TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 6. septembra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 102.
Peti gospodarski kongres v Beogradu.
Na dan 3. in 4. septembra t. 1. se je vršil v Beogradu kongres trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic in drugih najuglednejših gospodarskih organizacij cele države. Za Slovenijo sta se tega kongresa udeležili Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani po svojem delegatu g- dr. Pretnarju ter * Zveza industrij-cev v Ljubljani po tajniku g. dr. Go-1 j i. Pod predsedstvom g. Djordja R a -d o j 1 o v i 6 a, predsednika beograjske Trgovačke komore in ob navzočnosti zastopnikov ministra za trgovino in industrijo, za zunanja dela, za finance, za promet, za poljedelstvo in vode ter za šume in rudnike, dalje Narodne banke in Uprave monopolov, je kongres razpravljal o sledečih vprašanjih:
1. Proizvodnja in izvoz tobaka (poročevalci: skopijanska, sarajevska in splitska komora).
i "7 ^a&n mletja pšenice ((poročevalec: Centrala industrijskih korporacij v Beogradu).
3- Naše rudarstvo in izenačenje rudarske zakonodaje (poročevalci: splitska komora, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, beograjska industrijska in sarajevska komora).
4. Cenitev našega izvoza za dobo od 1. septembra 1927 do 3L avgusta 1928.
Na podlagi poročil in razprave v plenumu in v poedinih odsekih je sprejel odsek sledčo
resolucijo:
L
Osvajajoč vse predloge in želje, izražene v poročilih svojih šest sekcij za oceno izvoza jih peti kongres gospodarskih komor in organizacij kraljevine SHS sporoča merodajnim faktorjem, da jih sprejmejo, pri čemer Pripominja, da je od njihove iz-^edbe v veliki meri odvisen napredek našega izvoza, pa tudi celokupnega našega gospodarstva.
II.
Kongres smatra za potrebno, da se dovoli prosto pridelavanje tobaka za izvoz v krajih, kjer obstoje naravni Pogoji za proizvodnjo kvalitativno do-nh?aM°bal£a’ ker bi se s tem načinom ^f-aša trgovinska bilanca, po-•°noin8lta in davčna moč
g5Se ” “'V*rUo po,retao bl1-
III.
Povodom pokrenjenega vprašanja o eventualnih izpremembah glede načina mletja pšenice in z ozirom na stanje letošnje žetve, smatra kongres, da m razloga, da se izpremeni način' mletja p§enice.
IV.
Kongres izraža enodusno željo, da se cimprej uveljavi enoten rudarski zakon za naso kraljevino. Prosi kraljevsko vlado, da čim preje ugodi tei željj kot državni potrebi m nacijonalni dolžnosti. Pred predložitvijo definitivnega projekta Narodni skupščini je potrebno, da se vsekakor ustanovi odbor, sestavljen poloevico iz rudarskih mzenjerjev, polovico iz strokovnjaških pravnikov, katere predlagajo gospodarske komore in organizacije, to pa *z vseh interesiranih pokrajin naše države. Ti naj izdelajo na podlagi obstoječega projekta, vseh poročil na tem kongresu ter gradiva, ki bi se še zbralo, končni projekt rudarskega zakona, ki bi bil tak, da se more predložiti Narodni skupščini.
V.
Vpoštevaje dejansko stanje našega gospodarstva in davčno moč našega naroda, apelira kongres na kraljevsko vlado in na Narodno skupščino, da se uvede v državnem gospodarstvu največje racijonalno štedenje v ta namen, da se znižajo vsa javna bremena. Osobito inzistira kongres, da se ukine prometni davek, ker je nepravičen in za naše sedanje razmere neprimeren.
VI.
Kongres smatra, da je naš ekonomski napredek odvisen v veliki meri od dobrega strokovnega šolstva. Zato prosi kraljevsko vlado, da posveti temu šolstvu večjo pozornost kakor doslej in da izpremeni odvisen del gimnazij v šole, ki bodo dajale našemu poljedelstvu, industriji, obrti in trgovini dobre strokovne delavce mesto sedanjih intelektualnih proletarcev.
VII.
Povdarjajoč željo, da kraljevska vlada v interesu pravilnega reševanja vseh gospodarskih vprašanj naše države pritegne k sodelovanju gospodarske komore in organizacije, kongres obžaluje, da še vedno ni izvršeno ustavno določilo o gospodarskem svetu. Zato ponovno apelira na kraljevsko vlado, da podvzame vse, da se to določilo ustave čimpreje izvrši.
VIIL
Predlagajoč merodajnim činiteljem vse gori navedene predloge in želje, kongresu manjka zadostnih besed, s katerimi bi povdaril, da je tako za uspešno izvršitev zgorajšnjih predlogov in želj, kakor tudi za vsak trajen napredek in za to, da se vzdrži napredno narodno gospodarstvo, bistven Pogoj prilagoditev celokupne državne uprave sočasnim potrebam gospodarskega in vobče narodnega življenja in sicer tako glede duha in prakse, ki ga obvladujeta, kakor tudi njene administrativne tehnike. Ako se ta pogoj ne izpolni, je vsako smiselno in sistematično delo za pospeševanje našega narodnega gospodarstva in za reševanje gospodarskih in socijalnih vprašanj nemogoče. Zato povdarja kongres kot svojo bistveno zahtevo v dobro naroda in države: nujno reorganizacijo celokupne državne uprave. Vse gospodarske komore in organizacije so pripravljene, da nudijo merodajnim činiteljem pri tej veliki nalogi svojo polno iskreno pomoč.
IX.
Sklicateljem kongresa se nalaga dolžnost, da predlože vse sklepe tega kongresa merodajnim činiteljem, da se izvedejo in da poročajo o doseženem uspehu na prihodnjem kongresu.
Razen te resolucije, ki je bila sprejeta soglasno, je kongres ocenil naš izvoz za izvozno dobo od 1. septembra 1927 do 31. avgusta 1928 sledeče:
Hranila Sadje in sadni proizvodi Živina in živinski proizvodi Les in rude Industr. in bbrt-ni proizvodi Razni proizvodi
Din 819,000.000-
Din 365,000.000'-
Din 1.965,600.000'-Din 1.506,800.000'-
Ustanovni žbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani.
V posvetovalnici Zbornice za trgovi- j no, obrt in industrijo v Ljubljani se je ' vršil v ponedeljek 5. t. m. ustanovni zbor Trgovskega dobrodelnega dru- j štva »Pomoč« v Ljubljani. Velika ude- t ležba je pričala, da vlada med trgovstvom in trgovskimi uslužbenci za to I človekoljubno društvo izredno zani- j man je.	{
Zbor je otvoril točno ob 9. uri predpoldne načelnik gremija trgovcev ve-letržec g. Ivan Gregorc, ki je pozdravil navzoče, ter se jim zahvalil za številno udeležbo. V svojem izčrpnem poročilu o delovanju pripravljalnega odbora omenja, da je gremijalni odbor že dne 10. junija 1.1. razpravljal o ustanovitvi tega društva. Uvidevši važnost je takoj sestavil pripravljalni odbor, ki naj izdela in pripravi pravila ter ukrene potrebno, da se z delovanjem društva čimpreje pričdfe.
Ugotavlja, da je ustanovitev tega društva zahtevala mnogo dela. Vsa gremijalna načelstva v ljubljanski oblasti so ustanovitev toplo pozdravila in obljubila vsestransko pomoč. Sestava pravil je zahtevala mnogo truda začasnega odbora, ki je s tem pokazal, da se ne ustraši nikakega dela v dobrobit trgovstva in nameščencev. Nadalje omenja, da je pozvalo vse člane in trgovske nameščence k pristopu deloma osebno, deloma potom gremijev. Uspeh je bil za ta kratek čas zelo zadovoljiv. Ker je društvo začelo z rednim poslovanjem upa, da se bodo prijavili še vsi oni, ki so bili povabljeni in tega doslej še niso storili.
V svojem nadaljnem govoru povdarja, da je vsqk začetek težaven, da naleti vsak pokret v začetku na razne ovire, 'vendar se ni odbor tega ustrašil, nadaljeval je v prepričanju, da mu je uspeh vsestransko zagotovljen. Ko je odbor videl, da se je prijavilo že toliko članov, je sklical današnji ustanovni zbor, kojega udeležba priča, da bo društvo uspevalo. Začasna pravila
so se razposlala vsem članom v vednost s prošnjo, da pošljejo eventuelne iz-preminjevalne predloge. Omenja nadalje, da je določitev občnega zbora naletela pri raznih članih do kritike, češ da je neprimerno sklican. Povdarja, da je odbor vse te okolnosti z ozirom na zunanja zastopstva upošteval in določil današnji dan.
Konečno omenja g. Gregorc, da je začasni odbor delal s vso vnemo, v dobri veri, da koristi ne samo članom v Ljubljani, temveč tudi članom izven Ljubljane. Bodoča naloga odbora je, da dela tudi v bodoče v pravcu medsebojne pomoči in vzajemnosti, da se delokrog tega društva razširi v taki meri, da bo članstvu oziroma dedičem umrlih članov donašalo izdatno podporo.
Izreka v imenu zbora in vsem onim sodelovalcem, ki so pripomogli do ustanovitve tega društva, najtoplejšo zahvalo in prosi nadaljne naklonjenosti.
Nato so se prečitala pravila, ki so v bistvu odgovarjala vsem zahtevam tega društva, z nekaterimi malimi iz-premembami. Sprejeta pravila bomo objavili v prihodnji številki »Trgovskega lista« v celoti. Pri obravnavanju pravil se je razvila mestoma živahna debata, v katero so posegli gospod Seljak, Arhar, Tory, Lajovic, Kovač, Kavčič, Pavlin, Franchetti, Železnikar, Krek in drugi.
Nato se je prešlo na obravnavanje proračuna. G. gremijalni tajnik Šmue prečita proračun, kateri izkazuje ter izčrpno pojasni vse izdatke ustanovnih in upravnih stroškov. Ker se vrši redni občni zbor tega društva že meseca januarja prihodnjega leta se proračun, ki je sestavljen za mesec september, oktober, november in december, soglasno brez debate odobri. Vsa natančna pojasnila k proračunu dobijo vsi člani potom posebne okrožnice.
Pri volitvi odbora, ki posluje v smislu sklepa občnega zbora le do prihodnjega rednega občnega zbora, so
Din 515,000.000'-Din 598,500.000'-
Din 5.769,900.000'-
Skupno Ostali neimenovani proizvodiDin 980,100.000 — Skupno Din 6.750,000.000 —
HAŠ UVOZ V JUNIJU.
. Generalna direkcija carin je objavila etatistične podatke o našem uvozu v juniju, ki je znašal 117.956 ton v skupni vrednosti 535,897.461 Din. Lani v juniju je znašal naš uvoz 107.914 ton v vrednosti 646,374.274 Din. Po teži je torej naš uvoz narastel za 10.042 ton (9.3%), po vrednosti pa padel za 110,476.786 Din (17.09%).
v prvem polletju letošnjega leta smo uvozili 526.614 ton v vrednosti 3.375 milijonov 685.039 Din, dočim je znašal naš uvoz v istem razdobju lanskega leta 593.206 ton v vrednosti 3.782,094.549 Din. V prvem polletju letošnjega leta je torej naš uvoz v primeri z lanskim letom nazadoval po leži za 30.592 ton (3.16%) po vrednosti pa 406,409.510 dinarjev (10.75%). Kljub temu, da je naš uvoz tako znatno nazadoval, je pa trgovinska bilanca v prvem polletju letošnjega leta zaključila s pasivom v znesku 369 milijonov 870.692 Din.
Pfodaja soli. Z dnem 1. septembra 1927 je oddana veleprodaja soli v zakup. Po naših informacijah je zakupnik veleprodaje soli za ljubljansko in mariborsko oblast g. Vlado Radan iz Zagreba. Trgovci iz Ljubljane in okolice dobivajo še nadalje sol v skladišču soli v tobačni tovarni v Ljubljani, niso pa upravičeni jo na debelo prodajati v kraje izven mesta Ljubljane in političnega okraja Ljub-
Ijana-okolica. Oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu je potrebno odredil, da bo finančna kontrola obveščena o vsakem večjem nakupu soli od strani trgovcev iz Ljubljane in okolice, da bc tako v položaju kontrolirati, je-li dotič-nik ni prodal soli v rajone, ki so v zakupu. Opozarjamo interesente na to odredbo, da si ne nakopljejo nepotrebnih neprilik.
Reorganizacije naše trgovske ageneije v Budimpešti. Reorganizirana naša poobl. trgovska agencija v Budimpešti je začela poslovati v novih prostorih: V Vilmos csasfar ut. 26/II-8 (telefon: Terez. 103-19, telegr.: Jugag.). Ustanova daje informacije o gospodarskih in prometnih razmerah z Madžarsko. Obiskovalcem je na razpolago soba z dnevniki in revijami, pis. stroj, telefon in druge poslovne potrebščine; Potnikom preskrbuje tudi hotelske sobe po zmernih cenah.
Ljubljanska borza.
Tečaj 5. septembra 1927
Din Din
DEVIZE:
Berlin IM..............
Curih 100 fr...........
Dunaj 1 šiling ....
London 1 funt ....
Newyork 1 dolar . .
Praga 100 kron . . .
Trst 100 lir..............|	307'45
13*51	13-54
1094-—	1097-—
7-9925	8-0225
275-85	276-65
56-65	56-85
168-05 j	168-85
307-45 |	309-45
bili izvoljeni sledeči gg. Ivan'Gregorc, A. K. Kregar, Josip Kavčič, Ivan Železnikar, Gvido Čadež, Karol Seljak kot zastopnik trgovskih potnikov, Rihard Tory in Josip Krek kot zastopnika pomočniškega zbora, Julij Deu kot zastopnik bančnih uradnikov, Franjo Sfiligoj, uradnik Gospodarske zveze, Anton Stergar, načelnik gremija trgovcev v Kamniku, ter Konrad Els-tacher, načelnik gremija trgovcev v Laškem. Namestnikom: gg: Ivan Bahovec, Franc Pavlin iz Ljubljane, Stanko Lenarčič, načelnik gremija trgovcev v Logatcu, I. Kastelic, načelnik gremija v Novem mestu, J. Divjak, načelnik gremija v Ribnici ter gospod Arhar, zasebni uradnik. Revizorjem: gg. Emil Lajovic in Anton Kovač.
V imenu zborovalcev izreka gospod Emil Lajovic pripravljalnemu odboru za njegov trud in vestno delovanje pri tej človekoljubni akciji najtoplejšo zahvalo ter prosi vse navzoče, da med članstvom širijo akcijo za pridobivanje novih članov.
Nato je g. Ivan Gregorc zaključil lepo uspeli ustanovni zbor ter se navzočim ponovno zahvalil za udeležbo.
Za znanstveno organizacijo dela.
V Rimu se vrši od 5. do 8. septembra t. 1. III. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela.
, Kaj naj bi bil predmet takega kongresa?
Prvi, ki je znanstveno proučeval delo, je bil F. W. Taylor, osnovatelj po-sebneg asistema dela, pravj sin Amerike, kjer nima možnost nikakih meja. F. W. Taylor je pri svojih študijah dela opazil, da se ogromno človeške energije zgublja brez haska za človeka ter brez ikoristi za delavca samega. Neglede na to, da se je pripravljal za visokošolske študije, se je sam lotil ročnega dela, vstopil je kot učenec v železarno ter se tu izvežbal kot modelni mizar. Ker si je hotel izboljšati položaj, je kmalu nato leta 1878, vstopil kot delavec v neko tovarno strojev, kjer je prišel kmalu v pisarno. V pisarni mu ni prijalo, šel je zopet na delo kot železostrugar, kjer je bil boljše plačan kot v pisarni. Po delavnicah se je povečini delalo na akord.
Brzina dela je bila med delavci samimi točno predpisana in ni se smelo več producirati kot je znašala gotova mera. Taylor je to opazil, začel proučevati delo in čas ter na podlagi tega si je postavil gotova pravila. Odstranil je vse, kar ga je oviralo pri delu, proučil je natančno orodje, gibe, material in stroje ter na podlagi teh študij zboljšal način produkcije in istočasno tudi položaj delavca. Spočetka
je delavstvo v Taylorju videlo svojega .zagrizenega sovražnika in le po mnogih stavkah in sabotažah je končno priznalo, da se z novim sistemom dela njegov položaj boljša in da v istem času in pri manjših naporih več zasluži. Pri vsakem delu, zlasti pa pri mehaničnem, se izgubi mnogo moči brez potrebe. Taylorjevo načelo sloni na stavku Ostwaldovem:	»Ne	tratite
energije, uporabljajte jo!« In da se mož pri delu ne trudi, je potrebna organizacija dela: razdelitev in dodelitev.
Pri delu igrajo veliko vlogo orodje, stroji, temperatura in nebroj drugih reči. Vse te momente je treba spraviti v sklad z delom in to tako, da človeka preveč ne izmučijo, oziroma skrčijo napore na minimum in da istočasno producira delavec boljše in več zasluži. To pa je mogoče doseči samo z natapčnim študijem dela, časa, ki se uporabi za delo in gibov, izvršenih pri tem delij. Od gibov zavisi mnogo, kajti ti vzamejo % časa po nepotrebnem in utrujajo čez mero. Izvršili so se tozadevni poizkusi, ki so se obnesli prav dobro.
Tudi Evropa je začela v zadnjem času posvečati več pozornosti znanstveni organizaciji dela in to iz enostavnega razloga, da si š tem pomaga iz krize, s tem, da zviša konkurenčno zmožnost svojih proizvodov, človek mora znižati proizvajalne stroške na minimum, uporabiti mora vse vede in znanosti, da čimbolj izkoristi sirovi-ne, silo in trg. Ta moderna znanost se vsiljuje povsod: v industrijske obrate, v trgovine, v urade itd. Smotre-na uporaba človeške energije ter naravnih sil za izboljšanje položaja, po-edinih*in skupnosti je edina pot da pride' človek do boljšega zaslužka v krajšem času in z manjšim naporom, konzument pa do cenejših produktov.
Delo kongresa v Rimu bomo zasledovali in ob koncu poročali o rezultatih.
računa pri nemškem čekovnem uradu, mora na pošiljko — pri paketih tudi na spremnico — napisati odkupnino v markah (Reichsmark).
2. Poleg tega mora pošiljatelj na pošiljko in na spremnico izpod odkupnega zneska napisati, na kateri račun naj se izterjani odkupni znesek vplača, in sicer takole: »A porter au credit du compte de cheques de ...« ali v nemščini: »Znr Gutschrift auf Postschekkonto
(mesto čekovnega urada) Nr.... (številka čekoynega računa) des ... (ime lastnika računa) in ... (bivališče imetnika računa).
3. Pošiljatelj mora plačati razen običajnih pristojbin (težna pristojbina, pri-poročnina, pri paketih tudi vrednostna pristojbina) še posebno pristojbino v znesku 1 dinarja. Ta pristojbina se zaračuna prav tako v znamkah na pismu oziroma na spremnici.
4. Nemške pošte bodo od izterjane odkupne vsote odbijale stalno pristojbino 20 pfenigov in nakazniško pristojbino po tejle lestvici:
°d	10	mark odkupnine 10 pfenigov
”	25	»	„	15
’	m	”	”	20	”
”	2j0	”	■	„	25
»	5°°	»	„	30
»	7^9	„	„	40	„
„	800	„	„	50	?)
5. Odkupno pošiljko mora sprejemna pošta opremiti z odkupnim nalepnim listkom »Remboursement« (obrazec P. štev 7.).
6. najvišja odkupna vsota za Nemčijo je 800 mark.
B. Promet iz Nemčije za našo državo.
Ta služba se bo pa vršila prav tako in po istih določilih kakor za odkupne pošiljke iz Avstrije za našo državo.
Odkupne pošiljke v prometu *• z Nemčijo.
Po sporazumu z nemško poštno upravo se uvede s 1. septembrom 1927 med našo državo in Nemčijo vzajemni promet z odkupnimi priporočenimi pismi in paketi. Ta služba se uvede na podoben način kakor v prometu z Avstrijo, t. j. izterjani odkupni zneski se bodo vplačevali v naslovni državi na čekovni račun, katerega bo označil pošiljatelj odkupne pošiljke. To poslovanje se bo vršilo v smislu ministrskega odloka.
A. Promet iz naše države v Nemčijo.
1.	Pošiljatelj odkupne pošiljke iz naše države v Nemčijo, ki želi, da se izterjani odkupni znesek vpiše v korist čekovnega
Občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev.
V petek, 2, t. m., se je vršil v mali dvorani Trgovske zbornice občni zbor Pomočniškega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani, ki ga je ob prilični članski udeležbi otvoril predsednik Zemljič s pozdravom na navzoče zborovalce, zastopnika obrtne oblasti komisarja g. Če-liuna in oba zastopnika Gremija gg. De-rendo in Železnikarja.
V svojem predsedniškem poročilu je jasno očrtal delovanje v preteklem letu in pojasnil, zakaj se občni zbor ni vršil že preje. Kakor znano, je sklical zbor skupno z drugimi organizacijami meseca novembra 1. 1. protestno zborovanje radi Trgovske bolniške blagajne in so imele tozadevne resolucije in intervencije popolen Uspeli, ker je s 1. aprilom t. 1. dobila ta blagajna zakonito podlago. Zato smo čakali, da se v miru in preudarno končajo preddela za občni zbor, v katerih sodelujejo tudi naši zastopniki, ki se bo vršil koncem septembra ali začetkom oktobra.
Storjeno je bilo ogromno delo, ki bo rodilo bogate sadove, in v kratkem se bomo že mogli baviti s podrobnostmi,
kako urediti to blagajno, da bo delovala
v vsestransko zadovdljštvo. Z vsem svojim delom je odbor dokazal, da je izvršil svojo dolžnost v polni meri in še več kot je bilo v danih razmerah mogoče.
Tajnik g. Urbančič je v svojem poročilo podal pregled podrobnega dela v preteklem letu. Vprašanje delovnega časa se še ni premaknilo z mrtve točke iz razloga, ker še vedno ni izšel pravilnik k Zakonu o zaščiti delavcev in nameščencev in ga vsaka vlada zavlačuje. Sicer je res, da je stvar nemogoče urediti za vso državo enotno vsled različnih lokalnih razmer, posebno v pogledu trgovine, vendar bi se z dobro voljo in delom dalo vse doseči. Pri nas v Sloveniji stojimo tozadevno dobro, razen ne-
kaj izjem malih trgovcev, kar pa bo novi pravilnik popravil, ker se bo kršilce občutno kaznovalo. Odbor je bil že ponovno vprašan, če bi v svojih zahtevah kaj popustil, vendar pa to dosledno izključuje in ostaja pri zahtevi osemurnega, za špecerijo in delikateso pa deveturnega delavnika.
Svojo osobito pažnjo posveča odbor že od nekdaj vprašanju trgovskih vajencev in vajenk in brezposelnosti ter je dosegel predvsem, da se zahteva najmanjša predizobrazba 2 razredov srednje šole, da se je pouk na gremijalni šoli reorganiziral in ga nadzira potom svojega zastopnika v šolskem odboru. Gospodar, ki nima pomočnika ali prodajalke, sme imeti samo 1 vajenca, oni pa, ki imajo enega ali več pomočnikov, pa največ dva vajenca. Dosegli smo, da se vajence, ki ne bodo že v začetku pokazali dovolj umevanja za učenje v trgp-vini in šoli, izključi iz učenja in šole, in se bodo že s prihodnjim šolskim letom uvedle za izučene vajence praktične ih teoretične preizkušnje, vsled česar bodo morali gospodarji uporabljati vajence le v trgovini, vajenci pa se bodo
morali kar najresnejše posvetiti pouku.
Zahtevamo uvedbo pogodbe, da mora vsak gospodar obdržati vajenca po izuče-nju najmanj še 1 leto v službi. Sčasoma bomo zahtevali za vajence še večjo pred-izobrazbo, s čemur se strinja tudi učiteljski zbor, da bomo tako dosegli kar najboljši trgovski naraščaj. Več pažnje se bo v bodoče posvečalo posebno učenju tujih jezikov, kar je za trgovino eminentne važnosti in bo precej omililo brezposelnost, ker bo s tem znatno napredovala produkcija vsestransko zmožnih, dobrih in uporabljivih moči.
Brezposelni se podpirajo potom Delavske zbornice, kjer .imamo svojega zastopnika, žal pa se komaj izučenim ne
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(Nadaljevanje.)
Ustanovitev društva.
Ustanovitev društva je dejanje, ki izhaja od prizadetih strank samih in ne od oblastva. Enotna volja, izražena v sklepu ustanovnega občnega zbora, je oni ustanovni čin, ki pokliče društvo v življenje. Pravno podstavo društvenmu obstoju torej ne tvori več, kakor pred letom 1867, dopustilo ali koncesija, izdana od upravnega oblastva. Sedanji zakon uvaja temu nasprotno prijavni sistem: društvena pravila in namen, osnovati društva je treba zgolj prijaviti velikemu županu odnosno ministru. Vloga, s katere se to stori, torej ni prošnja, ampak samo prijava. Upravni akt, s katerim se jemljejo pravila in pa naznanila o nameravani ustanovitvi društva na znanje, je samo deklarativen akt, samo posvedočba, nikakor pa ne konstitutiven upravni akt.
Podlaga vsemu društvenemu delovanju so njegova pravila. V njih se zrcali smer društvenega delovanja, na katerega so se zedinili bodoči društve-niki.
Ta pravila je smatrati za pogodbo, ki ustvarja med društveniki pogodbeno pravo; ona je v mikrokozmu te družabne tvorbe njena ustava, na katero se feradi, na kateri sloni vse društveno delovanje. Naš zakon posveča tej zgradbi prav posebno, skoraj preveliko pozornost. Zelo mnogo stvari in odnošajev zahteva, ki naj bodo urejeni v društvenih pravilih. Načrt našega novega društvenega zakona se zadovoljuje n. pr. v § 2. zgolj s sledečimi zahtevki:
a) Ime, smoter in sedež društva.
b) Načelstvo in zastopstvo društva na zunaj.
c) Namemba društvene imovine za slučaj prenehanja.
Sedaj veljavni društveni zakon pa zahteva poleg tega še:
Način ustanovitve in obnovitve dru-štva,
pravice in dolžnosti članov, pogoje veljavnih sklepov, odpravkov in oglasov,
način, kako se poravnavajo prepiri, nastali iz društvenega razmerja, določbe o razdružbi.
1.	Da se navede ime društva, to v sedanjem društvenem zakonu ni izrečno določeno, ampak je samo po sebi umevno, ker je društvo kot juridič-na oseba nosilec pravic in dolžnosti. Kakor vsaka oseba, se thora tudi društvo že na zunaj izrečno razlikovati od vsake druge juridične osebe, kar se
v vsakdanjem družabnem življenju običajno vrši le z naslovom.
Tako upravno oblastvo lahko iz tega formalnega razloga prepove ime novega društva, ako je popolnoma enako z imenom že obstoječega društva, ker so potem zamenjave lahko mogoče in ker si je prvo društvo pridobilo pravico, ki se mora ščititi.
Ime društva mnogokrat že kaže na njegov smoter. Ako se naziva društvo n. pr. akademično, smejo njega člani biti samo visokošolci. Nasprotna določila v statuti!), so nedopustna. Isto velja za obrtniška, zdravniška, profesorska, oficirska itd. društva. Če kaže že ime na protizakoniti, protipravni ali državi nevarni smoter, se pravila samo radi tega lahko prepovedo. Nasprotno pa se ne more prepovedati društvenih pravil samo raditega, ce ime društva z vsebino pravil me soglaša.
2.	Tudi sedež društva je važen, ker se po njem ravna krajna pristojnost društvenega oblastva. Ako menja društvo svoj sedež, ki je določno označen v pravilih, je to smatrati za spremembo pravil, ki se mora takoj prijaviti društvenemu oblastvu. Da se izognejo vednim spremembam pravil v tem oziru, si pomagajo nekatera društva s splošnim določilom, da je sedež društva bivališče vsakokratnega predsednika.
3.	Ena najvažnejših določb je označen je namena. To je tista točka, ki daje oblastvu pravico, da društvo prepove. Po § 6 ima oblastvo za to pravico, ne pa dolžnost. Zgodi se torej lahko, da oblastvo vzlic protizakonitosti, protipravnosti itd. društvenih pravil ne prepove. Navajati tu oblastvo na njegovo dolžnost, ni stvar stranke, ampak le stvar nadzorstvenih obla-stev. Pritožba katerekoli stranke zoper to, da se društvo iz javnih, v zakonu navedenih razlogov m prepovedalo, ima vedno le zna5aj.nadzorstvene pritožbe, ne daje torej stranki m-kake pravice, da izve, ali m kako je višje oblastvo to pritožbo rešilo.
Običajno pa se bo oblastvo te svoje pravice v varstvo državnih ali javnih interesov skoraj gotovo vedno tudi poslužilo, če posname iz pravil, da je namen ali pa uredba društva protizakonita, protipravna ali Pa državi nevarna. Kaj je v danem primeru podvajati pod te pojme, to je.prepuščeno prostemu preudarku oblastva. Vendar je jasno, da se mora ta prosti preudarek opirati na določno ugotovljene činjenice. Ti činjenice je ugotoviti iz pravil samih, nikakor *pa ni dopustno, da se društvo označi za v bodoče »protizakonito ali državi nevarno« zgolj zato, ker bi po mnenju oblastva utegnilo izrabiti svoje delovanje v takem pravcu.
(Dalje prihodnji?.)
more dajati podpor, za kar pa bomo skušali doseči remeduro. Odbor ima svoje zastopnike dalje tudi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pri Trgovski bolniški blagajni in v Pokojninskem zavodu, ki se s pridom udejstvujejo, posebno v vprašanju splošnega starostnega zavarovanja, bolovanja v bolnicah v
II.	razredu, zidanja sanatorija, zdravljenja članstva preko zakonitih terminov, za kar se bo ustanovil poseben fond itd. Sčasoma in s složnim delom bo mogoče vse doseči, toda z glavo skozi zid ni mogoče. Imamo sicer nasprotnike, toda naš odgovor na njihovo brezplodno in nepremišljeno zabavljanje je neumorno pozitivno delo in doseženi lepi uspehi. Mi iščemo vedno stike z delodajalci, ker le s sporazumnim delom je mogoče doseči začrtane cilje in zadovoljitev stanovskih potreb, zakaj naše stališče je povsem drugačno od onega navadnih delavcev, ki pridejo in gredo, mi pa smo zaupniki naših poslo-davcev in moramo delovati v soglasju z njimi.
Dokalde smo pobirali lansko leto za 1. 1925, vendar je bil uspeh slab (komaj 2120 Din), in ni zadostovalo niti za kritje stroškov. V bodoče bo treba denar brezobzirnejše iztirjevati, osobito, ker je večji del namenjen za brezposelne in malenkostni znesek (24 Din) pač lahko vsakdo utrpi, zakaj, kar da Delavska zbornica, je premalo.
Občni zbor je obe poročili soglasno odobril. Cula se je sicer kritika, posebno od strani najmlajših, vendar za očitke ni bilo tehtne podlage, kar sta dokazali v polni meri obe gornji poročili o intenzivnem delu in doseženih uspehih. Medsebojna kritika je na vsak način zdrjiv in koristen pojav v vsaki organizaciji) zakaj več oči več vidi. Razvese-Jivo dejstvo je to zanimanje posebno 00 strani onih nameščencev, ki so se v prvih povojnih letih '/.a naš pokret zanimali, pozneje pa je to zanimanje ponehalo in se žal ni pokazalo vse do letošnjega občnega zbora. V ta namen bo'v
kratkem sklicana potom objave v časopisih širša anketa, kjer bo mogel vsak zainteresirani tovariš iznesti svoje mnenje in predloge.
Med raznoterostmi se je razvila posebno živahno debata o akciji, ki se je podvzela od strani trgovskega društva »Merkur« in ki se ji pridružujeta Gre-mij trgovcev in Pomočniški zbor z vso vnemo in zanimanjem, da se namreč, če le mogoče do letošnje jesenske velese-jemske razstave ali pa vsaj do Božiča priredi tečaj za aranžiranje izložbenih oken po vzgledu večjih mest v inozemstvu. Tajnik Trgovskega gremija gosp. Šmuc je smisel te akcije pojasnil in pozval navzoče, naj se vsak s pametnim in izpeljivim predlogom predstavi odboru, ki bo vsak tak predlog tudi uvaže-val, ker le znanje nekaj velja in nesposobnost dela življenje težko.
Občni zbor je pozdravil na to še zastopnik Gremija trgovcev g. Derenda, ki je naglasil, da gre trgovstvo vedno na roko pomočniškemu pokretu in ga podpira z vsemi svojimi močmi, bodisi financijel-no, bodisi moralno, kajti zaveda se, da le dober trgovski naraščaj in sposoben, zadovoljen uslužbenec moreta s svojim delom pospeševati njegovo blagostanje. •Le s složnim delom je mogoča lepša eksistenca in bodo v bodoče v samem za-snutku nemogoči taki slučaji, ki se žal danes dogajajo. Gotovo pa je, da zahteva vsak gospodar od svojega nameščenca le dobro delo. Odobrava prireditev aranžerskega tečaja in navaja vzgled, kako sijajne dohodke ima pri nas iz-vežban aranžer izložbenih oken, ki zasluži v treh dneh več, kakor pa trgovski pomočnik cel mesec, in to zato, ker nima zmožne konkurence med pomočniki. Potreba aranžerjev je pri nas velika, zato naj se prijavi za nameravani tečaj čim več pomočnikov, posebno pa oni, ki so brezposelni.
S pozivom k složnemu, skupnemu delu v bodočnosti je zaključil predsednik g. Zemljič dobro uspeli občni zbor.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev, šolski odbor v Ljubljani, ponovno naproša vse člane, ki zaposlujejo vajence, da v bodoče naj ne sprejemajo takih vajencev, ki niso dovršili dveh razredov srednje ali meščanske šole ali 8 razredov osnovne šole. Vajenci se sprejemajo le še do 10. t. m. Po .tem terminu se ti pod nobenim pogojem ne bodo vpisali več v gremijalno šolo. — Šolski odbor.
Trgovina.
Razstava in velesejm v Osijeku se vrši od 8- do 18. septembra t. l. Legitimacije dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Bombaž. Do konca avgusta so šle cene bombaža še kar navzgor in so dosegle naprimer v Newyorku skoraj 23 centov napram 13 centom v začetku leta; to je 75 odstotno zvišanje. Pri tem je značilno dejstvo, da se je večina predilnic ?a; ,i,a z bombažem še pravočasno, ta-
bokočLsrrea50VraenhetSedai “ ", ^
ni™	WB„more biti več posebno ve-
v tekstilnih krogih vs6Gno s tem, da bo	•
višek kmalu dosegi,taSV?i nato navzdol. Hkrati hočejo farmerji svoje blago brezpogojno že pred zimo prodati, in je tudi to znak, da hausse ne bo več dolgo trajala, češkoslovaško trgovsko brodovje. Svoj as smo poročali po berlinskih listih, da se vr ijo med češkoslovaško in angleško finančno skupno pogajanja 0 ustanovi plov ne družbe, ki naj bi zgradila nekaj trgovskih ladij, koje bi pod češkoslovaško zastavo prevažale blago Informacije na vseh pristojnih mestih' so dognale, da je neka angleška ladijska družba pred letom dni nasvetovala češkoslovaški vladi gradbo trgovskega brodovja; družba je ponudila, da bo do-* a	potrebnega kapitala proti 10-
o , o aim obrestim. Češkoslovaška ministrstva za zunanje za<Jeye> za finance
m za trgovino so se pečala s tem vprašanjem, a so vsb zadevo odložila in niso več .razpravljala 0 nji. V zvezi s tem bi se i i morali namreč pogajati tudi o prostih conah v Hamburgu in Stettinu, ki so Češkoslovaški zajamčene po mirovnih pogodbah katero vprašanje pa zaenkrat se ni aktualno.
Mednarodni trg cevi. Francosko - belgijsko - saarska eksportna zveza cevi, ki obsega 14 francoskih, 4 belgijske in 2 saarski itvrdki, je po poročilu strokovnega ilista >Usine« v zadnjih tednih svoj eksport izdatno zvišala in sicer na mesečno povprečnost 10.000 ton. Seveda se je moglo izvršiti to le s primernimi koncesijami glede cen. Položaj. trga cevi je mednarodno zelo neugoden. Na slabi prodaji trpijo vsi trgi; pritožuje se prav
tako francoska in belgijska kot nemška in angleška industrija. S tem je dobil konkurenčni boj precej ostre oblike.
Industrija.
Avstrijska industrija kosa. — Vsled mezdnega konflikta v tej industriji je stopilo delavstvo v Dolnji in Gornji Avstriji, v Štajerski in Koroški v štrajk, nekaj več kot 2000* oseb. Položaj industrije kosa je postal nekoliko težavnejši, ker nastopajo zmeraj nove konkurenčne tvrdke, ki delajo avstrijskemu eksportu sitnosti ali ga pa celo onemogočijo. Tako gradijo sedaj na Poljskem veliko tovarno kosa, ki bo začela že letos obratovati. Doslej je krila Poljska svojo potrebo na kosah deloma v Avstriji. Nova tovarna pa ne bo krila samo poljske potrebe, temveč se bo preko tega posvetila tudi eksportu. S tem bi trpel avstrijski eksport v Rusijo, ki je bil doslej v avstrijskem izvozu kosa na prvem mestu in ki je dosegel v vpoštev prihajajočih četrtletjih več 'kot polovico vsega izvoza. Drugi odjemalci avstrijskega blaga so Italija, Rumunija, Češkoslovaška in Nemčija. Sedaj je mrtva sezija; a obrati, kjer ni štrajka, delajo za zalogo.
Češkoslovaški sladkorni kartel. Tvorba češkoslovaškega sladkornega kartela je pred novimi težkočami in so se pojavile pri zadnjih pomenkih zopetne komplikacije, ki imajo svoj glavni vzrok v vprašanju razdelitve kvote. Za enkrat se bodo najbrž zadovoljili s provizorijem in se bo v prihodnjem tednu o tem odločilo.	v	*
Denarstvo.
Japonske banke imajo dosti denarja.
Mesto Osaka je najelo pri banki Mitzui 19 let tekoče šestodstotno posojilo v znesku 73.8 milijonov jenov, najbrž po tečaju 95%. To je največje posojilo, ki ga je izdala doslej ena japonska banka sama. Pripravljenost banke Mitzui, da prevzame to posojilo, je posledica izdatnih sredstev, s katerimi razpolagajo sedaj japonske velebanke in ki jim jih je privedla zadnja panika; o tej paniki smo že pisali.
'Milijonski dobički Francoske banke. Banque de France in Francoski zakladni urad sta tekom prvih letošnjih sedmih mesecev dosegla iz deviznih transakcij ca 600 milijonov frankov dobička. Zneski zlatih valut iznašajo 22 milijard frankov, od kojjih razpolaga banka z 12 milijoni, zakladni urad z 10. Glavni del tvorijo dolarske in funtne menice, pa tudi skandinavski, švicarski in nemški menični material.
Pokrajinska razstava
od 17. do 26. septembra 1927 na
Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo naj-.lepša pa bo vrtnarska razstava »cvetje v jeseni«, ki bo obsegala cel paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujale največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kako jih treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah. Vsak obiskovalec bo gotovo zadovoljen s prireditvijo, ki ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda.
Najkrasnejšo benečansko nošo boste videli prvič v Ljubljani dne 18. septem-)ra Pri reviji narodnih noš. Tudi pri nas e skoro nepoznana prekmurska .losa ekmuje ta dan z vsemi že prijavljenim.. Med temi se bo videlo cele skupine iz raznih pokrajin. Tekmovali ne bodo samo posamezniki, temveč kraj s krajem, kar daje še,K živahnejšo pobudo za čim večji uspeh posameznika ali skupin. Za to revijo narodnih noš ,vlada največje zanimanje, ki se stopnjuje od dne do dne in s smelostjo trdimo že danes, da bode ta revija, sodeč že po prijavah, do sedaj, ena najimpozantnejših m največjih.
Mlekarstvo na letošnji »Pokrajinski L?ub,iani- Ne le praktični ski mojstri, ki predelavajo mleko
»Ljubljana v jeseni«
prostoru Ljubljanskega velesejma.
v maslo in sir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče taka često povsem zmožna prepričanja uspešno ovreči in otvoriti pot k izboljšanju izdelkov. Na razstavah lahko vsakdo sam primerja dobroto svojih izdelkov napram dobroti izdelkov drugih domačih ali tudi inozemskih na svetovnem trgu že vpeljanih mlekarn ter odloči smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav, bodisi kot sodelujoč, bodisi kot gledalec, je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se ba-v’i z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šoto. Zato vsi mlekarji na obisk v Ljubljano od 17. do 26. septembra 1927.
Vinarstvo in kletarstvo bo' na letošnji Pokrajinski razstavi polno prišlo na svoj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg tega pa tudi razni kletarski aparati in pripomočki za čiščenje vina, za merjenje sladkorja, alkohola in kisline v moštu in vinu, naprave za žvepljanje sodov. Dalje razne grozdne stiskalnice, mreže za rebljanje, kipne vehe, sterilizatorji za ohmnjenje zdravega vina itd. Vsak naš vinogradnik in kletar ima toraj vzroka dovolj, da si qgleda razstavo.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
UUBIMIU
ZALOGA sveže pražene kave, mletih diSav in rudninske vode.
ToCna in solidna postrežba I Zahtevali« cenik I
^ISSi^liJIl^^^^l^^^Gmalce^Tie^trgovcMnajdežell, J22£2]oJl^grlratl v »TRGOVSKEM LISTU«!
Carina.
Pojasnilo o ocarinjanju antracita ob uvozu. Zaradi pravilnega ocarinjanja antracita je dal minister financ carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo in z generalno rudarstveno direkcijo, nadalje po zaslišanju carinskega sveta tole pojasnilo: »Če se ugotovi z analizo, da ima premog vse lastnosti, določene za antracit, izparljivih snovi pa več nego 8%, se smatra za antracit, ako se uvozi iz premogovnika karboniferne formacije, ki ima v svojih plasteh izključno antracit. Zato mora predložiti uvoznik v tem primeru carinarnici potrdilo pristojnega rudarstvenega oblastva izvorne države, iz katere se jasno vidi, v 'katerem premogovniku je bil dotični premog izkopan, kakor tudi potrdilo ministrstva za šume in rudnike — generalne direkcije — o tem, da ima dotični premogovnik po karboniferni formaciji izključno antracit, odnosno antracitu podoben premog.«
Promet*
Ogrski manjka vagonov. Začetek žitne in sladikomopesne 'kampanje stavi na ogrske državne železnice velike zahteve, ki jih železnice ne morejo zado-. voljiti. V iprvi vrsti se ipogajajo n nasledstvenimi državami o prepustitvi vagonov; dalje so državne železnice pozvale gospodarske kroge, naij izvedejo v jesenskih mesecih samo; najvažnejše transporfe in naj ne zahtevajo preveč vagonov. Od septembra naprej naj se na minimum reducira prevažanje kamenja za gradbene s vrhe, prevažanje kuriva, premoga itd. Na ta način bi se žitna kampanja lahko gladko izvršila in bi se odpravili transporti sladkorne pese še pred nastopom zmrzali. Enake težikoče se pojavijo vsako leto redno tudi na Poljskem, kjer imajo pa svoje posebne metode; izposojenih vagonov ne dajo nazaj in pro-metujejo z njimi kar naprej. Seveda 90 potem nove prošnje za vagone brez uspeha.
RAZNO.
Bodoča žitna politika poljske vlade.
Poljska vlada je sklenila potrebne odredbe, da prepreči prevelik izvoz žita v novem letu pridelka. Vemo, da je lani Poljska kljub slabi letini prodala toliko žita; da ga je morala nato v zadnjih mesecih pred novo letino sama kupovati; poleg žita pa posebno še moko. In vsi ti nakupi so se vršili po dosti višjih kot po prejšnjih prodajnih cenah. Sedaj je ministrski svet podaljšal že obstoječo prepoved za izvoz rži ter bo vpeljal višjo izvozno carino na druge žitne vrste in na krmila. Sicer je bil pa po poročilih statističnega urada letošnji pridelek izredno ugoden in je skoraj v vseh Sitnih vrstah za 12 do 15 odstotkov višji kot povprečno v letih 1921 do 1925. Ce bo ostal kakSen eksportni previgek, ga bo smela eksportirati samo državna Agrarna banka; tako je sklenil ministrski svet. Banka bo napravila državno žitno rezervo, ki naj služi za slučaj pomanjkanja na domačih trgih kot zaloga, sicer pa naj bo na razpolago za eksportne namene.
Veletrgovina
<5?. Šarabon
v Xjubljani
priporoča
špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xastna pražcurna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na
Rusi in poljska tobačna uprava. Poljska tobačna monopolna uprava hoče izvršiti več kompenzacijskih kupčij, da okrepi valutno in devizno zalogo Narodne banke oziroma da jo obdrži na prejšnji višini. V zadnjih dneh so začeli s pogajanji za večjo kupčijsko transakcijo s sovjetsko vlado: poljska tobačna monopolna uprava se zaveže, da. bo nakupovala surovino v Rusiji, nasprotno bo pa ruska vlada dala poljski kovinski industriji večja naročila. Vrednost transakcij znaša 1 milijon zlatov.
Inozemska imovina Francije v Angliji in Ameriki. »Evening Standard« poroča, da znaša skupna vsota francoške imovi-ne pri angleških bankah sedaj okoli 80 milijonov funtov, imovina v Ameriki pa da znaša ca 500 milijonov dolarjev. To poročilo opira »Evening Standard« na informacije ie oficielnih bančnih krogov in je torej nekakšno oficiozno inspirira-no. Krije se približno s številkami, ki so jih imenovali doslej v mednarodnih finančnih krogih. Visa francoslka imovina v Angliji in v U. S. A. doseže torej ca \ milijardo dolarjev.	■
Zvišanje mezd — znižanje cen. Mednarodni delovni urad izdaja časopis »In-dustrial and Labour Information«. Tam beremo izvlečke iz govora Owena Youn-ga, predsednika Splošne Ameriške električne družbe: »Počasi se učimo, da ni treba, da bi nizke delavske mezde pomenile visok dobiček za kapital. Skusili smo, da se dajo dvigajoče se mezde popolnoma spraviti v sklad s padajočimi cenami. Tudi smo skusili, da produktivi-teta dela ni odvisna samo od dobe delovnega časa in tudi ne od utrujenosti pri gotovih vratah dela. Ne gre za to, kako dolgo morejo delati delavci brez telesne utrujenosti, temveč za to, kako dolgo delajo z vdanostjo in vnemo. Ko to dvoje neha, postane delo breme; Ko pride izmučenost, postane delo sužnost.«
Pri borzi dela v Mariboru dobi delo 5 hlapcev, 8 viničarjev, 1 vrtnar, 16 kamnosekov, 1 ključavničar, 30 mizarjev, 1 leso-strugar, 10 čevljarjev, 1 usnjar,
2 kartačarja, 1 slikar, 1 kolar, več vajen-pev (ključavničarske, pekovske, pečar-fcke, krojaške, mizarske, in mlinarske obrti), 80 kmečkih dekel, 3 natakarice,
9 gospodinje, 10 kuharic, 20 služkinj, 3 varuške, 2 vzgojiteljici, 1 tovarniška delavka, 1 pomožna tkalka.
’ Borza dela v Mariboru išče ključavničarja, kd je vešč vsem popravilom pri osebnih železniških vozovih, posebno pa , pri onih z automatičniimi zavorami (Va-kuugj), s parno kurjavo ter plinsko razsvetljavo. >■	1	'\	Š"	/	'
' Drobne vesti. Kljub znanim olajšavam za nemško železno industrijo, o katerih smo že poročali, so morali plačati Nemci v drugem letošnjem četrtletju 1,660.000 dolarjev kazni za nadproduk-djo za vsako tono 1.75 marke. — Zlate
zaloge Nemške državne banke so se v sredi avgusta dvignile nad 830 milijonov mark, in gre dvig večinoma na rovaš ruskih prodaj. Rusi niso prodali zlata za marke, temveč za devize. — Argentinsko poljedelsko ministrstvo poroj ča, da znaša s pšenico posejani prostor letos 19,440.000 acrov (lani 19.27 milj.), z ovsom 3.14 (3.17), z lanom 6.72 (6.67). 1 acre = 40.468 a. — Rumunija ima letos 4,600.000 met. stotov ječmena za eks-port na razpolago. Ta previšek bodo spravili v pristanišča ob Črnem morju in od tam po morski poti v zahodne evropske države. — Nemški državni dohodki v juliju iz davkov, carin itd. so dali 948 milijonov mark, dosti več kot v juniju. V prvih štirih mesecih tekočega gospodarskega leta so nesH 2874 milijonov mark, za 711 milijonov več kot v isti dobi lanskega leta. Vsled ugodnega razvoja v juliju je prekoračena tretjina, določena za 4 mesece. — Na svetovnem kongresu čevljarske industrije v Londonu so hoteli proglasiti bojkot proti izdelkom tvrdke Bata. Na predlog nem-; škega delegata so namero z bojkotom opustili, »ker bi ta korak razširjenje Batovih izdelkov le še bolj pospešil.« — Drugo letno polovico reparacij v znesku 125 milijonov mark je nemška industrija točno in redno vplačala. — Po polomu lvovske tekstilne tvrdke brata Martel, ki je postala insolventna z 1 milijonom zlatov, je napovedal konkurz tudi tretji brat Martel, ki vodi samostojno tvrdko; pasiva znašajo 2 milijona zlatov. — Pridelek lanu v Češkoslovaški bo srednji in le malo bo prvovrstnega blaga. — Pogajanja o odplačilu ruskih dolgov Franciji so zopet prekinjena. — Od 6, do 14. t. m. se vrši v Parizu mednarodni livarski kongres. Razgovori se tičejo organizacije lastnih nabavnih stroškov itd. Sledijo obiski tovarn in študijska potovanja po Franciji.
Gospodarske vesti. — Češkoslovaška tekstilna tovarna F. Bruna bo zgradila na Ogrskem novo tekstilno tovarno s 300 statvami. — Ogrski premogovniki se zelo zanimajo za produkcijo tekočin iz premoga. Totiški premogovnik vsebuje 8 do 10 odstotkov katrana in ee predelovanje premoga že zato izplača. — Pogajanja v ogrski mlinski industriji so končana in dobijo delavci 4 do 8 vinarjev na uro več. — Mlinski dogovor med Avstrijo in Ogrsko bo veljal zaenkrat kot provizorij,
dokler se ne doseže sporazum z Jugoslavijo. — V juliju so nakopali na Nemškem 12,635.000 ton črnega in 12,089.000 ton rjavega premoga; koksa so napravili
2.658.000 ton. — Bilanca poljskega monopola špirita od 1. aprila 1926 do 1. aprila 1927 izkazuje promet 4800 milijonov zlatov. Državni blagajni so dali 328 milijonov zlatov kot delež na dobičku. Po odbitku upravnih stroškov ostane 42 milijonov zlatov čistega dobička. — Letošnji pridelek na Poljskem bo dal
13.800.000 met. stotov pšenice, 59,800.000 stotov rži; 17,100.000 stotov ječmena,
11.100.000 stotov ovsa. Številke so provizorične. — Z veljavnostjo, 2. t. m. so zvišati Poljaki izvozno carino na otrobe na 7 'A zlatov in so določili izvozno carino na rž s 15 zlati, tako da_izvoz teh dveh predmetov pač ne pride v poštev. S temi odredbami so hoteli znižati domače cene, a so ravno v zadnjih dneh poskočile, ker je bilo vreme slabo. — Italijanski oddelek družbe Bemberg (umetna svila) bo na občnem zboru 7.
jit. m. zvišal delniško glavnico za 8 milijonov lir, od 24 na 32. — Avstrijska bakrena družba Mitterberg je zvišala produkcijo v juliju na 136.000 ton rude. Sedaj bo izvedla več investicij, vodno moč bodo bolj izrabili itd. — Poljska kovinska industrija je sedaj dobro zaposlena. Tovarne za izdelovanje poljedelskih strojev delajo za jesen že zelo intenzivno. Tovarne tkalnih strojev so dobile v zadnjem času prav velika naročila, tako od doma kot iz Rumunije, iz Daljnega vzhoda, Južne Amerike itd. Tovarne emajl-nega orodja delajo po obnovitvi sindikata v prav ugodnih pogojih, kar je imelo za posledico utrditev cen. — Betlehem Steel Corparation je za United States Steel Corp. največji ameriški jekleni koncern. Sedaj se je zelo razširil in je izpeljal popolno reorganizacijo, tako da je njega konkurenčna zmožnost močno narasla. — Kljub raznim neugodnim momentom se more vendarle reči, da se avstrijski tekstilni industriji letos bolje godi kot lani. — Vršijo se preddela za elektrifikacijo Burgenlanda in računijo, kakšno mero bo zavzel bodoči konsum. — Zadnje cenitve ogrskega pridelka se glasijo: pšenica 20.44 mil. met. stotov, rž 5.60, ječmen 4.98, oves 3.08, koruza 16.01, krompir 17.96, sladkorna pesa 12.14. — Češkoslovaška sladkorna industrija je predložila vladi spomenico, naj
se po zgledu Nemčije dovolijo za njeno blago transportne olajšave po železnicah.
Sorazmerno z znižanjem obrestne, mere Avstrijske Narodne banke so tudi drugi avstrijski bančni zavodi odredili' znižanje dosedanjih bančnih pogojev. — Češkoslovaške trgovske in obrtne zbornice se trudijo za reformo zavarovalnega. prava. Obstoječa zakonodaja ne odgovarja predvsem interesom zavarovancev. — Češkoslovaške avtomobilne tovarne in predelovalnice kavčuka so z ozirom na trdno tendenco na trgih kavčuka krile v preteklem tednu na mednarodnih trgih svojo potrebo za 6 do 8 mesecev naprej; veliko efektivnih kupčij so sklenili v Hamburgu in v Rotterdamu, za poznejši rok pa v Newyorku in Londonu. Še sedaj niso popravljene izgube, ki jih je utrpela češkoslovaška gumijeva industrija vsled prejšnjega padca cen. — Sindikat nemške industrije jute je cene zvišal. — Nasprotno so pa Nemci znižali cene za cmkasto pločevino. — Ker so šle cene lesa na Češkoslovaškem nad svetovno pariteto, se je to takoj poznalo v izvozu; v juniju 36.000 vagonov, v juliju 31.670, padec torej skoraj 20 odstotkov* čeprav so julijske dobave bile namenjene še za kritje lesa nehajoče se stavbne sezije in čeprav dosega izvoz lesa v juliju sicer svoj višek.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava motvoza. Poštna direkcija v* Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo 1.050 kg pečatnega motvoza. Dražba bo 26. septembra t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 42. — Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora polo«-žiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave pločevine iz plavljenega železa; do 20. septembra t. 1. pa glede dobave 5000 komadov bakrenih gostilnih obroCkov za elemente ter glede dobave raznega stekla za bzinomere in paromere. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1 aparata za povečavanje in zmanjševanje načrtov (Pantograph). — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznih električnih žarnic. — Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 16. septembra t. 1. pri Monopolnem skladišču soli v Ljubljani glede oddaje nakladanja, razkladanja in prevoza soli. — Dne 20. septembra t. i-pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju glede -dobave 52 garnitur iiie~ sarskega orodja. — Dne 21. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave steklenih skledic za plinske svetiljke, vodokaznega stekla itd.; dne 23. septembra t. 1. glede dobave zavornih kotlov; dne 24. septembra t. 1. glede oddaje nasekavanja pil in raš-pelj. — Dne 22. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenega materijala; dne 23. septembra t. 1. pa glede dobave stekel za vagonska okna. — Dne 22. septembra t. 1. pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave raznega sanitetnega materijala (steklenice, škatijice za zdravila). - Dne 22. septembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 6.000 komadov zabojev. — Dne 22. septembra t. 1. pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 ikg strešne pločevine, 7 milijonov 650.000 komadov kartonov za vozne karte, ogledalnih šip ter glede dobave 3000 komadov praskalic (razpoč-
Tclefon 2578
Ustanovil« no I. 1886.
Telefon 3578
Ustanovijo -no I. 1886.
tpVARNA KISA
Jernei Jelenič, Ljubljana, Stara pot 1
(polog LaoniiCa) priporola svoj priznano dobri (poleg Leonilta)
M«	ipiritov in vinski kis tar prvo*
aiarOIlCKOV	vrsten kis sa vlaganje soHv|e.
Brzojavi: Kriapercoloniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263.
mmmrn
Ljubljana.
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in]OS.VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
■ms.savtim'- ■
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolcgo. — Točna postrelba.
nikov).
Predmetni ogiaei * so v pisarni Zbornice *» 2°, ° dustrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TISKARNA MERKUR
1 TRG.* IND. D. D.	aafS
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
•ih tokevlifc * Tiska/Mopisej KIUIOOV8ZNICA. e TELEFON. *****
“r«Ja dr. IVA* PU88. - Za Tt»aT*o.l«durtrij«ko d. d >MBKKUR> kot izdajatelja in tlAarJ.: A. SEVER, Ljubljana.