih zelo rezervirani glede teh pogajanj. Pričakujejo samo njih skraine rezultate in le v primeru, če bi bili negativni, bosta potem državi osi Rim-Berlin sami proučili položaj v CKinošajih med Rumunijo in Madžarsko. Pogajanja v Crajovi Podpis sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo se pri* č a kuje za konec tedna Sofija, 26. avg. e. Predsednik bolgarske delegacije za pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo Pomenov je včeraj zjutraj prispel iz Crajove v Sofijo, da poroča o sedanjem stanju pogajanj. V teku dneva je imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom Popovim, nato pa je bil v avdienci pri kralju Borisu. Snoči je Pomenov preko Vidina odpotoval v Crajovo, kamor je prispel davi. V merodajnih krogih v Sofiji so se dobili naslednji podaki o stanju pogajanj v Crajovi: Razgovori o izročitvi južne Dobrudže Bolgariji v mejan iz 1. 1919 so zaključeni. Treba, je sedaj še uredčti nekatere* podrobnosti, ki so v zvezi s prevzemom tega. ozemlja po Bolgariji. Da bi se prišlo do ugodnega rezultata, je bil ob koncu preteklega tedna izvršen še en nov napor na željo obeh delegacij in njunih vlad, da bi se mogla pogajanja zaključiti na zadovoljiv način. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času o tem izdano službeno poročilo. V tadašnjih krogih poudarjajo, da pogajanja v CrajOvf nimajo nobene zveze in da nikakor ni*»o odvisna, od rezultatov p°ga-janj med Madžarsko hi Rumunijo. Po informacijah nekaterih političnih krogov je Pomenov prinesel v Sofijo KOncerpt sporazuma, ki naj bi bil podpiran med Bolgarijo in Rumunijo. Smatrajo, da bodo pogajanja v Crajovi zaključena najkasneje do konca tcdna. Komu naj pripade žetev v DobrusSži? Sofija, 26. avg. p. Iz nemških diplomatskih krogov se je zvedelo, da se nameravajo Rumuni šele do 10. oktobru umakniti iz južne Dobrudže. Kakor tolmačijo bolgarski krogi to informacijo, se rumunsko-bolgarska pogajanja v resnici ne morejo uspešno zaključiti zaradi roka. v katerem naj bi južna Oobrudža oreš 1 a ood bolgarsko oblast. Naravno ie. da so še druge težave, predvsem finančne, toda rok prehoda EH>brudže izpod rumunske pod bolgarsko suverenost je nedvomno naikočliiveiše vorašanje. ki doslej še ni bilo rešeno. Bolgari so mnenja, da si hečejo Rumuni prilastiti vso letošnjo dobruško žetev. Bolgarska delegacija pa je Rumune že opozorila, da bi morala Dobrudža pripasti Bolgariji že v ori četku seotembra, ker bo pozneje zaradi neugodnega vremena težko preseljevati Rumune iz Dobrudže in Bolgare iz Rumunije na drugo stran. Sofija, 26. avg. s. Kakor doznava Reuter-jev dopisnik se rumunsko-bolgarska pogajanja glede južne EK>brudze v Crajovi tičejo sedaj Dredvsem vprašanja, komu naj pripade letošnja žetev v južni Dobru d ži. Medtem ko hočejo Bolgari južno Dobrudžo takoj zasesti, bi želela Rumunija. na i bi rum unsko prebivalstvo počakalo v južni Dobrudži toliko časa, da spravi svoje poljske pridelke ter iih potem odpelje s seboj v Rumunijo. C jače i letalski napadi na Hngl io V pretekli noči so nemška letala izvršila zopet večje napade na me' sta v južni Angliji, med njimi tudi na London London, 26. avg. s. (Reuter). Preteklo noč je bilo na Anglijo izvršenih zopet mnogo letalskih napadov. Predvsem javljajo, da so velike skupine nemških letal napadle važno okrožje v severnovzhodni Angliji. Nemška letala so naletela na močno obrambo protiletalskega topništva, vendar pa poročajo, da so se čule v nekem severovzhodnem mestu močne eksplozije, ki so prihajale iz smeri predmestja. Tudi nad srednjo Anglijo je bila aktivnost nemških letal ponoči velika. Močno eksplozivna bomba ie povzročila večji požar. London je imel preteklo noč dva letalska alarma. Doslej še ni nobenega poročila, da bi bili nemški bombniki povzročili ponoči v Londonu škodo, javljajo pa. da je nekai bomb padlo na neko okrožje Londona. Veliki nemški napadi so veljali tudi juž-nozapadni in južnovzhodni Angliji. Nemške izgube London, 26. avg. s. (Reuter) Po dosedanjih podatkih ie bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih 54 nemških letal. V soboto so Nemci izgubili nad Anglijo 50 letaL tako da znašajo skupne nemške izgube zadnjih dveh dni 104 letala. Angleško, letalstvo je v bojih nad Anglijo izgubilo v istih dveh dneh 23 lovskih aparatov, vendar se je 15 pilotov rešilo. V letalskih napadih na južno Anglijo so Nemci izgubili včeraj četrtino letal, ki so iih poslali v boj. V smeri na Dorset je priletela skupina 130 nemških letal, ki je bržkone nameravala izvršiti naoad nekje na notranjost Anglije. Angleški lovci so takoj intervenirali in so sestrelili najmanj 34 nemških aoaratov. mnogo drugih pa hudo poškodovali. Skupina nemških letal ni nadaljevala svojega poleta v notranjost. London. 26. avg. s. (Reuter). Izmed 54 nemših letal, ki so bila včeraj sestreljena nad Anglijo, so iih 48 sestrelila angleška lovska letala, 6 pa protiletalsko topništvo. 13 angleških lovskih aparatov pogrešajo, vendar so trije piloti rešeni. Angleško uradno poročilo London. 26. avg. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Preteklo noč so se razširili nemški bombni napadi preko širokega ozemlja iužne Anglije in srednje Angliie. prav tako na so ve! i al i napadi neki točlc v južnovzhodni Angliji in neki točki na Škotskem, V nekem mestu v srednji Angliji so napadi povzročili požare ter Škodo na industrijskih objektih. V nekem drugem mestu ie bilo razdejano gledališče in poškodovanih več trgovin. Bombe so bile vržene tud; na več t~čk na periferiji Londona Povzročeni so bli manjši požari ter škoda na zasebnem JmeftjB. Po dosedanjih Dodatkih ie število vseh žrtev letalskih napadov pretekle noči majhno. Požar v bližini katedrale sv. Pavla London, 26. avg. s. (Reuter). Po dosedanjih podatkih niso zahtevali nemški letalski napadi na London zadnja dva dni nobenih smrtnih žrtev. Povzročene je bilo sicer nekaj škode na privatnem imetju, toda vojna produkcija zaradi poškodb vsekakor ne bo trpela. Današnji londonski listi prinašajo slike velikega požara, ki ga je povzročila nemška bomba v bližini katedrale sv. Pavla. London, 26. avg. AA (Reuter). Snoči je bil v londonskem okrožju alarm. Takoj so zagoreli reflektorji Pasanti na ulicah so čuli topovsko streljanje. To ie bil četrti alarm v Londonu v zadnjih 2 dneh. Slišalo se je tudi žvižganje bomb. Snoči se ie čulo tuljenje propelerjev nad nekim mestom v Midlandu. Protiletalsko topništvo ie srdito odgovarjalo. Bombe so priletele več km od mesta stran. Obstreljevanje Dovra London. 26. avg. AA. (Reuter). Včeraj se je zunanji minister lord Halifax odpeljal v Dover inspicirat obrambna dela na obali. Snoči so se čule v Dovru tri hude eksplozije. Mislijo, da so nastale zaradi obstreljevanja nemških dalinostrelnih topov. Angleški napadi v Italiji in Nemčiji London, 26. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od sobote na nedeljo izvršili angleški bombniki zopet več napadov na vojaške objekte v severni Italiji, zapadni Nemčiji, v Franciji. Belgiji in na Nizozemskem. STnipina angleških bombnikov ie kljub gostim oblafoom sredi hude nevihte bombardirala industrijska podjetja v Milanu. V tvornici Magnito Mariella ie bfl povzročen velik požar. Eno izmed angleških letal je napadlo letalsko tvornico Šavova ob La_ go Maggiore. V Nemčiji so angleški bombniki bombardirali tvornico tankov v Stuttgartu; napad ie trajal nad eno uro. Že pri prvem napadu angleških letal ie nastal velik požar. Nadaljnji napadi, ki so jih izvršile druge zaporedne skupine letal, so povzročili več eksplozij, požari pa so se razširili preko vseh poslopij tvorniškega kompleksa. Najhujša eksplozija ie nastala šele 10 minut potem ko so angleška letala že odletela. Angleška letala so bombardirala nadalje Ludwigshafen. tvornaco sintetičnega goriva v Frankfurtu, veliko elektrarno pri Kolnu ter doke v Vlissingenu na Nizozem- skem. V Franciji. Belgiji in Holandski je bilo bombardiranih skupno 20 nemških vojaških letališč. Glasilo Francozov v Londonu London, 26. avg. s. (Reuter). Francoski narodni odbor v Londonu je pričel izdajati svoj prvi list v francoščini. List se imenuje »France«. Prva številka orinaša članke generala de Gaullea in propagandnega ministra Duff Cooperja. Poostrena cenzura za švedske liste Stocknolm, 26. avg. s. (DNB). Švedski listi poročajo, da so angleške oblasti izredno poostrile cenzuro za poročila švedskih dopisnikov iz Londona. Švedski poročevalci pošiljajo tem manj poročil, čim hujši postajajo nemški letalski napadi na Anglijo. Izgube angleške trgovske mornarice London, 26. avg. s. (Reuter). Minister za plovbo Cross je govoril snoči po radiu. Izjavil je. da ie angleška trgovinska mornarica od izbruha vojne dalje do srede avgusta izgubila skupno 1,900.000 ton na prostornini. V istem času je mornarica dobila za 2,000.000 ton ladij, ki so bile bodisi na novo zgrajene, zaplenjene ali odkupljene. Kapitulacija Francije ie otežkočila delo trgovinske mornarice. Važne luke so prišle v sovražne roke in angleška mornarica mora eedai dovažati važne produkte, ki jih je prej prejemala iz Evrope iz mnogo bolj oddaljenih luk. Na ta način lahko vsaka angleška ladja pripelje v istem času mnogo manj blaga nego prej. Angleška trgovinska mornarica se ie pomnožila tudi Filov bolgarski mladini S°fija, 26. avg. e. AA. Predsednik bolgarske vlade prof. Bogdan Filov je v po-zdav včerajšnjega kongresa bolgarske nacionalne dijaške vzeze v Stari Zagori izjavil med drugim: Ta XV. jubilejni kongres je bil sklican v zelo važnem zgodovinskem trenutku, ki se ne tiče samo naše države, dasi so zanimamo samo za svoje laste koristi. Ni dvoma, da smo pred nastankom nove era sveta, ki bo prišel namestu prejšnjega, ki odhaja. Nahajamo se pred novo ureditvijo, ki bo ustvanla tudi nove pogoje z/1 bodočnost. N°vi svet je vaS, vi ste poklicani, da srop!te vanj in da delite v njem vs© svoje življenje, a nihZče naj si ne dola iluzij, da bo lahko kaj dobil zaMonj v tem n°vpni življenju. Nato je predsednik poudar jal naloge, ki naj jih izpolni dijaška mladina v prid naroda in države. Aretacije tekstilnih industrijcev Sofija. 26. avg. e. Po nalogu notranjega ministra Gabrovskega je sofijska polcija aretirala 7 ravnateljev tekstilne industrije. Upravnik sofijske policije Tampev ie o tem izjavil: Naloca policije je. da se izvršujejo naredbe, ki jih je vlada izdala za varstvo DOlitičnesa in socialneea miru. V neknterih podjetjih ravnatelji niso izvajali v škodo delavstva določb ter predpisov, dasi so bili že prej z visekimi globami onozorjeni na to. Zato je policija odredila, naj se aretirajo osebe, ki povzročajo nerede v javnem življenju. Policiia opozaria tudi ostale in-dustrijce in podjetnike, naj strogo izvršujejo določbe zakona o zaščiti delavstva. še za 6 ali 7 milijonov ton prostornine zavezniških mornaric. Nadaljnjih tričetrt milijona ton ladii je Anglija najela v nevtralnih državah. Angleške zaloge živil so danes večje nego kdaj kol i ore j. V juliju, torej tik po zlomu Francije, so pripeljale angleške ladje 4.5 milijona ton blaea v Anglijo. Anglija si prizadeva, da ohrani svoi izvoz na dosedanji višini ter ga celo razširi na nekatera nova področja. Ob koncu svojega govora ie izrazil Cross priznanje angleškim trgovskim mornarjem ki neumorno izpolnjujejo svojo dolžnost Uspehi angleške podmornice London, 26. avg. s. (Reuter). Angleška podmornica »Sealion« se je vrnila z daljšega uspešnega križarjenja, v katerem ie potopila sovražno tovorno ladjo, napadla neko nemško podmornico ter ladijski konvoj. V nekem napadu na nemško luko ie bila rx>drnornica ©oškodovana ter je dva dni ležala pod vodno gladino v bližini luke, preden se je lahko umaknila zasledovalcem. Letalski napadi v Sudanu Ka-iro, 26-avg. s. (Reuter). Uradno poročajo, da so bili pni dveh italijanskih napadih na mesta v Sudanu ubiti trije otroci, šest domačinov je bilo ranjenih. Italijanski napadi so veljala predvsem Kartu-mu. Pri prvem napadu so vrgla italijanska letala več visoko eksplozivnih in za~ ži era In h bomb Včeraj so Italijani ponoviM letalski napad sredi peščenega viharja. Španija ne mobilizira Madrid, 2 k. avg, a (Reuter). Španska vlada uradno zanika poročila, da bi bila odredila rnobilizacijo 6 letnikov rezervistov. V resnici &n bili samo orioadniki letnikov 1936 do 1941. ki so bili doslej zaradi bolezni izvzeti i/ vojaškega službovanja, pozvani v ponovno zdravniško preiskavo- Priznanje katoliških Škofov Hitlerju ZboljSanje odnosov med cerkvijo in narodnim Fulda, 26. avg. e. Konferenca nemških Škofov, ki so tri dni zasedali v Fuldi, je bila v četrtek zaključena, Temu zasedanju pripisujejo veliko pomen in kakor se doznava, bo S. septembra izdano pastirsko pismo, v katerem bo izraženo priznanje Hitlerju za njegovo prizadevanje za vzpostavitev tretjega rajna. Ta poslanica bo prečitana vsak mesec v vseh katoliških cerkvah Nemčije ves Čas sedanje vojne. Zvedelo se je tudi, da bo berlinski škof grof Preising imenovan za kardinala. Skrb nemških škofov predstavlja značilen preobrat v stališču katoliške cerkve napram sedanji vladi. Znano je, kakšno stališče je zavzemala katoliška cerkev napram narodnemu socializmu in znan je tudi latentni spor, v katerem je šlo v glavnem zaradi vprašanja mladinske vzgoje. V tem vprašanju je bil narodni socializem skrajno nepopustljiv, ker ni hotel dovoliti, da bi se mladinska vzgoja prepuščala katerikoli verski organizaciji v državi, temveč, da jo izvaja izključno država sama pod svojim strogim nadzorstvom. Sedaj po tem sklepu škofov se je stanje v odnoša-jih med katoliško cerkvijo in vlado popolnoma spremenilo. Stran 2 >SLOVENSEI NARODc, ponedeljek, 26. avgusta 1940. Btev. 1Q4 Hude preizkušnje za prebivalstvo Anglije Po mnenju angleškega letalskega strokovnjaka se bodo nemški letalski napadi v prihodnjih dneh še povečali Šolstvo London, 28. avg. s. (P.euter). Letalski strokovnjak angleškega radia Oliver Stu-art pravi v svojem pregledu letalskih bitk nad Angl jo, da se po njegovem mnenju nemška letalska ofenziva proti Angliji najbrž približuje svojemu visku. Letalske boje nad Anglijo od 8. avgusta pa do danes je mogoče razdeliti nekako v tri razdobja. Prvo, ki je trajalo približno teden dn^, so tvorili nemžkl mno£e-stveni napadi, ki so naraščali po silovito* sti. Ti napadi naj bi bili morda priprave za glavni vojaški napad in izkrcavanje vojaštva. Drugo razdobje označuje zatišje v napadih, ki je sledilo prvi ofenzivi in ki ga je pač povzročilo dejstvo, da nemško letalstvo pri ofenzivi ni doseglo takih rezultatov, kakor s. jih je zastavilo v programu, poleg tega pa so bile izgube nemškega letalstva prevelike. Tretje razdobje se je pričelo v soboto, ko so se nemški množestveni n-apaUi oimovill in bili oelo hujši in bolj divji, nego kdajKoll prej. Stuart misli, da je pripisovati to hujšo obliko nemških napadov dejstvu, da je v dosedanjih bojih angleško letalstvo vzdrže valo premoč nad nemškim. Prav zato pa morajo po Stuartovem mnenju Nemci v prihodnjih dneh še vedno bolj stopnjevati po številu in intenzivnosti letalske napade na Anglijo ter nikakor ne smejo popustiti. Ti napadi naj vrnejo udarec za izgube, ki so jih pretrpeli Nemci na letalih in letalskem osebju. Nemci bodo g-'ovo poslali v akcijo ogromne množice aparatov. Le-taiski napadi se bodo koncentrirali najbrže na eni strani pr°tt postojankam angleškega letalstva na drugI Strani za bo trpelo tudi civilno prebivalstvo, že pri velikih napadih v soboto se je opazilo, da so bomba rdirala nemška letala vse cbjekte ne glede na to, aLi imajo vojaSki pomen a\ ne. Bilo je to slepo uničevanje. Stuart pravi, da pomeni tako nepremišljeno bombardiranje prvi znak popuščanja energije nemškega letalstva. Obenem opozarja, da bo ta novi način nemških letalskih napaden* zahteval : ied civilnim prebivalstvom mnogo več žrtev nego doslej. Angleško letalstvo bo* sicer vedno prizadelo nemškim letalom izgube ter morda tud! odbilo ta ali on inapad, toda čim bolj divji in ne- premišljeni bodo postajali nemški letalski napadi, tem težje ji. bo v vsakem primeru odbiti. ©e nemška letala bombardirajo objekte, ne da bi izbirala cilj. lahko napadajo tudi v oblakih in megli ter vržejo bombe po naključju na vsako hišo. S takim načinom bombardiranja je otežkocena naloga angleškim lovskim letalom, ki morajo varovati predvsem vojaške objekte. Angleško prebivalstvo čakajo zato poč težke preizkušnje, ki pa jih je po vseh znakih trdno odločeno vzdrtaM. Nadalje poudarja Stuart. da nemški napadi v tej obtfki, čeprav so mnogo hujši za civilno prebivalstvo, prizadenejo prav zato tem manj škode na vojaških objektih. To je velikega pomena. Za letalske napade po načrtu morajo biti samo vojaški objekti cilj. S tem, da se nemško letalstvo obrača proti drugim objektom, je odvrnjeno od svojec:a. glavnega namena. Stuart navaja ii» potrjuje tudi mnenje letalskega ministra Slnclaira, da Nemci še niso poslali dus*ei v ak -i jo svoje glavne sile težkih bombnikov. Tudi zelo verjetno je, da bodo sedaj tudi ts sile nastopile, toda tudn Angleži lahko žc ojačujejo udej-stvovanje svojega letalstva. Prav pretekli teden je dovolila cenzura objavo poročil o produkciji novega tipa angleških bombnikov, ki po velikosti in akcijskem radiu daleč prekašajo vse dosedanje. Ti bombniki laiiko nosijo ogromno mnežino bomb ter dosežejo vse sovražne objekte. Angleška letala pa tudu izvajajo svoje napade vsako noc strogo po načrtu ter sistematski uničujejo sovražne vojaške objekte ln zaloge. Tudi angleško lovsko letalstvo se izpopolnjuje in ojačuje z novimi tipi letal. Končno opozarja Stuart, naj Anglež! glede prihodnjih letalskih bojev in napadov ne bodo preveč optimistični, temveč naj presojajo položaj raje g temne strani, da se s tem bolje pripravijo za veliko trpljenje, ki mu bodo morda izpostavljeni, pričakovati je, da bodo ItflSfcl napadi km^u dosegli višek ter da todm po obliki hujši nego vse, kar je bilo doklej, moč angleškega letalstva, ki je danes močnej-je nego kdajkoli prej, pa daje rajdog za zaupanje. Grški obrambni ukrepi Grčija nima namena, da bi dopustila kršitev svoje teritorialne integralnosti Atene, 26. avg. e. zaradi napetosti v odnosa jih 2 Italijo je gnska vlada za obrambo svoje teritorialne integralnosti pod vzela nekatere vojaške ukrepe zlasti na albanski meji. Vec letnikov rezervistov, predvsem specialnih tehničnih čet je bilo poklicanih pod orožje. Na dobro poučenem mestu poudarjajo, da so ti ukrepi popotno-ma defenzivnega značaja, Ker je Grčija od začetka vojne v septembru lani zavzemala vedno nevtralno stališče in si prizadevala, da °hrani nevtralnost za vsako ceno. poio-iaj je Se vedno isti, kakor je bil pred dnevi In je razjasnitev odnoSajev, kakor kaže, prepuščena diplomatom, Ce bodo v kratkcm pojasnjeni, je vprašanje, na kamero se v trenutku ne more dati odgovora, kaze pa se, da za sedaj ni pričakovati nobene vojaške akcije s struni Italijo, poudarjajo, da Grčija nima nobenih napadalnih namenov, a je trdno odlo^ena braniti svojo teritorialno celoto. Grški politični krogi so soglasno v tem. Neprestana konferiranja med kraljem Jurijem, predsednikom vlade in vojaškimi šefi jasno kažejo, da je položaj zelo kočljiv. Javnost zasleduje z velikim zanimanjem razvoj dogodkov, dasi kažejo politični krogi precejšnjo hladnokrvnost. V vsej javnosti je Izzvalo zelo povoljen vtis dejstvo, da Turčija v teh težkih časih z» Grčijo podčrtava in potrjuje svoje zveze ln prijateljstvo, ki obstoji med Obema dr-žav%na in obema narodoma. Glede vesti, da namerava Anglija v soglasju z Grčijo zavzeti otoka Krf in Kreto in da je Italija odločena na to odgovoriti z vojno akcijo, izjavljajo, da Grčija nima namena, da bi svoje ozemlje odstopila komurkoli in da ne bo dovolila, da bi Itaka država pod Izgovorom, da ob*toji Kršitev teritorialne Integralnosti države, zasedla ta dva otoka. Predsednik Metaxas je o tem podal kategorčno izjavo. Položaj je zelo nejasen, vendar pričakujejo, da bo v kratkem razčiščen. BnlSitova propaganda za vojaško obveznost Zedinjene države se morajo za vsako ceno pripraviti za vojno skega otočja Bernard izjavil, da so letalska oporišča izročena Zedinjenim državam za 99 let. V tej izjavi je Bergard poudaril pomen letalskih oporišč na Bermv dih VVashington, 26. avp. br. (CBC). V soboto ie imel ameriški veleposlanik v Parizu Bullit. ki se že nekaj časa mudi v Zed in jenih državah, velik eovor za uvedbo splošne voiaške obveznosti. Dokazoval ie. da grozi Zedinjenim državam prav taka nevarnost kakor leta 1917. Nemška voiska ie Drema-gala že 7 držav v pičlem letu. Samo še Vei:ka Britanija in niena mornarica se ji postavljata v bran. Če bi tudi Velika Britanija bila premagana, bo lahko prišla vrsta na Zediniene države. Zato se mora Amerika za vsako ceno pripnuiti na vojno. Zediniene države se moraio oborožiti. Njihovi za oroiie srx>sobni mo§ki se morajo izuriti v rabi vseh vrst orožja, njihova industrija se mora na novo organizirati, tako da bo kos nalogam, ki čaka i o Ameriko v borbi za nieno lastno varnost. Sestanek skupnega obrambnega odbora \Vashington, 26. avg. e. (Reuter). Po konferenci, ki jo je Rcosevelt imel z vojnim ministrom Stimpsonom in mornariškim ministrom Knoxom, je bilo izdano poročilo, ki pravi, da je za praisednika stalne amerisko-kanadske kcmi^sije za Obrambo imenovan newyonski župa nLa Guardia. Ameriški člani komisije bodo odpotovali v kratkem v Kanado, kjer bodo imeli v Ottavvi prvo sejo. Bermudi ameriško letalsko oporišče VVashgington, 26. avg. s. (Reuter). Demokratski vodja v eenatu Barklev je izjavil včeraj, da so anprleiSke oblasti na Bermudih ponudile Zedinjenim državam oporišče za ameriško vojaako letalstvo, ki naj bi bilo zgrajeno na Bermudskem otočju. Barklev je dalje dejal, da bodo Zedinjene države rabile celo vrsto oporišč v Karibskem morju za zaščito Panamskega prekopa. VVaShington, 26. avgusta. AA. (Štefani) ja odobril prepustitev letalskih oporišč Zedinjenim državam, bo vsi ameriški vojaški krogi zelo ugodno sprejeli. »Newyork Times« je zvedel, da bodo Zedinjene države prihodnje dni odstopile Veliki Britaniji štiri rueilce. Ti rušilci so že zapustili Panamski prekop in odpluli v New Tork, odkoder jih bodo poslali v Kanado. New YOrk, 26. avg. AA. (DNB). Po poročilih iz Hamiltona je guverner Bermud-v Ameriški načrti za trgovino s kavo New York. 26. avg. AA (DNB). Vseama-riški trgovinski posvetovalni odbor je izdelal načrt za mednarodni sporazum o trgovini s kavo. Načrt določa: 1) Ugotovijo naj se letni kontingenti izvoza vseh držav, ki proizvajajo kavo. 2) Pri elovalci kave naj bi dobili dolgoročna posojila na podlagi količine kave, naložene v skladiščih, kolikor bi izvoz te količine ne bil mogoč. 3) Ta posojila naj se dajejo pridelovalcem kave samo onih držav, ki bi pristal na to, da se za gotov čas omeji pridelovanje kave. Demanti o ruskih zahtevah glede Dardanel Moskva, 26. avg. e. (Tas). V tujem tisku so bile nedavno objavljene informacije, ki so trdile, da je Rusija zahtevala od Turčije, naj pristane na prehod sovjetskih ladij skozi Dardanele v primeru vojne. Tass je pooblaščena izjaviti, da so te informacije popolnoma izmišljene. Carigrad, 26. avg. e. (United Press). F^redsrtavnik turške vlade, ki je suoči odpotoval v Ankaro, je demantira! vesti, da Je sovjetska vlada predloga turSki vladi neke zahteve glede Dardanel. Ista oseba je izjavila, da turška vlada tudi ni prejela ndbenih zahtev z italijanske strani. SPD — Izlet SPD na Krvavec bo v nedeljo 1. septembra. Ob 6. uri zjutraj odpelje avtobus izpred evangeličanske cerkve na Qo- sposvetski cesti C o S&ngrada pri Cerkljah. Na Krvavec prispejo planinci okrog desetih dopoldne in imajo tam na razpolago 6 ur za razne izlete. Ob 19. uri odpelje avtobus iz Cerkelj nazaj v LJubljano. Preskr-bite si nemudoma vozovnico v društveni pisarni BPD na Aleketndrovl cesti 4*1» —Ij Na I- državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bo vpisovanje učencev v I. razred v ravnateljevi pisarni 2. in 8. septembra od 8. do 12. ln od 15. do 18. Lanski učenci se bodo vpisovali v II. do VHI. razred v lanskih učilnicah dne 2. septembra od 8. do 12. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. Pri vpisu mora plačati vsak učenec v gotovini 40 din (zdravstveni fond 20 din, za knjižnico 10 in za zbirko učil 10 din), in šolnino, če starši plačujejo nad 800 din letnega davka. K vpisu mora prinesti vsak učenec Izpolnjeno prijavo (formular pri šolskem služitelju). kolkovano s 50 din, davčno potrdilo o višini letnega davka staršev in lanskoletno izpričevalo (za I. razred izpričevalo a potrdilom o sprejemnem izpitu). Učenci z drugih zavodov in nastopni prvošolci prinesejo tudi rojstni in krstni list. Otroci invalidov so oproščeni Šolnine in kolka na prijavo, če prinesejo sodni sklep o priznanju invalidnosti. — Ravnateljstvo. — Dr«, učiteljska *©la v Ljubljani. 1. Sprejemni izpiti za I. letnik bodo v dneh od 28. avgusta do 2. septembra. Vsi učenci in učenke naj se v dneh 28.. 29., 30. in 31. avgusta zberejo točno ob pol 8. uri v veži učiteljišča. Resljeva cesta 10, v sledečem redu: Dne 28. avgusta vsi meščanskošolski učenci in meščanskošolske učenke od Črk A do G: dne 29. avgusta meščanskošolske učenke od Črk H do S; dne 30. avgusta ostale meščanskošolske učenke, vsi gimnazijci ln gimnazijke od črk A do F; dne 31. avgusta ostale gimnazijke. Vsako jutro na omenjene Štiri dni bodo učenci ln učenke dobili za izpite potrebna navodila, ki se jih morajo strogo držati. Razpored izpitov bo tudi na vpogled na zavodovi oglasni deski. Po tem redu naj prihajajo zunanji učenci in učenke tudi v Ljubljano. Učenci in učenke iz gimnazij nimajo n. pr. dne 28. in 29. avgusta še nikakih izpitov. 2. Popravni iz- piti bodo dne 2. septembra od 8. ure dalje. 3. Vpisovanje v letnike učiteljišča bo dne 5. septembra od 9. do 11. ure. Vpisati se morajo ta dan tudi val učenci in učenke, Ki bodo sprejeti v I. letnik, ker s tem, da so sprejeti, še niso vpisani. Pri vpisu j« treba plačati: 20 din za zdravstveni fond, 20 din za dijaško knjižnico in učila ter 6 din za dijaško knjižnico ln prijave. Za odmero, oziroma oprostitev šolnine mora vsak učenec predložiti novo davčno potrdilo. — Druga navodila so v izvest ju. 4. Dne 5-septembra se morajo v svojih razredih zglasltl tudi vsi vadniški učenci in učenke, tudi oni, ki so bili v juniju sprejeti v 1. raz red. Ce katerega učenca (-ke) ne bo, bo črtan iz seznama ln na njegovo mesto bo poklican drugi reflektant. 5. Dne 6. septembra se bo zavod udeležil odkritja spomenika Vit. kralju Aleksandru T. Zediniteliu. Razpored bo objavljen na dan vpisovanja. 6. Otvoritvena služba božja bo dne 9. sep-septembra ob 8. uri v cerkvi Srca Jezusovega. Učenci in učenke se zberejo ob pel 8. v svojih razredih, na dano znamenj* odhod v cerkev. Po službi božji v razredih razglasitev urnikov in drugo. Ravnateljstva opozarja starše onih učencev in učenk ki se bodo vozili — vožnja ne sme trajati nad eno uro, — da preskrbijo učencem (-kam) primerno zatočišče, kar bodo morah učenci f-ke) javiti svojim razrednikom. — Dr-2. meščanska Šola v laicu. Završni popravni izpiti bodo 30. avgusta ob S. uri. Lsti dan ob 14. uri konferenca dne 31. avgusta od 8. ure naprej pa razredni popravni izpiti. Vpisovanje v vne razrede bo 2.. 3. in 4. septembra, vsakokrai od S. do \*> ure. Podrobnosti so raz' lite iz raz-Sia^a ki je v šoli na uradni razs-lasnl de ski. — Na drž. mešč. šoli v Litiji bodo popravni in dopolnilni izpiti 31. avgusta. Vsi prijavijenci (-ke) naj se zberejo v šoli ob 8. uri. Vpisovanje v I. razred bo 2. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v višje tri razrede pa 3. in 4. septembra, vsako- krat od 8. do 12. ure. Poleg pristojbin, ki so navedene v »Letnem poročilu«, je po najnovejšem ministrskem odloku plačati pri vpisu še 10 din za učila. Prijave se dobe pri hišnici. Vse ostale podrobnosti so razvidne z oglasa v šo ski veži. Bakreno žico so kradli Ponoviče, 22. avgusta. V zadnje času delavci Kranjskih deželnih elektrarn pridno napeljujejo električni vod, potegnjen v našo zasavsko dolino iz Velenja. Zdaj napenjajo žico Še proti šmartnemu. Proga teče od Ponovič preko Save. na Breg in preko hribčka nad Ple-skovičevim mlinom mimo Zagorice v Šmartno. Od tam bo žica potegnjena tudi še v sosednje vasi. Za napeljavo žice preko Save so postavili na obeh bregovih 30 metrov visoke železne stolpe. Ko so dospeli delavci do prvega nosilca na ponoviški strani, so pustili žico čez noč obešeno na visokem nosilcu. 2ice je bilo več sto metrov. Naslednje tutro so nameravali ?.ico potegniti preko vode. Sredi noči pa so tatovi sneli s stolpa več sto metrov bakrene žice in jo odnesli. O tatvini so obveščene oblasti, ki so uvedle preiskavo. Najbrž bo skušal tat ukradeno žico spraviti v denar. Mogoče pa je tudi, da si bo skušal z žico sam napeljati elektriko. Podobna tatvina je bila zagrešena ob priliki napeljave električnega daljnovoda tudi v bližini Hotiča. Tam so potegnili žico nekaj časa poprej, preden je zasvetila nova velenjska elek-nka v naši dolini. Drzni uzmoviči so splezali v okrilju noči na brzojavne droge in odvili že za stalno pritrjeno žico. Za tatove so se zanimali naši orožniki, ki so jim tudi prišli na sled. Po zakonu je odgovorna za vse poškodbe na elektrovodih in na telefonskih napeljavah občina, v kateri se je tatvina, odnosno so se poškodbe izvršile. Vedsto večji zastoj v tekstilnih tovarnah V vseh tekstilnih tovarnah v Sloven i ji primanjkuje sirovin, da so morali začeti omejevati obratovanje in odpuščati delavce Ljubljana. 26. avgusta V industrializaciii Sloveniie ie razvoj tekstilne industrije izjemni pojav; nobena ciruiza stroka se ni razvila tako na Lil o in ne oovzročiia tako močnih sprememb v strukturi na;. prebivalstva. Nekateri kraji, ki prei tekstilnih tovarn niso poznali, so postali odvisni od obstoja tekstilnih podjetij. Marsikomu se nagel razvoi tekstilne industrije pri nas po svetovni vojni in po veliki krizi v tekstilni industriji na Češkem ni zdel naraven in ne zdrav. Tekstilna industrija se ie naselila ori nas predvsem v kraiiJh. kier ie bilo dovoli cenene pogonske energije in zlasti cenenih delovnih moči. Pogoii za njen razvoj so pa bili ustvarjeni tudi z zaščitno carino na uvoz tekstilnega bla^a. Tekstilne tovarne so kmalu pritegnile množice napol kmečkih prebivalcev. Na^ei razvoi n&k; '_erih krajev je treba v glavnem pripisovati orav naselitvi tekstilne industriie (n. pr. Kranj). Toda nagel razvoi tekstilne industriie pri nas je skrival v sebi tudi svoie nevarnosti. Tekstilna industrija zaposluje pri nas iela-tlvno največ delavstva. Industrijske stroke, ki nimaio naipomembneišega pogoja za svoj obstanek, to se pravi, da se niso razvile iz tal. kier lahko črpalo domače surovine za predelavo, so podvržene navadno večjim ali manjšim krizam. Naša država prideluje izredno malo bombaža, da domači bombaž za našo tekstilno industrijo skorai ne pride v poštev. Prav tako pridobivamo mnogo premalo ovčie volne, čeprav so dani vsi pogoii za uspeš.iei3o ovčjerejo. Tako ie tekstilna industrija Pri nas odvisna od uvoženih sirovin. Tovarne navadno nimajo velikih zalog sirovin. da bi lahko prebrodile krizo, ko pride do večiega zastoja v uvozu. Doslej tekstilna industrija pri nas tudi še ni pokazala resnejšega prizadevanja« da bi se naša država sča-sem skušala osamosvojiti ter da bi nam ne bilo treba uvažati vsaj vseh sirovin. Opozorila, kako nujno potrebno ie izboljšati ovčjerejo pri nas. so biia doslej prezrta. Nobenih večjih akcij ni bilo. niti propagandnih, kaj šele. da bi skušali doseči kaj na terenu pri samih živinorejcih. Razvoj tekstilne industrije nas mora prav posebno zanimati v Sloveniji. 2e mnogi so opozarjali, da bo Slovenija zelo težko prebolela hujšo krizo tekstilne industrije. Ce bi prišlo do popolnega zastoja, bi bilo neposredno prizadetih okrog 70.000 i j udi. to se pravi tekstilnih delavcev z družinskimi člani vred. Toda ori tem 1e treba upoštevati, da nekateri naši kraii zdai že žive v največji meri od tekstilnih tovarn, to se pravi posredno od zaslužka tekstilnih delavcev. Nastale so cele mestne četrti, n. pr. v Kranju in Mariboru, ki žive od tekstilnih tovarn. Prizadeto bi ne biio le delavstvo, temveč tudi trgovstvo in obrtništvo. Plaz, ki bi se sprožil pri tekstilnih tovarnah, bi potegnil za ssboi vse plasti prebivalstva. Tekstilna stroka se ie zaied'a preveč globoko v strukturo prebivalstva, da bi nam bilo vseeno, ali se še kdaj pokadi iz tovarniških dimnikov ali ne. Po zadnjih podatkih OUZD v Ljubljani je biio iuniia zaposleno v tekstilni industriji v Sloveniji 16.353 delavcev, al: 665 manj kakor lani juliia. Lani poleti ie bilo torei v Sloveniji nad 17.000 tekstilnega delavstva. Tedaj so biie razmere še normalne: vse tovarne so imele dovolj sirovin. Neredne razmere so nastopile jeseni. Upanje ie biio. da se bo sčasom posrečilo urediti redno dobavo sirovin. Resnejša kriza ie grozila medtem že večkrat. Nekatere tovarne so morale že spomladi začeti omejevati obratovanje. Posebno se ie pa zaostrila kriaa oo vstopu Italiie v vojno, ko je uvoz sirovin še bolj oviran. Javnosti, ki zasleduje gospodarske vesti, ie znano, da ie bila že cela vrsta pogajanj :n predlogov za dobavo sirovin iz inozemstva. Posebno mnogo so si nekateri obetali od sklenitve trgovinske pogodbe s SSSR, a praktično doslej pogodbe še niso izkoristili. Citali ste tudi, da so se podajali o uvozu sirovin iz Turčije. Vsa ta pogajanja. Četudi uspešna vsaj delno, niso mogla oreorečiti zastoja v naši tekstilni industriji, ki ie že skoraj oovsam izčrpala svoje zaloge sirovin. Tako moramo zdai govoriti že o pravi kriai v naši tekstilni industriji. Upanje je sicer, da bo dobava sirovin ure i ena prej ali slej, toda če se bo to zavlačevalo še Mirt todDOK. bo vse tefcjtilra delavstvo ua cesti. Delavstvo pa ne more čakati brez za- 1 služka mesece, pa tudi tedne težko, kljub vsem podpornim skladom. Najbolj bo prizadet Maribor, kjer je zaposlenega skorai polovica tekstilnega delavstva v Sloveniji. Tovarne so že morale začeti odpuščati delavstvo, edino podjetje Hutter ie še precej dobro založeno s si-rovinami. Podjetje si je lani nakupilo izredno velike zaloge sirovin. ko ie bil še i čas za nakupe. Kliub temu pa bodo tudi j te zaloge kmalu izčrpane in že Kovore. da ! bodo morali odpustiti 350 do 400 delavcev, I to se pravi približno četrtino, kolikor ea j podjetje zaposluje v normalnih razmerah. Doslej so mariborska tekstilna podjetja ■ odpustila ie okro? 600 delavcev. Obratovanje Se ni skrčeno v naslednjih mariborskih tekstilnih podjetjih: Ehrlich. Mariborska tekstilna tovarna. »Jugosvila« in Thcma. Podjetie Doctor in drug le delavstvo poslalo na 14dnevni dopust, a jim ea je plačalo. Ker dobava sirovin meJtcm Še ni bila urejena, bo dopust najbrž roda.i-šan za nadaljnjih 14 dni. vendar bo moralo delavstvo po vsej priliki počivati na svoje t-troske. Nevarnost redukcij pa grozi delavstvu tudi v drugih krajih, predvsem v Kranju, Tržiču. Litiji itd. V Kočevju obratujejo v skrčenem obsegu že deli časa. V Kranju pošilia delavce v manjših skupinah na no-prostovolje dopuste, sicer jih r?a tudi že odpuščajo. V skrčenem obsecu obratuje tudi tekstilna tovarna v Litiji in prav tako so začeli omejevati obratovanje v trž:-ški tekstilni tovarni. Kriza se je torei /.e začela in delavstvo gleda s skrbjo v bodočnost. V skrbeh so na tudi druge plasti prebivalstva. Delavstvo ie zdai še tem bolj prizadeto, ker se z zmanjšanimi dohodki težje preživlja tudi zaradi draginje. Učiteljstvo v službi svojega naroda Popolna svoboda in sigurnost položaja sta predpogoja za resnično delo v korist naroda Ljubljana, 26. avgusta Sodobnost se lomi v smrtnih krčih. Kolesja neizprosne dinamike gredo preko od-mirajočih, dosedanjih življenjskih oblik. . . Vse to odpira tudi pri nas nove poglede na slovensko resničnost in našo sodobno narodno problematiko. Iz občutja narodne razbitosti in razdrobljenosti malega slovenskega človeka sledi za vsakogar zahteva po koncentraciji vseh zdravih sil na poglobljenem in načrtnem vsenarodnem delovnem programu, ki ga je treba čimprej ustvariti. Prosvotna avtonomija, ki se že več kot leto dni obeta našemu šolstvu, bo privedla naše pedagoge pred nova snovanja in dejanja. V zvezi z dejstvom, da stoje vsa vzgojna in šolska vprašanja v tesnih vzročnih minusih do vse ostale narodne problematike, pa je tudi spoznanje, da je temeljita reforma celotnih družbenih odnosov predpogoj r.a definitivno reformo in zboljšanje našega šolstva. Zgodovinska naloga sodobnega slovenskega učiteljstva, ki edino stoji s svojim delom »redi širokih plasti našega naroda je, da »e s praktičnim proučevanjem svojih učencev s psihološkega, biolo&kega in sociološkega vidika v zvezi ■ osnovno analizo socialne strukture in gospodarskega stanja šolske okolice, pripravlja za Čim boljšo službo našim najširšim narodnim plastem. V bodoče hoče učiteljstvo se prav temeljito posvetiti svoje sile in pažnjo vzgoji mladine najširših slojev. Pomagati ji hoče k čim svobodnejšemu razvoju in krepki, notranji rasti. Ce pa hoče vzgojiteljski stan našega naroda to doseči mora Imeti sam pri svojem delu popolno svobodo ln sigurnost. Kot vodilna ideja vzgojnega in izobraževalnega dela mora biti le resnica, tudi v zgodovini ln biologiji. Zato rabita mladina in učiteljstvo za svoje uspešno delo pošteno podporo najširše javnosti. Le tako bo slovensko učiteljstvo v opori in pomoč! staršev ter delovnih slojev naše Javnost! našlo pravilni odnos do dejanskih razmer naroda, to je predvsem do težav širokih ltndsklh plasti kot predstavnika narodne volje, Id si preko vseh taprok utira potV lepšo in srečnejšo bodočnott vseh. V soboto — zadnji pedagoški dan letošnjega pedagoškega tedna je predaval znani predavatell v radiu, prof. dr. Kolar le o pouku materinščine v ljudski soli. Podal ie mnogo lepih misli ter predlogov asa reformo, vendar le vse preveč a stališča pri-pravllanja ljudskoSolskih otrok za gimnazijski Studij. Pomanjkanja časa je onemogočalo temeljiteJSo koncentracijo na ta aktualni učni problem. V navzočnosti bana dr. Natlačena ter načelnika prosvetnega oddelka dr. Suftnika je nato unlv. prof. dr. Osvald prikafcal svoje poglede na problem Izbire Izredno nadarjenih otrok ter obračunaval s testiranjem pslhotehnikov v naSi poklicni posvetovalnici. Odgovoril mu je upravnik iste dr. Schmidt z ugotovitvijo, da uporabljajo psihotehnlki 15 psihodiagnostičnih metod, ki pa kritiku dr. Ozvaldu niso znane. Ta znanstveni spor se bo šo nadaljeval ter reševal pred drugim primernejšim forumom. H koncu tečaja je Pedagoška centrala iz Maribora brzojavno Čestitala k izrednemu uspehu. Tečajniki so podali še svoje mnenje k potoku tečaja, ki ga je z lepimi poslovilnimi besedami zaključil prof. V. Čopič. Anketa, ki je bila izvedena zadnji dan med tečajniki, je dala ca. 150 odgovorov in smernic za smotrnejšo ureditev bodočih pedagoških samolzobrnževalnlh prireditev. Obenem je v njej še mnogo zanimivega psihološkega materiala o duševni strukturi slovenskega učiteljstva ter bo uporabljena za tozadevno študijo. NaSe učiteljstvo, ki je žrtvovalo zadrje tedne in dneve svojega dopusta za študijsko delo, ki je trajp.lo 7 ur dnevno, se je podalo takoj po zaključku tečaja na svoja službena mesta, da pripravi vse potrebno za pouk, ki se bo v par dneh pričel. Sč— KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 26. avgusta: Cefirln DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: zaprto Kino TTnlon: Na cvetju postlano Kino Slška: Alžir Kino Moste: Vest človeštva in Sergije Panjin DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BakarČlČ, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz škof jje Loke — Novi gasilski prapor starološke čete je izredno lep primer umetniškega dela. Prapor, v obliki kvadrata in izdelan iz svile, je na eni strani rdeč, na drugi pa v državnih barvah. Slika sv. Florijana je uvezena, na drugi strani je napis: Z vero v Boga za kralja in domovino.« Prapor, katerega drog se konCu je v Upov cvet, je olep&an z motivi iz narodne ornamentike. Zanimivo je, da so bili nemali stroški za prapor kriti iz prispevkov, zbranih s srebrnimi in zlatimi žeblji Prapor staroloskih gasilcev je v župi drugi, prvega so razvili Skofjeloca-ni. Iz Ljutomera — Na vagone hlodov. Ze nad 14 dni to-vorijo na kolodvoru številne vagone vrbovih, javorjevih m topolovih hJlodov. Za kubik teg* lesa plačujejo kupci od 225 do 235 dfn postavi j enega na ljutomerski kolodvor. Z medjimurske strani gredo oeie kolone voznikov s hlodi in so tudi ti kmetje pri i osni trgovka pri^ii enkcat .v p»»tcv. Stev. |Q4 »8L0VENSKI NAROD«, ponedeljek, 96. avgusta 1940. Otra S DNEVNE VESTI — Kraljev pokal za zmagovalca na kolesarski dirki okrog Srbije. Odbor, ki pripravlja veliko kolesarsko dirko okrog Srbije, je dobil od dvornega marsalata obvestilo, da je pokrovitelj dirke Nj. Vel. kralj Peter II. poklonil dragocen pokal kolesarju, ki bo na dirki zmagal. — Aktivna trgovinska bilanca v juliju. Po uradnih podatkih o naSi zunanji trgovini smo izvozili v juliju 300.027 ton blaga v vrednosti 578.1 milijon din. lani v juliju 322.974 ton v vrednosti 407.1 milijon. Letos v juliju je bil torej nas izvoz po količini manjši za 22.252 tont po vrednosti pa večji za 171 milijonov din, odnosno za 41.71 odstotka. Uvozili smo pa v juliju 147.44 ton blaga v vrednosti 475.9 milijonov din, lani v juliju pa 113.853 ton v vrednosti 433.8 milijonov. Lani je bil torej nas uvoz večji za 33.191 ton po teži, po vrednosti pa za 42.05 milijonov ali 9.69 odst. Trgovinska bilanca letos v juliju je bila torej aktivna za 102.2 milijona din lani pa pasivna 25.9 milijonov. — Vprašanje kontrole oen na drobn0. Razvoj cen v trgovini na drobno ni v skladu s kontrolo in maksimiranjem cen na debelo. Zato se na merodajnih mestih naglasa potreba uredbe, ki bi uredila tudi cene na drobno na notranjem tržišču. Uredba, bi obsegala vse tiste predmete, ki jim je bila v prodaji na debelo maksimirana cena. Cene na drobno bi bilo ali določene ali pa bi se določil kosmati dobiček, ki bi ga lahko trgovci pribili osnovni ceni. Urad za kontrolo cen bi pooblastil upravno cblast IT. stopnje, da bi na svojem področju določile cene v trgovini na drobno. — Okrog 12.000 vagonov sladkorja. Letos bo znašal pridelek sladkorne pese v naši državi okrog 100.000 vagonov. Kakovost je zaenkrat zadovoljiva. Čeprav sladkorna pesa ni tako dobra kakor je bila lani. Posejali so jo nekoliko pozneje in bilo je premalo sončnih dni. Letošnja kampanja se prične okrog 20. septembra. Ce bo v septembru vreme ugodno, bomo imeli na razpolago 11 do 12.000 vagonov sladkorja. Prodajna centrala ima 600 vagonov sladkorja za 20 dni septembra, dočim znaša normalna poraba 800 vagonov mesečno. Sladkorja nam torej ne bo primanjkovalo. — V avgustu več moko kakor v juliju. Proizvodnja moke je bila v avgustu večja kaker v juliju in skoraj enako velika kakor lani v avgustu. Mlini so obratovali z dvema tretjinama svoje kapacitete. Povpraševanje po moki je bilo veliko, toda zaradi maksimiranja cen moki št. 2 do 7. mlini niso mogli delati večjih zaključkov. Terminske pro laje in izvoza v avgustu ni bilo. Dovoz pšenice je bil neznaten, tako da mlini niso mogli kriti svojih potreb. Vzrok tiči na eni strani v slabi letini, na drugi pa v nezadovoljstvu kmetovalcev z maksimiranjem cen pšenici. — Kadilcem želi tudi letos ustreči monopolska uprava. Izdala bo izložbene cigarete Vardar in Drina, ki bodo naprodaj med letošnjim velesejmom od 31. avgusta do 9. septembra na sejmišču po istih cenah kakor navadne cigarete istega imena. — Posebne olajšave za radijske naročnike, prizadete po poplavah. Poštno ministrstvo je izdalo odlok, da so radijski naročniki oproščeni plačevanja naročnine, Če so biii njihovi aparati poškodovani v času po-vodnji v porušenih hišah ali če so se morali radi poplave začasno preseliti. Kdor se hoče poslužiti te olajšave, se mora prijaviti poštni upravi s potrdilom policije ali orož-ništva, da je bil v resnici prizadet med poplavami. — Prehrana prebivalstva zagotovljena. Kmetijski minister dr. čubrilovič je sprejel v soboto v Banjaluki novinarje in jim izjavil, da se nam ni treba bati lakote. Čeprav smo imeli letos slabo letino, bo vendar dovolj hrane, da bo prehrana prebivalstva zagotovljena. — Zračni promet na progi Zagreb~-Spllt —Sarajevo ustavljen. Ravnateljstvo Aero-puta je odredilo, da se ustavi za letošnjo sezono zračni promet na progi Zagreb— Split—Sarajevo. — Na j zirosiovenskih železnicah imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma brezplačen povratek. Pri postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno kart brezplačen povratek. Potovati v Ljubljano morejo od 26 avgusta daJ>- do 9. septembra, vračati pa se od 31. avgusta do 14. septembra. — Vsi strojniki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Po uredbi z dne 23. decembra 1939 spadajo v pokojninsko zavarovanje vsi strojniki, ki so napravili izpite. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je poslalo vsem Pokojninskim zavodom v tej zadevi okrožnico, v kateri pravi, da so vsi strojniki po obrtnem zakonu v vsem izenačeni s strojniki, ki so napravili izpite po pravilnikih iz leta 1933. in da spadajo pod obvezno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 1. in 2. uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja na zobne tehnike in strojnike s strojniškim izpitom. Pod obvezno pokojninsko zavarovanje spadajo zdaj prav vsi strojniki. To objavljamo v vednost delodajalcem in strojnikom, ki še niso zavarovani pri Pokojninskem zavodu. — Fotografsko in filmsko snemanje odkritja spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedlnltelju v Ljubljani. Fotografiranje in filmsko snemanje vseh svečanosti ob priliki odkritja spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani 6. septembra letos bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja in tozadevnega izkazila delovnega odbora za odkritje spomenika. Dovoljenje se bo iz-drjalo le proti predhodni osebni prijavi z Istočasno pismeno vlogo, ki mora vsebovati točne podatke glede Imena, naslova in poklica osebe, ki želi fotografirati ali fll-mati svečanost odkritja, in pa obvezo, da stavi prijavljenec odboru od vsakega posnetka na razpolago tri brezplačne kopije ter mu za dobo treh tednov, t. j. od 10. septembra do 1. oktobra letos, posodi negative v svrho izdelave potrebnih kopij. V zava- lovanje te obveze je treba dati 200 din kavcije, ki ob neizpolnitvi obveze zapade v korist odbora. Prijave se sprejemajo le v sredo 28. in v petek 29 t. m. od 16. do 18. v pisarni delovnega odbora za odkritje spomenika. Kongresni trg l/II (^Zvezda«). — Delovni odbor za odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. — Gospodinja se mora potruditi, da si pridobi potrebnega znanja. Mnogo bolezni ima svoj izvor v kršenju te točke. Po tem načelu pripravlja Zveza gospodinj svojo 13. razstavo na ljubljanskem velesejmu od 31. avg/Usta do 9. septembra in ji je dala naslov »Naša vsakdanja hrana«. Pa ne samo gospodinjam naj bo razstava klicar k poglobitvi najvažnejšega gospodinjskega znanja glede zdrave in zadostne prehrane, ampak vsej javnosti in vsem gospodarskim krogom, kajti vsi morajo sprevideti, da imajo nasproti gospodinjstvu svoje dolžnosti ter morajo zahteve tega uveljaviti. Zdravo prehranjene rodbine so steber države. Gospodinje, ne zamudite ogledati si to razstavo! — Tujski promet v Hrvatskem Primorju in I^lmaciji. V avgustu se je položaj glede tujskega prometa v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji znatno izboljšal. V prvih treh tednih se je število gostov zelo povečalo, tako da so dosegla nekatera letovišča normalno število. Inozemski letovlščarji so letos skoraj povsem izostal^ pač pa se je močno povečalo število domačih. Živahen tujski promet se pozna tudi na železnicah. V Dubrovniku so v avgustu znova otvorili nekaj hotelov in skoraj vse penzione. Opaža se pa, da je letos v naMh primorskih letoviščih več letoviščark kakor letoviščar-jev. — Pšenice niti za domačo porabo ne bo dovolj. Po uradnih podatkih je pšenica v Bački v primeri z drugimi kiaji še precej dobro obrodila. Banat in Srem pa sta imela zelo slabo letino. Povprečno je znašal pridelek pšenice po vsej državi komaj 6 metrskih stotov na hektar. Po tem takem bi znašal ves pridelek največ 18.000.000 metrskih stotov, dočim porabimo pšenice doma okrog 22,000.000 stotov. Lanske nam je ostalo okrog 2,000.000 stotov. — Nov grob. Včeraj popoldne je umrla v Ljubljani ugledna in splošno znana trgovka in posestnica ga. Marija Ceanikova rojena Juvančič. Po smrti svojega moža Janka Cesnika je sama vodila trgovino in se izkazala kot izredno sposobna trgovka. Za reveže je imela vedno odprte roke. Pogreb bo jutri ob 15 iz hise žalosti, Blei-weisova cesta 21. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, zjutraj megla. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Kumbroru 28, v Dubrovniku 27, v Splitu 26, na Rabu 25, na Visu 24, v Zagrebu in Sarajevu 21, v V globoki žalosti obveščamo svoje sorodnike in znance, da nas Je naša preljuba In dobra sestra, tetka in svakinja, gospa Marija čeSnik, roj. Juvančič trgovka In posestnica v Ljubljani v nedeljo popoldne po kratki in hudi bolezni zapustila in se preselila na boljši svet. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 27. avg. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova c. 21. Sv. znaša -adušnica bo v sredo 28. avgusta ob 8. url v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja, LJUBLJANA. — VIDEM ob SAVI, 26. avgusta 1940. MILKA, KAJETAN, NEDKA, ANTON JTTVANCIČ\ 'ZORA GREGORČIČ, roj. JtJVANCIC, Inž, ALOJZ GREGORČIČ Beogradu 20. v Ljubljani 19.8, v Mariboru 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.2, temperatura je znašala 8.8. — Nesreče, 61 in letni uradnikov sin Jože Rotar iz Guncelj pri St. Vidu je padel z gugalnice in si zlomil levo roko. — Posestnik Anton Babic, doma iz Bruhanje vasi pri Dobrepoljah, je na klancu padel s kolesa in si zlomil levo roko v rami. — Stolarski pomočnik Jože Marolt iz Sodra-žice je včeraj padel po stopnicah in si zlomil levo roko. — 261etnl elektrotehnik pri KDE Stane Zadnikar je imel včeraj delo na Grosupljem, kjer je popravljal električni vod. Ko je splezal na drog, je naenkrat izgxibil ravnotežje in padel na tla. Dobil je hude notranje poškodbe. — 351etnega uslužbenca mestne elektrarne Jožeta Jančarja je včeraj popoldne v Slomškovi ulici, ko se je peljal s kolesom po opravkih, podrl neznan avtomobilist. Jančar je padel na robnik, kjer je obležal z zlomljeno levo nogo. — Na Tvrševi cesti pa je neki avtomobilist podrl včeraj popoldne 361etnega uslužbenca uprave velesejma Vladimirja Clobelnika. Avto je Globelnika zbil s kolesa na tla, kjer je obležal z zlomljeno desno roko. — Nekje na Tvrševi cesti je davi prisedel na voz 601etni čevljar Jože Stangel, doma od Sv. Krila pri Litiji. Nenadoma pa je Stangel izgubil ravnotežje in padel na tla. Potolkel se Je na glavi in po životu. — V bolnico so snoči nezavestnega pripeljali 291etnega delavca Ferdinanda Vrščaja. ki mu je padel na glavo trd predmet. — Frančiška Skerjančeva. stanujoča na Ižanski cesti, se je včeraj peljala s kolesom v mesto, pa je padla in se poškodovala na glavi. — Mehanik Jože Kunaver iz Rožne doline je snoči padel z motorja In se pobil po glavi. — V Devici Mariji v Polju pa je konj brcnil v prsa železničarja Antona Lamuta ln ga teže poškodoval. — Z avtom v jarek. V pete1* ponoči so z avtomobilom pripelje H v bolnico 241et-nega šoferja v hotelu »Triglav« na Bledu Vinka Jerino, njegovega 441etnega brata Antona, šoferja ni' -lpavto« na Bledlu, in 271etno delavko Vido Habičevo, zaposleno v predilnici v Liti, i. \Tsi trije so se ponoči odpeljali z Bleda a avtomobilom, ki ga je šofiral Vinko Jerina. Ho so se peljali v hudem diru že preti Lescam, pa jc Jerina naenkrat izgubil oblast nad volanom in je avto treščil v obcestni jarek. Vsi trije so obležali v jarku, hudo poškodovani na glavi in po životu in je bil Vinko nezavesten. Ponesrečence so ljudje izvlekli iz jarka, nakar jih je naložil na avto neki drug avtomobilist ter jih prepeljal v bolnico v Ljubljano. — Okraden kopalec. Na levem bregu Save na Črnučah je bila ukradena kopalcu Davorinu Burji iz Ljubljane nikljasta žepna ura, vrecna 600 din, in pa usnjata cigaretna doza. Tat mu je to pobral iz obleke, ki jo je za trenutek pustil brez nadzorstva. — Vlom v trgovino. V trgovino Ivana LTsenika na Velikem vrhu v občini Bloke so te dni vdrli neznani vlomilci. V trgovino so prišli skozi okno in odnesli 7 m rjavega sukna za moške obleke, 30 moških srajc. 20 parov moških nogavic razne barve. 30 pisanih kravat, nekaj cigaret in nad 100 din drobiža. Usemk ima nekaj nad 3500 din škode. — Izgubljeni avtomobilski kolesi. Med vožnjo iz Ljubljane do Trebnjega je izgubil avteprevoznik Alojz Furlan z osebnega avtomobila rezervno avtomobilsko kolo znamke sEros«, vredno 1000 din. Ivan Čolnar iz Kranja pa je izgubil z avtomobila med vožnjo od Trebnjega do Kranja 1500 din vredno rezervno kolo znamke »Opel«. Pošten najditelj dobi za vrnitev Čolnarjevega kolesa 200 din nagrade. — Težka nesreča na mOrju. V soboto zvečer se je pripetila pri Šibeniku na morju težka nesreča. Skupaj sta trčila parnik -■Lika - in r-otorna jadrnica r>Zagrcb«. Na jadrnici, ki e je s tovorom vred potopila, je bilo dva vagona cementa. Njen lastnik Kuzma Storič in dva mornarja so se resili na parnik »Lika<~. Parnik je vozil na redni progi Biograd—Zlarin-šibenik z veliko zamudo, jadrnica je pa plula iz Splita v Biograd . — PEKTASOL. FRITAPEKT ln DRO- GESAN vse za vkuhavanje sadja se zopet dobi v drogeriji Gregorič Ljubljana, Prešernova ulica 5. Izvirna Češka komedija M*a s»VA+?flfl n^cfl/mA V glavnih vlogah: Lida Baarova, M. Tau-Pl« vVClJU pv9U4iIlU borova. JIri Plachy, Karel Slogi in drum Predstave ob 16., 19. in 21. uri. _KINO UNION — Tel. 22-21 l Iz Ljubljane —lj Seznami davčnih osnov za trgovine z manufakturo in konfekcijo, za graverje, puškarje, krznarje, urarje, zlatarje, pasar-je, optike, in trgovine s fotografskimi potrebščinami, za trgovine z železu ino in posodo, za razna obrtna in druga podjetja, za trgovine z lesom, za časopise in revije, za kino-podjetja, za sodavičarje, za trgovine z galanterijo, steklom, porcelanom, za trgovine z barvami, olji, keramiko, bencinom, za trgovine s slaščicami, perutnino, z ribami, s konji in z živino, za trgovine z glasbili, za trgovine z mešanim blagom in za razne druge trgovine ter za tovarne 30 od danes do vključenega 1. septembra t. 1., torej do prihodnje nedelje, razgrnjeni na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. —lj Sestanek članov vrtnarskega odseka SVD. Drevi ob 20. bo sestanek članov ln prijateljev vrtnarske ideje v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Sestanek je zelo važen glede na bližnjo vrtnarsko razstavo v času od 31. avgusta do 9. septembra v paviljonu N na ljubljanskem velesejmu. Vsakdo, ki ima povrtnlno in cvetje in bi se rad razstave udeležil, naj pride na ta sestanek. Pokažimo, česa smo zmožni in izpodbujajmo 6e druge k vzgoji povrt-nine in cvetja. —Vrtnarski odsek SVD podružnice Ljubljana. — Drž. I. deklica meSo»n*ka Sola v Ljubljani — Sv. Jakob. Popravni Lzpiti bodo dne 30. avg. Vse prizadete učenke s«, zbero ob 8. uri v šoli. Vpisovanie *a Šolsko leto 1940-41 bo dne 1. septembra o dovali s koli po glavi. —c Z lestve je padla in si zlomila lev& nogo 721etna Jožefa Radoš, žena dninarja iz Brega pri Celju. —c SK Slavlja (Maribor) : SK Jugoslavija 5:3 (0:3). Na igrišču Jugoslavije je bila danes popoldne odigrana prijateljska tekma med imenovanima kluboma, ki se je končala z zmago mariborskega moštva. Tekma je bila ves čas živahna, bila pa je na višini drugorazredne tekme. Po igri sodeč sicer Slavija ni zaslužila zmage ter bi bil neodločen rezultat najbolje ustrezal poteku Igre. V prvem polčasu ;e Jugoslavija močno prevladovala ter tudi prišla v vodstvo s tremi goli razlike. ¥*o odmoru so Slavijašl, okorajženl po dveh zaporednih golih, pritisnili ter presenetili negotovo obrambo Jugoslavije s petimi goli. Obe moštvi sta pokazali mizerno nogometno znanje, ki je živa priča, kako na nizek nivo je padel naš nogomet. Gledalcev je bilo malo, vreme lepo, tekma v splošnem fair in sodnik g. Presinger ni imel težavnega posla. V predtekmi je drugo moštvo SK Celja premagalo drugo moštvo Jugoslavije s 4:1 (1:0). —c SK Olimp obvešča svoje slmpatizer-je, da se bo odpeljalo moštvo na llgine tekme z Bratstvom na •Jesenice 8. septembra z avtobusom. Kdor se hoče pridružiti, naj se prijavi do 29. avgusta pri mehaniku Božiču na Srednji Hudlnj!.. I Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu I I s pravico javnosti vpisuje dnevno, Šolnina din 180. — Začetek pouka 9. septembra. | —U Tudi kokoši so mu ukradli. Iz lu-ščilnice riža v Linhartovi ulici so tatovi, kakor smo poročali, odnesli tri pisalne stroje, vredne okrog 14.000 din. Lastnik Boris Saucin jo sedaj prijavil te, da so mu odnesli že pred dnevi tudi 20 piščancev, vrednih nad 400 din. —lj Poškodbam je podlegel. V soboto ponoči so pripeljali v splošno bolnico 30-letnega delavca Mirka Gorjupa, zaposlenega v kamnolomu v Kresnicah. Gorjup je bil v soboto zaposlen pri razstreljevanju kamenja, a je dinamitna patrona prezgodaj eksplodirala. Na glavo me je padel oster, težak kamen, ki mu je prebil lobanjo. Gorjupa so nezavestnega odnesli na kolodvor in na vlak, ki ga je odpeljal v Ljubljano, pa je v bolnici že naslednji dan poškodbam podlegel. —lj Bailncarski turnir. Danes ob 18. uri na igrišču gostilne Jeločnik semifinale in finale balincarskega turnirja! Kibici vabljeni! 312n. —lj Mestni počitniški koloniji lz Mokronoga in Skocjana se vrneta v Ljubljano v sredo 28. t. m. ob 20.21. Starše otrok vabimo, da jih pričakajo na glavnem kolodvoru. Iz Celja —<5 Naknadno vpisovanje otrok v I. razred državne deške in državne dekliške ljudske šole bo 2. septembra od 8. do 12. v šolski pisarni. 3. septembra bo maša, 4. pa se bo pričel pouk. —c Kanalizacija Mariborske ceste. Mestna občina celjska razpisuje nabavo betonskih cevi, in sicer: 388 kmd 15 cm, 672 kmd 25 cm, 8 kmd 30 cm, 140 kmd 40 cm. 820 kmd 50 cm in 145 kmd 60 cm za razširjenje mestne kanalizacije na Mariborski cesti. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobijo pri podpisanem poglavarstvu soba 40. Pravilno kol-k ova ne ponudbe z označbo »Ponudba za dobavo betonskih cevi za Mariborsko ce- Športni pregled Ljubljana 26. avgusta Kljub lepi pozno poletni nedelji, je bil pri nas včeraj razmeroma skromen športni spored. Agilni so bili 8L0VENSKI NAROD«, ponedeljek, 96. argtista 1940. f94 11 žrtev letalske nesreče na Velebitu Nase civilno letalstvo je zadel Ze tr etji strašen udarec — čudno naključje v presledkih med Kakor po skrivnostnem zakonu serije se je pripetila tretja velik, letalska nesreča \ civilnem letalstvu pri nas. Vselej je zahtevala smrt vseh potnikov in trikrat je bila me gla glavni vzrok katastrofe. Po u-sodnem, nerazumljivem naključju so se te letalske nesreče vrstile 1--------——— vsako četrto leto: Letalo, leta 1932. 1936, in letos. Pri njih so našli smrt trije naši najboljši civilni piloti, vsi trije Rusi, »milijonarji«, ki so preleteli že milijone kilometrov: Jarošenko, Nikitin in Striževski. Kako je vsej naši javnosti pri srcu razvoj civilnega letalstva, se je prav dobro pokazalo te dni, ko so ljudje preživljali ure negotovosti med upom in strahom v pričakovanju vesti o pogrešanem letalu, ki je odletelo v četrtek iz Zagreba proti Splitu. Ljudje so se silno razveselili vesti v petek, da je letalo srečno pristalo in da so vsi potniki rešeni, a tem večje je bilo razočaranje, ko se je v soboto izkazalo, da je bila vest o srečnem pristanku letala neresnična. Striže vski 1tLetimo izpod oblakov" Včeraj je ljudi silno pretresla vest, da so našli pod vrhom Velebita razbito letalo in da o vsi potniki mrtvi. Nobena priča strasne nesreče ni ostala živa, tako da si tudi ob tej priliki, kakor pri prejšnjih nesrečah ne moremo natančno razložiti, kako je prišlo do katastrofe. Zadnja zanesljiva vest o poletu je bil radiogram, ki so ga sprejeli v Sinju tako: >L^ttmo izpod oblakov, da bi našli pristanišče. Letimo O. K.« Direktor >Aeroputa< ing. Sondermaver je izjavil, da bi radiogram moral po vsej priliki glasiti tako: »Letimo izpod oblakov. Da bi našli pristanišče, letimo okrog.« Torej letimo okrog, in ne »O. K_< (vse v redu). Pilot se je izogibal oblakov in ker je bil polet zelo tvegan in otežkočen zaradi močnega viharja, oblačnosti in megle, je bilo treba misliti na zasilni pristanek. Zato se je letalo tudi spustilo precej nizko in tako si lahko razlagamo, zakaj je zadelo ob stene Velebita le kakšnih 20 m pod vrhom. Vrh Velebita je bil nedvomno v megli ali v oblakih. Iskanje pogrešanega letala Dalmatinsko Zagorje in zlasti pogorje Velebita, je redko naseljeno, zato tudi niso mogli tako kmalu najti ponesrečenega letale Glede na vest, da je Aeroklub razpisal 10.000 din nagrade za tistega, kdor najde letaio, je bilo razen orožnikom, !:i so noč in dan neumorno iskali sledove za letalom, na terenu tudi več kmetov. Letalo je našel kmet Mile Vitas in to sporočil na sreskem načeltsvu v Gospiau, kjer so sestavili zapisnik. Pogredano letalo so iskali tudi s pomočjo letal. Sam direktor »Aeroputa« ing. Sondermaver je v petek dolge ure krožil nad dalmatinskim Zagorjem s svojim letalom, to i a razgled je bil zelo slab zaradi oblakov in megle. Kmet Vitas bi ne šel iskat letala, ko bi se ne spomnil, da je videl v četrtek, da je nad Počiteljem krožilo precej nizko neko letalo, kakor da je zašlo in se ne zna orientirati ter da je potem odletele ki se je razbilo pod Velebitom proti morju, kakor da hoče preleteti Velebit. Kmetje so še celo slišali eksplozijo na Velebitu, kakor pripovedujejo in so Lakoj mislili, da se je morala pripetiti nesreča. Ni toliko važno, kdo je letalo prvi našel; po drugih vesteh je namreč našel razbito letalo na Mali Visočici, na enem izmed vrhov Velebita, nekaj ur od vasi Počitelj izpod Velebita, kmet Kosta Vuksan, ki je v dokaz prinesel od kraja nesreče srebrno dezo z graviranima začetnima črkama A. H • Albert Hartman, trgovec iz Zagreba ki je tudi potoval s ponesrečenim letalom). Važnejše je, da so letalo po tako dolžen iskanju vendar našli ter da vsaj ni negotovosti, kaj se je zgodilo. Prav tako v četrtek je letelo rumunsko potniško letalo »Douglas« na progi Benetke—Beograd—Bukarešta z 20 potniki nad dalmatinskim Zagorjem. Znani pilot Oltea-nu je pripovedoval, da se je s težavo rešil iz območja silnega viharja. Prav to letalo se je naslednji dan ponesrečilo nad Karpati, ko je bilo namenjeno s številnimi odličnimi potniki v Leipzig. Dve komisiji Včeraj sta se odpravili iz Gospića na Malo Visočico dve komisiji, civilna in vojaška, da ugotovita, kako se je pripetila nesreča. Ugotovljeno je, da je letalo kosilo, preden je treščilo v skalni greben ter se prelomilo na dvoje ter užgalo, bukov gozd. Podobno kakor pri letalski nesreči 1. 1936. v gozdu nad Hrušico, kjer je padajoče letalo lomilo vrhove dreves, se je nudila slika razdejanja gledalcem na Mali Visočici. Ostanki letala in trupla ponesrečencev so bili razmetani v krogu več sto metrov. Trupla so bila silno ožgana, da je bilo ugotavljanje identitete zelo težko. Enajst žrtev strašne nesreče bodo prepeljali v Zagreb, Beograd, Niš in Ljubljano. Po sporočilu švicarskega konzulata bodo švicarskega književnika dr. VValdhause-na in njegovo ženo pokopali v Zagrebu. Truplo Striževskega bodo prepeljali v Beograd, Vida Otoničuijeva, Ljubljančanka pa bo pokopana pri Sv. Križu. Vita Otoničar-jeva je bila šele 22 let stara, absolventka trgovske šole. To je bila njena prva vožnja z letalom, ki se je je zelo veselila. Lani se je v Dalmaciji seznanila z gospo Reichni-tzer, ki jo je povabila na kratke počitnice. Nikitin Striže vski in Petrovič S smrtjo Vladimirja Striževskega je naše letalstvo izredno mnogo izgubilo. Bil je zelo cenjen pilot, ne le pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Prištevali so ga med najboljše pilote. — Rodil se je L 1894. v Rusiji. Bil je torej še sorazmerno mlad. Letalstvu se je posvetil že 1. 1916. Do 1. 1928 je bil učitelj v vojni pilotski šoli v Mostar-ju in izučil je celo vrsto naših najboljših pilotov. Nekaj časa je bil tudi preizkusni pilot v tovarni letal »Ikarust, torej v eni najtežjih pilotskih služb, za kar so sposobni le najboljši piloti. Na letalski tekmi Male antante in Poljske L 1927. si je pridobil prvo nagrado z letalom domače konstrukcije »Ikarus«. Ponesrečeni Dušan Petrovič je bil naš najstarejši radiotelegrafist, čeprav je bil še mlad; rodil se je 1. 1902. v Kruševcu. Absolviral je podoficirsko šolo in višjo in nižjo radio telegrafsko šolo. Do leta 1928. je bil v službi pri vojni hidroaviaciji kot narednik radiotelegrafist, nakar je stopil v službo kot radiotelegrafist k civilnemu letalstvu. Do lani je bil zaposlen pri družbi »Air France«, ko je nastopil pri »Aeropu-tu«. Preletel je že okrog 600.000 km. Bil je izredno sposoben radiotelegrafist. Jarošenko Pripo vedo v an j e kmeta Vitosa Kmet Milan Vitas iz PočiteLja je šele v Gospiću zvedel, da iščejo pogrešano potniško letalo. Takoj se je spomnil, da je videl prejšnji dan nad Počiteljem krožiti letalo in da je pozneje z drugimi kmeti slišal močno eksplozijo, čim se je vrnil domov, je šel na Velebit, kjer je* res našel kakih 15 km od vasi Medak razbito letalo. Vitas pripoveduje, da je videl letalo kakih 500 m visoko nad domačo vasjo. Bilo je jasno, da je zašlo. Krenilo Je proti morju da preleti Velebit, čez nekaj Časa so pa zaslišali kmetje strašen pok nad Velebitom in takoj so mislili, da se je morala pripetiti nesreča. Letalo je najbrž hotelo preleteti PoČiteljski vrh in se je vanj zaletelo. En del letala je namreč ležal na drugi strani vrha, drugi del pa kakih 20 m s te strani proti vasi Medak. Tam, kjer se je razlil bencin, je vse zgorelo, ogenj pa ni zajel nobenega trupla, ker so bila razmetana daleč naokrog. Udarec letala ob skalo je moral biti strašen. Letalo se je razbilo na kose. Iz pilotove potne knjige je razvidno, da je krenilo letalo iz Zagreba 22. avgusta ob 6.30 z 9 potniki in 2 članoma posadke. Zagrebški novinar na kraju nesreče Neki zagrebški novinar se je mudil na kraju strašne nesreče in opisuje svoje vtise takole: Prizor, ki sem ga zagledal pred seboj, je bil grozen. Daleč naokiog razmetani leže kosi letala in človeških trupel. Pilot je moral izgubiti orientacijo in krenil od Meda-ka proti Brušanam. Tam je obrnil letalo proti Velebitu. Pri vrhu Mala Visočica se je letalo najbrž obrnilo od zapada proti vzhodu. Ker je bil vrh Velebita v megli, je zadelo letalo ob drevje, tako da se je odtrgal motor in kos krila, Z motorjem je treščil na tla tudi pilot Striževski. Ostali del letala je padel v bližnjo dolino. V tem delu je bil radiotelegrafist Petrovič in trije potniki. Tretji del letala je vrglo na vrh male Visocice, kjer je treščil ob skale. Tu so obležali mrtvi dva moška in dve ženski. Enega moškega in eno žensko je vrglo še 50 m naprej. Od kraja, kjer se je začelo letalo lomiti, pa do tja, kjer je obležal zadnji kos, je okrog 300 m. Kosi trupel in letala so bili razmetani v kvadratu 300 m naokrog. Trupel sploh ni bilo mogoče spoznati, razen po obleki, legitimacijah in drugih predmetih. Žrtve preneso na konjih v dolino Včeraj je prišla na kraj nesreče vojaška komisija iz Zagreba in nekaj sorodnikov ponesrečenih potnikov. V soboto zvečer je prispel tudi francoski konzul iz Splita. Mitraljeska četa iz Gospića bo na konjih prenesla trupla žrtev do vznožja Velebita. Dohod do kraja nesreče je zelo težak, ker se je treba prebijati skozi goščavo, ker niti steze ni. Od vznožja Velebita do kraja nesreče rabi dober planinec 3 in pol ure. Nesreča je tem težja, ker se da po legi razbitega letala zanesljivo sklepati, da bi šlo vse gladko, če bi bilo letelo letalo samo 10 m višje. Gorljivi deli telala so zgoreli, razen nekaterih sedežev. Prtljaga potnikov je ostala večinoma nedotaknjena. Po skalah so ležale razmetane kopalne obleke, doze za puder, ščetke itd., vse seveda raztrgano in uničeno. To ni moglo zgoreti, ker je odletela prtljaga potnikov iz letala še preden je nastal požar. Krila razbitega letala na vrhu Male Visoćice se dobro vidijo s ceste Zagreb—Split, kadar posije solnee. V Gospić je prispelo več mrliških voz, s katerimi bodo danes prepeljali trupla. Ker je teren zelo težak, je malo ver- jetno, da bi spravili trupla in važnejše dele razbitega letala v Gospić pred današnjim večerom. Žrtve Poleg šef pilota Striževskega in radio-telegrafista Dušana Petroviča so našli smrt v skalovju Velebita zagrebški odvetnik dr. Miroslav Vranic s soprogo Nado, švicarski književnik dr. \Yaldhausen z ženo, tajnik francoskega poslaništva v Beogradu Mau-rice Pevrogne, zagrebški lastnik veletrgovine z usnjem Albert Hartman, lekarnar Dragutin VVeinberger iz Zagreba, ga. inž, Mira Rechnitzer iz Zagreba, 22-le t na absolventka Trgovske akademije Vita Otoni-čarjeva iz Ljubljane in kakor poroča »Vreme« še ena oseba in sicer otrok, za katerega pa še ni dognano, čigav je bil. O predorih Tudi v razvoju železniških predorov vidimo, kako sodobna tehnika omogoča in izpolnuje njihovo gradnjo. Najstarejši med alpskimi predori pod goro Mont Ceniš je dolg nad 12 km. Gradili so ga od 1857 do 1871. Simplonski predor, najdaljši v Evropi, dolg skoraj 20 km, so gradili od 189S do 1905. Zgradili so ga prej nego predor pod Mont Cenisom, čeprav je znatno daljši. Na predore naletimo že v najstarejših časih. To pa niso bili predori, ki bi služili osebnemu in tovornemu prometu, temveč se je pretakala po njih samo voda. Plinius starejši piše o predoru, ki ga je dal zgraditi cesar Claudius Tiberius Britanicus. To delo je bilo baje tako sijajno, da ga ni bilo mogoče opisati v nobenem jeziku. Po drugih virih je kopalo ta predor skozi 11 let 30.000 ljudi. V Pragi imajo zanimiv Rudolfov podzemni rov. zgrajen ob koncu 16. stoletja. Po njem teče voda iz Vltave v takozvane Kraljevske Ogore. Veliko gradbeno delo je bil predor pod Temzo v Londonu. Tu so prišli prvi do veljave stroji, ki jih je izumil 1823 M. J. Brunel. Na njegovo ime naletimo rudi v preteklem stoletju pri gradnji velikega pamika Great Eastern. Zdaj se rabijo pri gradnji predorov najmodernejši vrtalni stroji in naprave, ki skrbe, da imajo delavci pod zemljo vedno dovolj svežega zraka, da jim ni prevroče itd. Za gradnjo simplonskega predora se je zanimal v začetku našega stoletja ves svetovni tisk. NEPRIJETNOST — Zakaj s4 pa danes tako slabe volje, prijatelj ? — Kako bi ne bil Pomisli, snoči sem plačeval v gostilni s tisočakom in v trenutku, ko mi ga je hotela natakarica izmenjati, sem se prebudil. ?3cac 173 llu ni llBftl Ta beseda se je zdela odločilna. Tisti, ki so jo slišali, niso mogli vedeti, ker je bil nesrečnež razburjen, da ne bo videl Gilberta pred sestankom s »kras-nim rdečelascem«, in da je vesel, ker misli, da se bo v kratkem vse zadovoljivo uredilo, da bo kupčija sklenjena in zmaga dobljena, — Mož, ki ga je pričakoval, ste bili vi? — je vprašal policijski komisar princa de Villingena, — Da, to sem bil jaz. — Ali vam je določil uro? — Priporočil mi je zelo nujno, naj ne pridem od ene do treh. — Torej je vse jasno. Ta čas si je bil izgovoril za svoje Črne naklepe. Vse je govorilo za samomor. Upanje, ki se je bilo za hip oglasilo v Gilbertu, da gre za umor, se je umaknilo v temo nerazumljivega. Escaldas je bil nedvomno prišel do konca svojih izmišljenih laži in videč, da je izgubljen, se je odloČil za samomor. Z njim je bila končana duhovita in romantična pravljica o lažnem princu de Valcoru, ki naj bi bil stopil na mesto pravega. Zgodba, ki je tako razburila javnost, se je torej porodila v Escalda-sovi domišljiji, v teh možganih, razgretih nekoč pod tropičnim solncem, zdaj pa mrtvih, uničenih liki nepotrebni mehanizem po pritisku kivi, ki jo je bila pognala v glavo kruta vrv. Morda ji je oče te nečuvene bajke verjel sam in se ujel v past svojega pohlepa in mržnje. Ni mogoče igrati tako strastno vloge, v kateri človek ne nastopa pošteno. Morda je odkritje njegove sleparije tako zbegalo Bolivijca, da si je končal življenje. Naj bo že kakorkoli, eno je gotovo, da je zdaj vsega konec Marc de Plesguen ne postane markiz de Valcor, njegova hči Francoise nikoli ne bo gospodarila v zgodovinskem gradu in na vele-posestvu, ona nikoli ne postane bogata dedinja in nikoli Gilbert, princ de Villingen, ne vzame brez tega bogastva za ženo mladenke, ki jo ni ljubil. Prividi teh dveh zadnjih let so ležali zdaj tu režeč se smrti z nesrečnikom, ki jih je bil priklical v življenje. In tisto malo zaupanja, kar ga je še bilo ostalo v mladem gizdalinu, se je povsem razblinilo ob tej mučni prigodi. Ko je stopil iz strašne hiše, ko se je otrese! vseh iluzij, je ostal Gilbert sam, zapuščen, uničen, ponižan v svojih lastnih očeh, kajti prvič v življenju je razmišljal o svojem lastnem početju. Obšla ga je potrtost, ki je še ni poznal. V svoji tesnobi je začutil kako se mu jasni misel, kako se jasne vse človeške misli — močnih in slabih, brezskrbnih in plašljivcev — čim se dvigne piš očitkov in čim začne vest gristi srce. Zahre- penel je po sladkem, prizanesljivem zavetišču globoke nežnosti. Bertrandina podoba je stopila pre-denj. Videl jo je tako vdano, tako ljubečo, tako brezskrbno, tako iskreno ponižno. In z njo se mu je prikazal dražestni mali Claude, sad njune ljubezni. Obšlo ga je neznano ganotje. Princ de Gairlance se je ozrl po ulicah, koder je stopal brez cilja. Opazil je, da se je napotil proti okraju, kjer je stanovala siromašna delavka. Gotovo je doma pri delu. Presenetim jo, — je pomislil princ. In zato, videč pri svoji ljubici to, da jo je mogel smatrati za svojo nevesto, je začutil več presenečenja in odpora nego zbeganosti. Prišel je bil prav v tem trenutku — in po tako žalostni poti — obrnit to stran svojega življenja. Ali ga je mogla ločitev od Francoise streti ali pa samo presuniti po katastrofi, ki je pretresla vse njegovo bitje? Pustil jo je oditi brez najmanjšega sočutja, v sebičnosti svoje razjedajoče strasti, brez večjega sočutja, nego ga je gojila do nje Bertranda sama, v sebičnosti svoje ljubezni. In Francoise je odhajala sama za vedno — srce ranjeno, ko ju je videla skupaj. Zaman je bil njen ponos, zaman njena zavest, da je storila svojo dolžnost Edino, kar jo je tolažilo v obupu, je bil otročiček, ki ga je držala v naročju in ki je njegov mehki, topli poljub še vedno čutila na svojih ustih. Ta otročiček ji je stal pred očrni in jo navdajal z nepopisnim čarom, prikazoval se ji je kot zadnji razlog njene žrtve. V skrivnostnem gozda. Na bregu reke v gozdnem pasu gornjega Amazona stoji indijanska vas. Ena izmed onih tisočerih rek, ena izmed tistih tisočerih vasi, ki jih objema ta kraj na mogočne vegetacije: lesene kolibe, z mahom in travo priraščeno korito reke. Krajina povsod istega značaja na milijonih in milijonih kvadratnih kilometrov. Toda kakšna krajina! Deviški pragozd Selva, kjer se prepletajo najbujnejše goščave in šopi zelenja, ki so kdaj pričarali iz zemlje žarki tropič-nega solnca, združeni z vlago ogromnega rečnega omrežja- Drevje visoko kakor zvoniki katedral. Ovijalke, ki jih oklepajo in vežejo kakor loki med stebri, najrazličnejše smelosti krivulj in razpetin, vsa mikavnost valovečih listov, kaskade bujnega cvetja, ptice, pestrejše od samih cvetov in pod vsem tem v tleh taka bujnost nizkih rastlin, toliko zarodkov, kipečih v nestrpnem zamahu k življenju, tako da se nobeno bitje ne more tod priboriti poti, razen najmanjših četveronožcev in plazilcev, plazečih se po nedostopnem labirintu goščave. Živalstvo Sel ve pripada zraku liki dragulji, krasne ptice, ljubke opice, urni glodavci, vse kar se more gugati in spreletavati po visokih vejah, kjer edino je možno bivanje, vse to diha, prekipeva, poje in vriska radosti življenja. Spodaj je pa vse zadušeno in tiho. Človek more prodirati skozi to mogočno kraljestvo prirode samo po rekah ali ozkih kanalih, po katerih se pomikajo indijanski čolni počasi v naročje nedostopnih goščav. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno fljtanp Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Christof JI Vsi v LJubljani Stev. i g4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 26. avgusta 1640. Stran 3 Naše Pohorje in Kozjak Na Pohorje naj se usmeri tujski promet, na Kozjak pa planinstvo Maribor. 7. avgusta Sred: hudega boja proti Pohorju in za Kozjak je »Slovenski Narod« zavzel stališče, ki se je izkazalo kot v današnjih razmerah edino pravilno, namreč, da čim se je v gotovem delu javnosti pojavila posebna simpatija za Pohorje, se je s tem v zvezi pojavila tudi potreba čim največjega omogočenja te simpatije. Popolnoma zgrešeno bi bilo, ji nasprotovati. Bodimo zlasti mi Mariborčani veseli, da je Pohorje postalo predmet tako živahnega tujskega prometa. Za sentimentalnost o starih časih, ko so šteli planince na Pohorju na prstih dveh ali celo le ene roke. sedanja doba nima več smisla. Pohorje je že tako ustvarjeno. ." ? --.*.«, * ;-, - v*" • • '.. r. .<-<•-I". V globoki žalosti obveščamo svoje sorodnike in znance, da nas je naša preljuba in dobra sestra, tetka in svakinja, gospa Marija češnik, roj. Juvančič trgovka In posestnica v LJubljani v nedeljo popoldne po kratki in hudi bolezni zapustila in se preselila na boljši svet. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 27. avg. ob 15. uri popoldne iz hiSe žalosti, Bleivveisova c. 21. Sv. masa zadušnica bo v sredo 28. avgusta ob 8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja,. LJUBLJANA — VIDEM ob SAVI, 25. avgusta 1940. MILKA. KAJETAN, NEDKA, ANTON JTJVANCIC, ZORA GREGORČIČ, roj. JTJVANCIC, Inž. ALOJZ GREGORČIČ onem v Slovensko ulico, kjer je možnost za kolesarjenje še manjša kakor ona v in iz ulice 10. oktobra. Isto velja tudi za križišče Slovenske in Gledališke ulice, kjer se je že zdavno pokazala potreba po stalnem stražniku, ker je tu zelo ogrožana javna varnost tudi zaradi voženj z drugimi vozili. — že par j i tudi v mestnih avtobusih. Očko Marija, želez, žena, se je iz Jerov-škove ulice peljala v mestnem avtobusu na Glavni trg. Ko tu izstopi, zapazi še le, da ji manjka ročna torbica, v kateri je bil bankovec za 1000 din in za 80 din drobiža. Med drugim se je v torbici nahajal tudi zlat poročni prstan (če bi bil na roki, kamor spada, bi se mu ne bilo nič zgodilo), tako da znaša celo škoda 1460 din. V vozu je bilo toliko ljudi, da ne more nikogar osumiti. — Tudi madraci na podstrešju niso varni. Leskovec Mira. vdova fin. tajnika je policiji prijavila, da je bil njeni materi, vdovi Amaliji Kosi iz zaklenjenega podstrešja stanovanja na Aleksandrovi cesti 55 ukradena enodelna žimnata posteljna madraca z rdeče pisano prevleko v vrednosti din 400. Tat je moral biti v hiši dobro znan. ker so bila vrata podstrešja zaklenjena in je pri odhodu vzel še žabico s seboj. —- Gasilska četa brez ključa. Poročali smo že o požaru, ki je te dni v Sv. Marjeti pri Racah vpepelri več poslopij dveh posestnikov, v zasledovanju vzroka tega požara se tudi naknadno zatrjuje, da bi se bil og-enj omejil le na hišo. pod katero je izbruhnil, če bi bila pravočasno prišla na pomoč požarna hramba iz bližnjega, 8t. Janža. Teh gasilcev pa sploh ni bilo na !'cu mesta, češ. da jim je manjkal ključ do gasilnega orodja. Ker gre tu za zadevo javne varnosti, je pač na mestu, da pristojna oblast to zadevo preišče in ugotovi in morebitno krivce primerno kaznuje kot svarilen zgled za vse požarne č^te na deželi. Ključ do jrasilne.sra orodia mora biti vedno na razpolago v bližini shrambe. — »Rajnka« ttiica se maščuje. Alojz Kump, ž"Iar v Moravcih je februarja letos dal želarki Mariji Fleisinger iz št. Jurja v ščavnici v rejo svojo telico s pogojem, da si lahko c :>drži eno tele za rejo. Med tem pa kakor znano, je vrednost naše živine zelo narasla. Zato sla Fleisingerjeva in njen sin Jakob razmišljala, kako bi poceni prišla v posest te telice, pri prevzemu v rejo vredno le še 600 din. Pa sta jo po-tuhtala. Te dni se oba zglasita pri Kumpu ter mu globoko žalostna pripovedujeta zgodbo, kako da si je telica zlomila vrat tako nesrečno, da sta jo morala zaklati, meso pa razprodati po 3 din kg, za kar sta dobila kon j 600 din. Ker s pogojenim prvim teletom še ni bilo nič. mu ponudita din 500 za to telico. Kump je izprva v ta roman verjel in ker je potreboval denar, je ponuđeno odškodnino sprejel. Ker pa ima laž — posebno če je tako debela kot je bila ta — le kratke noge, ie tudi glede te »rajnke« telice kmalu prišlo na dan, da še živi in sicer zaklienjena v stari hiši v sosednjih Cogotincih. kjer so žival tako »zavarovali<'. da so celo okna zalili. Ker je na prodaj namenjena telica ocenjena na din 1600. ta »rajnka« telica ■— radi prevare — še ne bo dala mira. — Orožništvo proti trpinčenja živali. Zdaj je tudi v Mariboru že nekoliko bolje, to se pravi strožje postalo v slučajih javnega trpinčenja živali. Svojčas se je dogajalo, da so prijavitelja takega slučaja enostavno nagnali kot nadležnika brez potrebe. Zdaj se tudi v Mariboru vprežena IEnoletni trgovski tečaj v Novem mestu I s pravico javnosti vpisuje dnevno. Šolnina din ISO. — Začetek pouka O. septembra.. I žival na cesti ne sme več trpinčiti. Zato je priznanja vredno, da se naše orožnišvto na deželi slej ko prej zaveda svoje dolžnosti ozir. predpisov zakona o varstvu živali. Na deželi so lastniki Živali se bolj kot oni v mestu prepričani, da ker je žival njih last, smejo z njo počenjati, kar se njim zljubi. Torej če vol ali konj ne zrno— reta pretežkega bremena na vozu in v blatu čez kolesa, se sme žival tudi — ubiti. Da je to stališče napačno to je te dni doživel Štefan Pirš, posestnik v Coču pri Kostrivnici! Ob cesti M ako le—Sp. Poljča-ne je v blatnem jarku tako naložil voz s smrekami, da ga voli nikakor niso mogli izpeljati. Vinjen se je spravil nad vole s takim trpinčenjem, da so razjarjeni gledalci poklicali orožnike, ki so napravili konec trpinčenju. — Avtobusni promet na otok se počenšl s ponedeljkom 26. S. 1940 dalje vrši samo ob lepem vremenu in po potrebi tako, da ob deževnem vremenu odpadejo dosedanje redne vožnje ob 9., 13. In 18. — Cetniki mariborskega okrožja udeležite se polnoštevilno svečanostr.ega odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. ki bo v Ljubljani dne 6. septembra 1.1. Ne pozabite pri odhodu vlaka iz Maribora priskrbeti si železniški obrazec K 14. Vožnja četrtinska. — Vojni dobrovoljci se pozivajo k polno-številni udeležbi na svečanosti odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Svečanost se vrši dne 6. septembra 1.1. v Ljubljani. Dobrovoljci se zberemo pod društvenim praporom. Osebne legitimacije za Četrtinsko vožnjo mora vsak udeleženec takoj naročiti pri svoji oblini za ceno din 2.—. Na železniški postaji pri odhodu mora kupiti železniški obrazec K 14. Natančna navodila bodo še objavljena v časopisju. Sreska organizacija vojnih dobrovoljce v Maribor. — Razglas. Vsi upokojenci (miloščinarji. rentniki in delavci) državnih železnic, katerim so bile izstavljene rumene legitimacije v lotu 1930 in 1931 ter poteče njih rok veljavnosti koncem tega leta, se pozivalo, da oddajo v svrho obnovitve istih, tekom meseca septembra in oktobra t. 1. nove slike v velikosti 6-krat 9 od 8. do 12. v prometni šoli postaje Maribor odnosno v postaii Maribor Studenci. Obnovitve legitimacij se bodo izvršile samo v zgoraj navedenom roku. Zamudnikom se bodo obnovile legitimacije Šele v letu 1941. Po-str^evodstvo Maribor. Iz Slovenskih goric — Draginja narašča. Vodno pogostejše tožbe se čujejo med obmejnim prebivalstvom o neznosnih razmerah, ki jih prinaša draginja. Najbolj so v tem pogledu prizadeti bajtarsik, viničarski in služiteljski sloji. Cena pšenične moke je zadnji čas narasla do 7 din za kg. V mnogih primerih je ni mogoče več dobiti ker je trgovci niti I nočejo imeti na zaJogi zaradi pretiranih i Občuten porast cen je nastal zadnji čas tu-j di pri bombažnem blagu, platnu in razno-| vrstnem špecerijskem blagu. Apeliramo na merodajne činitelje, da ukrenejo vse potrebno in malega človeka rešijo neznosnih razmer. — Velike poplave so bile te dni zaradi neprestanega đež«-v.'> oo slevp «fl tOKS•DRVA DOdl L POGAČNIK BOHORIČEVA 6 — TEL. Postrežba oreibibnat POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od Vz7. do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. septembra, šolnin-: lajnižja. Največja strojepi&nlca a 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra. Cnristofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1931 Stran <§ »SLOVENSKI NAROD«, yo4 ll žrtev letalske nesreče na Velebitu Ze tretji strašen udarec — čudno naključje v Nase civilno letalstvo je sledkih med nesrečami Kakor po skrivnostnem zakonu serije se je pripe tila tretja velik, letalska nesreča \ civilnem letalstvu pri nas. Vselej jt zahtevala smrt vseh potnikov in trikrat je bila me gla glavni vzrok katastrofe. Po u-sodnem, nerazumljivem naključju so se te letalske nesreče vrstile i--—————— vsako četrto leto: Letalo, leta 1932, 1936, in letos. Pri njih so našli smrt trije naši najboljši, civilni piloti, vsi trije Rusi, »milijonarji«, ki so preleteli že milijone kilometrov: Jarosenko, Nikitin in Striževski. Kako je vsej naši javnosti pri srcu razvoj civilnega letalstva, se je prav dobro pokazalo te dni, ko so ljudje preživljali ure negotovosti med upom in strahom v pričakovanju vesti o pogrešanem letalu, ki je odletelo v četrtek iz Zajreba proti Splitu. Ljudje so se silno razveselili vesti v petek, da je letalo srečno pristalo in da so vsi potniki rešeni, a tem večje je bilo razočaranje, ko se je v soboto izkazalo, da je bila vest o srečnem pristanku letala neresnična. Striže vski „Letimo izpod oblakov44 Včeraj je ljudi silno pretresla vest, da so našli pod vrhom Velebita razbito letalo in da o vsi potniki mrtvi. Nobena priča strašne nesreče ni ostala živa, tako da si tudi ob tej priliki, kakor pri prejšnjih nesrečah ne moremo natančno razložiti, kako je prišlo do katastrofe. Zadnja zanesljiva vest o poletu je bil radlogram, ki so ga sprejeli v Sinju tako: >Letimo izpod oblakov, da bi našli pristanišče. Letimo O. K.« Direktor >Ae ropu tac ing. Sondermaver je izjavil, da bi radiogram moral po vsej priliki glasiti tako: >Letimo izpod oblakov. Da bi našli pristanišče, letimo okrog.« Torej letimo okrog, in ne >0. K.< (vse v redu). Pilot se je izogibal oblakov in ker je bil polet zelo tvegan in otežkočen zaradi močnega viharja, oblačnosti in megle, je bilo treba misliti na zasilni pristanek. Zato se je letalo tudi spustilo precej nizko in tako si lahko razlagamo, zakaj je zadelo ob stene Velebita le kakšnih 20 m pod vrhom. Vrh Velebita je bil nedvomno v megli ali v oblakih. Iskanje pogrešanega letala Dalmatinsko Zagorje in zlasti pogorje Velebita, je redko naseljeno, zato tudi niso mogli tako kmaJu najti ponesrečenega letala Glede na vest, da je Aeroklub razpisal 10.000 din nagrade za tistega, kdor najde letalo, je bilo razen orožnikom, ki so noć ih dan neumorno iskali sledove za letalom, na terenu tudi več kmetov. Letalo je našel kmet Mile Vitas in to sporočil na sreskem načel tsvu v Gospi au, kjer so sestavili zapisnik. Pogrešano letalo so iskali tudi s pomočjo letal. Sam direktor >Aeroputa« ing. Son- dennayer je v petek dolge ure krožil nad dalmaLuškim Zagorjem s svojim letalom, toia razgled je bil zelo slab zaradi oblakov in megle. Kmet Vitas bi ne šel iskat letala, ko bi se ne spomnil, da je videl v četrtek, da je nad Počiteljem krožilo precej nizko neko letalo, kakor da je zašlo in se ne zna orientirati ter da je potem odletele j ki se je razbilo pod Velebitom proti morju, kakor da hoče preleteti Velebit. Kmetje so še celo slišali eksplozijo na Velebitu, kakor pripovedujejo in so takoj m;slili, da se je morala pripetiti nesreča. Ni toliko važno, kdo je letalo prvi našel; po drugih vesteh je namreč našel razbito letalo na Mali Visočid, na enem izmed vrhov Velebita, nekaj ur od vasi Počitelj izpod Velebita, kmet Kosta Vuksan, ki je v Cokaz prinesel od kraja nesreče srebrno dezo z graviranima začetnima črkama A. H •Aibert Hartman, trgovec iz Zagreba ki je tudi potoval s ponesrečenim letalom). Važnejše je, da so letalo po tako dolgem iskanju vendar našli ter da vsaj ni negotovosti, kaj se je zgodilo. Prav tako v četrtek je letelo rumunsko potniško letalo >Douglas« na progi Benetke—Beograd—Bukarešta z 20 potniki nad dalmatinskim Zagorjem. Znani pilot Oltea-nu je pripovedoval, da se je s težavo rešil iz območja silnega viharja. Prav to letalo se je naslednji dan ponesrečilo nad Karpati, ko je bilo namenjeno s številnimi odličnimi potniki v Leipzig. Dve komisiji Včeraj sta se odpravili iz Gospića na Malo Visočico dve komisiji, civilna in vojaška, da ugotovita, kako se je pripetila nesreča. Ugotovljeno je, da je letalo kosilo, preden je treščilo v skalni greben ter se prelomilo na dvoje ter užgalo, bukov gozd. Podobno kakor pri letalski nesreči 1. 1936. v gozdu nad Hrušico, kjer je padajoče letalo lomilo vrhove dreves, se je nudila slika razdejanja gledalcem na Mali Visočici. Ostanki letala in trupla ponesrečencev so bili razmetani v krogu več sto metrov. Trupla so bila silno ožgana, da je bilo ugotavljanje identitete zelo težko. Enajst žrtev strašne nesreče bodo prepeljali v Zagreb, Beograd> Niš in Ljubljano. Po sporočilu švicarskega konzulata bodo švicarskega književnika dr. Waldhause-na in njegovo ženo pokopali v Zagrebu. Truplo Striževskega bodo prepeljali v Beograd, Vida Otoničaijeva, Ljubliančanka pa bo pokopana pri Sv. Križu. Vita Otoničar-jeva je bila šele 22 let stara, absolventka trgovske šole. To je bila njena prva vožnja z letalom, ki se je je zelo veselila. Lani se je v Dalmaciji seznanila z gospo Reichni-tzer, ki jo je povabila na kratke počitnice. Nikitin Striževski in Petrovič S smrtjo VladUmirja Striževskega je naše letalstvo izredno mnogo izgubilo. Bil je zelo cenjen pilot, ne le pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Prištevali so ga med najboljše pilote. — Rodil se je 1. 1894. v Rusiji. Bil je torej še sorazmerno mlad. Letalstvu se je posvetil že 1. 1916. Do L 1928 je bil učitelj v vojni pilotski šoli v Mostar-ju in izučil je celo vrsto naših najboljših pilotov. Nekaj časa je bil tudi preizkusni pilot v tovarni letal >Ikarus«, torej v eni najtežjih pilotskih služb, za kar so sposobni le najboljši piloti. Na letalski tekmi Male antante in Poljske 1. 1927. si je pridobil prvo nagrado z letalom domače konstrukcije >Ikarus r. Ponesrečeni Dušan Petrovič je bil naš najstarejši radiotelegrafist, čeprav je bil še mlad; rodil se je 1. 1902. v Kruševcu. Abeolviral je podoficirsko šolo in višjo in nižjo radiotelegrafsko šolo. Do leta 1928. je bil v službi pri vojni hidroaviaciji kot narednik radiotelegrafist, nakar je stopil v službo kot radiotelegrafist k civilnemu letalstvu. Do lani je bil zaposlen pri družbi >Air France«, ko je nastopil pri >Aeropu-tu«. Preletel je že okrog 600.000 km. Bil je izredno sposoben radiotelegrafist. Jarosenko Pripovedovanje kmeta Vitosa Kmet Milan Vitas iz Pocitelja je šele v Gospiću zvedel, da iščejo pogrešano potniško letalo. Takoj se je spomnil, da je videl prejšnji dan nad Počiteljem krožiti letalo in da je pozneje z drugimi kmeti slišal močno eksplozijo, čim se je vrnil domov, je šel na Velebit, kjer je" res našel kakih 15 km od vasi Medak razbito letalo. Vitas pripoveduje, da je videl letalo kakih 500 m visoko nad domačo vasjo. Bilo je jasno, da je zašlo. Krenilo je proti morju da preleti Velebit, čez nekaj časa so pa zaslišali kmetje strašen pok nad Velebitom in takoj so mislili, da se je morala pripetiti nesreča. Letalo je najbrž hotelo preleteti Počiteljski vrh in se je vanj zaletelo. En del letala je namreč ležal na drugi strani vrha, drugi del pa kakih 20 m s te strani proti vasi Medak. Tam, kjer se je razlil bencin, je vse zgorelo, ogenj pa ni zajel nobenega trupla, ker so bila razmetana daleč naokrog. Udarec letala ob skalo je moral biti strašen. Letalo se je razbilo na kose. Iz pilotove potne knjige je razvidno, da je krenilo letalo iz Zagreba 22. avgusta ob 6.30 z 9 potniki in 2 članoma posadke. novinar na kraju nesreče Neki zagrebški novinar se je mudil na kraju strašne nesreče in opisuje svoje vtise takole: Prizor, ki sem ga zagledal pred seboj, je bil grozen. Daleč naokrog razmetani leže kosi letala in človeških trupel. Pilot je moral izgubiti orientacijo in krenil od Meda-ka proti Brušanam. Tam je obrnil letalo proti Velebitu. Pri vrhu Mala Visočica se je letalo najbrž obrnilo od zapada proti vzhodu. Ker je bil vrh Velebita v megli, je zadelo letalo ob drevje, tako da se je odtrgal motor in kos krila. Z motorjem je treščil na tla tudi pilot Striževski. Ostali del letala je padel v bližnjo dolino. V tem delu je bil radiotelegrafist Petrović in trije potniki. Tretji del letala je vrglo na vrh male Visočice, kjer je treščil ob skale. Tu so obležali mrtvi dva moška m dve ženski. Enega moškega in eno žensko je vrglo še 50 m naprej. Od kraja kjer se je začelo letalo lomiti, pa do tja, kjer je obležal zadnji kos, je okrog 300 m. Kosi trupel in letala so bih razmetani v kvadratu 300 m naokrog. Trupel sploh ni bilo mogoče spoznati, razen po obleki, legitimacijah in drugih predmetih. Žrtve preneso na konjih v dolino Včeraj je prišla na kraj nesreče vojaška komisija iz Zagreba in nekaj sorodnikov ponesrečenih potnikov. V soboto zvečer je prispel tudi francoski konzul iz Splita. Mitraljeska četa iz Gospića bo na konjih prenesla trupla žrtev do vznožja Velebita. Dohod do kraja nesreče je zelo težak, ker se je treba prebijati skozi goščavo, ker niti steze ni. Od vznožja Velebita do kraja nesreče rabi dober planinec 3 in pol ure. Nesreča je tem težja, ker se da po legi razbitega letala zanesljivo sklepati, da bi šlo vse gladko, če bi bilo letelo letalo samo 10 m višje. Gorljivi deli telala so zgoreli, razen nekaterih sedežev. Prtljaga potnikov je ostala večinoma nedotaknjena. Po skalah so ležale razmetane kopalne obleke, doze za puder, ščetke itd., vse seveda raztrgano in uničeno. To ni moglo zgoreti, ker je odletela prtljaga potnikov iz letala še preden je nastal požar. Krila razbitega letala na vrhu Male Visočice se dobro vidijo s ceste Zagreb—Split, kadar posije solnee. V Gospić je prispelo več mrliških voz, s katerimi bodo danes prepeljali trupla. Ker je teren zelo težak, je malo ver- jetno, da bi spravili trupla in važnejše dele razbitega letala v Gospić pred današnjim večerom. Žrtve Poleg šef pilota Striževskega in radio-telegrafista Dušana Petroviča so našli smrt v skalovju Velebita zagrebški odvetnik dr. Miroslav Vranić s soprogo Nado, švicarski književnik dr. VValdhausen z ženo. tajnik francoskega poslaništva v Beogradu Mau-rice Pevregne, zagrebški lastnik veletrgovine z usnjem Albert Hartman, lekarnar Dragutin VVeinberger iz Zagreba, ga. inž, Mira Rechnitzer iz Zagreba, 22-letna absolventka Trgovske akademije Vita Otoni-čarjeva iz Ljubljane in kakor poroča >Vre-mec še ena oseba in sicer otrok, za katerega pa še ni dognano, čigav je bil. O predorih Tudi v razvoju železniških predorov vidimo, kako sodobna tehnika omogoča in izpolnuje njihovo gradnjo. Najstarejši med alpskimi predori pod goro Mont Ceniš je. dolg nad 12 km. Gradili so ga od 1857 do 1871. Simplonski predor, najdaljši v Evropi, dolg skoraj 20 krrv, so gradili od 1898 do 1905. Zgradili so ga prej nocro predor pod Mont Cenisom, čeprav je znatno daljši. Na predore naletimo že v najstarejših časih. To pa niso bili predori, ki bi služili osebnemu in tovornemu prometu, temveč se je pretakala po njih samo voda. Plinius starejši piše o predoru, ki ga je dal zgraditi cesar Claudius Tiberius Britanicus. To delo je bilo baje tako sijajno, da ga ni bilo mogoče opisati v nobenem jeziku. Po drugih virih je kopalo ta predor skozi 11 let 30.000 ljudi. V Pragi imajo zanimiv Rudolfov podzemni rov, zgrajen ob koncu 16. stoletja. Po njem teče voda iz Vltave v takozvane Kraljevske Ogore. Veliko gradbeno delo je bil predor pod Temzo v Londonu. Tu so prišli prvi do veljave stroji, ki jih je izumil 1823 M. J. Brunel. Na njegovo ime naletimo tudi v pretoklem stoletju pri gradnji velikega parnika Great Eastern. Zdaj se rabijo pri gradnji predorov najmodernejši vrtalni stroji in naprave, ki skrbe, da imajo delavci pod zemljo vodno dovolj svežega zraka, da jim ni prevroče itd. Za gradnjo simplonskega predora se je zanimal v začetku našega stoletja ves svetovni tisk. NTCPR TTTCTNOST — Zakaj s4 pa danes tako slabe volje, prijatelj ? — Kako bi ne bit Pomisli, snoči sem plačeval v p-ostilni s tisočakom in v trenutku, ko mi ga je hotela natakarica izmenjati, sem se prebudit * »>. ,v** Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod Naznanjamo, da nas je nenadoma zapustila naša Vita Otoničar absolventka trgovske akademije T>an in uro pogreba objavimo kasneje. Prosimo tihega sožalja. LJubljana, Gospič, dne Z4* VIII. 194 O, Žalujoči ostali OaoJel Krinka llu 173 ni Ta beseda se je zdela odločilna. Tisti, ki so jo slišali, niso mogli vedeti, ker je bil nesrečnež razburjen, da ne bo videl Gilberta pred sestankom s »krasnim rdečelascem«, in da je vesel, ker misli, da se bo v kratkem vse zadovoljivo uredilo, da bo kupčija sklenjena in zmaga dobljena. — Mož, ki ga je pričakoval, ste bili vi? — je vprašal policijski komisar princa de Villingena. — Da, to sem bil jaz. — Ali vam je določil uro? — Priporočil mi je zelo nujno, naj ne pridem od ene do treh. — Torej je vse jasno. Ta čas si je bil izgovoril za svoje črne naklepe. Vse je govorilo za samomor. Upanje, ki se je bilo za hip oglasilo v Gilbertu, da gre za umor, se je umaknilo v temo nerazumljivega. Escaldas je bil nedvomno prišel do konca svojih izmišljenih laži in videč, da je izgubljen, se je odločil za samomor. Z njim je bila končana duhovita in romantična pravljica o lažnem princu de Valcoru, ki naj bi bil stopil na mesto pravega. Zgodba, ki je tako razburila javnost, se je torej porodila v Escalda-sovi domišljiji, v teh možganih, razgretih nekoč pod tropičnim solncem, zdaj pa mrtvih, uničenih liki nepotrebni mehanizem po pritisku krvi, ki jo je bila pognala v glavo kruta vrv. Morda ji je oče te nečuvene bajke verjel sam in se ujel v past svojega pohlepa in mržnje. Ni mogoče igrati tako strastno vloge, v kateri človek ne nastopa pošteno. Morda je odkritje njegove sleparije tako zbegalo Bolivijca, da si je končal življenje. Naj bo že kakorkoli, eno je gotovo, da je zdaj vsega konec Marc de Plesguen ne postane markiz de Valcor, njegova hči Francoise nikoli ne bo gospodarila v zgodovinskem gradu in na vele-posestvu, ona nikoli ne postane bogata dedinja in nikoli Gilbert, princ de Villingen, ne vzame brez tega bogastva za ženo mladenke, ki jo ni ljubil. Prividi teh dveh zadnjih let so ležali zdaj tu režeč se smrti z nesrečnikom, ki jih je bil priklical v življenje. In tisto malo zaupanja, kar ga je še bilo ostalo v mladem gizdalinu, se je povsem razblinilo ob tej mučni prigodi. Ko je stopil iz strašne hiše, ko se je o tresel vseh iluzij, je ostal Gilbert sam, zapuščen, uničen, ponižan v svojih lastnih očeh, kajti prvič v življenju je razmišljal o svojem lastnem početju. Obšla ga je potrtost, ki je še ni poznal. V svoji tesnobi je začutil kako se mu jasni misel, kako se jasne vse človeške misli — močnih in slabih, brezskrbnih in plašljivcev — čim se dvigne piš očitkov in čim začne vest gristi srce. Zahre- penel je po sladkem, prizanesljivem zavetišču globoke nežnosti. Bertrandina podoba je stopila preden j. Videl jo je tako vdano, tako ljubečo, tako brezskrbno, tako iskreno ponižno. In z njo se mu je prikazal dražestni mali Claude, sad njune ljubezni. Obšlo ga je neznano ganotje. Princ de Gairlance se je ozrl po ulicah, koder je stopal brez cilja. Opazil je, da se je napotil proti okraju, kjer je stanovala siromašna delavka. Gotovo je doma pri delu. Presenetim jo, — je pomislil princ. In zato, videč pri svoji ljubici to, da jo je mogel smatrati za svojo nevesto, je začutil več presenečenja in odpora nego zbeganosti. Prišel je bil prav v tem trenutku — in po tako žalostni poti — obrnit to stran svojega življenja. AH ga je mogla ločitev od Francoise streti ali pa samo presuniti po katastrofi, ki je pretresla vse njegovo bitje? Pustil jo je oditi brez najmanjšega sočutja, v sebičnosti svoje razjedajoče strasti, brez večjega sočutja, nego ga je gojila do nje Bertranda sama, v sebičnosti svoje ljubezni. In Francoise je odhajala sama za vedno — srce ranjeno, ko ju je videla skupaj. Zaman je bil njen ponos, zaman njena zavest, da je storila svojo dolžnost. Edino, kar jo je tolažilo v obupu, je bil otročiček, ki ga je držala v naročju in ki je njegov mehki, topli poljub še vedno čutila na svojih ustih. Ta otročiček ji je stal pred očmi in jo navdajal z nepopisnim čarom, prikazoval se ji je kot zadnji razlog njene žrtve. XI. V skrivnostnem gozda. Na bregu reke v gozdnem pasu gornjega Amazona stoji indijanska vas. Ena izmed onih tisočerih rek, ena izmed tistih tisočerih vasi, ki jih objema ta kraj na mogočne vegetacije: lesene kolibe, z mahom in travo priraščeno korito reke. Krajina povsod istega značaja na milijonih in milijonih kvadratnih kilometrov. Toda kakšna krajina! Deviški pragozd Selva, kjer se prepletajo najbujnejše goščave in šopi zelenja, ki so kdaj pričarali iz zemlje žarki tropič-nega solnca, združeni z vlago ogromnega rečnega omrežja. Drevje visoko kakor zvoniki katedral. Ovijalke, ki jih oklepajo in vežejo kakor loki med stebri, najrazličnejše smelosti krivulj in razpetin, vsa mikavnost valovečin listov, kaskade bujnega cvetja, ptice, pestrejše od samih cvetov in pod vsem tem v tleh taka bujnost nizkih rastlin, toliko zarodkov, kipečih v nestrpnem zamahu k življenju, tako da se nobeno bitje ne more tod priboriti poti, razen najmanjših četveronožcev in plazilcev, plazečih se po nedostopnem labirintu goščave. Živalstvo Selve pripada zraku liki dragulji, krasne ptice, ljubke opice, urni glodavci, vse kar se more gugati in spreletavati po visokih vejah, kjer edino je možno bivanje, vse to diha, prekipeva, poje in vriska radosti življenja. Spodaj je pa vse zadušeno in tiho. Človek more prodirati skozi to mogočno kraljestvo prirode samo po rekah aH ozkih kanalih, po katerih se pomikajo indijanski čolni počasi v naročje nedostopnih goščav. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U. Za upravo in iraeratai del lista Oton Cnristof // Vsi v Ljubljani