Leio 171., žiav. 253 Ljuijfijana, sobota 31. oktobra 1929 foitnloa pavšali rana. Cena 2 Din asa iih«)« 4. »jutraaa* Stane mesečno Dia aj — j M U semstvo Din 40— ntobrcuut, OgiMi po uilf«. Uredništvo 1 Dnevna redakcijat Mtkio*ič«T« itcv. 16/1. — Telefon itev. /a Nočna redakcija) od 19. ur« naprej r Knailovt ul, it. j/L — Telefon »L |4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko (Jpravnlitvo: LJubljana, PreSemova ulica it. 54. — Telefon it. 36. hiteratnl oddelek t LJubljana, Prcier-nova ulica it. 4. — Teielon it. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« •t. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poitnem iek.zavodu 1 Ljubljana it l! 841 - Praha čl slu 78.180 Wien,Nr. 105141. Ljubljana, 30. oksobra.. Narodna skupščiia je bila danes sredi debate o invalidskem zakonu odgodena !i prepričani, da ie z ustvaritvijo ve-!:ke koalicije RR končno enkrat omogočeno i vladi i parlamentu nemoten oraktično delo. Sai so baš politični spori in neprestani držnvnonravni konflikti orvotno. bo ie zakonodajno funkcijo parlamentarizma pri nas skoraj popol •toma zadušili in onemogočili vsako si stemaflčno izgradbo notranjega ustroja naše države. Velik de! naših današnjih socijalnih. kulturnih zlasti na gospodarskih nepri-ik ima svoj Izvor v delovni nesposobnosti našega parlamenta, ki ni uspel niti tem. da izglasuje izvršil ie zakone k rstavi in ie zlasti v vprašanju izenačenja zakonov popolnoma razočaral, ako-ravno Ima v bo svrho na razpolago celo posebni skraišani postopek. Od julija do oktobra ie imela nova viada. o kateri ie gosr>. Radič deial. da r.aibomogeneiša od vseh. kar smo jih •.tesedai imeli časa. da pripravi zakonodaji materijal za jesensko zasedanje. I;r. vzela ?e v tem pogledu precej bogato dediči 10. Niena predhodnica PP •'e navzlic trafnemu vznemirienju vsied ■nezsdmstno močne večine ln prezaposlenosti s problemi ki jih ie ustvariala : .'-rratna politika HSS. pridno snovala se~:3v!ia!a načrte, od katerih so mno -t dr,sneli že do stadiia formalnih zakonskih predlogov. drugi so se nnhaiall ■'■■■; nred končno formulacijo. Ti načrti n oh se ga Ti na?va?ne'še naše državne "•-.-bleme administrativnega. kultumo->>!:Hčnega in n»pdv«em tudi trnspodnr-';crri zničaia. Zakon o osnovnih šolah c b!! že »>red parlamentom, nroiekt o • ' rib š^loh takisto, sodniisk! zakoni so se nnha;a!! v razoravi. načrt šum-'•oga zakona ie bil v glavnih obrisih ■ 'n prva formulacHa projekta o rričeniu davkov ie bila obiavjiena fo so 'e nekateri na brzo roko našteti ~rr ' \'n. ki bi bdi poleg mnogih drugih danes že zonoslili vse sile Narodne 1 >mš:tne. Mf ne očitamo novi vladi, da projektov v prevzela fn ne ospo-rava- o ii pravice, da iih po lahnem "revdarkn revidira. Toda jesensko za-sedame Narodne skt>pšx;ne d^kaztiie vla^a navzlic deistvu. da e oproščena težke obremenitve z dr-"-•VTmnravrvmi Problemi. ni v nobenim oziru se izVrtz^S vredna bogate dedšči-te svo-'e nredh»">d i'ce. Dann^ma odgo-vnrodne sktmščm? ie suho nrizna-r?ie. dn 'ma parlament Ca«a dovoli in to-*ei nič dela Sterilnost vlade kot zako-'-do^ne "n!ci;arorke le s tem v narav-rnst mučni obliki ootrena. Gotovo bi bilo napačno reč', da sedijo v sedanji vladi sami nesposobni ":t'die Res so radičevski ministri novinci I v parlamentarnem 1 v državniškem a niihovi ostali kolegi so no ve-I'ni cam} sodelovali no zakr»nrvda»nem oriPravl!n'nem do!n preišnie vlade. Ako *orei vlada v dob? svo;ega trii.inolme-.?jre"a obstanka n« mogla n;č"cor pripravit? in n' niti rrosrh oopravit' nedo-stotke načrta o Invalidskem z-ikonu 'oži vzn^k "oglavitno dnure. Nič več "e taiiti. dn le noviJTe fo-malt" premoč! dana?n'e koaflc'io oMoknm»«> ropfčnn sltuac^a ▼ stanju velike nes"-sritrmstl fn da ie tudi v vlad: simi rb-?Ktek vrlo lak. da s koalicijo RR ni b;lo nstvarieneen nič definitivnpgn. Prilike v koalidii RR se ni^o kon«oi;d:rale. nasprotno. danes se lahko trdi. da so .ie-:tgodneiSe nego so b"e na pofetku današnje vlade. Konflikti, ki izbijajo, so dvojne vrste Trenia med obema g rima-■na so na dnevnem redu In zahteva g. Rndiča t>o vstopu v vlado i;h je poia-?a!a. Na dragi strani pa se kaže v vsaki izmed obeh strank nezadovoljstvo z ia.iašniim stanlem. Pri rad^alih to nezadovoljstvo siccr ri od'oči'nega nome-Ps radi ogromne avtoritete eosn Pa-š'ča. zato pa pri radičevcih zavzema obseg, ki vrbu'a vedno večio pozornost javnosti. NI dvoma, da Je pozicija HSS doma že precej os'abi;ena, kar astvaria razumljivo nervoznost v vrstah nienih poslancev ter najbolj pre- Narodna skupščina odgodena Do prihodnjega četrtka. — Oster spopad med ministrom Radl-čem in zemljoradniki. — Invalidski zakon v načela sprejet. — Beograd, 30. oktobra, r. Današnja seja Narodne skupščine se je pričeia ob "tO. dopoldne. Zemljoradnik posl. Ceda Kokanovič je predložil skupščini zakonski načrt o izpremembi postopanja z begliiškimi posestvi v Bosni in Hercegovini. Za svoj predlog je zahteval priznanje nujnosti, ki jo je utemeljeval s težkimi razmerami, v katerih žive bosanski seljaki. Minister agrarne reforme Pavle Radič je odgovoril, da govore zeinlioradniki samo skozi okno iz dema-goških namenov, radi česar ne more sprejeti nujnosti. Posl. Kokanovič je ministra prekinil: «G. Radič se smeie bedi bosenskih seljakov. To je igranje z njihovo bedo. to je sramota!« Predsednik je zaradi teh besed pozval posl. K.oka-noviča k redu. nakar ie minister Pavle Radič nadaljeval svoj govor ter ponovno trdil, aa govore zemljoradniki samo iz demagogije. Nastal je med niim in posl. Kokanovičem nov prenir. Minister Radič je trdil, da so zemljoradniki v svojih zahtevah pravi komunisti in da obl.iubuie.io narodu, kar mu ne morejo dati. Posl. Kokanovič: «Mi nismo šli n:kdar na Dunaj in v Moskvo, kakor je šla vaša stranka.> Pri glasovanju je skupščina odklonila nujnost zetnljorad-niškega predloga. Nato se je nadaljevala načelna debata o invalidskem zakonu. Govori! je minister sociialne politike Milar. Simonovič, ki je v daljšem govoru zavrača! ugovore opozicije. Po osebnem pojasnilu posl. dr. Bazale se Je prešlo na glasovanje. Glasovalo je 244 poslancev, in sicer 181 za vladni načrt invalidskega zakona. 63 pa proti. S tem .ie bila načelna debata o invalidskem zakonu zaključena točno opoldne. Predsednik ie nato predložil, da se seje odgodi.io do četrtka 5. novem, bra in se takrat prične podrobna razprava o invalidskem zakonu. Večina je ta predlog sprejela. PREDLOGI IN INTERPELACIJE POSLANCEV. Beograd, 3'). oktobra, r. Poslanca dr. Pivko in dr. /.erjav sta izročila ministru socijalne politike predlog, naj se v vprašanju priznavanja našega državljanstva tujim državljanom Slovanom ne delajo težkoče pred uveljavljanjem novega zakona o državljanstvu v skupščini. Poslanec Jurai Demetrovič je interpcliral finančnega ministra radi carinskega pregledovanja v vlakih tudi 100 km od državne meie. Pri finančnem pregledovanju 100 km za mejo je nemogoče najti v vagonih stvari, če se revizija na meji dobro vrši. Ako pa skritih predmetov ni. ie tako naknadno pregledovanje potnikov šikana finančne uprave. Posl. Stevo Kalember ie interpeliral ministra agrarne reforme, ki je razveljavil preišnii odlok ministra agrarne reforme glede razdelitve posestva grof3 Plza v Vukovaru. katero so dobili do-brovoljci. pa ga je sedanji minister Pavle Radič dohrovoljcem zopet odvzel in vrnil grofu Elzu. Vedno več:e težkoče v vladini koaliciji Poostreni odnošaji med radičevci fn opozicijo. — Mučen položaj dosI. Paclja. — Dogodki v klubu HSS. — Komunike samostojnih demokratov. — Značilni pojavi na Hrvatskem. — Beograd. 30. oktobra, n. Odgoditev sej Narodne skupščine je učinkovala zelo neugodno in se splošno tolmači kot dokaz nejasnosti situacije. Dogodki v današnii dopoldanski seji so poostrili odnošaje med vlado in opozicijo. Zlasti so zemljoradniki ogorčeni radi postopanja Pavla Radiča. ki je odklonil nujnost predloga poslanca Kokanoviča z žaljivimi izpadi proti zeml.ioradniški stranki. Zemljoradniki in ostala opozicija smatrajo tako postopanje ministra za agrarno reformo za čisto strankarski akt. da se bosanskim siromakom ne da ono, kar ie njihovo živliensko vprašanje. samo zato. ker to zahteva opozi-ci.ionalna zemlioradniška stranka. Posebno mučen je pri tem še položaj posl. Puclja. ki še vedno pripada tudi zemljoradniški stranki, akoravno je isto časno član HSS. Kot radičevec mora g. Puceli odobravati nazor svojega ministra. da je kot zemljoradnik poluko-munist in demagog... Na račun gosp. Puclja je bilo danes zagrešenih mnogo dobrih in slabih dovtipov. Včerajšnja burna seja radičevskega kluba, iz katere so se danes doznali še nadaljni detajli, je bila oredmut živahnega komentiranja v političnih krogih. Vidi se jasno, da postopanje neke skupine radičevskih poslancev ni v popolnem skladu s postopanjem vodstva ra-dičevske stranke. Ti radičevski poslanci kažejo čimdalje več simpatij za hrvatski federalistični klub. Očividno HSS z ozirom na razpoloženje hrvatskih narodnih mas ni več ono. kar je bila na or. pred volitvami. Rezultat občinskih volitev v Zlataru (Zagorje) je v radičevskih krogih napravil zelo težek vtis. Zato se pojavlja v klubu HSS tendenca, da je treba reševati strankarske pozicije če ne drugače pa s povratkom k stari demagogiji. Zaiedničarji seveda z zadovoljstvom opazujejo zmešniave v radičevski. stranki, kar oni tolmačijo kot posledico slabšanja Rndičeve avo-ritete v stranki in v narodu. Zajedoi-čarji se celo nadejajo, da se bo ponovno spravil« na dan hrvatsko vprašanje, dasi radičevci trdijo, da ie to vprašanje definitivno odstavljeno z dnevnega reda. Razen tega se trdi, da .ie tudi vprašanje mandatp g. Radiča io ostalih članov vodstva HSS potom naknadnih volitev naletelo na velike težkoče. ker poslanci, ki pridejo pri tej kombinaciji v poštev, niso razooloženl. da poločiio svoje mandate v korist vodstva. Radi tega se je pojavila druga kombinacMa, katero sprejemajo kakor se zdi tudi ra- dikali. da Stjepan Radič stopi v vlado kot navaden resortni minister brez poslanskega mandata. Radičevci računajo. da bo to vprašanje rešeno po prihodu Stiepana Radiča v Beograd sredi prihodnjega tedna. Vendar pa radikali še vedno ne kanejo volje za rekonstrukcijo kabineta. Oni računajo s tem. da Pašič žeti obdržati današnji provizorič-ni značaj koalicijske vlade. V ostalem je bilo danes v parlamentarnih krogih precej živo. Skoraj vsi po. slaniški klubi so imeli svoje konference. Klub samostojnih demokratov je imel nocoj sejo. po kateri je bil izdan sledeči komunike: Klub samostojnih demokratov ie imel danes od 5. do 7. popoldne sejo. na kateri se je poročalo o delu carinske sekcije finančnega odbora ter so se izdala navodila v smislu, da je treba z vsemi silami podpirati zahteve kmečkega naroda. V tem oziru ie bilo sprejetih več predlogov, ki naj se stavijo sekciji. Nato je predsednik kluba g. Pribičevič poročal o politični situaciji. Razprava se bo nadaljevala na prihod, nji seji kluba. Po daljši debati o potrebi, da se razpišejo oblastne volitve, se je sklenilo, da se o tem vprašanju začne energična akcija. Z več strani se je izrazila nevolja. ker se zavlačuje razpis občinskih volitev v Vojvodini. Bosni, Dalmaciji in na Hrvatskem, kier se mesto volitev postavljajo komisarji in kier narod v sedmem letu svobodne države še vedno nima svojih samouprav. Iz seje finančnega odbora Beograd, 30 oktobra, n. Danes popoldne je biia sela finančnega odbora. Izvoljena je bila 15 členska sekciia finančnega odbora za prošnje in pritožbe. Radikali so dobili šest članov, radičevci tri, opoziciia pa Sest. Nato je bilo Narodnerr.u gledališču v Beogradu dovoljeno, da porabi 700.000 Din za kolikor je Imel več dohodkov, kakor jih predvideva proračun. Sledila je druza točka dnevnega reda: razprava o cigaretah za reprezenta-ci o. Dr. Sto.iadinovič je navedel, da so ta cigarete stale državo okoli 12 milijonov dinarjev. sedaj pa se bo s temi cigaretami prihranilo Jest mikronov. Proti temu so bili peslanei Scčerov, Pušcniak. 2anič in Urojič. ?tvar radi avtomobilov je bila ostavljena z dnevnega reda. ker pravilnik še ni izdelan. 2anič je navedel, da se ie v Sremu za av-tornoril velikega župana pobiral davek. Avtomobil je stal 383.000 dinarjev. Poslanci opozicije so zahtevali od ministra za notranje stvari, da tako postopanje pojasni. Nato ie bila seja zakljnfena. Dr. Benešev ekspoze o locarnskih pogodbah Razsodiščni dogovor med Nemčijo in Češkoslovaško jamči za medsebojno teritorijalno integriteto in politično neodvisnost. — Avtomatična pomoč Francije Češkoslovaški v slučaju napada. Praga, 30. oktobra, s. Staini odbor narodne skupščine se je sestal danes k se 1, na ka terl le pred prehodom na dnevni red zunanji minister dr. beneš podal ekspozč o locarnskih pogodbah. Dr. Beneš je zlasti pov-darjal politični pomen sklenjenega češko-slovaško-iiemškega arbitražnega dogovora, ki odločuje, da obe državi ne smeta voditi nobene medsebojne vojne in da morata spoštovati mednarodne pogodbe. Po tem dogovoru Ima Nemčija kot članica Zveze narodov do Češkoslovaške v smislu čl. 10. pakta dolžnost, da spoštuje teritorijalno integriteto in politično neodvisnost Češkoslovaške. Isto dolžnost ima tudi Češkoslovaška do Nemčije. Glede češkoslovaško-francoske garancijske pogodbe je Izjavil dr. Beneš. da je ta pogodba r.adaljno sredstvo, da se reši v bo- doče problem varnosti Evrope. S to Pogodbo je Francija prevzela obveznost, da takoj, to se pravi avtomatično pomaga Češkoslovaški, ako bi se od druge strani kršila ga-ranciska pogodba. Edino le ri dve državi sta poklicani presoditi, ali je nastopil casus foederis. Ceškoslovaško-lrancoskl garancijski dogovor tvori bistven del locnrnske konference in nima nobene ostrine proti Nemčiji. Locarnska pogodba določa prvič v zgodovini mednarodne politike Evrope obveznost suverenih držav, da ne smeto v nobenem slučaju voditi vojne in da morajo vse konflikte rešiti potom razsodišča. Politična posledica pogodbe je v prvi vrsti vstop Nemčije v Zvezo narodov kot enakovrednega faktorja v evropskem gospodarskem življenju. Grško-bolgarski spor še vedno ni likvidiran Dvojna vloga Grčije. — Protogerov je sklical komitaško zborovanje. — Bojazen v Sofiji pred nadaljnimi dogodki. — Protokol atašejev ugotavlja grško krivdo? Sofija, 30. oktobra e- Dočim poročajo Ino-zomski listi, du Je grško-bolgarskl spor poravnan in da se grške čete unilka'o t bolgarskega ozemlja, prihajajo z bolgarske meje vesti, da Izpraznujejo Grki le nekatere kraje, tako n. pr. pri Petriču, da pa Istočasno prodiralo v pokrajini pri Melniku. Bolgari pravijo, da Igrajo Grki nevarno vlogo v svrho, d2 prevarijo velesile. Grški generali opravičujejo to strategijo z Izgovorom, da morajo z navedenimi potezami zavarovati umikanje pred napadi makedonskih ko-irJtašev. Poedinl spopadi med makedonskimi ko-mitašl in grškimi četašl se vršijo po>nckod še sedaj. Komitaške tolpe se ne pokoravajo niti poveljem sofl ske vlade, niti svojemu poglavarju generalu Protogerovu Radi tega ie Protogerov sklical za danes v Gjumajo zborovanje voditeljev komltašev, da se z njimi razpravlja o položaju. Prevladuje mne nje. da se bodo zborova!cl Izrekli za popolnoma samostojno akcijo proti Grkom. Grška vlada Izjavlja, da bo zvalila vso krivdo na bolgarsko vlado radi komitaških napadov Radi tega proučuje bolgarski mir.t-strskl svet položaj na grško-bolgarski meji, a ne daje listom nobenih poročil o svojih sklepih. V Soft f pravijo, da le sedanji konflikt le uvod k raznim drugim dogodkom še boli resnega značaja. Sofija, 30. oktobra e. Z ozirom na protokol ki so ga sestavili o dogodkih na gršKO-bol-garskl meji Inozemski vojaški atašeji ugotavljajo listi z zadovoljstvom, da govori omenjeni protokol le o zasedbi bolgarskega ozemlja po grških četah. Bolgarska brzojav na agentura javlja, da so včeraj popoldne preiskovalna kon-fslja in mnogoštevilni novinarji obiskali Izpraznjeno bolgarsko ozemlje ter ugotovili, da so grške čete odpeljale s seboj veliko množino iedil, tobaka in živin« Ravno tako so grške čet« zažgale več bolgarskih vasi. Usoda zajetih bolgarskih vojakov doslej ie nI znana. Izgledi nove Painlevčjeve vlade Vlada in opozicija se pripravljate za veliko parlamentarno debato o finančnih vprašanjih. Pariz. 30. oktobra, s. Glede delovnega programa novega Painlevejevega kabineta so bile določene nastopne dispozicije: Prvi ministrski svet se bo vršil v pondeljek. mogoče tudi 2e v nedeljo. V pondeljek popoldne se bo v drugem ministrskem svetu določilo besedilo vladne izjave, ki jo bo v zbornici prečita! Painlevč, v senatu pa namestnik ministrskega predsednika pravosodni minister Chautemps. Nadalje bo Painlevč že na prvi zborniški seji. ki se bo najbrž vršila že v torek, zahteva! splošno finančno debato ter proučitev od njega predloženih finančnih predlogov. V nekaj dnevih bo v zbornici prišlo tudi do velike politič- ne debate. Med skupinam! levičarskega kartela vlada v vseli vprašanjih popoln sporazum izvzemši v najvažnejših vprašanjih, to je o finančnih korakih, ki se imajo storiti. Meni se. da bodo Cail-lau.Kovi pristaši v zbornici izrabili debato v korist Caillauxa. Med sociiali-sti samimi še ni prišlo do sporazuma glede stališča do novega kabineta. Vendar pa izgleda, da bodo blagohotno podpirali ministrstvo, ako bodo Pain-levejeve izjave zadovoljive. Vsekakor hoče Pailcvč še pred sejo zbornice vsto piti v stik s socijalisti. Proti vladi bodo na vsak način glasovali komunisti in 104 člani republikansko - demokratske unije. vidne že navaia b koketiranju s hrvatskimi federallsti. Vpliv,ii politični krogi menijo, da se da bolezen režima izlečiti z rekonstrukcijo vlade in razširieniem današnje koa-licije. RR kot «režim sporazuma* ie krn. ker mu manika sodelovanje Slovence.'. To vorašanie na ni lahko rešljivo. Klerikalci ne nrihnirrio v onšfev. napredna fronta ie danes še razbita, e.1 del pod vodstvom gosp. Pecl.ia pa se ie enostransko deklarira! kot ek^onent HSS in si tako z?,prl možnost, da se ž niim resno računa Z gotove strani se tudi far sira idej« pritegnitve davicbvičev- cev, toda medsebojna ljubosumnost obeh glavnih koarciiskih grup. katerih vsaka se boji. da bi nova grupa poja-či'a le moč zaveznika in nrevnvla dose danie razmerie sil. je dosedaj še nepre-magiiiva ovira Odgoditev Nan>dne skupščine ;e tudi v tem oziru znak. da še nismo prispeli do odločilnega pre-okreta. Zatriuje se. da gosp. Pašič zacn-krat želi očuvati sedonie provizorično stanie :n tako bodo prihodnji tedni prešli v znamep;u «fortvurštleriie» Tudi vstop gosp. Radiča v vlado bi na tem ne mogel mnogo spremenitL Razsodba v trebiškem procesu I glava, 30. oktobra, k. V trebiškem pro. ceiu se je danes razglasila razsodba. Obto. ženec Josip Vojt« je bil priznan za krive, ga roparskega umora bratov Policky, pone. verjenia in tatvine, in sicer z vsemi 12 gla. sovi porotnikov, ravno tako Karol Dvor. žaček in Ana Dvoržaček. Vsi trije so bili obsojeni na dosmrtno ječo, poostreno s tem nico na dan dejanja. Ivan Vojta mlajši je dobil 10 mesecev težke ječe. Ostali obto. ženci so bili oproščen:. Vsi obtoženci pa so bili oproščeni roparskega umora poliskih beguncev. Branitelji treh v dosmrtno ječo obsojenih so prijavili vzklic in ničnostno pritožbo. Prva občutna obsodba obrekovalcev drja Lukimca Beograd. 30. oktobra, r. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim sodiščem prve stopnje razprava o tožbi bivšega ministra pravde dr. Eda Lukiniča proti uredniku «Demokratijc» Petru Petroviču radi napa. dov v aferi Thurn«Taxis. .Demokratija» je objavljala očitke, ki so ti jih nasprotniki izmišljevali proti dr ju Lukiniču. Sodišče je spoznalo obtoženega urednika «Demokra« tije» krivega obrekovanja ter sa je obsodilo na dva meseca zapora, plačilo pravdnih stro škov in stroškov za ponatis obsodbe v li« stih. Ordenska afera v Črni gori Sarajevo, 30. oktobra, n. Ob priliki krt. ljevcga bivanj« v Črni gori so mnoge črno. gorske osebnosti dobile odlikovanja. Radi tega je prišlo med posamezniki do velikih prepirov. Da se stvar uravna, je general Vukotič dobil nalog, d« gre v Črno goro in rv. predloži predlog za korekturo v odli. kovanjih, da dobe odlikovanja tudi one osebnosti, ki se čutijo razžaljene. Za očuvanje popolne gimnazije v Murski Soboti Beograd, 30. oktobra, n. Danes je dospe« la v Beograd posebna deputacija iz Murske Sobote, ki je bila pri Pašiču in Vukičevieu. Izročila je Pašiču spomcnico radi odloka ministrstva prosvete, da se ukine 5. in 6. razred realne gimnazije v Murski Soboti. Pašič je obljubil deputaciji, da bo njihove predloge proučil. Spomenica navaja, da ima Prckmutje, zlasti pa Murska Sobota poso. ben položaj z ozirom na vpliv Madžarov in da je realna gimnazija v Murski Soboti edina v Prekniurju, vsled česar se ministr. stvo prosi, da svoj odlok od 8. oktobra, šte» vilic« 24..S63, s katerim se ukinja 5. in 6, razred, razveljavi. Gledališki škandal v Zagrebu Zagreb, 30. oktobra, n. K nocojšnji pred« stavi v Narodnem kazalištu, v katerem se jo igrala «1 iguiova svatba«, je prišlo ua di« jaško stojišče mnogo radičevskih in frankov skih študentov. Policija je bila obveščena, da nameravajo ti elementi demonstrirati proti dirigentu današnje predstave kapelni« ku Smodeku zaradi njigove atere s pevskim društvom Kolo. Smodck namreč ni hotel di« rigirati v poslopju Hrvatskega Sokola. Ko se je začela uvertura, so začeli dijaki res žvižgati, nakar je na dijaško stojišče vdrla policija ter izgnal« polovico dijakov. Ker so se demonstracije ponovile, je policij« iz« praznila ves dijaški parter. Med tetn časom je ostalo občinstvo burno aklamiralo ka« pclniks Smodcka. Opera «e je potem v redu doigrala. Konferenca o konkordatu Beograd, 30. oktobra, n. Dane« popoldne je bila v ministrstvu z« zunanje stvari pod predsedstvom ministr« dr. Ninčič« konfe« rcnca, ki je razpravljal« o konkordatu. Ra« zen dr. Ninčiča so bili prisotni Voj« Janjič, minister Trifunovič, poslanik dr. Smodlaka in funkcij«narji raznih ministrste- Homogena levičarska vlada v Franciji Razdelitev ministrov po političnih strankah. — Prvi časopisni glasovi o novi vladi. Pari*. 29. oktobra. Danes dopoldne je bil definitivno sestavljen drugi Pa!nlev4jev kabinet, čegar člail so se ob pol 13. uri predstavili predsedniku republike Doumergueu, pri katerem so ostali skora) do 14. ure. V novem kabinetu so štirje senatorji (notranji minister Schramek, minister za javna dela De Monzie. minister mornarice Borel in minister za kolonije Perrier) in 16 poslancev. Po straikarsko političnem prepričanju je 11 radikalnih sociialistov. in sicer ministri: Chautemps (pravosodje), Dallrdier (vojska), Bonnet (proračun), Schramek, Borel. Delbos (prosveta). Perrier, Durand (kmetijstvo). Durafour 'socijalna politika) ter državna tajnika Berthod (ministrsko predsedstvo) in Smitt (osvobojeno ozemlje). Nadalje 6 republikanskih socijalistov, in sicer Pain !cvč. Briaid, De Monzie, Anteriou (pokojnine) ter državna tajnika Benazet tehnično Šolstvo) in Ossolar (uprava vojske). Končno trije člani radikalske levice, in sicer Daniel Vincant (trgovina) t;r državna tajnika Daiietou (trgovinski mornarica) in Laurent-Cynar (zra-Voplovstvo). Nova vlada ima novoustanovljeno ministrstvo za proračun, katerega listnico ie prevzel dosedanji državni tainik Bonnet. Novih mi.iistnov ie torei Sest: Chautemps in Daladier sta bila člana Herriotovega kabineta, Vin- cent je bilo po.iovno član raznih vlad. prvič pa sta v vladi Perrier in Berthod. Nova vlada se bo predstavila obema zbornicama v torek 3. novembra ter bo podala svojo programatično Izjavo. Zanimivi so časopisni glasovi o Izgledih nove Painlevčjeve vlade. »Le Oeuvre* čestita Painlevčju k njegovi spravi s Herriotom In k udeležbi odličnih mož v vladi, s čemur je preprečen razkroj med radikali. Veliki levičarski kabinet pa se zdi izključen, ker so so-clialisti odklonili svoje sodelovanje. List meni. da »dobrohotnost* sociialistov ne bo zadostovala za zasisruranje stabilne parlamentarne večine. »Echo de Pariš* piše: V nacionalnih vprašanjih, glede pošilja.ija vojakov v Maroko m Sirijo, nai bi tvorile parlamentarno večino desničarska večina z rad;kali in z bivš:m nadjonalnim blokom. Kadar bo pa 5*0 za drakonične davke 'n fiskalne zakone. Pa računa Painlevč z levičarsko večino in s socijalisti. Toda to upanje se ne bo izpolnilo, kajti delničarske stranke bodo zavzele do vlade strogo coozicijonal-no stališče. List meni celo. da bi na ta način spreminjajoča sa ririamentarii večina mogla povzročiti cenitev v radikalni stranki. »Fcho* in nekateri drugi listi pišejo, da mora voditi ta položaj do nove krize. »Ouotidien* Pa zatrjuje, da je usoda nove vlade popolnoma odvisna od fiskalnih zakonov. Dcbrovoijci v borbi za zemljo in državno priznanje Predstavila g, Pašlču. — Protest proti ralnl-s:;ii Pavlu Radiču. — Matretlranje dobrovoljcev. Beograd, 29. oktobra. Glavni odbor Saveza dobrovoljcev kralje-•. ;;:e SHS ;e povodom poslednjih dogoč':ov z izvajanjem agrarne revizije pri čemi je mnogim dobrovol'c°m bila odvzeta zemlja, dostavil predsedniku vlade Pašiča daljšo preanantuo stiiizirano predstavko, iz katere povzemamo nastopne glavne momente: Predstavniki Saveza dobrovoljcev kraljevine SHS so početkom oktobra podali no-\emu ministru za agrarne reforme Pavlu Iv.diču instruktlven ekspozč o vojnem In po vojnem pokretu dobrovoljcev glede na nje-••'.<~vo zvezo z agrarno reformo, da ga upoz-: ajo r.e samo s svojimi nacijonalno-politlč-trmi marveč tudi socijalno-ekonomskiml tendencami, ki so dobile svojo sanke! o s po sebnim odlokom krfske vlade, kateri je pred sedoval g. Pašič. Ta sankcija je bila izravna v tem, da se je krfska vlada v Imenu bodoče države svečano obvezala, ca bo po osvobojenja in njedinjenju v znak državnega priznanja jugoslovensklm dobrovoljcem — borcem delila brez razlike vsakemu borcu po 5 ha neborcem po 3 ha plodne zemlje. Zakon o dobrovoljclh z dne 24. marca 1924 se je oddaljil od odloka krfske vlade, radi česar vlada med vsemi dobrovoljci pojmlj-vo nezadovoljstvo. Razen tega so dobrovolj cl zahtevali od novega ministra g. Pavla Radiča naj z lastno Inicijativo deluje na tem, da se zakon o dobrovoljclh izpremeni ln da se — analogno zakonu o državnem priznanju možem, zaslužnim za državo — predloži Varodni skuDŠčIni zakon o državnem priznanju dobrovoljciT' na osnovi kriškega odloka. Obenem so predstavniki dobrovoljcev naprosili ministra Pavla Radiča, nai izda indukcije vsem agrarnim revizijskim komisijam, da se že podeljena zemlja odvzame s '.;no onim ljudem, pri katerih se je mogla nedvoumno ugotoviti zla namera, da so sa- - s po;;o lažnivih dobrovoVskih izka-i v dobi'i zemljo, katera po kriškem od-. ';ii prlprJa Simo istinitim dobrovoljcem. Z;.to nai bi pri reviziji sodelovali tudi pred-SUivrikl t!<-i r voljskih organizacij Arti-i ke.kor pravi izjava, na ta lojalni »kspoze is minister Pavle Radič odgovoril ukrepi, ki so bolj podobni provoltacl.il kakor zakonitemu postopanju z dobrovoljci. ?«'•.!redbe. ki jih J: g. minister izda! svojim revizijskim komisijam in agrarnim oblastim, so izzvale meč dobrovoljci pravcato revo'-o ki je v par primerih zahtevala tudi kri. Po teh speci.ialnih odredbah se odvzema zerrija vsem dobrovoljcem, ki niso setjakl v n.;:ož;em smislu, poleg tega pa tudi vsem < '*im selja';om, ki so zemlio doh>ll, a se doslej še niso naselili. Na !a način je zemlja •ila odvzeta že več tisoč dobrovollcem, a več tisoč dobrovoljcev še čaka enaka usoda, ker se doslej kratkomalo n!so rrogll naseliti — ker jim naša država ni dala nič drugega kakor golo zemljo, a še to v obliki ■ -asnega najema. Ako se upošteva, da so ciobrovoljcl-kolonistl vsi Iz najbolj siromašnih krajev In da seboj ne morejo vzet! niti \ rednost) dobrega vola, tedaj je pravi zločin, da agrarne oblasti pri sedanji revlii:l odvzemajo zemljo nenaseljenim dobrovoljcem ln da zbog nenaselitve birokratsko -.-jejo krivdo samo nanje. Dobrovoljci ima o dovolj razloga, da smatrajo ta postopek kot znak nosebr.ega neprljatellstva: koristi od teva imalo samo veleposestniki kot stari lastniki zemlje. Zato je ta birokratski način revizije, ki se provaja z ncprijatelj-suim razpoloženjem napram dobrovoljcem, ogorčil 2e tudi one. ki so se stvarno naselili ' ra!!;a. med vsem! dobrovoljci se pojavlja tako ogorčenje, da ga Glavni odbor vzlic vsei svoji avtoritet! kot vrhovni organ Saveza dobrovoljcev za vso državo ne mo- več obrzdati. Zato se predstavniki saveza obračajo n?. g. Pašiča kot najzanesljivejšega tolmača kriškega odloka. $ predlogom. ■ se zakon o dobrovoljclh po skralšarem ■postopku v Narodni skupščini nadomesti z novim, ki bi se glasil: »Zakon o državnem n-iznaniu dobrovoljcev It vojn za osvobojeni« In niedlnjenje« — a za bazo nai bi vali v kantonu Valais. v Be-nu in v mestu Bazlu. Skoro vsi dosedanji poslanci ostanejo. Socijalisti. ki so bili doslej tretji po moči. so tznodrinili konservativne klerikalce z drugego mesfa. Pridnhli so dva mandata v Bernu in po enega v kantonih Curih. Schwvz. Neuchntel. St. Oallen in Vaud. Zgrbili so en mandat v Grisonu. Odšle i štejejo 40 poslancev v narodnem svetu. Katoliški konservativci zgtibo dva sedeža. a kmečka stranka kar tri. Dr.Lau rovi agrarci bndo torei odslej šHi le še 31 poslancev. Liberalni konservativci zgube tudi tri sedeže. Komunisti so nele obranili svoja dva mandata v Curihu in Bazlu. temneč so s pomočio socijalistov pridobili še tretjega v Schaffliausnu. Tako bngi-> mogr obnoviti svn'o parir-T"e.',ta"r''1 s' ki ie obstoiala v predzadnji Jfgislativi Socijalno - politična skupina bo odslej mesto treh štela štiri poslance. Na ta način bomo_ imeli močno skupino skra;ne levice (soc;ia'istl, soci.ialni politiki in komunisti), ki bo s svoiim' poslanci znašala v»* kot č"trt'no celega narodnega sveta (ta ima lqS sedežev) in bo torei lahko pri vsaki pri- liki sklicala parlament na Izredno zasedanje. Napredek levice pomeni odpor proti predragemu življenju, izhajajočem Iz veleagrarne politike gosp. Schulthessa in dr. Laura. Pred osvoboditvijo načelnika Biažiča Roparjem na sledu. Zasledovanje razbojnikov, ki so odvedli okrožnega načelnika v Ohridu B'ažiča, proto Miloševiča in šoferja, spremljajočega orožnika pa ustrelili, ie bilo do četrtka zvečer brez uspeha. Bi-toljski veliki župan Borisavljevič in general Tomič, komandant celokupnega orožništva, ki sta vodila zasledovani, sta se že nameravala vrniti v Ohrid, ko sta dobila od uradnika okrožja Struge, ki vodi zasledovanje v mejni vasi Koko deš. nenadoma telefonično obvestilo, da so razbojniki odkriti. Skupina kmetov. ki je bila poslana iz vasi Velište v Albanijo, je videla roparje z ujetniki v albanski vasi Darzi. To je zloglasna tolpa Rize Biljaka Pesačanina, Nuribina Bečirja in Redžeio Derviša, ki so na glasu kot najhujši tolovaji. Vsi trije so rojeni v Jugoslaviji. Svoječasno so bili radi številnih zločinov aretirani in izročeni sodišču, ki je obsodilo Rizo na smrt. ostala dva pa na 20 let težke ječe. Riza je bil kasneje od kralia pomi-loščen. Vsi trije bi morali odsedel svoje kazni v Skoplju, vendar se iim je letos. aprila meseca, posrečilo pobegniti iz zaporov. Nekega večera so jim namreč na odredbo zdravnika odvzeli oko- ve. nakar so še isto noč zbežali čez mejo. Od takrat so se v ohridskem okraju in okoli Prespe vršili neprestano napadi na potnike. Za svoje središče so si izbrali razbojniki vas Darzo na albanskem ozemlju, ki je silno pripravna kot skrivališče, ker se nahaja med skoro nedostopnimi pečinami. S temi tremi tolovaji so videli navedeni kmeti tudi znanega Maliča iz Darze in še eno osebo. Vest o odkritju odvedenih se je včeraj bliskoma razširila po Ohridu in oko. lici. Ze ob 6. zvečer je pričakovala velikega župana in generala Tomiča v Ohridu velika množica ljudstva. Ko ie ob 7. prispel avto, je veliki župan Borisavljevič izjavil: «Vse ie res! Še danes ponoči ali najkasneje jutri bodo od-vedenci zopet v naši sredi!» Naši zasledovalni oddelki so takoj obvestili obmejne oblasti, kje se nahajajo odveden-ci. Kačaki so izjavili, da so iih pripravljeni izpustiti celo brez odškodnine. V Hbasanu so bile aretirane štiri osebe, ki so na sumu, da so bile soudeležene Dri naoadu na avto okrožnega načelnika Biažiča. Iz mesteca Resana med Ohridskim in Prespanskim jezerom na skrajnem jugu Makedonije smo preieli včeraj originalno poročilo nekega prijatelja našega lista o odvedbi načelnika Biažiča in pro-te Miloševiča. Dopisnik nam opisu;e B;ažiča kot izredno vestnega, zelo poštenega in tudi energičnega uradnika, ki uživa med narodom velik n^led ln splošno zaupanje. Se prav posebno je priliubljen radi svoje pravičnosti med nižjimi sloji. y: Vražji kot" v Makedoniji Karta nam predstavlja ozemlje, na katerem se je odigral grško-bolgarski konflikt. Natančno, kje se je pričel spopad med grškimi in bolgarskimi stražami, se doslej še vedno ni poročalo, razen da se je to zgodilo pod Belasico plani- di-iavna mefcv 2elcznicc* cesto, rhisar; - pot gorovje no, mejnim grebenom med obema državama. Važna za premikanje grških čet je soteska Demir Kapu »Železna vrata* ob Strumi med Demirhisarjem »Železni grad* in Petričem, kjer so prodrle v Bolgarijo glavne grške čete. „Beset božjih zapovedi" je edini film. ki se je predvajal v Parizu, Londonu, Newyorku itd. do 6 messcev v kinogleda. liščih, ki imajo do 4000 sedežev! Danes predvajs kino «Dvor». Politične beležke + Ali je dr. Žerjav Slovenec? vprašuje včerajšnji «Siovenec». Klerikalni Slovenec prav gotovo ni. Če pa je dober Slovencc. to pa vsekakor drugod bolje vedo kakor pa v škofovi tiskarni, kjer so še 1. 1918. tiskali latinski — slovensko - nemški šematizem za ljubljansko škofijo. -r Dr. Korošac naslednik St. Radiča. Kakor poroča «Vreme», ie dr. Korošec iziavil njegovemu dopisniku v Splitu, da bo prevzel vlogo, ki jo je St. Radič igral v hrvatskem narodu pred sporazumom z radikali. Ako je dr. Korošec mislil na vlogo v luknji, iz katere ;e zlezel St. Radič kakor ptič feniks, moramo reči, da se je dr. Korošec v poiitiki že zelo izučil. + Dr. Korošec o narodnem sporazumu. Dr. Korošec je 27. t. m. govoril v Splitu r.a zaupnem sestanku pučkašev-in iziavil. kakor smo že poročali, ob tej priliki o vprašanju narodnega sporazuma: ».Moti se, kdor misli, da smo se že pobotali, ako proglašamo: en narod, ena država! Fantast misli, da so Srbi isto, kar Hrvati in kar Slovenci. Po nekaterih krajih naše države žive Srbi in Hrvati že stotine let pomešani med seboj, pa vendar niso izginili ne Hrvati ne Srbi. Najbližji brat e so si. a eno niso. Mogoče nas bo čas kdai zli! v eno, 1 a sedai je Hrvat nekai drugega nego Srb in Slovenec istotako.« Dr. Korošec hoče na vsak način imeti tri narode, povedal pa ni, r,a kakšen način nai se potem ti trije narodi sporazumejo. Na nod. lagi narodne avtonomije? Tc ni zahtevaj niti klerikalni načrt ustave, ki ie določal v bistvu samo pokrajinske avtonomije. Kie je n. pr. meja med Srbi in Hrvati, pa tuc'i med n.iimi in Slovenci, ako pravi dr. Korošec, da niso eno. Kjer žive Srbi in Hrvati pomešani, se kot narod no jezikovnem narečju med seboj prav nič ne raz!iku;e.io. Prvi so verniki srbske pravoslavne cerkve, zato se imenujejo Srhi, drugi so katoličani, pa se imenujejo Hrvati. Kljub verski razliki pa so jezikovno en narod in naj se potem imenu;eio Srbi a'i Hrvati. Če bi igraia vera pri določevanju narodnosti kako vlogo, potem bi imeli tudi v Prek-murju dva naroda, evaneeliske in katoliške Prekmurce. !n če bi dialekt odločeval, potem bi tudi Slovence lai:ko razcepil na več narodov. Dr. Korošec priznava možnost zlitja v eno, t. J. popolne uniifkacije, zakaj pa nalašč na-glaša razlike, ki dejansko niti ne obstojajo. da bi se moglo govoriti o dveh ali treh narodih, ne da bi pri tem mogel dokazati škodljivost te nnifikacije. Samo zaradi zavožene klerikalne avtonomije se njegov trud res ne izplača! + »Straža® za ločitev cerkve od države. — Tudi včerajšnja mariborska »Straža* prinaša daljši članek glede in-serata mladega duhovnika, o katerem smo poročali v včerajšnjem »Mariborskem pismu*. Kakor zadnji čas skoro v vsaki številki, udarja »Straža* tudi v tem članku po duhovnikih, ki nočejo več priznavati političnega vodstva dr. Korošca in škofa. Pr item priznava, da je SLS v boju za izboljšanje duhovniških plač, v kolikor se je za to sploh zavzela. ubrala slabo taktiko. Po daljši pridM pa je treba kljub temu slepo drveti za vodstvom SLS v prepad in polomijo. Zato konča »Straža* svoj članek sledeče: «One pa, ki morajo skrbeti za vero in duhovščino, nrosimo, da izvedejo za. početo akcijo kar najprej do konca. Bo mnogo bolje za nas. če bomo skrbeli zase sami, kakor na. če nam drugi režejo kruh,, in tudi katoliška cerkev bo užival mnogo večji usried. če bomo lahko rekli, nismo neodvisni, kakor pa če gre. do voditelii katoliške cerkve vsako jesen moledovat za tistih car dinarjev. Treba je storiti vse. samo da ne postanemo sužnji, lakaji in kreature nikogar! 4- Slepa kura je nas-a zrno. Včerajšnji ^Slovenec* piše: »kratkovidna, nepremišljena in nesposonn« je politika SLS, niše »Jutro*. Zakai? Ker ni po rcceptu eJu!ra*. — Malokdaj nogodi »Siovenec* pravo, včeraj pa jo je. Da, ravno zato. ker ni po receptu »Jutra*, ie politika SLS kratkovidna, nepremišljena in nesposobna. Včasih tudi slepa kura zrno najde! + Prijateljska zveza z Italijo. Rimska revija «Fcchi e commenti* je pred dnevi objavila članek o razmerju med Italijo in Jugoslavijo, v katerem pravi, da ie bila Jugoslavija po svoji ustanovitvi, zaouščena od Amerike in osam-I;ena, prisiljena skleniti prijateljsko pogodbo z Italijo, ki je postala lastnica dedščine, katero ji je zapustila pokojna avstro-ogrska monarhija na Balkanu. Ta dedščina je dolžnost Ita'iie posredovanja v vednih sporih na balkanskem polotoku, k.ier ima za to odločevati samo Italija. Rimski pakt. ki ga je Jugoslavija podpisala s težkim srcem, pomenja, da se je Jugoslavija za dolgo dobo odrekla nadvladi na Balkanu. S tem paktom je Mussolini napravil tudi veliko uslugo obmejnim državam Jugoslavije. ker se mora Beograd za vsak korak sporazumeti^ prej z Italijo. Na ta način je dobila Italija na Balkanu pre-vlast, o kateri je nekdaj sanjala Srbija. Jugoslavija si sedaj ne more pomagati, ker lahko Italija brez posebnih diplomatskih naporov ustvari balkansko zvezo, ki bi obkroževaia kraljevino SHS in jo zmlela. Novi nettunski dogovor jc osebna diplomatska zmaga Mussolini.a in kaže. da se Beograd umika pred silno italijansko močjo. Jugoslavija se sicer tolaži z bodočnostjo, da bo postala italijanska politika pasivna, kakor svoječasno avstro-ogrska, radi česar je bilo mogoče, da ie Srbija dvignila svojo glavo in postala močna. Avstrijska diplomacija je prepozno spoznala svojo napako, toda Italija je dežela macchiave-lističnih razgovorov in je svoje že izvršila v zunanji politiki ter pozna svoje diplomatske potrebe. Te so poznane tudi Mussoliniju, ki jih ne bo pozabil in ki sedaj dovršu.ie svoje delo. noraz beo grajske politike. — Reči moramo, da ie rimski list zelo odkritosrčen in da je zelo dobro osvetil prijateljsko zvezo med Jugoslavijo in Italijo. Iz Primoria • Smrtna kosa V Gorici je umrl 37!etDi Alojzij Poberaj, v Ladri n* Goriškem pa je preminul« Rožic* Gabrščck. Počivajte v miru! • Troje tatvin pri Sv. Luciji. V noči od zadnje sobote na nedeljo so neznani tato« ri izvršili troje tatvin pri Sv. Luciji na Tob minskem, okradli so čevljarja Cirila Muž« nika, kateremu so odnesli ra 1500 lir čev. ljev in usnja, potem pa so obiskali mesarja Andreja Taljata in končno krojač« Mikuža. Slednji p« jih je pregnal in »i je s tem pri. branil stroike. • Smrt htrskeda rodoljuba Lukela. V Kr» nlci je zatisnil oči 621etni odpuščeni poštni uradnik Ante Lukež, vzoren narodni dela« vec in poStenjak od temena do nog. Ril je neštetokrat preganjan, fašisti so ga nadir« gora I i ter mu grenili tivljenje. Kljub temu je o»t«l mačajen »In trojega naroda. Več« naj« pamjat vzornemu pokojniku! • NatreCa na delu. V Tehničnem zavodu pri St. Andreju t T ;tu sc je pripetil« 43« letnemu livarju Mihi Marcu neprijetn« ne« ■reč«. Ko je pomočjo škripc« dvigal tež« ko želemo --ev, sr Je vrv utrgala In železo je p«dlo n« M«rc« ter m" zlomilo par reber n« levi strani in nogo v stopalu. Mor«! Je v bolntfnloa. Vigred se povrne" (Kraek prispevek k zgodovini slerv. glasb?.) Pred y*i tedni nam Je poslal prof. dr. Pavel Koztna dalj So razpravo o avtorstvu omenjene pesmi. Ker Je pa v celoti ne m-renskih. 8 svojih skladb, med temi 5 na besedilo Puharjevo. Pri pesmi .Selško veselje* ima pristavek: napev nemški, besede 1. Puharjeve. Ce bi bila ted:i) metodi* Vigredl. Puharieva, b Vavken te prav no-tovo označi! na isti način kakor pri «S*'i-skem veselju*. Sicer pa je Vavken, ki je bil od ordinarijata nastavljen kot .Mesner und Lehrer«, bil kakor tedr>J vsak učitelj preveč odvisen od duhovščine, da bi se up ti kras ti s tujim perlem Da pa le .Vigred. danes popolnoma pe-narodeia. Je zasluga g. Oskarja Deva, M Jo le kot belokranjsko narodno pesem ob]*"!! v svoji zbirki »Slovenske narodne pesmi 1.* in. Kralj in kraljica v Varaždinu in Ormožu Lovi v lovišču icrota Bombellesa. Kraij Aleksander in kraljica Marija sta morala v četrtek popoldne svoj program nepričakovano izpremenitl. Ceste med Zaprešičem ln Opeko so bile namreč vsled zadnjega deževja v tako slabem staiju. da je biia vožnia z avtomobili popolnoma nemogoča Kraljevska dvojica se ie zato vrnila ob dveh t>opoldne s svojim spremstvom v Zagreb in se odpeltala potem preko Se-rvete. Sv. Ivana Zeline ln Varaždina v Opeko. V Varaždinu ie biia zbrana ob 4. poooldne na kolodvoru več tisoč glav broječa množica ki ie nestrpno pričakovala dvomi vlak Ker pa vlaka le ii bilo. se je polastilo občinstva že veliko /aznurienie in vznemlrienie. V tem trenutku pa sta sc krali In kraljica nenadoma pojavila z dvornim avtom pred kolodvorom. Občinstvo ju ie takoi spoznalo. obsulo s cvetjem in zaorili so viharni vzkliki vladarski dvojici v pozdrav. Le z veliko težavo se ie dvorni avto polagoma oreril skoz! množico h /renil notem proti Opeki, kamor je prispe! ob 5. popoldne. V Opeki je .sprejel visoke goste Krof Sombelles in Številna množica ki ie prihitela iz okolice. Na čast kraljevski dvojici ie priredil grof Bombelles vče-rai velik lov r.a fazane, danes pa se bo vršil lov na zajce. Lovski revir grofa Bombellesa ie eden naivečjih in najlepših v naši državi !n te posebno bogat a fazanih, jerebicah rn zaicih. Med vojno je sicer mnogo trnel. zadnia leta na ie zonet urejen. FV)sebno. kar se tiče raza nov. uživa to lovišče naravnost svetoven sloves. Včeraj ob 7. zjutraj sta dospela kralj in kraljica v Ormož. Na kolodvoru so kraljevski par pričakovali dostoiaistve-rriki. mnogobromo občinstvo in šolska deca. Povsod ie ljudstvo vladarsko dvo jico navdušeno pozdravljalo. Ob 9. sta se krali in kraliica v avtomobilu odpe-iiala preko Cakovca in Varaždina v Opeko na lov. V Bombellesov dvor kraljevski par ni stopil, temveč sta šla krali in kraliica direktno v gozd. Lov ie trajal od 10. do 4. popoldne. Ob 12. ie bilo kosilo v gozdu. Lova so se udeležili general Hadžid. armiiski komandant general Matič. veliki župan zagreb ški Treščec. grof Batkovič. grof Kul-ncr. Marko pl. Pongratz in gpof Bombelles. Kraljevski par je bil t lovom zelo zadovoljen, ker ie bil obilen. Ob 4. poooldne se )e kraljevski nar z avtomobilom zopet preko Varaždina In Ca-kovca vrnil v Ormož. Danes se lov nadaljuje. Na mnrtgatfevllns br to favna, telefonska in pl imune vpraianfa Ii mesta In dv> iele. kako dolgo ie Igramo prvi del filma »Qi/o vadi*?* sporofumo, da igramo prvi del »mo ie danet v »o« hote In hifri v nedeljoI — Pred v a I m nje drugega dela se začne v pande* IJek dne 2. novembra ELITNI KINO MATICA (Vodilni kino v Lfublfanl) Ogorčenje proti pivovarni Gotz Maribor, 30. oktobra. V Mariboru vlada tako med Slovenci kot tudi med Nemci enako ogorčenje proti pivovarni Goetz. ki je onemogočila s pivovarskim kartelom vsako konkurenco In zato diktira samoljubno in neovirano horendne cene. ki nimajo ni-kake gospodarske podlage. Tudi današnja »Marburger Zeitung« prinaša daljši protestni članek ood naslovom: «Kai je z znižanjem cen pivu?», kjer pravi med drugim: »Tekom zadnjega leta so se cene večine predmetov pocenile, samo pivo je ostalo pri isti ceni, oziroma se je celo še povišalo. Znano pa je. da so padle cene hmelju in ječmenu, ki sta glavna proizvajalna dela piva. Tudi mezde so ostale iste. (V glavnem pa so se pocenile prevozne cene skoro za 50 odst. Op. por.) Pri mesarjih je povzročila konkurenca padec mesnih cen od 30 na 10 Din. Peki so bili uradoma nrisilienl revidirati cene v korist konsumentom, edinole pivo zavzema Izjemno stališče. Cene pivu so v kričečem razmerju k cenam vina. če uvažu.iemo dejstvo, da je bila pred vojno cena četrt litra vina enaka ceni pol litra piva. Danes pa stane četrt litra piva toliko kakor četrt litra vina. To je tembolj kričeče, če upoštevamo mnogo večje težave, s katerimi se prideluje pravo vino v primeri s samo mehanično pridelavo oiva. Opozarjamo pristojne oblasti, da jc treba tudi tu ščititi konzumente proti vele-kapitalistom. kajti proizvajalne cene piva niso v nobenem razmerju z onimi vina.» Mi opozarjamo samo na svoja vče-raišnia izvaiania v »Mariborskem pismu« in se popolnoma pridružujemo nro. testu v «Marburger Zeitung» ter upamo, da bosta obrtna oblast ln državno pravdništvo končno ukrenila potrebne korake. Nujne skupne zadeve Celja in okolice V Četrtek, dne 25. t. m., ob po! 9. zvečer se je vrši! v gostilniški dvorani gospoda Permozerja v Oaberiu izredno lepo obiskan skupen sestanek krajevnih organizacij SDS za Celje in okolico. Se. stanek je vodil g. komisar Založnik, ki je po uvodnem pozdravu omenil nesoglasja v gospodarskih vprašanjih, ki so v zadnjem času nastala med mestom in celjsko okolico, nesoglasja, ki se namenoma ustvarjajo, a nimajo nobene podlage. Vsled odsotnosti referenta o vodnih zadevah, se je g. komisar na kratko dotakni! tega vprašanja. Nedavno je posebna komisija pogledala potoke Ložnl-co. Sušnico in Koprivnico In zaenkrat samo odredila, da morajo prizadeti posestniki obsekati vso šumo ob vodi in drevje, ki sega v vodo. Dotoke Savinje na njenem levem bregu v območju mestne in okoliške občine je težko In nevarno regulirati radi še večjih poplav. ki bi potem nastajale, kaiti v prvi vrsti je treba regulirati Savinio in s tem omogočiti reden odtok vode iz njenih pritokov. Ogromen navai n« blagajne »plošno priljubljenega Elitnega Kina Mati« je najboljši dokaz Kako krasen, kako vcličmitven ia kako sijajen je velelilm no«! f t Quo vadiš...?" Imenitna režita oaleč prekaša vse pričakovano — Razkošne igre in predstave do skrajnosti pokvarjenega Rima in rimskega česana Nerona — Krasni obrazi - L.van-redno lepe žene — Kristjani in njihov svet boj za vzvišeno vero kristianstva - Tisoče in t:soče sodelujoč h — Velikanske množ re divjih z.eri, pa še veliko tega kar se re m«rt popisati - Pridite in prepr čajte si I M:adino pustite doma' Prekrasna umetniška godba, ki jo Izvaja pO vs<-h pr-dst*vah n 5 pomnoženi prvovrstni umetniški oikester pod vodstvom g. prof. F.ršnlga je ujitek za sebe. Predstave danes ob: 4, pol 6, pol 8. 9. — Predstave jutri v nedeljo ob: 3 pol 5, 6. pol 8 ln 9 ' Preskrbite (i vstopnice v predirodail, ker so do sedal že v popoldanskih uiah bile v»e iuute prodane — Prvi del se predvaja samo še d.ines in jutri! Blagajna je odpiia od 10 po pol !. in od pol 3. naprej. Čas belil Hitite, da ne zamudite v Va& Elitni Kino ^at ca vodslai kito v Ljubljani. (Telefon št. 124.) 0 \H iil I i Olede kanalizacije v Oaberjn obsto-jita dva načrta kanal od Aleksandrove vojašnice do cerkve sv. Duha in od tam v Koprivnico ali kanal do cinkarne In ob železnici do Koprivnice. O kanalizaciji je poročal g. Zabkar. Na predlog g. Prekorška se je sklenilo pred'asrati mestnemu in okoliškemu občinskemu svetu, da pošljeta svoji delegaciji k velikemu županu ter s tem pukreneta vpra. šanjc rcgulacije Savinje in njenih pritokov. O vprašanja elektrifikacije je razpravljal g. dr. Kalan. Za sredo zvečer je bil sklican že tretji sestanek zastopnikov mestne in okoliške občine radi vprašanja okoliške elektrifikacije, a se sestanek zopet nI mogel vršiti, ker so bili nekateri okoliški zastopniki zadržani. Na seji mestne elektrarne, ki se je vršila eno uro pred napovedanim skupnim sestankom, se je sklenilo staviti okoliški občini dvoje predlogov: 1.) Občina okolice Celje zgradi električno omrežje na svoje stroške in si dobavlja tok pri mestni elektrarni pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji ali 2.) občina okolica Celje sklene z mestno občino celjsko dogovor, po katerem bi mestna občina zgradila omrežje, tozadevne Investicije pa bi mestna občina amortizirala z obrestmi. O vseh omenjenih vprašanjih, h katerim se še ob priliki povrnemo, se je razvila zelo živahna debata, ki je mestoma pokazala mnogo skupnosti v nekaterih gospodarskih vprašanjih mesta Celja In okolice. O. Prekoršek je še končno pozval navzoče k skupnemu enotnemu delu med napredniaki v obeh občinah. Ob tričetrt na 11. je g. komisar Založnik zaključil lepo uspeli sestanek. Zavod za radij v naši državi V Beogradu se je zadnje dni mudil prof. dr. Dragoljub Jovanovič, katerega ie poslala v Jugoslavijo Rockefellerjeva misija za pomoč F v ropi z nalogo, da prouči razmere v naši prestolici ter se vrne v Pariz s poročilom, če je v državi SMS mogoče ustanoviti zavod za radij. Dr. Jovanovič je Član »Societe France de Physic» ter velja za enega prvih sotrudnikov ge. Mariie Curie-ove. znane učenjakinje v zadevah radija. Odoo-slanec je vestno ppottčil razmere v Beogradu ter ie odšel nazai v Francijo uverjen. da ie mogoče ustanoviti tak inštitut pri nas in da bi bilo z ustaiovo naši državi zelo pomagnno. Posebno bi se s tem olajšalo delo biologom in zdrav nikom. Cela serija drugih znanosti bi se s takim zavodom okrepila ter bi služila praktičnim ciljem. Zavod za radij bi postal novo znanstveno ognjišče in bi dvig iil ugled naše države v sosedstvu. Sosedne države namreč ne razpolaga.*) z nobeno slično ustanovo. Radij je zelo redek In dragocen ter stane en sam gram 900 tisoč francosk:h frankov. Njegovo pridobivanje je izredni) težko, a njegove koristi so neiavad-no velike. Ce se res osnuje znvod te vrste v naši kraljevini, bo pridobila Jugoslavija silno na ugledu tudi v krogih učenjakov in znanstvenikov, ki bodo tesneje zvezani z Beogradom kakor so bili do danes. , -r* . Vprašanje učiteljskih naturalnih stanovanj Narodna poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko sta izročila Narodni skupščini sledeči uoit na g. ministra prosvete: Člen .39 činovttiškega zakona določa: • Kdor ima stanovanje od državnega ali samoupravnega telesa, ima pravico do stanarine samo v toliko, kolikor presega stanarina, ki bi mu drugače pri-rtndaln, vrednost stanovanja, ustanovljeno po kraievnih razmerah*. Na podlagi te določbe se je pričelo državnemu uradnifvu odtegovati od stanarine zneske, ki predstavljajo vred nost naturalnih stanovanj. Ni pa se ta določba raztegnila le na državna natn-ralna stanovanja in na stanovanja, ki iih dajejo uradništvu samoupravna telesa. to je oblastne in srezke uprave temveč se ie ta člen raztegnil tudi na učiteljska nnturalna stanovanja, ki jih prejema učiteljstvo od občin. V največ slučajih dajejo občine, odnosno krajni šolski sveti šolskim upra- Biser vseh filmskih veleumotvorav ie in ostane le »Deset božiih zapooedi" Razkošni monumentalnl velefilmski umotvor v 2 delih 9, dejanjih oba dela naenkrat na enem sporedu! Film prekaša vsako druEO režlio. Najtežji problem celega filma so bila dela za prehod skozi Rdeče morje In uničen e zasledujočih Egipčanov po morskih valovih. Ta dela so trajala štiri mesece in so požrla skoraj toliko denarja kakor ves ostali bibličen del skupaj Zgodovinski del le proučeval cel štab umetnikov, ki se ie n;tidil pol leta na lašč zato v Palestini. Okoli zlatega teleta pleše moderni svet in podžiga pri rnnogil strasti, da narede vse grehe, proti katerim je govoril Gospod v »desetih božjih zapovedih« med gtomom In bliskom z Mojzesom v samoti na gori Sinaj. V penečem se mor-iu pokoplje Gospod zvijajoča se telesa ponosnih in krutih Egipčanov, ki so hiteli, da iih uničijo za onimi, ki jih je nazval »Izvoljeno ludstvo«. V opojnem vzduhu kadil in zavesti strahotne bolezni se ubija. K veri In upanju se pora'a v ljubezen nova iivlienje Pridite, da se prepričate o velikem filmskem delu, ki Vam ga nudi I« „£C£no LfubB anski dvor" Telefon it. 730 Predstave ob: 3., 5., 7., 9. viteljem ta stanovanja kot nekako odškodnino. da jim isti upravljajo šob ko poslopje in imetje ter pomagajo voditi Dosle krainega šolskega sveta. Ker ta stanovania občujejo in vzdržujejo občine. država tudi pravno ni upravičena do odtegljajev učiteljske s'anarine za ta stanovanja in vsekakor tudi s čl. 39 citiranega zakona to ni bilo mišljeno. Radi tega si dovoljujemo vprašati g. ministra: 1.) Ali misli odpraviti to neskladnost in izdati potreben pravilnik za zaračunavanje naturalnih stanovani? 2.) Ali hoče g. minister v pravilniku izvzeti nafuralna stanovanja, ki jih dajejo učiteljstvu občine? 3.) Ali hoče to določbo vnesti tudi v šolski zakon? Prosiva za pismeni odgovor. Beograd. 27. oktobra 1925. Dr. IJudevit Pivko 1. r. Dr. Gregor Žerjav L r. Tragična smrt peterih otrok V Dolnjih Žilah, vasi župnije Preloka ob Kolpi, se ie v torek odigrala grozna tragedija. V hiši št. 25 ie izbruhnil požar. Mati. ki je imeia opravka na polju. je svojih pet otrok v sta posti od dveh mesecev do petih let. zaprla v sobo. kier so ostali brez nadzorstva. Otroci so naibrže zakurili, vnela se je postelj in kmalu ie obiel plamen vso hišo ter se razširil tudi na sosedno poslopie. ki ie istotako pogorelo do tal. V gorečem poslopiu je zgorelo vseh pet otrok Popolnoma ogorela trupla so ležala v kotu. kier ie stala prej miza. Zgorela je tudi znatna množina ameriških papirnatih dolarjev, ki so bili pripravljeni za gradnjo nove h:š'ce. Strašna nesreča je pretresla vso okolica_ S poročnega potovanja pobegnila Sledeče zanimive doživljaje nekega našega Ainerikanca objavljajo hrvatski listi: Nikola V., ki se je izselil pred leti iz Saraieva v Kalifornijo v Ameriki, jc nedavno nenadoma občutil potrebo, da si vzame živliensko družico. Hotel pa je za vsako ceno dobiti nevesto iz stare domovine. Dolgo ie razmišljal, kako bi prišel do zaročenke in napisal končno nekemu svojemu prijatelju v Sarajevu dolgo pismo, v katerem je opisal vse bolesti svojega srca. Prijatelj se je takoi požuril in pričel iskati primerno ženico za Amerikanca. In res je našel de-voiko. ki je bila takoj sporazumna z načrtom, da se odpelje čez veliko morji in kraiša tamkaj čas zapuščenemu našemu državljanu. Kmalu se ie razvilo med obema živahno dopisovanje. 2e čez nekaj tednov je sledila potem seveda tudi zaroka. Ona ie znala Nikoli tako lepo opisovati svoja srčna čustva, da ie srečni Amerikancc komaj pričakoval tre-notka. da mu pade okoli vratu. Poslal ji je ček za 500 dolariev. da se nrinelje čim prej v Ameriko. Toda čas je hitel, niegove zaročenke Jelke pa le ni bilo. Nežni Amcrikanec se je tu po ameri-kanskem običaju takoj domislil, da bi bilo naibolie. ako gre sam po svojo zaročenko. In res se ie po.iavil pred kratkim v Saraievu. Hitro je našel svojo zaročenko in se kljub temu. da ni dobil o njei ravno naiboliših informacij, z njo poročil. Nato sta odšla na poročno potovanje. Posetila sta tudi Pariz in sl nastanila v enem najmodernejših hotelov. Na svojo ogromno presenečenje pa je Amcrikanec lepega dne. ko se ie ziu trai zbudil zapazil, da ie njegova dob-a ženica izginila. Vsa poizvedovanja za nio so bila brezuspešna. Nesrečni Ame-rikanec se ie nato vrnil v Sarajevo, kjer je ie zvedel, da je pobegnila njegova žena. s katero je tako malo časa delil poročne slasti in skrbi, z drtitrm Ijubčkom v Beograd. Amcrikanec ja kljub temu ni obupal, temveč jc scdai odpotoval v Beograd, da jo najde «ali živo ali mrtvo«. V večnem spominu Vam bo ostal le vclcfilm „Deset božjih zapovedi" ki ga prcdvija kino «DVOR». Dopisi KOZJE. V soboto dne 24. t. m. se le poročila gdč. Mlcl Vončinova, talnica okr. hra nilnice ln okr. zastopa t g. D. Zupančičem, Po starem ob čaju smo |ima kozjanski fantje zaprli pot In sta se nas spomnila z nad vse častnim darom. Težko lo bomo pogrešali v Kozjem in še dolgo nam bo ostala v spominu. 2elimo jI vso srečo v novem življenju ln )i v slovo kličemo bratski Zdravo! Z GORENJSKEGA KOTA. Z ozirom na dop;s «lz gnren|skega kota«, priobčen dne 25. julija 1925., St. 171. v katerem se govori o zločinski nemarnosti pri vodovodu mosta Radovljice In okolice, radevolle Izjavljamo, da je ob|avl|enl očitek rločinske nemarnosti prekoračil tne|o nameravane kritike in da se kaj takega zlasti ne more očitati g. županu Vinku Resmanu v Radovl'1. d. Uverfli smo se, da ne radem: nikaka krivda niti župana Resmana, niti vodovodnega monterja, ako nI bilo v poletnem času v občini Ljubno dovoli vode ln da le to I« posledica, ker se le ie obstoječemu radovljiškemu vodovodu prikllučK naknadno tudi še vodovod za občoo L)ubr»o. — Dopl-snfkl, ROGATEC. NaJ Sokol se prkirto rib!|e. Dne 10. oktobra je priredil .Koroški večer* zdiruJen s telovadno akademijo. Br. Tone Stefanclosa. ki |e deloval let. 1920 na ple* biseknem ozemlju, nam Je prav ffvo naslikal kako Je prišlo do nesrečnega plebiscita, ka| Je bi! vzrok, da smo ga ligublll ln kakšne so današnje razmere korošk:h Slovencev. Deca je dcklamirala par domorodnlli pesmic. Pevsko društvo pa zapelo večno lepe koroške narodne «Ce| so tiste stazlce* •Dobar večer luba dakle« in »Dečva to ml pove|». — Meseca aprila Ie priredil Sokol lepo akademllo v trgu. mainika Izlei in telovadni nastop pod Donačko goro, v juniju pa k Sv. Florjanu pod Bočcm, kier Je sodelovalo tudi bratsko društvo 11 Rog. Slatine. — Mnogoštevilno kmetsko ljudstvo se je d^vflo lepim nastopom In vzllubilo od župnika tako očrnjeive »rdečesrajčnike«. 2ut>nega zleta v l.aško se je udeležilo članstvo In deca skupno 26 po številu, kar Je častno za Rogatec. Vse priznani« s. Jerebovi In br. Srečku Sckirniku, ki je posta! duš?, vsega narodnega življa v Rogatcu. KINO IDEAL Elegantna veseloigra! Z.zbavna Sais! „Lepa pustolovščina" Sest poglavij iz življenja deklice, ki je iska< la pustolovščine, a našla — moža. V glavnih vlogjh Ocorg Aleksander, Vil« ma Banky, Hans Albers. E. Rcichcr, Hans Unterkiichner. Predstave vsak dan pop. ob 3., K 5., 6., Vi 8. in 9. uri. V nedeljah in praznikih tudi dopoldne oh 54 H. uri. napiimst 73 scMski Mor! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drame Sobota, 31.: Alda« v znani prvovrstni zasedbi. Obe predstavi sta Izven ter te vrši predprodaia vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi Nova dramska premljera v Ljubllanl. Pisatelj Fran Milčinski je napisal veselo hl-storilo v štirih de aniih pod naslovom .Krpan mlajši«. To delo je spreielo Narodno sledatlšče v Liubljani in v sredo dne 4. nov. ho njegova prva vprizoritev. Dr. Antonln Dvorak je zastopan na sporedu komornega večera, katerega priredil Društvo učiteljev glasbe v Liubtiani danes v soboto ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani s svoio skladbo Tercet za 2 vliollnl ln vliolo. Tercet ie pisan popolnoma v običainl klasični sonatni obliki ter ima 4 stavke. Posebno zanimiva sta II. ln III. stavek. 11. stavek Largti. '■» le pisan popolnoma v Beethovnovem smi.vln, vendar ima v sebi vso moč osebnost nesmrtnega Dvofaka. V III. stavku Scherzo pa vpelie Dvorak v sicer klasično formo tipičen češki ples Ftirriant. SploS e celo delo izredno bogato rrelodik? ter se odllkuie po izrazito slovanskem kolorltu. Umetniško vrednost tega de'a samega pa iasno svedoči mie avtorja, ki ie poznan ln . uveljavljen v vsem glasbenem svetu. Delo i izvajajo proi. Slals ln konservatorisl Rupelj (vi.iolini). prof. Jeraj pa vijolo. Ko.norni večer zasluži tako po umetniški sestavi svoje-;a sporeda kakor tudi po priznanih Izvatal-cih. naše največje pozornosti. Vstopnice so cel dan na razpolago v Matični knjigarni, na večer koncerta od pol 8. ure dalje pred koncertno dvorano. Tržaški kvartet v GorlcL Tržaški godalni kvartet, ki je znan tudi v naši državi, ie koncertiral v torek zvečer v Gorici. Izvajal je kompozicije skladateljev: Cherublnija. Beethovena. Debussyia fct Grlega. Shakespearova premiera v Splitu. Splitsko gledališče je te dni irrelo premiiero Shakespearove ljubezenske tragedije »Ro-treo in Juiiia«. v kateri ie igra! vlogo Romea slovenski rojak g. Rakuša, bivši član ljubljanske drame. Režiral je g. Rado Pre-garc. Nova opereta skladatelja Mascagnlja. Pietro Mascagni piše novo opereto »Care-vlč«, Libreto za to de'o je napisala poljska pisat el ica Gabrijela Zapolska »Polkovnik Jellč. v Beogradu. Beograjsko dramsko gledališče ie v četrtek zvečer prvič igralo izvirno dramo srbskega pisatelja Milivoja Prediča, štirldeianko »Polkovnik Jelič«. Režiral ie g. Ginič. Pisatelj obdeluje v drami problem človeka, ki mora izpreme-nlti poklic v resnih letih. Bassermannove kreacije na dunajskem odru. Igralec Albert Bassermann. ki ie igral celo vrsto let samo za film. se vrača polago rt a nazai k gledališču. Po \Yallensteinu pripravlja sledeče vloge: von Saleja v Schnit-zlerjevi »Samotni poti«, Metista v »Faustu« in konzula Bernika v Ibsenovih »Stebrih družbe.« »Fausta« bo režiral Karlheinz Mar tln. Ta Inscenaciia obeta postati senzacija letošnie dunajske dramske sezone. PIrandellovo potujoče gledališče. Plsa-teli Pirandello je sestavil novo gledališko osobie. ki bo delovalo v njegovem duhu ter bo nastopalo letno po štiri mesece v Rimu, Milanu ln Turinu. Gradnikov prevod Mazzinlja v Italijan, skem tisku. Tržaški »Plco o della Sera« prinaša simpntično pisano oceno Gradnikovega prevoda Mazziniievih »Do'žnost človeka« iz peresa g. Urbanaza-Urbanija. Letošnji državni štipei 'listi Iz umetnostnih ved srt: glasbenik Boris Zorko. slikar Kornelii Tom';en, \n<*e|::v. Stvar se odlikutc r«> it..t. kavskem idiomv *drsv{ >«wnlk: ki srečro pozojenlh soc'?alnf>. Komedijo je zrežira! dr. Q*r*B», nncMi-al Domače vesti Viribns unitis Sarajevski nadškof dr. Ivan šarlfi je feta 1914. vestno izpolnjeval svojo dolžnost. Tudi on. preblagi ln miroljubni ladpastir, je navduševal marškompani-ie za pravični, vzvišeni in Bogu dopad-Ijivi boi. In je bil v toliko vestnejši od ljubljanskega škofa, da je svoje govo-rance v sarajevskem taborišču ter tira-de liabsburžanom. povezane deloma v stihe, zbral v obsežno in razkošno opremljeno knjigo z naslovom: »Viri-bus unitis« (1914). < «I?ad se odzivam« — je napisal dr. šarič v predgovoru — «že!ii prijateljev, da izdam vse govore, ki sem jih izrekel v tej veliki vojni dobi za našo vojsko jn za sveto in pravično stvar naše slavne habsburške monarhije. Naj vidijo potomci naši (njegovi?), kako so naši hrabri vojaki z združenimi močmi odhajali na bojne poljane. Naj vidijo, kako smo v tej krvavi, od zahrbtnega in za-vidnega sovražnika iam vsiljeni vojni imeli vladarje, tako dobre, plemenite in bogaboječs junake vladarje, vladarje kreposti in vernosti, združeni dve zlati kroni: Niegovo Veličanstvo našega česana in kralja Franca .ložefa 1. in Njegovo Veličanstvo našega zvestega zaveznika nemškega cesarja Viljema II. Deviza nsšega vladarja: »Virlbus unitis* slavi pravo slavje po vsem slavnem habsburškem cesarstvu. Uresničila se je ona lepa kitica naše divne cesarske pesmi: »Vse za dom in za cesarja, večna bode Avstrija!« ... V tej živi pa-triotični želji izročam v svet to spominsko knjigo. Obiavlinm govore, kakor s'.-ir j'h govoril. Želel sem. da bi ta spis bil kukor o«a'm, kakor vzklik k Vsemogočnemu: Nai on blagoslovi našega vzvišenega vladaria h gospodarja Fran ca Jožefa I. in njegove zveste in vit> oria na filozofski fakulteti zagrebške univerze za stoiico staroklaslčne filologlje ie imt-novan dosedan'i docent dr. Nikola Maj-n: ie, ki ga ;e kot svojega naslednika pred-1 /il rpokoieni prof. dr. Avgust Mušič. * Pronoci a. Na varšavski univerzi je bil ?o. oktobra g. Vinko Br e n č i č iz Ptuja proR?ovirjn za doktorja vsega zdravilstva, čestitamo! * Telefonska zveza Zagreb-Sombor. Pošt no ministrstvo je odredilo, da se zgradita ilirektni telefonski progi Sorr.bor-Beograd r. r Sombor-Osijek. Na ta način bo dobi! Sombor direktno telefonsko zvezo z Zagrebom preko Osiieka. * Učr.e ure na učiteljiščih. Po odredbi ministrova prosvete trajajo odslel na vseh učiteljiščih učne ure po 45 minut. Med prvo in drugo uro je pet minut odmora, med drugo in tretjo uro 10, med tretjo in četrto uro 2J, ired četrto in peto uro pa 15 minut, tako •.u traia predavanje do 12. ure 35 minut. * Ohranitev historičnih spomenikov. V mi iibtrstvu prosvete ie biia te dni sestavljena oosebna komisija, kateri je poverjena naloga. d3 preišče poškodbe na historičnih, kulturnih tn prosvetnih objektih ter da Iz-tlela predloge za ohranitev teh objektov. * Naslade za najboljše angleške nalog« na ljubljanski univerzi. Po posredovanju gospe Coneiar.d, lektorice angleškega jezika na ljubljanski univerzi. Je angleška vlada razpisala tri nagrade za najboljše naloge v an-iiieSVein jeziku. Natečaja se je udeležilo več je število slušatel ev raznih fakultet. Naloge so bile poslane v I ondon na oceno. Prva nagrada ie bila prisojena ruskemu akademiku stud. phil. Berentu, druza absolvlranemn juristn Zdsnku Svlglju, tretja pa stud. phil. Mioki Čopovi. * AvtomobllizaciJa poštnega prometa. Pijejo nam: »Jutro« z dne 28. oktobra poroča, i',a nameravata ljubljanska In zagrebška pošina direkciia zvezati krale, oddalene od železniških pror. z avtomobilskim prometom in omenja upostavitev poštno-avtomo-biUke zveze Brežice-Bizelj^ko-Št.Peter pod Sv. gorami-Podčetrtek-Pristiva-Smarje pri Jflfcb. la to Je v»»??? Kako to. da h Ka- Rodbinam se priporoča nakup vseh oblačilnih predmetov tako suknje, raglani, ulstri za gospode in dečke, za dame pa krasni damski plašči v trgovini Frsn Luhif, Pred šhofijo 19. loz niliče ne spomni! Ali so Haložani sami nase pozabili? Ali so tako plahi ali ponižni da si ne upajo trkati, da bi se lim odprlo? AH poznate Haloze? Biser Slovenije, ki leži daleč stran od prometa in življenja. Dajte pokrajini poštno avtomobilno zvezo Ptuj-Sv. Barbara (z Zavrčami) -Sv. Andraž v Le-skovcu- Sv.Vid-Ptuj. Avtomobilska zveza naj bo za osebni in tovorni prorret, kajti le taka se bo prekrasno rentirala, ker odgovarja mestnim potrebam! Spojite vinorodni krai z življenjem, oživite ga s turizmom, iztrgajte ga iz mrtvila, katero ga tlači kakor moral * Po novem tiskovnem zakonu. V Mariboru lzha ajoča socijalistična »Volkstimme« Je priobčila 10. septembra pod naslovom »Hat ihn schonU. v kateri dolži dopisnik policijo nezakonitega postopanja in trdi, da je aretirala nekega trgovskega uslužbenca, ki je neljal v Narodno banko bankovce, da jih zamenja za novce. Policija da ie rrisliia. da je aretirarec bankovce ukradel. Odgovorni urednik »Volksstimme«, g. Viktor Eržen, je Izjavil, da prevzema odgovornost za notico ln je ponudi! več prič za potrditev resničnosti navedenih trditev. Včeraj se le vršila razprava pri mariborskem sodišču, kjer pa se odgovornemu uredniku dokaz ni posrečil in je bil obsojen na 500 Din denarne globe, v slučaju neiztirljlvosti na 14 dni zaoora. * Podplrajmo domačo industrijo. Prejeli smo: Pot me ie že parkrat zanesla v prostor Javnega skladišča v Celju, kjer je nastanjena celjska carinama. Med raznim uvoznim blagom sem ooazil že večkrat velike količine železnih izdelkov kakor vile, kla dlva, srpe, kose, železne peči, oz. posamezne dele (vratca ect), motike krampe, cele sklade žebljev in drugo. Vso to robo uvaža znana ce!'ska tvrdka R. Da se tska in enaka roba izdeluje v zadostnih množinah v naši državi, Je znano vsakemu poznavalcu naše industrije. Kaj neki izdeluje jeklarna Gu-štanj, železar na Muta, železna Industrija Slov. Gradca In tovarne na Jesenicah? K. I. D. in naša zadružna kroparska zadruga dobavijo lahko žebljev za vsako potrebo, Istotako žice in enake izdelke. Vse kaže na to, da se razna trg. podjetja posebno na štajerskem obračajo z naročili na inozemstvo in takorekoč nalašč zapostavljajo našo industrijo. Pri vsem tem pa uvožena roba ni prav nič boljši kup nego doma izdelana in tudi kvalitativno nič kaj posebnega. Potem seveda nI čudno, da domača žeiezninska podjeta tarnajo o pomanjkanju naročil, ako podjetja naročajo robo raje v inozemstvu kot pa doma. da tako oškoduielo našo industrijo in našega delavca, drugič pa kupno moč dinarja, ki gre v Inozemstvo namesto da bi pomagal našemu delavcu. Tako mi s takim ravnanjem vzdržujemo inozemske tovarne In element, ki nam je gospodarsko in naciionalno stalen sovražnik. — Snectntor. sta na tem svetu filma, ki se s pravico imenujeta velit častna filmska veleurr.otvora ter ki daleč prekašata vse, kar se imenuje film, a to sta nepozabni cNibelungi» in grandijozni «QUO VADIS...7* * Obiskovalcem kulturno-historične razstave v Zagrebu, ki traja do 15. novembra je dovoljen 50% popust na železnici. Legitimacije prodaja Tourist-Office, (Palača LJ. kreditne banke). 2340 * Eau de Cologne, znamke Saperbe, zelo prijetnega in osvežujočega duha, se dobiva v lekarni Lenstek, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1, in v vseh večjih trgovinah. 2030 * Projektirane nove železniške proge. V direkciji za gradnjo novih železnic so doslej trasirane naslednje nove železniške proge: Rogatec-Krapina, Krapina-Golubovec. Ko-privnica-Varaždin, postaja Bakar-pristanlšče Bakar, Bakar-Kralievica, Bihač-Zrmania. Čr notnelj Stari trg-Vrbovsko in Novo mesto-Brežice. Od vseh teh prog so doslej dovršeni podrobni elaborati samo za proge Ro-gatec-Krapfna In Bakar-Kral.ievica S trasi-ran'em teh prog se prične prihodnjo pomlad. * Ub!t na konju. Nad Mostarjem ie te dni divjala silna nevihta, nakar se je v okolici še utrga! oblak. Vsled velikega deževja ie reka Neretva tako narasla, da ie na več kraiih prestopila svoie bregove. Pri vasi Grlian je treščila strela v kmeta Staniča, ki se je na koijj vtačal domov. Stanič in nicgnv konj sta bila takoj usmrčena in so ju naši! šele naslednje jtitro. ko se 'e nebo zopet zjasnilo. * Plin zadušil zakonsko dvojico. V Splitu so našli v torek zakonsko dvojico Frana In Katinko Momtana mrtvo v stanovanju. Ugotovilo se je, da je poškodovana plinova cev puščala plin. ki ie povzročil niuno smrt. * Zločin dveh stražn'kov. Zagreb*kl listi poročajo: V Slsku je neki tamkajšnji stražnik nedavno aretiral neko dekle brez povoda Li io pričel nadlegovati nato s svojimi ljubezenskimi ponudbami. Ker «e mladenka njegrrvlm ponudbam nI odzvala, se ie poslu-žil vse svoie moči tn revico posilil. Ko le za dovoljil svojo živinsko strast, ie izročil mladenko svoiemti prijatelju, da jo še on posili. Tako le šla nesrečnica Iz roke v roke kakor kak nradni akt. čeprav ie bila v roksh čuvarjev reda in zakonitosti. Oba redaria sta bila seveda takoj suspendirana in Izročena »odi««, kier ju doleti gotovo zaslužena ka- zen. Kasneje se le še zvedelo, da sta oba poštenjakoviča mladenko še okradla in ji vzela ves denar, ki ga je imela s seboj. ♦ Vlom » Zavodnjem. V noči na 26. t m. Je neznan zllkovec obiskal trgovino Martina Ročnika Zavodnjem ta io pošteno ople nil. Odnesel je okrog 30 skavtskih in lovskih srajc, več belih moških spodnjih hlač, 20 ženskih naglavnih rut. nekaj nahrbtnikov, kravat, več tobaka in cigaret, par čevljev, klobuk, siv dežni plašč in 500 Din gotovine. Skupna škoda znaša 5700 Din. Naslednjo noč ie najbrže isti storilec ukradel iz podstrešja Katarine Smrečnik 25 kg bele moke 'n iz hleva dve kokoši v vrednosti 190 Din. Ne govori samo cela Ljubljana temveč celi svet se klanja največjemu filmu „Deset božjih zapovedi" Te dni kino «Bvor». * Požar v bakarski iuki. Na Italijanskem parniku »Maria«, ki je bil vsidran v bakarski luki poleg lesnega skladišča družbe »Goranin« je izbruhnil v četrtek ponoči velik požar. Parnik je bil natovorjen z lesom in ie bila velika nevarnost, da se ogenj razširi in uniči ves parnik. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci s Sušaka, katerim se je po težkem delu končno posrečilo ogenj ome jiti in ga popolnoma zadušiti. Škoda se ceni na 60.000 lir. Iz Ljis^iasis u— Uprava pokopellšča in ZveTe slav vojakov. Na številna vprašanja obveščamo občinstvo, da prčno molitve za mrtve dne 1. nmvembra t^čno ob 3. uri popoldne v kapelici pri sv. Križu, Nato zapojo pevski djori pri glavnem križu in okoli tričetrt na 4. po-poldne prične žalna slavnoct za žrtve iz svetovne vojne pri Jtidenburškem spomeniku, u— Pevci ljubljanskih pevskih društev. Skušnja za žalostinke se vrši danes ob četrt na 7. zvečer v Giasb&ni Matici, soba št. 17 (vhod iz Gosposke ulice). Vsi in točno! Arhivarji note s seboj! — M. Premelč. tt— HlgijensM zavod v Ljubljani Je d bil lastno telefonsko številko 56S. Telefonski govor Je mogoč z zavodom od 8. do 12. In od 15 do 18. ure Ob nedeljah ln praznikih pa le od 10. do 12. ure. u— Merkurjev Jour II*. Naslednji članski sestanek v četrtek dne 5. novembra ob 8 uri zvečer v salonu hotela Miklič, Kolodvorska ul:ca. — Odbor. 2039 u— Pozor! Vojni Invalidi in vdove, ki še niso prejeli premoga po znižani ceni pri podružnici v LJubljani, ga morejo prejeti prihodnji teden v pondeljek, torek 'n sredo popoldne od 3. do 6. ure. Zglasiti se je v podružnični pisarni. — Odbor. u— »Težke ribe» boste videli nocoj ob 20. uri na Šentjakobskem gledališkem odru. Kdor se hoče enkrat cd srca nasmejati, naj pride k tej zsbavni predstavi in vrnil se bo domov zadovoljen In svež! u— Oglejte si krasno izbiro bluz. obleke in plaščkov Krištoflč-Bučar, Stari trg 3. 473 u— V gostilni pri «FsJmožtru» se toči iz-borna dolenjska Portugalka, liter 14 Din. — Tstotam se debijo vsako soboto In nedeljo domače krvave, Jetrne in mesene klobase. 2037 u— Danes in vsako soboto le prodajalna «VOIKA» čevljev nasproti Mestnega doma nepretrgoma odprta od 8. do 19. ure. 2041 u— Cenj. damam popravila vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nič-Gorjanc. 348 u— Kolizejski gledališki oder poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži danes zvečer, točno ob 8. uri, društvenega sestanka, k: se vrši v prostorih dijaške kuhinje »Domovine« na Dunajski cesd. — Režiser. u— Orjuns Št. Jakob - Krakovo-Trnovo poziva vse svoje članstvo, da se Jutri, na dan Vseh svetnikov v čim večjem številu udeleži pohoda na Suhi bajer. Obenem se vabijo vse sosednje organizacije ln naklonjeno občinstvo. Cerkvene obrede bo opravil gosp. Janko Barle, župnik pri sv. Jakobu. Na gomile nedolžnih žrtev položi Orjuna Št. Jakob - Krakovo - Trnovo vence, šentjakobsko pevsko društvo pa bo zapelo par žalostmk, na kar sled govor br Inž. Marka Kranjca, s katerim se žalna slavnost zaključi. Odhod izpred Narodnega doma ob 9. uri dopoldne. u— Morilec na Viču. Sokolski gledališki oder uprizori v nedeljo 1. novembra točno ob pol 8. uri zvečer v ?oko!skem domu fantastično dramo »Morilec«, v režiji hrata naimoderne šib barvah se dobijo najceneje v modn m salonu Z S^i^hmč-Gorjapie Kopitar eva uiisa š5ew t. V a ;do ve, da proda a Krekov trg št tO i. nailstrap e ()8TA ^ K K obSačiinega blaga racene e. Prefcšsrena svtomobilna vožnia Je največkrat vzrok vsled slabe pnevmatike aH slabega auto-materijnla. Malovredni deli morejo napraviti ne posobnega najbol ši avtomobil ali najholj veščega šoferja. Da pa boste takih m priiik popolnoma prosti, zato kupujte ves potreb i »-to-materiial pri znani solidni tvrdki R. J U R Z A, Zagreb, Nikoliče-a ulica 9'd n Beograd, roplič n venre 19. Tu dob te pri Jt io Michelin Cable nnevmat ko in sploh vse avtomouilne potrebščine na boiiše kakovosti jn po naj-solidnetlih cerah ( Remsa. K mnogoštevilni udeležbi vabi vse napredso tn Sokolstvu naklonjeno občinstvo — Prosvetni odbor. Zdravo! u— Gledališki oder Narodne čitalnice v Šiški upr i »ori v soboto dne 31. oktobra in v nedeljo dne 1. novembra narodno iilo-igro «Miinar ia njegova hči». Pred»rodaja vstopnic v Čitalnici. o— Izgubile so se 3 damske zlate ore, Pošten najditelj naj Jih iaroči upravništvu cJutra* proti nagradi. 2043 u— Tudi včeraj m bile prestave Hlma «Que vad!s> v kinu Matica razprodane in zvečer je odšlo mnogo ljudi, ki niso mogli dobiti vstopnic. Prvi del kolosalnega ftma se igra še danes v soboto In jutri v nedeljo. Od pondeljka nnprej se predvaja drugi del filma *Quo vad!s». u— M:>ž, ki reže lase. Preteklo soboto n nedeijo Je blo prebivalstvo v Vodmatu in Mostah sila razburjeno. V predmestju se je namreč pojavil vražji človek, ki Je pazil za vogali s škarjami v rokah in čakal na dekleta z dolgimi kitami ter jih ostrige! kar na mestu. Prva njegova žrtev Je postila 13-letna šolarka Z. iz Bohoričeve ulice, katero Je napadel na Zavrteh. ko se je vrača la Iz mesta, in ji odstrigel kito. Deklica Je vsa preplašena prihitela domov, povedala tresoč se dogodek in natančno opisala mt>-ža tudi pozneje na policij!. Neznanca so pri. čeli takoj zasledovati ter ga sedaj tudT izsledili in sicer v osebi same male Z. Punč ka je videla namreč v šoli tovarišice s kratkimi lasmi in Hotela bi Jih tudi sama. Kar pa se je dopadlo »jej, se n' dopadlo materi. Z. si ie zatorej pomagala z zvijačo, vzela škarje, si na cesti odstrigla lase, nato pa si izmislila fantastično zgodbo o možu, ki reže lase. Res vražje iznajdljive so te naše male, kajti pripomniti moramo, da se Je izvrši! sličen slučaj že letos spomladi na Selu m Je policija hidl takrat Iskala vsled laži neke deklice moža, ki reže lase. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 sum vloma, 3 prestopk1 kalje-nja nočnega miru, 1 nezgoda, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 14 prestopkov cestnega policijskega reda, I prestopek obrtnega reda in 1 Izgred v gostilni. Aretaciji sta bili izvršeni dve bi sicer obe radi tatvine. u— Tat v stanovanju. Ko se ie povrnil mizar Josip Skubic, stanujoč na Viču št. 37, zvečer na svoje stanovanje, Je že takoj pred vežnimi vrati, so bila odprta, opazil, da se je mcral nahajati med njefovo odsotnostjo v hiši nepokTcan gost. Da je bil njegov sum upravičen, se Je Izkazalo, čim Je stopi! v sobo. Našel Je namreč vlomljeno omaro. Iz katere mu Je tat ukradel 2000 Din gotovine, dočim Je pusti! zlat poročni prstan na mestu. Skubic )e prijavil slučaj poHciJI, ki Je kot nujno sumljivega prijela nekega v bližini stanu^očega mladeniča. u— Nezgoda. Edi Seškova z Gline le šla dne 27. t. m. po Triafk! cest! po opravkih. Ko Je stopala mimo hiše Alojzija Mahniča, se ji je nenadoma vdrla mreža nad kletnim oknom, da je zdrknila v glrblno i« se teiko poškodovala. Krivda na nesreč' »adene hiš-noga gospodarja, ki mreie ni pustil popraviti. Iz Maribora a— Iz carinske afere. Preiskava !e kon-žana. Včeraj Je bil Izpuščen proti kavciji 300.000 Din tudi zagrebški trgovec Rafael Nafusi. V kratkem bodo baje Izpuščeni tudi ostali še zaprti carinik!. 2e prej sta bila izpuščena tudi uradnik spedictfske tvrdke Hobacher, Prapretič i« Kurt Hobacher. Kakor se nam Javlja, Je uvedlo obrtno obla-stvo proti lastnici špedicije Hobacher, gospe) Ar»l Hobacher kazensko postopanje, ker je imela v svojem podjetju nastavljenega inozemca Wi!ly Hobacherja, ki Je optlral za avstrijsko republiko In ki ga n! gospa prijavila ob!a«tvom, niti ni imela zanj potrebnega dovoljenja od inšpekcije dela. a— Nova nemška dvorana. Poleg dvorane pri I1albwid1u in GStzu so si letos sgra-dili maribirskl Nemci še eno dvoranico, ki naj bo namenjena predvsem mladini. Sinoči so ob petju kvarteta 'n predavanju vikarja Frana Rohra slavnostno otvorlli to novo prireditveno dvorano v župnišču evan geljske občine v Trubarjevi ulici. Tukaj nameravajo namestiti tudi otroški vrtec. Poklicanim: Caveant. a— Župan dr. Leskovar se Je odpeljat v Beograd, da intervenira v raen h občinskih zadevah predvsem za najetje posojila, za izplačilo kaidrmine in odkup vojašnic v stanovanjske svrhe. Zato Je tudi preklicana seja občinskega sveta, ki Je bila napovedana za prihodnji torek 3. novembra. a— Spomenik vojnim žrtvam. Nedavno se Je sestavil v Mariboru odbor za postavitev spomenika padlim vojnim žrtvam. Denar so precej hitro nabrali Ln tud' za načrt kiparja Doiinarja so se že zedmili. Nastal pa ie spor, kam nai se spomenik postavi: eni so za pokopališče, drug! za mestni park. kjer naj bi sta! spomenik na mesta bivšega »turnerja« .lahna. Načrte za izdelavo spo-men ka bodo do pondeljka razstavili v kaminski dvorani. Iz Celja e— Proslava ujedlujenja 1. dccembra. Mestna Orjuna v Ceiju priredi dne 1. decembra proslavo ujedinjenja v gornjih prostorih Narodnega doma. Druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Spored se pravočasno objavi. — Mestni odbar Orjune. e— Zaprisega vojaških obveznikov In oficirjev. Na podlagi odloka komande vojnega okrožja v Celju poz:v* mestni magi. stTat celjski vse v mestu bivajoče vojaške obveznike rojstnih letnikov 1875. do 1905. in v našo vojsko »prejete rezervne oficirie, ki še niso položili prisege zvestobe kralju Aleksandru, da se ibero dne 4. novembra 1925. ob devetih predpoldne na Glaziil, kjer bodo zapriseženi. Z oz'rom na Io, da so podjetja in obrati zaprosili, da bi se naj za-prisegalo po skupinah, da poslovanje ne b' zastaio, je komanda vojnega okrožja odredila, da se bo vršila prisega tudi popoldne ob treh. Ce bi pa bil kdo sploh nujno xadr- iaa, mora to Javiti vsaj do 3. novembra pr mestnem magistratu. Drugo opravičilo pa a« bo veljalo. e— Odpoved lahko - atletskega mitinga. Športni klub Celje naznanja tem potoni vsem interesirunim in deioma že p n abij nim klubom, da je izvedba lahkoatletskega mitinga, ki je bi. napovedan za 8, novembra radi tehničnih ovir nemogoča Miting se preioiži na prihodnjo sp mlad. e— Dijaška kuhinja v Celju je imela minuli četrtek svoj redni letni občni zbor. lJ:>-ročila so podali predsedn k pro!. Kožuh, tajnik proi. Mastnak in blagajnik prot. Mravljak. Pri volitvah je bi! izvoljen stari odbor, a mesto umrieua mnogoletnega odbornika je bil izvoljen župan g. dr. J. Hra-šovec. e— Pevke ln pevci, v kolo! Petje je bilo zadnje čase v Ceiju že tako zanemarjeni, da je skoro zamrlo. Sedaj se menja obi^U lahek p kiei na bolje, a povsod je čuti, Ja ju nivu pevci in pf »anr vse prema'o zanimanja za našo lepo pesem. Kdo bi m. sel povedati, kai je vzrok tei brezbrižnosti? Kdo bi dal deber nasvet, kako bi se dalo to popraviti? Mislimo, da ne bi bilo krivo, če bi se oni, ki imajo dar petja, a še sednj stoje ob strani, vzgiedovali na petju mladinskega zbora Glasbene Matice o priliki zadnjega pogreba, da bi začutili veličino naše pesmi in poj mili globino zadoščenja, ki ga gotovo vsak doživlja, ki tako odlično sodeluje. e— Darila za revne otroke. Pogosto ji čitati v listih, da darujejo posamezni dobrotniki podpornim društvom z a revne otroke ali za krajevno zaščito dece in mladine kako vsoto. To dejanje je hvalevredno in pozdraviti bi bilo, če bi se tudi oni spomnili naših ubogih, ki se zalivajo v izobilju. Ko prihaja čas veseljačanja in uživanja brez meje, priporočamo srečnikum, ki r.e vedo, kako bi se iznebili denarja, da poklonijo svoj dar bosi, lačm in zmrzl! mladini. e— Brošura o obrambi v kemični vojni. Veliki župan mariborske obiasti je dostavi! mestnemu magistratu celjskemu 150 komadov brošure »Odbrana u hetnijskem ratu-, katera se dobiva po 10 Din v sobi št 8 ca mestnem magistratu. Knjiga Je priporočljiva in se bo razdajala samo še do konca meseca oktobra. Iz Trbovelj t— Prispevki delavstva za L>elavsko zbor nico. Prispevki za Delavsko zbornico se ne bodo odtegovali za nazaj. Pač pa se prično odtegovati delavstvu pri izplačilih za okto« ber, torej 1. novembru. Glede obračunava« nja se pričakuje še točnejših navodil mini« strt za socijalno politiko. V smislu dosedaj izdanih odredb, po katerih bi se imele bra« tovske skladnice po naziranju Delavske zbornice od prvega početka ravnati, bi bi« lo sledeče postopanje: Delavstvo itn« pri« spevati za Delavsko zbornico 0J zavarovan □e mezde, vendar pa so dnevne mezde pod 5.26 prispevka proste. Ta denar se mor« stekati na enem samem računu, ker ga sme. jo porabljati zbornice le na podlagi pro« računskih odobritev minstra za socijalno politiko. Zato bodo morale nakazovati tudi bratovske skladnice nabrane prispevke n» skupen konto delavskih zbornic pri Držav« ni hipotekami banki. Zaračunavanje pri« spevka vršijo ekspoziture na sledeči način: Tam znaša prispevek za slučaj bolezni 6 odst. zavarovalne mezde. Ker znaša prispe, vek za zbornico 0.5 ali eno dvanajstino od tega, se delijo bolezenski prispevki z 12, da se dobe prispevki za zbornice. t— Težka nesreča radi pobesnelega pra* iiča. Včeraj zjutrsj je nameraval g. Anton Vidmajer, gostilničar v Trbovljah zaklati prašiča, ki ga je kupil od Brložnika v Ga« berskem. Več mož ga je zato prijelo za no« ge, toda ko je mesar nastavil nož se je pra> šič nenadoma vzpel po koncu in se iztrgal. Pri tem p« je tako zadel ob g. Vidmajerja, da si je ta zlomil nogo in je omedlel. Na« stala je zmeda v kateri je prašič ušel in so ranjcnca prinesli v hišo, odkoder so ga od» premili radi komplicirane poškodbe z opol« danskim vlakom v ljubljansko bolnico. Več mož je med tem skušalo ujeti pobesnelega prašiča, vendar je bil ves njihov trud za« stonj. Končno so se oborožili s sekirami, s katerimi pa so ga mogli šele usmrtiti, ko so mu posekali noge. t— Petje glasbenega društva na pokope.' lišču. Mošk) zbor aGIasbenega . društva Hrastnik«Dol» bo zapel jutri ob 3. popol« dne pod vodstvom g. Davorina Čandra dve žalostinki na hrastniškem pokopališču na Dolu. Zal da ne pride do skupnega pevske« ga nastopa s pevskim društvom Svobode L in pevskim društvom Svobode II. v Hrast« niku. t— Čegava je bližnjica iz Hrastnika na Dol. Te dni so temeliito popravili pešpot od Meketa do brniške brvi proti Dolu. Ker gre po tej poti vsak dan po več sto delav« cev na delo in od dela, je bila poprava zelo potrebna. Popravila je izvršila občina, kar je važno v tem oziru, ker se ni doslej vede« Io, čegava je pravzaprav ta pot. t— Šolske razmere na Vodi. Starši na Vo« di všolanih otrok že komaj in z nestrpnost« jo pričakujejo rešitve šolskega vprašanja Sedaj je zopet zimski čas tu. Otroci, ki imajo popoldne pouk, prihajajo šele ponoči domov. Kdo prevzame odgovornost? X Vzemi plesni mojster V Newyorku e umrl te dni v bolnišnici John Tiller, moj« ster oderskega plesa. »Tiller Girls«, njego« ve plesalke, so mnogo Ic-t nastopale na vseh večjih odrih v Evropi. Tiller je začel svojo karijero pred več kot 40 leti kot plesni uči« telj v Manchestru. Temelj umetnosti, ki Jo je učil, je bila telovadba. Vsak gib se je tako dolgo ponavljal, dokler ni bil popoln. »Palače Girls», ki so pri svojem prvem na> stopu Londončane naravnost fascinirole in žele največje triumfe, ni mo^»e! prekosit' no ben balet. Baletni mojster in njegova žen« st« bil« deklicam »nsambla hkrati oče in m»ti. Tiller ni trpel, da hi člani njegovega podjetja kadili v družbi. Strogo je gledal n« to, da so bila via dekleta zvečer pravo« časno dom." in d« so legie kolikor mogoče zgodaj v p- 'tli© življenja in sveta Umor avstrijskega učenjaka v* •• v iurciji Avstrijski poslanik v Carigradu fe poslal svoji vladi brzojavko, da le bii na študijskem potovanju v Mali Aziji pri Zilčju umorjen avstrijski učenjak, polkovnik dr. Jurij Veith. Turški poslanik na Dunaju je v sredo izrazil zunanjemu ministru dr. Mataji obžalovani svoje vlade. Sporočil mu je. da bodo turška oblastva storila vse korake, da se zadeva pojasni in da se krivci kaznujejo. Pokojni polkovnik Veith ie bH izredno nadarjen človek. Bil je izvrsten topniški častnik, ki se je v svetovni voj.ii izkazal. Razen tega se je kot zasebnik zelo zanimal za rimsko zgodovino. Njegov ljubljenec ie bil Julij Cezar, ki ga je zlasti občudoval kot izvrstnega stratega. Posebno se je zanimal za one kraje. kjer te ta siavni rimski vojskovodja, eden največjih, kar jih doslej pozna svet. vodil svoie čete do zmage. In iz terena rekonstruiral strategično obilež-je bojev. Zato je tudi mnogo potoval po inozemstvu. Bil je opetovano v Mali Aziji in Afriki, pa hidi na Francoskem, v Italiji in v Nemčiji, na nekdanjih bojiščih Juliia Cezarja. Med vojno ga je avstrijsko vrhovno armadno poveljni-štvo poslalo v Malo Azijo, kjer je imel dovolj prilike, da je izpopolnil svoj«, znanje o rimskem vojskovodji. Veith je bil tudi glasbenik in je zlasti dobro poznal NVagnerja. Najbolj pa se je izkazal na polju poznavanja kač. Kjer si ga našel zunai službe na polju ali v gozdu, si našel pri niem v žepu ali nahrbtniku vedno par teh živalic, ki jih je bogve kje iztaknil. Vsako kačo je pobasal in nesel domov, kjer Jo le temeljito proučil. Mnogokrat so ga strupene kače s katerimi je imel posebno veselje, pičile, pa ie vedno kmalu ozdra vel. Ž leti ie postal naravnost imun zoper kačji pik ln mu ie strup povzročil kvečjemu mrzlico, dočim bi drugega spravil pod zemljo. Niegovo telo je bilo že popolnoma prepojeno s kačjim strupom, še bolj pa z različnimi protistrupi. ki jih je jemal ob vsaki priliki, tudi kadar za to ni bila potreba. Veith je izdal o svoiih raziskavanjih na Polju cezaro-bgiie in kačeslovia več knjig, ki so pri strokovnjakih vzbudile veliko pozornost. Univerza v MDnstru v Nemčiji ga ie v priznanje teh zaslug Imenovala za častnega doktorja. Po prevratu je bil polkovnik Veith zaposlen v vojnem arhivu na Dunaju. Zndnia leta Je izdeloval atlas raznih bojišč. V to svrho je šel letos poleti v Malo Azijo, da bi proučil bojišče pri Celi. ki so ga Še malo poznali. Cela leži v vzhodnem delu Male Azije, kakih 500 kilometrov od Angore. Veith je odpotoval dne 12. avgusta t. 1. z Dunaja v Carigrad kjer si je preskrbel pri turških oblastvjh potrebna dovoljenja in priporočila, nakar je odpotoval proti Celi. Sedaj ga je sredi dela doletela smrt v poklicu. O krivcih manjka še vsaka sled. _ Grozen zločin v Lipskem V sredo zvečer se ie zgodil v Lipskem strašen zločin, ki je vznemiril vse mesto. Žena policijskega uradnika Vfll-kela je s pomočjo svojega brata umorila svojega moža. nakar je truplo razkosala in ga skuhala v kotlu za perilo. Dosedanja preiskava ie dognala, da je zverinska žena izvršila umor iz maščevanja. ker ie vložil njen mož prošnjo za sodnijsko ločitev zakona. Žena se je ramreč bala. da bi mogla sodnija prisoditi v tem slučaju zemljišče njemu in n«* njej Zločin so odkrili sosedje, ki so slišali obupne klice po pomoči. Policija ie na- Ali že imaš vstopnico za Elitni Kino Matica, kjer se ravnokar predvaja najlepie in največje filmsko delo vseh časov, grandi/ozni *Quo vadiš?* šla v stanovanju grozno razmesarjeno truplo policijskega uradnika, kateremu so manjkale glava in roke. V bližini je ležala popolnoma okrvavljena žena. V sosedni sobi pa so našli njenega brata, elegantno oblečenega tridesetletnega moža, ki je zatrjeval, da je Vfilkel dejansko napadel niegovo ženo, nakar ga ie v jezi zadušil. Manjkajoče dele trupla so našli v kotlu za perilo, pod katerim je gorel velik ogenj. Preiskava je nadalje dognala, da ie zvabil nesrečnega očeta njegov dvanajstletni sin pod pretveao. da se želi njegova mati pobotati ž njim. Moril ka je imela že delj časa svoje lastno stanovanje, kjer so odkrili tajno luknjo, kamor je hotela na>brže skriti preostale dele svojega umorjenega moža. Zver v človeški podobi Pred poroto v Liegnitzu se vrši senzacionalen proces proti 26 letnemu pekovskemu pomočniku Hamannu, ki je obtožen, da je meseca avgusta 1923. v svojem stanovanju umoril bogato, lepo in mlado vdovo, gospo Slivo, nakar je njeno truplo sežgal v peči za kruh. Umorjena ^dova je bila optantinja. ki bi morala zapustiti Poljsko. Zato je potovala v Nemčijo, kjer je hotela kupiti posestvo. Tu se je seznanila z obtožencem, ki io je nalagal, da je njegovo posestvo naprodaj. Obtoženec, ki je nravna propalica, ie žive! dolga leta v nedopustnih odnošajih s svojo 45 letno materjo, kljub temu. da se je že kot 22-letni mladenič oženil z zelo mlado deklico iz dobre hiše. Ta zakon na je trajal samo 17 dni. Razmerje med Hamannom in poljsko vdovo je postalo kmalu intimno. Hamann ji je končno prodal materino posestvo, za katero je plačala 200 milijonov papirnatih mark. Toda s trenutkom prodaje je Hamann pričel sovražiti lepo vdovo. Ko se je vdova hotela naseliti v svojem novem domu. sta ji sin in mati nasprotovala na vse načine. Končno sta se navidezno pomirila in dovolila vdovi, da se naseli. Pet dni potem pa je vdova izginila brez sledu. Vratislavska policija je ugotovila, da so Hamannovi sosedje na dan. ko je vdova izginila, čutili močan duh po sežganem mesu in da je Hamann od takrat naprei kupoval kruh zase v tujih pekarnah. O poteku obravnave bomo poročali. Lepe razmere na sibirski železnici Kakor poročajo potniki, morajo biti na sibirski železnici res lepe razmere. Anglež, ki je mnogo potoval po svetu, je pred dnevi objavil v »Daily Chro-nicleu» resno svarilo. Potnikom, ki hočejo z železnico iz Evrope v Mandžurijo, na Kitajsko ali Japonsko al! pa obratno, svetuje, naj bodo pripravljeni na vse, ker ni na tej progi nič nemogočega. Da je svarilo res na mestu, dokazujejo pripovedovanja potnikov vseh narodnosti, zlasti Francozov, Nizozemcev in Japoncev. Ta Anglež se je mudil skoraj pol leta v Sibiriji in se mnogo vozil. Na železnici je doživel marsikaj, kar ce zdi v Evropi nemogoče. Enkrat so manjkali na tračnicah vijaki in žeblji, drugič cele tračnice ali pa pragovi. Nekoč je strojevodja v zadnjem trenutku ustavil vlak, sicer bi bil padel v globoko reko, ker je naenkrat zmanjkal most. Nihče ni osobje vlaka na to opozoril in je uradnik na postaji dal predpisano znamenje za odhod, češ da je vse v najboljšem redu. Večkrat so se pojavili roparji, ki so potnikom odvzeli vse, česar niso pravočasno dobro poskrili. Enkrat se je celo zgodilo, da so tolova'1 ustavili vlak, izropali potnike, naklestili železniško osobje. nato pa odpeli stroj in zdrveli z njim pod vodstvom lastnih inženjeriev za drugim vlakom. Po par urah so ta vlak ustavili in potnike olajšali za lepe zneske, potem pa jo popihali v stepo. Potovanje iz Evrope na Kitajsko z ladjo ne nudi niti zdaleka toliko izpre-memb in razburjenja, kot maihen izlet po sibirski železnici. Tu igrajo veliko vlogo politični atentati, ki se iih lotijo Ivan Albreht: Detektiv Ko sem prišel v tisti mali, prijetni trg, kjer so hiše ob cesti razpostavljene v tako vzornem redu, da se nehote zdi človeku kakor bi stal pred dobro urejeno izložbo, se mi je vzbudil spomin na dni. ko so nas bili privedli sem kakor maiovredno tržno blago. Iz vseh krajev in z vseh vetrov smo se bili zbrali, pa smo začeli: »Marsch! — Eins —, zwei, — eins, — zwei.» In tako prekleto smešno se nam je zdelo to čudno vsakdanje počele, kj ga nismo nikoli bili vajeni, da smo si mežikali in se nasmihali, kakor razposajena šolska deca. Spominjam se profesorja, ne vem, od kod je bil, vem pa še, da ga za vraga niso marali v vojake, niti v tistih piška-vih časih ne. ko je bilo vse dobro, pa najsi je skakalo samo po eni nogi. Ali profesor — Bog mu daj dobro, če ga nI pokosil čas! — ni prenesel sramote: na vsak način se je hotel »žrtvovati za domovino!« Takrat tega. seve. nismo razumeli. Bili smo mladi, vsi v tistih veselih dneh. ko ie človek »študent«. Kaj smo vedeli, kaj se pravi: »imeti službo* ali »biti definltlven* ali »napre- dovati po činu« in take podobne prikla-de. ki jih človek z bridkostjo začne okušati šele potem, ko neha biti študent. Brrr, profesor nerodni, kaj ga je neki , prineslo v »cesarsko suknjo«!? Res nismo razumeli. Danes, seveda, danes bi bilo drugače. Hej. danes, pa za košček kruha, za boren žarek toplote, za tiho, mirno zavetje, tako zatišje, kjer bi bil človek lahko nemoten in sam. za | take male ali velike dobrote bi tudi danes marsikdo posnemal tega domoljubnega profesorja. No, tedaj —1 Joj, kako smo se mu smejali! Vsi. od prvega do zadnjega, celo naši inštruktorji, sicer resni in vzorni možje, so se mu smejali. Bil je doig. suh in kriv. kakor gaber na vetru, pa kozjo brado je nosil in očala. Pa je koracal junaško, na široko, kakor tisti pajek, ki mu je ime suha južlna: »Eins. zwei, eins, zwei!» S krepko podkovanimi čevlji je bil ob tla, da so se kresale iskre ln so odleta-vali žeblji na vse strani. Vse je gledalo. Debeli narednik, ki je imel ribje oči in predivaste. vedno od potu zlepljene lase. je rjul: «Štor, poleno, krivulja, jegulja.« Profesor je junaško molčal in krepko bil ob tla: •Einus, zwei. eins. zwel!» ljudje, H se nikakor ne morejo strinjati z režimom. Ako slutijo v vlaku kakega državnika, bodi gotov, da se bo vlaku kaj pripetilo. K sreči so železničarji vedno pripravljeni na vsakršno iznena-denje in navadno pravočasno odkrijejo napade. Omenjeni Anglež pravi v listu, da se je moral na progi med Harbinom in Moskvo vlak ustaviti trikrat na en dan, ker se ie vnela os spalnika prvega razreda. Tej »nedolžni« dogodbici se ie drugi dan pridružil manj veseli pripetljaj z roparji, ki pa so jih oboroženi sprevodniki pregnali s streli. Ker je oriše! vlak z veliko zamudo do Ba'kalske-ga jezera, je poslal postajni uradnik nadomestno lokomotivo, ki ie imela čakati na vlak. z nujnim tovorom v Ir-kutsk. skorai 100 km daleč. Sredi proge pa je brzi vlak vlovil tovornega. Ležal je namreč kraj železnice, ker so roparji pokvarili tračnice in ga tako iztirili. To lovaji so se lepo polastili dragocenega tovora in potem počasi izginili. V tem vlaku je bilo tudi več japonskih delegatov, ki so se peljali v Moskvo na konferenco, na kateri nai bi se govorilo o odpravi nevzdržnih razmer na sibirski železnici. Ta konferenca se je tudi res vršila, ne ve se pa. kaj ie sklenila. Ako se sovjetska vlada strinja s sklenjenimi predlogi, postane morda sčasoma sibirska železnica zopet to. kar je bila pred voino. namreč več ali mani priietna, vsekakor na naikraiša in najhitrejša zveza med Evropo ter Kitajsko ln Japonsko. Potopljeno mesto Ruski trgovinski parnik se je te dni peljal na svoji navadni poti iz Perziie v Baku po kaspijskem jezeru. Slučajno je bila voda tako mirna in čista, da se je videlo globoko do dna. V bližini polotoka Šahove ie zapazila posadka na dnu jezera potopljeno mesto. Ker je bilo jezero izredno mirno in čudovito čisto, so se z ladje jasno razločile ceste in hiše in celo arhitektura. V bližini tega potopljenega mesta se nahajajo podvodne razvaline mesta Harabašegerja, ki jih poznajo že d^lj časa in od katerega vodi po jezerskem dnu ob jasnem vremenu dobro vidna cesta do trdnjave Baku. Učenjaki sklepajo, da se je tajinstveno mesto potopilo vsled potresa, ki je močno izpremenil vso obalo. Mesto Baku leži na zapadni obali Kaspijskega jezera ob polotoku Šahovi. Ne daleč od Bakuja se dviga iz moria zidovje ogromne stavbe, ki ima jasne sledove arabske arhitekture iz IX. in X. stoletja. Baje gre za ostanke trd-n.iavskega obzidja starega mesta Baile ali Sabaile. X Napad na dijake. V Kantonu na Kitaj* skem so napadli v noči na 21. oktobra ro» parji srednjo šolo in odvedli 50 dijakov in 4 profesorje. Da se je moglo to zgoditi, so tolovaji napadli v bližini ss nahajajoče redarje in jih razorožili. X Lep letalski uspeh. Pred par dnevi je bila pri Ne\vyorku letalska tekma za Schnei derjev pokal, v katerem je zmagal letalski poročnik James Doolittle na Curtissovem vodnem aeroplanu in si je s tem že drugič priboril nagrado za Ameriko. S svojim po« letom je ustvaril nov hitrostni rekord. Le« tel je na 217 milj dolgi progi in dosegel hi» t ros t 232.57 milj na uro. (Okrog 375 km.) Angleško letalo znamke GIostersNapier pod vodstvom kapetana Broada je dobilo drugo darilo s hitrostjo 199.16 milj na uro. Tretji zmagovalec je bil italijanski aero« plan, ki pa je dosegel Ie hitrost 168.44 milj na uro. Ako zmagajo Zedinjene države v tej borbi še enkrat, ostane pokal definitiv« no v deželi. X Serum proti božjastt. Ruski fiziolog Pavlov je demonstrira! v svojem laborato« rlju v Leningradu uspešne posledice seru« ma proti božjasti, ki je njegova iznajdbe. Z umetnim zmrznenjem gotovih pasjih mo« žganskih delov je povzročil božjastne na« pade, med katerimi se je v pasjem organiz« mu proizvajal strup, takozvani autotoksin. Učenjak je dokazal, da cepljenje s tem se« rumom imunizira zdrave pse. X Umor zdravnika med ordinacijo. V Frankfurtu ob Meni je 35!ctna bolniška strežnica Viljemina Flessa ustrelila znane« ga tpiecijaliata ta kirurgijo dr. Seitra v času njegove ordinacijske ure. Paeijenti v čakalnici to slišali v ordinacijski sobi ii« vahno prerekanje, ki mu je sledil strel. Ko so udrli v sobo, so našli zdravnika s pre« streljeno glavo. Morilka, ki so jo aretirali, je med sodno preiskavo v zdravnikovi sobi, na nepojasnjen način izginila. X Povratek Menclje Carniciu v domovino. Mencia Carniciu, ki je poleti ustrelila v dunajskem Burgtheatru makedonskega vo« diclja Panico in bila pred par tedni obso« jena pred dunajsko poroto na desetletno ječo, ki ji je pa bila radi bolezni črtana, se sedaj vrača v domovino na Bolgarsko. V Budimpešti je imela z novinarji kratek razgovor. Listi pravijo, da je Carniciu da« nes živi mrtvec. Vidi se ji, da je jetika že tako napredovala, da morilka ne bo več dolgo živela. Z novinarji je izpregovorila le par besedi. Rekla je: «Vem, da sem za« pisana smrti. Vendar umrem z zadovolj« stvom, ker se mi je misija posrečila. Edina moja želja je, dr še enkrat vidim starše.« X Politični pustolovec. Pred par dnevi je prijela policija v Berlinu moža, ki se je izdajal za Viljema Ascha»Kornhauserja, ker se ji je zdel sumljiv. Dunajska policija je ugotovila, da gre za 30!ctnega Konrada Kar« dos«Kowalovszkega iz Bratislave, ki velja za proslulega mednarodnega političnega pt' stolovca. Ta človek se je potepal že po vsej Evropi in izdeloval potvorjene dokumente, ki jih je proti mastni odkupnini prodajal odličnim politikom, ki jih listine kompro« rritirajo. še preden je mogla berlinska poli« cija ugotoviti njegovo osebnost, je Kardos pobegnil. Dne 26. oktobra so ga na Dunaju zopet prijeli in pride sedaj pred sodni jo. X Madžarska sili iz Zveze narodov. V sredo sta na seji madžarskega parlamenta stavila opozicijonalna poslanca Baros in Pa« kota predlog, naj bi Madžarska izstopila iz Zveze narodov, češ da se ne zavzema za zaščito manjšin. Predlog bi zbornica prav gotovo sprejela. Vladi pa je bilo na tem, da se glasovanje prepreči, ker bi prišla z njegovim sprejetjem v velike težave. Le r. velikim naporom se je posrečilo pregovoriti poslanca, naj umakneta svoj predlog. Sokol Sokolsko društvo v Š'škl priredi v soboto, dne 7. novembra, v društveni telovadnici akademijo. Sokolsko javnost že danes opozarjamo na to prireditev. — Odbor. Zreiimie soHolsKe loferHe zu Totor-lS. decembru t.l. Šport Še o tekmi Češkoslovaška : Jugoslavija Včeraj prispeli praški listi objavljajo ob« širna poročila o nogometni reprezentančni tekmi med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Priznati moramo, da so nas kritike narav« nost frapirale. So namreč v direktnem na« sprotju z zagrebškimi poročili, ki so bila na razpolago tudi nam. Igralce, ki jih za« grebška poročila povzdigujejo v nebo, pra= ški listi kritizirajo; one, ki so po zagreb« ški verziji v prvi vrsti zakrivili naš poraz, omenjajo praški kritiki pohvalno. Ne mo« remo se otresti vtisa, da so bila zagrebška poročila namenoma pristranska, zato objav Ijamo v naslednjem glavne misli praških re« cenzij. Mnenja smo, da je nujno potrebno, da so v očigled tekme v Padovi merodajni činitelji ne puste zapeljati po tendencijoz« nih poročilih, ampak imajo pred očmi le stvarni interes skupnosti. Samo potem bo naša reprezentanca taka, da si bo priborila v Italiji vsaj ugled, ako že ne zmage, ki je sedaj še pač nemogoča. Evo torej, kaj pravijo praški listi: «Prager Prcsse* piše med drugim: Češko« slovaško moštvo, ki je nastopilo proti jugo« slovenski reprezentanci ne bi bilo v formi, kakor smo ga videli v sredo, podleglo sko« Drage Ss i stro!-ovn;al<' v eni atelieju, ki so svoje zmožnost doce Ii v svetovnih alel'eilh Parka. slabši Radič na levem krlhi. Notranji trio Da vsestransko ustrežemo ter da pridete do res pravega užitka predvajamo velefilm ,,Deset božjih zapovedi" v enem dela (9 dejanj naenkrat) Predstave po 2 uri, ob 3., 5., 7. in 9. uri. Kino Dvor. raj nobenemu moštvu kontinenta, tudi če bi bil Zamorra branil njegovo svetišče. Sko« da... Juaosloveni. ki so nastopili v svoji najmočnejši postavi, niso, izvzeniši nekoti. ko slabejšega srednjega krilca. (Premrla, ki ga hvali vsa zagrebška kritika in tudi aavez ni kapetan, da je bil izvrsten. Op. ur.), ni« so nudili slabe igre. Njihova napadalna vr« sta ni igral slabši kot ona madžarske re« prezentance dne II. oktobra. Jugoelovoai so pač morali nastopiti proti nasprotniku, ki je bil v taki izredni formi, da so bili Ju« gosloveni obsojeni igrati naravnost vlogo statistov. Težko je kritizirati jugoslovensko moštvo na podlagi zadnje tekme. Kljub nje govemu porazu se ne more trditi, da so razočarali. Večina jugoslovenskih igračev je storila, kar je mogla, tako n. pr. Mihel* čič v golu, oba branilca, srednja krilca in zlasti desna stran napada, dočim so tudi ostali pokazali prvorazredni nogomet, ki pa vendarle ni zadoščal da bi z uspehom mogli nastopiti proti izredno močnemu nasprot« niku. »Tribuna« piše: Vratar Mihelčič je bil i*« vrsten ter rešil svoje moštvo večjega poraza. Od branilcev je bil boljši Vrbančid. Ivkovič radi blesure ni prišel do izraza. V krilski vrsti sta bila Marjanovič in Poduje II. boljša od Premrla, ki je kmalu izčrpal svoje moči. V napadalni vrsti je bil naj. je bil zelo dober, zlasti Benčič, ki je ope« tovano ogrožal češkoslovaški gol. Poduje L je bil za klaso boljši od svojega nasprot. nika. »Narod« piše: Mihelčič ni pokazal, da je boljši od Vrdjuke. Ivkovič je igral slabše, kakor pri tekmi Jugoslavija proti SlavijL Srednji krilec Premrl je bil zelo slab. Mar. janovič dober. Napadalna vrsta Jugoslove. nov je bila najboljši del moštva ter je nje. na zasluga, da je bila igra v drugem polčasu docela otvorjena. Najboljši v napadalnem triu je bil Benčič. ki pa je imel to smolo, da je bil v češkoslovaškem golu Hochmann. Ravno tako poudarjajo »Narodni Listy» da je bila jugoslovenska napadalna vrata najboljši del moštva, ki je često ogrožal gol češkoslovaške reprezentance. Že iz teh objektivnih češkoslovaških kritik moramo sklepati, da je naša napadalna vrsta izvzemši Radiča na levem krilu 'v po* polni meri storila svojo dolžnost. Igrati Je pač morala proti izredno močmi obrambi Čehoslovakov. Menimo, da §mo, 6o smo ob. javili čcškoslov. kritike, storili tvojo no« vinarsko dolžnost ter opozarjamo merodaj. ne faktorje v Zagrebu, da nam ▼ Padovi nc bo treba naslanjati se na kritike poedi. nih listov, temveč da bomo ocenili naSe moštva ki bo nastopilo v težki tekmi, £i«te po zaslugi ne glede na to, ali pripadajo cm mu ali drugemu klubu. Nedeljske prvenstvene nogometne tekme V nedeljo dne 1. novembra doaeie pi» venstvena sezona svoj višek s tekmo med največjima lokalnima tekmecema SK. Illrt jo in ASK. Primorjem. Rivaliteta med obe« ma kluboma v teh športnih panogah je aplo šno znana, zato vlada vedno, kadar tekmu« jeta oba kluba, precejšnje zanimanje. Nadalje nastopijo še Slovan : Svoboda. Jadran : Slavija in Ilirija rez. : Primorje rez. Vse tekme se vrše na igrišču Ilirije ter se odigrajo v sledečem redu: Predpoldne ob 9. uri Svoboda : Slovan, ob 10.30 Jadran : Slavija, popoldne oh 13.30 Ilirija re*. : Primorje rez., ob 15. Ilirija I. : Primorje L Stanje prvenstva v Ljubljani je momen« tano sledeče: 1. SK. Ilirija, 2. ASK. Primor« je, 3. SK. Slovan, 4. ŽSK. Hermes, 5. SK. Jadran, 6. SK. Svoboda, 7. SK. Slavija. K. Ilirije nogometna sekcija. Šesta* va moštev za prvenstveni tekmi s Primor. jem v garderobi. Opozarja se igrače na ob. javo v članski knjigi v kavarni »Evropa«. — Načelnik. Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Za tekme 1. novembra se delegirajo: Slovan : Svobo. da g. Vodišek; Jadran : Slavija g. Sternad; Ilirija : Primorje g. Kramaršič, rezerve g. Ahčan. Morebitne spremembe, ako bi bil kdo nominiranih gg. zadržan, se bodo ob. javile v sekcijski knjigi do danes zvečer. Tajnik. S kozje brade mu le kapljal pot in oča!a so poskakovala na koščenem nosu, a profesor se ni vdal. Kakor zaklet ie bil ob tla in se stezal, da mu je pokalo v sklepih, vendar je kljub naporu ostal še kakor gaber v vetru. Narednik je bil obupan Cetovodja je preklinjal silno izbrano v treh, štirih, petih jezikih, vpil. kako je treba s trebuhom in kako s tem. kar je zadaj, ali vse ni pomagalo nič. Vsak teden je pretolkel ubogi profesor vsaj ene podplate, pa zaman. Nazadnje ni kazalo drugače: lepega dne so mu dali papirje, pa so mu povedali, naj se pelje tja in tja, kier se lahko poslovi od vojaškega stanu. Siromak je bil ves bled ln zelen in brada mu je podrhtevala, tako je bil možak obupan. !n vendar mu ni bilo pomoči. Moral, moral je domov, to se pravi, nazaj na šolo, kjer ni imel nič več posla s puškami, ampak samo dan na dan? »Asinus, asini, asino = osel, osla, oslu —» Da je bilo meni dano na Izbiro, jaz bi bil volil osla ali celo kako drugo manj ljubeznivo žival, samo, da bi bil lahko odložil puško. On pa — ta ubogi profesor — je morda umrl od same nesreče. Tako sem se spomnil, ko sem prišel v tisti prijetni mali trg. In spomnil sem se gostilničarja, ki ie bil oatrljot. Mi nismo zahajali k njemu, ker smo se ga bali. V tistih dneh je bilo hudo s pa-triioti. Malo narobe ti je zdrknilo z jezika, pa je bilo že zapečateno! No, ta dan sem jo zavil k njemu. Gnala me jc radovednost, kako se mož počuti v novih razmerah. Gostilna ie bila prazna. Le gostilničar je zabaval svojega zakona boljšo polovico in mlad človek je bil pri njima, tako nekak agent. Govorili so seveda nemško. »Dober dan!« «Zdravo!» tni je zadonel nasproti čuden trio s tako energijo, kakor da sem zalezel v kako sokolsko telovadnico. Ko sem dobil, kar sem želel, se niso več zmenili zame. Tako sem ždel sam samcat za mizo in že žal mi ie bilo, da sem zavil noter. Nazadnje je agent odšel, gospodinja se je majestetično odmajala. da so se kar tla tresla pod njo, oštir pa je jel koračiti po sobi. Dva, trikrat se je odkašljal, pogledal skozi okno, potem se je ozrl po meni, si po-gladil brke, se zopet odkašljal, pa je začel: »Len dan je danes . . .» »Le » sem mu potrdil. Molk. »Gospod je tu blizu doma?> •Ne .. .» »Kako se pa potem poznava?» «?» «Čudno. gospod, vendar vas poznam. Čisto natančno se vas spominjam.« Nisem mu vedel kaj reči, pa sem pripomnil samo: »Morda izza vojne?« »A. saj res! Vi ste bili tn.» »Da. sem bi!.« »Takrat, ko je bil narednik . . .» Imenoval je ime tistega narednika 2 ribjimi očmi in s predivastimi lasmi, pa sem takoj poprijel: »Kam so se neki razkropili vsl?» »Narednik je na Dunaju.* In takoj nato: »Nak. Iz Radgone mi je pisal zadnjič. Eden je pa v Mariboru . . .» Še dalje je naštel cele litanije, jaz pa sem se po svoie in čisto nedolžno zaba. val ž njim. Videl sem, da revež 5e ni mogel sleči nekdanjega patrijota, pa me je zabavalo, ko sem videl, kako se boji tega dejstva: tisti ubogi narednik ie mora! z Dunaja naenkrat v Radgono, da bo na vse strani prav. Ti prešmen-tani oštir! Še malo bi ga rad poščege-tal. »Takrat je bilo.« pravim, »ko smo bili še kakor ptički na veji . . .» Oštir se namrdne: »Ah, kaj da so le že za torami tM arstvo Produkcija hmelja v Sloveniji 0* razgovora z odličnim savinjskim hmetiaiiem.) V letošnjem letu smo opažali. da ie isanimanie za saviniski hmeli zelo naraslo. dasi je savinjsko hmelisko okrožje nraihno. To oa zato, ker vedno boli prodira med interesenti spoznavanje, da le savinjski hmeli izvrstne kakovosti in natboliši v Jugoslaviji. Mnogo bo še trebs propagande, da bodo to spoznale tudi vse naše pivovarne in si nabavlia te samo domači hmeli brez uvažanja dragega inozemskega hme!''a. s čimer se brez potrebe bremeni nnša trgovinska b;1anca. Treba ie produkcijo piva 'e prilagoditi savinjskemu hmelju, pa *>o šlo brez škode za kakovost piva tud'-'ot~t7, žateškegn hmelia. ki sicer slovi kot kakovostno nniboHši svetovni hmeb Temn slovitemu hmelin 'e po svoji zu nanii oblik' kakor tudi kakovosti zelo sllčen savinisk? gnlding. ki je bil zlasti letos izvrstne kakovosti. Jngoslovensko čnsopisie se ie letos posebno mnogo pečalo s hmeliem v Ju-goslavtli (Saviniska dolina. Račka) ter zabeleževalo vsak d°;h kupcev. ko 20 in in pengfl. = Zakonski načrt o novi valutni edlnicl v Madžarski je bil. kakrn poročajo iz Budimpešte. na seli linančnega odbora sprejet. Edinica ostane pengfi. Sprejel pa se le predlog. da se namesto garasov (grošev) vzame označba fller (vinar) za stoti del penga. = Vprašan!e trgovinskih pogajani med Avstrijo In Madžarsko. Kakor ie podoba, pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo In Madžarsko zaenkrat ne bodo uspela, ker smatrajo madžarski delegati predloge avstrijske vlade za nespre- jemljive. Glavni »por obstoji v vprašanju uvoza moke, ker avstrllska vlada želi pobirati carirco 2.5 zlate krone na moko, kar bi odgovarjalo desetim odstotkom sedanje pšenične cer.e. = Povečanje lesnega Izvoza v Italijo. Po italijanskih statističnih podatkih je inuša! v prvi polovici t. I. uvoz lesa v Italijo vrednost 625 milijonov lir napram 409 milijonom lir v enakem času lanskega leta. = Avstrijska žetev je po statističnih podatkih. ki pa še niso končni, za 50 odstotkov večia kakor lani. — Položaj na dunajskem tržišču jajc. Naraščanje cen na dunaiskerr tržišču iaic ki je trajalo do konca prošlega tedna, se je ustavilo. Dovozi se gibljejo v normalnih mejah. Precej je na tržišču ruskega blaga. Notirajo 21 do 23 grošev komad po kakovosti in vrsti. — Morganova banka snuje podružnice v Italiji. Kakor javljajo Iz Rima, bo ameriška banka Morgan & Co. otvorila v začetku naslednjega leta podružnico v Milanu in pozneje še eno v Turinu. Bori?© 31. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepaiih kupčijski zaktučki). — Vrednote: Investicijsko 79—0, Vojna škoda 330—334, zastavni lls^i Kraniske dežeine 20— 22. kom. zadolžnice Krantske deželne banke 20— 22. Celiska posojilnica 200— 202. (201) Ljubljanska kreditna 230—0, Merkantilna 101 — 104. (102). Praštediona 0—960 Kreditni zavod 175—185 Stroine 120-123. Vevče 120—128. Niha g 38 —40. Stavbna družba 100^110. Se«ir 145-147. — Blago: les- bukovi plohi 50 In 35 mm. od 28 do 35 cm. od 4 m dol?.., napr.. paral., ostrorob., I. H., fco vagon Postojna tranz. 0—715: lelovi (smreka in ielka), borovi hlodi, od 25 cm prem. in oo 4 m dolžine naprei. fco vag. nakl. post. štajersko 0— 200; bttkova drva. rreterska. suha. zdrava fen Postojna tranz. 5 vagonov 25.50—25.V> (25.50): bukova drva 1 m dol ž., suha. fco nakl. post. 3 vagoni 20—20 (20): poljski pridelki: pšenica: domača fco Liubliana 265—0, fco prekmurska postara 0— 275: fnr?č!ca: nova. sušena, nov., dec., v kupčevi izberi, fco Pnstoina tranz.. 5 vagonov 200—200 (200) nova. med lmnrska. na soln-cu sušena, fco CnVovec 0—175. nova. fco slav. postaja 0—122.50. nova v storžih, fen slav. post. 0—75: otrobi- drobni, fco Postojna tranz . b'n 0—170. srednii fco bafVa postala 0—145: oves s'nv.. rešet.. fco Postoi-na tran7 2°0—0: aida: nova m?diimurska fco Liubliana 0— 280. fco prekmurska postain 0- proso, fco nrpVmvrska postaia 0-225: laneno seme. fco Liubliana 500 — 0; fižol: mnnrfolnn, fen r>osto;na tranz. 345 — 350. ribni^an. fco 1 iuMiana 300—n. prepellčar fco l.ivbliana 300—0; Irrnmnir- led. fco n j Kra' ' orwzovsmj» ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno O-IO Padavin. 1 mm i | Liuhl ana . , 7. m s 7-8 bteiv. obl. | Liubliana . . . 14 767 0 84 I.iuhliana . . . 21. 767 1 8 0 j ?aeieb .... 7. 76^-6 10 0 vzhod I Beograd , t . 7. 7662 120 *ev. vzh pol obL j Dunal .... 7. Praga .... 7. 765"S 7-0 vzhod megla a: Inomost a i . 7. Solnce vzhaja ob 6*35 zahnja ob 16-52, lun* «zn*]a ob 1547 uhaja Ob 4 41 Baromelet nižji, temperaturi nizke Dunajska vremenska napoved ta soboto: Skorai neizpremenljlvo vreme. ži južnozahodn! vetrovi. Sve- časi! Kai mislite, kako so nas pa stiska-K. nas Slovence!« Z naporom pogoltnem smeh in nadaljujem : «Ej. tisti časi! Ali še veste: . . . sclilagen eine Brucken, dass er konnt' hinfiberru^ken, auf die Festung Beel-jre-raad. No. zdaj jih pa imamo Srbe iu! Kdo bi si bil misli!. ka.i?!» Oštirju je malo vroče. Nekam nestrpno bega s pogledi na vse strani in govori še vedno nekaj o teh ubosih Slovencih. Tako mu je nerodno, da mi je skoro žal. ker sem si privoščil to otroško ša!iivo maščevanje. Po kratkem ieclianju si opomore in priplava v poklicano liubeznivost: »Smem prinesti šc četrtinko?« «Hva!a!» pravim, plačam in grem. V veži srečam gospodinjo, ki strme občuduje moža. Ko io pozdravim, je nervozna in smešno prijazna. Meni gre na smeh. Pred vrati postojim in čujem splašen glas: «SchweijE. schweifc!» Gospa govori nekaj nerazumljivega, a natakarica pribit! na prag. Prav čedno in brhko dekletce. Privoščil bi jI rad prijazno besedo, a ko me zagleda, se zasue;e kakor vetrnica in steče nazaj: ] ;»iaii <«prfjme v boljšo hi>o ns» deželi Predeta viti re je treba v j»rtek ali v §o't>to od 2.—9. ure v hotelu «L'nion> pri vratarju 27663 Učenka »» 'akoj sprejme k modni Jivilji Naslov pove upr »jutra*. 27626 Čevljar, pomočnik e* (ipr^jme raznovrstna d? fTrana in stanovanje ■-• fiiSi Plaffs po dogovoru S" ;r- Alojzij. Ljubno, p. Pc art. Gorenjsko 27506 a?f(e!jen in vpokojencem f nudi brez kapitala lep r -tra»*ki za.-!uS»-k a pro-•ijn srečk na obroke. — •vai'e eratis prospekt, zastopstvo «Enize». Z.iereb, poŠta 6. pretinae 18 27.VJP f:1ektr*čar Tolnoma »amostojen ▼ r.vinii stikalnih naprav vi-*okc in rizke napetosti ter r osnotavanju in po-tavitvi električnih *trojev in aj«a-rafov se sprejme Istotam se sprpjm« fndi verziran monter 7a rrostovodne naprave. — N"*elov pove oprava «Jntra» 27744 Oodna prodajalka ro nn.inosti * obvladanjem t jezikov se iS^e v frj?o- 7. me^an blagom. — Po tidhe na upravo «Jutra» ! «Strokovno». 27762 Kuharica " -'a popolnoma •amostoj-n* k".he, pcšlroa in pridna, ti ima ve.-elje do otrok i hi pravljala tudi druga njska lela se iitfe » LjuMjano k holjSi rodni Starn«t do 35 let Na "p po dogovoru Slulba i. Ponndbe ped značko oa opravo «Jutra» 27696 Oskrhn-k "Au*en. pulten ? dolcolet-no prsl:«o zn u|iravljanje 'r -tra Od 200 or leml.ie in R0 ora!'>v jrozda se i.lfe. Pn::-Mbe rod Šifro «0a7.da P- ->. na Interreklarn .1 rt.. Zs-rrb I-TS. 27700 Satiost. uharica f-i Va in polena. hi in, rtohro Kuhati se t a V o J :>r" v restavrariin. — Pnnn !be na npravo »Jufrs, P"1' »Restavracija, r7r,l»*!l 1».*^ me"ta r' n!ene pono ?He i navedbo rVe pod . 17748 Gospodična ^oiventinja dvorazredne '^ovske jkolo. zmožna nemške in slovenske stenografije, strojepisja In izvrstno . 27780 Kot začetnica oziroma praktikautiuja želi vstopiti v kako trg. pisarno gospodična e 4 gimn. razredi in trgovskim tečajem, veifia pisarn, del. slovenske stenografije in strojepisja — Grem 8 meseie i.rezplačno Ponudbe pod •Začetnica J. S.» na npr. < Jutra* 27590 Mesto natakarice tSčem Izven poklica pomagam todi pri gospodinjstvu — Mesto bi Želela na deželi, najraje na Gorenjskem ali v okolici Ljubljane. — Event. prevzamem gostilno na raftun. Ponudbe na npr. 0 Din. Naslov pove apr «Jatra». 27756/11 OaTr>ke obleke dobro ohranjene naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» •7682 Posestnik! žag In mJinov — pozor! Proda se po zelo nizki <*enl skoraj nov elektro d.vn.tmo ta nanefjavo loil in «irer do 100 Žarnic. — Prikladno posebno za on*, ki imajo vodno moč in želijo imeti lastno električno razsvetljavo. — Pojasnila dafe [ran Znpnnčlč. posestnik v Grobelnem. poŠta Trbovlje n. 27600 Ugodno se proda: malo rabljena kopalna peč. stiskalnica ca seno. konj-«ka oprema, landaaer. tračnice (dn mm) s Teričkom (P.lateanwaeen\ kompresor, 'troji za meSanje betona, ♦elezne blarajne. 2 tovorna Rlwtof anta. stružene vele. ladijska sidra. av*om§t plin fGaaautomaO In valjanee t5m. 1701 in 20T1 — T«totako «e knpl stara litina, baker In medeuina. Vprašanja pod »Zelo obodno* na opravo cJatra* Fle^an^na snaln'ca it trde?a lesa. obstoječa it t postelje t vzmetom hi fimnlee. nočne omarlee. tH-1*dn# omare t zrcalo® umivalnika, mite, t stolov naprodaj po telo ogodni cen I Naslov pove ■ prava •Jotra* Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih onekarnan, d. d. ▼ Ljubljani. 438 Mizarsko orodje rabljeno, (>e po priložnostni ceni proda. — Dopise pod «324» na Pobliciu Cehovin, frieste, XX Settembre 65 27766 Fotografi, pozor! Koodeosator v ob-vodo (Fassong) 25 cm premer ceno naproiiaj. Droge-rija Kane, Židovska ulica. 27756 Prodam pokrito kočijo, angl. konjsko opremo, sedlo, komate in razne verovne potrebščine. Naslov se izve pri Aloma Companv, Ljubljana Kongresni trg 8/1. 27723 Orehovi hlodi naprodaj. Kje, povo upr. cJutra*. 27705 Rabljen parni stroj se proda po nizki ceni. — Naslov pove oprava «Jutra» £7672 Pozor, trgovci! Dobro idoča partija blaga: črnila v ra?,ličnih barvah, arah. gumi itd. se proda. Polne in prazne steklenice vseb velikosti, po telo nitki ceni Razvan tega pisalna miza in nova nla^ajna (Wertheim). — Naslov pove uprava cJutra*. 27396 Otroško posteljico Želetno. belo. prodam. — Naslov pove uprava cJutra* Stelaža in pult za .-pecerijsko trgovino re f roda. Naslov pove oprava cJutra* 27659 Radio aparate in sestavne dele ima v lalori Krane Bar. I.jubljana, Cankarjevo na-brelje 5. 492 Nova h'ša v Ljubljani. 2 stanovanji. 10 arov lepega vrta, »Hodno naprodaj. Naslov v not. »Jntra.. 26872 Dvodružinsko vilo v Ljubljani, erajeno pred 13 leti is najboljieea materijala. prodam vsled selitve ia 165.000 Din. Pri vili je 1000 m« vrta In gospodarsko poslopje. Knpcu prepužčam stanovanje 3 sob s pritiklinami. podstrešjem in suho kletjo. Reflektanti naj poMjejo svoj naslov na upravo »Jntra. pod anačko »Prljaien dom,. 27740 Manjšo hišo ali parcelo knpia v Trnovem, !io*r.i dolini. Vodma-tu aH 8i¥lcl. Ponudbe na nnravo »Jutra, pod Šifro »Enodružinska«. 27759 Kupim stavblšče 800—1000 m« na najblilji periferiji. Ponudb« na npr. »Jntra. pod »Stavbllčp, 27758 Gostilna ■a deželi se ISče v najem. Naslov povo aprava «Jutra> 27660 Boljšo gostilno ali kavarno vzamem v Ljubljani v najem. Event. pozneje tudi kupim. Razpolagam a kaveljo. Naslov pove oprava .Jutra., 27603 Lokal 9 stranskimi prostori, oa Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. s stanovanjem), otir »• proda hi&a. Naslov v opravi cJutra*. 27770 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir Ljubljana, Wolfova alica 8 Staro juto od ambalaže, večjo množino kakor todi stare vreče — bodisi tt jute ali papirja kupim. Ponudbo na nasiov: Ivan Prešern, Kranj. 37689 Pisalni stroj kupim ii dr-ige roke. — Keflektiram samo na skoro nove (Jnderwood stroje. Ponndbe na opravo cjntra» pod clll*. 27605 Znamke vse slovenske, franko in porto. časopisne, tudi ame-rikaneke, Aleksander in sedanje. rabljene in nerabljene, kupim. Količina obvezna. — Priložiti znamko Ra odgovor. — Franjo Počkaj. Šmarje pri Jelšah. 27765 Orehe sobe hruške tepke, maslan-ca in ježlce kupuje stalno po najboljših cenah tvrdka Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostu. — !?ev kupite Htosrrafiia Cemalar in 'nitr, L»nbf?ann. Cesta na Čajno maslo najfinejše, it pasterizirane smetane razpošilja v poljubni množini cMlekar*ka zadruga Radomlje*. 27651 Namizna jabolka zimska, sevniške voSčenke in druge vrste razpošilja od 25 ke naprej k 4 Din kg franko Sevnica Karel Cim-perlek. Sevnica. 27447 Skladišče v tredini mesta, svetlo, za 30 vagonov prostora in soba za pisarno se takoj odda. Ponudbe pod značko cUgodna !e?a» na Aloma Companj, Ljubljana. 27722 Gostilna in kavarna t vsem inventariem in stanovanjem, na lepem prometnem trgu v sredi Ljubljane se ^iroda. — Potreben kapital 150.000 Din. Nasiov v opravi cJutra*. 27718 kupuje po "aiviSjiti ceniti droserila i H Židovska ulica. Kabinet se odda 2 gospodoma Kje. pove upr. cJutra*. 27661 Gospodična se sprejme kot sostanovalka k domači hčeri poleg gl. pošle. Istotam se sprejme več abonentov na dobro hrano. Naslov pove oprava cJutra*. 27555 Mesečno sobico s posebnim vhodom in souporabo kuhinje iščem na periferij! mesta (ne predaleč). Ponudba pod cfifcta sobica* na upravo cJutra*. 2761P Mesečna soba opremljena, se odda gospodu. Kje, pove upr. cJutra* 27764 Prazna soba to ! Š č e v sredini mesta. Ponudbe na upravo cJutra* pod tnačko cPotnik 13748*. 27774 Opremljena soba •'e išče ca takoj. Ponudbe na upr. cJotra* pod šifro cZastopnik*. 27775 Dijak išče sobo t cajtrkom. Gre tod! kot •ostanovalec, najraje nekoliko izven meeta. Ponndbe pod clnštrnktor* na opravo •Jutra*. 27734 Prazna sob" s« odda rospodu Ogleda se zvečer. Naslov v onr*ri cJutra*. 27753 Na stanovanje se sprejme gospod v Albertovi ulic! 194. 27748 Onremllena ^oba se odda takoj boljSemn ro-spodu. Naslov pove uprava cJutra*. 27757 5000 D?n nagrade plačam za rreskrbo ali odstop neza?čitenera «tnnov/»-i»?a 2—3 sob s pritiklinami. Posrndb* za najmanj 2 leti pogoj. Event. se da tudi posojilo. aH p**ča ca 1 leto naprej. Ponudbe t opisom lesre sfanovan:a in ozn*čke najemnine pod šifro cSam-«ld dom* oa upr. cjntra* 27707 Opremljena soba z 2 posteljama, električno razsvetljavo in s sonporabo kuhinje se tako* odda *a Tržaški cesti boljšem« zakonskemu paru brec otrok plač» »o ta 6 mesecev na-nrej v tue«kn 5000 Din. — Naslov pove »prava cJntre* 27780 Flegantna soba v vili (? nadstr ) t najmo-deme??lm nohlštvom se ed-da samo Hncmu !n solidnem« gospod«. Naslov v ejetrm«. ti ITI Stanovanje S sob in prltlkll-i se odda v novi vili aa 1500 Din mesečno. Naelov pove npr. < Jutra.. £7752 Opremljena soba • posebnim vhodom se takoj odda v Novem Vod-matn 62. 27751 Soba s posebnim vhodom In električno razsvetljavo se odda 2 cospodoma. Naslov pove nprava »Jutra*. 27697 1 aH 2 prazni sobi iSče mirna gospodična. — Cenjene ponudbe pod Mfro «Soba takoj* na upravnls*vn »Jutra.. 27706 Soba opremljena ali prazna s posebnim vhodom se odda. — Naslov Dove uprava »Jutrn* 27712 Soba čista In solnčna. s klavirjem m s 1. novembrom odda. Poseben vhod. Na«lov v nprav! »Jntra*. 27708 Prazno sobo ,li sobo s kuhinjo 111 e l>oljSa vdova brez otrok. Ponudbe na upravo »Jntra* pod »Soba 1T7SO,. J769.1 Mlad intel. gospod Ia ogledne rodbine 116« aa letoSnjo plesno sezono plesalko iz botjlih krogov. — Cenjene ponndbe pod lifro »Dober plesalec, aa upravo »Jutra*. 27779 Maribor 32 Ka&o lepa Je bila prolla nedelja. Hvala! — Četrtek bom doma. ako pridefi — Ljubi Tt Miran. 27541 »Prijatelj® Ob 11. ni mogoče, ampak ob 1. popoldne na določenem mesta. P O. f7736 Mlad gospod hrepeneč po ljubezni išče samostojno srospodično ali ločeno ženo istih želja. — Cenjene dopise pod tnačko cTraviata* oa upr. cJutra* Diskretnost Častno taiam-čena. 27747 Gospod z dežele, dobro situiran, akademično izobražen. Išče v svrho posečanja gledališča in tabav samostojno ero?pod|Sno prijetne zunanjosti. Dopise je poslati na nnravo cJutra* pod tnačko cMladem« kavalirju*. Najstrožja diskretnost častno zajamčena. 27748 Ador Prosta sera. Prosim pišite cAdi* na upravo cJutra*. MoJ odrovor istotam. 27703 Pianino skoro nov, se poceni nroda Poizv« se v Spodnji 9iški, Aljaževa cesta 24/1, levo. % vijolinčelo zamenjam za celo. Ponudbe na 8. i., Levstikova ul. 2. 27709 Doberman čistokrven črno rujav, t rodovnikom. 6 mesecev star se poceni proda. Povrže« je ed najboljše graške pol. dresirane psiee. Pojasnila daje S. Kenda, Maribor, Narodni dom. 27563 RADIO-in AUTO- Mm prvovrstne proizvaja JatfS" .akumulator, MARIBOR, Strossmayerjeva ulica a. Zanimive Zahtevajte Agfa-poucno knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem ieziku i mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-Irgovinl ali proti vpošiljatvi znamk pri generalnem i* Same •lin 6 - stopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — športne momente morete pridržati na slik!. S tem ne povečate samo veselja do Vaspgi športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materija! vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvo vrstni materijal. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje. ActienGesellschaft fiir Anilin-Fabrikation Foto-oddelek Berlin SO 36 Objava. 6419a 2 para uhanov 7, mono-ramom s« je naSlo. Dobe se pri Vodniku na Opekarski cesti itev. 18 27750 Domače klobase iefrne in mesene ter dobro dolenjsko vino v gostilni •Krof*. 27733 Na hrano dobro domačo se sprejme več boljših cospodov — Nkslov pove uprava »Jntra* 27754 t. novembra koline Jane, Novi Vodmat Društvena ulica Stev. 61. 27711 »U smislu naredjenja Uprave državnih monopola Pr. broj 45.964 od 20. oktobra o. e. održače se na 13. novembra o. g. u 11. časova prlje podne druga javna ofertalna licitacija za Iz-davanje pod zakup prava velikoproda-ie duvanskih preradjevina i cigarpapi-ra za period 1926'1927. g. za slijedeče orodajne reone i to u Ljubljanskoj oblasti za prodajni reon 1. Velike Lašče 2. Kamnik 3. Logatec 4. Lukavlca 5. Radovljica 6. Ribnica 7. Skofja Loka u Mariborskoj oblasti za predajni reon 8. Konjice 9. Marenberg 10. Rogatec 11. Slov. Bistrica 12. Šmarje pri Jelšah. Oferte se predaju u kancelariji načelniku Odelenia Prodaje najdalje do 13. novembra 1925. u II časova, a otvaranje vršiče se istoz dana u sjed-nici oprave državnih monopola u Beogradu. Kaucija za ovu llcltaclju polagače se na Blagajni Uprave Državnih Monopola u Beogradu do 12. novembra t g. do 5. časova po podne. Kaucija je 1% od godišnje potrošnje dotičnog predajnojj reona. Uslovi za ovu llcitaciiu ostaju Isti oni po kojima je vršena licitacija na dan 27. avgusta t. g„ a kojf su objavljeni u 165 broju »Službenih Novlna« od 23. jula 1925. godine. Uslovi se moeu dobiti kot Tvornl-ce Duvana u Ljubljani. Svaki nadmetač dužan Je da uz svoju ponudu podnese l to: a) uverenje o plačenoj porezi za poslednje tromjesečje. b) uverenje opštinske vlastl da nl-je kažnjevan za krijumčarske krivice ili djela koja bezčasrte i c) uverenje nadležne TrgovaCke Komore ili Udruženja da je ispravan i materljalno sposoban za obavljanje poslova velikoprodaje u reonu za koji ponudu podnosL Oni interesenti, koji bi Selili oferte i kaucije da šalju postom, morajo to učiniti svakako prvo 13. novembra t g„ jer se ofertl 1 kaucije, koje budu docnije primljene, neče uzimati u po-situpak. Iz konceluriie Oblam Monopolsbog Inšpektorata ZagreD, 26. oktobra 1925, broj 2094. Ia Trapist, Ia Gra-jer I Tilsiter sir. Čajni maslac, samo pu-nomastan sir uz dnevne cijene razoiilje poltom i željeznicom Mljekarna Karlo Laznickf Oežanovao, Slavon. Oomslii mm po najnižiihceaahpri Sv. Petra e. 27, poleg hotela Tratnik. Popravila, prekre|ea|e, spatri oblik«. Nujna popravila v šestih urah. Pozor! Spoznajte Motnost Obrnite se na znanega egiptovskega grafologa in kiromanta. Id pove vsakomur svojo bodočnost On je ves dan m razpolago. Maribop( hotel Kosovo soba 1. ■■■■■■■■■■■■aa Svetovna panorama Maribor od 30. X. do 10. XL namenita Radio poatajt Nauen In okolloa 265 m visoki stolp, oddajna postaja visoke frekvence za 400 kv itd ..Jutrov" roman LUCIFEn katerega skotinakos napeta vsebina, prepleten s fantastičnimi zapletljaji od učetka do konca, hI prinašajo navdoiejei« čltatelju s Intereaantnlr razmotavanlea vaak kb presenečenja. Um« sledi razočaranj« Ifl koo-stemadja In zopet presenečenje tako, da M fitateljl nestrpno prMa* kovali vsako nadaljevanje romana, je IsM Ir se dobiva pri spravi .Jutra* v Ljubljani. Vsi ki so ga atali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za svoje domače knjižnice. Bolj zabavati Vas ne more nobana knjiga! vezana stane Din 55. Broširana pa Din 45. Znatno znižane cene zaradi upeijave nove znamke v trgovini čevljev Franc Szantner, Lj'ubl;ana, Se enhuigo^a ul. 1 415-1 ANTON KOMATAR ANICA PECHER poročena 28. OKT. 1925 SKOFJA LOKA. Pozor! PozopI Naznanjava ceni. občinstvu da todeva vozila z omnibus avtom od frančiškanske cerkve do pokopališča k Sv. Križu 31 oktobra ter 1. in 2. novembra. Odhod vsakih 20 minut in obratno — Za osebo samo 5 dinanev. Za obilen poset se priporočata Lnpie a Pollink. Srne. zn'ce, jereb' s itd. knpoje In prodala An-toa V e r b i J. Ljubljana. Stritarjeva allea. 406 Znamke vseh vrst slo venskih v vinar ski VTednosti J toda nerabljen,-kupuje laidor Stelner Brod na Savi 443 Telenfon. številka Be odkupi proti primerni odškodnini. — P.nudbe na upravo cJatra* pod tnafko cT.l.fsa*. f78* Gospe in gospodične pozor! 6 83-a pozorl Pie' blikjiem. mod-rniz ram, ntpravljam >n Iz ostankov Izdelujem priznano o idne klobuke po najnižji ceni. Fr. Thaler, Rožna dolina c. V /22. --* Priporočamo novo izdajo lanKo RarsnlKovrb romanov i Cyclamen Bro? 22 Din, vez. 27 Din. poŠt 1-25 Din Agitator Brci 18 Din. vez. 23 Din. pošt I-25 Din Izdala |1h fo Tiskovna ta^rnga v Ljubljani Potrti neizmerne ialosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš presrčno ljubljeni sin, brat itd., gospod Adolf Drachslerl dne 28. oktobra 1925 ob 4. uri pop. v 19. letu starosti nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dne 30. t m. ob 4. popoldne. Kostanjevica, 28. oktobra 1925 Žalujoča rodbina Draehsler Tvcrnica čevl«ev ,,BOSTON" d. d., Beograd, Kralja Aleksandra 162 potrebuje prvovrstne strojni! jiiw" za vojaško in meščansko delo. Javiti se pismeno sli predstaviti osebno pri gornji firmi. 6489a C~> f C~> S CD B C3 B CD G CD B CD ii CD a B CD a CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ................*.............................................»M IVAN ZAK0TNIK Sfi MESTNI TESARSKI MOJSTER Tctetoa tt 37» VsakATrsiaa tesarska drla, moderne lesene starte, ostrešja za palače, trie. rile, tovarne, t.Tkte ia iroaike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogaje L L 4. Oiadbt lesemk Bostov.Jeiov ia talino*. Parna Zaga. 42-1 Towarna furnir!«. Gustave le Rouge: 30 Misterija (Roman) Tretje poglavje. •Vesela Dollv.» Kapetan Rattlesnake Je izpil svoj šesti grog. potem ae je začel zadovoljno »prehajati po krovu svoie ladje, ki je imenovala •Vesela Dolly». Tosrečila se mu je bila namreč naravnost imenitna kupčija. Znano jc, da plačajo Kitajci vse, samo de jim bo telo pokopano v domači zemlji. Zaradi tega kuka domovine je nastala v Ameriki cvetoča industrija. Ce se plača preccj skromna vsota, prepeljejo gotove vrste podjetniki iz San»Franciska v Kanton rakve v Ameriki umrlih Kitajcev. Pred nekaj dnevi je bil kapetan Rattlcs« nake natovoril v svojo ladjo petsto rakev Kitajcev. Ko jc bil na širokem morju, je da! pošten-akovič tovor pometati v vodo. Na« favno, da je bil dobil prevoznino izplačano v naprej. Tako olajšana je « Vesela Dol!y» odjadrala v malo kalifornijsko luko, kjer je naložila puške repefirke in zaboje s strelivom. To je bilo došlo iz Nemčije in bilo določeno za nekega aiehikanskega diktatorja. Pri obeh kupčijah j? kapetan zaslužil iepe denarce in vračal se je v San»Francisko po tretji tovor. Nikake skrbi n: imel; vreme je bilo krasno in pihal je ravno dovolj močan veter, da je njegova jadrnica delala dvanajst do trinajst vozi-o ? na uro. Težko bi kdo našel bolj srečnega in bolj zadovoljnega človeka pod milim nebom, kot je bil v tistem času kapetan »Vesele Dol!y». Kadil je smotko in gledal po obzorju okoli, prvič ker ril imel nobenega dela, drugič pa iz same navade. Naenkrat je v daljavi ene miije vzbudil njegovo pozornost čoln, ki je menda plaval narobe. Kapetan Rattlesnake se je vedno zanimal za ponesrečene ?adje. Kadar je kako videl, je takoj zavozil k njej in včasih se ie Kfodilo, da si je nagrabi! lep plen. Ne da bi se požurii, je vzel svoj daljnogled, obrisa! leče z velikim barva-nim robcem in nato navil daljnogled na dotično raz« daljo. Naenkrat je začel gledati z veliko pozornostjo in nato zapo« vedal mornarjem, naj spustijo čoln v morje in naj dva moža naglo veslata k preobrnjenemu Čolnu ter reiiu potapljajoče se ljudi. — Veslajta kakor mogoče hitro mogoče, fanta! je dodal. Gre za uboge ponesrečence. V sreč me boli, kadar vidim take stvari. Res, prerahločuten sem za pomorščaka! Mornarjev, ki so dobro vedeli, kaj je z občutljivostjo kapetana Rattiesn&ka, enegs najhujših gusarjev v Pacifiku, ni ta načelna izjava prav nič zanimala. Naglo so spustili 6oln v morje; krmar je prijel za krmilo, mornar pa za vesli in kmalu sta se toliko približala ponesrečencem, da sta mogla natančno razlikovati njih brod. — Kaj pa je to? je dejal mornar. Dejal bi, da sta dve veliki ptičji gnezdi zvezani. — Da, je dejal drugi in dva ponesrečenca sta v enem gnezdu. — Odkod vraga sta mogla priti? — Menda nista imela namena jadrati preko Pacifika v tak: ladji? — Požurimo se. zdi se mi. da s t že potapljata. Napela sta vse svoje moči in čoln je letel kot ptica preko valov. Nista se motila: ponesrečenca, mlad mož in mlada žena, oble« čena v čudno škrlatasto haljo, sta se že potapljala. Bila sta Naola in Lionc! Bradv. Nahajala sta se v svoji slabi ladji že skoraj dve uri na morjt:. Hudournik ju je bil tako naglo odnese; iz kaverne, da ni niti kapljica vode prodrla v notranjost. Potem sc jima je pe naenkrat ždelo, da ju vodni tok ne nese več naprej, temveč da plavata mirno na enem in istem mestu. Ker sta bila hermetično zaprta, sta se v tem času skoraj zadušila. Zato je Lionei prerezal usnjati lanec, ki je drža! obe polkrogli skupaj, sunil v pokrov z ramo in ga odstranil. Bila sta na sredi morja. Hudournik ju 'le splavi! v močan morski tok. ki iu je naglo odnašal od obrežja. Razen tega je bila oseka in morska voda je drla od obali nazaj. Bila sta tako srečna, da sta spet na svobodi in pod milim nebom, da v začetku niti mislila nista na nevarnost, v kateri sta se nahajala. Se!e čez nekaj časa ie Lionei spozna! silno nevarnost položaja. Njiju s!aba, okrogla barka ni imela niti vese!, niti krmila, niti jadra. Tako je bila na milost in nemilost izročena valovom. Drugega jima nš preostalo, kot čakati. Lionei je sicer skušal napraviti jadro na ta način, da je svilo padala napel med svoje roke. K nesreči pa je veter pihal v smeri od obrežja sem in tako je moral opustiti ta poskus. Le ako bi začei pihati nasprotni veter, bi bila dana možnost, da se rešita na obalo. — Za zdaj se ne da ničesar storiti, je deja! Lionei nestrpno. Naola je molčala. Nekaj časa sta s slastjo udihavaia sveži morski zrak in se prisrčno poljubljala. Naola ie bila presrečn;), c je pole« Lioncia. Imela je tako zaupanje v njegove zmožnosti in njegovo energijo, da ni izgubila niti za trenutek svoje mirnosti. — Nekaj že najdeš, da sc rešiva, je dejala smehljaje. On pa ji je skuša! odkrito pokazati, kako zelo obupen je položaj Tako je pretekla ura. Naola je naenkrat opazila, da morska voda pronicava v notranjost skozi spleteno vrbje. To je bila strašna nevarnost. Potopivs se. je zakričal Lionei obupno. Voda udira vedno bolj, in da bi dosegla obrežje plavaie, ni niti misliti. Naola ni odgovoriis, ie obupno se je oklenila Lioneia in aa kakor blazna poljubljala. — in pomagati ns morena, je ponavljal Lionei ln v svoji or.* mogiosti stiskal pesti. V tem trenutku mu je Naoia, ki je imela boljše oči kot on, pokazala z nemo kretnjo sivo točko na brezmejni morski gladini. — Ladja! je vzklikniL — Vidiš, da sem storila prav. da nisem obupava!*. — Na žalost sc zelo bojim, da naju nc zapazijo, aH p« da narnt pridejo prepozno na pomoč. Čeprav ni ime! dosti upanja, je vendar odtrgal kos padala in začel ž njim mahati. Ob enem is več strelov izpalil iz svojega bro-.vninga. skratka, uporabil ie vse znake, ki so v takem primeru običajni. To je bilo v onem trenutku, ko ju je opazil kapetan Rattlesnake. Med tem se je voda polagoma dvigala v notranjosti čolna irt dosegla že skoraj polovico. Lionei je obupno mahal, mornarja sta pri veslanju napenjala vse svoje sile, toda voda je naglo naraščala in teža obeh ljudi jc porivala ladjo proti dnu. Naoia jc bila že do pasu v vodi. — Lltopiva se predno pridejo do naju, je rekla žalostno, udana v svojo usodo, — Nc, ji ie odvrnil Lionei. Plavala bova toliko časa, dokler nt dospe čoln do naju. Ne boj se. jaz te bom držal nad vodo. Naposled se je pod njuno težo čoln udai. Lionei je prijel £ eno roko Naolo in začel plavati. Čutil se je dovolj močnega, da vzdrz-do prihoda mornarjev, toda naenkrat se mu je zdelo, da vidi v valovju temne, svetlikajoče sc hrbte somov, ki jih kar mrgoli v onih krajih. Če bi ju ie eden napadel, bi bila Izgubljena. pri sedanjem nezanesljivem vremenu je zaščita telesa od škodljivih posledic zazebe. Ze pri manjih bolečinah v udih, glavi ali kr!;ru. pri znakih nahoda se ne sme lahkomisljeno čakstf, temveč treba Doskcšati takoj ono bolečine olajšujoče domače sredstvo, katero so radi in raznovrstno uporabljali že naši roditelji in dedje, posebno pri revmatičnih bolečinah. To že celih 27 let priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum je Felierjev blagodišeči *Elsaf!ujd«. Drg-nenje in umivanje z Elsaflujdom lajša bolečine, krepi in osvežuje mišice !n j jalnih steklenic za 250,—Din, že ob-j enem z zabojem in poštnino razpošilja zo močnejši in izdatnejši kot francosko po^DOvzetju lekarnar Pugen V. Fellet It WitllKln] llnn i/\t _ 1 d T LI___ živce, stori neobčutljivim proti mrzlemu zraku. Odznotraj in odzunaj mno- žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijal-ni steklenici za 63.— Din: 12 dvojnatih al! 4 velike specijalne steklenice 99.— Din: dvojnatih ali 12 velikih specl- v Stubici Donjoj. Plsatrsr 24\ Hrvatska Posamezne steklenice Eisaflujda po 10 dinariev v lekarnah o sorodnih trgovinah. Razglas. Pofcojfffnsks zavod za nameščence t Liubljani o«8»is Španka dela prt gradb! sten*va?JrsSi§ocootyjnoooriononooCT locaoaoooonooooooooonoonoc v nizkih cenah in dobrem blagu je dosegla konfekcijska tovarr.a FRAN DERENDA & CIF^ LJUBLJANA. Sukne in ostaia oblatila »e prodajajo po neverjetne nizkih cenah v deta|lm trgovini ni Erjavčevi e 5 . t ■ nm^minu. ...... ..............—--------------------------------K Pri izberi £@vlfeir bedite bolj parniJivi, kot pri izberi kUhukov Neugodni čevlji omejijo Mašo sposobnost, onemogočijo Vaš uspeh, skrajšajo ugodnost In škodijo Vašemu zdravju. Prinašamo novo vrsto, ki uspeh našega deSa, našega iz^ua po vsem svetu. vsem zahtevam. To je in naših strokovnih študij Vsakdo mora poskusiti nišo novo vrsto. Oni, ki more kupiti samo 1 par čevlčev^, mora nassltš same vrsto. Tisti pa, ki im& denarja za več parov čevljev, si mora nabaviti čim preje to vrsto, ker je za izlete in potovanja nenadomestljiva. Ta mi l