Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 123. P V LJUBLJANI, 8. junija 1927. E- . ■'»»-Ml-.. Posamezna številka Din l.~-LETO IV. m mJt dsa opoMn*, Bedelje in prašnika. a*ro6aina: V Ljublj«eii tn po pošti: Din 20*—, iaoteiRstvo IMa SO'—* litičen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. DvitAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi 30 n« vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka «a odgovor. Račun pri poštnem ček. urtdu štev. 13.833. **? t BBBEaaanK. asm? Dr. M. L. Kpsta Todorov o izidu bolgarskih volitev. Preteklo soboto se je mudil v Ljub-laui znani volitelj bolgarske emigraci-^ in bivši minister Stambolijskijeve vla-g- Kosta Todorov. Naprošen od vaše--a Poročevalca, glede njegovega mnenja 1Zl(^U bolgarskih volitev, je g. Todorov 1 0 splošno informativnem pogovoru po-c a sledečo izjavo: • ^nie volitve so nam dokazale, da K'jub štiriletnemu terorju, nasilju, ^ IJani’u in Preganjanju zemljoradniški Albanska vlada še ni odgovorila na našo noto. še naimočnfa rili 60 mandatov in smo 81 Prlbo' lige« in makedoiistvuiuSvlad? >v°jne j _ > „ Je brezdvo- smrtnottM. ""tf lla§e "rSe in ne-ni vnH't r f'!0,’ 0 j6 naš nepozab- narodu Aleksander Stambolijski dal Vdaja je vse%oskusila in vse storila, ,‘U l,pri 1zad,1-'lh v°litvah falsificira vo‘jo bolgarskega naroda in to z name-noni, pridobiti si ono formalno večino, katero potrebuje, da tudi lahko še v bodoče nadaljuje eksperiment balkanskega fašizma. To se je vladi tudi posreči-°i’.*oda i? s Pomočjo najskrajnejšega na-S! ja. Način pa, s katerim so hoteli zatre-n Strau*50 ie r0(iil sad, ki vpričo ostatiideinih načel ni mogel iz- cev Predstavil zemli°radničkih poslan- - mL 7 Za vlad0 moralen udar in len o mori največje intenzitete, "ovseni naravno je, da tak uspeh zem-Jjoradničke stranke in z njim v zvezi celoten rezultat zadnjih volitev ne more ostati brez odločujočega upliva na vlado m na smernice njene bodoče politike. In to ravno tako glede notranjepolitične Tai-nrtU(ii zunanjepolitične strukture, j. . moramo pričakovati v pogledu na unnv/^-0 '■ u° Politiko predvsem večje 1 s eyanje državljanskih svoboščin. V zunanji politiki pa leži uspeh zemljo ' ^fdmkov v tem, da bo njih moč preprečila načrte Musoliuija, ki je poskušal uporabijevati Bolgarsko kot orožje na-pram balkanskim in slovanskim težnjam. Naziranje bolgarskih zemljoradnikov o agresivni politiki Italije je namreč enako vašemu pojmovanju. Mi pa upamo, da nam bo uspelo pridobiti za to nazi-'auje tudi vodilne politike drugih polipih strank. Ideja jugoslavenske skupnosti prodi-?a v Bolgariji vedno globlje in globlje 1,1 to predvsem tudi v narodu samem. Z 'eseljem moram konstatirati, da prido-uva ta ideja tudi pri drugih strankah veseli ™ javi od nam, (bolgarskih lem&^&T kom) danes se nasprotujočih strank, ker sem mnenja, da je ideja jugoslovanstva važnejša od vseh notranjepolitičnih bolgarskih problemov. Postati mora nacijo-nalni ideal največjega stila in s to idejo *»oramo nadomestiti vse male plemen-s^e ideale naše nedavne preteklosti.« ^tmmrmmimumm mmi SLOVENSKI DAVIDOVIČEVCI SE GIBLJEJO. Beograd, dne 7. junija 1927. Te dni se je mudila v Beogradu deputacija pristašev Davidovičeve stranke iz Slovenije. Člani deputacije so imeli več konferenc z Davidovičem in z raznimi vplivnimi člani DZ. Posebno so jih opozorili na poskuse slovenskih samostojnih demokratov, da se zopet približajo Davidoviču in so ga svarili pred takim prenagljenim korakom, ker so samostojni demokrati v Sloveniji danes v popolnem razpadanju. POLITIČNI KROGI BEOGRADA SO OPTIMISTIČNI. Beograd, 8. junija. Politični -krogi polagajo vso pažnjo na nastalo razmerje med Jugoslavijo in Albanijo. Pričakuje se, da bo vprašanje jugoslovensko-alban-skega konflikta kmalu povoljno rešeno. Do včeraj zvečer albanska vlada še ni odgovorila na našo noto, dasiravno bi morala to storiti. Na večer se je pričakoval prihod našega odpravnika poslov v Tirani Sakoviča z vsem osobjem poslaništva. — Ministrski predsednik Velja Vukičevič je izjavil novinarjem, da sedaj ni nikakih novih momentov v sporu naše države z Albanijo in da se naša zunanja politika ne bo bistveno izpreme-nila. AHMED ODPUSTIL VSE OROŽNIKE, KI ODHAJAJA SEDAJ V GORE. Podgorica, 8. junija. Po zadnjih vesteh iz Albanije je Ahmed beg Zogu odpoklical z meje vse orožnike in jih zamenjal včeraj z redno vojsko, ki stoji pod poveljstvom italijanskih generalov. Orožniki, ki so bili odpoklicani, so bili takoj odpuščeni iz službe. Zaradi tega je zavladalo med njimi veliko nezadovoljstvo. V Albaniji so sprejemali k orožnikom komitaše, ki so delovali na naši meji, in kačake, ki so plenili. V zadnjem času so orožniki kazali neko nezadovoljstvo z režimom Ahmed bega; zato jih je sedaj odpustil. Nekateri od njih so že odšli zopet v planine in se tam pridružili nezadovoljnikom. ALBANIJA PRI ZVEZI NARODOV PREHITELA. lirana, 7. junija. Albanska vlada je izdala poseben komunike o konfliktu z Jugoslavijo. V tem komunikeju pravi, da je bila pripravljena izpustiti Gjuraško-viča, če prekliče jugoslovenska vlada ostre izraze v svoji noti. Albanska vlada da je bila prepričana, da bo spor mirno poravnan in se je zato začudila, ko je jugoslovanski poslanik zahteval potne li- MAKSIMOVIC PRI KRALJU. Beograd, 8. junija. Včeraj popoldne je odpotoval v Topolo h kralju bivši notranji minister Boža Maksimovič. Poset je po mnenju političnih krogov v zvezi z vstopom Bože Maksimoviča v vlado. SEJA VLADE. Beograd, 8. junija. Včeraj ob 5. popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Med drugim dnevnim redom se je na seji razpravljalo tudi o resortnih stvareh poljedelskega ministrstva. KONFERENCA DEMOKRATSKIH MINISTROV. Beograd, 8. junija. Sinoči se je v kabinetu dr. Marinkoviča vršila "običajna konteienca demokratskih ministrov. — bazpravljali so o strankarskih stvareh in o političnem položaju. MIHAJLOVIČ PRI MARINKOVIČU. Beograd, 8. junija. Razen demokratskih ministrov je bil sinoči že kasno na večer pri dr. Marinkoviču tudi radikal-ski prvak Ilija Mihajlovič. Temu posetu se pripisuje precejšnja važnost in sicer tem bolj, ker je bil Mihajlovič že tudi popoldne pri dr. Marinkoviču. ČIČERIN PRI STRESEMANNU. Baden-Baden, 8. junija. Včeraj dopoldne je dr. Stresemann na čast čičerinu priredil zajterk, ki so se ga udeležili tudi Stresemannova soproga in sin ter tajnik zunanjega ministrstva Wolf. Popoldne je bila konferenca. | ste. Končno javlja tiranska, da je ves spor predložila Zvezi narodov. MAKEDONSTVUJUČI NA ALBANSKI MEJI. :V Skoplje, 8. junija. Kakor se doznava, so dospele komitske čete, Id jih je organizirala Makedonska revolucijonarna organizacija (MRO), preko naše zemlje na albansko ozemlje. Po nekaterih poročilih se komitske čete nahajajo v vasi Kukus, kjer je glavno komitsko središče. Tudi makedonstvujoči, ki se zbirajo v Džuma-ji, se bodo pridružili komitskim četam. Dosedaj še vlada mir na albansko-jugo-slovanski meji. Ni pa seveda izključeno, da bo ta mir narušen. V merodajnih krogih mislijo, da se bodo na jugu naše države združili vsi sumljivi elementi s ko-mitaši, makedonstvujočimi in Albanci proti naši državi ter skušali izzvati oborožen konflikt med Jugoslavijo in Albanijo. FRANCOSKA VLADA BO POSREDOVALA V ALBANSKEM KONFLIKTU. Pariz, 8. junija. Agencija »Radio« javlja, da francoska vlada zaradi odsotnosti zunanjega ministra Brianda dosedaj še ni posredovala v jugoslovansko-albanskem sporu. Stopila pa je takoj v stik z angleško vlado zaradi skupne akcije,^- Beogradu in v Tirani. FRANCOSKI LISTI O SPORU. Pariz, 8. junija. Jutranji listi pišejo o jugoslovansko - albanskem sporu jako rezervirano. »Petit Journal« je prepričan, da bo jugoslovanska vlada uporabila ta dogodek in albansko vprašanje predložila Zvezi narodov. CENA BEG OSTANE ŠE V BEOGRADU. Beograd, 8. junija. Sinoči ob pol 10. je prispel v Beograd naš odpravnik poslov v Tirani z vsem osobjem. Albanski poslanik Cena beg je zaprosil, da se osobju albanskega poslaništva še dva 1 dni ne izdajo potni listi. Naša vlada je pristala na to. Sovjetski poslanik v Varšavi žrtev atentata. Varšava, 8. junija. Včeraj ob 10. dopoldne je bil izvršen na ruskega poslanika v Varšavi dr. Vojkova atentat.. — Atentator je 19-letni maturant gimna-i zije v Vilni Boriš Solronovic - Koverda. Dr. Vojkov se je nahajal na kolodvoru. Kjer se je razgovarjal z Rosenholtzem, dosedanjim sovjetskim poslanikom v Londonu, ki je odhajal v Moskvo. Vojkov je dobil 8 strelov v prsi. Težko ranjenega so prinesli v bolnico, kjer je pa po 10 minutah umrl. Zunanji minister Zaleski je takoj teleionično obvestil sovjetsko vlado v Moskvi o atentatu in izrazil sožalje. — Atentator Boris Sofro-novič-Koverda je bil aretiran. ATENTATOR JE RUS. Varšava, 8. junija. Sovjetski poslanik Rosenholtz, ki je bil priča atentata, se ni odpeljal v Moskvo, temveč je ostal v Varšavi. Atentator Koverda je izjavil, da je z atentatom hotel maščevati samo brata in sestro. Na poljski narod ne pade nikaka odgovornost, ker atentator ni Poljak, ampak R u s. Policiji je izjavil, da nima sokrivcev in da je njegov atentat patriotičnega značaja. POLJSKA POLICIJA ODKLANJA VSAKO ODGOVORNOST. Varšava, 8. junija. Policija je izdala obvestilo, da ni mogla paziti na morebitne nevarnosti, ki bi pretile sovjetskemu poslaništvu v Varšavi, ali osobju ruskega poslaništva, ker Vojkov ni nikdar javil, kdaj odhaja iz poslopja poslaništva, odnosno kdaj se vrača. Kakor se je dognalo o atentatorju, je ta sin bivšega ruskega oficirja. Atentator Boris So-1'ronovič-Koverda je šele pred nekoliko dnevi dospel v Varšavo, kjer je iskal na sovjetskem poslaništvu potni list za Rusijo, a ga ni dobil. POGREB POSLANCA BORE MILOVANOVIČA. Skoplje, 8. junija. Včeraj popoldne ob 4. je bil na slovesen način pokopan poslanec Bora Milovanovič. Pogreba so se udeležili med drugimi poveljnik skop-ljanske garnizije general Zečevič, kot zastopnik vlade veliki župan Vidovič, za narodno skupščino Alekšič ter zastopniki raznih korporacij in občinstvo. Cerkvene obrede je opravil metropolit Var-nava. AKCIJA (NEKATERIH POSLANCEV ZA SKLICANJE SKUPŠČINE. Beograd, 8. junija. V kuloarjih narodne skupštine je bilo včeraj mnogo živahnejše kakor prejšnje dni. Mnogi poslanci so izrazili željo, da bi predsednik narodne skupščine predlagal pristojnim činiteljem, da se skliče skupščina na izredno zasedanje, ki bi pomagala vladi pri urejanju našega zunanjega položaja, lonnelnega predloga v tem smislu pa do zdaj še ni nihče stavil. EN MILIJON ZA MOST NA CESTI LESCE-BLED. Beograd, 8 .junija. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit v iznosu 1 milijona dinarjev za popravo mostu čez Savo na cesti Lesce—Bled. ZAKLJUČEK KONGRESA »FIFE«. Helsingfors, 8. junija. Včeraj se je končal kongres »Fife«. Zastopniki srednjeevropskih nogometašev vštevši Jugoslovane, so popolnoma prodrli s svojimi zahtevami. CHA M BERLIN SE NA LETALU VRNE V AMERIKO. Berlin, 8. junija. Cliamberlin se pripravlja poleteti v Berlin, kadar bo popravljen njegov aparat. Iz Berlina odide v Pariz in v London, odondod pa se ■/. letalom vrne v Ameriko. V pogovoru z novinarji je dejal Cham-] berlin, da je mislil, da je nad Breme-j uom, ko je bil v resnici nad Dortmundom. Zato je vzel južno smer, zavozil v meglo in begal seniiertam. Končno je opazil, da se je oddaljil od Berlina, ker pa je imel malo bencina, se je spustil na tla, da se orientira. To je bilo v Eislebenu. Prišel je zopet v meglo, dobil dva udarca od vetra, se moral spustiti in padel močvirje. Sedaj je silno utrujen. ANGLEŠKA VLADA ODKLONILA EG1PTSKI ODGOVOR. Kairo, 8. junija. Vrhovni zapovednik lord Lloyd je po naročilu angleške vlade izjavil egiptskemu kralju Fuadu, da ne more sprejeti na znanje odgovora egiptske vlade. — Za danes se pričakuje objava nove angleške note. RUMUNSKE VOLITVE BODO DNE 7. JULIJA. Bukarešta, 8. junija. Včeraj je bil podpisan dekret o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev v skupščino. Volitve se bodo vršile 7. julija. Parlament pa se bo sestal 20. julija. SPORAZUM MED ČANGKAJŠEKOM IN ČANGCOLINOM. London, 7. junija. Med Čangkajšekom in čangcolinom je bil dosežen popolen sporazum. Kongres naorednega dijaštva. Pod tem naslovom poroča »Slovenski Narode, da se je vršil v Mariboru kongres napredne srednješolske mladine iz Slovenije, na katerem so bili zastopani vsi zavodi iz Slovenije. Častni predsednik je bil profesor dr. Brolih. »Zborovanja se je udeležil tudi posl. dr. Pivko, ki je imel ob tej priliki lep nagovor o napredni ideji med Slovenci.« Tako poroča list stranke g. posl. Pivka in ta list gotovo ni poročal preveč, temveč kvečjemu premalo. Silno mnogo se govoriči v Sloveniji o napredni ideji in sedaj so tega govorenja postali deležni še srednješolci. Pa če bi bili deležni pouka o oni resnični napredni ideji, ki je bila vedno podnet človeštvu k napredku, ki je stalno dvigala človeštvo k plemenitosti idealizmu in požrtvovalnosti. Ravno te ideje pa še nikdar ni imela stranka posl. dr. Pivka. Ravno v zadnjem času se je pri nas silno mnogo govorilo o takozvani naprednosti in splošno se je povdarjalo, da je ta naprednost brez vsake vsebine. Zakaj vendar ni g. dr. Pivko tedaj nastopil pred zrelo javnostjo in nam kaj lepega povedal o napredni ideji med Slovenci? Dosedaj smo namreč slišali o tej mnogo izrabljeni naprednosti samo slabe ; tvari. Toda g. poslanec ne pripoveduje tega javnosti, temveč srednješolcem. Ali so mar oni volivci, ki bi mogli vstopiti v napredni blok? Mislimo, da je skrajni čas, da se naša mladina čisto opfosti uplivov naše dnevne politike, ker nič lepega ne nudi ta politika. Enako pa je gotovo, da je vse polno drugih problemovj ki so za mladino stokrat važnejši ko pa od politike že •čisto zmrcvarjena napredna ideja. Zato je absolutno nedopustno, da trpi šolska oblast, da se vrše kongresi frednješolske mladine, na katerih se razpravlja o stvareh, ki so danes samo politično — strankarska vprašanja. Sploh pa je cela delitev med naprednimi in nenaprednimi dijaki mogoča- le na podlagi izrazito političnega argumentiranja, ker ni v Sloveniji nobene struje ali skupine, ki bi propagirala naprednost kot svetoven ali kulturen nazor, temveč samo politična stranka, ki propagira naprednost kot političen »šlager«. Prpv nič pa ni treba, da bi žrtev tega šla-gerja postala naša mladina in zato pričakujemo, da bo tudi konec kongresov takozvane napredne mladine, kjer govore poslanci. Dunajsko pismo. Zopet štrajk? — Dolarsko posojilo 30 mil. To pismo sem nameraval pisati šele po praznikih, ali grozi nam zopet stavka pošte, brzojava in telefona, zato moram pohiteti.* Najhujše zlo v tej republiki je namreč to, da vsakdo res dela, kar hoče; ni je avtoritete, ki bi mogla preprečiti tako nevarnost, kakor je n. pr. v celi državi stavka uslužbencev pošte, brzojava in telefona. — Še ni dolgo temu, ko smo imeli na Dunaju zanimivo stnvko šoferjev, ki prevažajo pošto na kolodvore, s kolodvorov na glavno pošto in od tu v vse okraje. In zakaj? — Neki šofer je zakrivil čisto grdo subordinacijo; prirohnel je v sobo načelnika nekega poštnega urada s klobukom na glavi, a načelnik je zakrivil to »nesramnost«, da je tega gospoda šoferja menda ne preljubeznivo oštel in zahteval, da sname klobuk z glave. Ta načelnik pa baje n; bil predstojnika tega gosopda šoferja, ki je bil radi tega tako globoko užaljen, da je dobil na svojo stran vse poštne šoferje, ki so v protest napovedali stavko tako dolgo, da bo načelnik prosil gospoda šoferja za odpuščanje ali pa da bo za svoj pregrešek občutno kaznovan, najmanj z odpuščenjem iz službe. Cela dva dni smo bili brez pošte in potem so minili trije dnevi, da smo prišli zopet do normalnega raznašanja, ker se je bilo nabralo toliko pošiljatev, da jih v daljnih dveh dneh niso mogli raznašalci zmagati. Šoferju se seveda ni nič zgodilo, le načelnik je dobil po nosu, ne morda, ker je Šoferja po nevrednem zavrnil, marvež, ker je povzročil stavko. (!) Da bodo naši poštarji razumeli vso težo te stavke, jim povem, da imajo njihovi avstrijski tovariši skoro dvojnato njihovo plačo, pa zopet niso zadovoljni in groze s stavko, ako jim vlada do danes večer ue ugodi v polnem obsegu. — Za vzgled naj povem ta slučaj: Poznam dva uradnika, ki sta do prevrata službovala v istem rangu na Dunaju. Slovenec je seveda prestopil v jugoslovansko službo. Nemec je ostal na Dunaju. Ta Nemec je seveda prestopil v jugoslovansko službo, Nemec je ostal na Dunaju. Ta Nemec ima danes 800 šil. ali 6400 dinarjev mesečne plače, Slovenec pa ima 2800 Din in je s tem celo med bolje plačanimi uradniki. Poznam slovenskega železniškega uradnika, doktorja prava, ki ima plače 3300 Din v Beogradu, a samo za stanovanje, za vodo in služkinjo plačuje 3600 Din. Njegovi vrstniki v Astriji dobivajo po 900 šil. na mesec, kar je 7200 dinarjev. ...... Kljub takim razlikam ni v Jugoslaviji čuti o štrajkih državnih uradnikov, d oči m so tukaj vsak hip na dnevnem redu. In kar uiti-matum napovedujejo vladi, ki je včasih tako nesramna, da ne ugodi prav vsaki njihovi zahtev. Vlada je brez nvoči, da bi tako stavkanje zaprečila, a prebivalstvo se ne zgane, da bi stavkarje spodilo na delo za javno korist, ki silno trpi. Take stavkanje podpira seveda socijalna demokracija iz strankarske dobičkarije. Na čelu takozvane Tehniške Unije je poslanec Zelenka, ki se pogaja z vlado, in na pomoč mu prihajajo vsi kolovodje mogočne stranke socijalnih demokratov. Že ves ta teden so pogajanja in danes še ne vemo, ali bomo imeli za slavnostne tedne pošto, brzojav in telefon. Kaj je brez tega veliko mesto? Poročal sem že, da si hoče Dunaj najeti dolarsko posojilo 30 milijonov za dolgotrajne investicije. Vsa javnost je zahtevala, naj mestna uprava neha z dosedanjim sistemom, da hoče vse investicije, ki bodo služile več desetletij in gotovo dvema rodovoma, izvršiti lo iz tekočih dohodkov mesta. Doslej je bilo velikanskih naprav izvršenih edino iz tekočih dohodkov, česar si ni dovolilo nobeno drugo mesto na svetu. Zgradili so za 28.000 prebivalcev novih stanovanj v ogromnih stavbah, ki jih ves svet hodi občudovat, zgradili so največje in najmodernejše kopališče na kontinentu, celo vrsto kolonij so vre-dili in zgradili, da so kakor mala mesteca, na Donavi so postavili dve ogromni elektrarni in so mesto divno razsvetlili, dajejo ljudstvu med vsemi mesti najcenejši plin in elektriko, izvršili so elektrifikacijo mestne železnice z docela novim parkom vozov, itd. Zato zahteva vsa javnost, naj se za nove naprave najame posojilo, ki bo amortizovano v tridesetih ali celo več letih. Tako se breme preloži in razdeli na ledja dveh generacij, kar je pra- * Nevarnost stavke je bila med tem odstranjena. Op. ur. Slavnostni tedni. — Naša kolonija. vično in edino pametno. Že so došle jako : ugodne ponudbe, tudi mestni zastop se je že j bavil 3 ponudbami, kar je nastopila, težava, s kakeršne ni nihče pričakoval. Pojavila se je švicarska finančna skupina, ki zahteva, da mora Dunaj valorizovati komunalno posoji- lo iz leta 1902. — Dunaj je imel iz predvojne dobe več posojil, ki bi jih bil niogel vrniti po načelu: krona je krona, kakor so naredila mnoga mesta. Ali Dunaj je hotel biii bolj kavalirski in je pred štirimi loli sklenil z upniki nove pogodbe, po kateiih jim je priznal izredne ugodnosti, ki so jih upniki s hvaležnostjo sprejeli. Zato danes Dunaj odklanja vsako novo valorizacijo. Ako pa bi ta okolnost imela škodovati kreditu Dunaja po nameri Švicarjev v tej meri, da bi bilo v nevarnosti to novo posojilo, tedaj izjavlja mestna uprava, da se ne pusti tero-rizovati, marveč da raje opusti namero novega posojila, ker more nadaljevati z dosedanjo prakso in vse investicije izvršiti jz tekočih dohodkov. Tudi je sprožena misel da si mesto najame domače posojilo, kar je baje jako lahko izvršljivo, kajti ienarja da je dovolj doma, in domači kapitalisti bi jako radi investovali svoje kapitalije v dunajskih rentabilnih podjetjih in za nekoliko višje obresti nego so danes tu običajne. Treba vedeti, da je na Dunaju obrestna mera 4 odstotna ali celo nižja. — Danes še ni gotovo, kako se ta spor konča, ali zdi se, da dandanes najložje dobi posojilo tisti, ki ga najmanj potrebuje. In Dunaj je med takimi srečnimi iskalci dolarskega posojila. Danes večer bodo pred slavnostno razsvetljenim Rathausom otvorjeni takozvani Fest-vvochen, na katere se ves Dunaj že pol leta pripravlja. Po vsem svetu je skrbno razpredena propaganda za poset Dunaja v teh dveh ali treh tednih. Poleg razstave »Dunaj in Dunajčanje« in planetarija so v programu vse možne predstave dunajske glasbene in gledališke umetnosti. Sodelujejo pa mesto, Bund in nižjeavstrijska republika z vsem, kar imajo in morejo nuditi tujcem. Vsi njihovi zgodovinski in kulturni zakladi bodo tujcem na pogled. Vsa gledališča se pripravljajo na najbolje, kar morejo nuditi. Pripravljenih je veliko posebnih zabav v a»J-večjem obsegu. Enako bo veliko izletov v vse možne avstrijske kraje, ki slove po svetu po svoji krasoti in po raznih znamenitostih. Slavnost bo otvorjena pred sijajnim Rathausom in v prisotnosti elite Dunaja in lujili kolonij. Slavnostni govor bodo imeli predsednik Bunda dr. Hainisch, kancelar, župan itd., kar bodo slišali po svetu potom dunajskega Radija. — Na avstrijskem konzulatu v Ljubljani dobite razna natančnejša obvestila o raznih olajšavah glede potovanja, vizuma, znižanja voznih cen itd. Naša kolonija na Dunaju je dobila povsem drugačno lice kakor pred vojno. V prejšnjih časih je bilo tukaj povsod veliko Slovencev, a danes jih moreš z lučjo iskati. Tudi med akademiki je naših slovenskih sinov le neznatno število. Danes so povsod Srbi v veliki večini. To je po moji misli^ tudi znak sistema in s tem neizogibno združenega blagostanja. Srbski narod si je v vsakem pogledu opomogel, da more v veliki meri pošiljati v vsa evropska mesta svoje sinove v šole, svoje hčere v internate in vzgajališča. Trgovski stiki so najbolj živahni med Srbi in Dunajem. Da bi bilo med tukajšnjo našo kolonijo kaj več stika in spoznavanja, skrbi najbolje naše Udruženje žena. To se zares prizadeva, da bi se naši ljudje pogosto shajali in medsebojno spoznavali in zabavali. — Hrvat-sko društvo »Prosvjeta« tudi druži po možnosti svoje člane iz srednjih in nižjih stanov. Zaslužilo bi to vrlo društvo več pozornosti od strani naše inteligencije in tudi od takozvanih zvaničnih krogov. Tudi kaj podpore iz domovine ne bi škodovalo. O nekaki koncentraciji vseh društev danes ni nič več slišati. Udruženje žena nam je priredilo minulo nedeljo prav lep izlet tje pod Kahlenberg in sestanek je bil v oni zgodovinski restavraciji, kjer so baje iznašli — krofe, pustne krofe, ki so jih hodili jest celo dostojanstveniki z dunajskega dvora. Naša mladina je bila prav lepo zastopana. Le še večkrat kaj takega. A. G. GOSPODARSTVO V MESTNI OBČINI CELJE. I. iKer se sklicuje SDS v volilnem boju, ki se bije za občinske volitve v Celju, na svoje dobro gosppodarstvo v celjski mestni občini, vzeti hočemo to gospodarstvo pod mikroskop, da vidimo, če je trditev SDS o njenem dobrem gospodarstvu resnična. Najprimitivnejše zahteve, katere sme in mora staviti vsak občan, so sledeče: Ceste in poti morajo biti dobri, voda mora biti na razpolago v dobri in obilni meri, pa le za potrebe prebivalstva, ne pa potem poplav, katere mora občina po možnosti omejevati. Lnč naj bo po ceni občanom na razpolago in ako ni dovolj stanovanj, naj bi občina skrbela za dovolj strehe, kamor se lahko spravi one, ki je nimajo. Vse to naj se pa doseže potom najmanjših stroškov in naj nalaga doklad le toliko, kolikor je v današnjih slabih časih neobhodno potrebno. Šele potem, ko so izpolnjeni ti primitivni pogoji za razvoj mesta, lahko mislimo na ono, kar je prijetno in lepo in Je že preje mislimo tudi na to, naj se pri tem ne pretirava in ne razmetava denarja, katerega menda nima nihče preveč. Da vidimo sedaj, če in v koliki meri je SDS, ki je toliko let vladala na celjskem magistratu, ki si ni dala pri tem prav nič svetovati, izpolnila te najprimitivnejše zahteve! Tlak v Celju je zanemarjen, akoravno se je v gotovih slučajih storilo za posamezne ceste več kot potrebno. Pri tem omenim cesto v novi del mesta mimo hiše dr. Kalana, kjer je napravila občina krasen bulvar, s katerim je gotovo vrednost hiš tamkaj mnogo pridobila. Pri tem pa ne popravljajo niti tlaka pred kolodvorom, kjer so velike luknje v tlaku, v katerih si lahko zlomiš nogo in radi katerih so očividno uredili tako močno nočno razsvetljavo. Hodnike za pešce so pa napravili iz gladkega betona, ki postane že pri deževju nevaren, da o ledu nili ne govorim. Ni se torej upoštevalo niti naj-primitivnejših pogojev osebne varnosti. Seveda je Savinja s poplavami napravila mnogokrat na cestah škodo, ker se niso 'brigali za to, da bi proti poplavam sploh kaj ukrenili. Raje so neprenehoma popravljali te škode, niso pa preganjali tega nedostatka z radikalnim sredstvom, to je z regulacijo Savinje. Ako bi se ves denar, katerega se je izdalo za vse to, bi se videlo, da bi se z istim lahko izvedel del regulacije. Vodovod je v slabem stanju, niso pa skrbeli za dovolj sredstev in niso vodovoda vzdrževali tako, kot bi to moralo biti. Nadalje so dovoljevali občinam, ki leže ob vodovodu, da jemljejo vodo iz njega, dočim izhaja iz ponovnih oglasov magistrata, da je premalo vode in da se mora z njo štediti. Denar, ki se plačuje za vzdrževanje vodovoda, pa so porabili za popolnoma druge svr-he, pregrešek, 'ki je posebno občuten in ki je ena glavnih napak dosedanjega gospodar-stva »ploh. Za regulacijo Savinje niso storili nič več, ko da so sklicavali ankete in pisali bombastične članke v lokalne časopise in obljubljali, da se bo vse potrebno ukrenilo. Radi tega zanemarjenja stoji danes Celje pred katastrofo, ki lahko nastopi pri prvem hudem nalivu. Ali je treba, da se bodo ljudje v mestu utapljali, predno da se spravi občino do tega, da kaj ukrene? O regulaciji je SDS govorila pa tudi sicer le tedaj, ko je bila kaka povodenj, potem pa se noben ni za to več zmenil. Ker ravno niso imeli niti resnega namena niti razumevanja, rešiti to vprašanje. (Konec prih.) Politične vestL — Vedno enotni so Jugoslovani, kadar je v nevarnosti država. To so spoznali naši ne-piijatelji tedaj, ko je bil Karlov puč in ko je grozila nevarnost od Madjarov, to so spozna- li tudi v sedanjem konfliktu za Jadran in to so spoznali tudi v sedanjem konfliktu z Albanijo. Upamo, da bo to spoznavanje naše nasprotnike navsezadnje vendarle izmodrilo in da bodo pokopali svoje blazne nade, da bi inogli doseči v slučaju zunanje nevarnosti razcepljenost Jugoslovanov. Kadar je država v uevarnosti, smo vsi Jugoslovani eno in tako tudi ostane. — Predsedstvo slovenske narodno socialistične stranke sta zastopala v slavnostnem sprevodu ob priliki 30-letnice češke narodne socialistična stranke gospoda Juvan in Stopar. Silno smo radovedni, in gospoda nam bosta to sigurno pojasnila, če sta povedala češkim narodnim socialistom tudi kaj o njih zvezah s sam. demokratsko stranko. Bilo bi to silno dobro, ker smo mnenja, da češki narodni socalistd takih senzacij še niso slišali in nili ne slutili. — Kako bo sovjetska Rusija odgovorila na pretrganje diplomatskih zvez z Anglijo. »Rabočaja Gazeta« prinaša zanimiv članek, v katerem piše, kako bo sovjetska Rusija odgovorila na blokado Anglije proti sovjetom in na pretrganje diplomatskih odnoša-jev. Prvič — tako piše »R. G.« bo treba naš izvozni in uvozni načrt izpremeniti. Naročila se bodo dobavljala iz drugih držav in izvršiti se bo morala gospodarska reorganizacija s tem, da se bo uvedla splošna akcija za stednjo v državnem in tudi v privatnem gospodarstvu. Na ta način se bo zboljšalo narodno gospodarstvo, s čimer se bo dejansko okrepila" tudi sovjetska Rusija. Ker ne bo Rusija dobivala več kreditov iz Anglije, bo ta nedostatek nadomestila z domačimi posojili. Rusija hoče torej odgovoriti na prekinje-nje diplomatskih in trgovskih odnošajev z Anglijo z reorganizacijo gospodarskega režima v Rusiji, z uvedbo štedenja v državnem in privatnem gospodarstvu in z večjo pažnjo na rdečo armado. »Krasnaja zvezda« je objavila te dni zanimiv članek z naslovom. Rdeča armada na straži, v katerem povdarja na militaristično razpoloženje rdeče armade. Na koncu piše, da je rdeča armada pazno gledala na razvoj zunanje političnih dogod- kov in da bo odgovorila — na migljaj — z istim tonom, kot je storila to Anglija, kajti za to je rdeča armada izborno pripravljena. »Rdeča armada ve, kaj ji nalaga dolžnost, Ton sovjetskega lista »K. Z.« je precej drugačen od govorov sovjetskih diplomatov, ki pozivajo k miru. = Komunistična internacionala je vsled angleško - ruskega konflikta prišla v najtežjo situacijo. Že z zmago Stalina je oficielna sovjetska politika vodno manj podpirala politiko III. internacionale, temveč jo samo še tolerirala, ker pač ni hotela popolnoma prelomiti s staro komunistično fantazijo o svetovni revoluciji. Ker je nadalje prišel predsedniško mesto III. internacionale mesto Zinovjeva Buharin, ki je popolnoma udan Stalinu, je tudi v III. internacionali sami za-sigurana premoč vlade. Vsled preloma z Anglijo pa bodo morali sovjeti nujno spremeniti svojo taktiko in sicer tako doma ko v tujini, če bi III. internacionala še nadalje rovarila s svojo svetovno revolucijo po Franciji in drugih državah, potem je jasno, da bo s tem pomagala le Angležem, ki bodo tako z lahkoto pridobili te države za sebe. 'A®' pak tudi doma bo tolažba s svetovno revolucijo morala prenehati in sovjeti bodo morali gledati, da zberejo vse sile naroda. Politika NEP-a bo vsled tega znova triumfira-la nad politiko III. internacionale, ki bo vedno bolj izgubljala na pomenu, dokler ne postane čisto prazna dekoracija. = Poljska socialistična stranka je preme-nila svojo fronto. Po telegrafičnih vesteh je razvidno, da je imelo vodstvo poljske socialistične stranke sejo, na kateri se je sklenilo več važnih sprememb z ozirom na strankino taktiko. Poljska javnost je bila informirana o sklepih seje po časopisih samo toliko, da so se poljski socialni demokrati odločili da ostanejo še nadalje v opoziciji. Kot znano je poljska socialistična stranka v opoziciji že od pretekle jeseni. Tedaj je strankino načelstvo sklenilo, da bo s0(jia' listična stranka Poljske dasi opozici®'?^ — prijateljski nastopila napram 8enertie Pilsudskemu. Politično je značilo postopanj ^ socialistične stranke kolaboracijo s..kabinetom Pilsudskega, zlasti v kritičnejših m°' mentih. Sedanji sklepi načelstva stranke so lam važnejši, kar so delegati stranke sprejeli nov sklep z 36 glasovi proti ?.’• proii ce-ostati v odločilni in ostri oP0ziclxVfa kolabo-lemu kabinetu. Vladi se in že naracija z reakcionarnimi neMh držav. prej se protestira prot. V vdike SnSTSl da socialistična stranka ne soglaša z načrti, da bi se potom us ave do ocilo da se petletna zakonodajno doba parlamenta podaljša. Istotako je bil storjen sklep, da se mora sedanji volini red čuvati. = Zmaga reformistične struje v nemški soc. demokraciji. Na strankinem zboru nemške soc. demokracije je doživelo levo krilo teža It poraz. Levičarji so predlagali, da se zbor izreče proti sedanji politiki socljajpo demokratične stranke, ker da je že minuto doba, ko je morala soc. demokracija ščititi republiko. Levičarji so predvsem agitirali proti >Hindenburgovi republiki« v kateri so tudi nemški nacionalci, proti zunanji politiki sporazuma, ki je postala pravi program potjetnikov in proti državni zvezi »črno -Rdeče — Zlato«, ki je vedno bolj nacionalistična in ki postaja že vojna nevarnost. Pr*J znati treba, da so bila vsa ta gesla za fV lavca silno privlačna, ker je sedanja ° |f„. na politika v resnici le malo popularna. D lavci sicer čutijo, da je soc. demokraticB neprimerno bolj solidna ko komunistion* stranka, ki živi v večnih razprtijah, toda gesla levičarjev so se zdela delavcem bolj v skladu z Marlesovim programom, ko pa že skoraj oportunistična politika soc. demokratov. Kljub temu pa so na strankinem zbor-ru levičarji popolnoma pogoreli in sicer zaradi izrednega govora ideologa stranke dr. Hilferdinga. Ta je prepričal delavce da ni niti govora o opustitvi Marksovega programa, temveč da gre samo za to, da se na bolj učinkovit način ta uveljavi. Silno sta pripomogla k porazu levičarjev tudi pruska ministra Severing in Braun, ki uživata posebno zaupanje delavcev, ker sta vzdržala soc. demokratično vlado v največji nemški državi, v Prusiji. Reformizem je tako v nemški socialno demokratično stranki zmagal na vsej črti. = Nemčija bo posredovala trgovino med Anglijo in sovjeti. Po londonskih vesteh bo prevzela palačo »Arcos« v Londonu nemška družba, ki bo posredovala trgovino med Anglijo in sovjeti. »Evening Standard« poroča, da bo »Arcos« odslej pod drugim imenom registrirana v Nemčiji kot mešana nemško-ruska družba. Na ta način se bodo mogli ait; gleški tovarnarji še nadalje posluževati ugodnosti, ki izhajajo iz trgovskih vezi z Ar-cosom. »MNOGO HRUPA ZA N«5« V 128. št. letošnjega »Jutra« je priobčil profesor Josip Šest na moj naslov »Poslano« očividno reakcijo na mojo recenzijo uprizoritve Mnogo hrupa zanič« v 121. št. »N rodnega dnevnika«. Oblika tega osebnega napada me nikakor ne obvezuje, da bi g1} kritično zavračal; morala bi ga kvalificirat1 uprava narodnega gledališča, ki je državo® in torej odgovorna institucija. Da pa gosp^“ Šest ne bo smatral svojega pisanja za bel krizantemo v gumbnici svojega umetniškeg'^ poslanja, ga javno pozivam, naj tekom enega tedna pojasni, v čem je našel »gola (u_ miga vanj a.-, ki slone na »informacijah 1 jih virov« in komu v korist naj bi bu» boni na moja kritika. To naj pojasni, da pred mogel nuditi priliko za dokaz re^ zadevah forumom, katerega sem se doslej Ie odstotne armort. Ogrske rente 1914. Kupone je odrezati od teh novih kuponskih pol, ki jih je zamenjala Caisse commune (skupna blagajna) m se vrši honoriranje kuponov za h2'Vi*1 -Pr‘ Centralni Evropejski Lander-KaV ?ddelJenje na Dunaju bi v,^ugoslaviji. Čas bi že bil, da SDodarst en*£ra* rešilo to važno narodno -stro-oerl milijarde kron Po zlitih k se izplača zlata renta v vrednoff •srebrna renta po relaciji Pa kak Z-^a*a do sre*>ra' papirnata renta va . f0T Je zamenjala nasledstvena drži-nas 14 J °8rske krone v svoji valuti, pri ne si,j^eako reparacijska komisija drugače »°br° bi bilo, ako bi kdo od naših poslancu,/0 vprašanje sprožil, da bi se vsaj v do-nar i ® ^asu kaj ukrenila. Sedaj leži ta de-* 'n pol milijarde mrtev. slan1 re^*tvi tega vprašanja lahko vsi pC-«o«|C1 e:,‘ razlike na strankarsko pripad- 1 s°delujejo. Dornit^**10^ kraljevske dvojice na Bled. Kot i.; ,* . lz Beograda, se povrne kraljica Malico T.r,l?-S ,iz ^|armskih Lazny varv v presto-di tedna* A1eksandra pričakujejo sre- kraij in kralii™°8 ' V Beogradu ostaneta peljita nat sam° dva dni, nakar se od-- PreS*oto„aS“ead^Š‘ °ddih. Aleksander v Slovenili „ I..,n kneževič ijo sla se peliah v Sn!a °ddihu. V nede- ordonančnega oficirja -V*U kndievega Aleksander c;in n i * knezevic so ju pričakovali i ^a kolodvoru Skih oblasti Po to vn i ^ Civilnih 111 voja- Prestolonaslednik pe?ear na k “ žev>t Aleksander pa vBohinj Bled’ kne' Kongres carinskih uradnikov. LetoSnid Kongres carinskih uradnikov se vrši v drugi polovici tega meseca v Ljubljani. -;N°V zakon o carinah. V generalni di-Kciji carin je izdelan nov zakonski načrt štor311!!1 ^ *ga Pregleda finančni mini- rodne skupščine finan6nemu odboru Na- 1883 s*avnost- Ker se je že leta v, LJuton)eru velika Miklošičeva slavnemu usiel-a, 1®26. postavil spomenik njegovem rojsStku ,v Ljutomeru, se je v *"a Kamenščak nri n^V Rad°merščak, ob-*>or za odkritje sporttt »S °S,n0val od' namestena na njegovi rojsTni hiSi T>a *>0 mertfak,, S«, 11. Ta .elS",', na dan 7. avgusta t. 1., vsled česar se na prošajo cenjena društva in organizacije, da ! a i Van ne prirede nobene slovesnosti. Na-cnejs1 program bo pravočasno objavljen, razumevanj slovetlci in Slovenke, ki imate da se tesa slavrto 2eliko slavlje se vabite, odbor. 8 Slavlja beležite. _ .Pripravljalni g o s 1 o ven s k e g a * * a bs t in en It !f udel,ežiti IL iu' Ljubljani ki so e6a kongresa v naj se jav.iio v H °d 2: do 5- A ga središča tr n^resn' pisarni Oblastne- Stan in dom S® mladine v Ljubljani, trin i ‘ * ndnevno skupno prenočišče ndnevna skupna hrana, znak, velesejmska ‘egitimacija, legitimacija k vsem priredit-dostop k predavanjem in pravica za popust vožnje stane skupaj za izven-J^bljanske udeležnike 100 Din. — Kdor bi . kakšnih posebnosti, naj se javi v pi-ai' — Oblastno središče TM, kongresna arna Ljubljana, Stan in Dom. sredi5?*etn^ka sckcija zagrebškega mestnega Srpo, . bo na'Pravila po abstinenčnem kon-nenti , ?dnevni »zlet v Julijske alpe. Absti-naj bi si želeli pridružiti tej grupi, Primerno turistično opremijo, lio pi elem oficirjev v generalštabno stro-ofini • J1* generalni štab sprejme letos 15 ZihtPvJ'"k®ndi gojil do njega smrtno soviastvo K° Je nedavno Salise umrl, je prišel Rothbart v sobo, v kateri,t ležal do-kojnik na mrtvaškem odru, ga jel o5kla. dati z najgrsinn psovkami ter mJu priložil končno vpričo njegovih sorodnikov par krep- w -,ZnUŠ»iC' Za '° s.v°ie dejanje se bo pokoril Rothbart 14 dni v zaporu. — Knjigovodstvo pridobitnih podjetij s po-sebmm ozu-oma na pravno uredbo v kralie- V ,^u0V! .?,rvatov in Slovencev, ta v samozaložbi azišla lepo urejena in opremljena knjiga univ. honorarnega nastavnika dr. Albina Kandareta, ki velia Dri avI/hmh v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15-11. v nlat-no vezana 120 Din, je prvi učbenik’te vrste na slovanskem jugu. Pisatelj je zasnoval knii- j govodstvo kot znanstven problem. Posamez- I nrikt?Jn Va Prftresa vedno i s tehniško-! Vl-‘ik‘ " pl anlJ ,s Pravnih in gospodarskih 1 avtorjeva izredni in prikladni me odi se moreš usposobiti, da boš vsako knjigovodstvo kateregakoli načina in poljub- nega, še tako komplicirano ustrojenega podjetja kar razumel. V tej knjigi prvič pri nas izčrpno zbrani pravni predpisi, ki veljajo v naši državi, bodo dobrodošli zlasti praktikom. Zanimivo je poglavje o valorizaciji. Avtor omenja tudi najnovejše poizkuse z nadomestnimi listi itd. Nomenklaturi poizkuša on prvi udariti nove, prave temelje. Pregleden osebni in stvarni register te brzo pouči, kje je kaj na 288 straneh. Pravnikom, bankam, industrijcem in sploh vsej naši inteligenci priporočamo to knjigo, ki uvažuje v enaki meri teorijo in prakso ter daje zelo praktična navodila z ozirom na obstoječe za-ivone. — Kupujte deklaracijsko diplomo. V spomin na deseto obletnico majske deklaracije, ki jo je ves naš narod proslavil tako svečano, je izdala Jugoslovenska Matica okusno, v bakrotisku izdelano diplomo, v velikosti 35 X 50 cm. Naj ne bo slovenskega doma, urada, trgovine, gostilne in društvenega prostora, kjer ne bi visela ta diploma, lep in ponosen spomin na ta najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini. Pozivamo zlasti naše žene in dekleta, naše slovenske gospodinje, ki so pred desetimi leti podpisale majsko deklaracijo, da si okrasijo svoje domove s to spominsko diplomo. Diploma stane 10 Din in je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah in pri vseh podružnicah Jugo-slovenske Matice v Sloveniji. Naroča se jo lahko tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. Po Ljubljani se diploma prodaja tudi v kolportaži cid hiše do hiše. Prosimo naše občinstvo, da jo ne odklanja, ker je izkupiček namenjen našemu narodno obrambnemu delu. Ljubljana. 1— Delegacija poljskih gospodarskih krogov prispe v Ljubljano jutri, v četrtek, dne 9. t. m. z brzovlakom iz Sušaka ob 7.34 zjutraj. Istega dne ob pol 10. dopoldne sprejmejo goste v prostorih Trgovinske zbornice zastopniki oblasti in gospodarskih organizacij. — V delegaciji so gg: 1. g. Stanislav Landie, direktor trgovskega odseka ministrstva trgovine in industrije — vodja delegacije, 2. g. dr. Henryk Miinnich, svetnik ministrstva trgovine in industrije, 3. g. inž. Marjan Szydlowski, bivši minister trgovine in industrije in narodni poslanec, 4. g. dr. Henryk Glttck, podpredsednik Zveze poljskih livarn, 5. g. Balzer, generalni direktor železnega sindikata, 6. g. dr. Kazimierz Bar-tosze\vicz, podpredsednik poljske Zveze producentov in rafinerij mineralnih olj, 7. g. Thil, direktor Zveze sladkornih industrijcev, 8. g. Ziemiaczkowski, direktor banke za sladkor, 9. g. ICasprovvicz, predsednik trgovske zbornice v Bydgoszcu, 10. g. dr. Waschko, sindik trgovske zbornice v Poznanju, 11. g. dr, Josefert, direktor trgovske zbornice v Krakovu, 12. g. dr. Behagel, direktor rudar-sko-livarniške zveze. — Dr. Hcreod na poti skozi Ljubljano. Te dni se je peljal skozi Ljubljano v Beograd in Sofijo sekretar internacionalnega biroja proti alkoholizmu v Lozani g. profesor dr. Hercod. Na svojem potu se je razgovarjal z zastopniki abstinenčnih organizacij o predlogih Finske, Poljske in Norveške, da bi društvo narodov prevzelo borbo proti alkoholizmu v svoj program. Izgleda, da bo protialkoholno delovanje prešlo v področje higienske sekcije ter se bo osnovala posebna podsekcija za proučavanje protialkoholnega vprašanja. Po nekaj dneh se dr. Her-ood istotako vrača skozi Ljubljano. knUb« m«?1 obeni 8bor Jugoslovcnske so-kolske matice r. z. * o. z. v Ljubljani se ho vršil v četrtek, 9. junija 1927 ob 18. uri v prostorih JSS, Narodni dom. Zadrugarji vabljeni! Zdravo! — Odbor. 1— Društvo »Treznost«. Prvi redni občni zbor društva »Treznost« se vrši v soboto 11. junija v risalni dvorani moškega učiteljišča na^ Resljevi cesti. Želeti bi bilo, da se udeleži te skuj>ščine čim več izvenljubljanskih članov. 1— Društvo »Treznost« nima v sredo 8. 18.30 svojega rednega sestanka, pač (Uane in čl^uT™ S6j°’ h kaleli vabi vše SLIKE DEMOKRATSKE VLADE V CELJU. Pripovedujejo, da se je dal bivši celjski župan z vsemi demokratskimi uslužbenci magistrata te dni še enkrat slikati v večen — spomin. Cisto prav, saj v bodoče 'bo demokratska gospoda res samo še živela v lepih spominih na tiste minule čase, ko so tako idilično mirno gospodarili »sami med seboj«. Za spomin pa bi tudi priporočali, naj si dXertv1' ,ni °£et^ oskrbe *°t«- nega o.krh -s, el^u "lesta: Posl°Pje mest-okolioo I • (baron Bruck) in njega sko cerkv"-a\n° ^ otoci< (Pred evangelj-(pred leni ll m P,a asfaltovan Krekov trg cka« ,>jp ° ? . Cest0 do »barona Bru menda ®°sp°duje mogočni »ekonomak, nm-*,, . vsak teden posipavajo, z valjem eocennaVaj0’ slehel'ni zelnik mora imeti dra-nainrQ °graJ0 iw- Kakopak! Saj je tudi Bog ni n n * brado ustvaril. — Nasprotno in i'f>«Pr0rnenadjli cest* 'Ob evangeljski cerkvi n i7 i.rV gimnaziji poganja osat in koprive, tamn- 11 {0V ^1‘le kainenite »glave« (pravi mpstn- sPot.ike). Najlepša slika pa bo za knln.i,! arlliv °na s Krekovega trga! Pred neki onl’ med najlepšimi palačami so še vptn IiaZxtr?,ani ostanki nekdanjega asfalto-? P‘°cnika, ki ga je zob časa tako izglo-nntioi Je najbolj podoben kaki kraški pla-^kniiLS. karakterističnimi »kotanjami« in ne izvil • Cuditi se J'e’ da si veg ljudi mrenB Ln°g ,ln ne izpahne gležnjev, ko zamena i večerih vse mlado Celje na pro-menadi pred kolodvorom! na5imej Jografi celjski, pozor, pa ohranite »vzornrv^ T dragocene sPomine na davlne? goapc>darstvo demokratarske vla- TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI KRANJU. Večja družba iz Siska je priredila na bin-koštne praznike avtomobilski izlet na Gorenjsko. V pondeljek okoli 15.15 so drveli izletniki z veliko 'brzino iz Bleda proti Kranju. Blizu »Jeperce«, kjer se je zgodila predlanskim meseca julija znana avtomobilska nesreča, pri kateri je bil Škofjeločan Zicherl ubit, Thaler in Burdych pa težko poškodovana, je odpovedalo šoferju prvega avtomobila, v katerem sta se vozila trgovca Stevo Popovič in Fran Pavlin s svojima soprogama, krmilo. Vsled tega se je zaletel avtomobil na stran in treščil z vso silo v obcestni kamen. Kamen se je prelomil čez sredo, v istem hipu pa sta počili pri avtomobilu obe zadnji pnevmatiki, avtomobil se je parkrat prevrnil in zdrčal še par metrov po cesti. Izletniki so zleteli na cesto, kjer so obležali iežko poškodovani. Ostala dva avtomobila sta odpeljala ponesrečence v ljubljansko državno bolnico. Trgovec Popovič ima zlomljeno levo nogo, njegova soproga si je pretresla možgane ter si zlomila ključnico, trgovec Fran Pavlin si je pretresel možgane in izpahnil desno nogo, njegova soproga pa si je zlomila desno podleht in izpahnila kolčni sklep, vendar pa smrtno nevarno ni nihče od njih poškodovan. Chamberlin v Nemčiji. i Chamberlain je prispel, kot smo poročali, s svojim letalom in svojim sopotnikom Levinom srečno v Nemčijo. Ker mu je zmanjkalo bencina, ni mogel poleteti direktno do Berlina, temveč je bil prisiljen pristati po 39 ur in 5 minut trajajoči vožnji v Eislebenu pri Halle-u. Ko se je založil zopet z bencinom, je nadaljeval pot proti Berlinu. Izgubil pa je kmalu potem, ko se je dvignil zopet v zrak, orientacijo, tako da ni videl nobenega od aeroplanov, ki so mu jih poslali iz Berlina naproti. To je bilo ob 9.35. Ob 11. se mu je zlomil propeler, vsled česar je moral v bližini Kottbusa pri Frankfurtu zopet pristati. T am ga je našlo eno letal, ki so mu bila poslana nasproti. Od tam sta se pripeljala Chamberlain in Levine z avtomobilom v Kottbus. V Berlinu je pričakovala Chamberlina ve-likanska množica navdušenega ljudstva vso .10č. Na aerodromu je bil postavljen reflektor s kapaciteto 500.000 sveč, ki je metal luč di'lo da* r°hn*mh*5 r ZjUtraj Pa Je prišlo POro- vaH “ Pred «ro ni pričako- vati. Ob 4.30 so prispeli na aerodrom zaston-niki oblasti. Pnsel je med drugim tajnik zu nanj ega ministrstva von Schubert, ameriški poslanik Schurman. Nemško države je zastopal minister za narodno gospodarstvo dr Curtius, Prusko justični minister Schmidt^ nw'°o/Ferlin ŠuPan’ vojaštvo več generalov, uo o.ou se je dvignilo v zrak zopet pet letal, ki so poletela Chamberlinu nasproti. Godba je zaigrala državno himno, iz tisoč in tisoč gil so zadoneli umebesni klici »hura«. Toda minila je ura za uro. Končno so se vrnila Fa niki«,0''0 ,0!!1’. da Chamberlina niso mo-odšio mi<5WZH nakar je mnogo ljudi nesreča. Ob 8 30 Jne Pn>etila Chamberlinu od Cha mbe r fino ve ZtVT'^11°^ pozdravno brzojavko. Tedaj so ieii!?udi«Slna pet upati, toda pol ure nato ji pr I“a JCrIo‘ avna vest, da je moral Chamberlin v Ei^ leben-u pristati, ker mu zmanjkalo bencina. Ljudje so čakali dalje: v poldrugi uri bi bii moral pristati Chamberlin v Berlinu. Toda Chamberlina m bilo. Ob 10. so odšli zastopniki oblasti z letališča, množica ljudstav pa se je skrčila takoj nato na polovico. Ob 1915 je prišlo drugo poročilo, da se je Chamber-nnnn propeler ter je moral vsled tega lini rviH P/13 *na niočvirnem terenu v bli- Ljudstva se je polastilo ve- sini irvrf i j S^: Preletel je ocean in pristal ioo kn, od Berlina!« Takoj se je vzdig- V,.zrak ‘rimotorno letalo, s katerim so “ p"el'"1 P”'«*««'« krathnobifpnrv4e-Lind-berg?lov rekord dva-polet 39 nr in Je- ajal njegov nepretrgani L1..1V -n 5 mmut, dočim je trajal Lind- berfin°n«ak° 33 Ur’ dvUgie Pa Je inle' Cham-I in k kro,vu Pasažirja, dočim je izvršil Lindbergh polet sam. „ ^e,d ^9° m>lj °d irske obale le srečal Chamberlin ameriško križarko »Mean-? katero se vrača Lindbergh v Ame-nko. Chamberlmovo letalo je letelo zalo nit zdraviH™ 1D >^°luwbia< sta se . po- .Jftal,° je prispelo v Cottebus v 55 minutah, toda Chamberlin je bil že v hotelu. On in njegov spremljevalec sta bila silno gladna. Kljub temu sta pa prav dobro razpoložen,!. Uljudno sta stiskala ljudem, ki so jima prožili albume in ju prosili za podpise, roke. Predsednik »Lufthanse« je izročil Chamber-linu brzojavko njegove matere. Chamberlin je brzojavko ginjen prečital. Medtem ko sta Chamberlin in njegov tovariš tešila glad in žejo, sta razmotrivala, če naj počalkata v Col-tebusu do drugega dne, ko bo njiju letalo popravljeno, ter nadaljujeta z njim potovanje v Berlin, ali naj pa nadaljujeta polet z aero-planom, ki jima ga je ponudila vlada, takoj. Medtem pa se je zbrala pred Hotelom številna množica navdušenih ljudi, ki so ju hoteli videti in jima prirejati ovacije. Da sta se izognila letalca navalu častilcev, sta se umaknila v svcji sobi. Končno se je odločil Cham-benlin za to, da počaka, da bo njegovo letalo popravljeno, nakar nadaljuje ž njim polet v Berlin. Intervjuverjem sta izjavila Chamberlin in Levine glede svoje transoceanskega poleta sledeče: Srečna sva, da sva pobila Lindberghov rekord, vendar pa naju jako boli, da sva morala pristati pred ciljem. Že pred poletom sva se bala, da ne prideva do Berlina, kakor sva nameravala. Med poletom naju je opeto-vano oviral nasprotni veter, posebno v Ro-kavskem zalivu. Nad nemško mejo sva letela skozi gosto megto in dež. Nad Turingijo nama je jelo primanjkovati bencina. Sklenila sva, da pristaneva in se preskrbiva zopet z bencinom. .Kmalu potem, ko sva se dvignila ponovno v zrak, se iiama je pokvaril propeler. Morala sva zopet pristati.« Šport. TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. , Ilirija : B. S. K. 2 : 3 (2 : 2). Nepričakovano dober rezultat Ilirije. Ilirija je zopet enkrat pokazala, da se zna tudi na tujih l tleh dobro in lepo boriti za ugled našega domačega športa. 'Ni manjkalo dosti pa bi bil vodilni beograjski klub poražen. Sodnik ni v škodo Ilirije priznal enega gola, zabitega po Ladotu, na drugi strani pa je proti njej neupravičeno prisodil eno enajstmetrovko. To ni malo. Čujeino, da bo vložila Ilirija protest. Hašk : Sašk B : 2 (1 : 1). Pičla zmaga favorita iHaška nad Saškom je nekoliko presenetila. Hašku se obetajo še slabši dnevi. Po tekmi — seveda incident. To postaja ponekod že notorična bolezen publike. Sand : Hajduk 5 : 1 (4 : 0). Računi, da je Sand j(iSubotica) nevaren konkurent za državno prvenstvo se vedno bolj. izkazujejo z? pravilne. Odpraviti Hajdukovce s 5 : 1 ni malenkost. Izgovori na igrišče — po tekmi oz. porazu — ne držijo dosti. Gask : Primorje 4 : 3 (1 : 1). Ljubljana. Za praznike je gostoval v nedeljo prvak Štajerske, Grazer Ati. Sport-Klub in sicer proti Primorju. Pokazal je res lepo igro — podobno dunajski! Le škoda, da je dež skvaril teren, kar je goste očividno oviralo. 'Sodnik g. Deržaj dober. — j5 finančnim uspehom, se Primorje najbrže ne bo moglo tako postaviti, kot z moralnim! Gask : Ilirija II. 3 : 2 (2 : 0). V pondeljek je Gask nastopil proti Iliriji It. Odnesel je zopet zmago. Ilirija je nastopila z drugo garnituro v kateri je nekaj dobrih moči. V splošnem sta rezultata obeh klubov Ilirije in Primorja z ozirom na renome nasprotnika zelo lepa In častna. Nogometni turnir Svoboda—Ljubljana, Amater—Trbovlje, Svoboda—Maribor je končan z zmago Amaterja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 8. junija, sreda: »Mnogo hrupa za nič.« — Red A. 9. junija, četrtek: »Mnogo hrupa za nič.« — Red B. 10. junija, petek: Zaprto, lli. junija, sobota: ^ Večni mladenič«, pre-mijera. — Izven. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. 8. junija, sreda: Zaprto. 9. junija, četrtek: »Prodana nevesta«. — Red D. 10. junija, petek: »Orlov«. — Red E. 11. junija, sobota: »Tajda«. — Red A. Odslej se začenjajo vse operne in operetne predstave ob 20. uri. KRATKE VESTI. V Goslarju je bil otvorjen kongres nemških narodnih manjšin v tujini. Kongres je bil izredno dobro obiskan. Racija je bila izvršena v sovjetskem poslaništvu v Mehiki. Po intervenciji sovjetskega zastopnika je izjavila mehikanska vlada, da je bila racija izvršena pomotoma in so bili vsi aretiranci izpuščeni. Prodiranje severnih kitajskih čet se nadaljuje. Čangcolin je izjavil, da bo Peking evakuiral, ker da se bori le proti komunistom, ne pa tudi proti nacionalistom. Oh, ta skromnost tepenega generala! SOKOLI Čl! Kakor blisk se je raznesla po Ljubljani pretresljiva vest, da se je na binkoštno ne- deljo ponesrečil v Zagrebu vaš pobratim — vzor Sokoliča Boris Berte. Vaša dolžnost je, da ga spremite v čim večjem številu na poslednji poti. ■ Pogreb se vrši danes v torek ob pol 3. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — Zbirališče moške dece ob pol 2. uri v Narodnem domu. Kdor ima kroj. naj pride v kroju, vsi ostali dobijo kroj v društveni garderobi. Zdravo! "Ljubljanski Sokol.« Gospodarstvo. BORZE dne 7. junija 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.5 — 85.5, Vojna škoda — 335, zastavni in komunalni Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 f" 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, MerkantiV na 98 — 100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 — 170, Večve 850 — 0, Stavbna 55 — 05, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les kakor tudi za deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 15 vagonov lesa. Zagreb. Devize: Newyork 56.70—56.90, Pariz 222.75—224.75, Praga 1^8.20—169, Curih 1C93.5—1096.5, Amsterdam 22.76—22.82, Dunaj 800—803, Berlin 1348—1351, Italija 313.14 do »15.14, London 276.10—276.90. Curih. Beograd 9.135, Newyo.rk 519 in pel-najst šestnasiink, Berlin 123.21, Dun*aj 7<3.17o, Varšava 58.10, Sofija 3.75, Buk^eSta 3.14, Budimpešta 90.G5, Praga Mjlan 28-8°> London 25.25, Pariz 20.3O35- Marcel Prčvost: KG Don- Juanke. — Molčite vendar, Lelifevre; pustite me govoriti. Albina se je mislila: »Obedve peš, v teh oblekah ... Pri moji veri, gospa Lelievre ne pretirava! Lahko si predstavljam, kako je bilo. — Moja draga, draga komtesa, je dejala Hilda in krepko stiskala Albino za roko, prišla sem, da vas prosim za čisto majhno, majhno uslugo. Zadnjič sem vam že o tem pravila pri Ramonu ... Pri gospodu Ge-nazu, ali se spominjate, na oni imenitni slavnosti... Kes krasno je bilo... Cvetlice, solnce in on, Ramon. Edino tista Vitzina je napravila tako neugoden utis, she is a whore, I dare say!* Sploh ni prav, da v družbo sprejemamo tako ženščino. Povedala sem Ramonu svoje mnenje in opravičil se je... Ne, go&pa Lelifevre, kar tiho bodite, če vi začnete govoriti, potem jaz sploh več ne pridem do besede. Toda kje sem pa obtičala ... aha, že vem ... Da, draga moja Albina, s svojo lepoto človeka tako očarate, da pozabi, kar je hotel reči. Gre za tri potne liste za prijatelje. Lahko jih sama dobim v zunanjem ministrstvu kajneda ... But I \vont, you un-derstand?** Če bi intervenirala jaz, kraljevska osebnost, zbudi to takoj velikansko pozornost. Pri tem pa * Angl.: To je vlačuga pri moji veri. ** Angl.: Toda tega nočem, ali razumete? gre za čisto navadne ljudi, poštene majhne trgovce, možaka z dvema damama, gospod ... gospod ... Lelievre, kako se je že imenoval vaš prijatelj?... Guer-rier, kajneda? — Guernier, je popravila gospa Lelievre, gospod Robert Guernier s sporogo in sestro. On je draguljar, in bi rad šel v Ameriko prodat nekaj biserov. Mnogo dam prodaja danes bisere, posebno te uboge ruske plemkinje, ki jih je vojna prisilila ... — Molčite vendar, Lelievre, jo je prekinila kneginja. Ves čas govorite samo vi. Ti ljudje so zelo poštene duše, za katere se zanima gospa Lelievre. Nekoliko so vam sorodni, kajneda Lelievre? (Častna dama je pri j tem kar zazijala od začudenja.) Da, vaše sestrične so to, sehr gute Lente! Torej razumete, Albina, to so zelo pošteni ljudje, ki morajo dobiti svoje potne liste bre/> vseh težkoč. Smem na vas računati, kajneda? — Prav rada bom posredovala pri gospodu Corde-lieru, ki je moj sorodnik in vodi odsek za potne liste. Toda moram vam reBi, (la je moje posredovanje čisto nepotrebno, kajti vaši sorodniki bodo dobili potne liste brez vseh težkoč. Naj se kar naravnost obrnejo na ministrstvo. Hilda je po bliskovito izmenjala pogled z gospo Lelievre. — Razložite zadevo Lelievre, je zapovedala kneginja. — Iz vzrokov, ki jih je pretežko razlagati na dolgo, je začela naglo pripovedovati dvorna dama, iz trgov- skih vzrokov, da se umak«ei° konkurenci, se ne moji sorodniki osebno javila pn uradu za potne liste. Drugi draguljarji b1 lahko posta 1 pozorn , Kljub temu, da je gospa Lelievre »n el a navado govoriti zelo naglo, ji ta povest ni sla prav me gladko l jezika. Kneginja Hilda se je radi tega vznemirila m jo prekinila: — Razen tega vam morem še povedati, diag komtesa, da hočejo sorodniki gospe Lelievre urediti neko mojo zadevo v Ameriki... posestvo, ki ga imam tam in ki ga hočem prodati. Rabim zaupno osebo. Dala vam bom vse natančne podatke za potne liste, katere bi rada dobila čisto zaupno. Vi me razumete, kajneda? , Albina je v istim razumela: »Te dve nore ooao poibegnile z Genazom pod tujini imenom!« si je mislila. »Knez se je podal na svoji jahti na trimesečno križarenje po Severnem morju in ta čas hočejo izrabiti. Povedala bom Cordelieru resnico. Napravil bo, kar se mu bo zdelo prav. Mislim, da bodo v zunanjem ministrstvu zadovoljni, če se dežela odkriža teh treh ljudi za nekaj časa.« — Vaša knežja Visokost, .ste lahko prepričani, da bom izvršila vse po vaši želji. Če se mi stvar ne posreči, krivda ne bo na meni. Treba je samo, da mi da gospa Lelievre natančen popis vseh treh oseb, enakega kot je v navadnih potnih listih. — Dajte, Lelievre, je dejala knjeginja. (Dalje prih / POM1AD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, olrošlt« majice, nahrbtniki, pali e. dežniki, Giotti v vseh barvah, sifoni, S»lisiflei» škarle, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, lapetnike, šivilje in secilasrje, Razna dišeča mila - samo pri Josip Peteline blfzu Prešernovega spomeniku, ob vodi Ljubljana NaJnI2|e cene. ToCnn postrežba. TERPEnti rti PRODAJALNA DUNA3SKA C. 14 UUBL3ANA POIEOTRGOVINA SCHNEIDER JVEROVSEK Hiša (vila) na Taboru št. 2 pisarniškimi, stanovanjskimi poslopji. v Ljubljani z vlož"IV*’476 k. o. Sv. Petra predmestje (sodno gospodarskimi, dvoriščem in vrtom vlož. št. cenjeno na 687.515 Din) ter travnik z jamo za pesek pri 'ilimfabrikU vlož. št. 212 k. o. Sv. Petra predmestje (sodno ce-j njen na 25.602 Din) se proda na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. lo dne 14. junija 1927 ob 10. uri dopoldne. Nadaljna pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dr. D. MAJARONA, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. Vam vsem, ki sle naši M ari v dolgi težki bolezni in na njeni zadnji poti izkazali toliko ljubezni in ki ste nas v naši žalosti tolažili. Bog povrni! Ljubljana, 7. jun. 1927. Rodbina Remec. PRVOVRSTN^ATERJAL-NIZKE CENEN VINOCET tovarna vinskega kisa, d.*o.z., Ljubljana nudi najt ineiii in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. lahtovilta ponudbo. i—s Tnlofon 8t®v. 238». TahnlCno In hlgl|enltno najmodernele urejena kisam a v Jugoslaviji* ii IJublJana, Dunajska costa It. 1«» H’ r?c,£!r’ Širie »Narodni Dnevnik**! pacate etikete SVETEK UU8LJAN MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. 7 1 S K A R A A MERKUR LJUBLJANA SIMON OREOORČ1ČEVA Ut. y se priporoča 4 za naročila v tiskarsko stroko spadajočih del- Zahvalnica. Gosp. lekarnar Blum, Su botiea. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsulo jako dobro pomagale pri spolni bolezni .in da je kapanje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M.. Maribor. — Larucin kapsule se dobivajo po l)in 20.— po vseh lekarnah. Glavno skladišCe: Apoteka Blum-Subotica. Uradnica samostojna mož z vefcletn^ prakso, vešča knjig^vo^ stva, strojepisja in pisja, iS®° 9,cUj. aU P°zn.ej®' upravo Usta 1QOO<- Drva - Čebin \VoUova l/II. - Telel. 58 Oblačilno blago po globoko sniianih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Majska cesta 36, srav«* Jugo-auto. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - 7.n tiskamo >Merkur< odgovoren: Andrej 9^-r. Vsi * Ljubljani.