Ste«. 145« IJ&ihlisiti; v soboto 28. iunlia 1919. Leto lil. IsfsBja FČ5JBR ne«eš| iii prgzKfk!sw v sat; «£ e. n psy>esrf-an» Uredništvo je v Ljubljani* franoiškauska ulica št. 6/1.^ Učiteljska tiskarna. 1 Dopise frankirati in pod<\ pisati, sicer se jih ne pri*? obči. Rokopise se no vrača«} Inserati: Enostolpna peiit« Vrstica 60 vin., pogojerp prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K;' večkratne objave po dogovoru primeren popust. ■ r:m mWt ■ -'JM Glasilo Juaoslov. socialno - demokrati« ne stranke. Posamezna itev. slan« —~ 40 v8na?l®w. —» Naročnina: Po pošti ali; % dostavljanjem na (lom s«, celo teto 72 K, za pof; leta 36 K, za četrt leta! 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K,* »& ostalo tujino in Amerik«^ 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je r Ljubiji Frančiškanska ulica St. Učiteljska tiskarni* Telefonska iL 312, 0UTLAW: Celovec. Epopeje junaških činov na koroških tleh so vendar nekoliko potihnile in počasi se vzdiguje megla narodnjakarske domišljavosti in slovenske aneksijonistične nadutosti iznad pohojene pravice. Belo -vmodro - rdeči psihijater je baje prenehal s koroško - navduševalnirai injekcijami in prepustil delovanju gospe razsodnosti mal kotiček, da privabi ona tiste Še ne popolnoma razbesnele klijente v svoje območje. Seveda imamo malo upanja, da bi našla ta gospa v naši prestolici pravo razumevanje, ker bo najbrže premalo seznanjena z resničnim položajem na Koroškem in bo gotovo tudi premalo trdna v svoji ponarod-njačeni energiji. Povabimo jo zato, da poseti naš divni Celovec — »false« Klagenfurt — in zagotavlja-mo ji, da bo presrčno sprejeta, ne od slovenskih src, katera tu žalibog še niso prišla do izraza, pač pa od stradajočih nemških sedai Jugoslovanskih državljanov. Hodil sem po Celovcu od jutranje zore do trde noči, preiskoval to prijazno tujsko gnjezdece od ene Ra konca do drugega — a utisi so bili zame Slovenca kaj klaverni. Kam so izginili vsi znaki slovenskega Celovca, kam se je poskrila tista zatirana raja, ki komaj čaka jugoslovanskega odrešenja? Bodimo pošteni in odkritosrčni! Če hočemo, da pride vsak kraj v tisti objem, po katerem hrepeni, mora veljati vedno in povsod le en pra-vorek: samoodločevanje prebi- valstva. Povedati pa moramo takoj, da ako so se hotele gotove sile na vsak način polastiti tega nemškega gna-zda, potem je bila njih prva dolžnost, da preskrbe zavojevane kraje tudi z živežem in da jim prinesejo možnost življenjskega dihanja. Tako uvideven je bil zadnji in najslabši avstrijski general, da je v zasedenem ozemlju takoj upostavil civilno oblast, katera je skrbela za red zasedenega kraja. In če tudi ni ta črno-rumena avstrijska civilna oblast nič posebno koristnega učinila, je vendar vsaj skrbela, da so dobili prebivalci zasedenih krajev vsaj mrvico živeža, če ne že polne sklede. Opravičeno smo se pritoževali nad krivicami, katere so se delile nesrečnežem v zasedenem ozemlju. Po razsulu avstr, militarističnega aparata je bila naša slovenska bur-žoazija polna gnjeva nad neusmiljenostmi, katere so te avstrijske civilne oblasti delile prebivalstvu v Sr-S««J J?-11Kpri, ltaliji. Rusiji. Naši bur-so za*e,i Pravičnost In človekoljubne nekako v zakup, so bili neumorni, da so zasledili tudi najmanjšo krivico, ki se je dogodila, ne oziraje se nato, ali je prišlo poro čilo o nji iz verodostojnega vira ali ne. Opravičeno se je pričakovalo, da bo slovenska, oziroma jugoslovanska poklicana sila v enakem primeru ravnala usmiljeno, ako ne. že pošteno in pravično. A kai smo doživeli? Po zase-denju Celovca Še danes ni upostav-ljena civilna oblast, ki bi uredila žalostne razmere zasedenega ozemlja. Prebivalstvo Celovca je odrezano tako od Jugoslavije kakor od Nemške Avstrije. Od te ne more dobiti živeža, ker preko demarkacijske črte niti nemška gosenica ne more in Jugoslavija ne pošlje živeža, najbrže ker si hoče potom izstradanja pridobiti ljubezen koroških Nemcev. Državni uradniki danes ne vedo, kako naj opravljajo posle, ne vedo so ii nemško-avstrijski ali jugoslovanski služabniki, ne vedo, kje imajo prejemati svoje službene prejemke, kam se imajo obračati v službenih zadevah. Brezposelni ne dobivajo podpor, hiralnice, zavetišča bolnice so brez sredstev. Pošta, brzojav, železnica ne posluje za te reveže, nego le za raznovrstne verižnike. Komisije hodijo po Koroškem in zasledujejo po svojih, nad vse »vestnih in sposobnih« članih zadnjo od Nemcev pomandrano bilko, ščuvajo naše uslužbence in netijo sovraštvo do slovenskega naroda. Konji se pasejo po žitnih poljih, kjer niso pokosili zelenega žita, uničujejo se posestvu, kosilo se pa kuri s pohištvom. Vse to v znamenju tako svetovnozna-nega jugoslovanskega gostoljublja! Mi zahtevamo od Italijanov ora-vice. in poštenega ravnanja z našim' sorodniki v Primorju — zahtevajmo tudi od sebe isto napram nedolžnim prebivalstvom tistega, četudi maj-i hnega ali velikega dela Koroške, ki ne bo nikdar hotelo in nikdar moglo čutiti ljubezni do sebi tujega go-spodstva. Kar zahtevamo zase, priznajmo tudi drugim. To bi moralo veljati za vse Slovence, tudi za najbolj zakrknjene buržoazijce. Ako je gotovim meše-tarjem radikalno jugoslovanstvo »bnsiness«, narodu mora biti jugoslovanstvo poštenie in ponos. Od nas jugoslovanskih socijali-stov pa zahteva ta doba in ta žalostna usoda trpečega naroda na Koroškem še nekaj več: socijalnePa sočutja in odpomoči. Naše delavstvo naj pove delavstvu na Koroškem jasno in odkrito, da obsoja vsako nepošteno in krivično ravnanje ka-teresibodi buržoazne gospode. Naša konzumna društva naj priskočijo koroškim konzumom na pomoč, da se vsaj gospodarsko organizirano bedno ljudstvo otme stradanja in bedi. Ne bomo s sovraštvom in maščevanjem pridobili Koroške, nego z ljubeznijo in pravim jugoslovanskim gostoljubjem. Le s poštenjem in pravičnostjo bomo osvojili _ srca koroških nesrečnežev. S krivicami in šovinistično odurnostjo bomo pa zanetili plamen večnega odpora. Imunitetne vprašanje. Beigrad, 25. juniju. Včerajšnja seja je bila sicer dolgočasna; razprava o popolnitvi odvetniške postave je bolj ali manj stvar odvetnikov in pravnikov, zato so se glavno le-ti pečali s predmetom. H koncu seje pa so prišli v razpravo trije predlogi imunitetnega odbora, in sicer, da se izročita poslanca NedelkoviČ in Peteian sodišču, poslanca dr. Miladinoviča pa d.t se ne izroči. Narodno predstavništvo je nato poslanca Nedeljkovima izročilo sodišču. Glede izdaje nosi. sodruga Petejana sodišču pa le nastopil sodrug Anton Kristan oiotl predlogu imunitetnega odbora, ki pravi, da je »odbor našao. da je poslanika treba izdati sudu, jer drži, da je djelo takove prirode, te se na-ime napada na čast čitavog jedr.og reda i pojedinih članova njegovih, pa da je potrebno dati im moguč-nost, da se brane na sudu od lznatih napadaja.« O predlogu imunitetnega oJbora je poročal profesor dr. Ladislav Polič. Sodrug Anton Kristan je glasom stenografskih beležk izvajal orott poročilu g. posl. Poliča tako-ler Predlagani, vda se predlog imunitetnega odbora ne sprejme in da sv, tovariš Petejan ne izda sodišču Ne morebiti zaradi tega, ker bi se morebiti tovariš Peteian bal sodišča! Zadeva je namreč sledeča. List »Naprej«, katerega odgovorni uradnik je bil takrat tovariš Petejan, je kritiziral v dobi, ko tovariš Petejan Še ni bil poslanec (dotični članek je izšel dne 11. februarja t. 1., ko tovar ? Petejan še ni bil član Narodnega predstavništva) plače notarskih uslužbencev in notarskih kandidatov v Ljubljani in Sloveniji sploh. Dokazal je. da plačuje en ljubljanski notar po 180 kron mesečno svojemu notarskemu kandidatu, ki dela že več let v notarski praksi. Im ;no-val je notarje ,ki tako plačujejo sv-;j-je csobje, za umazance in krvosese. Pri tej priliki se je v »Napreju« kon-štatiralo tudi, kako plačujejo notarske kandidate nekateri drugi notar- ji. Notarski kandidati s štiriletno, da celo s sedemletno notarsko prakso, so dobivali konec leta 1918. mesečno po 300 do 420 kron; povdarjam: konec leta 1918. v sedanji draginji! Take reči je dotični članek na primeren način ožigosal. Osebno se n? žalil nikdo! Tovariš Petejan takrat ni bil poslanec in je objavil članek popolnoma v zavesti, da more in da bo tudi resničnost vseh trditev pri eventualni tožbi dokazal. Jaz — In on tudi — bi bila za to, da bi se razprava o tožbi notarjev vršila, ali — stvar je principijelne narave. Mi ne moremo tovariša poslanca Petejaua izročiti, ker ne gre za osebno žaljenje, ampak za kritiko socijalnih razmer; poslancem pa mora biti vedno dana možnost, da smejo in morejo kritizirati. Žaliti osebno ne sme poslanec. Za take pregreške ga le pač izdati sodišču. Prav tako je i z-dati vedno, kadar gre za moralne, ali materijelne pregreške — nikdat pa ne more parlament izdati poslanca sodišču, če je kritikoval — pa če še bolj ostro kot je v letem slučaju. Zato predlagani, da se predlogu imunitetnega odbora ne ugodi in da se tovariš poslanec Petejan ne izr o« či sodišču. (Splošno odobravanje)', Za posl. sodr. Ant. Kristanom sta govorila posl. dr. Puc (dem.) in Krnic (Nar. klub), ki sta se pridružila izvajanjem sodruga Antona Krista« na. Pri glasovanju Je zbornica soglasno odklonila predlog imunitetnega odbora in sprejela protipredlos sodruga Antona Kristana. V dananji seji se bo razpravljalo o vseučiliškem zakonu, o zakonu glede ljudskih šol ter o zakonu glede moratorija v Srbiji. Vabilo na naro£bo» Cenjene naročnike, kojim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo pravočasno obnove. Obenem se obračamo tudi do vseh naših zaupnikov in somišljenikov, da z neumorno agitacijo rnnože število naročnikov. Močno razširjen delavski tisk je za delovni razred najboljše orožje, s kojim se lahko bori za svoje pra-vice proti kapitalizmu. To uvidevajo nasprotne stranke le predobro in skušajo ovirati širjenje ideje socija-lizma potom tiska z vsemi večkrat jako nečednimi pompčki. Zato Je tembolj dolžnost slehernega proletarca. da je naročnik lista in da mu skuša pridobiti vedno novih čitatc* Ijev. Naj bi ne bilo delavske družiue, kjer bi se ne čital »Naprej«. Upravi pogosto prihajajo tudi prt* tožbe, da se naročnikom dostavlja list jako neredno ali pa ga sploh n« prejmejo. V vsakem takem primeru prosimo prizadete, da nam neredno-sti takoj javijo, ker le na ta način je mogoče priti v okom nedostatkom in poiskati vzrok neredu, ki ga večinoma ne zakrivi uprava. »Naprej« stane na mesec 6 kron, za četrt leta 18 kron. za pol let? 36 kron. za celo Wo oa 72 kron. Brzojavne vesti. Jugoslavija. Celovška kotlina. LDU. Saint Germaln, 24. (DunKU-Zakasnelo) Nemško - avstrijsko mirovno zastopništvo bo na mirovni konferenci ugovarjalo radi določitve meja za okupacijske cone v celovški kotlini. Nameravana črta da ne odgovarja etnografskim razmeram in da teče preblizu Celovcu. Italijani snubijo Hrvate. LDU. Zagreb, 23. (DunKU-Zakasnelo) Glasom vesti iz Rima, do-šlih semkaj po ovinkih, se je baje Italija izjavila pripravljeno, odreči se važnim prldobitkom in pravicam izhajajočim iz londonske pogodbe, če ostane Hrvatska svobodna in od Srbov neodvisna dežela. Ze v londonskem paktu da je bila Reka od-kazana hrvatskemu območju. Italija, da priznava te določbe, in da vzpostavi ves svoj vpliv v smer5 da Reka nikakor ne pride pod sedanjo jugo slovansko vlado. Neodvisna Hrvat* ska da ni nikaka nevarnost za Italijo, pač pa velika Jugoslavija, za kateufi se skriva srbska vladeželinost. Radičev protest pariški konferenc], LDU. Zagreb, 23. (DunKB-Za-kasnelo.) Znani vodja seljakov Stje* pan Radič, ki je še vedno zaprt, je poslal zopet nov protest na pariško; mirovno konferenco v katerem ob-dolžuje regenta Aleksandra, da je prelomil besedo, in v katerem trdi, da je regent ob svoječasnih pogajanjih z demokratičnim narodnim svetom zagotovil federativni* vladni sistem za Jugoslavijo in varovanje hrvatske avtonomije. Radič trdi, da ravnajo Srbi in ž njim regent Aleksander z Hrvatsko. kakor z osvojenim ozemljem, da so nasilne rekvi-zicije in vojaške nasilne odredbe na dnevnem redu in da so Hrvati čisto enostavno podjarmljeni narod. Ker ie Radič pri ententi v visokih čislih, LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht. (Dalje.) Toda mejna črta demokratičnih nagjenj baronovih je druga nego moja in moji domisleki ne žanjejo njegovega odobravanja. Stanovski duh zmaguje v njem: že prelistava knjigo urneje in se ustavi šele pri večji kompoziciji, ki predstavlja upor iz leta 1868. — Vidite, ie rekel z zlobnim smehljajem, kako smo pokončali to drhal! — Ali ste bili navzoči? — Če sem bil navzoč! Bil sem dodeljen straži ter sem imel povelje, braniti tribuno, ki se je nahajala nasproti spomeniku, katerega je množica napadla. V mojo čepico je priletel kamen. Dal sem porazdeliti patrone, ko je prijezdil kraljev sel in prepovedal moji četici streljati.. Tako sem ostal cilj za kroglje in tarča za kamenje, s katerim me je obsipala ta sodrga. Da, pokoril sem se za to, ker sem ljubil to drhal. Oddahnil se je ter nadaljeval s smehom iščoč mojih pogledov: — Saj se pač spominjate te zgodbe? - Čisto natanko! Pridružil sem se sprevodu diiakov. Zamolčal sein mu, da sem se pridruži-prav tl drhali, v katero je hotel streljati. Bi. sem srdit, ker so pridržali to tribuno za posebne izvoljence in izločili ljudstvo od siav nosti. Postavil sem se tedaj na stran napadalcev in zelo natanko sem se spominjal kame-njev. ki sem jih zalučil proti vojakom na straži. V tem trenotku. ko sem ga slišal izgovoriti besedo »drhal« z aristokratskim naglasom, mi je bilo jasno, čemu se je v meni nehote vzdramila bojazen, ko sem vdrl v to trdnjavo sovražnikovo; in poteze mojega prijatelja ki so se ob mojem zasmehu izpremenile. so 5e bolj oplašile moj pogum. Plemensko sovraštvo, stanovsko sovraštvo in tradicije so vstale med nama kot zid, ki ga ni moči prekoračiti, in ko sem ga opazoval, kako ie držal sabljo med koleni, častno sabljo, koje ročaj je krasil kraljevi podpis, ki mu je daroval sabijo, sen: živo čutil, da je najino prijateljstvo izumetničeno. delo žene, ki je bila edina vez med namt dvema. Njegov ošabni ton, izraz njegovega lica je vse boljinbolj harmoniral z okolico in ga oddaljeval od mene. Da bi se zopet zbližala sem zaokrenil pogovor. Vprašal sem ga po baronici in hčerki. Njegovo lice se ie zjasnilo, izgladilo se in zadobilo spet običajni izraz dobrodušnosti. Ko sem se začutil spet na trdnih tleh. sem si dovolil, da pod dobrotnim pogledom ljudožrea. ki se igra s pritlikavcem. Iztrgam temu orjaku par dlak iz njegove dlake. — Ne-li dragi prijatelj, sem rekel, za ve-likonoč vas obišče sestrična Matilda? — Gotovo. — Potem ji bom prišel dvoriti, sem sb osmelil. Izpraznil je svoj kozarec in dejal z zlim smehljajem in z licem dobrotnega liudožrca: — Saj lahko poskusite. — Poskusiti? Ali Je morda že drugje vezana? — Ne ... da bi vedel! Vendar pa... zdi se mi. da... Vsekakor treba poskusiti. In z glasom globokega prepričanja ]e dodal: — Lahko se zgodi, da pridete na svoj račun. Nekaj zaničljivega Je ležalo v tej brezobzirni sodbi. Ta razžalitev Je vzbudila v meni prešerno željo kljubovati temu v besedah velikemu gospodu. Hirati sem se hotel obvarovati zločinske ljubezni s tem, da bi jo prenesel na drugo osebo: srečna misel! Slednjič bi na ta način preskrbel zadoščenje baronici, užaljeni v njenih pravičnih čustvih. Znočilo se je. Dvignil sem se, da grem do mov. Stotnik me je pospremil mimo straž. Pred ograjo sva stisnila drug drugemu roko. Krepko je udaril v mojo dlan. ko da me hoče izzivati. * Napočila je pomlad. Sneg se topi, ceste so se oprostile svojega ledenega tlaku. Že prodajajo sestradani otroci šooke jeternic. "S izlož- benih oknih cvetličaren razgrinjajo ozadje ro-dodendri in druge rane cvetke čar svojih barv; pomaranče žare v oknih prodajalen* morski raki, redkvice in alžirski karfijoJ leže po stolnicah kupčevalcev. Pod severnim mostom izžarevajo grebeni valov solnčne žarke. Na obrežjih nadevajo na parnike vrvi in iih barvajo z morsko-zeleno barvo ter škrlatno rdečim cinobrom. Možje, utrujeni od teme. se krepčajo pod solnčnimi žarki in žival v človeku začuti želo žarkega poželenja. Gorje slabotnim, kadar se vrši to plemensko prebiranie, ko odpre ljubezen zadržanim strastem svojo orosto pot. 2e Je dospela krasna vražica. Nastanila se Je pri baronu. Zelo sem pozoren napram njej. Ker je oči-vidno o vsem poučena, se norčuje iz mene Ko sva skupaj četveroročno igrala fantazijo na klavirju, je pritisnila desno stran prsi na mojo; levo roko. Baronica je to opazila in trpi vsled tega. Baron nori ljubosumnosti; venomer preži name s srditimi pogledi. Zdaj ie razljučen radi svoje žene, zdaj me spet obtožuje radi sestri-čine. Ko zapusti svojo ženo in Jame šepetati y kotu z mladim dekletom, se zabavam Jaz z njegovo zapuščeno ženo. To ga razburi in tako! nama stavi nerodno vprašanje, ki prekine najin pogovor. Odgovarjam mu z zlim smenua-jem; da, često ga niti ne poslušam. * | vJalJe prih.) Stran 9. NAPREJ. Ste v. 146. upajo njegovi pristaš!, 'da Bo ta protest dovedel do osvoboditve Hrvat-ske iz srbske nasilne nadvlade. Konzul v Sldney, LDU. Beograd, 26. Za začasnega konzula kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Sidneyu ie imenovan Viljem Brocke. Urad borze za delo. LDU. Beograd, 26. Na Inicijativo ministra za socijalno politiko Jož. Gostinčarja se je otvoril začasen urad borze za delo, čegar naloga je, da zbira vse podatke o ponudbah in zahtevah delavnih moči In da posreduje pri delodajalcih za delo. Urad se nahaja začasno v zgradbi razredne loterije. Posredovanje je brezplačno. Po svetu. SVET ČETVORICE. LDU. Saint Oermain, 24. (DunKU. — Zakasnelo.) Svet četvo-rice se je imel glasom *Petit Parl-sien« baviti danes zopet s koroškim vprašanjem, le pa v glavnem razpravljal o potooltvl nemškega bro-dovja. Preden bi se kaj ukrenilo, se ima počakati na poročilo admiralov, ki se ga je nujno zahtevalo. »Petlt Parisien« meni, da se podpis miru ne bo mogel izvršiti pred petkom aii soboto. Pričakuje se, da bo Nemčija izročila danes seznam svojih pooblaščencev. Potem mora ententna komisija šele pregledati pooblastila ter bo tudi potrebno natisniti prel Se uvod pogodbe, ki Ima obsegati imena nemških pooblaščencev. Prava pogodba bo tiskana na Japon-skem papirju in vezana v usnje. Prvikrat v zgodovini ne bo listina, ki naj velja kakor original pisana na roko,nego bo tiskana. Kot italilanskl zastopniki bodo podpisali pogodbo Sonnino, Imperiali in Crespl. »Petii Journal« javlja, da Je gotovo, da bo Wllson odpotoval še takoj zvečer po podpisu. Njegovi kovček! so bili že odposlani. Položaj Italije neugoden. LDU. New York, 24. (DunKU. — Zakasnelo.) (Brezžično.) Pariški poročevalci newyorških časopisov brzojavljajo, da smatrajo v Parizu položaj v Italiji za direktno vznemirljiv. Zaupni in drugi viri poročalo soglasno, da je financijelni položaj Italije zelo neugoden in da Izgublja denar dan za dnem na vrednosti. Zavezniški strokovnjaki sc bojijo, da bo Nemčija takoj po podpisu mirovne pogodbe prevladala vse italijansko gospodarsko življenje. Albanci za svoje neodvisnosti. LDU. St. Oermain, 24. (DunKU. —• Zakasnelo.) Albanska delegacija le na mirovni konferenci ponovno protestirala proti temu, da se Valo-na prisodi Italiji v smislu londonskega pakta, ker bi v tem primeru tudi Grki in Srbi nastopili s svojim! zahtevami. Albanija zahteva obnovitev neodvisnosti. Izjava nemške vlade. LDU. Berlin, 24. (DunKB.) (Zakasnelo.) Poslanik von Haniel Je po nalogu državne vlade poslal včera ob 16. uri 40 sledečo noto na pooblaščence aliiranih in asociiranih vlad: yiada nemške republike ie z veliko bolestjo razvidla iz zadnjega sporočila aliiranih in asociiranih vlad, da so odločene, izsiliti s skral-no silo od Nemčije tudi sprejem onih mirovnih pogojev, ki — ne da bi bil materijelne važnost! — zasledujejo namen, odvzeti nemškemu narodu njegovo čast. Z nasilnim dejanjem se ne more zadeti čast nemškega naroda. Da bi jo branil na zunaj, primanjkuje nemškemu narodu po go rostasnem trpljenju zadnjih let vsako sredstvo. Klonivši premočni sil in ne da bi s tem popustila na svojem stališču o nezaslišani krivici mirovnih pogojev, izjavlia vlada nemške republike, da ie pripravllena spreleti in podpisati mirovne pogoje, naložene U od aliiranih In asociiranih vlad. IZGREDI V BERLINU, LDU. Berlin, 23. (DunKU. — Zakasnelo.) Razburjenje ljudstva radi visokih cen za sadje in zelenja ❖o je danes izzvalo izgrede. Ve lika množica je navalila na sadne vozove in jih oplenila. V kratkem času se Je nabrala tisočglava množica, ki Je napadla tržnico v Acker-strasse. Pri tem so bližnje trgovine z živili popolnoma Izropali; množica se je valila nato v Brunnen-strasse in tudi tam ropala po trgovinah. Popoldne ie to plenjenje zavzelo še večji obseg. Tudi po drugih cestah so bili veliki izgredi. Vdrli so tudi v trgovino z oblekami in kradi; blago. Policija je alarmirala vojašl« »tražo. Razpostavili so močne vo-feške oatrole. strojnica in revolve*- ske topove. Skoda je velika. Pozno popoldne so se izgredi nekoliko ponehali. Odrejene so obsežne vo-aške priprave. o važno sejo pod vodstvom regenta Aleksandra v zvezi z vestmi z mirovne konference in položajem ki le nastal v sporu z Italijo in z ozirom na izpremembo italijanske vlade. Razpravljalo se je tudi o poročilih, ki sta jih prinesla v Belgrad dva eksperta naše mirovne delegacije, minister Dankovič), da bo namreč Jugoslavija morala sprejeti naivečjl del vojnih stroškov bivše avstro-ogrske monarhije. Jugoslavija bi mela plačati 3 milijarde kron. poleg tega samo Bosna 250 milijonov K. 'Jato se je sestal takoj ministrski svet, ki se je posvetoval ves dan, dopoldne in popoldne. Ker se je uvidelo, da se more razpravljati o tej stvari le na sami mirovni konferenci, je bila izvoljena posebna ministrska deputacija 5 ministrov, ki je danes s posebnim vlakom odpotovala v Pariz, da varuie tamkaj interese Jugoslavije. Deputacijo vodi ministrski predsednik St. Protič. Vojna odškodnina, ki bi jo imela plačati Jugoslavija, oziroma njene nove pokrajine, Je večja nego voina odškodnina. ki io dobi Srbija. Kot člani so dodeljeni delegaciji ministri Prifko-vič, Marinkovič, Gluhič in dr. Kramer. Vesti so izvale v političnih krogih kakor tudi v širokih plasteh javnosti veliko konsternacijo. Seja narodnega predstavništva, ki se Je bila preložila, je bila odgodena. V kuloarjih narodnega predstavništva komentirale so se te vesti na različne načine. Za časa posvetovanja ministrskega sveta se je zbrala velika množica pred zgradbo ministrstva za zunanje stvari. Seje narodnega predstavništva bodo bržkone odgodene. Prevladuje tudi mnenje, da se bodo z dnevnega reda odstavila vsa notranja politična vprašanja in da se bo vse delo narodnega predstavništva posvetilo »'-'K klltičn® zunanlT politiki. Velesile o naši državi. »Arbeiterwille« z dne 22. t. ni. prinaša iz Zagreba (19. junija) sledeče poročilo: Domneva, da ne bodo o usodi in bodoči vladi kraljevine SHS odločali v Belemgradu, temveč v Parizu, ne torej po jugoslov. narodnem predstavništvu, temveč po diktatu velesil, se tudi po zadnjih informacijah boli in bolj utrjuje. Glasom teh informacij je Pašič, ki se je zavzemal za Veliko Srbijo, izgubil ves svoj upiiv. Dr. Trumbič zaupnik krone velja kot odločilna osebnost. Zmaga Trumbiča pomenja zmago jugoslovanske misli, to se pravi, federativne države, obstoječe iz Srbiie, Hrvatske z banom kot kraljevim namestnikom na čelu, in Slovenite z deželnim predsednikom; kar bi izpodrinilo trdi centralizem. Dinastija Karadžorževičev bo vladala to zvezno državo; te tri province pa se bodo same upravljaje s polno avtonomijo. O pripadnosti Bosne, koje ljudstvo sestoja enako iz Srbov kakor Hrvatov, naj odloči ljudsko glasovanje, ravno tako o Črnigori, kjer se znova kaže močna (?) struja v prid kralja Nikite. Antantne države so baje že pritrdile tej novi ureditvi jugoslovanske kraljevine. — Tako poročilo, katero če tudi ni morda dosti resnično, Je vendar zelo simptomatično in važno. Nova italijanska vlada pred senatom. LDU. Milan. 26. »Corriere della Sera« poroča iz Rima z dne 25. o seji senata, kjer se je novo mini strstvo Nitti predstavilo senatu in kje/ je novi zunanji minister Tittoni imel svoj programni govor, naslednje: Po kratkih uvoJnih besedah predsednika Bonasija je novi ministrski predsednik Nitti predstavi! svoj kabinet in naznanil, da se je sestavila nova italijanska mirovna delegacija v Parizu sestoieča iz senatorjev Tittonija, Marconija. Scialoju in Ferrarlsa ter poslanca Crespila — Zakladni minister Schanzer je predložil začasni proračun do 31. ju lija 1919, nakar je ob sploš’ i pozor nosti povzel besedo novi minister za 2.manje stvari Tommasi Tittoni, k' te izvajal med drugim* Naša delegacija na mirovni kon-ferencl v Parizu ima zelo težko stališče. Ze nekaj mesecev parlament in italijanski narod opazujeta z naraščajočim nemirom, da so si že vse zavezniške države zagotovile pri- ' znanje svojih zahtev in udejstvitev svojih vojnih ciljev, dočim se gleda vojnih uspehov Italije porajajo vedno večji dvomi. No, vprašujete se, koliko časa bo še trajala ta negotovost. ta dvom. S predsednikom prejšnje mirovne delegacije, Orlandom, sem imel podroben in prisrčen razgovor, v katerem me je natanko informiral o dejanskem stanju potegu mirovne konference v Parizu. speh teli pogajanj je tale: Meje a nemško-avstrijsko republiko so se določile, kakor smo želeli mi. Gled« jadranskega moria ie vsled VVilso* nove spomenice nastal nov noložaj, ti ga je Orlando že naslikal parlamentu. Vam vsem je znano, da se ;e izjalovil poizkus s Tardieujevem kompromisom. To je v par besedah trenotni položaj naše delegacije v ‘arizu. Mirovna konferenca se ie avila s to formulo, ki naj bi zadovoljila naše zaveznike in predsednica VVilsona, pri čemer ml še vedno vztrajamo na londonski pogodbi, ki io pa predsednik VVilson ne priznava. a vztrajajo na njei naši zavezniki, povdarjajoi, da sc mora Reka pripustiti Hrvatski. Glede Albanije ni še padla nobe-na odločitev. Toda Severna Albani-a je še vedno zasedena po Srbih, v Mali Aziji so Grki zasedli Smyrno, ki jo pogodba, sklenjena v San Gi-ovanni di Moriana priznava nam. Vj Afriki so si Angleži in Francozi z našim privoljenjem razdelili nemške kolonije, kar moramo smatrati za kompenzacijo. Ne da bi se spuščal podrobnosti, morem reči, da so Angleži popolnoma zadovoljni s svojo pridobitvijo, dočim ie po mojem mnenju Francija dobila premalo. Zakaj je torej naš položaj manj zadovoljiv, kot v začetku mirovnih pogajanj? Dočim smo se strinjali z angleškimi in francoskimi zahtevami v Evropi, A?.iil in Afriki. Francija in Anglija še nista izjavili, Ja soszla-šeta z našimi zahtevami. Ti dve državi imata torej svoj mir. moreta demobilizirati svoje armade, moreta začeti lečiti rane, ki Jim Jih Je zadala krvava vojna, moreta začet! zopet normalno gospodarsko in kulturno življenje, dočim Italija še nima miru. Jaz 1 e pripovedujem, nc ustvarjam si sodbe, toda zgodovina bo svojčas ugotavljala svoje pravice. Pri svojih pogajanjih v Parizu se opiramo na pravičnost naše stvari. Naši zavezniki morajo upoštevati, di; je prijateljstvo z Italijo zanje velike koristi, kakor tudi vemo. koliko nam koristi njihovo prijateljstvo. Prepričan sem, da naša misija v Pa-mu ne bo več dolgo trpela. Zunanja politika mora biti odslej politika narodov. Cas, ko so se pogodbe in sporazumi med državami sklepali brez vednosti narodov. * kn sc se določevale vojne, je bil. Tajna diplomacija je v svobodnih državah pokopana. Narodi morajo oopal-noma poznati in razumeti politiko, ki jo vodijo njihove vlade. Vsled tega želim, da italijanski narod izve popolno vsebino londonskega dogovora, ki jo je deloma posnel iz odkritij ruskih časopisov in iz indiskre-cij drugih listov. Obrnil se bom Proračunu za šolstvo. Govorila sta poslanca dr. Srdinko in Krejči, ki je zahteval, da se mora država, ker so občinske volitve izpadle v korist socijalistom, vladati socijalistično, samostanske šole na} se podržavijo Pa opustijo; zahteval je tudi rednim za srednje šole. Poslanec °Pat Zavoral je protestiral proti te-m«. da bi se v gornjih razredih srednjih šol zmanjšalo število učnih ur za verouk. Posl. Marež Je zahteval, da se v šolstvu odpravijo privilegiji Z;' Nemce, ker Je Avstrija Cehe tako zeIo zapostavljala. Posl. Štcfanek Je opisoval šolske razmere na Slovaškem in zahtevaj energično odpo-*noč, in da se v Bratislavi to Jesen p|vori medicinska fakulteta. Posl. Uhlif je povdarjal. da se postopa z hemci v šolskem vprašanju pravič-n° in dokazoval, da so Nemci v tem pogledu v veliko ugodnejšem položaju. — Nato so debato o šolstvu Preložili na jutri in začeli debato o Proračunu trgovinskega in želez-niškega ministrstva.______________ Nurnberški neodvisni socijalistL Monakovo, 24. (DunKU. — Zakasnelo.) Na včerajšnji deželni konferenci bavarske neodvisne soclja-bstične stranke v Ntirnbergu sq sklenili izdati oklic, v katerem stranka izjavlja, da *e pridružuje stališču, ki gg zavzema osrednje vodstvo nemške neodvisne soclla-listične stranke dede mirovnega Podpisa. Stranka odklanja poskus, Ja bi se pod masko narodnega boljševizma organizirala vojna proti en-tenti pod vodstvom vladajočega vojaštva, ker bi bila katastrofalna zu nadaljnji razvoj socijalne revolucije. Na koncu poživlja oklic bavarsko vlado, da takoj odpravi vojno stanje na Bavarskem, da izpusti vse politične aretirance in ukine vse sodbe, ki Jih je preki sod izrekel radi političnih prestopkov. Dnevne vesti. Proti stanovanjski bedi. Dne 26. t. m. se je vršil v veliki flvorani »Mestnega doma« Javen shod, katerega je posetilo precej občinstva. Na shodu je poročal predsednik »odbora za odpravo stanovanjske bede« g. višji revident južne železnice Černigoj, kateri je izvajal, da nova država zahteva žrtve, žrtve in žrtve, a temu nasproti Je dolžna najmanj preskrbeti stanova nla za službujoče uradništvo in uslužbenstvo sploh. Do sedaj pa v tej smeri ni napravila drugega, nego vrsto enket in neko vodeno na-°’.katera pa nikomur ne pripomore do stanovanja. Naredba. raz-ki K?n,a v- *NaPreju« dne 7. aprila, skl Odpomogla stanovanj- predstaviti m°fi l koi' !ier lc kratizma, moi kS v ai?VekN)Db!?' v '‘»“n. lla” ku v »Slov. Narodu« dne 10. aprila t. 1. pod napisom »Boljševizem od zgoraj« nastopil proti. Uradništvo Je Prisiljeno do samopomoči, ter Je v to svrho sestavilo odbor za odpra-vitev stanovanjske bede in volilo Iz J^ga 12 členski ožji, akcijski odbor, ia odbor je izdelal v kratkem času Statistiko, iz katere Je razvidno, da le danes v Ljubljani 534 družin z 2500 družinskimi članovi brez sta novania. od teh jih živi 143 že mesece in mesece v železniških vozovih, temu nasproti se je pa ugotovilo, da ima 483 stanovalcev ženske-Ka in 394 moškega spola, tedaj sku-Paj 877 stanovalcev, ki nimajo v Ljubljani ničesar iskati, zasebna stanovanja, ter bi njih preselitev na deželo, eventuelno v prazne gradove, takoj odpomogla stanovanjski mižeči- Odbor daje tedaj merodajnim •aktorjem 30 nasvetov v pretres, ttjed katerimi so resnega uvaževa vredni: izpraznitev raznih vojaških in drugih uradov, ki so nastanjeni v privatnih stanovanjih, tako *nia n. pr. samo žandarmerijsk'.> poveljstvo zasedenih 25 stanovanj; :la •Je odprava v mestu vseh onih ;n-®rnatov, sirotišnic, rekonvalescent-domov, ki niso ne obhodno po "ebni; izselitev vojaštva na deželi n Preureditev itak iako neekono- mično izrabljenih vojašnic v stanovanja; preureditev škofovih zavodov istotako v stanovanja, takojšnjo uvedbo za mesto Beigrad razglašene naredbe tudi za Ljubljano in slednjič nujno stavbo stanovanjskih hiš z že dovoljenim 11 milijonskim kreditom, ki bi dai možnost, da sc zida 44 hiš s skupno 399 stanovanji. Odbor je predložil navzočim resolucijo, obstoječo iz sedmih točk, ki se ima predložiti centralni vladi v Bel-gradu. Debate so se udeležili: zastopnik društva hišnih gospodarjev, ki je obračal pozornost zborovalcev na tozadevno resolucijo, ki leži v pisarni tega društva in po njegovem mnenju kaže jasno, koliko usmiljenja, sočutja, imajo hišni gospodarji za one, ki so brez stanovanja (?): zastopnik mestne občine, ki je izjavil, da je poklicala uradništvo vlada in ne občina v Ljubljano, vsled te.ga ima skrbeti za to mizerijo tudi vlada, nikakor se pa ne more navalit! 5e to zlo občini, ki Je v prvi vrsti odgovorna le svojim občanom (Ta je tudi lepa!) in slednjič zastopnik ZJŽ, ki je namignil hišnim posestnikom, da se bode ž njimi po končno-veljavni uredbi mej drugače govorilo, ako se sami ne spametujejo prej. Resolucija, kakor naknadno predlagana brzojavka na centralno vlado v Belgradu. sta bili soglasno sprejeti. Kako posluje naše deželno sodišče. Kdor prebere ta napis, bo zmignil z rameni in rekel: to že poznamo, to ni nič novega, vedno je bilo tako in bo tako. Ta vražja naša indolentnosv kako je vsem do mozga vcepljeua! A vseeno se mora napraviti red tud! pri naših sodiščih, ali pa likvidirajte, gospodje, ako ne zmorete tega dela’ Bil sem včeraj klican kot priča na deželno sodišče, točno za 10. uro predpoldne. Poleg mene še štiri druge priče. Pred to razpravo bi se imele vršiti še dve drugi razpravi ob 9. uri. A ob devetih še ni bil kompleten slavni sodni dvor. ker je manj-kalo zapisnikarja. Ura Je potekla za uro, ubogi sodnik je preletel že vso sodne dvorane neštevilnokrat — a zapisnikarja ni našel. Razumljivo jt to, ker pri sodišču teh moči tako primanjkuje, da se tepejo sodniki zanje, kakor za bogate neveste. Bila ie po! 9,9, pol 10,10 ura — zaman ves trud. Šele ob pol 11. uri se je sodniku posrečilo ukaniti drugi sodni dvor in v triumfu je pripeljal ugrabljeno nevesto. Mislil sem, sed^f pride odrešenje. Kaj šel Lepo sem čakal, da je bilo 11, 12, 1 ura popoldne. Ob pol 2. url se pa vendar odpro vrata — moja veselle, sedal bom rešen. A kaj še! Sedaj pride najlepše! Slavni sodni dvor mi pove, da lahko odidem, so me ne potrebuje več. Sedaj pa vprašam odgovorne či-nitelje: Ali res mora tako biti ? Koliko je brezposelnih pisafrjev, zakaj jih ne nastavite? Zakaj ne kličete priče za čas, ob katerem bodo resnično zaslišane? Ali ne znate izračunati, koliko škode provzročate ne samo Javnosti, nego tudi lastnemr aparatu? Naj se zadeva ne vem kako uvidevno ali izpregledno presoja, najdo se samo en izraz; škandal! Tako n«, sme iti dalje in odpomoč je nuino potrebna. Kdo zabranjitje uvoz tiskovin? Prejeli smo: Urad za trgovski promet izjavlja, da ne dela nobenih zaprek pri uvozu tiskovin. Da se na uvoz tiskovin prepreča, ni samo res. ampak zabranjuje se celo uvoz takih, ki so zgolj obrtne potrebščin-.. Kje se torej delaio zapreke? Kie le krivda? Darilo amerlkanskih Jugoslovanov. Čez pet dni dospe parn:k iz Amerike, ki prinaša darila ameri ških Jugoslovanov svojim rojakom v Jugoslaviji. Del daril je namenjen sorodnikom naših izseljencev, ki dobe večje množine raznega blaga, obutve in obleke. Poleg te>ra obstaja večje skupno darilo, ki razdeli potrebnim ljudem v Jugoslaviji V ta namen so zbrali ameriški Jugoslovani večjo vsoto s prostovolj nimf prispevki. Darila so: šivanke čevlji (moški in ženski), blago za ženske obleke, platno za perilo, blago za ženska krila, usnje ??. podplate itd. S parnikom pridejo zastopniki »tfougoslav Relief« «g. Josip Sitar (Slovenec iz Topli: na r)o-leniskem), Peter Mladinec 'Hrvat iz Pttčišča v Dalmaciii) in Vladimir Predovič (Slovenec iz Logatca). Razdelitev daril bosta vodiUi v Sloveniji gg. Sitar in Predovič v Dal-mr.cifi ra kirvatskem ter v osta llii i■( !•;ra:in-'i’i Jngo^kivije ■ i S. Mla-dii.ee Predsednik »Yo’-:.oslav Relief Chi-ago« ie Slovene: Franc Jager, župnik, in profesor na vseu- čilišču sv. Bonifacija v Minorotti. — Čas in način razdelitve se objavita pravočasno. Rodbine, ki dobe od s\ ojih sorodnikov v Amerik; darila, prejmejo od zastopnikov Vougo-slav Relief« pismeno obvestilo. Rrzovlak Reka-Zagreh-Zemun. Brzovlak, ki je dosedaj vozil na progi Reka-Zagreb-Zemun dvakrat na teden in prihajal v Zemun v torek in petek, bo vozi! od 1. julija vsak dan. Drobno. — Vpisovanje na deški in dekliški oddelek Siovem-ke trgovske šole v Ljubljani se vrši 5., 6. in 7. julija t. 1. od 10. do 12. ure dopoldne. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev, in-dustrijcev in obrtnikov. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. —- Vojni pohabljenci občine Bled priredijo v nedeljo, dne 6 julija tombolo z veselico, šaljivo pošto itd. na vrtu gostilne Potočnik (Flegarju! na Bledu v korist revnih otrok in vdov v vojni padlih mož in očetov. Do-bitke ter denarne prispevke hvaležno sprejema proti potrdim gostilničarka in v to pooblaščeni pohabljenci. Pričetek točno ob 14. uti (ob 2. popoldne). — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se izrednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. v dvorani »Mestnega doma«, zanesljvo udeleže. Za vsakega posameznika so važni razgovori o poslovniku in osobito o pravilniku glede podpor. Pridite polnoštevilno! — Kočevska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda zapali na predvečer Vidovega dne, v soboto, dne 28. junija veiik kres. združen z večerno zabavo. — Na splošno željo ponovi Dramatični odsek Kočevske Čitalnice v tretjič narodno igro »Deseti brat« v nedeljo, dne 29. junija ob 16. urf v hotelu »Mesto Trst«. — Finančna kouceptna služba za pravnike. Sklenjeno ie, da se v finančno konceptno službo strejme-io tudi oni dijaki, ki še niso popolnoma dovršili svojih prav.;:h 'tudij. Nastavljeni bodo za takozvane kon-ceptne pripravnike in uradne aspirante. Napraviti pa bodo morali v gotovem roku pravne izpite. Te dni izide natečaj za te uradnike - Oddelek ministrstva za prosveto za Zemun, Banat, Bačko in Baranjo, bo dajal vsled odctritvre državnega proračuna slušateljem višjih šol mesečne štipendije po 300 kron. — V skladišč« železniškega in de- mobilizacijskega materijala na pred-kolodvoru Dravlje so se izsledile nc-rednosti. Vojaška oblast je ukrenila potrebne ukrepe za odpravo nerto-statkov. — Naša Iskrena zahavaia cenjenemu Glasbenemu društvu v Zagorju za naklonitev vsote 400 K 4 vin. za tukajšnje reveže kot čisti donesek igre »Moč uniforme« dne 4. maja t. 1. — Županstvo Zagorje ob Savi. — Tatvina čevljev. Neki trgovec je nakupil dne 28. maja 1919 pri tukajšnjih tvrdkah večjo množino moških in ženskih čevljev, naložil v to pripravljen zaboj ter pustil pripeljati na glavni kolodvor v svrho prevoza v njegovo domovino. Blago je faktično tudi prišlo, toda pri reviziji je zapazil, da manjka 13 parov čevljev v vrednosti čez 2000 kron. Tedaj Je naznanil primanjkljaj tukajšnji policiji katera je po svojih policijskih agentih izsledila tatove in zaplenila del ukradenega blaga. Storilca sta Dolčič Ivan. roj. 1872 iz Šmartnega in Pavlič Jože. roj. 1901 stanuioč v Spcdnji Šiški, ki sta tatvino tudi priznala. Oddana sta bila jetmšmci deželnega sodišča. — Več konjske oprave in sicer 1 prsna oprema, I težki kornat, 2 hrbtna jermena, 2 Para. va’ \n 2 uiz<]i v skupni vrednosti od 800 kron le bilo ukradeno Lorencu btirn-u, posestniku iz Peržanj. btonlca se za slednje. . . — Krava, in sicer takozvana brt~ zasta. vredna 4000 kron. je bila ukradena Josipu Dimnik v Obrjah h št 10. Krava je bila ukradena iz hieva po dosedaf nepoznanem storilcu. Svari se pred nakupom krav p. — Knjižnica akademije znanosti v Pečnhu! katere predsednik je škof Julij Zichy, se je konfiscirala in bo premeščen v Beigrad Iz Slovenije. ZkJanimost. Nikdar še nismo videli tukaj belih severnih medvedov. Kar naenkrat so se pokazali, seveda — v človeški koži. Južna železnica je vedno pridni, skrbela in tudi sedaj ni pozabila na svoje uslužbence. Poslali so kuril-niškim delavcem lepe bele obleke iz vreč, namreč iz solnatih vreč: naj-siabše blago, kar se ga more misliti. Tukaj so zopet pokazali, kako prijazno gredo svojim uslužbencem na roko. Seveda, oni mislijo, vsaj so v Jugoslaviji in spadajo med tiste, ki nosijo take obleke. To je naravnost nesramno, da se upa uprava daii osobju takšno obleko, ki Jo niti are-stanti ne nosijo. Isto se godi tudi na-stavljencem. Nekateri že po dve tn tri leta niso dobili nobene obleke in hodijo direktno raztrgani in vsak ima drugo barvo. Tega naši gospodje v državnemu zboru ne vidijo, ampak kokarde na čepicah, to so pa gospodje takoj videli in ukazali, da se morajo odstraniti. Ako pa posamezni že celi zadnji del telesa kažejo, Je v redu, vsaj gospodje jih ne kažejo. Ako nam povrnete denar, ki smo ga morali plačati za čepice, potem pj. ukazujte. Gospodje, ura bije! Ne čakajte, da Vas čas ne prehiti, ker je lahko prepozno, če mislite, v Jugoslavij. starega avstrijskega šimelna jezditi brez sedla. Vam kar častitamo, ampak mi ga ne poznamo več. Če niso gospodje pri upravi sposobni za delo, potem naj pustijo. V Jugoslaviji rabimo može, ki bodo delali, ne pa stare avstrijske birokrate, ki še do danes trake zaslužnih križcev na prsih nosijo. Pika. Celje. V tukajšnji kamnoseSki družbi Je nastal med delavci in mojstri nek spor, ki se ni mogel doslej v glavnem radi trmoglavosti najetega mojstra mirno poravnati. Delavci so morali stopiti v stavko. Tukajšnjo strokovno tajništvo se je zelo trudflo, da se spor poravna. Dotični mojster se Je pa nedostopno in neolikane držai Do sporazuma se ni moglo priti. Ker c os stavka Izbruhnila In se le iivM- lo nad kamnošesko družbo zaprtHo. vabim vse kamnoseke, da nai ne spreimelo tam dela toliko časa, dokler se zadeva ne poravna. Našel se je sicer nek stavkokaz Iz St. Pavla pri Preboldu, ki Je že začel delati, ko ga je pa naš zaupnik opomnil, st je izgovarjal, da tega ni vedel in Je opustil. Kamnoseki, ne delajte do izravnave pri tej družbi! Kultura. Repertoar narodnega gledališča. Drama: 28. junija, sobota »Na smrt obsojeni«. Abonma C 68. — 29. junija, nedelja »Na smrt obsojeni«. Abonma B 68. — 30. junija, ponde-ijek »Na smrt obsojeni«. Abonma B 68; (z a d n j a dramska predstava). — Opera: 23. junija, sobota »Madame Buteterflv Abouenia \ B 2/67. — 29. junija, nedelja popol dne ob 3. uri »Mamzell Nitouehe«, Izven obonma (vojaška predseava za srbske posadke). — 29. junija, nedelja zvečer »Žongler«. Abonma C 3/69. — 3C. junija, pondeljek zaprto. — 1. julija, torek »Postiljon ii Lonjumear«. Abonma A 70. — 2. Julija, sreda »Madame Butterfly». Abonma C 2/67. — 3. Julija, četrtek »Boheme«. Izven abonma. — 4. Julija, petek »Postiljon iz Lonjumeau«. Abonma B 70. — 5. Julija, sobota, »Madame Butterflv«. Izven abonma. SBajka o volku«. Igra v štirh slikah. Spisal Fran Molnar. Prevel’. Josip Sest. — Režiser: Josip šest. — Import tega Molnarja na »ašem odru ni bil neobhodno potreben. Molnarjevo umetniško potenco bi naznačil z dvemi imeni: Lehar — Hans Bartsch. Napol opereta, napol melodram. Špecijelno pri tej »Bajki« ga imam na sumu., da Je hotel menda koketirati (ali pa se morda celo ponorčevati) iz Ibsenovih žen skih figur (»Nora«, »Gospa z morja«). To bi bilo seveda predrzno, ker Molnar pač ne doseza niti Suder-manna. G. Šest se Je torej uračunil, ko si je izbral za svoj prvi večji nastop baš to »Bajko«, ki oo neverjetni prvi in šibki drugi ter operatu* zasnovani tretji sliki usehne pred koncem četrte. Dramatske sile v tei igri ni; niti v dejanju, niti v značajih. Kaj pa je povedal gospod Molnar? Kaj vam neki pove takšenle dunajski ali budimpeštanski feljtonist? Duhoviči vam nekaj, Ščegeta vas prijetno po ušesih in po srcu, ko pa se ozrete naokol. se zagledate v prazen nič. To ščegetanje imenujejo dunajski in budimpeštanski bankirji (morda tudi naši?) — umetniški užitek! Gospod Molnar Je najbrž kakemu prjatelju-igralcu hotel napisati efektno ulogo, pa Je postavil na oder štiri figure, ki lih mora v isti sliki predstavljati isti akter. Iz tes;a silovitega duševnega konflikta avtorjevega se je rodila ta igra. On, ki razume svojo obrt, je vso reč primerno tapeciral, izrabil motiv sanj (er začinil misteriozno razmerje, ki vlada mod snnloma, z nekakšno plehko, vodeno »bajko« o volku, k{ hoče požreti deklico, pa ga mož prežene s palico... Kakšna mizerija! G. Sest je storil iz svoje uloge vse po intencijah avtorjevih. Bil je od nog iio glave deklamatorsko-prazm avstrijsko-pruski oficir, bil je neresničen !R neverjeten atašt brez da -še, bil je poblazneli operni pevec, ko pa je naposled bi! slusra in m ^torna kot koncipijent. smo videli. Ja ja tudi dokaj inteligenten in ambiciozen igralec, ki bi ga bilo interesantno vdeti še v kakem drugačnem m!-UeJiL Tudi vsa ostala gospoda je spadala v okvir. Lepo in šablonsko. G. Bukšekova Je bila na svojem mestu, g. Saričeva se je odlikovala s hladno, fino duševno odsotnostjo resnične umetnice v umetniško podrejeni in neznatni nlogf. LajtnantieK g. Železnikar Je bil izboren, natakarji so bili prav po budfmpeštansko vsiljivi in nevšečni. — K prevodu bi pripomnil, da se ne pravi slovensko »truplo ob truobie je temu protivil in obmetaval preiskovalce z različnimi psovkami. Ko ga je hotel aretirati, ga je tudi ranil na roki. Obtožba dolži K. V. in Dolinška tavine, Dolinška tudi hudodelstva javnega nasilstva, prestopka zoper javne naprave in naredbe in prestopka zoper telesno varnost. Porotnemu senatu predseduje podpredsednik deželnega sodišča Fran Regaily, obtožbo zastopa dr-ž£vni pravdnik dr. Modic, mladega šele loletnega V. zagovarja dr. Pegan, Dolinška dr. Krejči. Oba obdol-ženca sta na tozadevno vprašenje predsednika Regallyja odgovorita, da sta kriva. V. je imel ob nastopu službe 40 K plače, katera Je dosp ;ia do marca meseca, ko je bil aretirat na 120 K (v času, ko so trgovci grabili stotisoče, ie imel ubogi fant 80 K plače!) Dr. Pegan vpraša V.: »Zakaj ste porabili denar?« — K. V.: »Kupoval sem jestvine, ker je bila hrana doma bolj pičla.« — »Koliko ste pora bili na dan?« — »Do 10 K.« — AH ste bili sami?« — »Z enim tovarišem, ključavničarjem, kateri me je tudi silil k tatvini, a imena ne povem, ker se mi s m i 1 i.« Nato siii bii! zaslišani priči trgovec g. M. Skaberne in g. Gollija. Dr. Pegan vpraša g. Gollija: Ko- liko je bila blagu ... nakupna cena?« — »Menda je bila ...« — »Ali ni bilo mogoče še manj?« — »Ja, mogoče.« — »Kako dolgo ste ga imeli na zalogi?« —- »Dolgo ga nismo bne'!.« — »Mogoče pa je bilo nekoliko dalj, pol leta, leto.« — »Ne vem mogoče.« — »Koliko je bila nakupna cena moških srajc?« — »Menda okoli K ...« — »Povem vam, da ste iiK imeli na zalogi že dve leti tn so vns veljale K — »Ne verujem; mogoče. Saj pravim, da ne vem natanko.« (Težava je bila navesti kupno ceno). Zagovornik dr. Pegan je v svo jem zagovoru krepko braml obtoženca V., poudarjal njegovo mladost, da Je bil napeljan V temu od drugega, da nima dovoli duševne odporne sile, kar se je videlo iz razprave, opozoril porotvike na nesrečo v družini in predlaga oprostitev. Zagovornik Dolinšek dr. vrr,v-t Je ravno ‘.'ko predlagal oprostitev. Po - temeljitem resumeju predsednika RčgaHvja so porotniki ka* trim je stavil pet glavnih vpr^nnf, pri svojem prsvetu na vsa stavljena jim vpr.išania odgovorili z ne i;-nz-merie v gl n-1.ih vnraSanlih ' u na i at vino B da 7 ne). Predsednik Regailv ic rr*al nain oprostilno razsodbo. Stran 4. NAPREJ. Stev. 145, Po razglašeni razsodbi nagovoril predsednik Regaiiy iniadolet-ne?,a Karola .V.. naj oo odsfci pošten in da naj se zahvali porotnikom, ker so mu izkazali milost. Karel V., ki očividno ni vedel, da je oproščen, je stopil pred porotnike, rekoč: »Pro-‘?m milostne sodbe.* Najnovejša poročila. PROTIREVOLUCIJA NA OGRSKEM. LDU. Budimpešta, 27. (CTU.) • Voerses Ujsag« poroča o protirevoluciji po deželi: Protirevolucija je izbruhnila najprej v torek v Kalozc«. It.ier so bivši častniki, hujskajoč’ proti Judom, sestavili Iz okoliškega prebivalstva oddelek bele garde in razorožili šibko posadko rdeče garde, ki se je nahajala v Kaloczi. Aretirali so delavski svet in nato ustrelili predsednika strankine organizacije v Kaloczi Czupa. Od tu se širi protirevolucija po drugih pokrajln-med belo in rdečo gardo. Zlasti Ijut je bil boj med belo in rdečo gardo v Bunapataju, kjer se je po srditem peturnem boju rdeči gardi posrečilo poraziti belo gardo, ki je pustila na bojišču 300 mrtvih. Vodje bele garde so pobegnili večiidel čez demarkacijsko črto k Srbom, ki so jih razorožili in odvedli v Belgrad. NOVA ITALIJANSKA MIROVNA DELEGACIJA. LDU. Milan, 26. Kakor iavlja da-nasuli »Corriere della Sera« bodo tvorili novo Italijansko delegaciio pri mirovni konferenci senatorji Tomntaso Tittoni, Gugllelmo Marconi, Vittorio Scialoia In Maggtorlno Ferarls ter poslanec Silvio Crespl. Nova italijanska delegacija ni še odpotovala snoči iz Rima v Pariz, kakor se je splošno mislilo. Njenega odhoda ni oričakovati niti še za danes. VOJNA ODŠKODNINA IN JUGOSLAVIJA. LDU. Belgrnd, 27. Vsled težko?, ki so se pojavile na mirovni konferenci v vprašaslu odškodnin, je naša mirovna delegacija poslala 2 člana v Belgrad, in sicer Velizara JamovM-ča in dr. Bajkiča, da o teh težkoSan poročata vladi PREHRANA CELOVCA. LDU. Celovec, 27. Vojaška uprava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je z ozirom na veliko pomanjkanje živil po lastnem nagibu hi na prošnjo občinske uprave ter nekaterih uglednih meščanov izposlovala za mesto Celovec in okjlico 30 pitanih volov 1 vagon masti, 1 vagon slanine, 1 vagon prekajenega mesa in salam. 184 živih svini, 102.495 kg krušne moke ter 19.916 kg krompirja. Druga živila so na potu. Radi znižanja cen, ki so pa po večini že nižje kakor prejšnje, se vrše pogajanja, ki bodo kmalu končana. ZANIMIVO! LDU. Celovec, 26. »Kflrntner Tagblatt« poroča iz Beljaka: Italijansko poveljništvo le ustanovilo dve prodajainici, ki sprejemata v plačilo le itafijanske lire in pa av-stro-ogrske srebrne krone, ki imajo enako vrednost z lirami. Zanimivo Je opazovati, kako prihajajo zopet na dan srebrne krone ter tudi zlati novci, ki so počivali vso volno v varnih skrivališčih. — Jugoslovanska policija Je izsledila v neki ce lovški vojaški bolnici, kjer so se le čili še zaostali člani nemške narodne obrambe, veliko količino (okoli1 500 kg) ekrazita in drugih eksplozivnih snovi, dasi je bilo takoj prvi dan zasedbe objavljeno, da se mora oddati vojaški oblasti vse orožje in vse streljivo STAVKA V BERLINU. LDU. Berlin, 27. (CTU.) Dosedaj je stavkalo v Berlinu 20 000 železničarjev in delavcev. V večernih nrah se je položaj znatno poost Dozdeva se, da generalne stavke ne bo možno preprečiti. Obrambni minister Noske je izdal pravkar po- velje, s katerim na podlagi zakona o obsednem stanju prepoveduje vsem železničarjem, da preneiiajo z delom. Kdor se temu povelju zoperstavi, bo obsojen na leto ječe. RUMUNJ IN MIR. LDU. Bukarešta, 25. (Roni DU. Dacia.) Liberalna stnnka je izjavila na usta Bratianuja, da noben pripadnik te stranke ne sme vstopiti v kabinet, ki bi podpisal mirovno pogodbo. Narodno-liberalna stranka upa, da ostane Bratianu na krmilu in da bo v sporazumu z zastopniki osvobojenih zemelj mogel organizirati odpor zoper podpis mirovne pogodbe. To in ono. Tenoristi In valuta. »Pravo Lidu« piše: »Odhod v Ameriko je bi! za naše umetnike vedno dobra priložnost ne le za dosego slave, ampak tudi za dosego velikega plačila vsled dobrega stanja tuje valute. Honorarji so bili, preračunani iz dolarjev na krone, naravnost neverjetni. Amerika sedaj baje že zelo hrepeni po evropskih pevcih in pevkah. Po mirovnem sklepu se bo najbrž začelo »romanje« pevcev v ta eldorado. Nekemu slavnemu dunajskemu umetniku je bilo baje že obljubljenih 100.000 dolarjev za 100 koncertov v Ameriki, kar bi znašalo nemško avstrijskih kronah skoro tri milijone (ali nad 1,600.000 čehoslo vaških kron). Nasproti temu pa le slavni ameriški tenorist italijanskega izvora, kateremu je dunajsko koncertno ravnateljstvo ponudilo za en sam večer fantastičen honorar 70.000 K, ni niti smatral za vredno, da bi ravnateljstvu sploh odgovoril, ker znaša ta honorar, izpremenlen na ame-rikansko valuto, le — 2400 dolarjev. — Nastaja vprašanje: kaj bo naredil finančni minister Rašin, da ohrani našo valuto, v slučaju, da bodo naši tenorji romali v Ameriko. Ali bodo ustanovljeni »Sindikati za izvoz tenoristov?« Uvoza tujih koncertnih umetnikov, se — kot gori omenjeno ni bati, zato bi pa ti sindikati tenoristov lahko odpadli. Ni-li to resnica? Mestni magistrat Maribor. Aprovizacija. Amerikansko blago za otroke do 0«.-! sprei.m .n ..Krfa depcte. * *«.«« *««» »»M« »KUP«*" J»a En Mo« reto, m. ■■ m., pačiti; f• ?•' wss. w»o:f<5