Postn na piatana * gotovini Leto L V Ljubljani, v ponedeljek, dne 25. februarja 1929. Št. 10. p©sam«na »evHka i wn Izhaja vsak: ponedeljek zjufraf Uredn Sivo: Kopitar/eva ul. št. 6/111 Te efon št. -OSO, inierurban 2050 Rokopisi se ne vračaio Posamezna št. 1 Din. mesečno, če se sprejem n Ust v upravi, naročnina 4 D n, n<> dom ln po pošti dostavljen list 5 Din. CeloU tna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru Uprava: Miklošičev./ c. 5 (pavijan) Postni ček. račun, £/ul>l/ana 15.179 Teleton štev. 3030 f" ' ' ' ---------- Jugoslov.- bolgarsko zbližan je Slovesen sprejem bolgarske delegacije na jugoslovanskih tleh Belgrad, 24. febr. (Tel. »SI. listu«.) Sncči ob 11.40 je odpotovala naša delegacija za pogajanja z Bolgarijo v Pirot. V njej so: direktor upravnopravnega oddelka zunanjega ministrstva Rajko Vintrovič, general, načelnik štaba III. armade Bogoljub Ilič, niški veliki župan ! Milorad Jovanovič, tajnik zunanjega ministrstva Nikola Šujica ter nekateri časnikarji. V »a- Pirotu so naše delegate svečano spre/ stopniki pirotske občino Jord"" Cicič, i,.ujor Drago Korajs, ekrajni glavar Mirko Popovič. S postaje je delegacija odšla v hotel »Esnaf«, j kjer bo stalno bivala. Prav tako je prišla v Pirot bolgarska dele- ! gacija. Na postaji so ji priredili slovesen sprejem. Poleg uradnih zastopnikov so bili pri ' sprejemu bolgarske delegacije tudi naši delegati z Vintrovičeni na čelu. Bolgarska delegacija se je nastanila v hotelu »National«. Jutri ob 9 dopoldne se bo konferenca svečano otvo-rila. Otvoril jo bo pirotski župan Jordan Cacič. Konferenci bo predsedoval Vintrovič, nakar se prične redno delo. Domače gospodarstvo je prvo Važna seja gospodarskega odbora ministrov - Uvoz galice znižan na polovico - Belgrad naj tlahwe z domačim kamnom Bel grad, 24. febr. (Tel. »SI. listu«.) Dopoldne se je vršila v finančnem ministrstvu seja gospodarskega in finančnega odbora. Udeležili so se je pravosodni minister Srskič, prometni minister dr. Korošec, gradb. min. Savkovic, gozd. min. Radivojevic, soc. pol. min. Drinko-vid, trg. min. Mažuranič. Obravnavali so prošnje o odpustitvi uvozne carine. Na uvoz galice se je dovolil popu«t za 100 kg od 12 na 6 Din, žvepleni cvet je prost carine. Belgrajska občina zahteva, da se dovoli carine prost uvoz kamenja za tlakovanje ulic. Odbor jo bil na stališču, da mora belgrajska občina poskusiti z domačo industrijo, ker jo treba najprej dvigniti našo tovarne. Bučno olje je ob izvozu popolnoma presto carine. Nadalje so obravnavali zahtevo državne cinkarno v Celju ,ki zahteva carine prost uvoz nekaterih predmetov. Njena zahteva se je odložila, ker se je določilo, naj se najprej prouči finančno stanje tovarne. V zvezi s trgovinsko pogodbo z Avstrijo so se obravnavale nekatere točke- Splitska občina je poslala vladnemu predsedniku in finančnemu ministru brzojavni poziv, naj se za Dalmacijo enostavno odpravi carina na življenske potrebščine. Zahtevi se ni moglo ugoditi, ker se promet vedno boljša in je upati, da bo Dalmacija v najkrajšem času z živili preskrbljena. .»u.;-.. Trochi obsojen od sovjetov na smrt GPU poslala atentatorje na Trockega - Evropske vlade zaradi tega ne dajo Trockema vizum. Med ruskimi emigranti v Carigradu kroži vznemirljiva vest, da je bil Trocki v domovini tajno obsojen na smrt in da je ruska politična policija v sporazumu s Stalinom osnovala tolpo zasledujočih morilcev, ki sledijo Trockem u v inozemstvo in ki naj na migljaj Moskve iz-vrše nad njim tajno smrtno obsodbo. Čeprav se zdi ta vest na prvi pogled grozna, vendar ni izključeno, da je resnična in v krogih ruskih opozicionalcev prevladuje celo mišljenje, da se evropske vlado ravno zato lira ni jo dati Trockomu zavetje, ker nočejo, da bi njihovi kraji postali prizorišče umorov moril- ske tolpe GPU, sovjet. tajne politične policije. Nekateri celo trdijo, da so vse vesti, češ da jo Trocki hudo bolan in da so njegovi dnevi šteti, razširjeno iz Moskve. Na ta način bi bil svet že pripravljen za Trockijcvo smrt, ki bi si jo razlagal na naraven način. Ruski emigranti v Carigradu so splošno prepričani, da uganja ruska vlada prav nevarno igro, kajti nasilna smrt Trockega bi dala povod za splošen pckclj med voditelji ruske revolucije, pekolj, kakor ga svet od časov ruske revolucije še ni doživel. Berlin, 24- febr. (Tel. »SI. listu«.) -,>Lokal- anzeiger^ javlja iz Rige: Potniki iz Rusije so prinesli s seboj letake, ki so v I^ningradu razširjeni v zelo veliki množini. V teh letakih pozivajo pristaši Trockega svoje somišljenike, da mobilizirajo ruski proletariat, da nastopi v korist Trockega. Letak najstrožje obsoja aretacijo in izgon stotin članov opozicije in odkrito agi-tira za energičen odpor proti načinu, na kakršen sovjeti obravnavajo vprašanje Trockega. Političnemu biroju očita letak, da jc izrodil Trockega njegovim najbolj zagrizenim razrednim nasprotnikom. Dunajski kritičen dan brez nemirov Istočasen nastop Schutzbunda ter nacionalističnih bojnih organizacij Dunaj, 24. febr. (Tel. »SI. listu«) Danes ee je na Dunaju na miren način izvršil nastop republikanskega Schutzbunda, ki je postavil na ulico 21.000 mož, dočim so združeni Hdmat-gchiitzlerji, frontniki in študentski Freichor postavili skupaj komaj 4000 mož. Ravno toliko število policije je spremljalo sprevod. Aretira- nih je bilo približno 50 komunistov, ki so vzkli- ! kali s ipfujc-klici. V Dreherjevem parku je j imel nagovor voditelj Heinnvehra, zvezni svet- | nik dr. Steidle, ki je izjavil, da je mr.rš na Dunaj postal dejstvo in da se bo ponovil. Posen- 1 no radikalni voditelj štajerskega Heimvvehra dr. Pfriemer je napovedal boj na nož proti no- tranjemu sovražniku in proti marksističnemu terorju. Država se mora preurediti, kakor to hoče narod. Rdeči Dunaj mora zopet postati nemški Dunaj. — Ker je bilo mrzlo, je bilo zjutraj samo inalo gledalcev. Dne 5. mnja bo Heimvvehr nastopila v industrijskem mestu St. Polten, dne 29. junija pa v Gradcu. Plazovi se udirajo na proge Sest plazov med Lazami in Zalogom Nagel preobrat toplote, do katerega je prišlo včeraj, je povzročil na železnicah v Sloveniji zopet nove zmede. Pod vplivom tople a zraka se je pričel sneg povsod najlo taliti ter ponekod udirati na proge Da je ol nastopu južnega vremena pričakovati plazov na progah, je železni š! a direkcija vedela že prej in je to napovedal med drugim tudi »Slovenec«. Včeraj so bili že na vseh večjih postajah pripravljeni delavci za vsak slučaj, če se kje na progo usujejo taleče se snežne mase. Prva je zopet trpela nesrečna proga med Celjem in Laškim. Progo na obeh straneh postaje Laško so včeraj plazovi v te! u zadnjih štirinajstih dni že četrtič ob is! ali. Neka' o ob 3 popoldne se je ob km 366 na progi med Celjem in Laškim vsul velil anski plaz taločega se snega. Sneg je bil težak in voden, kar je čiščenje zelo oviralo. Plaz je zasul oba tira. Poslana je bila takoj pomoč iz Celja in iz Zidanega mostu. Delavci so očistili naj/prej levi tir, mnogo večja težava pa jo bila z desnim tirom, ki je tik ob strmini, s katere je prišel plaz. Snežni plug, s katerim so hoteli očistiti desni tir, je v snogu obtičal. OH S dali® se ie vršil promet samo no levem tiru vse do 8 zvečer, ko se je pomožnemu oddell.u posrečilo očistiti vso progo in spraviti promet ra tej progi v popoln red Kot prav nevarno mesto na progi med Mariborom in Ljubljano velja že cd nekdaj del proge med postajama Laze in Zalog. Blizu kraja, kjer je pred dvema letoma velik zemeljski plaz podrl železniško lokomotivo v jarek, se je včeraj vsulo na pro^o 1 ar šest plazov zaporedoma Plazovi sicei niso bili veliki, vendar pa le toliki, da so onemogočili pr met ra obeh tirih. Ob pol 4 se je vsul prvi plaz, sledilo pa mu jo v kratkem še pet plazov. Ka'rr pri Laš' em, so tudi tu delav-c; očistili najprej levi tir, v teku dveh ur pa je bil očiščen še desni tir. Železničarji sodijo, da se bo tekom noči vsulo na tej progi še več plazov. Z drugih prog do snoči ni bilo poročil o plazovih in tudi ne z resno ogrožane gorenjske proge VEDNO NOVI PLAZOVI. Zadrja poročila v po-znih večernih urah javljajo, da se vale na železniško progo med postajami Zalog — Laze, Sava — Zagorje ter Lnško—Celje vedno novi plazovi. Vsi plazovi na so k sreči manjši ter jih delavci navadno odkidajo že v teku pol ure. Pričakujejo tudi poročil o plazovih na bohinjski progi. VLAKI VOZIJO REDNO. Velike zamude, s katerimi so zadnje čase prihajali vlaki v LJubljano, so včeraj skoraj popolnoma ponel ale. Znatnejšo zamudo je imel le snočnji belgrajski vlak, ki je prišel v Ljubljano z zakasnitvijo 138 minut. Dunajski trzovlak je prišel pravočasno, tržaški brzovlak pa je imel 20 minut zamude. Lokalni vlaki vozijo s prav neznatnimi zamudami. SOE trči! v tovorni vlak Zagreb, 24. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Snoči okrog 10 je pri Brodu pri čuvajnici 67 trčil SOE v tovorni vlak, ki je vozil proti Si-; binju, Pcslajni čuvaj je javil, da je tovorni I vlak že pe!jal mimo krctnišl e opazovalnice. Kadi te.?a so pustili SOE, da je odpeljal. V resnici pa jo imel tovorni vlak neki defekt, radi česar je stal na progi. Osel je SOE ni opazilo signala, radi česar je SOE trčil v tovorni vlak. Trčenje je bilo precej močno, tako da sta oba tira neprehodna. Pri tovornem vlaku so vagoni lahv-o poškodovani V SOE sla bila ranjena dva petaika. Dva vasor.a sta poškodovana. SOE se je takoj vrnil v Bred, kjer je ostal do 4 /.juiraj. Na kraj, kjer sia tWHln vlaka, ie takoj od^la komi«iia. Zanimanje kralja za hrvatske ustanove V Belgrad je prišel profesor zagrebškega vseučilišča dr. Boris Z a r n i k , ki je bil sprejet od kralja v dvourni avdionri. Po svoji av-dienci je dr. Zamik izjavil dopisniku »J. l.< to-le: »Nj. Vel. kralj me je sprejel najljubezni-vejše. Nj. Vel. kralju sem predlagal, da bi bilo koristno, da se ves naš narod prouči v antropološkem pogledu. Nj. Vel. kralj se je živo zanimal za ta problem in njegov pomon za pravilno oceno našega plemena v svetu. Prav tako sc je Nj. Vel. kralj živo zanimal za razmere na zagrebškem vseučilišču in za hrvatske kulturno razmere. Pri tem sem zlasti razložil delo prirodoslovnega društva in ljudskega vseučilišča. Nj. Vel. kralj jc obljubil svojo pomoč takim ustanovam. Nj. Vel. kralj se je nadalje zanimal za medicinsko fakulteto v Zagrebu in jaz sem kralju naglasil potrebo te fakultete za naš narod. Nazadnje je g. Zamik ponovno poudaril ljubeznivost, s katero jo bil sprejet v dvom lit veliko zanimanje Nj. Vel. kralja za kulturne institucije. Samo H do 12 ministrstev Zagreško »Novosti« poročajo: V pravosodnem ministrstvu sc dovriiujp polog ostalih zakonskih načrtov še načrt zakona o vrhovni državni upravi. Ta za*on bo po končni redakciji predložen v oceno vrhovnemu zakonodajnemu svetu pri pravosodnem ministrstvu, nato pa v podpis Nj. Vol. kralju. S tem zakonom bodo ukinjena nekatera ministrstva, ni pa še znano, katera bodo ukinjena in katera so bodo spojila r drugiii i. Po novem zakonu o vrhovni državni upravi h« vsoga skupaj kakih 11 do 12 ministrstev. Po i/javi nekaterih poučenih osebnosti se bodo najbrže spojila tri ministrstva in uieor: ministrstvo za poljedelstvo in vode, ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za narodno zdrnvjo v eno samo ministrstvo -- ministrstvo za narodno gospodarstvo. Ministrstvo za agrarno reformo bo sploh likvidirano, delo tega ministrstva, v kolikor ga bo sploh kaj, pa bo izvrševalo novo ministrstvo za narodno gospodarstvo. Razen tega bodo ukinjena Se nekatera ministrstva, razširila pa so bo zlasti kompotonca ministrstva za trgovino in industrijo. Seveda bo v zvezi s temi reformami c vrhovni državni upravi odpad'o iz vlade tud' nekaj ministrov. Uradniški zakon še ni na vrsti Belgrad, 24. febr. (Tel. »Slov. listu«.) V časopisju kakor tudi v javnosti se je skoro mesec dni trdilo, da bo novi uradniški zakoni kmalu gotov. Nekateri listi so celo vedeli poročati posameznosti in bistvene spremembe nasproti prejšnjemu uradniškemu za konu. Mnogi so celo pisali o komisiji, ki d£ je postavljena in ki da jo izvršila svoje delo. Vaš dopisnik je danes v pravosodnem ministrstvu zvedel in lahko avtentično potrdi, da so na uradniškem zakonu sploh no dela, tla ni sestavljena šo nobena komisija in da je cela stvar v najprimilivnojših začetkih. Uradniško vprašanje in vprašanje uradniškega zakona se torej šele v začetku proučuje. Težko verjetno je, da bi se v kratkem sestavila komisija. Še težje, da bi bil to eden izmed za'onov, ki bi prišli med prvimi m* dnevni red. Vest, da se pripravljajo in da sc že gotove spremembe uradni&keca zakonu so torej tendenoiozno in Imajo gotov namen Kongres stavbenikov Belgrad, 24. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Danes se jo v Belgradu vršil kongres Zver* društev jugoslovanskih stavbenikov. S kongresa se je kralju poslal udanostni brzojav. Trgovinsko ministrstvo prosijo, da čimpreje predloži obrtni zakon. Na gradbenega ministra apelirajo, da se % novim stavbenim zakonom ua stavljajo na dnevni red osabaa vprašanja, ki bi se tikala njihovih Interesov. Danes so jc istočasno rrtil efeSni zbor Zvazp uiffoslov. arhitektov in inf,en«rj*w. Odkrita beseda o uradniškem vprašanju Kakor mnogo drugih vprašanj, tako obstoji pravzaprav tudi urauniško vprašanje vsoa deset let, odkar živimo v svoji državi. Posliusov, ua bi bilo to vprašanje rešeno, je bito mnogo in dobili smo celo uradniški zali o n, ali vprašanje vseeno ni bilo rečeno niti do danes. In .udi ni moglo biti rešeno, ker se je čisto napa.no reševalo. Dejunsao se je pri nas reševalo to vprašanje vedno le na ta način: Pred vsakimi volitvami je postalo uradniško vprašanje aktualno, ker so pač tudi urauniiu imeli »Kugliee«. Takrat so vse stranke uradnikom oLijubovale vse mogooe in tudi nemogoče Sivari. Ko so pa volilve minile, so minile tudi obijube, le lepe Lesede o velikem pomenu uraunišiva so oslale. Jasno pa j3, da se samo z lepimi besedami ne more rešiti uradniško vprašanje in zato je tudi o&.alo nerešeno. Položaj uradn..va pa se jo med leni lo slab»al, za kar je več vzrokov. Glavni vzrok je bil v tem, da je bilo državno gospodarstvo silno slabo. Kjer se slabo gospodari, tam pa ni denarja m ga tudi bili ne more. Posledica tega je bi.., da vlaua tudi pri najboljši volji ni megla usireči tudi najbolj upravičenim uradniškim zahtevam, ker kratkomalo ni imela denarja. Bila je že velika pridobiiev, da so uradniki dobili vsaj poiovico dolžnih razlik. Tako žalostne so bile razmere, da velik del uradništva sploh ni uo.el verjeti, da pride v resnici do izplačila razlik. Pu ti neverni Tomaži so doživeli prijetno izuenadenje, ker je prejšnja vlada držala svojo obljubo, sedanja pa jo tudi izpolnila. Prva obljuba izpolnjena! Bila je to prva velika pridobitev, obenem pa tudi prvi vesel znali, da se je pričelo v ditiavi vendar mnlo bolje gospodariti, ker je bilo nel.aj denarja tudi za uradnike. Pre,e so bili pri takih stvaren uradniki navadno čiolo zaunji. Morala iz vsega pa je, da je uradnik v največji meri zainteresiran na tem, da je državno gospodarstvo dobro, ker samo prospevaječa podjetja morejo tudi dobro plačevali svoje nameščence. Da bo državno gospodarstvo dobro, pa je žal. le v manjši meri odvisno od uradništva, kaj.i vse odvisi od onih, ki komandirajo. Komand irale pa so stranke in skupščina. Cisto odveč je govoriti o tem, kako so ti komandi-rali, ker pove rezultat njih komande zadosti. Čeprav so siranke v zelo veliki meri krive slabega gospodarstva v državi, pa vendar r.iso samo stranke krive, temveč tudi vsa javnost. Ce bi' vladal v javnosti oni duh, ko neko je bilo sameposebi umevno, da mo-biti uprava čista, »sauier« bi dejal Ne Drzen čin alzašhih fašistov Po8L Daladier-a ujeli, da je zamudil shod Strassbourg, 24. febr- (Tel. >S1. listu«.) Predsednik francoske radikalne stran e poslanec D a 1 a d i e r, ki se je pri zadnjem zasedanju radi težkega poležaja Pcincarejsvega kabineta večkrat imenoval kot bodoči ministrski predsednik, je danes v Alzaciji doživel nenavaden dogodek. Imel bi davi priti v Strass-bourg, kjer je imela radikalna stranka svoj občni zbor. Daladier pa ni prišel na shod, kjer hi imel govoriti, in tudi na banket ga ni bilo. Šole ob poldveh popoldne se je prikazal brez sape. Zgodilo se je sledeče: Aliaeijski faši- sti so na kolodvoru v Zabernu Daladiera ujeli, spravili v avtomobil in ga odpeljali v samoten kraj. Ravnali so z njim zelo vljudno, v pogajanja pa se niso spustili. Šele čez dalj časa so ga izpustili v samotni vasi ob Renu. Moral je potovati peš in še po dolgem času je dosegel končno postajo električne železnice, kjer je potem čakal na vlak. Daladier je zadevo smatral s humoristične strani. Na shodu je govorilo več voditeljev radikalov, ki so vsi zahtevali, da se na polju verskega ln šolskega pouka uvede laična zakonodaja. Boj med socialisti in komunisti v Celovca Celovec, 24. febr. (Tel. »SI. listu«.) Včeraj so narodni socialisti priredili shod v neki gostilni, na katerega je prišlo tudi mnogo komunistov. Med pristaši obeh skupin je prišlo do spopadov, med katerimi so se bili s stekleni- cami in stoli. Policija je napravila mir in potisnila komuniste iz dvorane. Tri osebe so ranjene prepeljali v bolnico. Gostilniško opravo so razbili. Ko so pregnali komuniste, se je shod vršil dalje. Železniški promet se zboljšuje Na ozemlju ljubljanskega ravnateljstva v redu Belgrad, 24. febr. (Tel. »SI. listu«.) Pro- ] stavljen. V Ogulinu je temperatura plus 8, Go- kdaj, ra met se zboljšuje. Glede poli žaja na železnicah je ministrstvo izdalo to-le obvestilo: Proga Zaječar—Paračin je še zametena. Dela na čiščenju s« nadaljuj . jo, vendar pa ni upanja, da bi se mogel promet v teku jutrišnjega dneva vzpostaviti. Med Gostivarjem in Ohridom je tudi promet prekinjen- Danes dopoldne so čistili progo Batajnica—Boljevci. Popoldne se je vzpostavil redni promet. V območju brlgrassk»ga ravnateljstva je temperatura nad ničlo. V Skoplju je celo plus 11. Vreme je povsod lepo. Sneg se topi. V subotiškem ravnateljstvu je promet na vseh progah normalen. Vlaki sicer prihajajo z malenkostnimi zamudami. Temperatura plus 4. V zagrebškem ravnateljstvu je položaj ta-le: Proga Ogulm—Split se je deloma očistila. Prehodna je proga Ogulin—Gosplč. Nižja rarsajf.jo viharji in se rušijo plazovi. Med Pla-skim in Liškimi Jesenicami se je vsul plaz, ki je zasul 800 m proge v višini 9 m. Pri Sinju je proga očiščena. Drugače pa je na ostalih progah zagrebškega ravnateljstva promet vzpo- 10. Proga Sarajevo- Mostar je v prometu, raze a med Ivanom in Raštelico, kjer razsaja hud vihar, ki dela žamete. Med Braco in Brantuko so plazovi zasuli progo. Vendar se je promet prekinil samo za nekaj ur. Temperatura —16. Na ozemlju ljubljanskega želein- ravnateljstva je promet v redu. Sneg se topi Zagreb, 24. febr. (Tel. »SI. listu«.) Tekom današnjega dne je zavladalo v Zagrebu zelo toplo vreme. Toplomer je narastel do 18 stopinj nad ničlo. Po mestu se je topil sneg in po mestu so nastale velike mlakuže, ker kanali niso očiščeni. Iz province se javlja, da so na li-ški in sušaški progi tudi nastale spremembe in se sneg topi v velikih množinah. Med Suša-kom in Reko je zopet otvorjen železniški promet, dočim so na liškl progi radi južnega vremena nastale nove neprilike in promet še ne bo tako kmalu vzpostavljen. Mariborska nedelja Pron»i?na razmišljanja na praznik sv. Matijo — ledorazbijalea. — V znamenju jubilejno smuške tekme LSSK Maribora ter mnogoštevilnih občnih zborov. — Potem pa še nekaj o tem in onom. mec, bi se pač ne mogli goditi oni škandali, kakor so se godili. Še manj pa bi se moglo dogajati, da so os.ali vsi krivci tudi najbolj umazanih ater nekaznovani. Vojna jo ubila čut snažnesti in zato je padala uprava in dokler ne bomo vsi, pa brez izjeme gledali na to, da zope-t ta duh zavlada, tako dolgo tudi ne bo uprava na višku. In potem pride še tretje zlo — parti-tamstvo. Zaradi stranke se je oproščal vsak greh in mnogi so celo iz idealizma delali tako. V lastnih vrstah se ni nikdar napravil red in posledica tega je bila, da je o&.ala umazanost povsodi. ln je bilo treba, da so se tudi nekateri uradniki tako zelo eksponirali za stranke? Če je uprava slaba, potem izgubi avtoriteto. Ce izgubi avtoriteto vlada, izgube ugled tudi vsi njeni nameščenci. Tudi v tem je del rzroka. da še uradniško vprašanje ni rešeno. Ali rešiti ga je treba, že iz snažuostnega čuta. Vsakega dobrega gospodarja mora biti vendar sram, če ni uredil svojih odnošajev • svojim uslužbencem. Seveda ne more tega Btoriti gospodar, ki je moral prevzeti čisto zanemarjeno dediščino, dokler te dediščine ne uredi. Zato dobro razumemo, če sedanja vlada ne more kar čez noč rešiti vprašanje, ki se je deset let zanemarjalo. Mora pač uajpreje uredili dediščino! Uradniško vprašanje pa je treba rešiti če iz enega razloga, ki je za nas najvažnejši. Uradniško vprašanje je vprašanje slovenske inteligence. Če izločite iz slovenskega naroda uradnike in javno namoščonce, ste izločili iz njega slovensko inteligenco. Zato je siovenslii narod direktno zainteresiran na tem, da je uradniško vprašanje čim preje in čim boljše rešeno. Vsako povišanje uradniških plač je dejansko povišanje slovenskega premoženja. V kulturnem pogledu pa je to še mnego važnejše. Ureditev uradniškega vprašanja pomeni naravnost vstajenje slovenske knjige in pro-spevanje vse naše kulture. In na to resnico ne smemo pozabiti nikoli! Zakaj ta je najvažnejša 1 Vsi drugi problemi, ko prevrednotenje dela. hipertrofija uradništva in alično, pa so le stranskega pomena, ki odpadejo, oziroma bodo nični sami od sebe, ko bo urejeno glavno vprašanje: kako omogočiti uradniku, da postane uprava res dobra in da prevlada na vsej čr.li snažnostni čut. To pa ni odvisno te od uradnika, temveč od vseh nas in danes ie možnost tu, da delamo vsi v tem pravcu. Ni uradniško vprašanje zadeva urno nradništva, temveč vse javnosti in vsega na-ro..a m tUuiAiMkoa* š« na* nosebeil * Tista stara vremenska napoved o sv. Matiji je topol obveljala. Oblačnost je sicer kazala ob 7. uri dopoldne 10, pa se je proti poldnevu znižala na 5—6. Maksimum je od predvčerajšnjega —22.5 zlezel za celih 10 stopinj višje t. j. na —12.5. Ob 7 dopoldne je kazal toplomer jedva —7.7, med 12. in 13. uro pa se je živo srebro dvignilo na -f 6 do +7. Obenem pa je zapihljal v jutranjih urah rahel vzhodnik. V popoldanskih urah so se nekatere prisojnejše ulice malodane zmlakužile in zamočvirile. Če pojde po sreči, bodo kaj kmalu skopnele ogromne množine snega, na-gromadene ob uličnih straneh in po raznih trgih. »Brg ga je dal, Bog ga bo vzel« — tako -/airjuje po svoječasnem dr. Tavčarjevem vzgledu naša mariborska občinska uprava. In zaKaj bi se neki ne obistinilo. Za dr. Tavčarjevega županovanja v Ljubljani se je vselej: zdaj je Maribor na vrsti. Denar pa se bo lahko uporabil v socialnoskrbstvene in druge svrhe. In pomagal je tudi sv. Matija... Mariborski športni svet je imel danes zope; svojo senzacijo. Na jubilejno smuško tekmo ISSK Maribora je prispel tudi inlt Janko Janša. In to je pobudilo Mariborčane, da so v še večjem številu brzeli takoj po 12. uri mimo Treh ribnikov proti »Lovcu«, kjer se je ob 13. uri vršil start tekmovalcev. Kako se je borba za nagrade in diplome izbojevala, poročamo v spor.'nem delu lista. Gospodje, ki vodi'"o odločilno besedo v častitljivem poslopju na voglu Slomškovega trga in Ulice 10. oktobra, pa niso vedeli danes ničesar povedati. Pusloš je zavladala v p ol i c i i s k i kroniki. Odkar odčepeva v luknji zloglasna tatinska vlomilska petoriea, imajo mariborske trgovine ter druga podjelja mir. Izvedenci ter strokovnjaki pravijo, da tega grešnega rodu letos iz tujine v Maribir ni bilo in sicer radi — hude zime; na drugi strani pa gre vsaj navidezno spokorništvo mariborskih s slabo vesljo in grešnimi navadami obteženih pouličarjev bojda na račun so-cialnoskrbstvenih naprav ter ustanov mestne oočine. In tako se mora to vseobče spokorni-š.vo poznati tudi v hudo skrčenih in stanjša-nih mariborskih nedeljskih policijskih spisov. V celoti sta sfe preselila danes v sobane ho< tela »Graf« neki France R., ker se je bil vse preveč nasrkal rujnega vinčka in postal nato bojevit ter izzivalen; družbo pa je delala Franclnu Lojzika P., ker je v ponočni uri sumljivo stikala po mariborskih ulicah. Prijav je bilo komaj 14; tičejo se običajnih prestopkov. V parku pa bi »e danes kmetu pripetila večja nesreča. Nekaj šolarčkov in obrtniških vaiencev ie šlo na — vuaw» DaueUatai Pan- ček je imel pri sebi Jlobertovko; pomeri in sproži. PepJek pa je bil slab strelec in je za- Slovenijo. Zborovanja sla se udeležila tudi zr.stopnika zngTebškegi društva tob čnih trafikantov gg. predsednik Mi'akoviž in tajnik Milan Vineek. Predsednik ljubljrtufregB društva trafikantov g. Beline je otvoril občni zbor in pozdravil vse udelcžence. V fvojcm poročilu je med drugim omenil, da sta v preteklem letu umrla člana Ju-van in Srttler. Na predleg g. Belinca je bil nato soglasno izvoljen za predsednika zborovanja g. Milakovič, de'eg. t iz Z ogreta. Preden sa preSIi na dnevni red. so bile sprejete brzojavke, ki naj jih občni zbor odpošlje Nj. Vel. kralju. dr. F. Ježu, bivšemu poalmcu Francu Žebotu, tr-fikantu A. Geležu v Mariboru in tvornimi >Gohrb< v Zagrebu. Predsednik poroča. Predsednik g. Beline navaja, da je odbor rešil finančno stanjo društva s tem, da je skleni! ugo i o pogodbo i; tovarno cigaretnega pripisa »Goluib« v Zrgrebu. Enako naklonjenost druttvu je pokazala tudi tvrdka Ticar v Ljubljani. Predsednik v tonlili besedah nagkSa zasluge gg. dr. Jeia, Fr. Žebca in Ant. Golcžo, ki so i/.poslovali, da so tobačni trafikanti debili lrzaj 1% prodane provizije. Tako i m njo sedaj malcprodv j?.Ici tobačnih izdelkov zopet 5% predajno provizijo. Predsrdnik hvaležno omenja tudi vzajemno delovanje s hrvaškimi trafikanti. Izraža željo, da bi se končno tudi srbski trafikanti pridružili skupnim težnjam slovenskih in hrvaških trafikantov. Nato je prečital resolucijo, ki jo objavi jutri »Slovenec«. Tajnik g. Peče navaja, da je cd 5C00 s'oven-skih trafikpnlov organiziranih samo Uspeh intervencij društva pri o-bl. mcnc.polski upravi je bil večinoma povoljen. Od prod je romanov, ki so jo slovenski trufikantje prevzeli od zagrebške iz-dajateTiice, prejema druStvo 5%. Bhurajnik" Resnik poroča o slanju društvene blrg~jne. Med drugim pove, da je društvo v preteklem letu prevzrilo od prodaje znanih šunei-ronroov v celem Din 163.45. Preglednici računov gofpe Sever in Velkavrh izjavljata, di so blagajniške knjige v redu in predlagata absclutorij blrgajniku. Najboljše najnižje naiuečje ndllske aparate Predsedniku pr. Be'fpou peHnnji dnutvo palico s srebrnim ročajem in 2000 Din nagrade za njegovo požrtvovakio delovanje v društvu. Volitev odbora. Na predlog Re. Ve'kavrhovo občili zbr soglasno ievcM celokupni stari odbor za bodoče poslovno leto. Med slučajno*! mi. O. Ogrin predlaga, naj bi drrštvo prsrodo-valo za ukinitev naredbe, da morajo biti trafike za 14 dni vnaprej zslože>ne. G. Vinee-k pojsni, da najnovejša naredba predpisuje nlogo zn 8 dni. Obenem predlaga, naj se resolucija spopalni z zi! levo 10% prodajne provizije Porcča, da je v Zagrebu preko 800 trafik, ki so lani prod .le za 100 milijonov Din tob. izdelkov V resoluciji naj bo tudi iz.rržena zrVhteva za izplrčilo obljubljeno nagrade trafikantom za 1. 1828. in omejitev nadalj- Mcstni pogrebni zavod. ccae pfacnne naodaosH oam nndl Cladiisha postala Liublfana o scoczni prodanem oddelka na mi*liiS:£eul cesJ 9. Telslisn 330 0 Te efon 3100. njih trifikinWl;ih koncesij Pravi, naj gre v Bel grud delegacija iz Slovenije in Hrvatske, da na merodajnem mestu obr z'oži svojo težnje G. Beline meni, da ljubljanska društvena blagajna n<-zmore t kih s'.ro«ikov. Za č sine či ne društva so bili izvoljeni gg.: Fr. 2el:ot, Ur Jež, A.. Golei in tvrdk« »Golub. v Zagrebu. Plin ga je zadušil V nedeljo zjutraj so našli na Področjem pri Domžalah v pos t lji mrtvega Petra Kepica. Zvečer si je zakuril železno peč, zaprl cev, ki odvi-ja dim in šel nato spat. Ponoči so iz peči uhajali plini, ki so ga zar'->šili. Kepic je bil star okoli 30 let in je bil priden in delaven mladenič. Njegova smrt je vzbudila splošno sočutje. Ljubljana 100 ton sležkega premoga je dobila mestna plinarna za predajo privatnim strankam. Premog ie v kosih in se bo oddajal žo danes v ponedeljek popoldne. — Cena premogu je loco plinarna 80 Din za 100 kg. Na dom se dostavi le najmanj 2000 kg in se zar.i čuna le običajna prevoznina. Mostnemu magistratu. Ze teden dni je promet po Križevni.ški cesti vedno težavnejši in prišlo je že do tega, da preincgarji ne vozijo več po ulici, ker je vožnja pretežka. Vljudno prosimo zato mestni magistrat, da ta nedosta-tek odpravi. Nosrofa na hodniku. Huda nezgoda je sno-či zadela gospo Olgo Gorazdovo, ravnateljovo soprogo. Na opolzkem tlaku pred filharmonič-n>m poslopjem se ji je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomila nogo. Prepeljali so jo z rešil nini avtom v bolnišnico. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Poljšak posestnik, trgovec in hotelir dne 24. t. m. po krajšem, mučnem trpljenju, previden s tolažili xn nmirajoče boguudano preminul. Blagega pokojnika prepeljemo iz Ljubljane nn Jesenice, odkoder »e vrši pogreb v torek, dne 26. februarja 1929, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Jescnicc št. 24, na farno pokopališče. Jesenice, dne 24. februarja 1929. Marija Poljšak, soproga. — Ivnn, Frnnc, Mfmi, Ljudmila in Sofija, otroci in vse ostnlo sorodstvo. Med tednom V >Union«-ovi ogrevalnici — obligafna taksa 4 dinarje, po 11. uri zvečer pa n kaj več, zlasti okoli prvega — sem našel ta teden »bračno pravo«. Dolgo sem ogledoval in študiral to zagonetno stvar. Brak — brak — kaj je to? Po dolgem povpraševanju so mi ljudje, ki se razumejo na postave, povedali, da je >i>račno pravo« stvar, ki je zelo važna za ože-rjone (omožene) ljudi, torej za tiste, ki žive v zakonu. Za te ljudi veljajo posebne po-»tave, vse te postave pa so ali šele bodo zbrane v posebni knjigi, ki bo imela naslov »bračno pravo«. Tako so mi povedali učeni ljudje, jaz pa sem njihove učene besede vseeno dejal na bvi jo tehtnico, čeprav učenim ljudem sicer vse prav rad verjamem. Pri tehtanju sem se spomnil na Prešerna, ki pravi, da »so v domačih Č?gah utr ene p o s t a v n.< Spomnil sem se tudi na' tiste 3 goldinarje, ki sem jih v svojih telečjih letih moral plačati na magistratu, kamer me je bil odpeljal ob pozni nočni uri stražnik j v imenu postave«. Potem sem se spomnil na fantovsko pesem doma, kjer «e pravi, .lcckcr v zakenu midva sva živela«. Tudi te besede sem razumel, ker smo včasih naj-bolle razumeli to. kar ie bilo nrenovedano. V parlamentu so pa izdelovali gospodje poslanci zakonske načrte, cd katerih so mnogi na ve'iko srečo mladih pravnikov zagledali luč sveta šele tedaj, ko so svojo izpite že pole žili na mizo pred izpraševalno komisijo. Ampak »brak« — kaj je to brak? Prešeren je bil jurist in pesnik, pa braka ne pozna v svojih pesmih. Zandarji in stražniki ga tudi ne poznajo, navadni ljudje pa tudi ne. Tako me je ta nesrečni brak moril, dokler nisem srečal slučajno na cesti samega predsednika lovskega društva, ki mi je pojasnil, da so braki posebne svrte lovski cucki. Srce mi je kar zavriskalo od vese'ja, ko sem to zvedel, in na tihem sem začel blagoslavljati našo novo, srečno dobo, ki ne ščiti in varuje s postavami in zakoni le ljudi, ampak hoče zaščititi tudi pse, pa ne samo kar tako na spl šno, ampak čisto špecijalno, po rasah. Kakšna hu-maniteta, kakšen napredek! Za zakonodavce in juriste se odpira šireko polje plodonosnega dela, ker bo poleg prava za brake treba izdelati tudi še posebno pravo za mopse, za pinče, za sultane in k^kor se vsa tista četveronog« družba s celimi in odsekanimi repi že imenuje. Samo to me skrbi, če ne bodo morali dobe pravnega študija podaljšati za ka' šne štiri semestre, da se bodo fantje temeljito spoznali na samo v ibračnem«, ampak tudi v »pinčr jem«, v .»mopsovskem« itd. pravu ... »Es ist schrecklich«, je rekla včasih naša staro hišna oskrbnica. No, ko smo že pri pravu, čeprav samo pri pasjem, naj povem še nekaj, kar se tiče človeškega prava. Postava pravi, da mora vsak človek postave poznati. Izgovor, da kdo postave ne pozna, ne drži pred sodniki. Od te postave, da iriora vsak državljan vse postave poznati, so izvzeti menda samo otroci, za katere velja samo očetova palica ali pa materina bunka. Cim pa postane državljan »prištevent. j. da ga začno prištevati, seštevati in odštevati, velja zanj postava, da mora vse postave poznati, ergo, da jih tudi v resnici pozna. Na drugi strani pa vzdržuje država, prav tista država namreč, ki pravi v svojih postavah, da vsak državljan vse postave pezna, celo vrsto šol, kjer se mladi fantje uče postav! Država dalje zahteva zn celo vrsto svojih uradnikov še posebej, da se morajo izkazati s posebnimi spričevali, da postave p znajo, čeprav morajo po zgoraj emerjeni postavi itak vsi državljani vse postave poznati! Nekaj tukaj gotovo ni prav In ena aH pa druga določba mora biti napačna, t. j. da spada ena ali pa dnuza ne v človeško, ampak v »bračnoc (= pasje) pravo. * * * Pa nuj bo še ena iz Ljubljane. Okoli velike peči je. sedela zelo pisana družba obrtnikov, uradnikov in učenih mož- Kadili so cigarete, cigare, fajfe in molče prisrkavali rdeče ali pa belo vino. Videti pa je bilo, da vsem nekaj t i 51 v grlu, ampak beseda ni šla prav na dan. To je bilo namreč takrat, ko so ljudje zvedeli, da ja imenovan novi občinski svet. Zato se je naša družba poslužila modeme časnikarske metode, ki jo je bil pa zapisal že ranjki France Prešeren, in je začela govoriti o vremenu oziroma o zimi. Jedro razprave je bilo vprašanje: Kaj je hujšo, zima ali vročina? Modri in učeni možje so začeli takoj f težkimi argumenti dokazovati, koliko prenes« človek mraza in koliko vročine in dosledne svojim .argumentom so eni dokazovali, da je hujši mraz, drugi pa, da je hujša vročina. Tako se je vlekla heseda vse do policijske ure, ko se je iz prijelne dremavice prebudil spoštovan ljubljanski me#čan in zehaje rešil to težko vprašanje z besedami: >Meni se pa zdi. da Je pozimi mraz hujši, poleti pa vrcčina.< S tem odgovorom je tijdi njeni idrik ta vezal in zato končam. —k- Leto strahote 1793 Spisal Victor Ilugo. 10 A^orje je postajalo čimdaljebolj nemirno. Oblaki so se bili spustili tako globoko, da obzorja ni bilo več videti, morje pa jc bilo popolnoma pokrito od £oste megle. Vrhtcga je bilo močno razburkano. Da bi ladjo olajšali, so pometali v morje vso ropotijo ir. ruševine, ki jih jc bil napravil top. Vihar sicer ni bil opasen, videti jc bilo, da sploh ponehava, toda valovi so ostali visoki, kar je bilo znamenje, da je ladja plula nad nevarnim dnom. Ker je bila korveta radi svojih težkih poškodb malodane brezpomočen trup, so ji visoki valovi lahko prinesli pogibel. Gacquoil jc stal pokonci ob krmilu. Kaj ostane drugega mornarju, ko da ravnodušno sprejme usodo? La Vieuville jc stopil h krmarju. »Kje smo?« ga jc vprašal. »V božjih rokah,« je odgovoril mož. Krmar jc vedno vladar. On sme storiti in reči, kar iioče. Sicer so pa krmarji redkih besedi. Poročnik sc jc počasi oddaljil. Namesto krmilarja jc dalo odgovor morje. Megle nad valovi so se pretrgale. Nebo jc bilo sicer slej- koprej gosto pokrito z oblaki, toda ti niso več legali na morje. Na vzhodu se je zasvetlikala bleda luč, sivi dan; na zapadu pa je zahajala luna. Napram obema svitlima pasovoma so se odražale nepremične silhuete: na zapadu tri visoke čeri, na vzhodu v jutranjem mraku osem jader v zlonosnih, pravilno odmerjenih presledkih. Za svojim hrbtom je imela korveta proslule čeri, imenovane Minquiers, pred seboj flotiljo francoskih križark. Na zapadu brodolom, na vzhodu krvo-prolitje. Nasproti čerem se ladja ni mogla braniti z ničemer kot s svojim preluknjanim trupom, razrahljanimi in raztrganimi vrvmi in majajočimi se jambori; za boj pa je bila pripravljena z osmimi topovi, ki so ostali od tridesetih, in s topničarji, od katerih so najboljši bili ubiti in pometani kot mrtva trupla v morje. K sigurni pogibeli po čereh se je pridružil gotov konec v bitki: en sovražnik je pomagal drugemu. Bilo je tiho kakor v grobu. Molčali so temni oblaki, molče so se valili valovi, le veter je sovražno piskal. Nič se ni premikalo na čereh, vse je bilo mirno na ladjah. Strašna tišina. Ali je bila to istina ali so bile to sanje na morju? Grof Boisberthelot je polglasno dajal povelja poročniku La Vieuville, ki se je spustil v baterijski krov; potem je kapitan vzel daljnogled in stopil na zadnji del korvete h krmarju. Nameril je daljnogled proti zapadu na čeri, potem se je obrnil na vzhod, kjer se je kakor prikazen videla sovražna eskadra. »To so Minquiers. Tam nočiva veliki galeb s črnim hrbtom, kadar leti na Nizozemsko,« je dejal krmar, kakor da govori sam s seboj. Kapitan je bil seštel ladje. Pilo jih je osem. V sredi je bil visok trikrovnik, admiralska ladja. Kaiitan je prašal krmarja: »Ali poznate liste ladje tam?« »Seveda.« »Kaj je to?« »Eskadra.« »Francoska?« »Hudičeva!« Kapitan, ki je še vedno držal daljnogled pred očmi, je po krajšem premolku nadaljeval: »Dobre ladje. Jaz sem eni ali drugi tam že poveljeval.« »Jaz jih vem na pamet,« je odvrnil Gacquoil. »Prva je »Zlata obala«,« je govoril sam s seboj kapitan, »linijska ladja, 120 topov; druga »Izkušena«, fregata prvega razreda, 52 topov.« In zapisoval si je število topov sproti v beležnico. In tako je prepoznal eno za drugo: »Drijada«, 40 topov; »Predrzni«, 32 topov; »Richemont«, enako; »Ateist«, »Kalipso«, »Osvajalec«. Zdajci je prišel zopet na vrhnji krov La Vieuville. »Chevalier,« mu je zaklical kapitan naproti, »vsega skupaj tristooserndeset topov.« >Dobro,« je odgovoril poročnik. »Vi prihajate od pregleda, La Vieuville, koliko bojasposobnih kosov pa imamo mi?« »Devet.« »Dobro,« je dejal Boisberthelot. Zdelo se je, da se osem mo'čečih ladij ne gane, toda postajale so počasi vedno večje. La Vieuville je salutiral. »Gospod kapitan, evo moj raport: Sidra dobra. Sidrski kolobarji trdni. Vrvi izvrstne in predpisane dolžine. Municije obilo. Šest topničarjev mrtvih. Stoenoinšestdeset strelov na vsak top. »Ker jih imamo samo devet,« je zamrmral kapitan. Potem je zopet z daljnogledom pregledal obzorje. Eskadra se je počasi približevala. Starinski topovi »Claymore« so imeli to prednost, da je troje mož zadostovalo za postrežbo, toda streljali so manj točno in niso nesli tnko daleč kakor moderni topovi francoskih križark Zato je bilo treba pustiti, da se francoske ladje približajo na strelsko daljavo lastnih topov. Tiho je dajal kapitan potrebna povelja. Korveta je bila nesposobna tako za boj proti ljudem kakor proti valovom. Izvrševala je takorekoč samo svojo dolžnost. Matrozi so se oborožili, pri topovih je stalo strežno osobje pripravljeno, smodniška shramba je bila odprta, krov se je zavaroval proti puškinim strelom. Potem so korveto zasidrali z vsemi šestimi sidri. Vseh devet še uporabnih topov so zvalili na eno stran sovražniku nasoroti. Sovražna eskadra pa se je bila zvrstila v polkrogu, koje^a tetivo so tvorile minquierske čeri. »Clavmore« je bila v tem polkrogu zaprta in vrhtega priklenjena na lastna sidra; za hrbtom je imela skale, to se pravi — brodolom. Obkrožajoče ladje so bile kakor tropa psov okoli merjasca — ne laja, toda kaže zobe. =• £.»p g- o po 2 S ro o-^rss* N ? C/1 Pl J? » to C O S' i-S SSHSl >a n "0 5' M" Z? ar S^i £a, * >2 tr qN on« 00 C S ? D 3 o2S-< ? « f« i 02? N.r-S as" g5-© 9) tO . .i. JE ' w D jv B -i .. O ' CL 3 < ffPP" -M • fcSM -d c o>3 i 3 o H« a fl S" 10 E 1» N * * to ~ >?rJ r Iz vladanja carice Katarine II. Znana je zgedba o Potemkinovih vaseh. Ko je prišla carica Katarina 11. na Krim, ji jc hotel 1 otemkin pokazati, kako pod njegovo upravo sijajno napreduje Krim m jc zato dal sezidati ceia mesta iz kulis. Iz drugih krajev pa so nagnali kmete in meščane in tako pokazali Katarini prebivalstvo mest, ki jih bilo ni. Katarina, ki so je vozila skozi te kulise, pa je v vse to verjela in cd tedaj so postale Potemkinove vasi nesmrtne. Zalibožc pa vsa ta zgodba ni resuična in Potemkinove vasi so izmišljotina, dasi ne brez podlage. V resnici tudi ni mnogo manjkalo, da bi postala resnična. Celo tisti očividci. ki jo zanikajo, pravijo, da bi kmalu postala resnična. Tako pravi knez de Ligne, ki je bil v Katarininem spremstvu in ki taji zgodbo o Potemkinovih vaseh, da se je carica peljala in da zato ni mogla videti, kaj so ji kazali. Zato si je mogla dcmišljevati, da jc videla mesto ograjeno in tudi sezidano, čeprav »to mesto ni melo ccs:, ccste nobenih hiš in hiše nc oken, treh in vrat«. Če so Potemkinove vasi neresnične, pa so resnične razne druge anekdote, kako so carici Katarini prikrivali resnico. Ko jc prišla Katarina v Mcskvo, so bili vsi berači in revni ljudje izgnani iz mesta. In tako je prišla Katarina do prepričanja, da v Rusiji ni ljudi, ki bi izgledali revno oblečeni in tako je tudi pisala svojemu rnanftvenemu prijatelju Grimmu. Kako je bil ustanovljen Jekaterinoslav. Katarina, ali kakor izgovarjajo Rusi Jekate-rina, je bila nepoboljšljiv optimist. Vedno je verjela samo v dobre stvari in njena okolica je znala to dobro izkoriščati. Zlasti Potemkin. Težko je reči, kaj naj bi človek na njem najbolj občudoval ali njegovo nenavadno aktivnost in plodno fantazijo ali neverjetno naivnost, ki se že nagiba na blaznost. Slično naivnost je imela tudi Katarina in možne so sc ji zdele stvari, ki so mogoče le v pravljici. V slavo Katarine naj bi se zgradilo mesto Jekaterinoslav. Po dveh mesecih jc določen kraj, kjer naj mesto stoji in že prično graditi univerzo. Nobene hiše še, nobenega prebivalstva, ali univerza mora biti in mislili so celo, da bodo univerzo obiskovali tudi tujci. Načrt mesta je bil naravnost grandijozen. 30 km dolgo naj bo mesto, ceste 200 čevljev široke, zgraditi bi se imel botaničen vrt, ribnik, velikanska palača za Potemkina, kneza Tavritle in druge palače. Dvanajst tcvaren, cerkev, ki mora biti večja ko ona sv. Petra v Rimu, sploh vse v največji meri. In rezultat? Palača Potemkina je bila zgrajena in celo rastlinjak za ananas rastlino, drug za datelne in slične južne sadeže. Tudi tovarna za svilo jc bila zgrajena in veljala je 240.000 rabljev, izdelala pa jc v dveh letih celih 20 funtov svile! Vse drugo pa je ostalo v osnovi in Jekaterinoslav sc je moral zadovoljiti z vlogo provinčne-ga mesta. Sploh sc jc pod Katarino ustanovilo zelo mnogo mest, ki ro pozneje skoraj vsa imela precejšnjo važnost. Katarina sama se je ponašala, da je ustanovila 144 mest, da je po novem načinu ustanovil 29 gubernij. Bila je sploh Katarina zelo samozavestna in Grimmu je poslala celo bilanco svojega dela. »29 gubernij, 144 mest, 30 pogodb in dogovorov, 78 zmag, 88 važnih zakonov in 123 odredb za narodov blagor, skupno 492 dejanji«. Kdo bi nc bil ponosen! Nekatera od teh so bila sicer silno po sreči. Tako zmaga pri Česmi. 1770 je bil imenovan za admirala Aleksej Orlov. Do takrat še nikdar ni videl nc morja ne mornarjev. — Po osmih dneh je prišel tako daleč, da je »spoznal«-, da vse brodovje ni vredno ficka. Moštvo da ni hotelo ali znalo delati vaj, oficirji niso znali povelj ali so jih pozabili. Ladje so nasedale ali pa zgubljale jadra. Lasje se ježe človeku, če si to pogleda. In vendar je par dni pozneje to brodovje čisto razbilo eno najlepših brodovij, kar so jih Turki kdajkoli imeli. Tako je izvojeval lepi Aleksej zmago pri Česmi. Smola Katarininega policista, Peter III. je odpravil strahotno tajno pi- sarno, ki je deset in desetletja morila in du-šila Rusijo. Katarina kot moderna vladarica ni seveda mogla obnoviti te pisarne. Polagoma pa si je pomagala na drug način in to institucijo pod drugim imenem čisto rei rganizi-rati. Duša te institucije pa je bil Štefan Iva-novič Šeškovski. Ni imel sicer nobenega ofi-cielnega polnomcčja in tudi nobenega vidnega znaka ni bilo za njegovo delo, teda njegove oči in roke so bile povsodi. Delal je na Čisto svojevrsten način. Nikogar ni aretiral, nasprotno ga je uljudno povabil za mizo. Nihče se ni upal to povabilo odkloniti. Po obedu se je Šeškovski 6 svejim gostom prijazno razgovarjal v udobni in dis-I kretni sobi in nihče ni nikdar izvedel, kako se je vršil pc-govor. Poseben stol pa je bil rezerviran za gosta. Na prijazno povabilo gostitelja se je gost vsedel, nato pa je prišlo iznenadenje. Na! rat je stol tesno zagrabil gosta, nato pa se začel pogrezati, dokler ni iz tal gledala samo njega glava. Nato pa so pričeli padati po spodnjem telesu gosta udarci brez pomišljanja. Rablji pri tem niso mogli spoznati gosta in tako je bilo preprečeno, da , bi ljudje izvedeli, kako visoke osebe so bile deležne šeškovskega pozornosti, šeškovski se je za časa eksekucije vedno obrnil stran, kakor da ne ve, kaj se godi. Ko je bi'a ekse-kucija dovršena, se je zepet obrnil h gostu in se prijazno ž njim razgovarjal, kal or da se ni nič zgodilo. Če treba, so tudi eksekucijo ponovili in tako je šeškovski vedno izvedel vse. Nekoč pa je imel sitno smolo. Neki mlid in zelo močan člevek, ki je vedel, kaj ga čaka, je zagrabil šeškovskega in ga posadil na stol. Seveda ni čakal, da je bila ceremonija končana, kak obraz pa je naredil Šeškovski, j pa si lahko vsak sam misli. Patentne dinsne, spalne fotele, otomane modrce v različnih vzor c h. kup e najcen« je pr 'apeimku FRA v JAGE* Ljubi ana. Sv. P, tra nasip 3t3V. F*rmaio Cadorna Za časa vojne, leta 1915, ko je bil maršal Cadorna na višku svoje slave, so občinski uradniki v Siciliji z začudenjem opazili, da skoro vsak kmet daje svojemu novorojencu ime »Firma to«. Pošteni Sicilijanci so hoteli na ta način izkazati svoje spoštovanje do vrhovnega poveljnika italijanske vojske. Vsak drug meški je dobil ime »Firmato«. Občinski uradniki so se te.^a lc naveličali in so vprašali kmete: »Zakaj dajete svojim otrokom ime »Firmato«, ko tega imena ne poznamo nc mi Italijani, niti drugi narodi.« Kmetje so začudeno pogledali uradnike in odvrnili: »Kako ga ne poznate Kaj našemu generalu Cadorni ni ime Firmato? To je vendar njegovo krstno ime. Sicilijanci so namreč smatrali besedo »Firmato« za ime, saj so jo čitali pod vsakim vojnim poročilom: Firmaic Cadorna. To pa se pravi: Podpisal Cadorna. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. N roiate »Slovenski list" NUDI ro IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNKA JUGOSLOVANS >E TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Kako gospodarite najbolje? Kako se zaščitite najuspešneje? Ustanovljena leta 1S95 Ce ste član in obenem odjemalec pri l.ddafshcm honzumnem društvu v Mani mu ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji Zadruga ima do danes sledeče oddelke: Špecerijski, kolonialni, manu akturni in galanterrski in je vsled tega v stanu ugouiti vsem željam in potrebam svojih članov. Pisarna: Kongresni trg štev. 2. Kako si prihranite vsako leto 3°/0 svojih izdatkov? Telefon št. 2255, 2855 priporoča svojo vinsko lclet v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 81, bivša ]uvančičeva klet nasproti gostilne pri Zvezdi