157. številka
Ljubljana, v sredo 12. julija.
XV. leto. 1882
Iahaja vsak dan iveeer, izimfii nedelje in praznike, terveljapo poŠti prejeman za avstr ijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. HO kr., za jed?n mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. sa četrt
leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi ^Gledališka stolba". D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Mihael Dimitrijevič Skobeljev.
(Dalje in konec.)
„Mej nekaterimi časniki vnel se je prepir o vojniških zaslugah Skobeljeva: Z jedne strani trdi se, da je to predrzen in hraber junak, več pa tudi ne, in nek nemški list poudarja v članku, pisanem, kakor vse kaže, od strokovnjaka, da Skobeljev še nikdar nij dokazal, da ume tudi voditi ves vojni oddelek (Armeecorps). Drugi zopet nazivljejo ga naj-slavnejim generalom ruske vojske in „ zmagovalcem Plevne". Obe stranki se nekako strastno držite svojih trditev, a obema se do zdaj še nij zdelo potrebno, svoje nazore vtemeljiti z marljivim razmotrivanjem Skobeljevljevih dejanj v rusko-turškem boji.
Prvi večji vojniški dogodek bil je prehod Gurka preko Balkana v juliji 1877. leta. Ta jako spretni in drzoviti general šel je z mnogimi četami konjikov Bkozi sotesko Hainkioi, kjer je gorati svet stavil ne -popisljive zapreke. Da se je sploh posrečil ta prelaz, pripisovati se mora turškej malomarnosti, kajti 100O Turkov uničilo bi bilo lehko vso Gurkovo vojsko. Od Hainkioi-ja obrnil se je Gurko proti vzhodu, zašel Kazanlik, ter prisedši od juga napal Sipko, katerej se je s severa (Gabrove) bližal Skobeljey. A pri Sipki mu nij bilo dano pridobiti si slave, ker so boji bili neznatni in je Hulussi Bey prenagljeno opustil sotesko. Kmalu nahajamo Skobeljeva pred Plevno in vsikdar smemo biti gotovi, da se tam, kjer je Skobeljev, pripravlja kaj posebno važnega. Ko se je obleganje Plevne čim dalje zatezalo, dobil je Skobeljev h krati nov nalog. S tremi polki ko-zakov, jednim pešpolkom in nekoliko baterijami po slali so ga po cesti Lovče-Selvi, da opazuje Turke v Lovci in prepreči vsako napredovanje proti Selvi. Položaj bil je za mali, brez vsake zveze z glavno vojsko delujoči oddelek, jako težaven, a Skobeljev operiral je tako genijalno, da je preprečil Turkom vsako napredovanje,  a vrhu tega vse priredil za
poznejši naskok na Lovčo. Hribovje ojačil je z začasnimi utrjenji, kanone nastavil je na višine, ki so se zdele posamičnemu nedosegljive, svoje konjike razpostavljal in rabil pa je tako premišljeno in genijalno, da je bil sovražniku zabraujen vsak pogled v ruske pozicije.
Po dnevi in po noči bil je mej prednjimi in od te dobe pridobil si je brezmejno zaupanje svojih ljudij. Od tod, ker se je izpostavljal vsak dan sovražnim krogljam, pričela se je pravljica, da se ga kroglja ne prime, in celo v turških vrstah začeli so o „baza paši" (belem pasi, Skobeljev bil je vedno belo opravljen in jahal je belega konja) govoriti z nekakim strahom, z bojaznijo, kajti povsod bil je videti, povsod streljalo se je nanj, a uikdar nij bil zadet. Strategična zasluga, katero si je Skobeljev s peščico ljudij pridobil v tem kraji, se ne more dovolj oceniti; kajti on je preprečil, da Turki, čez Selvo prodirajoči, nijso prišli v hrbet generalu Ra-deeky-ju, ki je bas takrat (koncem avgusta) moral odbijati ljute napade Suleiman-paše v Sipki. Ko je slednji v Sipki izgubil dovolj krvi, prišel je za Ruse čas, naskočiti Lovčo. General knez Imeretinski privel je 1. septembra tri brigade pešcev, jedno lovsko brigado in veliko artilerije v pozicije Skobeljeva. Res je, da je imel v 2. dan septembra Imeritinski vrhovno poveljstvo, a Skobeljev priredil in pripravil je vse, on vodil je glavno kolono (10 batalijonov, deloma mohamedanskih vojakov) k naskoku na ru-deči hrib, na Lovčo in na zad postavljeno reduto. Ko se je naskok posrečil, stopil je — in to je nekaj, kar se malokdaj zgodi — na čelo kubanskim koza-kom, in hajd! za begajočimi Turki, katerim je prizadel velike izgube, vedno in povsod kot prvi pred vsemi.
To bil je Skoboljev pri Lovci. V 11. in 12. dan septembra osvojil si je naskokom in zopet izgubil silne Krišiu-redute pri Plevni, na desnem turškem krilu.   To bilo je juuaško dejanje prve vrste,
obramba teh redut najvztrajnejša in trdovratnejša, kar se misliti more, njih izguba — pa krivda generalnega štaba, nesrečne dvojice Nepokojšicki-Le-wicki, ki sta zbog nevednosti ali ljubosumnosti odrekla vsako pomoč. Skobeljev bil je odslej ljubimec vojakov in ostanki pri Krišinredutah uničenih polkov bili so zanj ianatizirnni, ž njimi pa vsa vojaka. Prosti vojaki, a tudi častniki izrekali so se: Mi bi uže naredili, da imamo le boljših generalov, tacih, kakeršen je Skobeljev."
„Köln. Zeitg." pripoveduje äe dalje, da nij bila nobena pozicija bolje utrjena, nego Skobeljevljeva, ki je sploh „ velik krt", nobena divizija bolj v redu, nego njegova, on pa najbolj popularen junak v vsej ruskej vojski. V rusko-turškem boji odlikoval se je na dalje pri Plevni „pri zelenem hribu", dalje pri večno znamenitem prehodu Balkana v snegu in ledu. Velikanske bile so ovire, ki so se morale premagati in preveč prostora bi potrebovali, da bi vse to opisali, kakor bi trebalo. Naj tedaj zadostuje, da je Skobeljev operiral tako srečno, hitro iu vspešno, da je kmalu turško vojsko (32.000 mož) pod vodstvom Nassim pade pri Sipki zgrabil od zad ter jo prisilil, da je položila orožje. S tem bila je uničena zadnja turška vojska, iu kar se je storilo še potem, to bil je samo — zajčji lov.
To so v kratkih potezah dejanja Skobeljeva v balkanskem boji, katera je izvrševal vsikdar mirno, previdno, a tudi z vso odločnostjo.
Po rusko-turškem boji nahajamo Skobeljeva zopet v Aziji nasproti divj;m Tekiueem, katerim je po angleškem polkovniku Buttlerji utrjeno mesto Geok-Tepe v deveturnem ljutem boji vzel v 24. dan januvarija 1881 in tako razbil moč teh do tedaj ne-ukročenih sovražnikov, Rusiji pa odprl pot do čarobne Indije.
Imenovan je bil po tej sijajnej zmagi generalom pehote in odlikovan z redom sv. Jurija druge vrste, a največe, najtehtnejše in najpomembniše od-
LISTEK.
Domači pogovori.
IX.
Ko bi se postavil jaz napram kralju Davidu na tisto stališče, na katero se je postavil g. Janko Pajk v „KresuM napram našemu pesniku S. Gregorčiču, bi vi gledali in čudili bi se, kako bi ga obral in zdelal Davida kralja in kako bi mu natanko pregledal „glavo in srce" po vseh pravilih nemškega doktrinarstva, in potem bi izrekel zaključek, da je kralj David sicer nekoliko lepih verzov napisal, da bi pa bil še lepše delal, ko bi ga bil o pravem času poučil g. Janko Pajk.
Ako bi kdo rekel, da jaz Davida kralja in njegovih psalmov niti ne razumem, bi odgovoril, da g. Janko Pajk še menj razume S. Gregorčiča, pa je vender brusil svoje pisateljske škarje nad plaščem njegovim ter je izrekel svojo mogočno sodbo o poezijah, misleči, da ima pred seboj klobase, tiste, ki jih je obesila gospa Pavlina v svojej Mačehi dr. Bo-
danskemu pred nos ravno v tistem času, ko je gospod Janko iskal definicijo poezije.
Res škoda, da nij živel g. Janko Pajk uže v starem testamentu; koliko bi bil mogel naliti nemškega duha iz Maverjevega rKonversationslexikona" v pismouke judovske glave, se ne da niti approksi-mativno presoditi, samo to stoji, da vsa poezija starega in novega testamenta bi tekla po čisto drugej strugi, nego teče zdaj, ko nij bilo g. Janka Pajka, ki bi bil poučil pesnike starega testamenta ter jim povedal, kako se mora dotikati subjekt objekta in kako se imajo izraževati občutki utisov, katere občutimo pri svojem zadevanji ob svet.
G. Janko Pajk ne razume samo plesti in mreže presti, pa tudi kopati zna in ravno zdaj v vročem poletnem času nam je izkopal s svojim filozofičnim krampom globoko strugo, po katerej bode moralo teči in se cediti odslej za naprej mleko in maslo naše buddhaistične poezije.
Jaz bi svetoval našemu pesniku S. Gregorčiču, naj dela heksametre, te bode vsak kritikar lehko razumel iu ko bi še tako učen Kontucius bil, ampak pri svojem delu naj pazi, da vse odkrito  pove, da
ne bo nič .skritega ostalo pod „črnim plaščem", še narobe naj plašč obrne in naj ga pokaže kritikar-jem, da bodo videli, kakšen je znotraj.
Ko sem poskušal jesti Janko Pajkove kritične klobase v „Kresu", sem precej znal, da bomo imeli kaj prek uho vati za nekaj časa, in res je g. Bolho-ber pristavil tiste klobase k o^nju iu pri ognju so se mu tiko razkuhale, da je ostala sama godla v loncu. Kuj bo zdaj Pavlina rekla, ko bo videla, da so se razkuhale in razpokale klobase, ne vem povedati, ampak obžalujem pač, da nij Janko rajši v dimnik obesil svojih klobas, mestu da jih je šel razobešat po rKresu" in je storil, da jih zdaj pre-kvhavamo mi v svojih ueoprnnih loncih.
Meni je precej spočetka imponirala učenost kritikarjeva, ko sem namreč čital nekaj o „Nirvaniu in o „Buddhaizmuu, a definicija poezije me je čisto potrla, tako, da sem kar gledal debelo in zijal, ko sem zvedel, da so klobase objekt, v kateri Be zadeva človeški subjekt, kadar jih grize in je.
Če so klobase ukusne, je izraževahje utisov pri zadevanji jlzob ob klobase prijetno in ugodno, ako pak klobase ne veljajo, je tudi tisto zadevauje
likovanje bilo je brezkrajno zaupanje nnke vojske, priljubljenost in popularnost po vsej velikanskej Rusiji. Ob njegovej preranej smrti piše Aksakov T svojem nRu8iu: nNaša narodna slava, naša nada umrla je v polnem razvoji svojega veleuma, na pragu svoje slavne obrambe Rusiji* proti našim vnanjim sovražnikom. Njegovo ime predstavlja cele vojske. Grozna vest pretresla bode vso Rusijo, vse narode ruske in vse Slovaostvo; mej tem, ko se bodo ra-dovali vsi, ki proti Rusiji in Slovanstvu brusijo sablje." In Katkov pravi v „Mosk. Viedomostih" : „Ru ska vojska in Rusija izgubili sta veliko moč, velikega rodoljuba, ki je našo nalogo na zapadu nosil v svojem srci."
O tej nalogi na zapadu izrekel se je pokojnik: „Ko bi mi v boji z Nemci podlegli tudi v pol ,,tacata" bitkah, naposled bi zmaga vender bila naša." S temi besedami hotel je označiti vztrajnost in ži-lavost ruskega vojaka in ruskega naroda in, od teh lastnostij zavisno, konečno zmago in prijazno bodočnost. —
Ogromni narod ruski, oplakaje denes tragično usodo svojega ljubljenega junaka, „ruskega Bavarda", polaga mu zaslužeui lavorov venec na prezgodnjo mogilo, njegov spomin pa hrani v svojem srci. Spomin na Skobeljeva bode ga ohrabroval, podvojil mu uže prirojeno žilavcst in vztrajnost, da mu bode možno lotiti se in dovršiti po pokojniku započeto delo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. julija. V predvčeranjej seji mestnega zbora tr-žaškega prisegli so odborniki in potem /.vršila se je volitev prvih dostojanstvenikov. Predsednikom izbran je bil Bazzoni, kakor so bili to poprej domenili se, podpredsednikoma pa Dimmer in dr. Luzzatto,
narodova stranka** zborovala bode prihodnjo nedeljo na Dunaji in pričakuje se odlično število udeležencev na ta shod. Tedaj izpregovoril bode tudi pl. Walterskirchen in pečal se osobito z XIX. članom državnih osnovnih zakonov ; nadejajo se kaj temeljitega.
Vitanje <lr/ave.
Z lluslte{ra: Iz Peterburga se piše, da je velike važnosti to, kar je ruska policija zasledila zadnje tri tedne o nihilistovskih spletkah. Ta Brečna poizvedovanja pričela so se v 17. dan junija meseca, ko so uieli ter zaprli Pribvlova, jed nege, izmej poglavarjev teroristične stranke. Tedaj je bil namreč ravno namenjen v svoje stanovanje in z njim šlo jo še dvajset druzih njegovih pajdašev. Pribvlov je v 30. letu svoje dobe, a bil je uže pri vseh atentatih zadnjih let, v njem oblastila si je ruska policija jed nega najnevarniših vod'j nihilistovskih teroristov. Ta vspeh s 17. dne m. m. bil bi še večji, ko bi nekaj časa le opazoval: zasledeno zaroto, a je ne zaprli takoj. To je bil tudi prvoten načrt, ali Ignatijev se je premislil in zaukazal jih pozapreti, da si tudi se mu je ugovarjalo od vseh stranij.   Pravijo,  da se je Ignatijev za tega delj
premislil tako nenadoma, ker je slutil, da bo odstavljen, in se je hotel z onim ukrepom prikupiti svojemu carju.
Bombardiranje trdnjav Aleksandrlje se je torej včeraj pričelo in uže so padie prve strašne bombe v ulice cvetočega mesta. Kakor znano, sklenila je konferenca v Carigradu, da ne prične nobena velevlast sama za-se vojne proti Egiptu, če ne bode prava sila. Ta sila prišla pa je v tistem hipu, ko egiptovska vlada ni j hotela prenehati z utrjevanjem aleksandrijske luke, da si ravno je to zahtevala odločno angleška vlada po svojem admiralu Sevmouru. Angleška volja, opravičena ali neopravičena — se nij izpolnila, rforee majeure" je napočila in z včerajšnjim dnem pričeli so pisati Egipčanom zgodovino angleški kanoni. Včerajšnji telegrami našega lista prinesli so podrobneja poročila o bombardiranji. Nekako čudna čutila obhajajo nas v oči-gled temu koraku angleške vlade. Saj se je vender vprašati, zakaj da bi ne smeli Egipčani, kot gospodje svoje zemlje, utrjevati svojih mest? „Egipet Egipčanom" — to veljati bi moralo tudi onstran morja, Če je še kaj mej narodnega prava na svetu. Za tega delj zdi se nam, da Anglija izziva s svojo surovo silo ves areopag evropskih vlasti, maščevat krivico, katera se dela Egipčanom. Evropske vlasti tudi v resnici molče k temu Gladstonovemu koraku, kakor da bi z jedne strani ne odobravale ga, z druge strani pa čakale, da se morda tako vse jedno reši ali pa kako prevrže egiptovsko vprašanje, ki se je jelo vleči kot morska kača. Nobena druga vlast se nij hotela zvezati v teh silovitostih z Angleži, celo Francija ne, katere oklopnice so do oredvčeranjim stale poleg angleških v luki pred Aleksandrijo, a so potem odrinile v Port-Said. Evropske vlasti obnašajo se torej mlačno in le od daleč gledajo, da si nepremično, pred Aleksandrijo. Da je stopila namesto mirnih diplomatskih razprav surova vojaška sila, da Be tepta mejnarodno pravo, da se z vsako bombo obstreli tudi avtoriteta in oblast turškega sultana kot vrhovnega gospoda egiptovskim deželam: ta Mina pa vender nij tako strašna, če se pomisli na klanje v Aleksandriji 11. dne m. m., na fanatizem ondotnih mohamedanov, dalje da egiptovskega vprašanja nij hotelo biti ni konca ni kraja in to zgolj zavoljo trmoglavosti sultana, kateri še zdaj neče ali pa ne more poslati svojih vojakov; konečno pa pri bombardiranji ostalo ne bode, njemu sledilo bode zasedenje Nilovih dežela, katero bode zabra-nilo — naj se uže zvrši od te ali druge evropske velevlasti — barbarstvo, v katero bi se gotovo po-greznile one dežele, če bi prišlo vanje gospodarstvo turškega polumesca. Mogoče, da se z včerajšnjim dnem vname boj mej zahodom in vzhodom, gotovo pa je, da zdaj stojimo na pragu usodepolnih dogodkov.
Dopisi.
malo prida, pa vsled tega sem se prepričal, da iz-raževanje utisov, katere sem občutil pri svojem za devanji ob Pajkovo kritiko, nij bilo ni malo prijetno ni ugodno.
Ako se človek preobje klobas, je dobro, pravijo, če jih z vinom zalije; ker pa Pajkove kritične klobase nijso bile mesene niti  iz krvi  in kaše narejene, ampak so bile le duševne klobase,  bi m»lo pomagalo, ko bi se človek napil materialističnega vina, kakor n. p. pesnik Lipe Hadeiiap v Šiški, iu zato nam je dobro delo, da jih je'žalil g. Bolhober z duševnim vinom svojega II. pisma strijcu v Ameriko, ki nam je izpralo iz goltanca neukuseu in grenek   „žmah",  kateri so   nam   napravile  in zapu stile duševne Pajkove klobase, da tudi našemu du ševnemu želodcu dobro  tekne zdravo s humorjem in sarkazmom pomešano vino, posebno tedaj, če nas še tiščijo duševne klobase v želodcu. Ko bi se člo vek se vode napil na take klobase, zato ne bi iz ostala duševna mrzlica, a  take duševne mrzlice na našem slovstvenem polji nas obvaruj, o gospod, ka kor nas tudi obvaruj — duševnih klobas!
S p e c t a b i 1 i s.
lac dolin«? plnkrov in rcščet 7. julija [Izv. dop.] („Gospod Flesch".) Uže marsikateri v našo deželico pribegli tujec je tu mej nami našel srečo svojo ter z majheuim kapitalom talenta pa tem večjimi odstotki lokavosti in predrznosti poma-| gal si do časti in bogatstva.    Tacih mož j eden je izvoljenega rodu potomec, krivokljuni birič v Ribnici, „gospod Flesch" imenovan, katerega Ribničanje častijo kakor boga. Kar „gospod Flesch" pove z na belo zasukanima očema, to je in mora tako biti; sama  čista modrost se izliva iz ust njegovih. Še celo pri gospodi svojej uživa vsestransko spoštovanje birič „gospod Flesch", saj so ga gospodje uradniki volili jednoglasno zu svojega zastopnika v občinski odbor. Ali nij to zanimljivo in mogoče le v Ribnici ? Sveta bode kmalu konec, če bodo začeli sluge oblastno ukazovati in gospoda Be jim uklanjati; če bodo kočijaži vlekli voz in konjiči prevzetno se vo žili. Pa je uže tako, če je sluga duhovit iu praktičen človek, da ima celo gospodo pod svojim nadzorstvom. Kdor zna, pa zna, — pravi stari Kranjec Občinska volitev v Ribnici je tedaj dovršena, ter izvoljenih 12 okoličanov in 5 tržanov. Pa še ti poslednji bili bi vlekli „ploh",   ko  bi ne bila pritisnila  sodnija ter biriča   „gospoda Flescha" otela sramote propada.   Če se bodo dali voljeni kmetje prevariti, da postavijo za župana  nemčurja prave dlake,   „gospoda Flescha",  potem  naj  se Ribnica izbriše iz števila slovenskih trgov ter priskrbi si drugo bolj prikladno in umestno ime.
Iz Prestranka 11. julija.   [Izviren dop (Volk. Starši, pazite na otroke!) Kakor da bi imeli 20 stopinj mraza ter bi bila najhujša zima in bi vse škripalo,  — tako dela požrešni  voik iz
lete po naših pašnikih ter prihaja do  blizu človeških stanovališč.
Tako je matenjskemu ovčarju minoli teden pri jasnem dnevi pohrustal čvrstega janca na paši in sicer v njegovej navzočnosti, ker bil je samo kakih 50 korakov oddaljen od njega. No, temu matenjskemu pastirju pa je bil grdi požeruh še mi-lostiv, a ne tako staro-vaškemu, kajti ondu je odnesel dve ovci in jedno kozo, ne da bi vprašal po računu. Toda nenasitnežu so ondu vender prekrižali račun. Ne zadosti, da se je volčja grdoba na-žrla bravskega mesa, odločil je 6 glav drobnice od črede ter gnal kakti odgonski sprevodnik čredico šestero glav proti Javorniku. Najbrže si jo mislil (lepot za več časa preskrbeti, ali, kakor pravijo ljudje, menil je gnati živinico gotovo mladičem v brlog, da bi se ž njo mastili. — Toda ovčar in tesarji v gozdu mu prestrižejo pot, kar ga je tako iznenadilo, da je popustil ovce in bliskoma popihal ter izginil v gozdu. Lovci, kje ste?
Po kmetih vsaka mati prav skrbno proti večeru pazi, da pride vsa kuretina na gredo spat. Gorje, če bi zmanjkalo kakovega piščeta; v hipu je vsa vas alarmirana. Tako tudi oče pogleda v hlev, ako je črednik prignal domov vse do zadnjega telička. Za živino ljudje še precej skrbe, ne tako za svoje otroke. Brez varstva letajo, tudi če so še v srajčici, okrog. V veliko srečo, da so povsodi šole ustanovljene; nežni otroci imajo vsaj ondu zavetje; tu vjamejo tudi kakovo zrno modrosti nauka, in se privadijo čednostim ter se nauče, kako se morajo vesti in vaditi življenja.
Kdaj pogrešajo roditelji otrok? — Pri jedi ! Jed jim je magnet, kateri jih na dom veže, misli si mati, tako tudi oča. Ako otroka k jedi nij, po tem še le pošljejo kakovo dete iskat bratca ali sestrico. Zaradi take neskrbnosti staršev, nij čuda, da se unesrečijo pogostoma otroci. — Tako je v nedeljo popoludne v Slavini utonil v luži pri hiši petleten deček. A pogrešili so ga zvečer, ko je bila večerja na mizi. Iskali so otroka potlej po vasi, a našli — čez dolgo časa mrtvega v luži. Starši! pazite na otroke, kajti od njih boste dajali jeden-krat oster račun!
Domače stvari.
— (Odbor „GlaBbene Matice" ) ima dne 14. julija t. 1. svojo skupščino v stanovanji prvo-sednikovem (g. Ravnikarja). Spored posvetovanja je: 1. Zapisnik o občnem zboru, rešitev njega sklepov in obravnava nasvetov. 2. Vladin odlok na )rošnjo za državno podporo; razgovor, kako ustanoviti glasbeno šolo? 3. O muzikalijah za 1. 1882. 4. Nasveti in slučajnosti. Začetek zvečer ob 6. uri. — S tem naznanilom se vabijo tudi vnanji gg. odborniki Glasbene Matice.
— (f Frančiška Kotnik,) spoštovana gospa, umrla je včeraj opoludne za srčnim mrtvo-udom, v 62. 1. svoje dobe. Truplo prepelje se jutri popoludne ob 3. uri iz Ljubljane (Križevniški trg, št. 7.) v Verd pri Vrhniki, da se položi tam v rodo-vinsko rakev. R. I. P.
— (Nunska cerkev) v Ljubljani bode znotraj vsa prenovljena. Pretekli teden postavili so se odri in pričelo se je uže zidarsko delo.
— (Kranjskega   obrtnega društva) upravni odbor, pod predsedstvom g. J. N. Koraka napreduje in zboruje jako marljivo.   V prvej vrsti je zdaj v sejah upravnega  odbora  na dnevnem redu obravnava o resoluciji, katero je sklenil dunajski obrtni veliki shod.   V zadnjej  seji se je obravnavalo vprašanje, naj bi se ustanovile paritetične davkarske komisije, da bi se davki predpisavali kolikor mogoče pravično, in pa vprašanje,  kako bi se uredilo krošnjarstvo, da bi toliko ne škodilo doma-čej kupčiji in obrtniji.  Upravni svet sklenil je jednoglasno, da pritrdi resoluciji dunajskega obrtnij-skega shoda, da se ustauove paritetične davkarske komisije, krošnjarstvo pa popolnem odpravi po velikih mestih, trgih in vaseh in dovoli le pogojno v bolj oddaljenih krajih.   V nedeljo 23. t. m. bode občni javni zbor društva v magistratnej dvorani ob 10. uri dopoludue, v katerem bode govoril g. državni
poslanec Karel Klun, soČlan obrtnijskega odseka državnega zbora, o načrtu ubrtnijske postave. Prebrala se bode potem po upravnem odnoru sklenen* resolucija, v küterej c*o izražene želje kranjskih obrtnikov, ter priporočila se podpori slovenskih državnih poslancev. K temu zboru vabljeni so vsi udie in prijatelji tega zelo koristnega društva, ki šteje uže nad 100 članov.
— (Vojaška godba) svira v četrtek 13. t. m. ob 6. uri popoludne pod Tivoli 6 komadov (Stiasny, Auber, Strauss, Gounod, Verdi, Millöcker).
— (G. Louis Leger,) profesor slovanskih jezikov na orijentalskej fakulteti v Parizu, prišel je včeraj v Ljubljano, kjer ostane štiri dni, da pregleda nekatere zanimljive vire. Od tod odpotuje v Zagreb, Beli Grad, Sredec. Gospod Leger, rodom iz Toulousa, je jedini mej vsemi Romani, ki zna vse slovanske jezike in govori ruski, poijski, češki, srbski in hr vatski — tako čisto in pravilno, da se je njegovemu nenavadnemu jezikovnemu talentu 'e čuditi. V uče-njaških krogih je njegovo ime itak uže poznato, a zanimati utegne marsikoga, da ima v Parizu 30 slušateljev Neslovanov, kar jasno svedoči, da se čuti potreba znanja slovanščine.
— (Krivoversk prerok) pridigoval je nekoliko dni v svojem stanovanji v sv. Florijana ulicah ter zvabil mnogo žensk, osobito „cigararic k svojim predavanjem. Nagovarjal je baje ljudi, naj prestopijo k protest an to vskej veri, a dosegel nij nič. Ko je policija postala radovedna in se ho tela tudi udeležiti predavanj, popihal jo je prerok, ki je bil v prostih urah krojač, in vzela ga je noč.
— (Na predvečer praznika ss. Cirila in Metoda) žgal se je velik kres pri sv. Trojici nad Vrhniko, ki so ga poveličavali tamošnji narod njaki s petjem, streljanjem i. t. d. Poroča se nam od tam, da je bilo na bližnjih hribovih videti še več kresov ta večer. —
— (Razpisane učiteljske službe:) V Gorjah, letna plača 400 gold. in prosto stanovanje Prošnja do 5. avgusta okrajni šolski svet v Rudov ljici.   — Na iednorazrednicah v Zalogu, Žabn.ci in ViŠevku, plača po 40O gold. na leto in stanovanje v šolskem poslopji.   — Na novej jednorazrednici v Dupljah pri Tržiči s 400 gold. na leto iu stanovanjem. Na   dvorazrednej  ljudskej   šoli v Poljanah 400 gold. in stanovanje. — Prošnje do 20 avgusta na okrajni šolski svet v Kranj i.
— (Interpelacijo glede „Schul ver ei na"), katero so stavili naši poslanci v deželnem zboru v Gradci, prinaša tudi v Poznanji izhajajoča „Polnische Correspodenz" s pristavkom, da ima nemški „Schulvereinw svoj glavni sedež v Bero-linu, da so temu društvu na čelu znana imena, kakor Gneist, Mommsen, da je temu društvu glavni smoter germanizacija po vseh kronovinah avstrijske države in da to društvo, kakor je uže minister Tisza v ogerskej zbornici javno poudarjal, no goji nedolžnih, pedagogičnih, temveč daleč sezajoče politične namene.
— („Grofija goriško - gradiška " ) — to je naslov knjigi, katero je spisal ali sestavil dr. Fr. Swida. Pod tem naslovom in še s pristavkom „po najnovejših nemških popisih" pa prinaša tudi nedeljska „Tribüne" feljton, v katerem vrli zgodovinar domačije, naš rojak prof. R. pri-občuje onega dela kritiko. In ko smo čitali temeljito to kritiko, ki razgrinja plitvost in napake onega dela, nijsmo se prečuditi mogli, kako daleč je uže prišla nemška vednost in kako plitev mora biti ta nemški dr. Swida ali pa kako drzovit, da si upa na svetlo dajati delo s pogreški, ki bi jih v zlo šteli vsakemu gimnazijalnfemu dečaku, kamo-li nemškemu „ucenjaku"! V resnici, mi smo jeli dvomiti v „deutsche Gründlichkeit" in verujemo če dalje bolj — v nemško plitvostl Sicer je pa ta „ učenjak" dr. Fr. Swida izdal uže prej knjigo o Dalmaciji, in uže tedaj se mu je povedalo tudi v našem listu, da nič ne ve! Ali mi Nemci ostanemo predrzni ljudje!
vlada nam in Nemcem biti jednako pravična.
e nij tabora, tudi Parteitaga ne sme biti. Uredn.)
Dunaj 11. julija. Denes vršila se je >ravda kranjske dežele zaradi 150.000 gold. )red državnim sodiščem od 10. ure dopoludne do 2. ure popoludne. Razsodba v četrtek ob dveh popoludne.
London 11. julija. (Reuterjevo poročilo.) Vsi ob morji stoječi forti so potihnili. Pomorski vojaki šli so na suho in zabili topove v trdnjavi Méx. Egipčani borili so se dobro, Angležev 40 ranjenih. Rasaltin-palača je razvalina. Oklopnici „Monarch" in „Penelopett bombardujete trdnjavo v sredini luke.
sploh pa vender močnejši, kot v predzadnjem tednu in tudi malo spremenljivi. Največkrat, namreč 11 krat, smo imeli (jugozahod", 4 krat „ vzhod", po 3 krat ,,gorenjec" in ,,brezvetrij e".
Nebo je bilo precej spremenljivo, 12 krat »popolnoma jasno1', ti krat „popolnoma oblačno", 3 krat pa deloma jasno1 in ,,deloma oblačno'*.
Mokrina: Vreme pretepenega tedna je bilo precej stanovitno in suho; teden je imel samo dva deževna dneva in še ta dva le z neznatno mokrino 7*40 mm. dežja.
Darila za   Narodni Dom".
Razne vesti.
* (Sahara — morje.) Omenjali smo uže jedenkrat, da se namerava v veliko puščavo Saharo, ki je precej n:žja nego gladina morja, napeljati morje in tako v Afriki na južnej meji Algiera in Tunisa napraviti novo morje, ki bi jako dobrodejno vplivalo na klima, na promet in na rodovitnost ozemlja. Francoska vlada je v ta namen imenovala tri komisije, da temeljito preudarijo in razpravljajo to vprašanje. Te komisije so s svojim poročilom gotove, a velikansko podjetje nijma upanja, da bi se uresničilo. Z ozirom na orjaško planjavo Sahare, bi se morali vodovodi, da se napolni Sahara, v 10 letih napraviti v tako ogromnih dimenzijah, da bi vsi stroški znašali 1 410,800.000 frankov, tedaj skoraj poldrugo milijardo. To pa je vsota, za ka tero ne bode lehko dobiti delničarjev, tedaj bole ta projekt ostal neizpeljan.
* (Hitrost brzovlakov.) Na Angleškem imajo zdaj štiri brzovlake, ki vozijo s posebno na-glostjo. „Express" na progi Greal-Northeru prehiti v jednej uri 47 angleških milj in brzovlak mej Londonom in Exeterom 46 milj vsako uro. Angleže prekosili so Amerikanci, kajti na železnici v Penn-silvaniji vozi se brzovlak mej Jersey City in Fila-delfijo 100 minut. Ker je ta proga dolga 88 milj, pride na uro 52*8 milj.
* (Naj višji ob ser vator i j ) na vsem svetu bode nova zvezdama, ki se zdaj zida v Kaliforniji, na vrhu hriba Mount Hamdton. 4400 angleških čevljev visokega. Zgradbo te zvezdarne omogočila je darežljivost nekega Mr. James Lička v St. Fran-cisko, kateri je dal 700 000 dolarjev na razpolaganje s pogojem, da se za ta znesek omisli največji daljnogled na vsem svetu. Komisija, katero je usta novitelj imenoval sam, odločila se je za omenjeni hrib, ker je tam izredno čist in jasen vzduh, jednem napravi
Preneaek   .   . .
Iz pušice v čitalnici v SemiČi ....
Zastopnik banke „Slavije- v Kanalu na Primorskem..........
Iz pusico v kavarni flMerkur" .... Narodnjaki v Žužemberku:
Gg. Fr. Pehani, posestnik in IrgOTOC 5 gld., Neimenovan 5 gld., Dereani Dominik, trgovec in posestnik 2 gld., Minatti Al. trgovsk pomočnik 1 gld., Smola Anton c. kr. uradnik 1 gld., Neimenovan 1 gld., 1 gld., Strmec J., c. kr. kontrolor 1 gld., Neimenovan 50 kr., Koncilja F., nad-učitelj 2 gld., Kutnar Ivan, učitelj 1 gld., Schmoranzer Josip, učitelj 1 gld., Zore Janez,  trgovec  2 gld.,  Podboj Josip, trgovec 1 gld.,  Neimenovana a 20 kr. = 40 kr., Primšar Miklavž, dacar 50 kr., Tiiler Jovan, dacar 60 kr., gospa Pehani Fani 1 gld., gg. Valant Fran, posestnik  in kovač 1 gld., Keršič Fran pek in krčmiir 1 gld., gospa Vehovec Josipina, posestnica 2 gld., gg. Peha-nitovi sinovi 2 gld. 10 kr., Thellian V., uradnik 60 kr., Zavodnik Dragotiu, župan, posestnik in kovač 1 gld., Ilrovat Ivan, posestnik in mesar 1 gld., Zlaj-pah  Fran,  posestnik in usnjar 1 gld., Fabjan Pran vgo. Skebe, krojač i fjld., Kusinan Jože.  posestnik 1 gld., Nach-titfal Janez, posestnik in klobučar 1 gld., Jaka Kline 50 kr., iz pušice pri g. Pe-haniju do 1. maja 2 gld. 10 kr., iz po« šice pri gosp, Florjančiču koncem junija 'ii gbi. 84 kr.........
G. dr. Matija Leben, kanonik in profesor
|    bogoslovja v Ljubljani......
Iz Sarajeva:
. Gg. Fran Oblak, rač. svetnik, K. Perušek,
I    c. kr. profesor, J.  Pren.roV, računski
|    HBistenr, J. Pogorelee, rač. oticijal, vsak
I    po 1 gld., vkupo........
• Odbor openskega bralnega društva    . .
, O priliki novo maso g. Ivana Muravca v Podgradu darovali gostje ....
Vkupo   .   . .
3186 gld. 44 kr. 3   .   53 ,
-   .   99 .
6   „   60 „
45
4 15
3220 gld. 60 kr.
Poslano
p. n. gospodom narodnim pevcem.
Pri notrunj.skej narodnej slavnosti v Postojini dne 3. septembra t. I. peli borno skupno tri zbore: ,.Naprej", Dav. Jenko, „Ustaj rode", G. Eisenhut, in „Jadransko morje", A. Hajdrih.
Vse p. n. gg. vodje narodnih pevskih zborov
0D | in posamezne gg. pevce, ki se hočejo dejansko ude-pa stavila Kalifornskej državi pogoj, da so !,ilžiti omenjene slavnosti, prav uljudno prosim, da se na  hrib  nova  cesta,   katera  bode  stala | blagovolijo  prej  ko mogoče  za  litografirano note
78.000 dolarjev.  Hamiltenov  hrib ima tri vrhove, 1 ROrnjih pesen oglasiti pri meni.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Celje 12. julija. „Parteitag4- je od vlade prepovedan. (Mi smo to pričakovali, ker mora
zapadnega izbrali so za zvezdarno, a morali so raz { streliti 40 000 ton skalovja, da so dobili za zgradbo potrebno  ravnino.   Refractor  (daljnogled) bode 50 čevljev dolg in steklo (steklena leča) bode tri čev- j lje široko, dogotovljen pa mora biti do novembra 1883. Delo izročeno je slavnemu ameriškemu ume-1 teljniku Clarku v Ciimbridgeport. To bode največji , daljnogled na svetu,  kajti  rrefractor", ki se  zdaj { po naročilu ruske vlade izdeluje za Pulkavo,  ima j steklo,  ki  meri  samo 30 palcev.   Observatorij na | Hamiltonovem hribu bode dovršeno prirejen in z vsem potrebnim v obilnej meri preskrbljen, da se je nadejati  novih  iznajdeb in novih pridobitev na znanstvenem polji.
V Postojini, dne 10. .julija 1882.
Josip Lavrenč č,
blagajnik ožjemu odboru.
Meteorologicno poročilo.
(I?i-«3j^l«*tl <**o:« pi-ete^eiii t«<lon.)
Barometer: Stanju baromotrovo je bilo v preteče-nem tednu komaj srednje in sploh za 1(59 nun. nižje, kakor srednje stanje vsega leta: znašalo jo namreč 7-53 lil mm. iti jo bilo samo v ponedeljek in vtorek nadnormalno. Najvišje srednjo stanje, za 3-18 mm. nad nornialom, je iiuol ponedeljek; najnižje, za 2*72 mm. pod nornialom, nedelja; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša tedaj 5*90 mm. Najvišjo v vsem tednu sploh, za .*! 56 mm. nad nornialom, je stal barometer v ponedeljek zvečer; najnižje, za 3'30 mm. pod nornialom, v nedeljo zvečer; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 6-sfi mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 2*68 mm., je imela Breda; najmanjši, za 046 mm., petek.
Termometer: Srednja temperatura pretepenega tedna j je znašala -}- 19T>° C, to jo za 0-6u C. nad nornialom, in jo | bila v ponedeljek, vtorek, sredo in četrtek podnormalna, v petok, Boboto in nedeljo pa nadnormalna.  Najvišjo srednjo j temperaturo, za 5"(>u (!. nad nornialom,  je imela nedelja;', najnižjo, za 4'7° C. pod nornialom, ponedeljek; razloček mej j maksimom in minimom srednjega stanj a znaša tedaj lO"3u (.'. ' Najvišja v vsem tednu sploh, za 1<>T>" C. nad normalom, je bila temperatura v nedeljo opoludne; najnižja, za 7-5u O. pod normalom, vtorek   zjutraj;  največji razloček v tem« peraturi sploh znaša tedaj 18*0° C. Največji razloček \ stanji jednega dne. za 111 ('., je imela temperatura v sredo najmanjši, za 1*8° O., V ponedeljek.
Vetrovi pretočenega tedna so bili precej slabotni,
Globokim žalom naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem iu zuaneem žalostno vest, da se je njihova iskreno ljubljena, nepozabl jena mati, mačeha, tašča iu stara mati, gospa
Frančiška Kotnik, roj. Zupaneg,
denes opoludne ob 1. uri, 62 let stara, preselila na oni boljši svet.
'Pelo predrago ranjce bodo v četrtek, dne 13. t. m., ob treh popoludne v hlil št. 7 na Kri-
ževniškem trgu blagoslovljeno iu potem prepeljano v Verd pri Vrhniki, kjer se bode položilo v rodovniško rakev.
hra^a pokojna j • priporočena pobožnemu spominu.
Zadušim sv. maše se bodo sln/.ile v larnej cerkvi šenklavškej v Ljubljani in na Vrhniki.
V Ljubljani, dne 11. julija 1882. (45.'l)
Josip Kotnik, Karol Kotnik, Ignacij Kotnik, sinovi Frančiška Kotnik, omož. Seitz, Josipina Kotnik, omož. Goli. hčeri. Dr. Edv. Seitz, Venoeslav Goli, zeta. Fran Kotnik, pasterek, Marija Kotnik, sinaha Ana, Marija, Pavel, Oianina in Antonija, vnuki.
jako dobro ohranjen, I vbo opravo vred, ho zaradi pomanjkanja prostora ceno proda. — Natančneje o tem povó
Fran Irko
(45á—1) v holcnjcui Logatci.
ID-u-i^-aJslsa, "borza,
dne 12. julija.
(Izvirno telcgr&nčno poročilo.)
Papirna renta......... 76 gld. 85 kr.
Srebrna renta .... ..... 77 n   65 „
Zlata renta.......... M4 ,   85 „
1860 državno posojilo....... 130 ,   80 .
Akcije narodne banke....... 824 ,   — ,
Kreditne akcije......... 316 ,75 ,
London............ 120 ,   80 ,
Srebro............ — ,   — 9
Napol.............. 9 ,   58»/, ,
C. kr. cekini........... 6 ,   69 ,
Državne marke    .       .... 5* ,   95 „
4°/„ državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 119 „   75 ,
Državne srečke ta 1. 1864 .   .    100   „ 172 »   25 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 95 ,15 n
Ogrska zlata renta •>%...... 119 ,    90 9
n     4°/....... 8« 85
„      papirna renta 5"/#..... 87        — ,
štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „   — ,
Dunava re*. srečke 5%    .   .    100 gld. 113 „75 t
Zemlj. obč. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . 120 „35 m
Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice 100 „   — ,
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 _   50 ,
Kreditne srečke.....100 gld. 176 ,   50 ,
Rudolfove srečke.....                         10   „ 20 ,   50 ,
Akcije aBglo-avstr. banke .   .    120   n 124 ,   — m
Trammway-druät. velj. 170 gld. a. v. . 22H ,75 .
izvrstno črno dolenjsko vino
od leta 1880 po lu gld. vedro, rumeno »ttaro vino po istej ceni in novo  dobro rumeno »II  rodeče  > im»
po »V, in 6'/, gld. vedro prodaja
A. Cvenkelj
(439—3) v Sevnici   Lichtenwald), Štajersko.
Posestvo pri Rakeku,
sodnijsko cenjeno na 1700 gld., hiša poleg cerkve na Itakeku, za vsako kupčijo (prodajalnico, gostilno) pripravna, proda se iz proste roke pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Natančneje povč g. M. Lentsche, Sv. Jakoba trg v Ljubljani, ali ustmeno ali pismeno
Zahvala.
Odbor proalovolj nega KaftilueK» društva šteje si v prijetno dolžnost, ¡¿^1^^ za živahno udeleževanje zdaj dovršenega kegljanja na dobitke vsem p. t. gg. ketrljavcem najiskrenejŠo zahvalo; tako tudi posebuo gospodu Jurija Auerju, posestniku pivovarne, da je blagovolil prepustiti kegljiSee brezplačno.
V Ljubljani, dne 11.julija 1882.
(456)
Za odbor:
Načelnik: Dobvrlet.
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 steklenica 35 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh.
J. «-. Ilollir.
umirov. dvorni založnik v MOdlingu 9 , ~ ?\ • P" DunaJb vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-
S I kuca*M >n v vseh lekarnah, droguerijah, parfemorijah, pro (440—2)|        dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Tujci:
9. julija.
Pri Slonu: Olejzinnt iz Aleksandru e. — Kulka z Dunaja. — Lončarski iz Pulja.
Pri  Mali«! s Niedermofer z Dunaja.
— IIovos iz Reke   — Viugcl  z Dunaja.
— Derman iz Trsta.
Pri avstrijskem cesarji: /idarili iz Hrvatskega. — Fermus iz Ljubljane. — Oljančič iz Tržiča.
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro snane Lanz-ove
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.,
katerih se je v malo letih izdelalo in razpečalo ogromno število 98 tiso£ komadov,
kar je gotovo najboljšo spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da so kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja
zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu
v Ljubljani, Rimska cesta št. 19.
(448-2)
Zaloga najboljših
mineralnih yod&.
Carinthia 20 kr., Franc-Josipova 26 kr., Friedrichs-Haller 35 kr., Giesshubler 35 kr., Gleichenberg 25 kr., Ilaller Jodwasser 35 kr., Karlsbader Milhlbrunnen 40 kr., Kron-dorler 26 kr., Marienbader Kreuzbrunnen 35 kr., Pre-blauer 20 kr., liakoczv 22 kr., Solters 30 kr. Naročila izvršujejo Ne točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—1)
Od
m
1 IM
C)   r ■>
Sr; — -S o iS     S t* o
2  73 M
'a »a "S s
.o o' a "S 2 J° o _
> m . ä >
>o b 9  > o
t-    Si ».s
sf *äl
It SiP
m 'S « g s
— s í; ~ _3
Pozora vredna, reelna m
Zaradi popolno nove uredbe in preustrojitve prodajalnih prostorov, želim zalogo svojo:
modnega blaga za gospode in gospe, moškega in ženskega perila, zalogo plaščev za dame, volnene robe in svitkovine itd.
spečati ter se bodo vsi predmeti razprodavali
le do 1. avgusta t. L
I>o zelo ^iii^jtnili cenah.
LJubljana, l'r<Nirnov Ir^.
Dostavek: Po zaključenej razprodaji proda se tudi portal in štacunska oprava. (454_i)
t. a a i ~~~~ N i +¿ x> £• —  _       3 S"
■* »S :S b S
m  b e
o«" >      C B >
•■—k jai y b a jj
•• N -S 42 «5
cd
-a*1 ► b s
5^3 5 2 § U II
2 si ao
- ■• . <U t- —■ —.■ v  »o ^3 Jd
'5* g
C«
NI .~
» a
- £.2
j i
ä
« S > ^
m i* a
- o 13 rt
« o »S 55 ^5 *e ■i ■/■/..
S
5
OD S "
.s a
a« Jü
iH  o 3  O) ^
O 2 m
.—    -t¿ n 9
Tí
S" §
(j-i ,^ .'2
4-t
o
Ö i. o 61
S l3
OB
S
a cu.
S »o
o     e«r S
-— — .rt
^ = ^5«
3 --..2 Ž« 53 . -z: .•3(8 o 2 i"«   £ g
-K *
rs ti
»I ^ (M
*j S3 ■» us
's
■ a -3 ^
i 83
JO  I -
V TJ
g
sj —i a>
HM c t- a
S .2 =«
3 rt
m
cd p<j>
N   » o
š « g * -
n
i -
rt 5
55 'oí t» s
<X c£
3jS rt
853S
Goldinarjev
Goldinarjev
vredno je vkup vseh ti»oč ©faci5&l2=j.ila. dwbi<kov velike
TRŽAŠKE razstavine LOTERIJE.
Prvi glavni dobitek v zlatu ali gotovini
v zlatu ali gotovini v zlatu ali gotovini
gold.
go
id. ÍO.00<!
Drugi dobitek Tretji dobitek
Dalje obseza ta lotmja še jeden dobitek, vreden gold 10.000, štiri po gold 5000, pet po gold. 3000, petnajst po gold. 1000, trideset po gol d. 500, petdeset po gold. 300, petdeset po gold. 200, sto po gold. 100, dve sto j>o f?old. 50, pet sto dva in štirideset dobitkov po gold. 25. Razen tega mnogo druzih dobitkov, reči, ki so izpostavljene iu so jih darovali razstavljavci.
Jeden. loz 50 novčičev.
C3WK"   Kdor  hoee        zprodaja i i   I<>^<- —2S3^C
obrui se takoj na
loterijski oddelek tržaške razstave
Trstu, Piazza <3-ra,aa<d.e 2.
_ . —- (428—5)
U^T* Kdor si naroči posamičnih loaov, pridejnti je 15 novcev za poStarino.
Loži dobivajo se v Ljubljani pri Kranjskej banki za kupčijo in trgovino.
i
lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „>íárodne tiakarne"
MLD