Političen list za v« preJeauA vtljk: Z» oelo leto predplačan 15 fld., la pol leta S fld., la četrt leta 4 (Id., za en meisec 1 fld. 40 kr. 7 ■^■InlatnelJI prejeaian Teiji: Za eelo leto 12 fld., za pol leta « fld.. za četrt leta I fli., ta en meiec 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamezne številke veljajo 7 kr. Kaieinine prejema epravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Kaznanlla (inierati^ le iprejemajo In velji trirtopna petit-vnta: 8 kr., 5e le tiika enkrat; 12 kr če »e tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iiliaja vsak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 16. junija 1890. Letnik Meinški ,,scluilvereiii". I. že večkrat mo imeli priliko, opozarjati cenjene čitatelje na nevarnosti, ki nam prete od nemškega nSchulvereina' v narodnem in verskem oziru. Povodom desetletnice, katero je letošnje binkoštne praznike »schulverein" slavil na občnem zboru v Lincu, dokazali smo, da je »schulverein" tudi politično društvo, o čemur pričajo govori njegovih voditeljev. Meseca maja pa so monakovski »Historisch-politische Bliitter" priobčili daljšo razpravo o tem nemškem šolskem društvu. Stvar se nam zdi toliko pomenljiva, da posnamemo bistveno iz dotičnega članka, ki potrjuje naša prejšnja pojasnila. Da bi mogel nemški »schulverein" doseči svoj namen, namreč otrokom nemških starišev, ki žive ob meji ali v sredi druge narodnosti, podati nemški pouk in nemške vzgojo, posebno pa tam, kjer se na javne troške ne more ustanoviti nemška šola: moral bi biti nepolitično društvo. Vodstvo sicer vedno naglaša, da se to društvo ne peča s politiko, in s tega stališča vabi tudi nemške duhovnike k društvu. Pristopilo jih je le malo ob jezikovnih mejah, da so v društvenih šolah zabranjevali politični in verski liberalizem. V večini pa se nemška duhovščina in konservativci izogibljejo temu društvu, katero vodijo liberalci najčistejše krvi. Vsled tega so nemški listi že večkrat rotili te malomarne Nemce, zakaj ne podpirajo društva. L. 1886. je na občnem zbora v Solnogradu poslanec Heilsberg izražal nado, da se bodo vsi Nemci združili v nemškem »schul-vereinu" za čast in veljavo nemškega naroda. Isto sta naglašala dr. Weitlof in dr. Kraus. Najbolj se trudijo, da bi Tirolce pridobili za-se. Na južnem Tirolskem je več nemških občin v boju proti Italijanom. Meseca maja 1888. 1. je dr. Kraus poročal, da so izdali za te občine 63.000 gld., pre- jeli pa s Tirolskega le 11.000 gld. Leto pozneje pa so nemški liberalci one nemške občine prodali in izdali Italijanom. Da bi namreč mogli v deželnem zboru pobijati konservativce, združili so se minolo leto z Italijani ter jim obljubili ločitev Trentina od severne nemške Tirolske. Tako liberalni Nemci zataje nemško idejo \l političnih vzrokov. Pravi nemški katoliki v Avstriji niso nikoli z veseljem pozdravljali razvoja nemškega »schul-vereina". Društveni voditelji so sicer zahtevali od katolikov denar, toda napadali so naravnost v listih, na shodih in zborih namene nemških konservativcev z ozirom na šolo. Tudi katolicizem pri tej gospodi ni v čislih. Tako je prinesel koledar za 1. 1888 članek o osebnih imenih, v katerem pisatelj zasmehuje praznovanje godu ter priporoča vsem nemškim starišem, naj dajejo svojim otrokom le nemška, ne pa tudi latinska, grška ali celo slovanska imena. Narodnostna ideja je torej nemškemu »schulvereinu" nad krščansko vero. »Schulverein" pa je velik prijatelj židovstvu, katero je itak glavni steber liberalnega germanstva. Pri društvu je mnogo židovskih udov, ki pa tudi iščejo svoje koristi. Na češkem nemški »schulverein" podpira mnogo šol, v katerih so večinoma židovski otroci. Pa v 47 nemških šolskih okrajih na Češkem židje nimajo nobene zasebne šole, v 58 čeških okrajih pa so imeli lansko leto 96 židovskih zasebnih šol s 181 razredi za 3780 otrok. Nemške javne šole v Pragi je minolo leto obiskavalo 699 nemških, 1304 čeških in 1607 židovskih otrok. Koliko teh nemških šol podpira »schulverein", nam ni natančno znano. V društvu so se sprli prijatelji in nasprotniki židovstvu. Antisemitje so ustanovili »schulverein za Nemce" najprvo v Gradcu, potem na Dunaju. Toda to društvo se ni moglo razvijati. O Binkoštih minolega leta je imelo še-le 26.000 premoženja in v treh letih je izdalo le 13.471 gld. Dne 25. julija I 1889 je vlada to društvo razpustila zaradi prestopka pravil. Tudi nemški »schulverein" je bil v nevarnosti. Sedanji pravosodni minister grof Schonborn je kot cesarjev namestnik na Moravskem dn^ 24. dec. 1885 izdal odlok, v katerem izraža prepričanje, da »to nepolitično društvo razteza svojo delavnost bolj in bolj na politične stvari", in sproži vprašanje, ali ni »schulverein" politično društvo. Kot politično društvo ne bi smelo imeti podružnic. Vendar je bila ta ne-varnost brez nasledkov. Skupno pastirsko pismo o ljudski Šoli. Nadškofe in SkoQe avstr^ski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu Gospodu našem. Kakor Vam, preljubi v Gospodu, gotovo znano, izrekli smo škoQe avstrijski, — dne 28. februvarija in 12. marca t. 1. — kar smo bili dolžni pred Bogom in pred svetom, in sicer na mestu, kamor nas je napotila državna ustava, t. j. v šolski komisiji gospodske zbornice — nujno potrebo, da se premete sedaj obstoječe šolske postave. Terjali smo, da se javna ljudska šola za katoliške otroke tako vredi, kakor se edino slaga z nauki naše svete vere. Toda komaj smo ta korak storili, že so nas jeli hudo napadati in nas še napadajo z mnogih stranij. Naše ravnanje se krivo razlaga in otemnuje v svojih resničnih in pravih namenih. Dolžni smo torej Vam in samim sebi in vsem sodržavljanom sploh, v skupnem pastirskem listu odkrito in naravnost o tem se izreči, da vsaj pravično in pošteno mi«leči ne bodo krivo umeli naših namenov in prizadevanj. Mi terjamo katoliške ljudske šole; mi hočemo, da se katoliški otroci tudi na javni ljudski LISTEK. Tajni družabnik gospoda Zobrča. Pripovedčica iz pisarniškega zakotja. Češki spisal Ig. Herrmann; poslovenil J. Barle. Menim, da Vam je vsejedno, pri katerem uradu je služil gospod Eobrč že dvainštirideseto leto, — tega celo sam ne vem, ker sem povsem preslišal to važno okolnost. Vem samo, da je bil gospod Kobrč kanclist; a kanclista imamo na magistratu, pri davkariji, pri pomočnih uradih civilnega in kaznilnega sodišča, pri kolekovalnem uradu, da, morda celo pri cerkvenih ustanovah. Bože moj, koliko pač vsakovrstnih kanclistov! In evo mej njimi tudi gospoda Kobrča. Vendar v jednem uradu je zares sedel, ker je gospod, kateri mi je pripovedoval to pripovedčico, govoril o gospodu Kobrču: moj kolega, — a poleg tega je ponovil nekolikokrat, da služi gospod Kobrč že dvainštirideseto leto, — slične stvari se ne izmišljujejo tako lahko, zatorej živi gospod Kobrč, ali je pa v istini živel. Gospod Kobrč ni bil več mladenič, to je jasno že iz njegove dolge, neprestane službe, katero je nastopil, ko mu je bilo najmanje dvajset let. Bil je ie dobro osivel, za pravo porumenil, — a niti te boje ni bilo več mnogo na njegovi spoštovani glavi, ker je bil že na pol plešast. V pokoj ni šel, da ne izgubi aktivne doklade, a mu baš ni bilo toliko do pokoja, ker ne bi mogel vžiti nikjer toliko udob-nostij, kolikor jih je vžil v svojem uradu. Dobro je pazil, da se ne pretrga od napora, a načelo bilo mu je — zares kaj pametno: — »Cesar ne storiš danes, bodeš pa jutri!" — To zdravo načelo sla-galo se je povsem dobro z njegovo plačo osemsto forintov. Za te borne denarje ne bode nikdo spustil duše. Prvo opravilo gospoda Kobrča, ko je došel zjutraj ob osmi uri v svojo pisarno štev. 7, bilo je, da je odprl važno miznico svoje pisalne mize, pri kateri je sedel že celih dvajset poslednjih let, vzel »turško" vrečico, napolnjeno z namešanim duhanom, namreč s prostim in vojaškim, — katera dva tovariša se ljubeznjivo popolnujeta,. — in natlačil resno svojo pipo iz sadre. Potem je zapalil, desetkrat krepko povlekel, da se razgori duhan, in začel je »poslovati". Posel bil mu je popisovanje pol prostega kan-clijskega papirja, katerih je načaral za teden dnij lep kupček; čemu so pa bile te pdle, to je bila nerešena uganka. Nikdo ni prišel p6nje, gospod Kobrč jih tudi ni nikomur pošiljal; nikdo ni vprašal zdnje. Ko so se dobro preležale na mizici, pregledal jih je gospod Kobrč še jedenkrat, včasih je prečital na nekaterih nekoliko vrstic, uresil je s kakovim posebnim znamenjem, in vzdignivši se, korakal ž njimi k veliki omari poleg vrat sosedne pisarne, kjer jih je položil jako pozorno v globok predal. Kaj so delale tamkej te pole, o tem ni živa duša premišljevala. Polagoma sedal je na nje prah, kateri se je pa potem prikril zopet z novim kupčkom pol. Tako je naraščalo »duševno delo" gospoda Kobrča, bogatelo od dn^ do dne; a ko se je napolnil jeden predal, začel je stari kanclist napolnjevati drugega. Za obči blagor, za deželo, za državo, — ali komu je že služil gospod Kobrč, — bile so te popisane p3le neprecenljive cene, ker so bile tako pozorno naslagane. Kaj je v njih, zvedelo se bode morda za kakovih dvesto, — tristo let, ko se bodo zdnje zanimali \Vinterji in Žibrti bodočnosti. Tako-vim ljudem je največja naslada, prekapavati in brskati po sličnih starih cunjah. Čim so starejši, tem so važnejši. To je materijal za kulturno zgodovino! Izvestno ni gospod Kobrč niti sanjal, da piše kulturao zgodovino. Morda ni niti znal, kaj je to. Tako je tedaj pisal in pisaril gospod Kobrč in prenehal s svojim tajinstvenim delom le takrat, ko je segal v žep po modro ruto, ali pa, ko je znova tlačil sddrovko. Zadnje pripetilo se je dosti često dopoldne, še česteje pa popoldne, ko je napolnjeni želodček gospoda Kobrča potreboval večje pomoči pri prebavljenju. (Dalje sledi.) Soli vodijo, vigijijo lo Jfoučujd^ >o 4«čelih svoj« svete vere; zrfjitcN^amo^ ii ioSI torej dM šolska upravt in vs^ iolsko delovanje primerid versko podlago, ter (Ia jo preveva naše svef^ vere. Je li ta terjatev tako nezasitiifis, Ši bi se 2i> radi nje dalo opravičevati ono silovito naspTotovanj#, s katerim se vendar le pobija? Je li ta terjatev kiH novega f Atl filiffto že fet« in leta vedno Isto terjirfi ter vse si prizadejali, čla bi to terjatev doSegli ? li ali znabiti s tem razodevamo le svoje želje in zahteve? Ne, preljubi v Gospodu! Vi dobro veste, da nismo mi sami, ki to terjamo, Stopak da so to želje in zahteve, katere goji in mora gojiti vsako kato-tiškosrce. Pri teh zahtevah strinjamo se popolno z nauki in vodili vladarja naše sv. cerkve, našega sv. Očeta Leona XIII., kakor so jih izrazili ne le v svojih splošnih okrožnicah, ampak tudi v pismih, pisanih škofom posameznih dežel. Lc čujte, kako opominjajo stariše celega krščanskega sveta v svoji najnovejši okrožnici z duš 20. januvarija t. 1. „o najvažnejših dolžnostih krščanskih državljanov" »). Čujte ukaze, katere so dali že prej francoskim, ogerskim in bavarskim škofom. V oni okrožnici opominjajo sv. Oče: .Po naturi imajo stariši pravico, vzgajati svoje otroke, ob jednem pa tudi dolžnost, skrbeti za to, da se vzgoja in pouk otrok vjemata z onim namenom, zaradi katerega so prejeli otroke od božje dobrote. Zato si morajo stariši goreče prizadevati in se truditi, da odstranijo v tem oziru vso krivico in da si vseskozi priborijo pravico, svoje otroke, kakor je njihova dolžnost, krščansko vzgojevati in je zlasti zavarovati zoper one nevarne šole, kjer bi se jim utegnil podajati strup brezbožnosti. Kadar se gr^ za pošteno izrejo otrok, ne sme biti prevelik noben trud in nobeno prizadevanje." — Francoskim škofom so pisali sv. Oče 8. februvarija 1884 med drugim«): .Kar družino zadeva, je največje važnosti, da se iz krščanskega zakona rojeni otroci prav zgodaj poučujejo v verskih resnicah, in da se z verskim poukom spajajo one vednosti, v katerih se mladina izobražuje. Eno od druzega ločiti se pravi zares hoteti, da bi otroška srca ostala vnemama glede svojih dolžnostij do Boga. Tak učni način je kriv, in v nežnih otroških letih grozno poguben, ker dejanjsko privede do brezboštva in zapre pot veri. Dobri stariši morajo po vsaki ceni za to skrbeti, da se nauče njihovi otroci, kakor hitro se zavedajo pameti, verskih zapovedij, in da se v šolah ne nahaja nič tacega, kar bi žalilo čistost sv. vere ali nravi. Da se pri pouku otrok skrbno pazi na to, ukazuje božja in natorna zapoved, in stariši se iz nobenega vzroka no morejo odvezati od te zapovedi. Cerkev pa, ki je vsled oblasti, podeljene ji od božjega ustanovitelja, poklicala vse narode h krščanski modrosti, in ki mora enako skrbno paziti, v katerih naukih se poučuje njena mladina, je vsikdar odkrito obsojala tako imenovane mešane ali nevtralne (brezverske) šole in je očete vedno in vedno opominjala k čuječnosti v tako važni zadevi." — Na ogerske škofe se je obrnilo skrbno srce sv. Očeta 1. 1886. s tem le opominom'): Cas in javno življenje po tem teži, da se trudijo premnogi z vso silo, odtegniti šolsko mladino čuječnosti cerkve in čez vse koristnemu vplivu sv. vere. Dogaja se večkrat, da podpirajo in zahtevajo tako imenovane nevtralne (brezverske) mešane ali svetne šole, in sicer z namenom, da gojenci doraščajo v največji nevednosti najsvetejših rečij in brez skrbi za sv. vero. Ker je to zlo bolj razširjeno in večje, kot so nasprotna zdravila, zato vidimo priraščati zarod, ki sa ne meni za duhovne dobrote, ki je brez vere, prav pogosto brez Boga. To veliko zlo odvračajte, častitljivi bratje škofje, z vso gorečnostjo in z vsem trudom od vaše Ogerske ... Z ozirom na prevažno reč moramo želeti in hoteti, da sv. eerkvi pri pouku mladine nihče ne brani izpolnjevati nalogo, dano od Boga, in ne moremo si kaj, da bi vas prav vroče ne prosili, svoj trnd marljivo v to obračati. Med tem pa ne nehajte, očete zopet in zopet opominjati, naj ne puščajo svojih otrok v take šole, kjer se je bati, da zgub^ krščansko vero, in trudite se ob jednem, da bodete imeli šole, ki se morejo priporočati zaradi temeljitega pouka in lepega obnašanja svojih učiteljev, in katere bodete vodili vi 8 svojo veljavo in s pazljivo svojo duhovščino." — L. 1887. pa tožijo sv. Oče v pisma Škofom bavarskim*): .Cerkev ima sedaj pravičen vzrok zdihovati, ') SapientiM christiana«. •) KabiliMini* ffsllnnim *) Qnod moltam diuqu«, i dne 22. »vguita. *) Officio ganetlMlmo »dducti, z dne 22. decembra. ko Btofa gledati, kako s« )i tr|ijo iz rok otroci r naj«i žalili iiaturno pravicd starišev Sodite sedaj sami, ^eljubi t 0dipdiiil Ce je vzgoji taših otrok Vsit Vam iriji)olj lastna pravica ; I« kot katoliški stsliši sv(^lli otrok morete in B« smete ditl drugače vzgojevštl, kot iltoliško; če VI en del A^ojih pravic in dolžnostij pri odgoje-vanju svojih otrok izročite šoli, ter jo postavite za svojo namestnico; kaj morate Vi po vsem tem zahtevati od šole? Nič manj, kakor to, da se Vaši otroci v šoli vzgojujejo po katoliški veri, t. j. da se vpeljejo v katoliško-versko življenje in dejanje, da se navajajo katoliškega mišljenja in delovanja, z eno besedo, da je vzgoja katoliška. In to morate še toliko odločneje terjati, ker morate pošiljati svoje otroke v šole, katere ste dolžni po državnih postavah Vi vzdrževati. Temu nasproti se po pravici in vesti tudi ne more ugovarjati, da Vam je po postavi svobodno, ustanavljati si katoliške zasebne šole. Cemu bi morah prevzeti dvojno breme, katerega ne morete nositi ? Ni-li velikoveč pravično in prav, da tisti, ki žele neversko šolo, tudi sami nosijo njene troške? So torej tudi Vaše pravice, za katere se po-tezamo s svojo zahtevo. V Vašem imenu, v imenu cerkve, kateri otroci pripadajo po sv. krstu, v svojem lastnem imenu terjamo katoliške šole, ker so naši pastirski skrbi izročene neumrljive duše. Mi izpolnjujemo s tem svojo najsvetejšo dolžnost, katero nam je naložil božji Zveličar gledš Vas in Vaših otrok rekoč: .Pojdite in učite vse narode ... naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal." ') (Konec sledi.) •) Mat. 28, 19, 20. Politični pregled. v Ljubljani, 16. junija. Kotrani« dežele. Sfiod Mladočehov. Napovedani mladočeški shod se je vršil pretekli petek na otoku sv. Sofije v Pragi. Kakor piše .Bohemia", bila je dvorana natlačeno polna. Vseh Mladočehov je utegnilo biti tu do sedemsto. Predsednik zboru je bil profesor Tilšer. Govore so imeli: poslanec Biažek, odvetnik dr. Brzorad iz Nemškega Broda, poslanec dr. Engel in poslanec dr. Herold. Kakova je bila vsebina imenovanim govorom, pričajo imena navedenih govornikov sama. Govori so omenjali nesreče češko-nemške sprave, ugodnih vspehov pri volitvah, s katerimi so uničili versko šolo, ter zahtevali, naj že odstopi dr. Rieger s svojega mesta. Staročeška šola je že preživela svoje dni, v njej se je vgnezdil škod jivi mrčes, kakor v deblo starega drevesa, katero je treba posekati. Kdor tega ne umeje, je tepec, — tako nekako je govoril dr. Herold. Konečno se je prejela resolucija, v kateri tirjajo mladočeški vroče-krvci, da naj Staročehi odloži svoje mandate. — Trezno misleči staročeški zastopniki bodo pa gotovo storili vse prej, kakor to. Dobro vedo, kam bi pripeljala milo domovino nesrečna pota, katera nastopajo zaslepljeni Mladočehi, zatorej bodo ostali še trdneje pri svojih načelih ter se držali svojega prepričanja. Deielnozborske volitve. Moravski konservativni veleposestniki so izdali volilni oklic, v katerem naglašajo svoje katoliško, avstrijsko, konservativno in krščanskosocijalno stafišče. Ti konservativni volilci imajo v prvem razreda nad 10, v drugem nad 50 glasov. Ponudili so srednji in liberalni stranki kompromis ter si od 3f mandatov izgovorili 10. Dogovori o kompromisa so se razbili. Tako konservativno veleposestvo zopet ne bode imelo zastopnikov v deželnem zboru. Konservativni volilni odbor je tudi izdal svoj oklic ter objavil imena kandidatov. TnaiO« driare. Srbija. Kakor se poroča .Pol. Corr." iz Belegagrada, daje Kdinokjjevo pojasnilo v delegacijah še vedno mnogo opraviti srbskim časnikom. .Male Novine" pišejo tem povodom ironično o Kdl-nokyjevem govora, .Novosti" pa trdijo, da izvira ta za Srbijo tako neprijeten glas iz nazorov barona Thummla. Ta list pravi nadalje, da se hoče Avstrija mešati v srbsko notranjo m vnanjo politiko, kar pa nikakor ne gre po njenih načelih, katera jej n& kažejo, da naj se meša v razmere balkanskih držav.. Izvažanje prešičev v Avstrijo je še zmerom prepovedano. Nekateri časniki vidijo v tem pričetek gospodarskega boja med Srbijo in Avstrijo ter omenjajo ob jednem sredstev, katerih naj bi se poslu-žila srbska vlada proti imenovani prepovedi. .Odjek* konstatuje, da ni dobila srbska vlada od ogrska vlade nikakega sporazumenja o prepovedi proti ii-važanja prešičev ii 8rbije na Ogersko. Nadalja opomni ta list, da bi bilo v ostrem nasprotji s srbsko-avstrijsko kupčijsko pogodbo, če bi se srbski prešiči smeli le tedaj izvažati iz Srbije, ako bi bili tudi rumunski vmes pomešani. Srbska vlada je sestavila komisijo, da bo natančneje preiskavala pre-štče, katerih ne sm^ prevažati preko srbsko-avstrij-skih mej. — Od drage strani se poroča, da se ta prepoved ni izvršila kar tako meni nič, tebi nič, temveč le zaradi kuge, ki je v Srbiji med prešiči. Potemtakem je pa prepoved vsekako opravičena. Bolgarija. Kakor se iz Sofije listom poroča, vrše se v Bolgariji priprave za volitve v sobranje. Dežela se je razdelila v volilne okraje po novem volilnem zakonu. Imenovanih okrajev je 91 z 293 poslanci. Največi okraji so: Varna, Plovdiv, Ruščuk in Sofija, ki štejejo eden k drugemu več kakor po 60.000 prebivalcev. Ker pride na vsakih 10.000 prebivalcev en poslanec, izvoljenih bo šest poslancev. Rusija in Francija. Kakor se je že poročalo, odlikovan je bil predsednik francoske republike zadnje dni z redom sv. Ane, ki je izmed najviših redov v ruski državi. Imenovano odlikovanje bo vzbudilo ravno pri današnjih razmerah mnogo pozornosti. Ta korak ruskega carja Aleksandra priča, da se hoče Rusija Franciji še bolj približati. Vsekako vzbudilo bo to v Francozih mnogo zadovolj-nosti in naklonjenosti do Rusije. Italija. Nobena vlada ne nasprotuje toliko sv. Cerkvi, kakor italijanska. To je sicer stara resnica, katero potrjuje naslednji dogodek. Župnik lo-mellski, (škofija Vigevano) je bil poklican preteklo zimo k umirajočemu bolniku, kateri si je bil pridobil po krivem cerkveno posestvo. Imenovani duhovnik je terjal od bolnika, da naj izjavi svoje ke-sanje zaradi krivične osvojitve. Ko je civilno oblastvo zvedelo, kaj je zahteval župnik od tega bolnika, vložilo je tožbo proti dušnemu pastirju. Pred sodnikom se je duhovnik zagovarjal in skliceval na cerkveno pravo, na svojo vest in na določbe svojega škofa msgrja Gaudenzija. Na to je bil pozvan ta prelat pred sodišče in sicer z opombo, da bo primoran priti, ako ne bode prišel prostovoljno. Mej tem časom je dobil škof odlok, da se je mogel v tej reči natančneje poučiti ter poprašati sv. Stol. Kako se bo ta pravda končala, pokazala bo prihodnost. Rusija. Kakor znuno, Rusija ni bila povabljena k berolinski konferein-i o delavskem vprašanji. Naj bo temu že tako ali tako, gotovo pa je, da je položaj rnskih delavcev muogo boljši, kakor vseh onih držav, ki so se vdeleževale konference. Vendar pa namerava ruska vlada osnovati novo postavo, ki bo jemala v varstvo ženske in maloletne delavce ter velela, da bodo obiskavali šolo tudi oni otroci, ki si služijo kruha po delavnicah. Belgija. Poraz liberalce pri volitvah peče tembolj, ker so se tako goljufali v svojih nadejah. Glasilo liberalcev »Gazette" priznava naravnost, da 80 bile imenovane volitve usodepolne za liberalno stranko. Zatorej riše s temnimi barvami prihodnjost liberalcev in ne dvomi, da bodo katoliki umeli porabiti svoj ugodni vspeh pri volitvah. Izvirni dopisi. iz Selc, 18. junija. Hvale vreden namen imel je si. deželni odbor s pomočjo podpore v žitu in semenu, da bi olajšal revnim in vsled lanskih uim stradajočim prebivalcem njih žalostno stanje. Marsikateri teh nesrečnežev bil je otet, če že ne smrti, saj sramote, da ni prosjačil kruha od hiše do hiše. Da pa ta podpora ni povsod svojega namena dosegla, kriv ni bil deželni odbor, marveč drugi čini-telji, kateri bi morali skrbeti, da so bili v resnici le potrebni obdarovani. Tudi naše županstvo dobilo je več voz žita za stradajoče občane, katerih je ne malo število. In kaj so storili pri nas? Reveže, ki so prosili podpore, odganjali so od hiše z izgovorom, da je to namenjeno le večjim posestnikom, katerim je slana lansko leto najve<Č škode napravila. Tega nam vendar gospod župan ne bo trdil, da bi mu bil namen podpore nejasen, ko vsakdo da je bila podpora namenjena edino le stradajočim prebivalcem. Neki določen dan pokliče g. župan nekatere večje posestnike k sebi ter jim razdeli žito. Le ti so fes popoldne in še pozno v noč pili ^ri ittpann — ali tudi na račun deželnega odbora, ne vemo — ker so se menda sramovali pri belem svitu nesti polne vr«če mrBio svojih bedo trp«%i1i sosedov. KaVo potrebni so bili nekateri, razvidi se iz sledečega: Neki posestnik je tudi dobil vabilo, naj pride po odločeno žito. Dolgo se je branil, a naposled se le odloči; in ko domov pride, d& gi svojema v resnici potrebnemu soseda, češ, čemu bo meni, ko ga imam dovolj, a ta lakote gine. Gosp. iupan, ali Vas ni ta priprost človek s Itpim ravnanjem osramotil? Afi ste Vi ravnili HirAfAlilo?*) *) Culi amo o enakih pritožbah tadi v drugih krajih: bilo je vef jeze, nego hvaležnosti. Op. vred. Iz Prage, 10. maja. (Dr. Riegerinsprava. — Krščanska akademija. — Jan Zdirard Veseiy t-) [Konec.] Predvčeraj je imela krščanska akademija svoje občno zborovanje, kojemu je predsedoval č. g. kan. dr. BI. Borovy. V minolem letu brojilo je to velevažno in prospešno draštvo 1282 Članov ter imelo 10 sej. Velike važnosti za krščansko akademijo bode naša jubilejna izložba 1.1891., kajti tu bode ona na javni vpogled izložila svoje izdelke in se v ta namen vrše velike priprave. Cirilskih farnih društev pa broji zdaj akademia 95. Za razposlano blago parament-nega oddelka se je v minolem letu stržilo vkupe 49.181 gld. 50 kr. Bogoslužnih posod iu priprav je bilo naročenih in izgotovljenih za 16.784 gld.; v paramentnem ustavu pa izgotovljenih in razposlanih predmetov za 32 397 gld. 19 kr. Odbor si je stekel že dve zlati kolajni na izložbah (tudi vatikansko). Za častna člena imenoval je zbor sveto-vaciavsko založno in češko hranilnico vsled mnogih zaslug za to akademijo. Konči je še predaval častiti msgr. Ferd. Lehner o reformatorskem delovanji papeža Gregorija Velikega — in s tem se je završilo zanimljivo zborovanje. V nedeljo popoldni izročili smo materi zemlji ; na Višegradskem grobišči truplo nadebudnega, sto-j prav 38 let starega moža, ki je našel tako tragično I smrt na izletu tik velocipeda sredi ceste; bil je to Ig. J. Z. Vesely, član pražkega mestnega zastop-j ništva in pivovarnik „u Myslikii'' (pri lovcu). Zadela ga je kap vrh klanca nad vasjo Mnišek za Prago, vračajočega se s prijatelji in bratom Vac-I lavom, kandidatom prava, domov. Zanimala bode ta pretužna vest ljubljanske nCirodne kroge, zlasti pa starejše člane ljublj. »Sokola" tembolj, ker je bil pokojnik njemu od 1. 1870 — 1873. telovadni učitelj. V marsičem ima društvo v telovadnem oziru njega zahvaliti, da stoji danes na tako zavidani stopnji. Izdajal in vredoval je tudi glasilo »Sokol", koje je pa prestalo izhajati pq njegovem odhodu v Prago, kajti potrebovali so moža doma v pivovarn, lier je bil med šestimi sestrami in dvema bratoma najstarejši. Poučeval je člane »Sokola" iz samega rodoljubja do Slovencev, ker sam je bil imovitih starišev. Za njegovega bivanja v beli Ljubljani v 70. letih dospela je sokolska ideja na Kranjskem do vrhunca, prevladala je splošna navdušenost za .Sokole". Krilati in ponosni »Sokol" sfrčal je tedaj na dan v Postojini, Planini, Vipavi, v Kranji in Trstu, slednja dva, t. j. tržaški in kranjski imela sta — kakor mi je pokojni pravil — modre srajce. Pokojni J. Z. Vesely je bil tudi na telovadnem strokovnem polju veščak in poznat pisatelj. Smrl njegova vzbudila je v najširjfh krogih pražkega občinstva, zlasti pa v mestnem zastopništvu globoko sožalje. Starosta g. dr. J. Šole spominjal se je drugi dan po usodnem dnevu v seji mestnih odbornikov toplo nadebudnega odbornika ter poudarjal njegovo marljivost, njegovo rodoljubje, ljubezen in udanost do rodnega mesta. Pri teh besedah so vstali vsi odborniki. Starosta je tudi odredil, da ste vihrali z mestne hiše (»radnice") dve črni zastavi in da je gorel plin po mestnih sve-tiljkah med sprevodom, ki se more nazivljati impo-zatnim. V nliei pred hišo in na Karlovskem trgu je bila že uro pred pogrebom taka gneča, da je bila porušena pasaža, dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik v mestu. Sprevoda vdeležila so se skoro vsa češka društva, vencev podarjenih celagromada; dalje so ga spremili starosta Šole, podžupan J. Kan-dert in mnogo mestnih odbornikov. Nosili so ga pivovarški pomočniki, pokopal pa višegradski župnik č. g. P. Kopal, vrednik »Cehu"; na to mu je zapelo vi^egradsko pevsko drnštvo nagrobnieo, krsto so pa spustili v rodbinsko rakev. Pokojnik bil je izredno čedne postave, neože-njen in v obče priljubljen. Dragi prijatelj, želi ti blaženo spanje tvoj iskreni prijatelj, posveiivši ti te-le vrstice. t)nevne novice. (Vesela novica.) S Koroškega smo danes prejeli naslednji telegram: Pri Miklavcu blizu Žitare-vasi je bilo vihraj popoldne zbranih nad 300 vo-lilcev; govori navdušeni, vreme krasno. Gr. Einspieler in Muri navdušeno proglašen* kandidatom za deželni zbor. Einspieler, Legat, Lene, Haderlap in Bons izvrstno govorili. Kmetje vsi vneti za tiofe&^e prafiee; rspefa v^iff A « podjaa^i dolini skoraj gotov. — Pogum velja, Bog srečo da za pravično stvar. (Dnevni red seji ljubljanskega občinskega svita) v torek 17. dan junija letos ob 6 uri zvečer v mestni dvorani. L Naznanila predsedstva. IL Obljube meščanov. III. Dopolnitev odseka za imenovanje ulic. IV. Finančnega odseka poročilo o mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice računskih zaključkih za 1889. in proračunih za 1890 1. V. Stavbinskega odseka poročilo a) o mestne občine prispevku za gradnjo deželne bolnišnice; b) o kolavdaciji slikarskega, kamnoseškega, kleparskega, pleskarskega in mizarskega dela v novi mestni vojašnici. VL Poročilo odseka za olepšavo mesta o preloženji tržaške ceste. VII. Sprejem občanov. (Deželni odbor kranjski) je v zadnji seji nastavil gosp. inženerja Alojzija Tschadescha kot deželnega hidrotehnika. (Strela je udarila) v soboto popoldne malo pred 4. uro v zvonik ljubljanske stolne cerkve. Ker ta nima strelovoda, preskočila je strela iz ploščev-nate zgorenje strehe njegove čez zunanji zid, izkopala si dobro znatno pot — na strešico zvonišča; odtod je preskočila na uro, katero je ustavila, tpr prešla potem skozi zid na južni strani na ploščev-nato strešico zvonikovega napusta. Sreča je, da ja ta zvezan z žlebovi, vodečimi krog cele cerkve, ki imajo neštevilne ploščevnate odtočne cevi, ki so v zemljo vdelane. Ti so bili tukaj strelovodi, in tako tudi pod črto strešnih žlebov ni zapaziti nobene znatne poškodbe cerkvenega zidii. Tako se tudi j lahko umeje znatni udarec, katerega je čutil le ▼ . desni roki in nogi gosp. stolni vikar K., držeč ravno I takrat kljuko zelo oddaljenih zakristijsicih vrat, blizu j katerih je strešnega žleba odvod. Takozvani »elek-I trični odskok" bi se bil drugače čutil. Pač sreča, j da hujšega ni storila, kajti stolnica, kakor tudi vsa . druga poslopja na okrog, izvzemši gimnazijsko po-I slopje, so brez strelevodov, ker je splošno mnenje, ^ da visoki grad ljubljanski zadostno varuje strele po-, slopja ob znožji hriba. A pokazal je ta dogodek, da strela včasih hodi izredna pota. j (Deželno-zborske volitve na Štajerskem.) V mariborskem volilnem okraju Nemci vsiljujejo kmečkim občinam za deželna poslanca dr. Schmi-dererja in posestnika Purgeja. Upamo, da sijajno propadeta. — Za mestno skupino Ptuj priporočajo dr. Kokoschinegga. (Poziv.) Pri mitnicah, katerih zakupna pogodba poteče koncem meseca decembra 1890. leta, to je, pri mitnicah v Trojani, Litiji in Višnjigori, se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ue bode imela povoljnega vspeha, od 1. januvarija 1891. leta naprej pobirala mitnina v lastni upravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarni upravi oddajalo se bode v prvi vrsti penzijonistom, kviescentom, provizijonistom (doslužencem, vpokojencem), in invalidom, ako so te osebe pripravljene, prevzeti posel pod sprejemljivimi pogoji, ako so telesno in duševno zdnj popolnoma sposobne ter so si prisvojile potrebno znanje mitnice zadevajočih propisov. Poživljajo se s tem vsi, katerim je na stvari ležeče, da se zglas6 s potrebnimi izkazi, da ustrezajo popolnoma navedenim pogojem in s pričeMli uravnajo čim preje ustno ali pismeno pri podpisanem c. kr. finančnem ravnateljstva. Prijaviti je treba posebno 1. zahtevano odškodnino, iz katere se morajo pokriti vsi troški, izvzemši najemnino za mitnico in troške za tiskovine ter za napravo in ohranitev potrebnega inventarja; 2. ali bi prosilec sprejel pobiro mitnine pri vsaki mitnici, kateri-koli si bodi, ali pa le pri eni ali pri nekaterih natanko določenih; 3. ali bi prosilec bil pripravljen, položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku. Natančneje se izv6 T navadnih nradnih nrah pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. (Umrl) je v soboto pri sv. Marjeti poleg Rimskih Toplic na svojem domu absolvirani jurist gosp. Josip Ožek, previden s sv. zakramenti za umirajoče. (Iz Novega Mesta) se nam poroča: Na svojeii vežbalnem potovanju je generalni štab z eksc. fesa. baronom Beckom na čelu obiskal minoli četrtek tudi Novo Mesto. Okolu poldne so došli iz Brežic semkaj, kjer so jih pričakovali g. okr. glavar, mestni žapan, meščanska garda z zastavo in fodbo in velika onožica ljudstva. Po srčnem pozdravu in nagovoru od strani načelnika generalnega štaba j» defilovala garda pred generalom. Fcm. Beck je jako prijazno sprejel častnike, ki so se mu Šli poklonit, izrazil svojo zadovoljnost s sprejemom ter v8aodb'ajil ftb, naj fstrajajo v svoji itestt^i ih vfciosii do ^e-svetlega cesarja in domovine ter naj tudi skrbe, da se meščanska garda ohrani in utrjuje, ker viacema "bodi čast, da je njeu ud. Fcm baron Beck in vsi častniki so se vpisali v spominsko in častno knjigo meščanske garde. Pred odhodom du6 13. t. m. so se častniki s posebno deputacijo poslovili od načelnika generalnega štaba, ki je izrekel nado, da pri prihodnjem obisku najde gardo in častnike zdrave iu vstrajne. (Z Unca) se poroča: Naša Notranjska ima marsikatero zanimivost, s katero se drugi kraji ne morejo ponašati, toda nimamo dobre tekoče vode. Naša občina je po nasvetu g. Puticka začela kopati vodujak v sredi vasi; akoravno pa so kopali že 26 metrov globoko, niso še prišli do vode. Nabirati se bode torej morala po deževjih iz zemlje. Ali bode zadoščala po letu o suši, po zimi, ko zmrzuje, pokazala bode skušnja. Troškov je blizu 3000 gld.; nekaj jih trpi občina. (»ObioroV vrednik,) g. Fr. Pečnjak, o katerem smo poročali, da je bil zaradi neke notice povodom sprevoda sv. R. T. dan zaprt in tretji dan izpuščen, je bil v soboto obsojen na 200 gld. globe, list pa na 300 gld. zgube pri kavciji. (Tatvina.) Iz St. Petra na Notranjskem se nam poroča: V noči od 11. na 12. dan t. m. so neznani tatje vrgli železno omrežje iz okna prodajalnice J. Dekleve v Selcu pri Št. Petru na Notranjskem. Gospodarjev namestnik, ki je spal v prodajalnici, jih je zapazil in s krikom odgnal. V treh letih je to že tretji poskus. — V noči od 14. na 15. dan t. m. pa je vlomil tat v vinski hram pod prodajalnice gg. Medica in Križaja v St. Petru skozi mala vratica, z dletom odprl priročno blagajnico ter izmaknil za 57 gld. tovarničnih papirnatih mark in 10 gld. pravega denarja. (Iz Lesec) se nam poroča: Tudi pri nas nismo edini pri občinskih volitvah. Prva volitev se je vršila dne 18. decembra, m. 1.; bili ste dv« stranki, katerih ena je prinesla mnogo pooblastil. Nasprotna stranka pa je vložila pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo, ki je ovrglo volitev. Še hujša borba je bila pri zadnji volitvi dne 12. maja t. 1., prišlo je na volišče toliko volilcev, kakor še nikdar. Nasledek temu je sovraštvo med soobčani. (Prve hrnške) letošnjega pridelka smo v Lju bljano dobili te dni. (Iz Jnine Amerike) se je vrnil v Ljubljano naš rojak g. J. Sumi. Raznoterosti. — Boj med krokarji in planinskim orlom. Iz Ana se poroča 8. t. m. v »Vorarlberger Volksblatt": Pretekle dni je bil navstal hud boj med krokarji in planinskim orlom, ki se je predrzoil prileteti blizu Jaghausna. Z divjim krikom so ga krokarji obletavali, trgali mu perje iz života, klju-vali ga in toliko upehali, da je pal popolnoma utrujen na zemljo. Predno pa je prišel lovec na lice mesta, pobral jo je zopet v zračne višave. — Izreden pešec. Sedemdesetletni kmet Nikolaj Aukudin iz vasi Voakrensk je prišel te dni v mesto Saratov oa Volgi. Se ob času sužujosti je bil nekaj malega zakrivil pri svojem gospodarji, ki ga je poslal administrativnim potom v Ohotsk. Tu je živel Aukudin 38 let ter si služil kruha z izdelovanjem kožuhov. Ko 80 pretekla ta dolga leta, ni si mogel kaj, da se ne bi podal domov v daljno rojstno vasico ob Volgi. Dvaindvajset mesecev je bil na potu, ne lakot, ne žeja ni zabranila vrlemu starčku vrnitve v preljubljeno, nepozabno rojstno selo. Gotovo je bil plemenitega srca, da je imel toliko ljubezni do domovine. Ohotsk je pomorsko mesto v vzhodni Aziji. — Telesni ostanki kraljice Kleopatre. Iz Chicaga se poroča: V pisarno svetovne razstave je došla te dni čudna ponudba. Neki Aleksander Tagliaferro v Aleksandriji je ponudil grob in telesne ostanke kraljice Kleopatre za 60.000 dolarjev. S ponudbo vred je poslal žličico pepela, ki je baje iz trupla imenovane kraljice. Podpredsednik Ryan je ukazal ta »vzorec" spraviti oa pokopališče. Telegrami. Dunaj, 16. junija. Opoldne je bila slovesna odpoved nadvojvodinje Marije Valerije. Cesar je nagovoril ter zbrane pozval kot priče, minister Kalnokj je prečital odpoved, na katero je prisegla nadvojvodinja in sta jo podpisala zaročenca. Nato sta ženin in nevesta podpisala pismo. Valencija, 16. junija. V vasi Puebladerugat je več oseb za kolero bolnih; štirje na smrt. Berolin, 15. junija. Poročilo listov, da bode državni kancelar Caprivi cesarja spremljal v Eusijo, je resnično. Umrli ho: v bolnišnici: 11. junija. Anton Erjave, delavec, 46 let, meningitis. 12. junija. Helena Jemee, gostija. 70 let, marasmus. Tremensko sporočilo. ]>iinaftika borza. (Telegrafično poročilo.) 16. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 65 kr. Srebrna „ 5',', „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 45 „ 6* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ bO „ Papirna renta, davka prosta......101 , 10 , Akcije avstr.-ogerske banke......966 „ — „ Kreditne akcije .......... 303 „ 70 „ London • • •..........117 „ 10 „ Srebro .............— „ — » Francoski napoleond.........9 „ 32 „ Cesarski cekini...........5 „ 56 „ Nemške marke ..........57 „ 55 „ Tržne cene v Ljubljani dne 11. junija. - -- -- gl.|kr. iL! Kr. Pšeni>;a, hktl. . . . e! 97 Špeh povojen, kgr. . _ 70j Bež, » . . . 5 36 Surovo maslo, „ — 70 Ječmen, „ ... 5 4 Jajce, jedno , . | — 2' Dve...... 3 41 Mleko, liter .... _ Ajda..... 5 20 Goveje meso, kgr. . — 59: Proso, , ... 4 87 Telečje , , . — 54 : Koruza, „ ... 4 87 Svinjsko „ , . — 62 ! Krompir, » ... 4 62 Koštrunovo » „ . — 40l 1 Leča, » ... 11 — Pišanec..... — 3ni [Grah, , . . . 16 _ Golob ..... — m .Fižol, , . . . 9 _ Seno, 100 kgr. . . 1 78' . Maslo. kgr. . _ 88 Slama, » „ . . 1 87! 1 Mast, » . _ 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 20l jSpeh svež, „ 60 » mehka. » 4 40 Cas opazovanja 14 7. u. zjut 2. u. pop 9. u. zvee, 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvei;. Stanje znkoin«n T mm 734-4 734 0 735-3 735 5 735 6 7379 toplomer« po C«liija 206 15-2 160 21-0 14-6 Veter si. sever si. jzad. j/.apad si. vzh. szapad si. zap Vreme hlačno oblačno del. jasno I 1 m rt 1-00 dež oblačno del. jasn. oblačno Srednja temperatura obeh dni 17-5°, in IV 9°, za 0 5° I od normalom. 0 80 0 9° in il . p > a bilo Ha t^cctji tedni oi>čWi v £jui>ijay\i" n »rede dne jnMtja 1890 ot 10. -ivti clopof4>i\c. V vcfifii dvoKxn\, HitecoS^o Wi>lle pafače. 1. p^ccl^cciwifea. 2. ITaj^vitot« -poioiito o odfeotot>tt;iv dcforianjit t> mi-iviifcm cltiiJtiseMciiv fetit. '3. "iofitcu Hopcija odfeota. 4. ^o>aiuciwi -ptcdfo^i ivt -na^ceti.*) £jai6fjani, 6. jtmija 1890. •) Kdor želi ua občnem zboru staviti kak predlog, mora ga odboru predložiti do 20. junija t. 1. IVa pi-oeželiii o<>i* v Ljubljani, dne 3. junija J890. Sargove glicerinove specijalitete. if OJkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor ti.di mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporofajo: prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v skatljiei po 3 koščke..... Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščk-3........ Tekoče glicorinovo milo v steklenici............ (Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto polf.) , Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lisdjev itd.) v steklenici gld I — ' Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki........ 1.20 ' K il OflllVP glicerinova zobna krema po ...... „ —.35 * ? (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. , Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. — V Ljubljani pri le- karnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnkč-> czyju, dnlje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lassniku, M. F. Suppanu in , Antonu Krisperju. (20—15) 60 kr. 60 „ 65 „ OIiJMATIS BARVE v koiPltariikih iiii^icah po pol In Jeden kilo X>i*ipoi*o^a Iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in lirneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. IsdajatAlj. Matiia Kelar. Odgovorni vrednik: Ifiiaei] Žltvlk. Tiik »Katoliške TiskiiTae"^^ Ljubljaii.