Ali si tudi konservativci hočemo kupiti madjarsko prijaznost? Nikakor ne! tako postopanje bi uajiajše popolnem prepuščali liberalcem, ako bi ti sami velike dače plačevali, kateie so nam v 151etni dobi svojega gospodarjenja naložili. Ali ker tudi konservativci dače placujemo, zato se inoramo brigati, da težka bremena ne postajajo še ve5ja, ampak da se kedaj vendar zaSenjajo polajševati. Ta srečni treuutek pa gotovo ne pride, dokler bodo nemški in madjarski liberalci gospodarili. In zakaj ne? Zato ne, ker je libeialna strauka do gospodarstva splezala po denarjib, ker se v njem ohranjuje in drži zopet z denarji in ker si je leta 1867., kedar se je z Madjari sklepala lOletna nagodba, tudi pomagala iz zadrege z denarji. To pa nam dela upravičeni strab, da bomo 1. 1877. pri obnovljenju madjaiske nagodbe zopet na denarjib kvar trpeli, če bodo še tedaj naši liberalci v dosedauji veljavi. Siccr že sedaj zoper tako kupovanje niadjarske prijaznosti tn pa tam upijejo; ali naposled se utegnejo vendar Madjarom udati izgovaijaje se: sila kola lomi. Zviti Madjaii so 1. 1867: dobio spoznali, da bo5ejo nemški liberalci edini gospodariti, naj velja, kar velja. In ovo gospodstvaželjno slabost so Madjari dobro poiabili, ter k našira liberalcem djali: nako že bočete z naini imeti skupno arinado, skupnega ministra vnanjib zadev, skupni dižavni dolg, dobro! tedaj si pa naložite 70% skupnib stroškov, mi ne doplačujemo več, nego-30%-" Liberalci so se sicer tukaj začeli kislo držati — a naposled so vendar z veseljem rekli: amen. — Toda sedaj sega Madjar še dalej iu upa iz go 8podstvaželjno8ti naših liberalcev še ve5 izviti. Pravi namrec: „30% je za nas Madjare preve5, ako bočete, da pri 1. 1867. sklenjeni nagodbi ostanemo, tedaj pa moramo doliodke pri užitninski da5i (Verzebrungssteuer) bratovski raed seboj delivati t. j., vi morate nam Madjarom vsako leto veliko milijonov darovati.'' Užitnina je namre5 pri nas visoka — kakib 200 milijonov — ua Ogerskem pa nizka — 50 milijouov. — Tedaj bi Madjari nam dajali po 25 milijooor, mi pa njim po 100 milijonov in bi njun tedaj 75 milijonov za njih prijateljstvo na leto plačevali. To je goropadna predrznost, ob enem pa očiten dokaz politične revnosti naših liberalcev, ker so se od Madjarov v take klešče spraviti dali! Madjari namieč sedaj ponosno povdarjajo: nali plaSujte za naprej ve5, ali pa razderemo nagodbo, se ločimo popolnem od vas, razcesnemo Avstrijo in stvarimo — personalno — uuijo." Ako naši liberalci rečejo: nne, ve5 ne pla5amo", potem bodo Madjari kmalu zahtevali lastnega ministra vnanjib zadev, lastne bankovce, lastno vojsko, h katerej bi takoj poklicali vse svoje regiuiente doinu na Ogersko. Naposled bi zaprli vse meje iu pobirali colnino, vse kakor se je godilo ob 5asu ogerskega punta 1. 1848. Ker pa ni verjetno, da bi se na piimer: cesarska rodbina, odlo5ila za tako razkosanje Avstrije, zato bodo liberalci morali drugo leto ali se odločiti za ve5je plaSevanje ali pa bodo tnorali — sramotno odstopiti inseumakniti konservativcem. Kajti le slovenski, poljski, 5eski in nemški konservativci nečemo niti madjarskega piijateljstva kupovati, niti Avstrije dati razSesnoti, ampak vsi ho5emo Avstrijo za5eti v red in mir spravljati ondi, kder so nas nemški in madjarski liberalci 1. 1867. po sili ustavili! Bliža se tedaj za Avstrijo zopet preimeoiten — odlocilen čas!