Leto XYIIL ¥ Celju, dne 31. januarja 1908. Štev. 12. OMOVINA Uredništvo je na Schilleijevi cesti Si 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. , sredo in petek ter velja za ------------- ------------ 3 mesece 3 krone. Za Ameriko _i druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč; Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno lnseriranje znaten popust. „Zmaga!" V Celju, dne 30. jan. 1908. Navidezno neugodno se pričenja 1. 1908. za nas štajerske naprednjake. Pri nadomestnih deželnozborskih volitvah jo zmagal kandidat duhovniške ,.Kmečke zveze"' A. Terglav. Ta zmaga je rodila triumfujoče izbruhe veselja v duhovniškem časopisju, prinesla pa nam je tudi dokaj prijateljskih sunkov pod rebra i od strani onih ljudi, ki so danes naprednjaki, jutri nazadnjaki s sladkim izgovorom na ustih, da se gre za „blagor milega naroda". Nas samih ta zmaga ni iznenadila; prvič je bila klerikalcem ugodna sestavitev volilnega okraja, drugič pa tudi na naši strani ni bilo pravega zanimanja za volitev. Priznajmo si: delavcev nam manjka, saj je treba pri veliki povprečni politični nezrelosti širokih vrst volilstva skoraj povsod orati ledino. Zato se čudimo sedanjemu kričanju klerikalnih listov: kdor gleda dalje, vidi, da vkljub vedni dotiki z volilci in življenju med ljudstvom istega ne poznajo in da morajo vkljub splošnemu razpoloženju, ki vendar za nje na hvalo stoletnemu „delu" ugodno, delati s sleparjenjem in krčevitim agitiranjem za svoje ,,zmage". Starejšemu politiku, ki zasleduje naše politične boje na Sp. štajerskem s paznim očesom, je pač sedaj jedno jasno: duhovništvo ni bilo nikoli odkritosrčno sobojev-ništvo za naše narodne pravi c e. Morda so mislili posamezniki pošteno in dobro — a sedaj, ko piha iz Eima in škofovskih stolic ostrejša sapa, je sledil takoj preobrat. Kajti kako bi si mogli drugače razlagati, da se trudi sedaj duhovništvo v zvezi z neznačajnimi štreberji iz • vrst inteligence čez noč podreti, kar smo si s težavo mnogo desetletij sezidali ? Ubija se narodno čuvstvo med ljudstvom, ubijajo se naša narodna društva, rušijo se naši gospodarski zavodi, širi se v ljudstvu sovraštvo do iste narodne šole, katere smo si z velikimi žrtvami komaj napol priborili. Ljubljanski Slovenec" piše pod naslovom našega članka, da so naši poslanci posvečevali doslej svojo pozornost le uradniškemu vprašanju. Na neresničnost te trditve niti ne bomo kazali; vidi se pa, da ti gospodje v svojem slepem strankarskem fanatizmu popolnoma pozabljajo, da uradniško vprašanje za nas nima le pomena v narodnem, temveč tudi v gospodarskem, kruševnem oziru. Ali si ne zasluži noben slovenski kmečki sin boljšega kruha? Seveda — naše duhovništvo nima otrok — Kaj njemu mar za take reči! No, da, da bi naši duhovniški poslanci vsaj drugače zasledovali pametno gospodarsko politiko! A glasovali so za zloglasno nagodbo z Ogri na ljubo — vladi. Doživeli smo prizor, da so se spremenili slovenski poslanci v ponižne hlapce in kimovce one vlade, ki nas Slovencev nikjer ne pripoznava niti za enakopravne državljane! Doživeli smo prizor, da so duhovniški poslanci drzno zanikali, da draginje sedaj ni, ko niso pokazali niti najmanjše volje o nji razmišljati. Kajpada, župniki imajo krasna posestva in sedaj še zvišane stalne plače; poleg tega se guli ljudstvo na vseh koncih in krajih pri krstih, pogrebih, beri, mašah, še očenaša ne zmoli duhovnik zastonj za svojega farana. Njim ni treba kupovati moke ne masti — če pa to store, saj je denarja obilo tukaj! Ne bojimo se, da bi kmetje tega enkrat ne uvideli — skrbeli bomo po svojih močeh za to, da ne bo streglo naše ljudstvo politiki trebuhov posameznih gospodov — temveč za se. In najboljša učiteljica bo sila sama . . . Dejali smo že zgoraj, da se nam čudno zdi sedanje zmagovito kričanje duhovnikov. Nedvomno znamenje, da navkljub „zmagi", kateri jih bo morda še sledilo več, vendar či ijo, da lezejo počasi navzdol. Saj se jim tudi vesi na noge vse, kar more stranko pogubiti: notranja neodkritosrčnost, nepoštenost boja zoper nasprotnike, protislovje z nauki vere, katero baje branijo. Časi se bodo za nas sicer še poslabšali. Odpadli bodo še mnogi, mnogi bodo še malodušni — a ideja se ne bo dala zatreti. Pridejo nad nas široke }$ate onih ljudi, kateri ne pridejo nikoli dalje ko do domače fare, te neizmerne sile neznanja in duševne zaostalosti bodo zakrile še marsikje napredne vrste. Poleg tega pa je naš boj tudi neizmerno težavnejši; dočim se imamo mi boriti proti Nemcem in klerikalcem, so vrgli ti vso narodno politiko v vodo in skrbe le samo za se. Vsaj Slovenec" piše v tem smislu v št. 21.1.1. Pa vse to nič ne de! Naš dober in pošten boj nam pridobiva danzadnevom odločnih in neupogljivih pristašev, ki s svojo trdnostjo in politično naobrazbo tvorijo našo prihodnjost. Prihodnjost stranke in z njo prihodnjost naroda. Ministerska anketa o reformi srednjih šol. V naučnem ministerstvu se je sešla 21. t. m. cela vrsta šolnikov iz cele Avstrije, da se posvetuje o reformi srednjih šol. Posvetovanja so se začela z govorom naučnega ministra Marcheta. kateri je dejal, da sedaj veljavnih učnih načrtov sicer ne smemo še smatrati za zastarele, da je pa vendar potrebno, da se uvažuje o njih reformi na temelju pridobljenih skušenj in napredka vede. Minister pravi, da bi bilo srednjim šolam na korist, ako bi se iz učnih načrtov odstranil ves nepotrebni balast učiva, da bi se omejilo slovniško poučevanje klasičnih jezikov, da bi se premenilo učni načrt nemščine kot učnega predmeta, da bi se moral modernizirati pouk zgodovine tako, da bi se posvetilo več pozornosti gospodarski in kulturni zgodovini, da bi se v zadnjem razredu uvedeno domo-znanstvo razširilo s predavanji o sociologiji; da bi se reformiral pouk matematike, geometrije, prirodopisja itd. Minister je tega mnenja, da treba sedaj obstoječe gimnazije in realke ohraniti tudi v bodoče, treba je samo reformirati in poleg teh dveh tipov vstvariti še nove vrste srednjih šol. Pravi, da se naučno ministerstvo bavi z vprašanjem, kako bi se dalo znanstveno in pedagogiški poglobiti odgojo učiteljstva, tako da bi tudi srednješolsko učiteljstvo popolnoma razumelo svojo nalogo. Za ministrom je govoril prvi sek-cijski načelnik Pidoll. Govornik se je obrnil proti zahtevam onih, kateri hočejo, naj bi bila srednja šola kompromis LISTEK. Sodba. Poljsko napisal VI. St. R e y m o n t. Poslovenil J. G 1 o n a r. (Dalje.) — Pokončajmo jih! Čemu treba razbojnikom duhovnika. Naj se iztegnejo kakor psi. Ne čakajmo! Lahko nam uidejo in potem pridejo s poma-gači. Pobijmo jih! Ko sta Gajdi čula, od kod jima lahko pride rešitev, sta začela obupno prositi: — Usmiljenje, ljudje! Spovedala bi se rada! Dajte nam duhovnika . . . po duhovnika . . . Na njuno nesrečo ni bilo duhovnika doma; odpotoval je že proti mraku. — Potem pa se naj spovesta pred celim ljudstvom — je nekdo predlagal — Dobro! Tako! Naj le priznata! Naj povesta resnico — so pritrjevali drugi. rokah in jih postavil pred cerkvenim pragom na kolena. — Odprite cerkev! Spovedala se bosta! Odprite! — so se začuli pogosti klici, a Jernej je zaklical: — Ni treba! Greh bi bil, če bi peljali take razbojnike v cerkev, za njih je dovolj, da so lahko na posvečenem kraju. Tiho tam — je zakričal ženskam, ki so ščebljale, potem pa se je sklonil k Gajdoma in rekel: — Sedaj priznajta, a samo resnico. Ljudstvo vama lahko da odvezo! — in prikleknil je ob njima, drugi pa so storili enako in se pokrižali ter vzdihovali. Gajdi sta začela nekaj jecljati in sta se ogledovala na vse strani. . — Razumljivo govorita! Glasno! Gospoda Boga bi rada goljufala — so začeli ljudje vreščati. Stari Gaj da se je začel tresti kakor bi mu duša uhajala, naenkrat je zajokal in je med hudim stokanjem priznal svoje grehe. iMastalo je tiho kakor v grobu, ljudje si celo dihati niso upali, ponehalo je pokašljevanje, samo jokavi glas se je slišal v temi in se širil, kakor struga krvi, zgoraj pa je ječal zvon in šumela so v vetru drevesa. Groza je padla na duše, lasje so vstajali ljudem, ljudje so se v strahu trkali na prsa, tuintam je kdo žalostno zastokal, v vsa srca je prišel velik strah, ker je Gajda, dasi je zvračal krivdo na sina in na žandarja, priznal ne le vse, kar so mu očitali, ampak še mnogo hujših reči . . . Ko je končal, je padJ razkrižan naprej, začel biti s čelom ob cerkveni prag in tako prositi za usmiljenje, da se jih je mnogo začelo ž njim vred jokati, možje pa so zavreščali: — Sedaj naj se Gašpar spove! Gašpar! Hitreje, lopov! No, ne boš? — in začeli so ga biti s palicami po bokih in pretepati, da se je ves stekel vzravnal: — Sami ste razbojniki! Nedolžne hočete ubijati! Sami ste razbojniki in izdajice . . . Lopovi! Mrhovine! Krvniki! — in preklinjal je in se grozil strašno, dokler ga ni stari naprosil: — Spokori se, sin! Priznaj, potem ti mogoče odpustijo! Spokori se! — Nečem. Usmiljenja razbojnikov ne bom prosil! Stekli psi! Hlapci! Ne potrebujem spovedi. Naj me ubijejo! Naj samo poskusijo, pasji bratje. Jutri jim vojaštvo povrne za mene! Naj se me samo dotaknejo! — je kričal kakor zverina, skočil na noge, vrgel se s pestmi na najbližje, stari pa za njim molče kakor volk. Nastal je strašen vrišč, a premagali so ju takoj in jih vrgli kakor kup cap tje, kjer sta prej bila, Jernej pa je jezno zaklical: — Ubežati sta hotela! Grozita nam z maščevanjem! Razbojnika sta in najhujša zlodeja. Kaznujte jih, ljudje! Pobijte jih, kakor stekle pse. Vsi jih bijte! Vsi! Bij, kdor na Boga veruje! — je kričal razjarjen. Ljudstvo se je zmajalo, kakor gozd v vetru in se vrglo na razbojnika, sto drogov se je vzdignilo in padlo z gluhim treskom, vzdignil se je krik do neba, kakor bi bil konec sveta in zopet je vtihnilo, tako da se je čulo v temi le treskanje palic, topotanje, kričanje žensk, sopenje, hropljenje, preklinjanje in vmes strašni, divji kriki obeh Gajd. NA BALKANU VRE! ZAKAJ VRE — ??? med zahtevami, katere stavi na mladino družba in država. Med temi dvemi stališči ni kompromisa. Pidoll zahteva, naj se reformatorji drže načela: mladost mladini! Proč z mrtvimi jeziki iz spodnjih razredov; pouk naj se vrši na temelju materinščine in naj bode tako urejen, da se dijaki svojemu je-ziku temeljito priuče. V tretjem razredu naj se uvede šele pouk jednega modernega jezika; z latinščino naj se feaČne šele v petem, z grščino pa šele v sedmem gimnazijskem razredu. Pidoll zahteva, naj se ojači pouk prirodnih ved, naj se v 7. in 8. razredu jemlje več ozira na individualne naklonjenosti dijakov ter naj se matura odpravi. Za učitelje pa zahteva po angleškem vzgledu popolno prostost poučevanja. Dela naj se z vsemi sredstvi na to, da bodo učitelji manj sodniki, zato pa bolj pomočniki in svetovalci dijaštva. Drugega dne je govoril baron Gautsch, ki je svetoval, naj bi se poleg obstoječih srednjih šol osnoval še nov srednješolski tip na temelju moderne filologije. Ta ideja je na Nemškem že izvedena. Prof. Hueppe in Schipper priporočata, naj se postopa pri reformi srednjih šol brez nadaljnih poskusov po nemškem vzgledu, seveda, brez po-greškov, ki so se delali na Nemškem. Prof. Bobrzynjski priporoča, naj se poleg srednjih šol usOVrši tudi meščanska šola. Reforma: srednje šole naj pa obstoji glavno v tem, da se pouk sedanjih predmetov proglObi, mesto da bi se uvajali novi, zahteva tudi auto-nomije posamičnih srednješolskih zavodov. ; Tretjega dne je nastopilo tudi mnogo govornikov, katerih eni so zagovarjali klasične jezike, dočiin so drugi zahtevali, naj se odstranijo. Med zagovorniki klasičnih jezikov je bil tudi posl. Pernerstorfer. Najzanimivejši je bil pa govor prof. Drtine. Dokazoval je, da je dandanes jednotna srednja žola nemogoča ifl> da je neobhodno potrebno, da se vstvariveč ravtfopravnih in ravnocenih tipov srednje šole. Jed-notno izobraževanje bi bilo v spodnjih razredih pač možno, v višjih razredih je pa razdelitev po strokah neizogibna. Z reformo politične uprave naj se iz- vede tudi decentralizacijo šolske uprave. Vsakemu narodu naj se da pravico, da si sam upravlja svoje šolstvo. Formalni pogoji za uspeh reformnega dela so: 1. da bi se v šolski upravi poveril pedagoško in didaktično vodstvo strokovnjakom; 2. da bi se šolstvo laici-ziralo ter oprostilo upliva katerekoli cerkve; 3. birokratski formalizem naj se odstrani na korist samostojnosti in svojepravnosti učiteljstva, učiteljskih zborov in šolskih svetov, v katerih naj bode nčiteljstvo zastopano p« izvoljenih članih iz svoje srede. Toliko gimnazija kolikor realka potrebuje reform. Idealni plan bodoče srednje šole bi moral temeljiti na znanstveni razdelitvi vednostnih strok na dualizmu prirodnih in duhovnih ved ter bi moral biti završen s harmoničnim, jednotnim, filozofskim nazorom na svet in življenje. O uplivu antike na Srednje šolsko izobrazbo pravi Drtina, da bi bilo bolje, ako bi na gimnazije prihajali z vseučilišč navdušeni apostoli grške življenjske modrosti nego pa še tako temeljiti poznavalci klasičnih jezikov. Duševni dobiček, ki ga daje današnji pouk grščine, ne stoji v ni-kakem razmerju s trudom, ki ga daje dijakom ta način poučevanja. Drtina predlaga naj se začne pouk latinščine v 3., pouk grščine pa v 5. razredu. Dalje priporoča, naj se da absolventom 6. gimnazijskega razreda pravico služiti kot enoletni prostovoljec kakor na Pruskem. Predlaga nadalje, naj se ustvari nov tip šestrazrednih licejev na temelju realk, kateri bi naj ogovarjali potrebam in zahtevam trgovskega stanu. Meščanska šola naj ostane in se spopolni. Končno predlaga Drtina, naj se oživotvori v „Čechische Revne" stavljen predlog, da bi se v naučnem minister-stvu osnoval stalni oddelek za šolsko reformo sploh. Svoja izvajanja je končal z željo, naj bi se reforma srednjega šolstva izvedla v tem smislu, da bi naši mladini podali v šolah ono veliko dedščino preteklosti in sicer: iz antike ljubezen do narave, veselje do življenja in tvorno moč; iz krščanstva ljubezen do bližnjika v smislu huma-nitete kot socialno dolžnost; iz dobe Čez nekaj časa je črnela pred cerkvenim pragom samo spačena masa, v kateri ne bi nikdo spoznal obeh tatov, ki je bila vbita v sneg in blato Gd nje pa se je širil medel duh po krvi . . . Zvon je umolknil, ali ljudje še si niso oddahnili, ko so se začuli od vasi kriki, da je žandar zbežal. Kmetje so prihajali eden Za drugim in pripovedovali in vreščali: ^ Stražnik je zbežal! Kakor hitro je udarilo na zvon, smo vdrli v sobo, a njega že ni več bilo . I -1- Skozi kamrico je utekel! Mli-narjeVa ga je opozorili il a nevarnost. 1 — Da, da, saj smt> * H, kako je odšla. Ona ga je posvar i . ona! — Ni res! — je zatulil mlinar in priskočil s stisnjenimi pestmi. — Vsi SO vedeli, da je bila str až-nikova ljubica, vsi — so zavreščale babe in vsak, kdor je kaj vedel, je poVedal svoje, dokler se ni Jernej oglasil: — Tjjudje, poslušajte! Bratje! Kaznovali smo te tukaj, a eden nam je ušel, najhujši. Moramo ga uloviti . . . Ravnotako bomo kaznovali vsakogar, ki bo delal ljudstvu krivico, vsakega tata in vsakega izdajico. Na konje in za njim. Na konje, možje! Zbežal je v mesto! Za njim — dobiti ga moramo, živega ali mrtvega! Hitreje, ljudje, da dan vsega ne pokvari. Hitro! . . . Ljudje so se razbežali in čez nekaj časov je že jezdilo nekaj kmetov po različnih cestah proti mestu, da so se konjem širile nozdrve in da je škropilo blato pod kopiti. V vasi je postalo vse tiho, prazno. Samo na pokopališču so še neke ženske stokale in tarnale. Sredi ceste pa se je, ne meneč se za sneg in dež, ki mu je bil v obraz, vlekel proti domu mlinar, pogosto postajal, težko dihal, včasih se opotekel a potem zopet postajal kakor mrtev in šepetal tiho, bolesino, iz bolečine raz-| mučenega. srca: — Taka si t,rej, hčerka! Taka! Žandarjeva ljubica! — je govoril pri sebi. In stisnil' je trdno palico v pesti, samo tresel se je, kakor bi imel mrzlico in goste solze so mu tekle po licu prosvitljenosti (18. stoletje) zaupanje v moč človeške misli, v moč in izdatnost znanja. Tako bi v smislu Komen-skega in Leibnitza postala naša šola delavnica človečnosti v smislu huma-nitetne izobrazbe ter bi pripravljala moralni in kulturni preporod moderne družbe. Četrtega dne se je razpravljalo o razmerju med ljudsko in srednjo, srednjo in visoko šolo. Večina govornikov se je izrekla za to, da se odstrani matura sploh in da naj se mesto mature uvede rajše nekaka splošna skušnja dijakov pri vstopu v višjo gimnazijo, da bi se na tak način manj sposobne, ali ne dovolj pripravljene učence obrnilo na drugo pot. č<» se matura odpravi, naj se uvede na visokih šolah poseben oddelek, na katerem bi nezadostno pripravljeni dijaki lahko spopolnili svoje znanje. Na gimnaziji naj se odpravi dosedanji način izpraševanja od ure do ure in naj bi se rajše izpraševalo iz celih zaokroženih celot tega ali onega predmeta. Večina je za to, da se pismena matura in klavzurne skušnje na vseučiliščih takoj odstranijo. Na slovanskih zavodih naj bi se posvečevalo več pozornosti slovanskim starožitnosiim in naj bi se v tem smislu revidirale učne knjige. Na to se je glasovalo o predlogih glede predlaganih reform. Bil je jednoglasno sprejet predlog, naj se uvedejo pri maturi bistvene olajšave. Iz zaključnega govora ministra Marcheta je razvidno, da hoče učna uprava uvesti olajšave že pri maturi 19 08. 1. Na programu je bila še razprava o telesni odgoji. Referenta sta bila prof. Hueppe in Thom-ser, v imenu ministerstva za deželno obrambo je govoril general Piskaček ter dejal, da bi telesna odgoja morala imeti edino ta namen vcepljati mladini smisel za disciplino, točnost, ubogljivost in zaupanje v samega sebe, ne pa morda šablonovitost in igranje na vojake. Prof. Drtina predlaga: 1. Telovadba bodi obvezni predmet ter se poučuj na vseh srednjih šolah po 3 ure na teden, od katerih naj se vsak semester posveti nekoliko ur za pouk v higijeni. Pri vsakem zavodu naj se osnujejo če li mogoče igrišča. 2. Telovadne sisteme naj se revidira in dela na to, da bode telovadba pripomoček za moralno vzgojo. 3. Prostih iger naj se udeležujejo vsi dijaki po eno uro v tednu, naj se prirejajo redni sprehodi in izleti. Ure iger naj štejejo učiteljem med Obvezne ure. 4. Klasifikacija v telovadbi naj se odstrani in nadomesti s karakteristiko telesne zd«tnosti dijaka. 5. Pripravna izobrazba učiteljev telovadbe bodi znanstvena. 6. Znanstveno izobraženi' učitelj telovadbe naj bode glede plače in drugače ravnopraven z drugimi profesorji. 7. Nadzorstvo telovadbe in telesne odgoje naj bode izročeno strokovnjakom. Vsi ti predlogi so bili sprejeti.— Nato je bilo stavljenih še nekoliko predlogov in zaključni govor naučnega ministra. Nečuvene besede nemškega ministra Peschke. „0 kaki končni spravi in o trajnem miru med dvema kulturno tako razvitima narodoma, kakor so Čehi in Nemci ne more biti nikdar govora. Mogoče je pač kako sporazum-ljenje, ki bi značilo toliko kot kako premirje, Doj se bode pa nada- ljeval, dokler eden obeh narodov ne podleže. Upajmo, da — podpirani po svojih sorojakih iz vseh dežela, v katerih bivajo Nemci — bodemo mi tisti, ki pridejo k cilju." — Te besede je izustil nemški minister rojak Peschka v Gradcu na shodu nemškega ljudskega društva dne 27. t. m. V Avstriji smo navajeni na močno politično hrano, to je pa vender že pre-neprebavljivo! Kaj uči jeden prvih svetovalcev Njegovega Veličanstva in član baron Beckovega kabineta? Ta minister uči, da se da narodnostno vprašanja v Avstriji rešiti samo na ta način, da se zatrejo nenemški narodi, kajti kar velja za Čehe, to bode veljalo po tega nzornega ministra načelih tudi za nas Slovence itd. On „upa*, da bodo Čehi zatrti, zatiralci pa da bodo Nemci. Ta minister se zanaša, da bodo Nemci s celega sveta pomagali avstrijskim Nemcem dušiti Čehe in Slovence, katerih ves greh obstoji v tem, da hočejo kot narod živeti. Dosedaj smo menili, da je temeljna misel avstrijske države mirno soživljenje raznih avstrijskih narodnosti po načelu ravnopravnosti. Zdelo se nam je, da nas to uče zgodovina in osnovni državni zakoni, kakor tudi mednarodna politika. Danes nam pa prihajajo ministri, člani vlade, kateri uče neobhodnost politike, krvi in meča v narodnih vprašanjih. In ti ministri so člani onega kabineta, ki si je postavil kot tretjo in tudi najvažnejšo svojo nalogo: rešitev narodnega vprašanja ter spravo narodov v Avstriji, član onega kabineta, katerega slepo podpira večina slovenskih državnih poslancev in vsi člani naše kmečke zveze. Barbarske besede ministra Peschke so padle kot grom in kot blisk so nam osvetlile položaj. Tako vlado podpirajo slovenski poslanci? Apostolom take narodnostne politike služijo slovenske stranke kakor S. L. S. in kmečka zveza? In te stranke in njih voditelji so še tako predrzni, da narodu vtepajo v glavo, da so oni edini branitelji njegovih „verskih in narodnih- svetinj ?! Tu imaš ti zapeljano ljudstvo zopet jasen, žalibog le prejasen dokaz, kaki so zavezniki tvojih „edino pravih voditeljev, tvojih pravih prijateljev." Le z njimi in za njimi naprej, ti »domači" prijatelji v zvezi z ministrom Pešchko in tako vlado, 'te bodo kmalo na dobro pomirili, iztrgali ti bodo jezik in ugrabili ti zemljiško last, kakor delajo njih bratje na Pruskem s Poljaki. In kmečka zveza in S. L. S. jih v tem podpira! Politični pregled. Domače dežele. V proračunskem odseku se je razpravljalo zadnji torek o izdatkih za ministerstva. Ob tej priliki se je oglasilo več govornikov, ki so kritizirali politiko celega ministerstva in posameznih ministrov. Poslanec dr. Korošec je v svojem govoru prišel do spoznanja, da so pri sedanjem ustroju vlade posebno za manjše narode mini-s t r i - r o j a k i potrebni. (Kdo pa je kriv, da Slovenci še nimamo nobene zaslombe v kroninem svetu, če ne klerikalci, dr. Šusteršič z dr. Korošcem vred?) Zavrnil je Peschkov govor v Gradcu, govoril o nacijonalnih nemških uradnikih in o škodljivem delu „Schul-vereina" in „Sudmarke"'. („Slovenec" piše, da so naši poslanci doslej le škrbeli za naše uradnike. Kakor bi to bilo malenkostno narodno vprašanje! Piipomniti je tudi treba, da doma dr. Korošec hujska proti Ciril-Metodovi družbi! Doma smo torej drugačni kakor \ • SI Slovenci8 kupujte samo pri slovenskih trgovcih in podpirajte samo slovenske obrtnike. — Napredek in •bstanek vsakega naroda je samo v trgovstvu in industriji. Kdor knpuje pri naših nasprotnikih izda svoj narod. na Dunaju. No, vlada mu to radikalno nedolžno repenčenje že odpusti — (de-korum se mora čuvati.) Govoril je tudi poslanec dr. P loj. Želel je, naj se sedaj vlada posveti rešitvi narodnostnega vprašanja, povdarja pa, da se to vprašanje nikdar ne bo rešilo, ako se bo vlada le na Češko ozirala in rešitev le postopama izvrševala. Narodnostno vprašanje se mora rešiti za celo državo po istih principih, vlada ne sme poznati Slovanov višje in nižje vrste. . Naj bi vlada takoj pričela s pripravami za narodnostni sporazum, posebej naj se spravi več discipline med nemško uradništvo, ki je sedaj nacijonalno, ker upa s tem na a v a n z m a. Najboljše bi se rešilo narodnostno vprašanje z ustvaritvijo narodno enotnih upravnih okrožij namesto dosedanjih dežel. Ker pa je ta rešitev sila težavna, naj bi se poskusilo z razširjenjem avtonomije posameznih deželnih odborov. Ustanovilo pa bi se naj državno okvirno postavo za varstvo narodnostnih manjšin. To je znamenit govor. »Narodna stranka" je že v istem smislu predlagala rešitev narodnostnega vprašanja na Sp. Štajerju in je bilo tudi že na njenih shodih sklenjenih nekaj tozadevnih resolucij. Na izvajanja g. dr. Ploja je odgovoril ministerski predsednik baron Beck, da bo uradništvo podučil v tem smislu, da bo zapustilo poti nacijonalne politike. (To v premislek spodnje-štajerekim političnim uradnikom!) Glede narodnostne sprave pa je izjavil, da bo vlada to pospeševala korakoma, deželo za deželo. * Z ozirom na gornji govor g. dr. Ploja si je privoščil ljubljanski »Slovenec" nekaj perfidnih napadov. Mi sicer nimamo mandata, braniti g. dr. Ploja, toda vzgled naj kaže vso zlobo duhovniškega časnika! Očita mu, da je za nas Slovence škodljivo, ako bi vlada postopala objektivno pri imenovanju uradnikov (!!) in to baje zato, ker Slo-venei v politični upravi nimamo nič uradnikov. Gospodje, ali ste tako naivni in mistite, da bodo pri sedanjih upravnih razmerah mladi praktikanti — posebej če so še Slovenci — takoj preskočili bogvekoliko nemških starejših kolegov? Da bi le bila vlada objektivna, več ni treba. Tudi pri sodniji. Ampak »Slov." stavi blazne zahteve, da vrže kamen na — dr. Ploja. To se tudi vidi glede avtonomije. Ta predlog je baje kakor oni glede objektivnosti — izdajalski!! Končuje pa tako-le: »Poslanec je še (dr. Ploj), dvorni svetnik tudi, toda med Slovence ga vsaj mi (radi zgoraj navedenega govora) ne bodemo več šteli". Tako se zastruplja v interesu vere in katolištva naše ljudstvo. Nemški devetčlenski odbor je sklenil sklicati prihodnjo sejo, h kateri bodo povabljeni tudi člani proračunskega odseka in delegacij pripadajoči vsem nemškim strankam in v kateri se bode poskušalo določiti jednotno postopanje Nemcev v proračunskem odseku in v delegacijah. * Kršč. socialci so z bar. Beckom zelo nezadovoljni, ker ni še z ustanovitvijo ministerstva dela gotov. Posl. Kunschak je nedavno dolžil minister-skega predsednika, da s tem minister-stvom niti ne misli resno. Opominjal ga je, naj plača svoj dolg — ali pa naj gre — to se pravi, naj se umakue komu, ki bode dunajskemu rotovžu bliže. * Madžari so z vnanjo politiko barona Aehrenthala zelo zadovoljni. Njih glavni listi ga složno hvalijo kot modernega diplomata, kateri krči avstrijski vnanji politiki nove in boljše poti. Opozicio-nalni listi pa grajajo isto vnanjo politiko Aehrenthalovo kot splošno nazadovanje in propadanje. Kedo laže, hvalilci ali grajalci — ali morda oboji ? * Bela vrana med madžarskimi žur-nalisti je K. Szokolay, urednik »Az Ujszaga". Szokolay je šel v Zagreb ter se posvetoval s hrvatskimi politiki raznih strank. Na temelju svojih informacij je napisal članek o krizi, v katerem pravi med drugim: »Ako hočemo uvesti na Hrvatskem normalne razmere, moramo premeniti pragmatiko (železniško). Pragmatika se vleče kakor ru-deča nit skozi vse hrvatske pojave ... Madžari nimajo na Hrvatskem nobene zanesljive opore, zato je tudi banov položaj težaven. Politična nezanesljivost in nezadovoljnost je na Hrvatskem tako velika, da bodenn prej ali slej prisiljeni dati Hrvatom velike realne koncesije, ako je bodemo hoteli zadovoljiti. Kljub temu si pa vlada še vedno razmišlja ali bi pragmatiko pre-menila, kar bomo enkrat ša drago plačali. Nek politik mi je dejal: Madžari goje politiko, kakor bi hoteli Hrvatsko pognati v revolucijo. — In Tomašič (madžaron) je dejal: »Ogrska vlada. ne sme zagrešiti več mnogo pogreškov v hrvatski politiki . . ." Končno vender en pameten glas tudi izmed madžarskih politikov. Pripomniti treba, da sama pragmatika ne bo več zadostovala za rešitev cele krize. Slovenske novice. Štajersko. — »Celjski Sokol44 je imel v sredo zvečer v čitalniških prostorih »Narodnega doma" svoj občni zhor. Otvoril ga je brat starosta, dr. Kar-lovšek in omenil v kratkih, jedrnatih besedah glavne dogodke preteklega društvenega leta. Tajnikov namestnik br. Furlan prečita zapisnik lanskega obč. zbora, kateri se odobri, na to pa poda obširno poročilo o delovanju »C. S." v L 1907. Omenjmo predavanji br. dr. Schwaba »O mladeniških zmotah", ustanovitev društva »Sokolski dom", za katero se je največ potrudil br. načelnik Smertnik, ndeležitev razvitja zastave »Žalskega Sokola" in nastop pri tamošnji javni telovadbi, pešizlet v Šmartin, izlet v Domžale, ndeležitev velikega sokolskega zleta v Pragi in ustanovitev vaditeljskega tečaja, katerega se sedaj udeležuje 10 domačih bratov in jeden brat sokol iz Šoštanja. Poročilo se vzame z »Nazdar" klici naznanje in se izroči tajnikovemu namestniku br. Furlanu za točno in obširno sestavitev zahvala. Blagajnik br. Meelič poroča, da je imel »C. S." lansko leto 1755 K 20 vin dohodkov in 1100 K 71 vin. izdatkov. Čisto društveno premoženje znaša sedaj 1150 K. Poročilo se vzame pohvalno naznanje. Brat načelnik Jože Smertnik poroča o telovadbi. Po zagrebškem /letu je nastala v »C. S." vsled primanj-kanja primerne telovadne dvorane mrtva sezona v telovadbi. Še-le lansko poletje se je pričelo na telovadišču v Gaberju znova pridno telovaditi; veselje do telovadbe je tudi vzrok, da letošnjo zimo telovadba navzlic žalostni telovadnici okoliške ljudske šole ni prenehala. Želeti je tem bolj, da se kmalu postavi »Sokolski dom" in da bratom prilika telovaditi v primernih prostorih. Izid volitev novega odbora je sledeči: starostom je na občno željo znova izvoljen brat dr. Karlovšek, podsta-rostom br. dr. Gvido Sernec, načelnikom br. Smertnik, odbornikom in njih namestnikom br. dr. Božič, Furlan, Kunej, Lončar, Meglič, dr. Janko Sernec, Jos. Zabukošek in Maks Zabu-košek, rač. pregledovalcem pa brata Leskošek in Jagodič. Pri slučajnostih se je sukal razgovor o veliki maškaradi »C. S." v nedeljo, dne 1. marca. — »Sokolski dom". Po občnem zboru »C. S." se je vršil občni zbor društva »Sokolski dom". Kakor je omenil predsednik gosp. dr. Karlovšek, stoji društvo sedaj precej ugodno in je up, da bo kmalo, najbrž še to leto, stal v Gaberju zaželjeni »Sokolski dom" zelo upravičen. Treba je bilo premagati dokaj sitnosti, prenarediti pravila v prilog izvrševanju gostilniške obrti v novem domu, poiskati primeren prostor in še mnogo drugega. Vršilo se je mnogo sej in posvetovanj: nov odbor društva bo našel celo zadevo že precej dozorelo. G. J. Smertnik poda nato blagajniško poročilo, ki izkazuje, da ima sedaj društvo 7364 K 27 vin. čistega premoženja. Ker je g. dr. Karlovšek vsled preobilice drugih poslov ne more prevzeti predsedstva, se izvoli novim predsednikom društva g. dr. Ant. Božič, odbornikom gg. dr. Vrečko, Lončar, Rebek, dr. Karlovšek in Jože Smertnik, namestnikom gg. Stermecki, Koštomaj in J. Lešničar, računskim pregledovalcem gg. Kunej in Meglič. G. J. Smertnik je nato razvil zanimiv načrt prihodnjega dela društva, zlasti govoril o novih dohodkih in prišel do veselega zaključka, da bo »C. S." imel gotovo kmalu svojo streho! Pri podrobni razpravi se je stavil še marsikateri zanimiv predlog in se je predložila marsikatera dobra misel. Novemu odboru želimo mnogo uspehov — zlasti pa, da bi ga slovensko občinstvo marljivo gmotno podpiralo! — Plesni venček »Slov. trg. društva v Celju" se vrši kakor že objavljeno v nedeljo, dne 2. svečana 11. Trgovski plesni venčki so pretekla leta uspeli bodisi glede udeležbe ali v gmotnem oziru najsijajnejše, ter se je tudi letos nadejati, v očigled velikemu zanimanju od strani občinstva, da bode udeležba letošnjega plesnega venčka nadkriljevala vse do-sedaLje enake prireditve. Kakor dosedaj, upamo, da bode naše zavedno trgovstvo tudi sedaj na svojem mestu, te r razvilo agitacijo, da bode naša prireditev — katere čisti donesek je namenjen fondu za ustanovitev trgovske bolniške blagajne — kar največ mogoče dobro obiskana in da bode ne samo moralni, temveč tudi gmotni uspeh zagotovljen. — Protestni shod proti izjavi celjskih Nemcev (to se pravi magi-stratne klike), da se deželni volilni red, čegar krivice čutimo zlasti Slovenci, ne izpremeni, prirede celjski so- cijalni demokratje v nedeljo, 2. februarja v gostilni »pri zelenem travniku" v Celju. Ker se gre tukaj proti skup-neinn sovražniku, se udeleže tudi Slovenci shoda in bodo govorili, kakor čujemo, tudi slovenski govorniki. Začetek shoda je ob 2. nri pop. Udeleži se ga državni poslanec Resel. — Že-; leti bi bilo, da bi bila udeležba od naše strani dobra, da bi videli celjski Nemci, da niso oni edini merodajni gospodarji celjskega mesta. — »Narodni svet za Štajersko*1. V tako naslovljeni notici piše »Slov.", da je »Domovina" v zadnji številki preteklega leta sama priznala, da 86 je s tem (namreč ž zahtevo »Narodnega sveta", da stopijo vsi štaj. slov. poslanci v skupen klub, na kar je dr. Korošec s svojimi iz »Nar. sveta" izstopil) naredil pogrešek. Mi kaj takega nismo nikoli priznali, temveč piše naš list v št. 152 iz leta 1907 popolnoma jasno in odločno: »Duhovniki in njih služabniki ne marajo delovati v nobeni korporaciji, katera ni popolnoma in brezpogojno pod njih oblastjo in poveljem; duhovniška stranka trpi in podpira samo take organizacije in tako delo, katero služi v poveličanje duhovniškega vpliva in duhovniške oblasti, da pa ovira in onemogoči vsako združenje, katero bi bilo vsem stanovom in vsemu narodu jednako prospešno in koristno. Ker bi v »Narodnem svetu" duhovniki ne vladali, zato so dr, Korošec in drugovi razbili in onemogočili nje ga ustanovi t e v." Vobče je v tej notici »Slov." govoreči o »Nar. svetu" toliko hinavstva, da se kar čudimo. Isti dr. Korošec, ki pravi na shodih, da mu je narodnost deveta briga, isti ljudje, ki se trudijo na vse kriplje uničiti gospodarski spodnještajerske Slovence, se delajo sedaj užaljene narodnjake! Prepričani smo, da če bi se jih povabilo k skupnemu delu, bi to ravno tako urno odklonili kakor lansko leto. Saj se poznamo! Ljudem Koroščeve in Verstovškove baže nikdo več ne zaupa. Ne kot politikom ne kot — možem. Da bi vsaj odkrito povedali, za kar jim gre! Tako pa lažejo in se hlinijo. Pfui Teufel! — Žalski diletanti prirede v nedeljo, 16. svečana 1.1. v korist »Ljudske knjižnice" veselico z vprizoritvijo Anton Medvedove tridejanske burke »Na ogledih", ki je kakor vse druge igre tega avtorja, prav prikladna za gledališke odre na deželi in ima zelo zabavno vsebino, vzeto iz kmečkega življenja. Raznn tega je na spo-redn tudi deklamacija, solopetje in igranje gosli s spremljevanjem glaso-virja. Razna društva v okolici se prosijo s tem, da se blagovolijo ozirati s svojimi prireditvami na ta dan. Podroben spored bomo priobčili še pravočasno. — Iz Mozirja. Prešmentani pustni čas tebe je sami špas! Mi Gorjanci smo se zavzeli da gremo v kratkem skupno v Mozirje pogledat kaj se tam godi. — Slišali smo da bo veselica. Kaj pa bo tam? Čitalnica ima veliki ples — maškarado. Presneta beseda »maška-rada" hočmo to poznati, gremo gotovo magari v coklah, na saj se bomo vsaj razločili od flosarjev in poljancov, turisti tudi pridejo ter napravimo skupni izlet v planinsko kočo »pst". — Planinska koča v Mozirju. — Prihodnjič kaj več. Radovedneži. — Svojega pastorka je ustrelil posestnik Zelič iz Vodic blizu Slivnice pri Celju, ker je ta hotel vzeti svojo mater, katero je Zelič neprestano pretepal, s seboj na Zgornje Štajersko. Celjsko porotno sodišče ga je obsodilo; na 10 mesečno ječo. — Isto sodišče je obsodilo Štefana Lorberja iz Polene radi uboja k triletni ječi. Ubil je namreč fanta Orača radi nekega dekleta. — Iz Konjic. Konjiškemu ..gospodu" se je razlil žolč in v divjem srcu meče goreče strele v svojem mariborskem „laibžurnalu" na vse narodno napredne Slovence konjiškega trga in okolice. Vse, kar ne trobi brezpogojno v klerikalni rog, ometal je ,.častiti gospod" s klerikalnim blatom. z nesramnimi psovkami, s katerimi izpodkopava konjiškim slovenskim trgovcem in obrtnikom zaupanje in ugled pri slovenskih kmetih. Na ta način je spravil klerikalni ,.narodnjak" že dosti slovenskih grošev v žepe nem-čnrskih trgovcev, ki so mu gotovo za njegovo protislovensko agitacijo jako hvaležni z besedo in — dejanjem. Vrhunec nesramnosti pa dosegajo naši klerikalci v svoji gonji proti tukajšnji slovenski posojilnici, ki si je stekla v času svojega obstanka največjih zaslug za narodno življenje konjiških Slovencev in za gospodarsko ojačenje dravinjskih kmetov. Gole izmišljotine in podle laži pošiljajo med svet, samo da bi ubili za gospodaski in kulturni napredek dravinjskih Slovencev toliko zaslužni denarni zavod in si sezidali na njegovih podstikah duhovniki svojo stavbo, Vendar, še predno jim je padla ta misel v glavo, bili so že obsojeni od naših kmetov, ki pač ne morejo pozabiti onih izgub, ki so jih zadele pred leti pri konjiškem konzumnem društvu. Samolastno knjigovodstvo in denarno gospodarjenja neveščih kaplanov je takrat zakrivilo zgodnji propad konzumnega društva ter povzročilo ogromne žrtve nesrečnim udeležencem. Za takrat se je pokazalo, da zidajo strokovno nezreli in gospodarsko nevešči duhovniki svoje stavbe na zelo polzka tla, vsled česar je hitri polom njihovih zgradb več kot gotov. Posojilnica, ki bi jo poklicali v življenje naši kaplani, bila bi že kot a priori mrtvorojeno dete, ker so v trgu že itak dve posojilnici, kaplani spmi pa gotovo nimajo toliko denarja, da bi jo vzdrževali. Upamo, da kmetje ve gredo več na limanice, ker si preveč težko zaslužijo svoje groše, da bi jih metali v vodo. Gospodu kaplauu pa svetujemo naj se uči v Mariboru mesto knjigovodstva krščanskega nauka, katerega bomo rajše poslušali, nego njegove nezrele politične izbruhe'. Duhovnik bodi oznanjevalec vere in ljubezni, ne pa sejalec prepira, ker bi se sicer zgodilo, da se izreče prihodnjič nezaupnica mesto japonskemu cesarju konjiškemu kaplanu. — Iz Trbovelj. Opozarjamo slavno občinstvo na današnje vabilo iz Trbovelj med društvenimi stvarmi. Igrali se bodo „Legijonarji" s spremljeva-njem ljubljanskega seksteta. Ker je igra velezanimiva svetujemo vsem pri-jatoljem umetniškega užitka, naj se poluoštevilno odzovejo vabilu, ako tudi ni kedo posebnega vabila sprejel. Pri reditelji. — Čuden strah. V bližini Sevnice, v neki vasi, se je pojavila pred kratkem nekega večera na mostu sredi vasi čudna žival. Ko je šla neka gospa nekako ob pol 9. uri čez most, dasiravno je bila precej temna noč, je vendar opazila to čudno žival z dvema glavama. Slika naše vaške morale! — Iz Poljčan. G. Gajšek, tam izpod Pekla, ki je pred nedavnim vabil lačenbergerje k sebi na klobase, se vljudno vpraša, naj pove. če ni bil on tisti, ki je rekel, da teh (duhovnikov) ne rabimo pri poljčauski posojilnici. Slednje se hoče sedaj seveda obesiti g. ravnatelju Joštu. Da je omenjene besede res izgovoril Gajšek dne 31. decembra 1906, pripravljena sta pod prisego potrditi svedoka, katerih imeni sta v uredništvu na razpolago. Gosp. Gajšek, besedo imate! (Ta slučaj je zopet jasen dokaz ..poštenosti" in „ resnicoljubnosti" naših duhovniških podrepnikov.) — Na naslov c. kr. pošte. Teden pred božičem so se poslale 3 Mohorjeve knjige kot tiskovina pod naslovom: Alojz Šiško, Zagreb, Ksa-verska cesta 23, po pošti Sv. Lenarta v Slov. gor., a še danes niso prišle adresatu v roke! Izginile so brez sledu! Zakaj? Zavezane so bile v ozki slovenski trak, kakor ga dobiš pri narodnih trgovcih s firmo. Gotovo so prišle v roke kakemu zagrizenemu poštnemu uslužbencu v roke in ta jih je kasiral! Naslov je bil slovenski. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo prosimo naj stvar preišče! — Slovensko zgodovinsko društvo opozarjamo, da kupujejo tujci pri nas v Slovenskih goricah starino. Mogoče bodemo imeli sami kedaj muzej za Spodnje Štajersko, a bati se je praznih obodov, ker nam Nemci vse prej pograbijo, slovenski kmet pa je tako nezaveden, da se z veseljem za majhno nagrado odkriža nerabljivim stvarem! V interesu naše stvari bi bilo nujno potrebno, da se pouči naše ljudstvo o važnosti te stvari bodisi v časnikih, v javnih oklicih ob nedeljah po službi božji, v različnih društvih itd. Strankarski boj da mnogim pozabiti na narodne dolžnosti. — Dobro bi bilo, ako bi takoj storilo slovensko zgodovinsko društvo vse potrebno, pri čemur bi gotovo šli društvu na roko. —o. — Ne v Severno Ameriko! Razni agentje, kateri so zgubili sedaj vsled pojemanja izseljevanja mnogo zaslužka, širijo neresnične vesti, da rabiio v raznih tovarnah Zjedinjenih držav v Severni Ameriki na tisoče delavcev. Te vesti so pretirane in svarimo rojake, da ne sedejo agentom na lim in ne gredo v gotovo pogubo. — Goldinarji bodo sedaj počasi zginili iz prometa. Avstroogrska banka jih pridno nabira, izplačuje pa sedaj samo krone in petkronski denar. — V Št. Petru niže Maribora je imela „Kmečka zveza" zadnjo nedeljo zborovanje. Med sprejetimi resolucijami, ki jih priobčuje ljubljanski „Slovenec" bodejo zanimale naše bralce sledeče: 1. Volilci zahtevajo splošno, tajno in enako volilno pravico tudi za deželni zbor. 2. Zbrani volilci zahtevajo skrajšanje ljudskošolskega pouiia na 7 let, odpravo poletnih počitnic in več gospodarskega poduka v zadnjih razredih ljudske šole. 3. Vlada naj ustanovi slovensko učiteljišče v Ljubljani. Shodu je predsedoval — Ivan Roškar. — Predsednikom deželnega sodišča v Gradcu je imenovan predsednik okrožnega sodiča v Ljubn?m Ant. Kless. — Pri deželnem sodišču v Gradcu ni razun par avskultantov prav nobenega slovenskega uradnika. — V konkurz je prišla tvrdka Scholger na Bregu pri Ptuju. — Umrla je v Št. Pavlu 29, .jannarja baronica Hackelberg, vdova po nekdanjem državnem poslancu baronu Hackel-bergu. — V Slovenjgradec se je vrnil zdravnik dr. Pollak iz Pliberka nazaj. Se mu menda vendar t... bolj dopade. V toliko tedaj popravljamo svoje tozadevno poročilo. — „Su- Umetniški koncert priredi J31ov. Čitalnica- v Mariboru T soboto, dne 15. svečana ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Nar. doma". Pri koncertu nastopita gospoda Julij Bochniček - Laubner, kr. dvorni operni in koncertni pevec in profesor Jan Buchtele, virtuoz na goslih. — Pred-prodajo vstopnic sta prevzela g. Bureš, urar na Tegetthofovi cesti in Cirilova tiskarna, kjer sta izloženi tudi sliki umetnikov. — Vabilo na „&entpavelski plesni tenček", ki se priredi v nedeljo, dne 8. februarja v zgornjih prostorih gostilne g. Fr. Vedenika. K plesu igra dobroznana ciganska godba „Roy". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj 3 K. Ker je eventualni dobiček namenjen ubogi šolski mladini v Št. Pavlu, pričakuje se prav obilne udeležbe. Posebna vabila se bodo jela v kratkem razpošiljati. Odbor. — Čitalnica v Ljutomeru ima svoj 40. redni občni zbor na Svečnico dne 2. februarja t. i. ob 7. uri zvečer — v slučaju nesklepčnosti ob 8. uri pri vsakem številu — v prostorih g. Seršena. Poleg običajnega vsporeda podava g. Kryl o ustanovitvi »Čitalnice" in njenem razvoju v teh 40. letih, štiridesetletnica bode poleti. Na polno-številni poset vabi najvljudneje odbor. — Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj občni zbor v četrtek, dne 6. svečana predpoldne po 10. uri v Ljutomeru. Spored: 1. Za- pisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila: a) taj-nikovo, b) blagajnikovo, c) knjižni-čarjevo, d) pevovodje. 4. Poročila po verjenikov listov. 5. Volitev odbora. 6. Pravila „Zveze štaj. slov. učiteljev in učiteljic" (Vanda). 7. Poročilo o seji upravnega odbora »Zveze". (Tomažič.) 8. Slučajnosti. Cenjeni tovariši in to-varišice, pridite v vsakem vremenu! — »Kmetsko bralno društvo na Polenšaku" ima 2. svečana po večer-nicah svoj redni občni zbor po običajnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi odbor. — „Kmetsko bralno društvo na Polenšaku" priredi 9. svečana po ve-černicah tombolo v prostorih gospoda J. Lovreca. Po tomboli prosta zabava s petjem in godbo. Veselica se vrši na korist šolarske in bralnega društva knjižnice, zato se darila hvaležno sprejemajo. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — »Društvo slovenskih profesorjev bo imelo v nedeljo, dne 2. t. m. o pol 10. uri dopoldne sestanek v restavracijskih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma". Na dnevnem redu bode razgovor o nameravani reformi srednjega šolstva. O tej točki bodo (posebno z ozirom na naše razmere) referirali prof. gg.: Jarc E., Jeršinovič, Podboj, dr. Tominšek, Wester Jos. in dr. Žmavc. Kupujte narodni kolek! — Zabavni večer društva Zvezda na Dunaju se vrši v nedeljo, dne 2. t. m. v dvorani »Lehrerhausverein" v VIII. okraju na vogalu Langegasse 20 in Josefsgasse 12, souterrain, s prijaznim sodelovanjem si. pevskega zbora slov. akad. društva »Slovenija", g. Rado Posege (bas-solo) in g. cand. iur. Janko Sitarja (flavta-solo). Začetek točno ob 7. uri zvečer. Prijatelji društva dobrodošli! Zadeva So&tanjske posojilnice in tovarnarja g. Ivana Vošojaka je ugodno vrejena. Vodnjak se j« ž upniki poravnal, posojilniške tir-jatve so pa nespodbitno zavarovane in uknjiiene na njegove nepremičnine. Posojilnica je dobita na osebno jamstvo potrebne svote, da ugodi vsem zahtevam -vlagateljev, Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanka darila. Rafael Salmič v »Narodnem domu" y CgIJu Velikanska zaloga ur, prstanov, niia- nov, verižic i. t. d. Velika ižber očal ter optičnih predmetov. Veliha delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike VSJffffSS!za8tonj Točna postrežba! Nizke cene! 10 13-3 JužnostajcrsKa hranilnica V Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitaln. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ilrinncfliDllcbD hninilniro pri na,aSaniu svojega denarja* ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JMIIUMUJCim IiraillllllLlj varovanceinzahtevajteprisodiščih, minnefniDiicbn hnnnilnirn ===== da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JULlIUlHUjbrijnU llrUlEllllltU. 5» POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88*000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 V2 milijona kron hranilnih ::: vlog in nad ::: 330.000 kron ::: rezervnega zaklada. ::: v lastni hiši T Narodni do !IE i KI KJ POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje GBSUS in praznikov. GDG3CS r ninis Sila Sila nis Hranilne vloge sprejema od vsaKega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 47*7., ::: posojilnica plačuje ::: rentnidavek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5ya6jo in 5% obre- 8t0VanjU. 14 62—52 ni Svetovne vesti. — Francozi niso zadovoljni s tem, da se pomiloščuje V6like zločince. Te dni je v Donayu ljudstvo roparja van Doveja, kateri je bil pomiloščen na dosmrtno ječo, tako zbilo, da so ga napol mrtvega odpeljali v ječo, kjer bo gotov« umrl. — Svatba milijonarke. V Novem Jorku se je vršila minule dni poroka gospodične Vanderbiltove z madžarskim grofom Szehenyjem. Svečanosti pri poroki so stale več stotisoč kron. Ame-rikanci pa niso zadovoljni, da pridejo „propadli evropejski aristokrati po ame-rikauske bogate dedinje in jih odpeljejo z denarjem vred iz Zveznih držav", kakor je govoril senator Gawin. Rudolf Anderwald brivec t Celjn v Graškl ulici bode imel zaradi „trgovskega plesa" v Celju na Svečnico svojo brivnico odprto do 6. ure zvečer. 55555553E55555555555555555555 Učenec za trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme pri ANTONU OSCHLAG, Ponikva ob juž. že 1. 82 1 Službo 69 3-3 občinskega tajnika nadomestiti je pri občinskem nradn v Loki pri Zidanem mostu. Prosilci morajo biti zmožni v govoru in pisavi obeh deželnih jezikov in s spričevali dokazati, da so ž« opravljali nspešno tako službo. — Plačilo na leto 900 K in prosto stanovanje. Prošnje do 20. svečana 1908. Župan: Al. Juvančič. Več lepe in fine damske obleke se proda. Kje P se izve v „Zvezni trgovini*'. 83 2-i Sprejme se takoj dobro izobražena, poštena 70 2—2 prodajalka za usnje. Dobi dobro plačo. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Domovine" v Celju pod naslovom fyiasnjec<« W wm # m W p pripravno za umetni mlin ali tovarno, vodna moč, zraven kolodvora in glavne ceste, se zaradi ostarelosti posestnika takoj proda. — Kje, pove upravništvo „Domovine", 77 3—2 @ mm t;.,, (^i, m t.% m Močnega 74 2.2 učenca sprejme takoj pekarija F. E. Vošnjak Celje, Graška cesta. Vabilo k rednemu občnemu zboru „Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Petru v Sav. dol. registrovana zadruga z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil v nedeljo, 9. svečana 1908 ob 8. uri predp. v posojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2' Odobrenje računskega zaključka pro 1907. 3. Slučajnosti. 84 L Načelstvo. V najem se da pod ugodnimi pogoji popolnoma prezidana, že dosedaj najbolj obiskovana gostilna v Slov. Bistrici. K isti pripada več sob za prenočišča, gostilnični vrt in veliko poslopje za ljudske voznike. Tudi mesarija bi se z zdatnim dobičkom lahko izvrševala. — Natančneja pojasnila daje r Posojilnica v Slovenski Bistrici. i ako Vam zaostaja kri, Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri Kolnu št. 265. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je naglo pomagalo''. Prosi se, da priložite znamko za odgovor. 8 6-4 mmmmmmmmi Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, . trgovec v Celju Narodni dom in graška cesta. Prednrsti 17 6-6 Ion čfljf »Sonfa Elena" 3omaica ruma: fin okus, nežen aroma, izvrstna kakovost. Edina slovenska puškarska tvrdka I Boroviui v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje In drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski oenik, kateri se brezplačno doopošlje. 9-5 Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. TRST-NEW-JORK je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Siverno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavi* zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana SlomStkovt ulici it. 25. poleg oren Srca Itiumtgi' Odhodi parnikov iz Fiume: Caro" nia, torek 28. jsin. 1908. Pannouia, sreda 26. jan. 1908. Canuania, sobota 8. febr. 1908, iz Trsta Slavonija, sreda 12. febr. 1908. Pannonia, sreda 26. feb. iz Liverpo a: Lnsltanljii, (največji In najlepši parnik sveta) 7./3., 4./4., 25./4. in 16.'5.1908. Jfaoretania22./2., 21./3., 11./4., 2./5. In 23./S. m IflSPfPJ 111 in risalnim orodjem prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, RofovlulJt.2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. TSS*-' ^^jjj r?^) 11 ♦".i serpentine kotiljone čepice sVinčniHf KamcnčHi peresa tablice peresniHi gobice radlrHe črnilo TrgoVsHc Hnjtge v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po usnje vezane. Odjetnaltic Knjižice po raznih (tnali. itojVečja zaloga za občinske urade kraj ne - - Vseh tisKoVin šolske svete, učiteljstvo. župnijske urado, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. ■ Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreč / vseh vetiko-1 sti po originalnih tovarniških cenah. M* _ pečatniki, vig-nito, (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Cenitii f fl^f za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago......... 5? Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Prizmi dobro Mtgt. o Solidno ii točim postrežbi 12 44-5 Bzspedicijo potnikov v vse kraje z najboljšimi in najhitrejšimi parniki na svetu, čez Basel, Pariz, Havre v Now-York. Prevoz po morju samo " do 7 dni. — Vsa nadaljna pojasnila, ka-kortudi slike notranjosti parnikov, dajemo takoj in brezplačno. — Pišite samo na: Amerikan. transportno društvo (Predsednik: Frank Zotti, New-York.) 4.Solothurnerstrasse, Basel, Švica. Kupujte narodni kolek! Na drobno in debelo! 5 10—5 Na drobno in debelo Ivan Ravnikar, Celje trgovina s špecerijskim blagom, barvami, deželnimi pridelki in vinom. Priporočam svojo dobro založeno zalogo k božiču vse vrste južnega sadja in sardin, posterv v olju, slanikov, rnsov in polenovke, direktno importi-ranega najfinejšega ruskega in kitajskega čaja, Jamaica ruma, konjaka, vseh vrst zdravilnega vina. Za zimo posebno še priporočam salonski petrolej v vrčkih Kaiserol. Proti kataru znano dobro uplivajočo slatino Einaquelle in Constantinquelle. Častiti duhovščini priporočam sveče za cerkve vseh vrst ln velikosti. Vf Nizke oene! Točna postrežba! mam je vi šivalni stroji za vse mogoče namene 39 —4 ne le za obrtne, temveč tudi za vsa družinska šiviljna deia se dobijo le pri nas. «G0000000< jt\ItU.TKi xxxxxxxxxxxxxxxxxx Pazite na to, da se kupuje le v naših trgovinah. XxXXXXXXXXXXXXXXXX SINGER Co. akc CELJE, Kolodvorska ul. 8. P070RI Vsi drugI šivalni stroji pod Imenom Singer, po drugih trgovinah so 1 ■ sestavljeni po našem starejšem sistemu, kateri pa dalefi zaostaja za aa- šimi novejšimi sistemi družinskih šiv. strojev v konstrukolji zdatnosti ln vzdržljivosti. Naše t|govine poznate vse po tej sliki. xxxxxxxxxxxxxxxxxx za izdelovanje šivalnih strojev, Podružnice v vseh večjih mestih. volnene in cajgaste v trgovski hiši na debelo in drobno. ===== R. StermeGhi, Celje ne more nihče zahtevati ampak prodajajo se pa veliko pod lastno ceno vsaki ===== prvi teden v mesecu. === Po pošti proti povzetju zavitke po 5. 10, 20 K. Posebno ugodno za trgovce, 16 47-5 Savinshi preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepči!ni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER fe 24 24—12 Nova vinska postava "JŠFJTZ Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. MII<<