216 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/1–2 irena Mar Ković: i re NeJ FriDerik Baraga, M isi JONar iN šk OF Me D OTaVCi iN Oči PVe JCi. Mohorjeva založba, 2017 Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je le- tos izšla obsežna monografija dr. Irene Marković o misijonarju in škofu Irene- ju Frideriku Baragi. Znanstvena mo- nografija je rezultat avtoričinega več kot triletnega raziskovanja Baragovega življenja in dela, v kateri je nazorno predstavljen vpliv misijonarjevega in škofovega delovanja na življenje in po- ložaj severnoameriških Indijancev ter belih priseljencev, tudi Slovencev, kot je avtorica zapisala v uvodu. Delo je prav- zaprav avtoričina predelana doktorska disertacija, ki je bila v letu 2015 nagra- jena s prvo nagrado XIII. natečaja Ura- da Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za najboljša diplomska, ma- gistrska in doktorska dela s področja zamejstva in izseljenstva. K obravnavi zgodovinske osebnosti jo je spodbudil mentor dr. Matjaž Klemenčič, ki je za omenjeno knjigo napisal tudi predgo- vor, recenziji pa sta prispevala dr. To- maž Hladnik in dr. Bogdan Kolar. O škofu in misijonarju Ireneju Fride- riku Baragi je sicer izšlo že kar nekaj del, vendar nobeno doslej ni obravna- valo Baragovega življenja in dela in- terdisciplinarno, ki sta se odrazila na kulturnem in gospodarskem napred- ku dveh indijanskih plemen – Otava in Očipva, in sicer na področju Mi- chigana, Minnesote in Wisconsina. Avtorica v pričujoči monografiji pre- gledno obravnava tako zgodovinske kot tudi kulturne, sociološke, etnolo- ške, geografske, politične, pa tudi li- terarne vidike misijonskega delovanja škofa Barage. Monografija predstavlja škofove zasluge za širjenje krščanstva in pismenosti med plemenoma Otava in Očipva, kar je prispevalo k njune- mu kulturnemu in gospodarskemu razvoju. Njihov napredek je bil tudi razlog, da vlada ZDA kljub Zakonu o izselitvi Indijancev iz leta 1830 večje- ga dela teh dveh indijanskih plemen ni izselila zahodno od reke Misisipi, kot je bilo predvideno. Monografija je plod izredno bogatega raziskovanja in analize gradiva, predvsem arhivskega. Poleg temeljne literature je avtorica raziskovala tudi Baragov arhiv v Stični v Muzeju krščanstva na Slovenskem, Arhiv dunajske nadškofije, Nadškofij- ski arhiv v Ljubljani, Arhiv Republike Slovenije ter spletni arhiv Library of Congress v Washingtonu in nadško- fijski arhiv v Marquettu. Kot temeljni vir proučevanja Baragovega misijon- skega dela med Otavci in Očipvejci ter njegovih naslednikov je uporabila mi- sijonska pisma, ki jih je Leopoldinina ustanova na Dunaju v nemščini obja- vljala v Poročilih, ki so izhajala v letih 1831–1913. Markovićeva tako predstavi tudi zgodovino in delovanje te ustano- ve, ki je delovala v okviru Habsburške monarhije v podporo ameriškim misi- jonom. Hkrati se obravnava v tem de- lu posveča tudi delovanju predhodnic Leopoldinine ustanove v Franciji in Nemčiji. Finančne podpore te usta- nove so bili poleg drugih misijonarjev deležni tudi slovenski duhovniki. Tako se je avtorica poglobljeno lotila popisa dejavnosti tudi le-teh vse do dvajsetih let 20. stoletja. Avtorica je na več kot 400 straneh delo vsebinsko razdelila v štiri večja poglavja s podpoglavji. V njih obrav- nava ozemeljski in ekonomski razvoj OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 217 Združenih držav Amerike v 19. stolet- ju ter v okviru tega odnos ameriških oblasti do indijanskih plemen. Sledi življenjepis Ireneja Friderika Barage, ki je kot misijonar deloval v ZDA, pri čemer osvetli tudi delovanje Leopol- dinine ustanove in položaj katoliške Cerkve v ZDA v 19. stoletju. Nato se osredotoči na sam razvoj indijanskih plemen Otava in Očipva ter vpliv mi- sijonskega delovanja na njihovo usodo. V zadnjem, krajšem poglavju so pred- stavljeni odmevi Baragovega delovanja in prav tako delovanja njegovih sode- lavcev na Slovenskem. ZDA so se zlasti na začetku 19. stolet- ja širile na zahodni del Severne Ameri- ke, kar je imelo drastične posledice za tamkaj živeče Indijance, ki so bili ne- povezani in medsebojno sprti, kar je bi- la le olajševalna okoliščina za ameriške oblasti pri preseljevanju. Vse krivice, ki so se godile indijanskim plemenom, pa izhajajo iz načrta ameriškega predse- dnika Thomasa Jeffersona, ki je pod- piral mnenje, da je treba Indijance, ki se kakor koli upirajo akulturaciji, pri- silno izseliti iz njihovih domovanj in jih tako preseliti zahodno od reke Mi- sisipi. Markovićeva je v svoji razpravi ugotovila, da pa se z zakonom iz leta 1830 pod predsedovanjem Andrewa Jacksona vsi kongresniki niso strinjali s krivicami, ki so se godile Indijancem, saj je šlo pravzaprav za etnično čiščenje le-teh. Prav tu pa je bilo ključno misi- jonsko delovanje škofa Barage, in sicer v letih 1831–1868, ko je med Otavci in Očipvejci širil krščanstvo ter jih opi- smenjeval, zaradi česar jih niso pre- selili z že omenjenih območij. V tem delu se je avtorica osredotočila tudi na samega škofa Barago. Pri tem nazor- no predstavi že vse do zdaj raziskano in napisano o škofu, nato tudi sama predstavi njegovo življenje od mladosti do kaplanovanja in odhoda v ZDA, pri čemer je osvetlila njegovo življenje ter vlogo, ki jo je kot misijonar imel med Indijanci. Zaradi svojega delovanja, pokrival je namreč območje jezera La- ke Superior, severozahodno območje jezera Lake Michigan in del območja Lake Huron, kjer so prebivali Indijanci, je bil v Evropi in ZDA poimenovan »in- dijanski škof«. Da bi dvignil pismenost Indijancev na višjo raven, je škof Irenej Friderik Baraga napisal celo slovnico in slovar očipvejskega jezika. Avtorica pa se v svojem delu osredotoči tudi na de- lovanje Baragovih naslednikov – Slo- vencev, predvsem misijonarjev Franca Pirca in Jožefa Frančiška Buha, ki so delovali tudi med drugimi izseljenci, prav tako Slovenci. Ob koncu monografije avtorica po- da vpogled v literarna dela slovenskih misijonarjev, s katerimi so evropsko in slovensko javnost seznanjali z indijan- sko kulturo. Tako pričujoča monogra- fija z multidisciplinarnim pristopom k obravnavi podaja nov, svež prispevek k vedenju, ne samo o Baragovem življe- nju in njegovem delovanju v misijonski službi, temveč tudi k vedenju o indijan- skih plemenih, Leopoldinini ustanovi, ki je misijonarje finančno podpirala, zgodovini ZDA, ter vedenju o Indijan- cih, njihovi kulturi in usodi. aleksandra g ačić