poštnina plačana v gotovini
VEČERN
1 Leto XIII. | Štev. 52	TELEFON: UREDNIŠTVA 23.67 UPRAVE 28 ■ 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L4OT	Maribor, 4. in 5. marca 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemati v opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din	Cena din 1'—
Francija ie pripravljena
Francoski komentar o mednarodnem ooložaiu — Nacionalistična Španija je obljubila nevtralnost v primeru sredozemeljskega konflikta — Francija se ne poga a z nikomer o svojem ozeml u in le pripravi ena na vsak napad, da ga odbile — Spremembe v mednarodnem položaju od lani na letos
PARIZ, 4. marca. V zvezi z ekspozejem, ki ga je podal zunanji minister Ge-orges Bonnet v zunanjepolitičnem odboru parlamenta, se presoja v francoskih političnih krogih položaj sledeče: Z likvidacijo španske državljanske vojne, ki se bo izvršila v kratkem, bo nastopil trenutek, ko se bodo razčistila tudi vsa ostala sredozemeljska vprašanja. Francija In Anglija sta dobili v Burgosu zagotovilo, da bo ostala nacionalistična Španija v primeru kakega konflikta med Italijo in Francijo nevtralna, ker se zaveda, da spričo izčrpanosti po triletnih bojih ni sposobna za kake negotove avanture, s katerimi bi lahko izgubila nazadnje še vse svoje pridobitve. V tem smislu stoji general Franco na stališču, da bi bilo najbolje, da se italijanske čete že sedaj umaknejo, kar je po generalu Gambari sporočil tudi Mussoliniju. Odstranitev italijanskih čet pa zahtevata tud! Franclja in Anglija, ker je to v Mussolinijevi obljubi Chamberlainu bilo točno formulirano.
POGAJANJ Z ITALIJO NI
Kar se tiče odnošajev med Francijo in Italijo, se tu priznava, da postajajo vedno bolj napeti, dasi se kaže ta napetost za enkrat le v podrobnostih in raznih zunanjih znakih. Vesti, da bi se vršila med Parizom in Rimom kaka tajna diplomatska pogajanja glede zadovoljitve italijanskih aspiracij, so popolnom neresnične in izmišljene. Itlija doslej ni stavila Franciji uradno še nobenih zahtev ali predlogov in Francija, ki spora ni sama začela, nima nobene podlage za to, da bi sama dala kakršno koli iniciativo za kakršna koli Pogajanja. Francoska vlada bo ostala slej ho prej na stališču, da ne odstopi nikomdr, tudi ne Italiji, niti pedi svoje zemlje ne v Evropi ne v kolonijah. To sta ponovno naglasila Daladier in Bonnet in njune Izjave so uradni odgovor na vsa zadevna namigavanja, s katerim se strinjajo brez razločka vsi francoski državniki in politiki vseh smeri in tudi vsi Francozi. O tem stališču ie bila še pred Javnimi izjavami obveščena tudi vlada Velike Britanije In se je z njim solidarizirala, zato so neresnične tudi vse vesti, da bi Chamberlain ali kdo drugi posredoval ali nameraval posredovati med Rimom In Parizom v smislu kake revizije meja.
POPOLNA PRIPRAVLJENOST NA VSE
Francija stoji pa na stališču, da so mogoča vsak trenutek nova pogajanja z Italijo, ako bi jih (talija sama želela, toda samo na bazi Laval-Mussolinijevega sporazuma iz L 1935. Ako bi pa Italija skušala s silo uveljaviti svoje zahteve — ki ravno Franciji niso znane In sploh ne ve, ali resno obstajajo ali ne, ker se na same časniške vesti ne more ozirati — bo naletela na za vse primere popolnoma pripravljeno Francijo, podprto po Veliki Britaniji in ostalih zaveznikih. Francija v letu 1939. ni Franclja Iz leta 1938.
V zadnjih mesecih je Franclja v zadostni meri poskrbela za svojo obrambo in tudi udarno moč, In to enako doma kakor v kolonijah. Francija je Izvršila v Tuniziji In Somaliji obsežne obrambne priprave.
V obeh afriških kolonijah so bile okrepljene čete vseh kategorij in zgrajene so bile ali se še grade utrdbe na vseh postojankah, kjer so potrebne. Te utrdbe so takega značaja, da nudijo obema kolonijama popolno varnost Razen tega so zbrane v Sredozemlju francoske in angleške bojne ladje, ki bi mogle stopiti ysak trenutek v akcijo, tako da je tudi s te strani vsako presenečenje popolnoma Izključeno.
POGLED V BODOČNOST BREZ STRAHU
Franclja se pa tudi dobro zaveda, da je mednarodni politični položaj letos za demokratični zahod čisto drugačen, ka-
kor je bil še ob koncu lanskega leta. Zbeganost in strah, ki so ju povzročili lanski dogodki v srednji In vzhodni Evropi, sta izginila in narodi presojajo razvoj bolj trezno in stvarno. Francija in Anglija se zopet zavedati svojega poslanstva
in pridobivata nazaj simpatije in zaupanje držav, ki so bile še nedavno samo iz strahu za svojo varnost in neodvisnost pripravljene na podreditev svoje politike agresivnosti totalitarnih držav. Vse delo v tem oziru res še ni opravljeno, toda v kratkem bodo storjeni tako s strani Pariza kakor Londona novi zadevni koraki, zlasti na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Spričo tega more gledati Franclja mirno in z zaupanjem vase nasproti bližnji bodočnosti, pa naj prinese kar koli. Francoski narod hrepeni prav tako odločno In brezpogojno po miru kakor angleški, toda tudi vojne, ki bi mu bila vsiljena, se ne boji, ker ve, da se ne bi v nobenem primeru mogla končati drugače kakor z zmago njegovega In zavezniškega orožja, samo da bi potem mirovni pogoji bili drugačni, kakor so bili L 1918.
Gafencujev obisk v Varšavi
DANES JE PRISPEL *V VARŠAVO ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER GAFEN-CU — NAČRT NEVTRALNEGA PASU OD BALTIKA DO SREDOZEMLJA
VARŠAVA, 4. marca. Romunski zunanji minister Gafencu je prispel danes sem na obisk k zunanjemu ministru Becku. Ker prihaja Gafencu v Varšavo tik po odhodu Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in pred odhodom Becka v London in Pariz, se prisoja temu obisku velik politični pomen. Stališče Romunije,
ki se kakor Poljska noče vezati na nobeno skupino, zlasti pa ne na os Rim— Berlin, bo omogočilo še tesnejše zbliža-nje med obema sosednima državama. Zdi se, da se bodo varšavski razgovori nanašali v glavnem na uresničenje nevtralnega pasu držav od Baltika do Sredozemlja.
Spor med Cehi in Slovaki
POGAJANJA MED SLOVAŠKO IN OSREDNJO VLADO RAZBITA — NEVARNOST DRŽAVNE KRIZE
PRAGA, 4. marca. Pogajanja med praško osrednjo vlado in vlado avtonomne Slovaške, ki so se nanašala na razna finančna in druga vprašanja sožitvenega razmerja, so se razbila. Položaj, ki je s tem nastal, je tak, da bi se mogel razviti v resno krizo, ki bi ogražala sam obstoj federacije. Po vesteh iz poučenega vira Je predsednik osrednje vlade Beran
odklonil neke zahteve slovaške avtonomne vlade, in sicer zaradi tega, ker s strani Slovakov ni dobil jasne Izjave in zadostnih garancij za to, kako sl Slovaki zamišljajo nekatere državno važne od-nošaje med avtonomno Slovaško in celokupno CSR. V čem naj bi obstajala ta nesoglasja, v javnosti ni ničesar znanega, ker se varuje stroga diskretnost.
Belgijska državna kriza
KER SE NIKOMUR NE POSREČI SESTAVITI NOVE VLADE, BO NAJBRŽE IMENOVANA NEVTRALNA, KI BO PARLAMENT RAZPUSTILA IN IZVEDLA NOVE VOLITVE BRUSELJ, 4. marca. Belgijska vladna kriza, ki traja že Skoraj mesec dni, še vedno ni rešena in se še stalno bolj zapleta. Tudi zadnji mandatar krone Sou-dan kljub vsem večdnevnim prizadevanjem ni mogel sestaviti nove vlade in je zato včeraj vrnil mandat. Kralj je ponudil nato mandat bruseljskemu županu Adolfu Maxu, ki ga je pa odklonil že vnaprej. Zvečer je dobil nalog za sestavo no-
ve vlade zopet prejšnji mandatar Pier-lot, a je že vnaprej gotovo, da ne bo imel več sreče, kakor jo je imel prvič. Ako bo ostala tudi druga Pierlotova manda-tarna misija brez uspeha, bo najbrže sestavljena nevtralna uradniška vlada, parlament bo razpuščen in razpisane bodo nove volitve. Novi parlament bi moral rešiti predvsem preureditev Belgije zvezno državo Valoncev in Flamcev.
Prva poslanica Pija XII.
RIM, 4. marca. V svoji poslanici na vernike ke jo je podal včeraj, je novo izvoljeni papež Pij XII. posebno podčrtal željo, da bi bili vsi sinovi Cerkve, pa tudi oni Izven nje, deležni sadov miru. »želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma, posebno v teh dneh, ko se nam stav-lja toliko ovir na pot. Oni, ki stoje na čelu držav, naj vodijo narode po poti
blagostanje in napredka. Na svetu je mnogo zla in treba je pomoči ne oboroženim, temveč tistim, ki zaupajo v mir.« Poslanica izzveneva v poudarku, da je treba s pravičnostjo pripomoči vsakomur, brez razlike plemena ali vere, do boljše bodočnosti.
Vremenska napoved. Jasno, podnevi precej toplo, ponoči mrzlo, v nižini mestoma megleno.
Zapiski
Ivan Mihajlovič Majski
Majski je ruski veleposlanik v Londonu že od 1. 1932. Rojen je bil 19. januarja 1. 1884. Gimnazijo je končal v Omsku Sibiriji, univerzo pa v Pe-
    irogradu in Mo-
nakovem. Najprej je bil novinar, potem je pa vstopil v diplomacijo. Postal je ravnatelj tiskovnega urada, tajnik veleposlaništev v Londonu in Tokiu, poslanik na Finskem in končno veleposlanik v Londonu. V zadnjem času, odkar se .ie pričela Velika Britanija po polomu v Monakovem in dogodkih na Daljnem vzhodu intenzivneje zanimati za zveze s sovjetsko Rusijo, je postala posredovalna vloga Majskega nenavadno važna. Novo, tesnejše sodelovanje med Londonom in Moskvo je dokazala zlasti večerja v sredo zvečer, ki jo je priredil Majski angleškim državnikom in politikom, katere se je prvič udeležil tudi sam ministrski predsednik Chamberlain.
Naloga koncentracijskih taborišč
Šef nemške policije in SS oddelkov Himmler je nedavno poslal v koncentracijsko taborišče za štiri tedne dva pijanca. »Deutsche Allgem. Zeitung piše k temu: »Koncentracijsko taborišče je bilo doslej znano svetu in Nemčiji predvsem kot politična ustanova, ki ima predvsem nalogo, zatirati politične sovražnike na-rodno-socialistične države. Z razširjenjem tega, kar danes imenujemo politiko, je naraslo seveda tudi področje prestopkov, ki se kaznujejo s koncentracijskim taborom. Ta ima sedaj opravka z vsem, v čemer se zanemarja nove nujnosti države. Če sta zdaj tam dva pijanca, s tem koncentracijsko taborišče ni zgrešilo svojo funkcijo. Pijanost ograža promet in človeško dostojnost. Tudi to so stvari, na katerih ima država svoj interes.«
Anglija bo izpopolnila propagando
V londonski dolnji zbornici je bila minule dni obširna debata o propagandi, Konservativec Grant Ferris je zaprosil .vlado, da bi podpirala vse prizadevanje, stremeče k učinkovitejšemu širjenju britanskih poročil. Lord Winterton je v imenu britanske vlade izrekel priznanje britanskemu tisku in dopisnikom britanskih tiskovnih agentur in tujih dnevnikov. Pohvalno je omenil tudi delo britanskega radia in izrazil zadovoljstvo vlade nad doslej izvršenim delom v tem smislu. Zbornica je Ferrisov predlog sprejela.
Položaj ruske vojske na Daljnem vzhodu
se je po poročilih ameriških listov znatno okrepil. Vzhodnosibirska vojska razpolaga s krepkim gospodarskim zaledjem, katerega industrijski podvig je pripomogel, da se vojna tehnika že lahko opira samo nanj. Z gradnjo vzporednice sibirske železnice je mogoče v najkrajšem času prepeljati velike transporte iz notranjosti na mejo. Ob Amurju je zra-stel močan, utrdbeni pas, rusko vojno letalstvo na vzhodu je tako spopolnjeno, da je v stanu nenadoma presenetiti velika japonska industrijska oporišča.
Obnova kitajske monarhije
JAPONCI NAMERAVAJO RAZGLASITI SEDANJEGA VLADARJA MANDŽURIJE ZA KITAJSKEGA CESARJA IN S TEM PRIDOBITI KITAJCE ZA SVOJE NAMENE
Maribor, 4. marca.
Če boš nekaj storil, kar je v nasprotju s kazenskim zakonikom, se bo po navadi zgodilo, da boš obsojen. Ce boš v službi nesposoben, te bodo odpustili in če boš v življenju hodil kriva pota, boš kmalu na slabem glasu. In tako je tudi prav!
Samo eno stvar lahko delaš pri nas, pa se boš še vedno obdržal na površju: dvajset let lahko varaš s svojo politiko javnost, pa boš lahko še vedno zatrjeval, da bi se sicer že rad umaknil, vendar tega ne storiš, ker pač nimaš garancije, da bodo tisti, ki bodo prišli za teboj, sposobni in sposobnejši od tebe.
Pri tem je popolnoma vseeno, kaj si delal vseh dvajset let Ali si dosegel med tem za javnost kaj uspehov, ali si delal le napake in povzročil neštete katastrofe. Ali si bil v dvajsetih letih apostol sedaj unitarizma, sedaj federalizma, ali danes zastavonoša demokracije, jutri filofašizma. Celo za vodjo te potem lastno glasilo lahko razglaša, ti pa se sedaj v novih razmerah na shodih milostno otepaš tega pridevka, češ: „Jaz sem bil vedno demokrata
Nikoli nisi pomislil, kako kvarno je tvoje početje za narod in posebno še za mladino. Ali misliš, da je mladini vseeno, če se danes zvežeš s tistim, ki si ga včeraj razglašal za izdajalca domovine? Ali se potem mladina ne sprašuje: „Kdo je prav za prav izdajalec? Ti, ki menjaš prepričanje kot srajco, ali pa tisti, ki si ga razglašal za izdajalca, pa ni niti za las izpremenil svoje politike? '
Ali ne postane potem tak „izdajalec“ vzor mladine, ki hoče videti doslednost tudi in predvsem v politiki, ti pa ostaneš bedna senca, ki jo trenutne konjunkturistične sapice nihajo kakor čolnič na razburkanem morju?
Osupnil sem, ko sem nedavno bral v listu nekega dolgoletnega ministra za socialno politiko, kakšna revščina in sramota je pri nas zaradi bolnišnic. Da, vprav ti imaš pravico govoriti o teh stvareh, namesto da bi previdno molčal in bil vesel, da smo pozabili, kako nisi nič storil za nas! Ali pa drugi, ki sedaj prihaja s parolo o slovenski napredni koncentraciji.
Skoncentrirati bi hotel vsa „omizja", kakor pač naziva tudi skupine s korenom v narodu, seveda ne zato, da bi iskreno konsolidirali napredno javnost, pač pa zato, da bi samo nekdo nosil večji zvonec, da bi samo nekdo še naprej odločal na svojo pest ter da bi se nekdo zopet povzpel do davno izgubljenih visokih pozicij. Ce ne bo tega, nima zanj napredna koncentracija nobenega pomena in namena več.
Dvajset let je naš narod gledal sama taktiziranja in manevriranja, od katerih ni imel koristi. Mladina pa ima dovolj lake politike, saj ve, da gre sedaj za njeno usodo in za njeno kožo.
Zadnjič sem gledal neko drevo, bila je marelica, kako je že imelo brstje. Pa je prišel — na srečo — mraz in zavrl prezgodnje življenje. Mraz pa ne bo dolgo moril mladega življenja; Z zadnjimi napori si poizkuša zima podaljšati življenje, a ne za dolgo! Kmalu bo prišel čas, ko bo pomlad premagala zimo in tedaj bo konec njene prevlade.
Prav tako je v našem političnem življenju. Predstavniki zastarele politične generacije se tolažijo: saj od mlajših nikogar ni, ki bi nas lahko zamenjal! Vse druge Slovence imajo za nesposobne tepce. Zato pa nikogar ne puste k javnemu udejstvovanju. Vendar se varajo. Kakor je pred dnevi mraz prekinil prezgodnje brstje, tako je v našem političnem življenju starejša generacija že večkrat prekinila svoboden razvoj mlajši. Ni pa več daleč čas, ko bo politična pomlad premagala zimo in vrgla med staro šaro vse, kar ni več sposobnega za družbo ustvarjati in roditi.
Tedaj bo mladina pokazala, da zadnjih deset let ni šlo neopaženih mimo nje. Dober nauk so bila zanjo. Mogoče še boljši, kakor če bi deset let uživala v svobodnem razvoju. Spoznala je laži, spletke in hinavstvo, videla demagogijo* nedoslednost in neznačajaost^
ŠANGHAJ, 4. marca. Ker so ostala japonska prizadevanja na Kitajskem doslej brez uspeha in Japonci niti v zasedenih krajih niso mogli organizi-zirati trdne in trajne nadoblasti, se je pojavil v Tokiu predlog, po katerem naj bi se ob priliki proslave petletnice vladanja cesarja Pujia razglasil ta sedanji mandžurski vladar za cesarja Kitajske. Zadevna pogajanja med Japonsko, Mandžurijo in japanofilsko
LONDON, 4. marca. Angleški gospodarski minister Hudson, ki bo te dni odpotoval v posebni misiji v Moskvo, Varšavo in druga glavna mesta vzhodne Evrope, je dejal v svojem govoru na industrijski razstavi v Londonu: „Vračamo se na svoj stari položaj in vpliv, katerega nikoli ne bi bil smeli zapustiti. Naš narod pričenja čutiti, da ima dovolj moči, da lahko prevzame nase odgovornost in in da se okoristi s svojim prestižem.
kitajsko vlado v Nankingu so že v teku. Puji je bil 1. 1909 kot trileten otrok že kitajski cesar, toda 1. 1912 ga jo republikanska revolucionarna vlada prisilila k odstopu. Pa tudi ob priliki protirevolucije 1. 1917 je zasedel kitajski cesarski prestol znova samo za 14 dni. Japonci upajo, da bi s tem premagali vse težkoče in prisilili Kitajce, da bi se v celoti podredili novi monarhistični vladavini.
Trdno sem prepričan, da bo razvoj dogodkov v zadnjem času okrepil iz-glede za mir med narodi, kakor tudi izglede za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje. Sedaj potrebujemo za to organizacijo in iniciativo. Pričeli bomo novo organiziranje mednarodne trgovine in zgradili bomo mrežo narodnih in mednarodnih sporazumov v okviru industrije". Iz te Hudsonovo izjave je mogoče tudi sklepati v čem bo obstajala njegova vzhodnoevropska misija.
Maršai Goring v Italiji
BERLIN, 4. marca. Maršal Gdring je odpotoval včeraj v spremtsvu svoje žene v San Remo v Italiji, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu. Pozneje bo obiskal tudi Italijansko Ubljo, kjer bo gost maršala Balbe. Iz Italije se bo vrnil najbrže šele koncem meseca ali celo v začetku aprila. Dasl se na zunaj zatrjuje, da je Gftrin-govo potovanje v Italijo popolnoma zasebnega značaja, Je vendar gotovo, da je v ozadju tudi posebna politična misija. Goring se bo v Italiji sešel incognito z italijanskimi ministri in fašističnimi funkcionarji, pred vrnitvijo bo pa obiskal tudi Mussolinija. Kakšni so cilji Goringove misije, zaenkrat še ni znano.
Kitajci uničili japonsko letališče
ČUNGCUNG, 4. marca. Semkaj so prispele vesti, da so Kitajci iz maščevanja zaradi nedavnega bombardiranja tega mesta po japonskih letalcih, zažgali japonsko letališče, oddaljeno 100 km severno od Cungčunga, uničili 12 velikih bom-barderjev in pobili vso posadko 100 mož.
PETERSON ANGLEŠKI POSLANIK V BURGOSU.
LONDON, 4. marca. Vlada je dosedanjega svojega poslanika v Bagdadu, Pe-tersona, imenovala za veleposlanika Anglije pri španski nationalistični vladi v Burgosu.
NAGLO UTRJEVANJE NEMČIJE
LONDON, 4. marca. „Daily Tele-graph“ poroča, da Nemčija silno pospešuje oboroževanje in gradi z vso naglico utrdbe na zahodnih mejah, ki bodo kmalu popolnoma dogotovljene, kakor tudi na vzhodu, v Vzhodni Prusiji, vzdolž vse poljske meje in deloma še po ozemlju Sudetov. Dalje gradi močne utrdbe na otokih Borku-mu, Norderneyu, Helgolandu in Syltu. Razen tega pripravlja velike zalogo žila v pošebnih, nalašč zato zgrajenih silosih.
NEMŠKA JEKLARSKA INDUSTRIJA.
DOSSELDORF, 4. marca. DOsseldorfske jeklarne so včeraj objavile značilno letno poročHo. Čisti dobiček koncerna, ki ga tvori 12 družb, znaša v l. 1938 27milijonov mark. Samo letos je bilo zgrajenih devet visokih peči; sedaj jih je že 45. Delajo s polno paro, dobavljajo zlasti material za utrdbe na zahodni in vzhodni meji.
NOVA EDENOVA IZJAVA.
LONDON, 4. marca. Sir Anthony Eden je v snočnjerp govoru pohvalil uspehe vladne oboroževalne politike, »časi, ko smo morali samo dajati, so za nami. Ni bila to politika miru, temveč samoprevara. Odstranili smo sicer nevarnost, morali smo jo pa že ob prvi priliki drago plačati.«
AMERIŠKE LETALSKE ZVEZE
HONGKONG, 4. marca. Včeraj je priletel semkaj iz Manile na svojem poletu iz San Francisca velikanski hidroavion »Hawayan Clipper«. S tem je vzpostavljena direktna zveza med San Franciscom in Hongkongom. Prav tako je včeraj krstila gospa Rooseveltova enako zračno ladjo, ki ima prostora za 74 oseb, na ime »Yankee Clipper«, ki bo oprav-ljala službo na isti progi.
Smučarska poročila
(»Putnik«, 4. marca 1939.)
Koča na Pesku: —7, jasno, mirno, 60 cm pršiča, smuka ugodna. — Seniorjev dom: —7, jasno, mimo, 15 cm pršiča na stari podlagi 30 cm. — Peca; -76, jasno, mirno, 50 cm srena, smuka idealna. — Mozirska koča: —6, jasno, mirno, 65 cm pršiča, smuka idealna.
Borza. Curili, 4. marca. Devize. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.625, New York 440, Milano 23.15, Berlin 176.60, Praga 15.03.
so dne 3. marca zadele srečke državne razredne loterije
štev. 93.193 oziroma 63.741 in 7.020
ki so bile kupljene v bančni poslovalnici
BEZJAK, MARIBOR
aOSPOSKA UL.CA 25
Roosevelt bo jutri govoril
PREZIDENT SE JE DANES VRNIL S PO MORSKIH VAJ. ODOBRITEV OBOROŽEVALNEGA PRORAČUNA IN GRADNJE 6000 NOVIH LETAL.
WASHINGTON, 4. marca. Prezident Roosevelt se je včeraj v Charlcstonu izkrcal s križarke »Houston«, na kateri se je udeleževal velikih pomorskih vaj ameriškega brodovja v Karibskem morju in se Odpeljal v Washington. Jutri se sestaneta tu ameriški kongres (parlament) in senat k skupni seji v proslavo 150-letnice prvega sestanka kongresa USA. Roosevelt bo imel na tej seji velik politični govor, ki ga bodo prenašale vse oddajnice.
WASHINGTON, 4. marca. Reprezentančna zbornica je včeraj skoraj soglasno
Prelom z Židi na palestinski konferenci
LONDON, 4. marca. Na včerajšnji kon-ierenci med židovskimi delegati in vlado je prišlo do končnega preloma. Židje so angleške predloge za ureditev palestinskega vprašanja zavrnili. Pogajanja so za nekaj dni prekinjena in v splošni napetosti se je nadejati, da bodo Angleži segli po ostrejših ukrepih proti nepopustljivim Zidom.
JERUZALEM, 4. marca. V Palestini se nemiri nadaljujejo. Pri Liddi so Arabci obstreljevali tovorni vlak in ga iztirili. Mrtvih in ranjenih je več oseb. Zaradi neprestanih vpadov so Angleži v mestu Nablusu prepovedali pohajanje po ulicah.
Karpatska Ukrajina dobi novo škofijo
HUST, 7. marca. Križevski grškokato-Iiški škof dr. Dionizij Njaradi, ki za je papež poslal iz Jugoslavije, da organizira novo unijatsko škofijo za Karpatsko Ukra jino, je svojo misijo v glavnem že dovršil. Z izgubo Mukačeva je Karpatska Ukrajina izgubila svojo dosedanjo unijatsko škofijo, zato bo dobila sedaj novo v Hustu. Začasno je apostolski administrator dr. Njaradi, kdo pa bo imenovan za škofa, za enkrat 5e ni rešeno vprašanje.
PREKLIC IZGONA ŠVICARSKIH ČASNIKARJEV.
ČURIH, 4. marca. Italijanska vlada je začasno preklicala izgon treh švicarskih časnikarjev.
ŠVEDSKE PRIPRAVE ZA OBRAMBO
STOCKHOLM, 4. marca, švedska vlada je včeraj pripravila uredbo, po kateri bodo poklicani v primeru vojne vsi moški od 18 do 60 leta pod orožje.
skoraj pa bo stopila neobremenjena na polje javnega življenja z zavestjo, da si bo svojo bodočo usodo kovala sama	Rr.
Ostre obsodbe nemiklh veleizdajalcev
HAMBURG, 4. marca. Včeraj se je končal tu senzacionalen veleizdajalski proces, v katerem je bila ena oseba obsojena na smrt, ena na dosmrtno ječo, devet na kazni od 2 mesecev do 12 let, dve pa sta bili oproščeni. Obtoženi so bili, da so pripravljali celo vrsto sabotažnih dejanj na nemških železnicah, v arzenalih in pristaniščih ter da so izdajali vojaške tajnosti dvema zahodnima velesilama.
ZADNJI DNEVI REPUBLIKANSKEGA MADRIDA.
LONDON, 4. marca. Po poročilu »Times« iz Burgosa ne zanima Špancev nobeno vprašanje, tako, kakor usoda Madrida. Vprašanje je sedaj, ali se bo Madrid sam v dal ali pa bo zavzet. Nacionaliste ne dvomijo, da so dnevi republikanske oblasti v Madridu šteti. Francovo topništvo, ki v presledkih obstreljuje mesto, opominja novega branilca generala Ccisa-do na brezuspešnost obrambe. Stotisoči Špancev hodijo na vrh Sierre Guadarame, da od tam gledajo oblegani Madrid.
ROOSEVELT PIJU XII.
WASHINGTON, 4. marca. Rooevelt je poslal novo izvoljenemu papežu Piju XII. pozdravno brzojavko, v kateri izraža svoje veselje k njegovi izvolitvi. Naglasa, da je ob priliki bivanja pred dvema letoma kot nuncij v USA zapustil vsem Američanom svetel spomin.
RUSIJA IZSTOPILA IZ ODBORA ZA NEVMEŠEVANJE.
LONDON, 4. marca. Sovjetska vlada je po svojem zastopniku podala odboru za nevmešavanje Izjavo, da v njem ne bo več sodelovala. Umaknila je svojega prised-nika, češ, da je odbor stvarno itak že davno prenehal obstojati.
TUDI V AMERIKI RIBIŠKI SPOR.
MEXIKO CITY, 4. marca. Mehiška stražna ladja je včeraj ob kalifornijski obali zajela devet ameriških ribiških čolnov in jih internirala v pristanišču Guay-i das.
odobrila 25 milijard dinarjev za oborožitev suhozemne vojske. V svojem govoru je vojni minister naglasil, da pomeni sko-ro soglasno privoljenje tolikšne obremenitve proračuna za vojsko dokaz, da se Zedinjeen države zavedajo resnega stanja v mednarodni politiki. Vsak napadalec naj bo s tem dejansko poučen, da bodo USA odločno nastopile proti njemu, čeprav one same ne bodo ogrožene. Senat pa je včeraj sprejel zakonski predlog, da zgrade USA v tekočem letu novih 6000 letal prve linije.
Anglija je zopet močna
IZJAVA ANGLEŠKEGA MINISTRA HUDSONA, KI SE ODPRAVLJA TE DNI V POSEBNI MISIJI NA EVROPSKI VZHOD.
Narodna koncentracija
Or. Ravnik Rudolf
živa potreba narodne koncentracije in slovenskega sporazuma je bila v zadnjih mesecih živahen predmet raznih razprav. Vse te razprave so bile s popolnim de-baklom 20-letnega slovenskega političnega oportunizma neslavnega spomina in z drugimi važnimi razlogi prav primemo utemeljene. Radi tega ni čuda, da je misel narodne koncentracije in slovenskega sporazuma osobito v obmejnem pasu prodria v najširše plasti našega, v naj-ogabnejši politični borbi strankarsko-politično zastrupljenega življa, ki pa prihaja polagoma vendarle do zaključka, da bo nam Slovencem le složen nastop v brezobzirni, a pravični obrambi življenjskih, gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov prinesel zasluženo priznanje in naši kulturni stopnji odgovarjajočo veljavo v naši državni skupnosti.
Možat, složen nastop v obrambi naših slovenskih pravic in interesov je naš kategoričen imperativ, ker so v naši državi javno in podtalno na delu različne vidne in nevidne, v financielnem pogledu dobro podprte sile, vsaka s svojimi posebnimi, nestrinjajočimi se državno-političnimi in gospodarsko-finančnimi, tudi v inozemstvu dobro razpredenimi, proti vsakemu složnemu nastopu in sporazumu naperjenimi stremljenji, katerih porazen vpliv z uspehom paralizira samo sporazumen nastop vseh narodov in državljansko zavednih konstruktivnih sil cele naše države.
Najnovejši dogodki za zopet dokazujejo. da nas 20-letno, naravnost sramotno in nečastno politič. životarjenje dveh slovenskih garnitur ničesar ni naučilo in da so nam politične napake prešle že tako rekoč v kri in meso. ker se jih ne moremo otresti in jih ob vsaki priliki zopet ponavljamo. Med nami Slovenci po tolikih bridkih preizkušnjah in obupnih neuspehih voditi politiko, ki nima svojih korenin v narodnem življu in ki ni skupno z njim, torej iz naroda ven in na temelju poznanja gosoodarsko-socialnih razmer našega ozenVja ustvarjena, se pravi, mlatiti prazno slamo, ki ne bo dala zrna, ako jo mlatijo tudi mladi, vseh svežih moči še polni politični mlatiči, tako da ima prav tisti, ki take ponesrečene pojave označuje z besedami. da iz te moke ne bo kruha.
Le ono skupno in sporazumno slovensko politično delovanje, ki našemu narodu ne bo od zgoraj dol vsiljeno in ki ne bo zasnovano na solzavih programih in sentimentalnih resolucijah o našem 20-letnem neplodnem političnem životarienju, temveč na stvarnih, praktično izvedljivih in za iz-
boljšanjem resničnega gospodarskega in socialnega stanja našega delovnega narodnega življa stremečih parolah, bo nam Slovencem v političnem življenju naše države priborilo ono mesto, ki nam pripada kot enakopravnemu in enakoveljavnemu narodu v naši skupni državi.
Z vsemi silami moramo podpirati prizadevanje, da se vsa notranjepolitična vprašanja v naši državi uredijo na podlagi enakopravnosti in demokracije in da Slovenci ne smemo več predstavljati le plemensko vejo na deblu jugoslovanskega državnega naroda. Le v složnem slovenskem sporazumu se bomo mogli z uspehom boriti proti vsakemu vsiljevanju političnega prvenstva enega ali drugega bratskega naroda v naši državni skupnosti.	,
Bili so namreč časi, ko se je ob raznih oficielnih in neoflcielnih prilikah po cele dneve in tedne razpravljalo in sklepalo o naših notranjepolitičnih vprašanjih, osobito tudi o hrvatskem vprašanju, ne da bi bili Slovenci pritegnjeni k sodelovanju in soodločanju. To preziranje Slovencev je Šlo celo tako daleč, da se v zadevnih debatah, resolucijah in dolgoveznih časopisnih poročilih naše ime sploh niti ni imenovalo, tako da smo morali nehote dobiti vtis, da v očeh naših srbskih in hr-vatskih bratov ne predstavljamo več niti plemenske veje na jugoslovanskem državnem drevesu.
Sicer je nehvaležnost plačilo sveta, toda take črne nehvaležnosti pa Slovenci vendarle ne zaslužimo. Vsaj Srbi bi nas ne smeli zapostavljati, ker sta bili med nami vedno dve garnituri, ki sta jim od slučaja do slučaja verno ali pokorno služili, Hrvati pa še manj, ker se borijo za isto enakopravnost in uveljavljenje svoje volje na svojem ozemlju, katero viš»e pla-
pozabite: po umivanju predno odidete od doma kot podlaga za puder
gs;
zaradi dodatka hamamelisa polepša polt
silno razgiban, opozicijski SLS, ki je izpadla iz vlade, nastopila z avtonomističnim programom in Krekovimi kršč. socialnimi gesli, ki jih je prilagodila takratnim radikalnim razmeram. S tem je osvojila nazaj svoje postojanke med slovenskim ljudstvom, ki jih je ob koncu vojne in tekom 1.1919 izgubila. Tudi takratno taktiziranje vodstva soc. demokracije z JDS ni prineslo niti vodstvu, še manj pa slovenskemu delavstvu in narodu sploh, nobeni hkoristi, kar so kasneje soc. de-mokratje tudi sami priznavali. Nasprotno, soc. demokracija je ravno takrat zamudila ugoden trenotek, da poslane predstavnica vseh slovenskih delovnih plasti, ki so v njene vrste na-vrele zlasti tudi iz kmečke sredine, potem jo pa zaradi njenega zastopanja in sodelovanja v centralistični vladi
razočarane zapustile in sc vrnile nazaj s« gospodujoča naroda oddajo tud:
nam Slovencem.
Tako preziranje In omalovaževanje na ne škoduje samo nam Slovencem, ampak naši državni celoti soloh, in ako hočemo doseči, da bomo kot svobodni narodi v svobodni državni skupnosti sam! svpje sreče kovač!, se moramo med seboj pomiriti, sporazumeti in kreniti na pota politike vzajemnega podoiranfa in izoonol-nievanja ter imeti ored očmi vedno te koristi in potrebe našega narodnega življa, ki mora v pravi pohtiki !"r*t! "lavno in odločilno vlofro in ki si bo tudi po svoji prosti vo’ii, ne ozira »e se na levo in desno, izbral svoje politično vodstvo.
Nazaj v demokracijo!
Dop.s iz vrst socialnih demokratov
se ni več ponavljala.
V volivnem boju, ki je za nami in čigar posledice se vedno bolj živo kažejo, ni mogoče nič prišlo za marsikoga bolj nepričakovano, kakor sicer res samo tehnično sodelovanje opozicije pod vodstvom dr. Mačka z JNS na področju cele države, v Sloveniji pa mnogo bolj tesno sodelovanje med taisto JNs in socialno demokracijo. Slednja poteza vodstva soc. demokratov se je zdela mnogim nenaravna, pa tudi kaj neobičajna.
Ce se. ozremo v našo polpreteklo dobo, ko še je poleg obeh tradicionalnih strank v Sloveniji začela pojavljati in uveljavljali tudi soc. demokracija, bomo ponovnokrat naleteli na podobno taktiziranje soc. demokratskega vodstva. Pred vojno je slovenska socialna demokracija sprva povsem istovetno s takratnimi liberalci pogosto Čislo negativno vrednotila takratni katoliški tabor, sama zapadla v „proti-farško gonjo" ter je tako socialistični tabor predstavljal nekako levo krilo v protiklerikalni fronti. Takratni intelektualci v. socialističnem taboru so potem pod vodstvom Prepeluha izvedli korenito preorienlacijo iz te za delavstvo ncoravdne in jalove gonje, da
stva. Ta prehod se je izvršil v kratkem razdobju od volitev v konslitu-anlo do občinskih volitev 1. 1920.
Tudi taktiziranje soc. demokratskega vodstva pri zadnjih volitvah ni prineslo nobenih sadov, ki so jih mogoče pričakovali od zveze z JNS. Ta je bila vneta zagovornica diktature', ki edina bi še mogla vzdrževati nemogoči centralizem, razen tega so pa v njenih vrstah tudi politični predstavniki velekapitala v Sloveniji. Zveza s takim, delavstvu najbolj nasprotnim polom le-tcmu, pa tudi vodstvu samemu ni mogla prinesti ničesar drugega kakor poraz in izgubo. Rezultat volitev v Sloveniji za nje tudi ničesar drugega ne predstavlja. Spremenilo se bo to v nov polet šele, ko se bo tudi vodstvo soc. demokracije v Sloveniji naslonilo izključno na demokratski tabor, ki obstoja pri nas in v svetu.
rk.
Mrličem ploskamo
.Ljubljanskem*
pisatelj g. Juš Kozak aktualno razpra- ga *,vuenja. Obtoževali smo strankarsko vo, ki jo zaradi splošnega interesa pri-! tesnobnost in jo izvajali iz prav enakih občujemo v izvlečku.	nagibov nad sočlovekom, ki je iskal res-
Ne čutimo danes vsi, da doživljamo po- nico. Ko smo občutili pritisk surove sile, raz za porazom? Ce se izprašujemo, kaj se nismo zavedali, kolikokrat smo sami se ruši v nas in naokoli, od kod naenkrat. msilili na njo, da bi nam služila. V last-porazi idej in vere, vemo le, da se je nih nagibih in hotenjih bi odkrili osnove,
Mnogo usodnejše je postalo za slovensko delavstvo in slov. narod sploh sodelovanje vodstva soc. demokratov s takratno JDS v koncentracijski dc-mokratsko-socialistični vladi od poletja 1919 do februarja 1920. JDS je bila takrat izrazito centralistična stranka in na centralizem so pristali tudi takratni socialno demokratski voditelji v Sloveniji (Kristan in Korun). Nasprotstvo delavskih plasti proti temu ministerializmu je bilo tako veliko, da je prišlo do cepitve v vrstah slovenske soc. demokracije, katere vodstvo je ministerializem najbolj vneto zagovarjalo in v vladi tudi aktivno sodelovalo s Kristanom kot ministrom za gozdove in rudnike, na desno in levo krilo. S tem ministerializmom si je vodstvo soc. demokracije samo spodmaknilo v Sloveniji tla izpod nog, ker je bilo v vladi v času, ko je draginja zaradi valutnih sprememb in nestalnosti najbolj naraščala, dočim so nasprotno mezde le počasi Šle kvišku po številnih mezdnih gibanjih: Vodstvo soc. demokracije je z svojini vstopom v vlado poleti 1919 skupno z JDS, prepustilo teren v Sloveniji, ki je bil
sprožil plaz in da se razvija vse po železni logiki. Ko se bodo nekoč obzorja razčistila in se bodo odprli razgledi, bodo zanamci laže presojali vzroke današnjih viharjev.
Vse, kar danes pretresa svet, se ni začelo včeraj, daleč nazaj sega, ko so se pričele ljudske plasti osveščati in terjati svoje pravice, ki so jih ideologi dvignili iz življenjske gmote. Novi tehnični izumi so porajali nove življenjske oblike in borba se je še bolj poostrila. V teh pretresih, ko življenje niha, ko dobivata upor in nasilje, zdaj eden zdaj drugi p.e-
ki jih je surova sila po svoje usmerila in jih zgnetla v sistem. Nešteto bi bilo teh primerov, če bi hoteli do dna obračunu o svoji dejavnosti v mislih, besedah in dejanjih.
Velike ideje, ki so služile človeku, njegovi stični, duhovni in socialni svobodi, niso in ne bodo izumrle. Te ideje niso mrliči, katerim ploskamo. Stare so kakor človeštvo, ki jih je v svoji življenjski borbi vedno iznova, v novih oblikah ustvarjalo. Toda v nas samih so umrli njih refleksi, izgubili so življenjsko in ustvarjalno moč. V prsih hranimo le mrt-
X'našemi f °braČUn ° V°dJlnu. ide’ ve *°dobe in *tadar ^ nas dotakne'pri-jah, naše gledanje se mora obrnit, va- v|d ali glas resničnega življenja, ploska-
Vnrflfci-.*	.	*	«	.	010 tem mrličem v sebi. In kdor ima
ki mu oloT S%nac?In0St’ kd° \mTJ' °ster sluh. razloči nad domovino skoviki mu ploskamo? Slišimo na pr. besedo kato usodo, demokracija in ploskamo. Ne vprašamo se ali smo resnično verovali v to demokracijo, ki smo si jo nejasno predstavljali, a v istem hipu čutili, da se je njena oblika preživela, in smo jo že v lastnih predstavah pokončavali. Danes je bila ideja zasmehovana, završena, drugo jutro je že služila za taktiko. In svoboda!
Koliko se je o njej napisalo, kolikrat smo ji ploskali? Je nismo že takrat, ko smo jo z besedami neštetokrat ponavljali, že v mislih drugim jemali in bi jo tudi sami izrabljali le za slepilo, če bi dobili oblast gospodstva? Se ni za gesli borbe za človečanske pravice skrivala le želja po oblasti, celo po uživanju?...
Kolikokrat smo ustvarjajočemu duhu zapovedovali molk in mu z nagobčnikom pretili. Ustvarjali smo človekovo svobodo — vsai v mislih !n besedah
»Pravijo, da se z Ježo omršavl; toda I pa velja to za konja ali jezdeca, je še pa smo dvomljivo!«
Novo spomladansko blago • • • •
ifemirna zgodovina
španskega naroda
ftadivoj Rehar
V. DEŽELA IN PREBIVALSTVO.
Po odpadu vseh evropskih in kolonialnih posesti se je Španija utesnila na Pirenejski polotok, katerega zavzema po veliki večini. Edina država poleg nje je na njem še Portugalska, dočim je trdnjava Gibraltar v posesti Anglije. Pirenejski polotok je bil do odkritja Amerike skrajni zahodni rob vsega znanega sveta. Visoki Pireneji, ki segajo povprek čez vso celino od Biskajskega zaliva ob Atlantskem oceanu do Lijonskega zaliva ob Sredozemskem morju v jugovzhodni smeri in v skoraj ravni črti, delijo Španijo zelo iz
nedeževnem času suhe in puste, zlasti še, ker je le malo gozdov, razen v Baskiji in ponekod na Pirenejih.
Ta površinska razcepljenost je ustvarjala v vseh časih tudi politično razcepljenost in omogočala, da španski narod nikoli ni mogel popolnoma asimilirati vseh ljudstev polotoka. Zgodilo se je celo nasprotno, da so se Baski ohranili kljub nesvobodi še do današnjih dni, in da je samo latinsko ljudstvo razpadlo v tri ločene narode: Špance, Portugalce in Katalonce. Toda razne, sedaj malo pomembne deže-lč, ki so kot upravne enote še ohranile
razito od ostale Evrope ter jo naklanjajo l svoja nekdanja imena, so tvorile v pre
proti severozahodni- Afriki, katere Gibraltarski ožini malone dotika. Ta zemljepisni položaj ustvarja iz Španije ev-ropsko-afriško prehodno ozemlje, kakor ustvarja nasprotni na Balkanu evropsko-azijski prehod. Vplivi obeh celin so vidni tako v geološki strukturi tal, podnebju, rastlinstvu in živalstvu kkaor v krvi, značaju in kulturi prebivalstva. V južni Španiji žive edine evropske opice in flamingi, in tam rastejo ter zore tudi edini evropski dateljni. Mimo tega je Španija dežela pomaranč, limon, oljk in vinogradov, kakor onstran morja v Afriki severni robovi Maroka, Tunisa in Alžira. Tudi sama površina tal je ponekod podobna severno-zahodni afriški, saj najdemo v Španiji celo že skoraj v puščvao prehajajoče stepe. Ob tem zemljepisnem položaju nam postanejo jasnejše podobe njene zgodovine, zlasti vpada in oblasti Mavrov.
Današnja Španija meri po površini 498 tisoč 880 kv. kilometrov in je ploskovno za Rusiio, Francijo in Nemčijo po velikosti četrta država v Evropi, toda po številu prebivalstva zaostaja daleč za .njimi, saj šteie po zadnjem ljudskem štetju samo 23,656.000 duš. Je torej redko naseljena in ne živi na kvadratnem kilometru niti 50 ljudi. Po značaju površine je razkosana po pogorjih, visokih osrednjih planotah, globokih dolinah in nižjih obrobnih pasovih. Razen Pirenejev, ki jo dele od ostale Evrope, jo seče v raznih smereh več velikih pogorij in večjih gorskih skupin, med katerimi so najvažnejša: Ibersko pogorje, Astursko-Kantabrijsko pogorje, Kastilsko pogorje, Sierra Morena itd. Nekateri vrhovi segajo v posameznih gorovjih do višine čez 3000 m, • naj višji vrh pa je Mulahacen v Sierri Nevadi s 3481 m.
Prav tako zamotano ie tudi vodovje; reke Ebro, Duero, Mint\o, Tajo. Guadiana. Guadalquivir, Segura, Jucar in druge se iztekajo s svoiimi pritoki v najrazličnejše zalive Atlantskega oceana in Sredozemskega moria. Ker so večinoma zasekane v planote in gore, pokrajin ne namakajo, ampak jim vodo celo dovajajo, da so v
teklosti tudi državno ali uoravno-politično samostojne organizme. Take dežele so: Galicija, Asturija, Leon, Stara Kastilija, Nova Kastilija, Navara, Aragonija, Valen-cija, Murcija, Estramadura, Cordoba, An-daluziia, Jaen, Sevila, Grannda, La Man-cha, Katalonija in Baskija. Pomembni sta še vedno samo zadnji dve, ker ie njun boj za samostojnost in proti španskemu centralizmu vedno živ in aktualen ob vsakem večjem notranjem ali zunanjem političnem dogodku.
Prav tako so bila in so še pomembna posamezn amesta kot politična, kulturna, gospodarska in finančna središča večjih ali manjših pokrajin. Središče države je že dolga leta Madrid, ki je štel po zadnjem ljudskem štetju 825.000 prebivalcev. Madrid je tudi kulturno središče španccv.
Za njim je največje mesto Barcelona, obenem tudi največje pristanišče. Ima 775 tisoč prebivalcev. Barcelona je bila nekoč i središče aragonske kraljevine, danes pa je ! v politično, kulturno in gospodarsko sredi- j c' šče Katalonije in Kataloncev. Narodno, I kulturno in politično središče Baskov pa j je Bilbao, mesto v bližini obale Biskajskega zaliva, ki šteje 152.000 prebivalcev, i Prejšnje središče Baskov je bila Guerni-ca, ležeča vzhodno od Bilbaa, ki pa jc ' danes le, kraj s komaj nekaj tisoč dušami. '
Ostala večja in pomembnejša mesta so Valencija z 275.000, Sevila z 218.000, Ma- ] laga s 160 tisoč, Zaragoza s 157 tisoč, | Murcia s 156 tisoč, Granada s 109 tisoč, ' Cartagena s 100 tisoč, Sar.tander s 85 tisoč, Cordoba s 83 tisoč, Palma z 81 t'so6,
tri narode, od katerih je Spancev nad 18 milijonov, potomci ameriških kolonistov so se pa razmnožili tako, da je čistpkrv-nih ali vsaj le malo mešanih danes čez 30 milijonov. Vseh Špancev je torej na svetu okoli 50 milijonov, španščino pa obvlada vsaj še enkrat toliko ljudi, zlasti Indijancev, črncev, mešancev itd.
Katalonci so romanski narod, ki se je razvil iz starih rimljanskih kolonistov in poromnajenih prvotnih ter poznejših ljudstev obenem s španskim in portugalskim. Da so iz prvotno enotne latinščine nastali trije različni jeziki in narodi, so bile krive v prvi vrsti politične razmere. Dolga razdelitev v kraljevine Portuglasko, Kastilijo in Aragonijo ie ločevala vse tri skupine prebivalstva in povzročila ločene kulturne razvoje. Ko so kastilski vladarji že v 13. stoletju pričeli uporabljati poleg tedaj vladajoče latinščine kot književni jezik kastilsko španščino, tega narodnega jezika niso mogli uveljaviti tudi na Portugalskem
in v Aragoniji, §o Pa s tem pos»euno sami povzročili, da so pričeli tudi Portugalci in Katalonci gojiti vsak svoje narečje kot književni jezik. Nadaljnji razvoj je silil naravno še bolj v ločitev, kakor v združitev. Portugalska je ohranila kljub vsem španskim zavojevalnim poizkusom vedno tudi politično samostojnost, ara-gonska država Kataloncev je pa bila ob koncu srednjega veka sicer priključena Španiji, toda politična samozavest prej samostojnega in ponosnega naroda je ostala vedno živa. Poizkusi Špancev, da bi s silo zatrli katalonski jezik in samobitno katalonsko kulturo, niso nikoli dosegli svojega namena, ampak so nasprotja le še povečala. Po stoletjih zatiranja sta katalonski jezik in katalonska narodna zavest otresla s sebe španske cenn a-listične spone in težnje po asimilaciji tpr hegemoniji. Danes je razlika med kata-lOnščino in španščino nekako taka, kakor med slovenščino in srbohrvaščino.
Ljudske visoke šole in rtass v&§
Ljudske visoke šole sq zajele korena in pokazale svojo upravičenost v vseh kulturnih državah. Tudi pri nas vrši ljudska univerza s precejšnjim uspehom svojo mi sijo, toda žal, za enkrat samo v mestih. Če 'pa hoče ljudska visoka šola postati res ljudska, se mora uveljaviti v najširših ljudskih plasteh. Ker predstavlja pri nas še vedno kmečki sloj večino našega naroda, mora biti naša prva skrb, da ljudske univerze začno delovati tudi na našem podeželju, kajti le tako bi mogle vršiti svojo glavno nalogo: izobraževati in popularizirati znanost med najširšimi plastmi.
Za popularizacijo znanosti so se pri ■nas smatrali že mnogi poklicani. Na naši vasi so se prirejala že od čitalniške dobe •sem najrazličnejša predavanja. Raz/ii •strokovnjaki so predavali o vsem mogočem in nemogočem, o tem, kar kmeta za-■nima in ne zanima. Če pa* pogledamo na •sadove tega »populariziranja znanosti
nitnanja gotovo ni radi tega, ker bi imeli Danci več strokovnjakov, temveč vsled dejstva, da se udeležencem teh tečajev ljudskih visokih šol nudi samo tako znanje, ki ga kmet v vsakdanjem življenju potrebuje.
Kmetski sin je v današnjem času deležen samo ljudsko-šolske izobrazbe. Toda ljudska šola ne more nuditi otroku vsega onega, kar bo pozneje v svojem .privatnem in javnem življenju potreboval. Marsikaj more človek razumeti šele v zrelejši dobi. In koliko je pri nas zrele kmečke mladine, ki je željna izobrazbe, a nima prilike, da bi si jo pridobila. Napačno mislijo oni. ki trde, da kmečki mladini ni do znanja in izobrazbe. Ona je tega željna kakor vsaka mladina, treba ji je le nuditi takega znanja, ki ga v življenju potrebuje, in v taki obliki, ki bo njej razumljiva; z drugimi b.esedami, treba se je približati duši in miselnosti kmečke mladine ter spoznati njene želje in njena
o tem, koliko let so stare zvezde. Kar je Vaiadolid^z 79	San	i	to!ei manjkalo pri prosvetnen. de-
_	.	lii	no	mici leici m min c i c tAin o 11 r»c t i n
Sebastian s 78 tisoč, Lorca s 77 tisoč, Oviedo s 76.000, Las Palmas s 74 tisoč, ! Alicante s 70 tisoč, Jerez de la Frontera ! z 69 tisoč, Courna s 67 tisoč, La Linea s j 64 tisoč, Gijon z 59 tisoč, Sanl^ Cruz z 5S tisoč, Vigo s 54 tisoč in Almerija s 83 tisoč prebivalci. Trdnjavsko mesto Burgos,
tisoč rtrebivalci.
moramo žal ugotoviti, da so minimalni, jjhotenja. Šele ozirajoč se na vse te momente, je treba pristopiti k poučevanju.
To metodo so vporabile ljudske visok?' šole na Danskem in uspeh ni izostal. Kultura danskega kmeta se je v par de:.ci-letjih dvignila na zavidanja vredno višino in z njo tudi njegova gospodarska moč.
Čas bi že bil, da bi tudi pri nas opustili, stare načine širjenja kulture in začeli popularizirati le koristno znanje s pomočjo organiziranja ljudskih visokih šol tud: ! i našem podeželju. Le-te bodo mogle skr-
V mnogem ie krivo tega minimalnega (
■uspeha baš 'dejstvo, da so predavatelji j bili samo strokovnjaki in nič več. Ker je ; vsakdo predaval iz, svoje stroke, se je . •zgodilo, da so ukaželjni poslušalci pri j enem predavanju morali poslušati preda-, vanje o krščanskih zamorčkih, drugič pa j
lu na naši vasi, je bilo sistematičnost in smotrnost. Toda dokler je prosvetno delo odvisno od posameznika, ni moči tega doseči. K uspešnemu delu more voditi le organizirana akcija. A za tako delo so ■najbolj prikladne ljudske visoke šole.
To je najbolj pokazala praksa sama. ki je postalo znano po ustanovitvi Fran-i Na Danskem prirejajo ljudske univerze cove uporniške vlade, je med španskimi | na podeželju zimske tečaje, katere poseča! ske so bc mesti m^niše lokalno središče z okoli 35 j povprečno vsaki tretji Danec. Marsikdo : poznal sa:
se bo čudil, čemu tako zanimanje na Dan-
beti. da se kmečki mladini nudi v sistematični obliki samo ono znanje, ki ga ie ona željna in ki ji bo v poznejšem življenju koristilo.	Ranm	h.
Prebivalstvo Španije je razdeljeno na skem za ljudske visoke šole. Takega
za-
Gospod Trpin je filozofiral: »Vse ženske so bedaste. V svojem življenju sem mo eno. ki je bila razumna!.« Zakaj se- pa niste ž njo oženili?«
Ker me ni hotela!«
Kuftvra
Kmel in poet Fran Žgur
Pretekli mesec jc umrl v Podragi pri Vipavi svojevrsten poet, ki sicer ne zavzema v našem leposlovju mesta med prvimi, bo pa ostal vendarle v naši literarni zgodovini tako po svoji samonikli rasti kakor po svojih telesnih zvezah, ki jih je imel z našo Moderno. Ta mož je bil kmet, branjar in pesnik Fran Žgur. Njegova formalna izobrazba ni bila velika, komaj domača ljudska šola in par razredov srednje, toda njegova izredna inteligenca ga je vodila do samoizobrazbe, katero so občudovali vsi, ki so ga poznali. Poleg svoje materinščine se je Žgur naučil še srbohrvaščine, nemščine in italijanščine. Poznal je literature vseh teh jezikovnih področij, razen tega pa zlasti še rusko, in to prav tako iz originalov! V tem oziru je bil pri nas Slovencih isto, kar jc pri Francozih znani kmet-poet Lebesgue, ki ne piše pesmi le v francoščini, ampak jih prevaja tudi iz raznih evropskih jezikov, celo iz slovenščine.
Fran Žgur jc imel v Podragi malo posestvo s kramarijo, ob prostem času jc pa čital ali pisal. Že zgodaj je pričel objavljati preproste, prirodne pesmi, v prvi vrsti mladinske, in njegovi
ki so vedno bolj strmeli in skromni mo žjim jc postal sumljiv. Bili so prepričani, da je samo v kmeta preoblečen intelektualec, in moral jim jc izpričati svojo „pristnost‘; šele s pričami in dokumenti. Tedaj so pa še bolj zmajevali glavami in dejali: „Ljudje takp ob-
univerzitetni profesorji”. Žgur sc jc pa odrezal:	„Mi Slovenci smo vsi tako
uče ni.“
Vendar ga to ni obvarovalo, da ga ne
mi
vanu
prijatelji so postali Josip Murn-Alek-sandrov, ki je bil več časa pri njem v Podragi, Dragotin Kette, Ivan Cankar in Oton Žuapnčič, pa tudi naš pokojni j sežnega znanja in izobrazbe so pri nas general Rudolf Maister. Sledovi tega prijateljstva se nam niso obranili samo v korespondenci, ampak tudi v pesmi Josipa Murna in Dragotina Ketteja. Po- . „.................... ...	...------------
zneje .se je oglašal Žgur s svojimi pesmi- bi bili preganjali zaradi njegove ljubezni raznih mesečnikih, tudi v „Slo- j do svojega, slovenskega naroda, kakor „Mladiki“ itd. in izdal po pre ga je preganjala in med vojno interni-vratu čedno mladinsko zbirko „Pomla- j rala tudi Avstrija. Prav ta preganjanja dančki“, v kateri je obilo njegove iskre- t so ga v zvezi z drugimi udarci usode ne vedrine, toplote in šegavosti. V svoji mali trgovinici je pa prevajal tudi Gregorčiča ter druge naše pesnike v nemščino iri italijanščino, in ti prevodi niso bili slabi nekoč sai
čiča in me z njim naravnost navdušil.
Kdor ga jc videl v njegovi vasi, na polju ali v trgovinici, ga ni mogel po ničemer ločiti od njegovih sovaščanov, kdor pa je z njim govoril, jc bil presenečen. Ko so v jeseni 1. 1U13 prišli Italijani tudi v Podrago, je nekega večera v gostilni recitiral italijanskim častnikom italijanske klasike in jim predaval o razvoju italijanske literature. Častni-
polagoma razgrizla, da jc opešal in pretekli meset: za vselej zapustil svojo Vipavsko dolino in ta svet. Z njim smo
  .......... (izgubili Slovenci svojega edinstvenega
Spominjam se, kako mi jc kmeta-poeta, toda njegovo ime in delo rital ponemčenega Gregor-J ne bo pozabljeno, zlasti ne v njegovi ožji domovini, ki se te dni nad njegovim tihim grobom odeva v prvo pomladansko cvetje.	r.
k Za naše glasbene in likovne akademije. Zagrebški »Obzor« se je te dni zavzel za to, da se zagrebška in ljubljanska glasbena akademija (ljubljanski konservatorij) izenačita z beograjsko in dobita tako položaj visoke šole. Isto zahte-
vo izreka glede zagreške slikarske in kiparske akademije in glede ustanovitve ljubljanske likovne akademije. Ministrstvo prosvete' ima že izdelane zadevne odredbe in bi jrh bilo treba samo še podpisati. »Obzor« upa, da bo sedanja vlada to tudi storila.
k Za slalno gledališče v Splitu. Split je v zvezi z novim državnim proračunom začel akcijo za obnovitev stalnega gledališča. Čudno je res, da Split kot naše največje pristanišče s skoraj 50.000 prebivalci, nima stalnega poklicnega gledališča, ima po lepo in veliko gledališko poslopje.
k Nov upravnik niškega gtedal*šča. Za začasnega upravnika gledališča v Nišu je imenovan dosedanji režiser beograjske drame Milan Stojanovič.
k Peričeva razstava v Beogrrdu. V Umetniškem paviljonu v Beogradu razstavlja te dni svoja dela srbski slikar Jevto’ Perič. Razstavil je okoli 80 olj, akvarelov in risb iz Jugoslavije, 'Pariza in Danske.
k Hrvatski roman v slovaškem prevodu. V prevodu Andreja Vrbackega je izšel te dni v Bratislavi v slovaščini roman Avgusta Senoe »Zlatarjevo z1a!o«.
k Prva sto-ica za gledališko vedo v Nemčiji je bila nedavno ustanovljena na univerzi v Kolnu. Prvi profesor je postal dr. Karl Riessen
„CROATIA“
naša največja In najmočnejša, popolnoma domača
zavarovalna zadruga
je otvorila te dni svoje glavno zastopstvo v MARIBORU, ki je v CANKARJEVI ULICI ST 6 (TELEFON 23-37). Uprava glavnega zastopstva je poverjena dolgoletnemu uradniku zavoda gosp. Franju Weipertu, ki bo glavno zastopstvo vodil s sodelovan jem dosedanjega zastopnika g. Antona Jarč-ta.
Movfce
Kdo bo novi celjski župan?
RAZNA UGIBANJA OKOLI ŽUPANSKEGA IMENOVANJA
m2!SS£LSSB!S!m
V ponedeljek se začne podrobna razprava o proračunu
Včeraj se je nadaljevala proračunska razprava v skupščini. Potekala ie v glavnem mirneje kakor prejšnji dan. več živahnosti je vnesel le govor posl. Sekule Drljeviča, katerega federalistični nazori o ureditvi Črne gore so izzvali burjo protesta pri črnogorskih poslancih JRZ. Jedro vse razprave, v kateri se je zvrstilo 10 govornikov, je bilo tudi topot hrvat-sko vprašanje in je posebno zemljorad-niški poslanec dr. Branko Čubrilovič za svojo ostro kritiko notranjepolitičnih prilik žel viharen protest vladne večine. Danes dopoldne je bilo o proračunu načelno glasovanje, v ponedeljek se bo začela podrobna razprava.
KatoliSke politične stranke
Izjava svete stolice v zvezi s Katoliško akcijo je uredila tudi vprašanje sodelovanja katolikov v politiki. Katoliki kot posamezniki imajo brez dvoma pravico kakor dolžnost, da se ukvarjajo s politiko, vsak na svojem mestu in po svojem položaju, kolikor to pomeni skupino državljanskih dolžnosti in kolikor so od nje odvisne koristi domovine, splošna narodna in državljanska blaginja. Posamezni katoliki delajo to lahko tudi aktivno, na strankarski osnovi. Njih politika pa mora biti katoliška. Voditi jo morajo po svoji vesti, spoštujoč nravstvene zakone in socialno pravičnost, z zavestjo odgovornosti pred Bogom, narodom in zgodovino. Takšno politiko vodijo v svojem imenu, svobodno, v mejah splošnih nravstvenih zakonov in na lastno odgo-vornost... (Sarajevski nadškof dr. Ša-”ič.)
..Baklja" demokracije
V Sarajevu je začel izhajati štirinajstdnevnik »Baklja«, ki si je navzel nalogo, da se kot glasnik demokracije zavzame za vse prilike javnega življenja. V programski izpovedi ugotavlja, da demokracija ni stvar, ki bi spadala v ozračje fantazije, temveč zajema globoko v socialno, kulturno in politično življenje našega človeka.
Cabranski Slovenci — prvi v pismenosti savske banovine
Vzgoja naroda v pisanju in branju je velevažno poglavje naše šolske politike, ki jo bo treba čimbolj pospešiti. Nekateri okraji so v šolstvu daleč zaostali za drugimi. Po statistiki iz I. 1931. je bilo stanje pismenosti v državi naslednje: dravska banovina 93.2%, Beograd, Zemun, Pančevo 88.7%, savska 71.6%, du-navska 70.5%, primorska 42.1%, moravska 37.7%, drinska 37.5%, zetska 33.5%, vardarska 28.8% in vrbaska 27.1%l V savski banovini je bil na prvem mestu Magreb s 93.5%, sledil ie okraj Sušak z 91.8%, za tem pa Cabar z 91.4%. Po Podatkih zadnjega štetja 1. 1937. je Cabar Prehitel druge sreze in se povzpel na Prvo mesto. Za Slovence, ki so ostali izven dravske banovine, visoko v hribih nad Kolpo, je to vsekakor fjastno prizna-Pie njihove kulturne stopnje.
Za čiščenje v javnem Življenju
Po vojni se je pririnila na površje cela vrsta drugače brezpomembnih ljudi. Brez sramu se posluZujejo laži, denunciant-stva, korupcija in podtikanje so jim vsakdanje orožje, samo da nasitijo svoj požrešni želodec. Ljudje brez morale hi etike so to. povsod nastopajo v interesu države in naroda, v resnici pa z lažnimi patriotičniml frazami varajo tako javriost kakor oblast. Treba je. pravi glasilo dr. Hinka Križmana »Varaždinske novice«, da se ti zastrupljevalci poštenega ljudstva enkrat za vselej Izobčijo z vidnih mest. Država bo brez njih naglo pohitela k zdravemu in krepkemu napredku.
Kmalu bo 2000 slušateljev na ljubljanski univarzi
Poletni semester na ljubljanski univerzi se je začel. V zimskem semestru je bilo vpisanih 1953 slušateljev. Najmoč-hejša. Juridična fakulteta, je štela 678 tehniška- 500. filozofska 420. teološka 195 In medicinska 172 slušateljev. Študentk ie bilo 370 (18%). in sicer na filozofskem oddelku 198. iuridičnem 106, medicinskem 40, tehniškem 26.
Celje, 4. marca.
O imenovanju novega župana mesta Celja ugibajo Celjani in s pozornostjo spremljajo vse gibanje okrog tega vprašanja, kolikor pač morejo po pičlih vesteh, ki zagledajo dan. Iz kombinacije so doslej izpadli gg. Vinko Prelog, ki je podal ostavko kot predsednik finančnega odbora, podžupan Stermecki in Konrad Gologranc, ki prevzema stalno več ob-
činskih naročil m je ponujeno mu županstvo odklonil, čeprav je bil morda še najbolj zaželen med somišljeniki. Kot drugi, ki je med somišljeniki najbolj zaželen, se omenja trgovec g. Fazarinc, strankina vodstva pa bolj forsirajo advokata g. dr. Voršiča, ki je tajnik krajevne organizacije JRZ. Vsekakor bo v nekaj dneh dobilo Celje novega imenovanega župana.
o. Kdo požiga v Kočevju? Zadnje čase so požari v Kočevju zelo pogosti Na delu je zločinska roka neznanega požigalca, ki je te dni zažgal škedenj in gospodarsko poslopje posestnika Bachma-jerja.
o. Smrtne žrtve gripe na Gorenjskem.
Po vsej Gorenjski razsaja že dalje časa težka gripa. V vsaki vasi imajo po več bolnikov. Gripa je zahtevala že več smrtnih žrtev.
o. Šestnajsti sin se je te dni rodil posestniku Francetu Oblaku v Radgoncih pri Litiji. Srečni oče je naprosil našega kralja, ki bo botroval njegovemu šestnajstemu otroku.
Celje
c. Pogreb 59. sodnega izvrševalnega uradnika Ivana Sakside bo danes ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču.
c. Jamski voziček se je zvrnil in hudo poškodoval po celem telesu rudarja Rudolfa Vebra v Hudi jami.
c. Nogomet v nedeljo: ob 10.30 na igrišču pri Skalni kleti prijateljska tekma med SK Rapldom iz Maribora in Atletiki, predtekma med mladinama SK Štor in Atletiki. — Ob 14.30 na Olimpovem igrišču prvenstvena pokalna tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Olimpom, sodil bo g. Veble.
c. Kino Dom: »Audioskopik« in »Anna-polis«, filma svetovnega uspeha in čudežne tehnike.
c. Predsednik senata g. dr. Korošec prispe jutri v Celje na zborovanje kmečke zveze. Zadnjič je bil v Celju na zborovanju JRZ pred volitvami. To pot se bodo z njim posvetovali merodajni o imenovanju novega župana.
c. Pokojninski zavod je že oddal vsa glavna dela za zgraditev trinadstropne hiše, kjer je bila podrta Krona. Poznejša dela — tesarska, pečarska i. dr. — bodo oddana čez dva meseca; poslopje bo dozidano jeseni.
c. Zveza kmetskih fantov in deklet ima jutri dopoldne v Celjskem domu zborovanje in tečaj s pričetkom ob 8. — Prosvetno društvo priredi v gledališču jutri ob 16. Meškovo žaloigro »Na smrt obsojeni«. — Celjski čevljarji imajo ob 8. v hotelu »Pošta« občni zbor.
c. Verdijev »Trubadur« bo naslednja opera, s katero pride gostovat v torek ljubljansko gledališče. Obiskovalci se opozarjajo, da bo pričetek ob pol osmih.
c Vollvnl imenik za volitve delegatov in namestnikov za Zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je na vpogled upravičencem na magistratu v sobi 2. Reklamacije se morejo vložiti pri volivni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani do 14. t. m.
c Umrlo je prejšnji mesecev bolnici 15 ljudi in doma v mestu prav toliko.
c Brezposelnost kaže po prijavah na Borzi dela še vedno porast. 20. febr. je bilo prijavljenih 1435 brezposelnih (1246 moških in 189 žensk), 1 . t. m. 1440 (1255 in 185). Borza išče 9 hlapcev, 6 rudniških vozačev in kopačev, kovača, mizarja, kurjača, natakarico, več kuharic in služkinj.
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, poziva vse svoje člane na širši članski Sestanek, ki bo v Celju 5. marca ob 8. uri zjutraj. Zbirališče na Glaziji.
p. Iz bolnišnice. Sem so prepeljali 44-letnega* kočarja Novaka Jožefa iz Cerovcev pri Ivanjkovcih. S svojim sosedom Kumerjem je živel v večnem sovraštvu radi poti. Kumer si je potešil jezo, da je Novaka z desko premlatil do onemoglosti.
n Novosadski gasilci uvrščeni v skupino slug. Mestna občina v Novem Sadu je te dni sprejela nov mestni statut, po katerem so gasilci uvrščeni v skupino slu-žiteljev. Istočasno so jim tudi plače znatno znižali.
n Rimski hodniki v Sarajevu. Te dni so mest. delavci pri kopanju za neki park odkrili še precej dobro ohranjene rimske hodnike. Kopanje se nadaljuje.
n. Šest razbojnikov obsojenih na smrt. V Šabcu je okrožno sodišče te dni končalo proces proti zloglasni razbojniški tolpi Petra Beloševiča. Proces se je končal s šestimi smrtnimi obsodbami. Na smrt so obsojeni razbojniki Peter Belo-ševlč. Josip Bojičič Bane, Petar Arseno-vič, Milorad Pajič; Radisaj Stefanovič in Borislav Nikolič.
Pomanjkanje vode v Slovenskih goricah
Slovenske gorice leže med dvema velikima rekama Muro in Dravo a kljub temu trpe veliko pomanjkanje vode. — Ljudstvo dobiva pitno vodo samo iz malih studencev in iz ribnikov v raznih kotlinah. Ker v suši in v mrazu domači studenci odpovedo, morajo ljudje voziti vodo iz omenjenih ribnikov v dolini na visoke bregove, s čimer zgubijo kmetje
Zaprli so Solo, ker ni učitelja
Vas Bijela pri Konjiču v Bosni je pred leti postavila novo šolsko poslopje, lepo zgradbo, za katero so žrtvovali složno vsi prebivalci. Letos so začeli s poukom, toda učiteljica je kmalu podala ostavko na državno službo in šola stoji zaprta. Več mesecev že čakajo na novega učitelja — in to v razmerah, ko imajo toliko brezposelnih, delavoljnih absolventov učiteljišč!
Sneg In mraz v Crnl gori
Dočim se ob našem Jadranu že kopajo in je pri nas pravo spomladansko vreme, je v Cmi gori huda zima. Po toplem vremenu, ki je bilo tudi v Cmi gori, je pričelo snežiti. Padlo je že precej snega. Mraz je zelo oster in vinogradniki se boje, da bo letos trsje uničeno.
o. Iz poštne službe. Premeščena sta višja poštna kontrolorja Anton Kroflič iz Konjic v Celje in Anton Frantovič iz Splita v Ptuj.
o. Iz železniške službe. Premeščena sta prometnika Danijel Zevnikar iz Vuhreda v Nomenj in Anton Žvan iz Nom-nja v Vuhred.
o. Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva v Rušah uljudno vabi svoje člane in prijatelje na 38. redni občni zbor, ki bo v soboto, 11. marca, ob 20. uri v gostilni g. Muleja v Rušah.
o. Tatvine v vlaku. Te dni sta bila v istem vlaku med Ljubljano in Zidanim mostom okradena dva potnika. Ernestu Kovaču iz Tacna je neznani žepar ukradel denarnico s 1000 dinarji in več vrednostnih papirjev. Oskarju Leskovšku iz Celja pa je neznani tat odnesel ročni kovčeg s perilom. V vlaku med Račami in Pragerskim je nekdo odnesel železničarjevi hčerki Hildi Reitmajerjevl ročno torbico, v kateri je imela zlato zapestno uro, železniško legitimacijo ter 100 dinarjev.
o. Šolski vlak Ljutomer—Murska Sobota. Po novem voznem redu bo vpeljan šolski vlak na progi Ljutomer—Murska Sobota. S tem vlakom bodo dobili dijaki zelo ugodno zvezo.
o. Statistika ljubljanske glavne pošte. Lani je glavna pošta v Ljubljani sprejela pol milijona priporočenih pisem, še več pa jih je odposlala. Kot zbiralna pošta je sprejela in nato odposlala naprej 1 300.000 priporočenih pisem. Glavna pošta je sprejela 45.000 poštnih paketov, odposlala pa
136.000	paketov. Sprejetih brzojavk je bilo lani 64.000. odposlanih pa 61.000, posredovala pa je glavna pošta pri 134.000
mnpgo dragocenega časa. Danes, ko tehnika tako napreduje, je vsekakor treba misliti tudi na rešitev tega vprašanja, ki je za naše Slovenske gorice zelo pereče. Tu ne bo pomagalo običajno milo pri umivanju rok ob takih vprašanjih, češ, da ni denarja. Tudi za našo vas mora biti vsaj najnujnejše, vsaj vodo moramo dati našim Slovenjegoričanom.
brzojavkah. Medkrajevnih telefonskih pogovorov je bilo 350.000, transitnih medkrajevnih pa 270.000. Glavna pošta je imela lani okoli pol milijarde denarnega prometa.
o. Rudarskim revirjem se obetajo slabi Časi. Te dni so bili rudarji iz trboveljskih revirjev obveščeni, da bodo vsak teden en dan počivali. Rudarji bodo na ta način izgubili mezde za štiri do pet dni na mesec. Rudniško vodstvo utemeljuje svoj ukrep z zmanjšanjem naročil s strani železniške uprave.
o. Smrtna nesreča kolesarja na Ježici. Na nekem strmem klancu na Ježici pri Ljubljani se je včeraj s kolesom zaletel v oje dvovprežnega voza 35-letni delavec Franc Bergant iz Nadgorice in nezavesten obležal. Kolesar je dobil tako hude poškodbe, da je nekaj ur po nesreči izdihnil.
o Dela v vinogradih. Po slovenjegori-skih vinogradih je v zadnjem času vse živo. Vinogradniki so z viničarji že po večini končali z rezjo in regulanjem ter so že pričeli s kopjo, ker je vreme ugodno. Vendar pa vlada strah med vinogradniki pred morebitno spomlamansko reakcijo mraza, kakor je bilo to v zadnjih letih.
o Zaradi previsokih mesnih cen v Rušah so se mnogi tamkajšnji delavci dogovorili in se sporazumeli za samopomoč. Hodili bodo po meso k nekemu mesarju v Studence pri Mariboru.
o Velika karbidna peč bo pričela te dni obratovati v Rušah. Ta že več mesecev ni obratovala, ker je primanjkovalo električnega toka. Tovarna za dušik je bila primorana nabaviti dražji električni tok iz trboveljskih kaloričnih central, ker Fala zaradi prenizkega vodostanja ne nudi dovolj toka.
o Zastrupila se je. Na Drvanji pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je v sredo popoldne zastrupila posestnica Petek Marija. Omenjena je bila že nad eno leto slaboumna in je to dejanje izvršila zaradi bolezni. ZavZlla je večjo količino nevarnega strupa. Ob času, ko to poročamo, se Še bori s smrtjo.
o. Nesreča v laškem rudniku. V rudniku Huda jama pri Laškem se je hudo ponesrečil 44-letni rudar Rudolf Veber iz Strmce. Nanj je padel jamski voziček in mu zmečkal prsni koš. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
o. Vlom v crnogrobsko cerkev. Neznani vlomilci so vlomili v znano crnogrobsko cerkev nad Škofjo Loko ter odnesli ciborij in izpraznili vse cerkvene nabiralnike.
Maribor
Zborovanje mariborskih grafikov
V Delavski zbornici je bil sinoči občni zbor mariborskega poverjeništva grafične organizacije, ki ga je vodil predsednik g. Janko Duh. V svojem poročilu je predsednik omenjal uspehe organizacijskega dela v korist članstva, nakar je poročal tajnik g. Janko Krajšek. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje mariborsko poverjeništvo grafikov 140 članov. Organizacija izpolnjuje tudi veliko socialno poslanstvo, saj je mariborsko poverjeništvo izplačalo v preteklem letu na invalidninah in brezposelnih podporah okoli 200.000 dinarjev. Poročila so
ugotavljala, da se je brezposelnost med tukajšnjimi graiičarji zelo ublažila. O blagajniških zadevah je poročal g. A’ojz Škrobar. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z g. Duhom na čelu. Občnemu zboru mariborskih grafičarjev je prisostvoval tajnik ljubljanske organizacije g. Slavko Dvoršek, ki je poročal, da sta se včeraj odpeljala državni tožilec dr. Kra-vina ra tajnik SGRJ g. Drago Kosem v Beograd, kjer bosta resornemu ministru predložila nov osnutek za pravilnik o humanitarnih ustanovah.
Večer mariborskih esperantistov
Preteklo sredo je priredilo Marib. esperantsko društvo v krogu svojega članstva Zamenhofov večer, ki je prav lepo uspel. Posebno so ugajali solisti in deklamatorji esperantskih pesmi, ki so pripomogli, da je bilo razpoloženje vseskozi odlično. — Želeti je, da bi še podobni večeri prirejali pogosteje, posebno radi mladine, ki se \ vedno večjem številu odziva ideji Za-menhofa.
Priznanje zaslužnim pevcem
Na današnjem družabnem večeru, ki ga priredi Pevski zbor Glasb. Matice, izročita šestim svojim članom odlikovanja za 20 letno pevsko sodelovanje, Ta odlikovanja je poslal Južnoslaven-ski pevski Savez vsem onim, ki že 20 let zvesto in vestno vrše svoje pevske dolžnosti. Odlikovanci so gg. Mraljak Lizika, Pulc Marica, Planinšek Cilka, Švare Terezija, Hohnjec Anton in Novak Josip.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, 5. marca, OUZD zdravnik dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica št. 13.
m. Ljudska univerza v Mariboru obvešča svoje člane in prijatelje, da bo pričel pobirati njen sluga majhno članarino, ki ji je pa zelo važna za njen obstoj in razvoj. Zaradi tega prosimo, da. se odzove čim večje število pristašev našemu kulturnemu klicu. Odbor »Ljudske univerze« v Mariboru.
m Iz uredništva »Mariborer Zeitung«. Glavni urednik g. Udo Kasper je včeraj odpotoval v Nemčijo, da se kot častni gost udeleži slavnostne otvoritve Lip-skega velesejma v nedeljo 5. marca- G. Kasper se bo kot gost saksonskega gospodarskega ministrstva in gospodarske zbornice v Dresdenu udeležil tudi ogledne vožnje po saksonskem in sudetskem industrijskem ozemlju.
m. Ljudska univerza. V ponedeljek, 6. marca, bo predaval naš znanf pisatelj dr. Ivo Šorli o bistvu anekdote, nakar bo prebral iz svoje bogate zbirke nekaj najznačilnejših anekdot iz našega domačega, zlasti literarnega življenja. — V petek,
10.	marca, predava dr. Evgen Spektor-§ki o francoskem in nemškem pojmovanju države.
m. Akademija Sokola I., ki bo danes, ima kot uvod k proslavi 10-letnice:	1.
Ženska deca: Rajanje; 2. moški naraščaj: Olimpijska petorica; 3. ženski naraščaj: Razgibalne vaje; 4. djaki vojaki Sokoli: Pevska točka; 5. moški naraščaj: drog;
6. ženski naraščaj: ritmična sedmorica;
7. člani: vaje nad podstavkom; 8. članice: telovadni ples; 9. vojaki Sokoli: Turški marš. Sodeluje orkester »Drave«. — Akademija se ponovi jutri ob 15. urL Vstopnina 10, 8, 5, 3 din. Začetek točno ob 20. uri.
m. Spominske žebljičke za zastave Jadranske straže, ki se bodo razvile dne 7. maja t. 1. so odkupili naslednji: Anton Hofbauer, Celje, Jadranska straža, Beograd po din 200. Po 100 din pa sedeči: Garvens, Osjek; P. Hofstatter, Hoče; dr. Jože Bohinjec, Ljubljana; Elektroindustrija, Ljubljana; Jos. Er-berle, Ljubljana; dr. Josip Carevič škof, Dubrovnik; Zavarovalnica Anker, Ljubljana; dr. Aksamovič, škof, Dja-kovo; Clotar Bouvier, Gor. Radgona;
F.	S. Finžgar, župnik, Ljubljana; K. Čerin, Novo mesto, Ivan Alič, notar, CMaribor; Cak. paromlin, Čakovec;
Krajevni odbor JS. Bled; Hojs Franc., Ljubljana; Franc Koder, Ljubljana;dr. A. Horvat, Ptuj; Bata, Borovo; Marija Klešnik, Maribor; Julij Jereb, Maribor; Jos. Koncilja, Podlehnik; M. Fi-schla sinovi, Kreka; J. Jellenz, Celje; Kmetijska družba, Ljubljana; Hranilno in pos. dr. Celje; Društvo Kazino, Ljubljana; Jurak Peter, opet, Celje; dr. Kimovec, prošt, Ljubljana; Povr. JS, Kutina; Sam. Eppinger, Dol. Lendava.
m. »Studenške novice«. Poročilu pod tem naslovom z dne 1. marca dodajamo, da so se občinske doklade v toletnem proračunu znižale od 65% na 59%, da ne bo nepotrebnega razburjanja med občani.
m. Poroke v Mariboru. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Sič Jožef, nad-sprevodnik dr?. ž. v p., in Rajner Kristina, bivša kuharica; Dobrim Peter, tov. delavec, m Živko Ivana, gospodinjska pomočnica; Maučec Karel, slik. pomočnik, in Kaube Roza, predica; Kosil Jožef, tekst, delavec, in Ajdnik Cecilija, kuharica; Janžekovič Venci, zas. uradnik, in Doberšek Hilda, šivilja; Oberlajt, Jakob, tkalski podmojster, in Ploj Ana, prodajalka; Špur Janez, zidar, in Stergar El-frida, tkalka; Falež Jožef, zidar, in Kodrič Terezija, tov. delavka; Turk Ludo-vik, sin gostilničarja, in Feitl Gizela, zasebnica; Leskovar Mihael, delavec, in Harka Elizabeta, vdovlj. Leskovar, pletilja; Rancinger Franc, žel. kretničar, in Žager Jožefa, zasebnica; Čakš Viktor, tov. delavec, in Stamec Ivana, vdovlj. Kronvogel, tkalka; Rotman Frajic, tkalec, in Edelbacher Marija, tov. delavka; Zavernik Jurij, pos. sin, in Čoh Marija, hči pristavnika; Peršuh Štefan, pos. sin, in Medved Marija, pos. hči: Šter Alojzij, tov. delavec, in Snedič Marija, pos. hči; Paravan Anton, pek, in Steiner Katarina, prodajalka; Šagat Rihard, tkalski mojster, in Lauk Pavla.
m. Ulična razsvetljava v Mariboru ojačena. Te dni je Mestno elektriško podjetje v nekaterih ulicah namestilo nove svetilke in zamenjalo stare žarnice z močnejšimi. Razsvetljava bo ojačena še v nekaterih mestnih ulicah.
m. Neki nemški zdravnik v Mariboru je predložil mariborski policiji lažno potrdilo o plačanih davkih, ki je potrebno za izstavo potnega lista. Zanimivo je, da je ta nemški zdravnik dolžan na davkih še 23.000 dinarjev, kljub temu pa je bilo potrdilo o plačanih davkih na pravilnem formularju in opremljeno s pravim žigom. Z zadevo se bo pečalo sodišče.
m. V poravnavi je mariborski trgovec z modnim blagom Izidor Finci iz Gosposke ulice. Terjatve je prijaviti do 8. aprila. Aktiva znaša 58.556 dinarjev, pasiva pa 110.304 dinarjev. Prvi narok bo 17. aprila.
m. Pomagajte .revi! Te dni smo poročali. da se je v Sp. Dobravi pri Teznem podrla revni perici Mariji Pipenbacher-jevi mala kočica, ki si jo je dala s svojimi težko prisluženimi prihranki zgraditi. Ker je siromašna žena sedaj brez vsakih sredstev, se obrača na usmiljena srca s prošnjo za pomoč. Podpore sprejema iz prijaznosti naše uredništvo.
m. Še en član Pintaričeve razbojniške tolpe. V Savinjski dolini so te dni aretirali zadnjega člana Pintaričeve razbojniške tolpe čevljarskega pomočnika Karla Hojkerja, ki ima na vesti številne vlome. Prepeljali so ga v mariborske sodne zapore.
m. Protituberkufozni dinar je koncem meseca februarja dosegel kosmato vsoto 481.029 din, ki je namenjena za postavitev azila jetičnim bolnikom v Mariboru.
m. Pri včerajšnji raciji so tukajšnji policijski organi aretirali 20 sumljivcev, ki so jih perlustrirali in izročili sodišču, ra. V ukradeni obleki na promenadi.
Včeraj je neki natakar pred lekarno na Meljski cesti videl, kako je neznani mladenič skušal odpeljati tuje kolo. Ker pa se mu to ni posrečilo, je pobegnil v Kneza Koclja ulico, kjer. ga je dohitel stražnik in ga aretiral. V njem so na policiji spoznali 19-letnega Slavka P., ki je priznal, da je obleko, ki jo je imel na sebi, ukradel neki stranki v Koseskega ul. 31.
Nadrace. žične vložke, afrik, žimo,
gradi, kupite najceneje pri OBNOV F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
m. Petek brez rib. Včerajšnji ribji trg je bil brez rib, kar je nekaj nenavadnega za Maribor. Gospodinje so zaman iskale rib na trgu. Ni bilo niti sladkovodnih, niti morskih. Vzrok so najbrže neugodne vremenske prilike na morju.
m. Kolesarka pod avtomobilom. V Kopališki ulici je neki avtomobilist povozil kolesarko Marijo Smodiševo. posestnico s Pobrežja. Njeno kolo je popolnoma uničeno, kolesarka pa čuti bolečine v desnem kolenu.
m. Hotelskega vratarja je napadel Vratar hotela Zamorc Hubert Škof je preteklo noč poklical stražnika, ker ga je znani Andrej G. iz Odese udaril po glavi.
G.	je bil aretiran. Bil je precej vinjen.
yi
Umetne oči
izdelujemo popolnoma naravno za naše paciente
f. fld. ^ oiler So^ne. Wiesliailen
v Mariboru: Hotel Zamorec
dne 15. marca 1939
m. Tatvine rib. Lastniki ozir. zakupniki ribarskih okrajev se pritožujejo radi vedno bolj se množečih tatvin rib (rakov). To kaznivo početje podpirajo najbolj oni, ki ukradene ribe kupujejo. Ker se nekateri pri tem ne zavedajo kaznivega dejanja, opozarjamo, da odgovarjajo kupci po kazenskem zakonu ter bodo v vsakem primeru tudi ti ovadeni sodišču. Pred nakupom rib (rakov) naj se zato vsakdo prepriča, če je prodajalec upravičen loviti odn. prodajati ribe (rake) ter vedno zahteva uradno izkaznico ki jo mora imeti vsak ribič. — Zveza ribarskih društev.
m. S fračo kamen v oko. Neki deček je s fračo zalučal 9-letni delavčevi hčerki Magdi Steinbacherjevi iz Zg. Bistrice kamen v desno oko in ji ga zelo nevarno ranil. Deklico so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m. S kamenjem na starčka. Neznani fantalini so v Sp. Dupleku napadli 75-letnega preužitkarja Franca Mulca in ga kamenjali. Starček je pri tem dobil hude poškodbe na glavi.
m. Vlom v mesnico. V noči na sredo so neznani storilci s ponarejenimi ključi vlomili v mesnico Avgusta Lobnika na Betnavski cesti 47 in mu odnesli večjo količino mesa. Denarja niso našli.
Priporoča se Modni salon
,,Ulita", UuSaeieva utico. 4
m. Velika tatvina v Rošpohu. Trgovec Alojz Arbeiter iz Maribora je prijavil žan-darmeriji, da mu je njegov viničar, ki se je izselil, v Rošpohu z njegovega posestva ukradel mnogo orodja, obleke ter 420 litrov vina.
m. Prijet vlomilec. Policija je te dni aretirala že dolgo zasledovanega vlomilca Josipa Cafuto, ki je pred meseci vlomil v pisarno lesnega industrijca Kende v Selnici ob Dravi ter odnesel večji znesek denarja. Vlomilca so po zaslišanju izročili sodišču.
m. Huda prometna nesreča. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je zaradi pokvarjene zavore padla s kolesa 24-letna posestniška hčerka Angela Somer ra si razbila čeljusti. Ponesrečenko so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Sokol Maribor II, Pobrežje, priredi v nedeljo, 5. marca, v sokolski telovadnici mladinsko igro »Jurček«. Začetek ob 17. uri. Pridite!
* Lutkovno gledališče Sokola Maribor Matice vprizori jutri ob 15. uri igro »Zlati cvet — čarobni cvet«.
m. Šestdnevni gostilniški kletarski tečaj Zveze gostilniških združenj se prične 6. marca ob 8. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
* Izvrstno vino od 5 1 naprej po 7.5u • din pri Demjaču, Meljski hrib 33.
* Sokolska četa Razvanje priredi »Vrnitev« v nedeljo, 12. t. m., in ne 5. t. ni.
Dne 9. III. 1939. se bo vršil ob 19. uri v lovski sobi hotela Orla, redni občni zbor Mestne strelske družine. Vsi cenjeni člani in prijatelji tega viteškega športa se vabijo, da se sa udeleZe.
* Hotel Orel. Vinska poskušnja. Najboljša izbrana ljutomerska vina. Salvator pivo.
* Udeleženci potovanja po Italiji, ki ga prireja »Putnikc od 17. do 31. marca, bodo obiskali Benetke, Firenco, Rim, Napoti, Vezuv, Pompeje, Palermo, Katanijo, Etno, Pizo 'in. Bolonio. Cena od Rakeka do Rakeka (II. razr. din 290.—, II. razr. din 1430.—. Vsa oskrba od Benetk do Benetk din 2750.—. Kolektivni potni tist. Informacije pri »Putnik-u«.
* Ne odlašajte več s prijavami za sPutnik-ovc izlet z luskuznim avtokarom na Dunaj od 12. do 14. marca. Cena le din 260.—. Takojšnje prijave pri »Putnik-ue.
Občni zbor Slovenske šahovske zveze, V nedeljo, dne 5. marca, se bo vršil IV. redni občni zbor SŠZ v Mariboru in sicer v igralni sobi hotela »Orel« v III. nadstropju ob 10. dopoldne. Popoldne >e bo odigrala istotam medmestna tekma Ljubljana proti Maribor - Celje na 12 deskah. Mariborski šahisti naj se dopoldne med občnim zborom javijo radi sestave moštva.
* Opozorilo prebivalstva. Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od
10.	do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoe pri onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Dru* štvo »Šola in dom« v Mariboru.
* Dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru naznanja, da ima svojo pisarno na Aleksandro vlcesti 12, I. nadstropje -levo, telefon Štev. 29-57.
* Otvoritveni koncert v hotelu Mariborski dvor danes ob 20. uri. Za obilen obisk se priporoča Fani Kveder.
* »GRIC« poldnevni izlet. Autocesta. furež.
Občni zbor Društva gluhonemih v Mariboru v nedeljo dne 5. marca ob rO. uri dopoldne restavracija g. Kuder, Kopališka ul. »Narodni dom«. Vabljeno cen. občinstvo, da se v velikem številu udeleži zbora gluhonemih, ki bodo dokazali usposobljenosti za udejstvovanje v javnosti, in upravičenost borbe za obstoj in napredek gluhonemih in zaščito njth otrok. — Odbor.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul., teL ?7-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta, teL 21-79.
Kino
Grajski kino. Danes »Koncert v Ti-rolu«. Helli Finkenzeler, Fritz Kampes. sodeluje dunajski dečji pevski zbor.
* ^sPlanade. Od danes dalje »Ona in njenih 100«, Deana Durbin in znani dirigent Leopold Stokovsky.
Kino Union. Od danes do vključno nedelje & Ponočni strahovi«, najrazburljivejši gangsterfilm te sezone. V glavni vlogi Boris Karlofi.
Mariborsko glodali««
Sobota, ob 20.:	Prodana	nevesta11.
Red D.
Nedelj^ ob 15.: »Boccaccio«. Gostovanje g. Povheta. Znižane oene. — Ob 20.; Automelody«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20.: »Partija šaha«. Red C.
Dve poslovitveni predstavi bosta to nedeljo v marib. gledališču. Kot prva se v gostovanju komika g. Povheta v vlogi kramarja Lambertuccia od popoldanskih predstav poslovi nadvse zabavna Sup-pejeva opereta »Boccaccio., zvečer pa bo ob znižanih cenah zadnjič letos zanimiva Štimčeva dramska reportaža »Au-fome!ody«. Tudi za »Boccaccio« veljajo znižane cene.
Darujte za aziini sklad PrLI
Prmkmtrie
Zbiranje vseh narodnih sil
KeIco g.eda prekmurska m ada generacija v bccfečncst Pickrv.uria in te maži odnose starejie
in mlajše generacije
jotovo je eden izmed najtežjih nedo-1 prelom, s katerim se je del te mladine po-
. statkov prekmurskega javnega življenia odnos starejših javnih delavcev do mladine in deloma tudi mladine same med seboj. Sedaj ko se vrši tudi v Prekmurju žbirarije vseh narodnih sil za načrtno narodno-obrambno delo. bo treba imeti tudi to dejstvo pred očmi, ga pravilno vrednotiti in odstraniti vse škodljive pojave, ki bi mogli biti kvarni ravno skupnemu narodno-obrambnemu delu.
RAZNI POSKUSI, KI NISO USPELI
Prelom v gospodarskem in političnem življenju Prekmurja, ki je nastal s pri-hpdom v novo državo, se je moral odražati tudi v duševnem pogledu. Edina inteligenca, ki je slovensko čustvovala. so bili do prevrata redki duhovniki. Zavedne napredne inteligence Prekmurje do prevrata ni imelo. Tuje šole in ves sistem, v katerem je živelo, so nastanek narodno zavest redkih svetnih inteligen-Tudi v prvem desetletju nove države se v tem pogledu ni mnogo izpremenilo. Nove razmere sc sicer vplivale tudi aa narodno zavest redki hcvetnih inteligen-tov. vendar ti kljub svojemu članstvu v kateri si bodi napredni organizaciji za napredno misel v Prekmurju niso mnogo Pomenili. »Naprednjak« je v Prekmurju Pomenilo isto kot »prišlek«. Naprednjak ie bil le inteligent. ki ga je zanesla v Prekmurje služba. To dejstvo je imelo svoje posledice tudi v političnem življenju. Kljub mnogim ugodnim predpogojem za napredna slovenska gibanja, sled nja niso imela toliko uspehov, kot bi jih mogla imeti, če bi jih vodila domača inteligenca (tudi če pri tem upoštevamo programske in taktične slabosti naprednih gibanj v Sloveniji). Mnogo težkih takt5čnih napak bi gotovo izostalo. Tudi radičevski uspehi gredo precej na ta rovaš. četudi je to gibanje privlačevalo Prekmurskega kmeta predvsem s svojim socialnim jedrom in borbenim nastopom.
PRIHOD NOVE GENERACIJF
Vendar pa je moralo biti vsakomur jasno, da zakoni razvoja človeške družbe tudi za Prekmurje veljajo. V slovenskih'šolah je rasla nova mladina, ki je začela prihajati že tudi na slovensko univerzo. Bilo je to v letih svetovne gospodarske krize, ki je v vrstah vse svetovne mladine močno odmevala vsled neizvestnosti. ki jo je prinašala za bodočnost mladih generacij. Odmevala je tudi v dušah slovenske in prekmurske mladine, posebno, ker so ta leta pomenila tudi dobo najrazličnejših poizkusov likvidacije slovenske narodne samobitnost5 Močno je odmevala posebno v vr-
dal na pot svetovnonazorske osamosvojitve. Ta del prekmurske mladine je obenem z evangeličansko mladino ustvar i v Prekmurju prvič napredno, demokratično in socialno čutečo inteligenco, ki je bila pri tem prežeta s slovensko narodno zavestjo in videla edino možnost svoje bodočnosti in bodočnosti svojega ljudstva v čim tesnejši vsestranski pripadnosti slovenski nar. skupnosti. Vse dosedanje ravnanje in uspehi, ki jih je rodilo njeno delo kažejo njeno koristnost za vzgojo narodne zavesti v Prekmurju. Vendar pa hrup preloma, ki se je izvršil v katoliških vrstah nekdaj in politični momenti, ki so ga spremljali, ni še niti danes popolnoma potihnil. Vsak tak prelom mora vzbuditi tudi odmev. Razumljivo je tudi to, da je vsled posebnih prekmurskih prilik bila medsebojna napetost še večja. Toda današnje prilike zahtevajo, da se tudi ta odnos v marsičem regulira.
KORISTI LJUDSTVA SO MLADINI NAJVIŠJA ZAPOVED
Mladina, ki se je odločila za napredno ^ot, je pokazala, da hoče in tudi zna delati in da ji je pri tem narodna korist prva. To je spoznala tudi napredna javnost, ki je prva razume;a cilje te mladine. Vpraševati se danes ali je n. pr. najvidnejši predstavnik te mladine. ki ga danes priznava vsa Slovenija, dober in zaveden Slovenec, gotovo ni na mestu. Tudi v Prekmurju bo mogoče složno in koristno narodno-obramb-no delo le tedaj, če bo zgrajeno na medsebojnem spoštovanju in priznanju nujnih dejstev, ki jih je prinesel razvoj in ki se ne dajo zavesti. Važno pa je, da
presojamo vse pojave s stališča koristi vsega naroda, da medsebojna trenja rešujemo po demokratični poti, ki je edina v stanju, da prinese tudi v prekmurske medsebojne odnose zdravo spoznanje, da smo vsi člani enega naroda in da moramo torej njegovi ohranitvi in boljši bodočnosti posvetiti v prvi vrsti svoje sile.
V PREKMURJU RASE DANES POGUMEN IN DELAVEN ROD
Enako kot v vrstah inteligenčne mladine je nastopjla izprememba tudi med kmetsko mladino. V začetku je imel n. pr. Sokol le svoja društva v glavnih središčih. pozneje jih je dobil tudi po vaseh. Zadnja leta so prinesla zopet nov pojav:	nastajala	so Društva kmetskih
fantov in deklet, s svojo izrazito kmetsko miselnostjo in nastajajo še vedno nova Vse to kaže. da v Prekmurju ni mogoče ustvariti življenja samo po eni podobi.
Nad vse škodljivo bi bilo onemogočati mladini sodelovanje tudi pri splošnih narodnih vprašanjih. Danes ko tudi drugi priznavajo, da raste v Prekmurju edep najdelavnejših slovenskih rodov in ko je dosegel že tudi važne uspehe v slovenskem javnem življenju, morajo to dejstvo tudi doma vsi priznati. Mladina, voljna dela, bo z mladimi močmi delo starejših samo pomladila in tako pripomogla, da bo še bolj odgovarjalo današnjim potrebam. Marsikateri pojav, nad katerim so se nekateri pritoževali, je izviral največkrat ravno iz dejstva, da so starejši na mladino čisto krivo gledali. Naj nastanejo tudi v tem pogledu v Prekmurju ob 20-letnici boljši odnosi, s.
Za vse enaka pravica
USTANOV S PREPRO-
ČUDNO IN ŽALJIVO POSTOPANJE NEK AT V. R IH STIM LJUDSTVOM
Prejeli smo več pritožb naših preprostih ljudi v katerih se pritožujejo zoper postopanje pri nekaterih splošno-sti namenjenih ustanovah. V njih nam na podroben način opisujejo nepravilnosti in krivo postopanje, izvirajoče iz čisto ozkih nagibov, ki so jih deležni naši ljudje. Med drugim smo prejeli dopis iz Gornje Lendave, kjer se pritožujejo delavci v nekem gozdu, ki je last popolnoma nenolitične skupnosti, da ne dobijo več dela, ker so sc popolnoma svojim državljanskim pravicam odgovarjajoče udejstvovali v javnem življenju. V omenjenem gozdu so
 _______________________  .	delali za veje ter si tako zaslužili nekaj
stah katobške mladine in rodila poseben kuriva. Lansko leto jih je delalo 15,
letos pa že samo 7 ali 8. Kot so nam priložili tudi dokaze, se je izbiranje vršilo po krivih merilih. — Enake pritožbe so nam poslali delavci, ki nameravajo letos na delo v Nemčijo. V njih trdijo, da pri gotovi delavstvu namenjeni ustanovi ne najdejo onega razumevanja, kot bi ga morala pokazati do vseh prekmurskih delavcev, ki jo tudi s svojim denarjem vzdržujejo. — Nočemo se spuščati v podrobnosti in tudi dopisov ne objavljamo, ker verujemo, da bodo prizadeti svoje postopanje tudi tako popravili v kolikor ne bi odgovarjalo interesom, ki jim morajo v prvi vrsti posvetiti svoje delo. Naša iskrena želja je, da bi sc tudi v Prekmurju iz-
vršila ona pomiritev duhov, ki spoštuje nazore in državljansko enakopravnost biižnjika. V versko mešani pokrajini s politično precej diferenciranim ljudstvom je še posebno naloga vseh, ki so soodgovorni za pravilno postopanje z ljudstvom, da ta načela spoštujejo, posebno če naši preprosti ljudje ostajajo popolnoma v okviru vseh obstoječih predpisov in ne dajejo niti malo povoda za sicer kakršnega koli zakonom ne odgovarjajočega ravnanja. Na tromeji, kot najperifernejši predel Slove- i ni je, bo Prekmurje s svojim slovenskim ljudstvom vedno trdno na straži. Potrebno je zanj samo pravilno razumevanje, diktirano predvsem iz stališča splošno narodne koristi in to je danes nesporno zbiranje vseh sil naroda, ki se bo moglo izvesti edino in samo po načelih svobode, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
Med tednom
Dobra Igra na soboškem odru. Pod
okriljem in v korist Dij. podpornega društva in v režiji g. prof. Potokarja bo
11.	marca ob 20. uri zvečer znana japonska igra »Praznik cvetočih češenj«. Igra je žela ob priliki predvajanja v Ljubljani mnogo uspeha. Režija prof. Potokarja m igralci, ki predstavljajo vsestransko izbrane najboljše soboške igralske talente, obetajo, da bo Sobota imela po dolgem času spet priliko videti dobro gledališko predstavo. Redka priložnost, da je mogoče videti v Soboti dobro igro in plemeniti namen, kateremu bo služil čisti dobiček bos:a gotovo našla med soboškim in tudi okoliškim občinstvom po-polen odziv.
Dela na Kolodvorski cesti. Kolodvorska ulica je bila že od volivnih časov pra va razvalina in še z odprtim smrdečim kanalom. V javnosti se je slišalo mnogo pritožb zakaj se cestna dela niso nadaljevala, posebno ker je to tudi vreme dopuščalo. Te dni pa so dela na končni ureditvi ceste, ki je ena najprometnejših v Soboti, v polnem teku. Na križišču ob Aleksandrovi delajo trdno podlago z debelim kamenjem, na drugi polovici pa so nasuli prvovrsten gramoz, po katerem se pridno sprehaja parni valjar.
Sobota dobi nočni vlak po letnem voznem redu. Pride iz Ormoža v Soboto ob
0.15 uri po polnoči in odide ob 0.40. Nočni vlak bo koristil tako mnogim obiskovalcem slovenskih mest, posebno Maribo ra kot seveda v prvi vrsti obiskovalcem Sobote.
Sb&b-eV' ofejAA
|e posrbna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in ■brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
UeiakoHski oitak
Frida Kovačeva
Lajči je majhen in slaboten. Na drobnem telesu sedi velika glava, obrazek pa je upadel m bled. Samo oči, velike, otožne, rjave oči gledajo vedno v svet, kot da bi hotele vsakega pros;ti odpuščanja da otrok živi. Matere nima, umrla je pr porodu in očeta — moj Bog, saj očeta ne pozna, ne ve, kdo je. Mnogokrat se godi tako; mater imajo otroci, samo očeta ne poznajo, vendar pa živijo.
Tud: Lajči ž vi. Za pastirja je pri velikem kmetu, pa mora delati kot hlapec. Gospod njin glas ga žene ves dan od opravka do opravka. Drva mora sekati, krave mora česati, gnoj mora voziti, da slaba kolena mnogokrat trepečejo pod težkim delom, toda vseeno moral Gospo-d'nja ne štedi s trdimi besedami, pač pa štedi s trd m črnim kruhom. Lajči prenaša vse saj ne pozna drugega, samo delo in psovke. Dvanajst let ima. pa izgleda kot bi j:h imel devet. V šolo malokdaj pr haia, ker ni časa za to, kadar pa pride, se sošolci smeieio njegovi nevednosti, za tepca ga imajo in ga vlečejo. On pa molči, navajen je t^mu. pa vendar — nekje daleč tam kjer 'tna navadno človek srce
nekaj zaboli. Otrok ne ve, kaj je ta bole-
čina, samo v podzavesti sluti, da se mu godi krivica, da bi se rad razjokal.
Lepa sončna nedelja je, ki da slutiti, da pride pomlad. Pred cerkv jo stoji polno ljudi. Poroko čakajo. Otroci se naganjajo okrog s krikom m hrupom, da je kar veselje. Tudi Lajči sedi na velikem kamnu, kot kupček nesreče. Bos je, iz raztrganih hlač gleda povsod belo meso. Mrzlo mu tud5 mora biti, ker ima vse modre ustnice. Vseeno čaka. »GostUvan-čarji« kaj radi vržejo med ljudi krofe, morda bo mogel katerega zagrabiti, saj krof je tako dobra reč.
Velika poroka bo, bogatega Rajsara sin se poroči. To je velika h:ša, konje majo v hlevu in mnogo, mnogo zemlje. Tam je tudi nekdaj služila njegova mati n dobro ji je b:lo. Ženin ni več mlad fant pa vseeno je lahko potrkal na vsaka vrata, nikjer ne bi dobri košare. Lepo mlado dekle vzame za ženo, komaj osemnajst let ji je.
Od daleč se že sliši godba in vriskanje »svatov«. Tud' malemu Lajčiju za'skrijo oči. Ljudje se gnetejo pred cerkvijo, vsak bi rad največ videl.
Sepek obstane pri Lajčiju.
»Ne greš naprej? Tu ne boš nič videl!« Mladi odk ma. Sram ga je med Hud*, zadnja plat mu gleda iz strganih hlač in bos ije. Sepek ga sune.
»Pa idi no! Saj očeta moraš videti, ko gre k poroki.« Lajč.jove rjave oči se razširijo:
»Kaj pravš?« šepne.
»Tepec,« se smeje tovariš, »pa vendar ne misliš, da otroci iz nebes padejo.«
Fantek ostane sam, sam s svoj mi blodečimi mislim5. Naenkrat se svita v otroški duši, temne obupane misli rojijo v veliki glav5, v težki pameti. Nenadoma oživi m beži v prvo vrsto radovednežev, se preriva in obstane. Velike oči so uprte v prihajajoče. Ne vidi snahe v beli poročni obleki, ne vidi mladih fantov, ki mečejo krofe med otroke, samo velikega moža gleda, ki koraka dostojno v črni obleki proti cerkvi. Ustnice se zganejo, kot bi hotele kričati, v hrupu se ne sliši kratka smešna beseda iz ust razcapanega otroka: »Oče!«
Lajči gre domov, ne boji se trdih'besed in udarcev, ki ga čakajo, ker se je ukradel iz hiše, tudi na krofe je pozabil.
Leta minejo. Lajči je lep, močan fant. Četudi je samo hlapec, se mu dekleta nasmihajo. Resen in molčeč hodi po svo-j h opravkih.
Kočarjevi imajo lepo posestvo In lepo hčer. Ravno ona je pregloboko pogledala v Lajčijeve rjave oči. Fant se ji dopade in rada hodi z njim. Tudi on ni slep za lepoto, ki se mu ponuja. Srce mu težko
bije in kri mu stopi v glavo, kadar jo vidi.
Zvečer se srečata na travniku, on na eni, ona na drugi strani ceste. Lahkotno skoči brhko dekle čez jarek in že stoji pred njim. Tiho je in temno, od nikoder glasu.
»Kaj pa delaš tu?« se smeje.
»Nož sem izgubil,« se izogne v zadregi.
»Ah, pa ga v temi iščeš, pojd , pa ga skupaj iščeva.« Mehke rdeče ustnice mu ponudi v poljub.
»Saj nima smsla, Mariška,« reče fant otožno, »Kočarjeva hči in hlapec!«
»Kak si smešen,« odgovori ona, »ni treba premišljevati. Imel me boš ti, za ženo me lahko vzame drugi!«
Tesno se privije deklško telo k njemu, pripravljeno — pred njegovimi očmi pa vstaja slika malega razcapanega bosega fanta, ki gleda! s Široko uprtimi očmi ve-1'kega moža v črni obleki pred cerkvijo.
Lajči se zgane.
»Ne!« pravi trdo in še enkrat: »ne!«
Iztrga se i? mehkega dekliškega objema in oddirja čez travnik.
Dekle gleda za njim, potem skonrgne z rameni in reče glasno In zaničljivo:
. »Tepec!«
Ne pozabi naročnine!
vas
Kričeče socialno vprašanje
VPRAŠANJA NAZADOVANJA ROJSTEV SE NE DA REŠITI Z »MORALIZIRANJEM«, AMPAK Z UČINKOVITO GOSPODARSKO OBNOVO
Med domačimi zapiski je „Večer-j nik“ ponatisnil iz „Dcjanja“ o pre-liranjevanju šoloobveznih otrok v Ha-j Jožah. Omenimo jo še enkrat: „Od 11 otrok nekega razreda dobiva hrano na dan: pet stalno, 17 včasih trikrat, C> stalno dvakrat, 12 včasih dvakrat, 1 samo enkrat. Kruha imajo otroci: 14 stalno, 15 včasih, 11 skoraj nikoli,
1 nikoli", še ne pred dobrim mesecem je prinesel »Slovenec" poročilo o predavanju znanega higienika in sociologa, ravnatelja Higienskega zavoda; dr. Iva Pirca o skrbi za zdravje na vasi .Med drugim ugotavlja, da pojema življenjska sila na kmetih zaradi stalnega padanja rojstev. Ta padec rojstev ni na deželi nič manjši kakor je v mestih, Vkljub temu da je po farah več rodbin, je padlo število rojenih otrok ponekod za polovico. V listu sledi zapisano, da je nevarnost, da j je nevarnost, da je ljudstvo vzelo v; Svoje roke regulacijo rojstev in je zgubilo spoštovanje božjih zakonov, ki so varovali to veliko narodno svetinjo.
Ce berete celotno poročilo, ne veste, ali je gornje besede spregovoril ravnatelj dr. Pirc, kajti malo naprej reporter znova poroča, da je nujna po-Ireba, da damo kmetu tako gospodarsko iu socialno pomoč, ki bo mogla uspešno vplivati na razdjralne sile, ki desetkujejo slovensko ljudstvo v njegovih življenjskih temeljih.
Naj bo tako ali tako. Stavek, ki govori, da je ljudstvo izgubilo spoštovanje božjih zakonov zaradi regulacije rojstev, je klasičen primer za napačno in od vsega počelka zgrešeno reševanje problemov, ki danes leže na naši vasi in čakajo svoje rešitve. Vzemimo samo primer neke kmečke družine iz Slovenskih goric. Starša sta imela 7 otrok. Otroci so
sc rodili v medvojnem in povojnem času, ko je kazalo, da se bo še dalo živeti. Takrat, ko so se otroci rodili, je bil njihov oče prepričan, da bo lahko spravil za otroke doto, vsaj nekaj, kakor je pripravil to doto za njegove sestre njegov oče. Prišla pa je kriza, ki je kmet nikakor ni predvideval. O doti ni bilo več govora, trdna kmetija se je celo zadolžila.
V tem času so začeli doraščati otroci, ki so prav tako jeli mislili o svojem domu. Kmet je odmožil prvo hčer, a ker ni imel denarja, si je najel za doto posojilo. Zadnje pa ni bilo dovolj. Prodali je še moral njivo. Medlem sta mu odrasla že nadalje dva otroka ..
Nobeden <*d njiju se ne more več odženiti, ker ni denarja, nobeden se ne more poročiti na dom, ker bi moral preveč izplačati, za kar pa znova ni denarja. Vendar h J* rsi radi živeli.
V družini so zategadelj na dnevnem redil prepiri in življenje med družinskimi člani je pravi pekel. Hčerka, ki se je poročila z doma, nima več kakor dva otroka. Po teh nekaj navedenih primerih bi se človek z zdravo pametjo samo vprašal: Kaj je večje zlo, ali ne roditi otroka, ki bi trpel pomanjkanje, ali ga pa roditi in ga gledali, kako kriči, ker nima hrane, kako hira v rasti ter zaostaja morda celo duševno itd.?
Tako kričeča vprašanja se ne bodo smela nikoli reševati z moralo in podobnimi lamen taci jami, ampak s temeljitim in načrtnim delom gospodarske in poljedelske ozdravitve našega podeželja. Ko bodo v prvi vrsti ustvarjeni pogoji za zdrav rod, ki bo mogel živeti ,takrat bomo lahko reševali zadnje vprašanje z njegove moralne plati.
najlepši čas življenja pri trdem delu \ tujini, v službi velikim narodom za njih napredek in v svojo lastno propast. Na pol uničeni in onemogli se vračajo na svoje domove, ki so jih še skoraj neodrasli otroci zapuščali.
Skrajni Čas je že, da se vseje v naše vasi prežeta misel samospoznanja, da nam ta način prinaša samo zlo zgolj iz vsesplošnega stališča vaške skupnosti. Kmetski mladini jc treba določiti primeren prostor doma, treba ji je nuditi primerne prilike udejstvovanja v različnih poklicih in treba ji je dati primeren delež dohodka iz gospodarstva. Najnujnejše pa je, da to mladino dvignemo v izobrazbi v gospodarskem, kulturnem in prosvetnem vidiku. Mladini je treba nuditi priliko in jo navajati, da se oprime kmetijskega in gospodinjskega strokovnega šolstva ter ji nuditi stanovsko samozavestno podlago v izvrševanju bodočih poklicev. Treba jo je seznaniti tudi s prirodnimi lepotami in bogastvom naše
zemlje in naših kulturnih dobrin. Vse to pa naj bi opravljala tudi organizator rična vzgoja v kulturnih, športnih iu prosvetnih organizacijah. Vso skrb za izvrševanje teli vzgojnih nalog bi naj prevzela društva kmečkih fantov in deklet. Druga važna stran vaškega življenja in obstoja je gospodarski ustroj naših kmetij. Od tega zavisi bodočnost naše vasi. Kmečko gospodarstvo je treba prilagoditi potrebam časa in ustvarili možnosti izboljšanja produkcije in konjunkture sploh.
To so strani, ki zadevajo obstanek naše vasi. Bodočnost zavisi od nas, če bomo pravočasno spoznali potrebo in razumeli položaj naših vasi. Jedro vaškega udejstvovanja v sedanjem času bodi v tem, da izoblikujemo najprej svoja lastna pota in jih usmerimo do vsesplošnega kulturnega, gospodarskega in prosvetnega napredka, kar pomeni tudi naš narodni napredek sploh.
Kadar kupuješ dobro kravo...
NEKAJ NASVETOV ONIM, KI KUT UJEJO
KRAV Jfi-MLEK ARI CE
Pobude za napredek vasi
S POGUMNIMI IN SMOTRENIMI NAPORI JE TREBA PRISTOPITI K DELU
Vas, obča celica širše oblike, jc iz vsestranskih ozirov važna združba manjše narodne skupnosti. Dandanes sc pomenu vasi in vaškemu občestvu posveča vse premalo pozornosti. Po naših vaseh je prerfialo tistih probujajočih sil, ki bi družile vaško življenje bolj v vzljublje-nera domačem okviru in radi tega pada ljubezen do vaške skupnosti, pada ljubezen do domače grude in kmečkih domov. »Ljubo doma, kdor ga iina“, pravi naš stari pregovor. Odkrito prizna temu oni, ki je žc okusil tuji „lesk‘* in je prišel do prepričanja, da ni v tujini one to-
plote, ki nam jo nudi domovina, v tujini ni tiste ljubeznivosti, kakršna je doma dasi še pod tako skromno streho in v tako skromnem življenju. Vaška skupnost človeka vzdržuje v dostojni življenjski ravni in mu vsestransko lajša težave, ki jih tujina lajšati ne more. Mi Slovenci še premalo cenimo pomen naše vasi, premalo smo še dostopni, da bi spoznali vso gorkoto in blagodejnost domačih tal. Preveč nas še mami hrup in šum množic tujine, da tako preziramo svoje najdražje. Mladina, cvet naših vasi, se temu prepričanju vidno odtujuje in tako izgublja
Kmetski pregovor, da je dobro kravo molznico isto tako težko dobiti kot dobro ženo, nas spodbuja k tem vrsticam, s katerimi hočemo opisati zunanje znake dobre mlečnice. Samo po sebi se razume, da odvisi mlečnost tudi od drugih čini tel j e v, kakor n. pr. rase, porekla, zrasti, zdravja, starosti, hrane .nege itd.
Dobra mlekarica ima malo glavo, dolg in tanek vrat, globoka prsa, dobro razvit trebuh, zadnji del trupa mora bili širši od prednjega, dolg rep, spodnje noge suhe in drobne. Sploh pa mora celotni izgled ogrodja izdajati fineso. Rogova naj bosta mala, svetla in gladka. Širina med rebri naj bo čim večja, prepričajmo se z oti-panjem. Ako otipamo kožo, mora biti la med prsti tenka, mehka, elastična, ter se mora lahko odločiti in vračati na svoje mesto. Na vratu in glavi mora biti koža fino nabrana. Dlaka mora biti fina, svetla, kratka, mastna in ne pregosta. Parklji naj bodo
Krvna mreža vimena se oddvaja v trebušni žili, kateri prehajata pred prsno kostjo, skozi tako zvani spodnji jami, v prsni koš. Krvne posode vimena morajo biti čimbolj razvite, trebušni žili naj sta čim daljši ter močno vijugasti. Odprtini spodnjih mlečnih jam naj bosta čim širši.
Ako naj bo naša ocenitev krave mlečnice po zunanjih znakih pravilna, moramo upoštevati vse zgoraj navedene znake istočasno, ne smemo se pa zanašati zgolj na poedine znake.
Izkoriščamo to priliko, da seznanimo naše čitatelje z nevšečnimi pojavi pri prodaji odn. nakupu krav mlečnic. Eden najbolj razširjenih trikov, prodajalcev „mlečnih“ krav' je s teletom. Tuje tele pripeljejo na trg — pri tem seveda pazijo, da to tele odovarja barvi krave, da bi s lem podkrepili mlečnost krave. Tu ni potrebna posebna bistroumnost, da se uotovi pravo stanje. 2e napeto vime pri kravi, nam dovoljno zgovorno pravi, da ni
skladu s kostmi nog in rogovi in ne bila krava gotovo dan ali dva izmol-preveliki. *	j žena. Če bi bilo res tele od dotične
Na vime je treba	obrniti	posebno	krave, ne bi prodajalec pustil tele
pozornost. To mora	biti	zelo	razvito,' stradati oz. sc mu ne bi trebalo zate-
ter se mora spredaj razprostirati pre- j kati k takim sredstvom. — Poprav-ko trebuha, zadaj pa prehajati nogi. I ljanje starosti jc že bolj komplicira-Koža vimena je mehka, na zadnji sira- no ,zato se tega sredstva poslužujejo ni zelo nabrana. Tkivo žlez je prav poklicni prevaranti. Rogovje sc opili tako mehko, trda mesta ali vozlji so | ali sname, zobovje izdere, dlaka na-sumljivi. Mesnato vime ni znak mleč-|maže, parklji obrežejo in tako po-nosti.	j pravi j ena stara jalovka, se obesi ka-
Bradavice morajo	bili	pravilno na-, kemu naivnežu za mlado kravico z
meščene in dovolj razvite. Pri nakupu — mlekom. Da pa je delo temeljilo in krave je treba vsako bradavico pose- dobro opravljeno, se seveda temu pri-bej preizkusili, da se prepričamo ako merno „popravi“ živ. potni list, pa so zdrave, ako ne povzročajo bole- ga išči opeharjeni kupec! Torej pre-čine kravi, ako delujejo kanali pra-J vidnost kupci! vilno, da niso mogoče zamašeni itd.
VACLAV PROKCPEK: V
10
Zena	in
(Roman dvojne ljubezni)
Tako so hodili zjutraj in zvečer ob Somraku. tako je bilo vse žejno. O, to so bile poti! zlasti o prvem mraku. Soparno je bilo, da bi se zadušil in niti rosi se ni hotelo padati na ta zaprašeni svet, ki se je spreminjal v en sam suhopar, hlepeč po vlagi.
Doba suše ni prinesla v Zapotok samo skrbi in strahu, mladi ljudje so se tudi veselili. Vsak dan so se shajali pri ribniku, si nagajali, skakali v vodo, se potapljali in veselo vpili, da bi obrnili pozornost nase. Joj, kako lepo je bilo, klicati iz vode proti bregu!
V Zapotoku je že davno odzvonilo angelsko češčenje, vas že tone v tišino in pri Podborškovih šele zapregajo, tako pozno se je vrnil gospodar iz kamnoloma. Vranka je zarezgetala v noč, Rjavka takoj za njo. Kobilici, ne rezgetajta, jima šepeta Marija in sama jemlje vajeti v roke, sama ravna z njimi, sama jih popusti tako, da jc Martin komaj še utegnil skočiti na voz. In kobili glavi kvišku, gredo in gredo, podkve zvenijo, Marija ju komaj vzdržuje z vajetmi.
Marija in Martin gresta k Ceperci.
Poletela sta skozi vas. Kakor se vode
stekajo, tako je prešla vprega v današnjo noč, polno zvezd. Podkvice zvenijo, Marija, podkvice. Slišim vas, slišim, si pravi mlada kmetica, in nikoli bi ne hotela več menjati, za nič na svetu ne. Tole je življenje, si misli, to je radost, biti na svetu, moja noč, prekrasna noč, meni pripadaš, kakor da bi te videla prvikrat, kakor da bi te ne bila nikoli spoznala. Vode v daljavi se srebrijo. Ropot voza naglo pojenjuje, koraki kobilic so utihnili, že gredo po lokah kakor po žametu.
Martin je stal za Marijo, roke je zlah-na položil na njena ramena, mehko se je priklonil k njenemu telesu in tiho zaprl oči.
Voz' gre po travi v lokah tako tiho. kakor če sova leti nad glavo. Zdaj bi. Martin, o tem govoril! Prični in iiičesar ne čakaj, reci že enkrat svoji ženi, kako si srečen!
Marija molči in njene oči svetijo v zvezdnato noč. Stoji na vozu kakor soha, bela v mesečevi svetlobi. Daj, Martin, zdaj poglej, kako je lepa! Kakor bi na njej bil ves mesečni žar.
Prišla sta do nasipa. Kobili sta se sami ustavili. Stresli sta glavi, se ozrli po Martinu in Mariji. Vodna gladina sčpred
njimi zeleni in modri.
»Pustiva ju, da popaseta in se okopljiva,« je predlagal Martiu.
Skupaj sta razprezala kobili. Tudi komate sta jim sneli in povodce. Glej, obstali sta pred njima, glavi sta sklenili in že se paseta. Divja stepa — ali sen?
Postala sta trenutek v tej noči, pozabila sta na žejen kraj tod okoli, tu sta popolnoma sama, samo zvezde se svetlikajo na nebu.
»Poslušaj. Ti misliš, da je tišina. Poslušaj klicanje noči.«
Tudi kobilici sta dvignili glavi. Nad njimi so letele divje race. S polja je klical hrestač. Na strani nad ribnikom je nekaj začivkalo. Z lok je bilo čuti glas prepelice in v gozdovih na zapadu je zaskovikala sova. Iz ločja je šumela drobna žalostinka žabjega kvakanja. Iz grmovja na strani je klicala rega. In Marija se je malce oprla na gospodarja.
»Okopljiva se!«.	✓
Utopila bi.«
»Jaz sem s teboj.«
»Ne vem; ne poznam vode.«
»Jaz jo poznam!« je dejal na brez smehljaja.
Slekla sta se in stopata v hladno vodo. Tudi kobili sta se naglo vzravnali. Samo prhnili sta, stresli z glavami in že stojita na bregu ribnika. Počasi stopata druga za drugo v vodo za njima.
»Glej ju no!« se je zasmejala Marija.
»Okopljeva se z njima!«
»Ne, kaj ti pa pride na misel!«
»Ne boj se, posadim te na Vranko, ta je modra.«
»Toda ne, ne, bala bi se,« se obotavlja Marija.
»Držala se boš za grivo, tako-le.« po-kazuje Martin. »Vranka že čaka, plavala sva ne enkrat skupaj!«
Marija že sedi na Vranki, toda vsa se trese, tako se boji. Vranka pa stoji pokojno. Martin se je zavihtel na Rjavko, zajezdil tesno k Vranki, položil roko Mariji na rameno in spustila sta se v globočine. Kobilici poznata Čeperko. kolikokrat sta jo že preplavali in zdaj brez Priganjanja gresta 'ftmi proti zapornicam v tolmunu. Že sta celi pod vodo. samo glavice nosita nad njo, samo nozdrvi.
Marija se hipoma ne boji. Samo za grivo se drži in k Martinu se nagiba. Hoče se ji, da bi zamižala, da ne bi gledala m se vsa predala tej slasti, ki se ji zdi od vseh najlepša, kar jih je kdaj doživela. Sama ima tudi samo glavo nad vodo in zdi se ji, da pluje visoko, kakof da bi imela krila. Ne ve. kako dolgo je trajala ta njena omamnost.
Martin ne odmakne pogleda z Marije. Vidi njene lase, ki so zdaj bolj plave kakor kdaj prej, ko se na njih odseva mesečna svetloba, ko na nje pada prekrasna noč. Kite je razpletla voda in jih nosi za Marijo kakor tenčico. kakor val zlata.
(Nadaljevanje v sobotonedeljski štev.)
tv
Ž@na v b@rbi sa vsakeHasiJi krnili
ALI LORD DZEF
1. Ameriška pisateljica Frances Barbour je napisala zanimivo zgodbo, ki jo je filmska družba Metro-Gok!-wyn-Mayer posnela v film z naslovom »Lord Jeff«. V tem filmu nastopata tudi znana mladinska igralca Freddi Bartholome\v in M!ckey Rovney. Vso zgodbo s prizori iz tega filma bomo prinašali v vsaki sobotno-nedetjski številki.
»To so, gocpc.J, dragoceni biseri.«
.Ura T	j.;c: d in/6oris Gi:ndon, spre'na londonsVa
lopova, iz' o::Ičafa Gčo5!reya Braemara, ubogega dečka brez staršev, !:ot slepo orodje za svo;e lopovščine. Povsod ga predstavljata kot m&dega bogataša »lorda G. Braemara«. Po nekem poizkusu kraje draguljev morata bežati.
»Prosim vas, gospod detektiv, to je doktor.«
Geoffrey je ostal v hotelu, kjer ga detektivi aretirajo in on pride pred mladinsko sodišče. Geoffrey je seveda I kaj malo vedel o pravem delovanju svojih odraslih prija-1 teljev, toda on jih nagonsko brani in jih noče pokazati med fotografijami na policiji. Sodišče ga spozna za krivega.
»Hočem biti gospod, ne pa mornar.«
Sodišče pošlje Geoffreya v nautično šo!o v Barnar-do Home, kjer se taki dečki popravljajo in učijo pomor-skega poklica. Ko mu da'o pomorsko obleko, Geofrey pro I testira, ker smatra, da ni dovolj fino za »lorda Braema-| ra«. Ostale dečke, ki so v novem domu zadovoljni, pre-1 žira.
tudi žena doprinaša s svojim
LO VEČJE
Močnejši spol se rad norčuje iz ženske emancipacije. Prav gotovo pa si bodo možje premislili, če bodo pogledali malo globlje v smisel besede emancipacija. — Glavni smisel ženske emancipacije vendar ni v tem, da so si nekatere ženske Privzele popolnoma moški nastop, deloma moško obleko in moške navade. Mi gremo pri besedi emancipacija do nje globljega pomena. Emancipirana ženski je ona, ki dela. Delale so sicer ženske že tudi poprej, toda današnja ženska dela vse, se loti vsakega posla in se pokaže v njem tudi vztrajna in spretna kakor moški. Res je, da so to sposobnost rodile socialne potrebe, toda baš to sili žensko, da nudi s svojim delom prav toliko kakor moški, to se pravi, da ga lahko v delu popolnoma nadomestuje. Sramotno Pa je, da je za isto, pogosto še vestnejše delo, slabše plačana nego moški. To postopanje tolmačijo delodajalci s tem, da ženska ni potrebna tako visokih dohodkov, ker ona ne vzdržuje družine, am-
DELOM VELIKE ŽRTVE, MORDA CE-KO MOŠKI
pak je niena plača samo priboljšek k moževi. Mi pa predobro vemo, da je mnogo žena, ki drže pokonci celo družino, ker je mož brez službe, kar ni dandanes nič novega. Mnogi delodajalci vzamejo namreč raje v službo žensko, ker vedo, da ji bodo lahko odmerili precej nižjo plačo, čeprav bo ona delo opravila prav tako kakor kakšna moška moč.
Žena doprinaša s svojim delom v kakršnem koli poklicu mnogo večjo žrtev nego moški. Ona kljub naporni službi ne sme pozabiti, da je ženska. Doma jo Čakajo gospodinjski in materinski opravki,j dočim čaka moža, vračajočega se iz službe pripravljena večerja, topla voda za umivanje in odgrnjena postelja. Otroci morajo hoditi pc prstih okoli očeta, češ, očka je utrujen. Težko breme je za današnjo ženo ta tako zvan aemancipacija, ki jo je rodila potreba.
Da, ženska se je emancipirala, a še zdaleka ni dosegla enakopravnosti, ki ji gre kot enakovrednemu delavcu!
¥am ugaja žersa s cigareto?
KOČLJIVO VPR VSAME ZA ŽENSKI IN MOŠKI SVET - KDO VE, KAKO BI KONČALO TOZADEVNO GLASOVANJE?
V današnji dobi iji nič novega, niti in zdravje to dopuščata. Seveda, ne-
CONSTANCE BENNETT
nič posebnega, če vidimo žensko s ci gardo v roki. Pred časom bi postala Ženska, ki bi si v družbi prižgala ci Mare to, za vso družbo nemogoča. Kajenje sc jc smatralo nekoč za izključilo moško zadevo, a v moške zadeve se ženske niso smele vtikali, če so hotele biti dostojne. Zadnja, za človeško življenje izprememb polna doba, pa jc ženskemu svetu popolnoma preuredila življenje. Postavila jo jc življenjski borbi naproti, medtem ko se je poprej boril samo mož. Ni torej čudno, da si je ženska, ki se danes kosa z možem na vseh delovnih poljih, prisvojila tudi njegove navade, ali bolje rečeno njegove slabosti. In kajenje je slabost, ker ni neobhodno potrebno niti enemu. niti drugemu spolu. Nihče se danes več ne čudi, če vidi žensko ki seka, žaga, teše, zida. kosi, orje, izvaja prakso kol doktor te ali one stroke itd., čemu bi se torej čudili, če jo vidimo na motornem kolesu, na smučeh, pri nogometu in sličnih prvotno samo moških razvedrilih — in končno tudi s cigareto v rokah.
Pravici na ljubo bodi povedano, da .se mi ne zdi kajenje pametno niti za ženske niti za moške, & če je že tako, ‘la lahko moški neovirano kade. zakaj hi^se branilo ženski, ako ujej sami žep
lepo je, če drži ženska neprestano cigareto v rokah, da so prsti rujavi, če se z ozirom na kajenje primerno ne neguje, če kadi v prostorih kjer je kajenje zabranjeno ali pa neprimerno in končno, če kadi na ulici. Na ulici namreč tudi pravi gospod ne kadi.
Proč z gubami!
Gube na obrazu, zlasti okrog ust, nastanejo, ako človek preveč nateguje do-tične mišice, prepogosto- zdeha, se pretirano smeje ali »reže obraze«. V največji meri pa so gube znaki bližajoče se starosti. Dokler so mišice lica še trde in so j podkožne plasti dovolj sočnate od narav-1 ne maščobe, črte izginejo, kakor hitro obraz počiva. Kadar pa so lica ohlapna I in je koža suha, se zarežejo v obraz črte ali gube, ki se sčasoma bolj in bolj po- I glabljajo.
Da odpraviš gube, pomaga vsaj delo-ma masaža trepljanja, ki lice osveži, ker! privabi več krvi vanj. Treba pa je kožo 1 prej očistiti z oljeni ali s kremo, ker je važno, da znojnice niso zamašene in prodira maščoba vanje. Prav ta maščoba zopet napne polt. Ko je koža očiščena, jo iznova namažemo in trepljamo *z mastnim kazalcem in sredincem po licu, dokler polagoma ne obdelamo vsega. Treba pa
je to vztrajno ponavljati vsak večer in vsako jutro. Tudi tu velja pravilo, da je bolje preprečiti, nego kasneje odpravljati. Razen tega moramo vedeti, da zunanje postopanje ne more docela odpraviti globokih gub in brazd v ohlapni in leni koži, ako niso tudi od znotraj dani pogoji za to, da se polt napne. V splošnem izboljšaš in osvežiš mišice s tem, da daješ svojemu telesu zadostne količine pravilne hrane, da telovadiš, se giblješ v svežem zraku, ne ponočuješ in ne kadiš, skratka, da živiš zmerno po vseh predpisih zdrav-eno uro v sopari. K pudingu serviramo stva. omake.
Kuh'nja
Gobe v školjkah so jako primerne kot uvodna jed. Vmešaj 14 dkg presnega masla, 4 rumenjake in dodaj potem 4 dkg parmezana, 6 pasiranih sardel, 40 dkg fino praženih gob in končno sneg iz štirih beljakov. Napolni s to mešanico školjke, namazane z maslom ali majhne modelčke, potresi z drobtinami in peci pol ure v pečici. Modelčke postavi na pekač. Zdaj lahko uporabljaš suhe gobe, ki jih pol ure namakaj. Spomladi pa mavrahe, ki so prve gobe.
Klobasa od ostankov mesa. Kuhano goveje meso ah pečenko kakršne koli vrste zmelji v stroju, dodaj 20 dkg vmešanega presnega masla, dve očejeni, fino sesekljani sardeli, sesekljanega zelenega peteršilja, malo gorčice, soh m popra ter vse dobro zmešaj. Napravi iz tega obliko klobase, ki jo zavij v maščobni papir, namazan z oljem. Postavi na hlad, da
Praktični nasveti
Čevlje, galoše in snežke ne daj v omaro,
ker morajo biti na zraku. Zanje je najprimernejša polica, ki jo lahko zakriva .zastor. Posebno primerno je, ako so posamezne police za čevlje sestavljene iz lestev; med njimi naj bo vedno par centimetrov presledka, da more zrak tudi ob spodnji strani do obutve. Razume se, da treba čevlje imeti na kopitih, posebno če smo slekli vlažne. Le tako ohranijo dolgo lepo obliko.
Briketi iz premogovega prahu. V kleli se sčasoma nabere mnogo prahu od premoga, ki ga umna gospodinja nikoli ne zavrže. Poškropi ga nekoliko z vodo in ga temeljito premeči, da ga jc lažje možno zavijati. Potem položi po več pol časopisnega papirja skupaj po tleh kleti, stresi na vsakega pol lopate poškropljenega in zmešanega prahu, zavij dobro v zavoj in zloži te zavoje na kup. Ko imaš v peči že prav živo žerjavico, položi nanjo par takih briketov. Toplota se na ta način ohrani po več ur. Briketi te vrste so uporabljivi tudi za tako imenovane trajno gorljive peči.
(Metro-GoIdwin-Mayer)
se strdi, potem odvij klobaso in jo nareži na
listke.
Ocvrte noge ali glava. Skuhaj noge ali glavo kakor prej, toda brez zelenjave, dodaj samo malo vina, poper, sol in lovorjev listič. Zreži vsako nogo na štiri kosce — kosti pa ne izločaj — povaljaj jih v moki, raztepenem jajcu in drobtinah |er jih ocvri na masti, kateri lahko dodaš polovico kuhanega masla. Tudi svinjske kuhane noge lahko ocvreš na ta način, a niso tako dobre kakor telečje.
Zanimivosti
'fii; Melika drama liubezni in junaštva
Romantična vloga zakoncev Garibaldijev v osvobodilnih bojih prebujene Italiie
Na razgledni višini Janicula v Rimu je bil 20. septembra 1895., četrt stoletja po vkorakanju čet Viktorja Emanuela
II.	v večno mesto, odkrit spomenik revolucionarnemu junaku preporojene Italije, Giusseppu Garibaldiju.
V Lateranski pogodbi, 11. februarja
1929.,	je vojno stanje med državo in Vatikanom prenehalo. V cerkvenih krogih je bila sprožena želja, da bi iz bližine Vatikana odstranili bronastega jezdeca. V ognjevitem govoru je Mu-solini v parlamentu napovedal, da Garibaldijev spomenik ne bo odstranjen, nasprotno — postavili bodo tjakaj še časten spomenik njegovi junaški ženi — Aniti.
Musolinijeva obljuba je bila skoraj izpolnjena. Pred kazinom v Villa Lante se je dvignil krasen spomenik kiparja Maria Ruttellija. Na divjem, visoko vzpetem konju brez uzd jezdi mladostna žena. V desnici drži revolver, na prsi privija sinčka Menoltija, z levico grabi za konjsko grivo. Junaška Amaconka iz osvobodilnih bojev je upodobljena v nadnaravni velikosti
Anita Garibaldi!? Ime se sliši kakor daljna pravljica za ljudi, ki komaj ne-
noltija. Dvanajst dni po rojstvu je morala bežati. V deževnem vremenu je prvikrat drhtelo njeno srce v strahu za nebogljenim detetom. V veliki ruti, zavezani okoli vratu, sta nosila roditelja izmenoma sinčka in ga grela na prsih.
Na kraju pragozda so begunci naleteli na cesarske čete. Vnel se je strašen boj, Anita je bila ujeta. Nesrečna žena je v hladnem večeru z dojenčkom na prsih, vsa obupana iskala med mrtveci svojega moža. Ko se je prepričala, da Garibaldija ni med njimi, je na skrivaj ugrabila konja in zbežala z njim v pragozd. Štiri dni je brez hrane in spanja trajal
OBUPNI BEG MATERE Z DOJENČKOM SKOZI PRAGOZD,
poln divjih zveri in kač. Mimo republikancem sovražnih selišč‘je šla njena poL Štirje do zob oboroženi cesarski konjeniki so pobegnili, smatrajoč bledo ženo z ognjevitimi očmi, ki je na pol divjem konju, med treskom in gromom kakor vihar dirjala skozi gozd, za pošast.
Prišedši do narasle reke je Anita s konjem planila v vodo in jo srečno
kaj vedo o zgodovini moderne Italije, preplavala. Se štiri dni je trajal njen In vendar zasluži vidno mesto v zgo-	dokler	ni	prišla	do	republikan-
dovini.
NA BEGU IZ DOMOVINE
Garibaldi se je 1834. kot 27 lelni mla-
denič udeležil Mazzinijeve zarote. Piemontska vlada ga je obsodila na smrt. Pobegnil je v Južno Ameriko. V Riu Grande do Sul je stopil na kopno in1 sinčka se takoj pridružil upornikom, ki so pravkar proglasili brazilsko republiko.
Dolga leta se je uspešno boril proti cesarstvu, dokler ni nekega dne poseglo v njegovo življenje ljubezensko bitje *— 18 letna Anita.
Pred sto leti, 1839. se je majhna vojna ladjica, ki jo je bil Garibaldi z dvema drugima uplenil cesarju, bližala mestu Laguni. Garibaldi je stal na krovu in z daljnogledom opazoval nabrežje. Med belimi hišicami je opazil preiepo dekle. Pristali so. Garibaldi
skih čet in se rešila.
POVRATEK V NEGOTOVOST
Leta 1841. se je napotil Garibaldi
v Montevideo. Tu se j/5 26. marca 1812. poročil z Anito, ki mu je doslej povila za Menottijcm še dve deklici in V težkih dneh, ki so sledili,
je Anita hrabrila moža. Da poišče družini novo bodočnost, je z otroki odpotovala v Italijo.
Leto kasneje se je vrnil tudi Garibaldi v domovino. Kmalu se je moral umakniti v Nico. Nepomirljivi borec za osvobojenje Italije je zbiral dobro-voljce, šel z njimi v Lombardijo, odtod pa pred Rim, da tamkajšnjo, dne
8.	februarja 1819. izklicano republiko brani proti Napolitancem in Francozom, ki so hiteli papežu na pomoč.
ZA SVOBODO ITALIJE
Junaško srce Aniti ni dalo miru Deco je izročila materi in pohitela za možem v Rim. Z vso strastjo južnjaškega srca se je vrgla v boje za svobodo nove domovine. S puško v roki in kot bolničarka je bila povsod na mestu. Julija 1849. so Francozi vdrli v Rim, Garibaldi se je umaknil.
Zapuščam Rim, kdor hoče nadaljevati vojno proti tujcem, naj mi sledi! Lakota, žeja in smrt so stvari, ki jih morem nuditi. Vaš šotor je nebo, vaša postelja zemlja. Kdor ne nosi imena Italije samo na ustih, temveč tudi v srcu, naj mi sledi!
Zaman je Garibaldi prosil ženo, ki je nosila dete pod srcem, naj se vrne k družini. Anita je šla z begunci, v samotni kmečki koči si je dala ostriči lase Oblekla je moško uniformo in se vzpela na konja. Kakor v pragozdovih daljne domovine je spet jezdila ob strani moža. Vsa izčrpana in bolna je dospela v San Marino, kjer so Gari-baldiuce prijazno sprejeli. Zaman jo je
mož pregovarjal, naj počaka, dokler ne ozdravi, v gostoljubnem meslu. V Cesenatico se je z dobrovoljci ukrcala na 13 ribiških bark. Njeno stanje se je vidno poslabšalo. V hudih boleči^ nah je ležala na krovu in ker niso imeli dovolj živeža ne pitne vode. je trpela strahovito žejo.
Napočila je
USODNA MESEČNA NOC ZA BE* GUNCE
Neka avstrijska ladja jih je opazila. V ranem jutru so bili begunci obkoljeni. Z vseh strani so nanje otvorili ka-nonado. V strašni paniki so Avstrijci zaplenili osem bark, ena se je potopila, le Štiri so se srečno vrnile k obali.
Garibaldi je skočil na kopno, noseč na rokah na smrt bolno ženo. Skrili so se v koruzi in ko je minila nevarnost, je s pomočjo tovarišev prenesel ljubljeno družico v bližnjo kočo.
Anita je umirala. Poslednje njene besede so veljale dcci, še enkrat je s smehljajem pozdravila moža. Padla je v nezavest. Obupani mož jo je naložil na voz in se z njo naglo odpeljal k zdravniku v sosedni kraj.
POSKUSITE VSE, REŠITE MI ŽENO!
je zaklinjal zdravnika. Toda komaj so nezavestno položili na posteljo, je Anita dne 4. avgusta 1849. izdihnila.
Velika drama močne, junaške ljubezni je bila pri kraju.
Garibaldi je zvesto družico preživel še 33 let. Umrl je 1882. na Capreri pri Sardiniji.
Leta 2039 bo na svetu pet milijard ljudi!
Rekorden porast človeštva v zadnjem stoletju — Pošast preob judenosti v naprednih državah
Strah pred preob!judenos*jo je zajel predvsem napredne, gosto poseljene države Evrope. Stari del sveta je 1. 1800. Imel 188, sto let kasneje že 401 milijon Hudi. Kljub strašnim izgubam v svetovni vojni je prebivalstvo Evrope naraslo
zn uri epu ucbit;. i iisuin mj. uanuaiui . ,... , , .	...	....
je naglo pohitel na suho, toda dekleta '; »*»■ "a S0S’ lani " "a 230 n"!li0I10v ni bilo riikjer,	'
Ko sen, brez upa sreče taval okrog, I Damoklej meč vis, kakor pošast baš pravi Garibaldi v svojih spominih, sem nad državami, ki so v večji a 1 man š trčil na prijatelja, ki me je pozval na mcri fspodarice sveta Rasni polit,k. — 1	-- J	.... evropskega zapada trobljo v svet o po-
dom. Vstopil sem v preprosto hišico	.	..	.
in iznenaden ugledal Anito. Prosene- *ub nazadovanja porodov medtem ko čena sva si zria v oči, končno sem so Istočasno neprimerno plodne Šim na-prekinil zadrego, stopil k dekletu in rodo® slovanskega vzhoda midl Se ne-
dogleden prostor za razmah Preveč — premalo ljudi! Dva krajnika se pričkata za srečnejšo bodočnost. To-
da, tudi izvenevropske države naglo napredujejo. Svet je nudil še 1. 1800. prostora 775 milijonom ljudi, 1900. jih je bilo že enkrat več — 1564! Dandanes uživa sadove matere zemlje 2.130,000.000 duš!
Prekoračenje druge milijarde zveni kakor opomin Prirode njenemu zavojevalcu. Po matematičnem postopku se bo, če bo šlo tako naprej kakor zadnjih osemdeset let, drenjalo na naši premičnici čez sto let nad pet milijard, po 200 letih sedemnajst, po 300 letih skoro 58 milijard ljudi! Zemlja bi bila tedaj povsod tako gosto poseljena kakor danes v pre-obljudenl Belgiji. ,
In potem? Geografi so izračunali, da more naš planet prehrani i kvečjemu 6 do 8 miHjard Pudi. Seveda, če bi se dali kul-
mu dejal:
TI MORAŠ POSTATI MOJA!...
Tako sem sklenil vez, ki jo je mogla
Tetfk.rVbiia prosta, vendar 465.300 kubičnih kilometrov vode
iuitTe. X1LVpimil\ekiUmu^em°SS; KROGOTOK DEŽEVNICE V VELESILI OBLAKOV	V 1^11»
turno obdelati vsi puščavski predeli zemlje. Dan^s biva v Evraziji 1.695,000.000 (79.6%), v Afriki 156.C00 900 (7.3), v obeh Amerikah 267,900.009 (12.5), v Avstraliji, Ocean'ji in na Južnem tečaju
11,450.000	(0.6) ljudi. V primeru nrjvlšie možne naselitve bi imela Evrazija 26. Afrika 29, Sev. Amerika 14, Južna Amerika 25, Avstralija 6% vse^a človeštva.
Torej?! Zanamce bo trla nema5hn3 skrb, kam z ljudmi. Ali bo č’ovck uspešno posegel po umetni hrani? Zakladi sveta ginevajo, že danes se kažejo rahli obrisi obračunov med velikimi imperiji sveta. Afrika in Južna Amerika sfa prvenstven! celini za naoredek nns^letrčev v daljni bodočnosti. Kdo ju bo kolčno zavojeval — belo ali rrmeno plrme?
na ladjo in Garibaldi priznava, da je| Oblaki, ki jadrajo nad nami, nosijo neljubljeno ženo ugrabil drugemu. Mno-i verjetne množine deževnice s seboj. Dogo let kasneje, ko je žaloval za izgub- gnan0 je, da izhlapeva vsako leto iz Ijeno družico, je napisal:	|	morja 384.000, iz kopne zemlje pa 81.000
Dvoje src se je zvezalo v brezkonč- j km3 vode! Sopara se dviga v zrak, se ni ljubezni, življenje nedolžnega je bilo zgosti v oblake in hiti dalje. Če bi de-razrvano... Ona je mrtva! Jaz sem ževnica ne odtekla, bi množina izhlape-nesrečen! Spoznal sem vso težino svo-!lega morja, pretvorjena v padavine na jega greha tistega dne, ko sem upa- j kopnem prekrila vso zemljo s 750, hla-joč na ozdravljenje, držal njeno mrtvo povi iznad suhe zemlje pa s 160 m viso-roko in v obupu točil solze. Mnogo kini veleoceanom.
sem grešil, toda grešil sem sam Poslej se začenja
Takšnega vesoljnega potopa nas obvarujejo reke. Od pradavnine naše zem-
_  ________Ije se odteka deževnica k morju, odko-
ŽIVLJENJE POLNO ROMANTIKE, ^ se dviga v zrak in popelje z oblaki JUNAŠKE TRAGEDIJE	I	________________
na kopno. Pomislimo, kaj bi bilo s človeštvom, če bi izginile na zemlji vse vzpetine in bi združeni vodni hlapovi, k izhlapevajo v enem samem letu iz morja in celin, zalili svet z 910 m visokim mor jem! Moderni Noe ne bi imel kje pristati.
Priroda je zelo mačehovsko porazdelila dobrine vode. Tu mnogo odveč, drugod niti kapljice za žejno grlo. Globok oceani hranijo pod skupno površino
510,000.000 knf 1370,000.000 km' vode Pljuča so to, brez katerih bi človeštvo ne moglo živeti.
Anita je z nadčloveško smelostjo x Največ milijonarjev je v Holandiji, stala Garibaldiju v vseh bojih ob sira- Po davčnih prijavah za 1. 1937-38 je bilo ni. V topovskem ognju je zažigala ka- na Nizozemskem največ milijonarjev. Vse none, s karabinko streljala, kakor da'ga jih je 877. Nizozemski milijonarji pred-bi bila smrt njen tovariš iz detinskih stavljajo 0.49% vseh obdavčencev v dr-let. Ko so bile Garibaldijeve ladje za- javi, in v svojih rokah imajo 15% ce-plenjene, je Anita rešila orožje in sire-1 lotne narodne imovine. Največ holandskih livo v čoln, poveslala k obali in skrila' milijonarjev živi v Haagu, nato pa v Am-zalogo v gozdu.	sterdamu in Rotterdamu.
Republikanci so se umaknili v no-i trnnjost zemlje. Anita je dan za dnem . X Banane rastejo v Besarabiji. Romunom
. J .	. J  l	,______ je po mnogih poizkusih uspelo, aklimatizirati
jezdila konja, posedala v boje s tova- v ge3arajjjjj banano. Sad sicer nima povsem riši. V samotni koci pragozda je Ib. jstjh lastnosti kakor prekuj., banana, bo pa marca 1839. povila prvorojenca Me- lahko ^nadomestil uvoz rv.i. ,, vv. ^ j ■
X Letonska prepoveduje poljub. »Ne dajte se poljubljati in ne poljubljajte drugim rok!« To geslo se blešči na plakatih po vsej Letoniji. Ministrstvo za narodno zdravje, oddelek za borbo proti tuberkulozi, je začel pravo križarsko vojno proti »škodljivemu« poljubovanju Poljubljanje rok in otrok bodo morda le preprečili, poljube v maju In ob drugih ministr-stvu nezaželenih prilikah pa le težko
X Muzej raztresenosti. Parižani izgubijo letno okoli 29.000 dežnikov, 25.000 parov rokavic in 8000 svežnjev ključev. Doslej je hranila vse te predmete policijska prefektura, kjer so čakali svojih lastnikov, če so se ti spomnili na izgubljeno lastnino. Zdaj so ustanovili
vmm&eMsr- **ibirai;
nw—mmimiiihiiii a
Šest resnic
za čitatelje In pri'afelfe
1. da je naša lepa zemlja v Podravju n Pomurju bila že v davnini jedro kratkotrajne slovenske države;
2. da se je v slovensko kmetsko posest vgnezdil tujec in se sredi mestnih zidov šopiril na račun naših pradedov-tlačanov;
3. da je z vstajenjem Jugoslavije in prehodom v novo dVajsetletje svobode dolžnost slehernega dobrega Slovenca, zanimati se za obmejne probleme naše ->žje domovine;
^ 4. da je treba slovensko zemljo tostran Save gospodarsko in kulturno še posebej >krepiti ter očistiti ostankov nekdanjega plevela;
5. da je le s popolno duševno naobraz-jo mogoč prepotrebni vsakdanji stik da-lašnjega človeka s svetom;
6. da je »V e č e r n i k« edini, široko razgledan zagovornik življenjskih po-.reb vseh stanov, res demokratični dnev-lik, ki izhaja na ozemlju nekdanje, treba la čimprej znova okrepljene mariborske
blasti.
Citaj ga. sodi in razsodi’o njem znan« :em In prijateljem1
Pravni svetovalec ..Veternika"
33.
F. E. v T. če ste izvršili z a imenovanega gospodarja, njegovo družino in služinčad po njegovem naročilu čevljarska dela že pred več kot 4 leti. je Vaša terjatev na zaslužku žalibog zastarana. S ponovnimi opomini, ki •ste iih po Vašem zatrjevanju v zadnjih letih gospodarju poslali »n ki so ostali brez odgovora. namreč zas aranje ni bilo prekinjeno. "Potegnile torej čez dotični račun rdečo črto in ga ovekovečite s pripombo: da bi ne >Mlo več takih!
34.
A. I. v L Na Vaše vprašanje z dne 27. II. Vam odgovarjamo, da je posredovalna pogodba mezdna pogodba z znaki pogodbe na srečo, ker obljubi naročilec dela plačilo mezde v obliki provizije le za slučaj, da pride do uspeha naročenega dela, t. j. do prodaje. Ker sami pišete, da je prišlo do prodaje, ni druge pomoči, nego »brojiti pare« za posre-dovalnino.
35.
L. T. v P. Ako Vas je Vaš zas topu ik že Pred 10 leti tožil na plačilo stroškov in ste bili s pravomočno sodbo obsojeni, ne more več biti govora’o zastaranju, četudi so bile vse izvršbe proti Vam brezuspešne. Vaš zastopnik še vedno lahko vložil proti Vam nov predlog za izvršbo z rubežem premičnin in Vas bo sploh tako dolgo zasledoval z izvršbami, da bo prišel do plačila svoje stroškovne terjatve. Radi tega je bolje, da mu stroške plačate, oziroma da se glede plačila z njim dogovorite, ker Vam bodo z novimi izvršilnimi predlogi nastali le še večji stroški.
%	36.
F. P. v C. Oseba, ki uživa častne pravice in ki ni v preiskavi ali pa obtožena radi kaznivega dejanja, ki ima za posledico izgubo častnih pravic, in ki biva stalno 10 let v eni občini, pridobi na podlagi priposestvo-vanja v tej občini domovinsko pravico ali občinsko članstvo. Po Vaših navedbah je pa dotična oseba, ki se poteguje za občinsko članstvo Vaše občine, slaboumna in ji je sodišče tudi imenovalo skrbnika. Taka slaboumna oseba, ki ne more sama s seboj razpolagati in ji kraj njenega bivališča določa njen vsakokratni skrbnik, pa ne more trajno bivati v eni občini in iz tega razloga ta oseba v Vaši občini tudi ni mogla pridobiti domovinske pravice, odnosno občinskega članstva. K at občinsko članico jo bo torej morala hočeš nočeš pač obdržati njena dosedanja domovinska občina.
37.
Sv. B. v H. Na Vaše vprašanje Vam rade-volje odgovarjamo, da sme vsak član občinske uprave sklepati z občino kupne pogodbe. da pa ne sme sklepati najemnih pogodb. Ako je torej Vaš občinski odbornik
kupil od Vaše občinske uprave občinsko zemljišče, še lahko dalje ostane občinski odbornik. Ce bi pa bil občinsko zemljišče vzel v zakup, pa po zakonu o občinah ne bi mogel več biti občinski odbornik. Na sejah, na katerih se razpravlja in sklepa o prodajah občinske imovine. pa tudi tak občinski odbornik, ki kupi občinski imovino. ne sme biti navzoč. Najbolje je, da zadevo prijavite pristojnemu sreskemu načelstvu.
38.
I. R. v J. V svojem dopisu nam pripovedujete, da ste proti svoji ženi vložili tožbo na ločitev zakona in da Vam je sodišče, ko ste prišli k tretjemu spravnemu poskusu, sporočilo, da je bilb že pri prvem spravnem poskusu, katerega se kot tožnik niste udeležili. s sklepom izrečeno, da ste odstopili od zahteve na ločitev zakona, odnosno da ste umaknili tožbo. Ta pouk sodišča pa je popolnoma pravilen, ker se mora tožitelj, ki vloži tožbo na ločitev zakona, vseh treh spravnih poskusov osebno udeležiti, ker se sicer smatra, da je umaknil tožbo oziroma odstopil od tožbenega zahtevka.
39.
F. T. v V. Iz Vašega dopisa posnamemo, da sta si bila s prodajalcem edina le glede kupne cene in kupnega predmeta zemljišča, da pa glede vseh ostalih določb kupne pogodbe med vatna ni prišlo do soglasja. Z ozirom na to Vam vsako tožbo, s katero bi skušali prodajalca prisiliti, da izpolni kupno pogodbo, odločno odsvetujemo, ker smo prepričani. da bi pri takem položaju v pravdi sigurno propadli in si nakopali s teni le ogromne stroške.
40.
M. J. R. na Po. Iz Vašega dopisa je razvidno, da ste se pri okrajnem. sodišču v Marenbergu zavezali, plačati Vašemu nasprotniku znesek din 200.— v mesečnih obrokih po din 30.—, začenši od 28. septembra 1938. Ako do sedaj niste plačali nobenega obroka, je že celi znesek zapadel v plačilo, in bo Vaš nasprotnik v izterjavo tega zneska predlagal proti Vam izvršbo z rubežem premičnin. O kaki amnestiji pa v predmetnem slučaju ne more biti nikakega govora, ker so predmet amnestije le sodno izrečene kazni, ne pa s poravnavo prevzete denarne obveznosti. Če si hočete prihraniti stroške, morate celo terjatev Vašega nasprotnika takoj poravnati. Lahko pa se tudi na njega obrnete, da Vam še enkrat dovoli odplačevanje v obrokih.
Pravni svetovalec
„Veternika“
Odrezek, št. 8 4j5. marca 1939.
Film
Rene Clair o zapadnoevropskem filmu
Režiser R. Clair je dal nedavno pri premieri francoskega filma »Megleno obrežje« londonskim novinarjem intervju, v katerem je pojasnil poleg drugega tudi probleme današnjega francoskega filma.
»V Franciji imamo prav toliko slabih filmov kakor v Angliji,« je dejal. ^Samo da jih angleško občinstvo ne vidi. Zaljubljenost v francoske filme je po večini moda in simpatija za eksotične stvari. V Londonu občudujete francoske filme kakor v Parizu velike hollywood-ske filme.
V zadnjih letih se je zrušilo mnogo velikih francoskih filmskih podjetij. Uveljavili so se številni mladi podjetniki. Finančni položaj ni ugoden, kljub temu pa inteligentne glave lahko ustvarijo dobre filme, če ostanejo neodvisni od slabih vplivov. Taki podjetniki si izbirajo najboljše libretiste, režiserje in tehnični štab. Pogum, ki pa je koristen in se izplača!
Francoski frank je danes namreč nizek in v Parizu je mogoče posneti film za štiri milijone frankov. Takšno vsoto tujina kmalu poplača.
Francoska filmska cenzura je strpnejša od angleške. Posnemamo lahko filme z resnejšimi in bolj življenjskimi snovmi.
Delo v Angliji je za francosl^ga režiserja precej težko. Težko je najti na Angleškem dramatične motive. Angleško življenje poteka mimo. Zvečer Angleži preberejo večernike, izpijejo svoj \vhisky, ob pol devetih gredo spat. Ta čas res ni mogoče več kaj delati, če bi morali podati resnično podobo današnjega angleškega življenja, bi ne mogla biti dramatična. Zato so najboljši angleški filmi tisti, ki obravnavajo zgodovinske snovi, življenje je bilo tu včasih močno in trdo, zavila ga je viktorijanska doba...
z. Film o Robertu Kochu. Nemške filmske družbe pripravljajo film o življenju in delu velikega nemškega bakteriologa in slavnega zdravnika Roberta Kocha. Glavno vlogo bo igral Emil Janings.
z. Marlena Dietrich bo nadomestila Daniello Darrleux. Iz Hollywooda se je razširilo poročilo, da se Francozinja Danielle Darrieux ne bo več vrnila tja, čeprav je žela velik uspeh. Družba »Universak bo poverila njeno vlogo v film »Rio« Marleni Dietrichovi. Baje namerava D. Darrieux pristopiti francoskim filmskim družbam.
z. Film o Atlantidi, že 23 stoletij se trudijo učenjaki, pisatelji in pustolovci, da bi razlu-ščili skrivnost stare legende, ki jo omenja že Platon. Tudi Hollywood ne namerava iti kar tako mimo te bajke in posnel bo film o strašni drami Atlantide, ki se je potopila v morje. Za potopljeno celino se je zanimalo že mnogo učenih družb. Vsebina filma bo zmagovita borba človeka, ki hoče prodreti do zadnje meje izgubljene, skrivnostne kopnine na dnu morja, da bi tam odkril legendarne, predzgodovinske sledi davno pozabljene, prastare civilizacije.
z. Kako je zaslovela Gloria Stuartova. Glorija Stuartova je bila statistka. Izborni reklamni manager ji je pa preskrbel ugodno pogodbo. To sezono bo igrala pomembno vlogo. Za vse se ima zahvaliti managerju, ki jo je pripravil do tega, da je nekega jutra prišla na hollywoodsko letališče in dosegla, da potuje kot prtljaga. V Hollvvvoodu je namreč vse mogoče.' Gioria tehta 59 kg in prtljaga take teže stane 254 dolarjev. Gloria je prinesla s seboj potrebne poštne znamke, 24.500 kosov po 1 cent! Vso polepljeno z znamkami so jo filmali, fotografijam je bila priznana
velika originalnost in reklama je odlično učinkovala ...
MAUREEN O’ SULLIVAN
(zvezda Metr6-Goldwin-Mayer)
Očala so posebno čista, ako najprej stekla dobro obrišemo, jih nato namažemo z razredčenim glicerinom in brišenjn nato tako dolgo, da so popolnoma čista.
W^W«WAW» .
Vrabec in polž
Po Čiki A n d r i — Potrč Smejal se je vrabec polžu,
'ker se plazi in pa slini.
»Glej me, lazar, jaz pa krožim sem In tjale po višini.«
Polž nato nadaljeval je Potovanje mirno svoje; komaj da je jezik stegnil, rekel vrabcu: »Veš, tako je!
Jaz zaradi tebe, vrabče, ue bom ^klonil, dvignil glave, zame prvo je na svetu,
Ua do svoje pridem trave.«
Za mlade znanstvenike
10.	vprašanje
Zakaj tudi poleti ue morete s pomočjo zbiralne leče (zažigalnega stekla) taliti list svetlega kositra, čeprav imajo žarki višjo temperaturo. kakor je potrebna za tališče kositra.
Odgovor na 9. vprašanje
Ce vlijemo mleko takoj v vročo kavo. bo ostala še neka temperatura mešanja, ki je pod izhodno toploto. Ker pa se vsaka stvar ohlaja tem hitreje. Čim višja je njena toplota v okolici, ki jo obkroža, se bo kava ohladila hitreje, če jo bomo samo ohlajali in šele potlej dolili mleko. (Newtonov način ohlajevanja.)
(5*5*9
Vsak deček ima svoje kolo. V danski prestolnici Kopenhagnu nima samo vsak odrasli kolesa, ampak ga ima tudi vsak deček. Prestolnico bi lahko imenovali »prestolnico kolesarjev«.
Kajenje in alkohol. Indijanci so naučili belokožce kaditi, belokožci pa Indijance piti alkoholne pijače.
Učitelj je hotel predočiti učencem besedo »tat« ter je vprašal:
»Janezek, kako pravimo onemu, ki potegne iz žepa 10 dinarjev, ne da bi kdo to opazil?«
»Čarovnik, gospod učitelj!« se jv‘ odrezal Janezek.
<51^*9
Križanka
Vodoravno: 1.
sorodnik; 5. ribiška priprava; 6. gospa (tujka); 7. bitje; 8. soglasnik:
9. leto (latinski);
10. samoglasnik;
11. moško bitje. Navpično:	l.
slovenski pisatelj; 2. raztelesovalec;
3.	pomožni glagol; 4. tkalski dela-vcc; 7. glas: 12. kakor 10. vodoravno.
sissa®
Posetnica
Mica Resa
Kaj je obrtnica?
sesas Rešitev križanke
Vodoravno: 1. kava; 5. topol; 6* Iran; 7. burja; 9. ena; 10. r; 11. Ta-tra.
Navpično: 1. koruna; 2. aparat; 3. vonj; 4. al; 5. Tibet; 8. ara; 12. r.
Rešitev številnice
1 = a; 2 = č; 3 = o; 4 =s s; 5 - t; 6 - k. Soča, toča, koča.
Rešitev posetnice Obrtnik je krojač.
»Večsrnite«
aZ£i mladlino
lato 1	Maribor	5.	marca	193»	Slav.	10
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmMiniiiiiiiiHiiiiiiiiini
Pastirček Peterček
Drago H. Car Ko v daljavi sonce vzhaja, mali Petrček še spi, v sanjah še s škrati raja in se z njimi veseli.
Ali sonce mu skoz hlevček sije zlobno na oči, da se kmalu mali revček truden v senu prebudi.
Hitro dvigne se iz stelje, se k ovčicam napoti, iih na pašo brž odpelje in se z njimi veseli.
Ogenj tamkaj si zakreše. si piščalko naredi, razigran po trati pleše in po gozdu se podi.
Ko večerni zvon iz dalje svojo pesem zazvoni, takrat hitro iz planjave.
Peter z ovčkami hiti.
V hlevček mali jih priveže s hladno vodo napoji, a nato utrujen leže v posteljo, da se naspi.
Podoba iz predmestja
Slavko From
Mračna in ozka predmestna ulica; cestne svetilke mečejo podolgovate in medle pramene luči na zapuščen ulični tlak.
Na oknu kletnega stanovanja kleči na stolčku majhna Ivka in strmi na ulico. Razkuštrano glavo pritiska na mrzlo ih rosno šipo. Njena mati sedi ob brleči lojenici in se sklanja nad ročnim delom. Hčerka začne zaradi dolgočasja risati razne čačke po rosni šipi. V kletnem stanovanju je tišina; motijo jo samo pijani glasovi iz zakotne krčme na oni strani ulice in tiktakanje stare stenske ure;
Sčasoma je Ivko postalo na oknu strah. Zlezla je k materi in se je tesno oklenila.
»Mamica, ali bo atek skoraj prišel?«
»Delo je odšel iskat«, je rekla mati in pobožala Ivko po bledih licih.
V izbi je znova zavladal molk, ki ga je motilo samo tiktakanje stare stenske ure. Nato je mati odložila delo in zanesla hčerko v posteljo. Sama je utrnila lojenico in sedla k peči. Ivica je vedela, da čaka na očeta in da razmišlja. Bili so časi, ko so se vsi trije še nekam prebijali skozi življenje. Mati je prala po hišah, mož pa je delal v tovarni. Ko je pa pred Šestimi meseci izgubil službo, se je vsa teža za oskrbo družine prevalila na njena ramena.
Ura je odbila deseto, moža pa še ni bilo od nikoder. Končno pa so se zaslišali opotekajoči koraki v tlakovani veži. Mati je zavzdihnila, stopila k vratom ter jih odprla. V obraz ji je udaril smrad po žganju. Mož je obstal naslonjen na podboje; bil je brez klobuka in z razmršenimi lasmi.
4
f
i V*
Šahovsko zborovanje v Mariboru
K OBČNEMU ZBORU SLOVENCE ŠAHOVSKE ZVEZE
Svoj redni občni zbor ima Slovenska šahov- nejše stopijo v stike z igralci ostalih delov
s!:a zveza letos v Mariboru. Odbor je pri določitvi kraja, kjer naj bi se vršil občni zbor, vodila želja, da poudari važnost Maribora za slovenski šah in da se oddolži za veliko organizacijsko delo, ki so ga v preteklih letih vršili mariborski šahovski klubi, zlasti Mariborski šahovski klub sam.
Prav letos stoji Slov. šahovska zveza pred važnimi odločitvami. Odbor je namreč sklenil, da predloži občnemu zboru odločitev, po kateri bi se naša šahovska zveza pretvorila v podzvezo Jugoslovanskega šahovskega sa-veza. če bodo slovenski klubi pristali na ta predlog, bodo avtomatično postali redni člani naše državne centralne organizacije z vsemi ugodnostmi in pravicami. Brez dvoma bi na ta način šahovsko življenje še bolj oživelo in slovenski šahisti bi imeli priliko, da intenziv-
naše države.
Prav nič ne dvomim, da bo mariborski šahovski svet prišel s koristnimi predlogi na občni zbor. Mariborčani imajo sedaj prvič priliko, da povedo svoje misli o ureditvi šahovskega življenja pri nas, zlasti ker imajo njihovi šahovski delavci dragocena izkustva iz velikih in pomembnih prireditev, ki so jih v prejšnjih letih samostojno izvedli in ki so bile našemu šahu prav gotovo v čast.
V imenu odbora Slov. šah. zveze vabim mariborske šahiste in članstvo mariborskih klubov, da se čim številnejše udeleže nedeljskega občnega zbora, ki bo postavil, tako upamo, nove in zdrave temelje za naš nadaljnji razvoj na šahovskem polju. •
Ciril Vidmar, predsednik Slov. šahovske zveze.
Mednarodni turnir v Rigi
Prihodnji teden se bo pričel v Rigi širše organiziran šahovski turnir z udeležbo nekaterih vidnih evropskih velemojstrov. Turnirja se bo v celoti udeleževalo 14 igralcev. Doslej so predvideni sledeči udeleženci: Keres, Flohr, Szabo, Stahlberg, Bogoljubov, B(3ok, Petrov in verjetno tudi mladi leningrajski prvak Smislov, ostali udeleženci pa bodo nekateri le-tonski mojstri in amaterji.
»Kratko, toda jedernato..."
V New Yorku je več odličnih šahovskih klubov, v katerih se zbira severno-ameriška šahovska elita. Sedaj so v teh klubih v teku turnirji za prvenstva. Posebno zanimiv je turnir v glasovitem Marshall Chess Clubu, 6 katerega prinašamo krajšo partijo med dvema rivaloma, Seidemanom in Santasierom. Slednji je v klubu znan kot duhovit in humorističen igravec. Ko je izgubil pričujočo važno partijo, je svoj poraz zabelil z nekoliko humorja, češ: »Kratko in jedrnato, ali izguba ali zmaga...«
SICILIANKA
Beli: Se3deman	črni:	Santasiere
1. el, c5 2. Sf3, S!6 3. e5, Sd5 4. Sc3, Sxc3 5. dxc3, b5 (uvod v pasivno obrambo, ki nudi belemu več možnosti za napad) 6. Lc4J, e6 7. Lf4, Dc7 8. 0-0, Lb7 9. De2 a6 10. a4,
ScG 11. Tadl, Le7 12. Td2, 0-0 13. Tfdl,
Tfd8 (potrebno je bilo Tad8!) 14. Sg5!!, h6 (tudi zamenjava 14... Lxg5 bi ne pomagala, kakor tudi ne 14... g6, ki bi mu sledilo 15.
Td3 z neubranljivim napadom na črnega kra-
vyyvVVVWVVVVVWVVWWVVW*YVVVVWVVVAVV\WVVVYVVVYVVVYVYVVVYV'VVVYVYVVVYWVVV <VVVVV^^VlrW^^VVVVVVVVWVVVVV^
lja) 15. Sxf7!!, Kxf7 16. Txd7!, Dxd7 (še najboljše. Po Txd7 odloči 17. Lxe6-J-... Če igra na to črni 17... Kxe6 odloči 18. Dc4, Kf5 19. Df7+, Lf6 20. Txd7, itd; če pa črni nadaljuje 17... Ke8, potem sledi 18. Txd7, Dxd7 19. Lxd7-|-, Kxd7 20. Dg4+ in beli mora dobiti s premočjo 5 kmetov) 17. Txd7, Txd7 18. Dh5+, g6 19. Lxe6-U, Kxe6 20. Dxg6, U6 21. Dxf6 , Kd5 22. Df5! in črni preda, ker ne more kriti skorajšnjega mata.
Partije iz Leningrada in Moskve
IGRA DAMSKEGA KMETA
(16. kolo v Moskvi)
Beli: Konstantinopolski	Črni:	Keres
1. Sf3, d5 2. e3, Sf6 3. c4, c6 4. b3, g6 5. Lb2, Lg7 6. Le2, 0—0 7. 0—0, Sbd7 8. cxd5, Sxd5 (Keres je podjeten in pogumen igravec. Navidezno je ta poteza dobra, vendar pa nudi belemu priliko za napadalne manevre) 9. Lxg7, Kxg7 10. d4, Sd7f6 11. Sbd2, LI5 (Keres se še vedno zanaša na to, da bo mogel tekom igre speljati svojega nasprotnika v tvegane zapletljaje in ga nekako kombinacijsko »ogoljufati«. Previdni Rus pa to namero temeljito prepreči. Zato bi bilo boljše, da je Keres igral Sc3 in nato Sxe24-) 12. Del, a5 13. a3J, Sdb6 14. Db2 (tu stoji dama odlično ter stalno pritiska na črno pozicijo in »kontrolira« črnega kralja), Kg8, 15. Taci, Sc8 16. Se5, Sfd7 17. f4 (signal za napad), Sd6 18. Lf3, f6 13. Sec4, U6 20. e4, Sdb6 21. Khl, 15 (črni bi rad provociral e5 in nato sam zasedel točko d5) 22. d5! (z duhovito žrtvijo kmeta spravi beli črnega nasprotnika
Sdxt3I, Tf6? 25. SceSI (to močno nadaljevanje je črni menda prezrl), Df8 26. Dd4, Taa6 (»žalostna« poteza) 27. Sd7I, Sxd7 28. exd7, Sf7 (Txf4? 29. Dxf4!) 29. Tedi, Tfd6 30. Dc4, Ta8 31. Sg5, b5 32. De4, e6 33. Txd6, Dxd6 34. Dxe6 (beli krene sedaj v jasno dobljeno končnico), Dxe6 35. Sxe6, Sd8 36. Sc5, Sf7 37. Tfel, Kf8 38. Se64-, Kg8 39. Sc7, Ta7 (na 39... Td8 sledi 40. Te8+, Kg7 41. Se6-}- itd.) 40. Te8+, Kg7 41. Te7! in Keres je predal.
š. V Stokholmu je bil zaključen jubilejni turnir L. Collijna, na katerem je igralo deset mojstrov. Zmagal je zelo prepričevalno švedski prvak G. Stolz s 7 točkami, Ekenberg 6, Berquist 5 in pol itd.
š. Turnir za prvenstvo Italije. Od 23. marca do 7. aprila bo v Rimu večji turnii italijanskih mojstrov za naslov italijanskega prvaka, ki se ga bo predvidoma udeležilo 8 mojstrov. Poleg tega bo tudi turnir šahistinj za naslov damske šahovske prvakinje.
š. V Beogradu se bo pričel 12. t. m. medklubski turnir, ki se ga bo udeležilo 8 presto-ličnih šahovskih klubov.
š. Sir George Thomas je igral svojo tradicionalno simultanko proti moštvu oxfordske univerze. Tri partije je izgubil, tri remiziral, šest pa dobil.
š. Finska šahovska zveza je priredila v Helsinkih turnir finskih mojstrov, ki je dal kar tri zmagovalce: Kaila, Ojanen in Rasmusson 4 in poi, Szabo 3 in pol, Niemi 2 in pol, če-purnov 1 in pol in Candolin 0 točk. Zelo je presenetih slab rezultat čepurnova.
5.	Prvak Pariza je po izidu turnirja, ki je bil dobro zaseden, postal Raizman z 8 in pol točkami.	.	,
š. Palestinsko prvenstvo je na turnirju v Tel-Avivu osvojil Czerniak z 8 točkami, ki mu sledi Kleinstein s 7.
š. Islandsko prvenstvo je na turnirju v Rey-kjaviku osvojil z 11 tokami Asgeirsson, Mol-ler 10, Gudmundsson in Snavarr 8 in pol itd.
V islandski prestolici je sploh živahno šahovsko življenje, ki se razvija v večih klubih.
V zadnjih letih se je pojavilo več mladih talentov, ki jim obetajo zelo lepo šahovsko »kariero«.
š. Novi angleški šahovski center, o katerem je prejšnjo soboto prinesel »Večernik« izčrpno poročilo, dobiva vedno več podpore v angleški šahovski javnosti. Sedaj so vsi klubi Južne Anglije sklenili, da bodo v prihodnjih treh letih imeli vse prireditve, ki bodo v Londonu, v palači novega šahovskega centra.
pojačati orožniško stražo. Ker so izdal samo
150.000	eksemplarjev teh znamk, je smela vsaka oseba kupiti samo eno serijo.
f. Ob priliki new-yorške svetovne razstave bo Francija izdala posebno znamko. Prav tako bosta izdali posebni znamki Turčija in Dominikanska republika iz Srednje Amerike.
f. Letos slavijo Francozi 150-letnico revolucije. Pošt. uprava bo izdala serijo spominskih znamk, ki bodo predstavljale najvažnejše dogodke velike revolucije.
f. Jutri bo v Franciji »Dan znamk«. V Parizu bo poslovala posebna borza znamk, po vseh večjih krajih pa bodo priredili predava- . nja o filateliji. 45 mest bo jutri imelo poseben pečat.
f. Monaco je vzel iz prometa vse starejše znamke. Izdali pa so 18 novih. Vse imajo razne slike kneževine Monaco in kneza Alberta.
f. Turčija je izdala v spomin slavnega pesnika Mamika Kemala štiri znamke.
f. Kakor znano, ima angleški kralj največjo m najdragocenejšo zbirko znamk na svetu. Te dni je bil imenovan za konservatorja kraljeve zbirke sir John Wilson, znani angleški filatelist.
Križanka it. 25
Filatelija
f. Ko so začeli v Vatikanu prodajati nove
 .............. ........._D_ f ,	znamke,	ki	so jih izdali ob priliki smrti pok.
težaven položaj), fxc4 23. dxe6, exf3 24.1 Pija XI., je bil tako velik naval, da so morali
1 v			'i	4 S	b		u
				1		0	
II				1			
m				1	m	m	
IV			(,	1	p	&	m
v		p		m	V		
VI	IH	1		i			
VII	m			H			
VU1				m			
IX			■1	m			
X				i			
XI	p		i.	M			m
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. oseba iz Cankarjevega »Pohujšanja«; 11. velika puščava; 111. gradbeni material; IV. tuja beseda za carinarno; V. romunsko mesto; obžalovanje; VI. Homerjev ep; VII. razpoka; znamenje življenja; VIII. preteklo leto; števnik; IX. romanska nota; azijski vladar; X. osarij; XI. vrsta papig; turška utežna mera.
Navpično: 1. avtomobilska znamka; pristanišče; 2. parilec; 3. nezakonit; hrvatski predlog; 4. otočje; 5. kraj v Sloveniji; števnik;
6.	zaimek; visokošolec; 7. francosko zlato; enota; 8. angleško ime; puščava.
V\M9/V¥YVVVV'.9ArvVVWVV\A'VVV\ANWm /
»Ljubi moj Bog, znova si pijan!« je zavzdihnila žena in zastrmela za možem, ki je odšel proti postelji v kotu, kjer je spala Ivka. Zagledal se je v otrokov obrazek, ki se je' v spanju smehljal in se zravnal.
»Jaz...« je zajecljal,« iskal sem dela, po tovarnah, vsepovsod, pa jih povsod le odpuščajo. Ko sem se pa nocoj vrnil v hišo, mi ie hišnik odpovedal stanovanje. Gospodar je neki rekel, da ne bo podpiral lenobe.« Sedel je in obmolknil.
»Ti ljubi Bog!« je zajokala žena. »Kam se naj odselimo?«
Mož ji ni nič odgovoril, essaa
Pomenki z mladino
Igor Samorčd. »Ocena« bo objavljena, če bo prostor, že v tej številki. Najbolj ti ugajajo »Ranjena srna«, »Zapuščeni otroci« in »Orglice«. Ne rečem, da tvoj kritičen duh ni dober, i vendar bi lahko urednik včasi s prestrogo kritiko marsikaj ubil; zate-l
Karel Zadravec Nesreča. Ali sreča po navadi nikoli ne počiva. Dvhjseti dan vozar-ienja po morju so se začeli na obzorju zbirati oblaki k nevihti. Naša dva sta pognala motor, da bi čim-preie prišla na otok. Kmalu se je vlila silovita ploha. Begunca sta bila že povsem blizu otoka, ko je vihar dvignil take valove, da sta komaj rešila zaboja s strelivom in nekaj živeža. V veliki votlini, ki stajo našla na otoku, sta si zakurila ogenj iz suhega dračja. Vihar jima je medtem ladjo odnesel na morje, da je
gadelj moraš razumeti, če včasi kaj izide, ki ni na višini, kakor bi si želel. Lepo pa pozdravljam vašo trojico. Urednik si veliko nadeja od vas. — Drago H. Car. Kmalu se oglasil — Tinko Marec. Tvoj kritični pogled na »Vzm« bo objavljen, v kolikor seveda ni prehud. Obljubljeno povest pa pošlji. Tudi s tabo se strinjam. Pozdrav! — Karel Ribič. »Moj muc« še nikakor ni goden za tisk. — Stanko Papež. Vse preveč se izgubljaš v opisih. Opiši raje docela enostavno kakršen koli dogodek. Pozdravljen!
sesss
Ali ie na Južnem tečaju naita?
Ameriški raziskovalec Lincoln Els-fort je odšel z veliko ekspedicijo proti Južnemu tečaju, kjer se po njegovem mnenju nahajajo velika ležišča nafte in rud.
Obtok krvi. Srce se mora 25-krat skrčiti in razširiti, da kri enkrat zaokroži po organizmu.
v notranjost otoka. Neki dan sta odkrila majhno dolino, sredi katere je tekel potok. Med potjo sta naletela na srne, zajčke in divje mačke. Vrnila sta se in prenesla svoje imetje v dolino. V kratkem času sta si postavila v njej majhen šotor. Ker jima je začel sčasoma pojemati živež, sta začela odhajati na lov.
Žrtev. Tako je minilo leto. Tovariša sta popravljala kočo, lovila postrvi v potoku in hodila na lov. Neki dan je odšel Jean nad divjega kozla. Zagledal ga je na strmini.. Sledil mu je med prepadi in izginil za vedno živ izpred Pepijevih oči. Tovariš ga je zaman čakal. Končno se je odpravil za njim, našel najprej krvave
Kaj vse pove utrip srca?
Utrip žile povzročajo udarci srca. Pri preiskavi prime zdravnik za bolnikovo zapestje, otiplje s prsti žilo in šteje udarce. Po utripu presodi zdravnik bolnikovo odpornost proti bolezni.
Človeško srce ne utripa vedno in vsekdar enako močno. Čim bolj je človek zdrav in močan, tem počasneje mu bije žila. Nadalje se utrip srca spreminja tudi s človekovo starostno dobo, z letnimi časi, je drugačen, če človek leži, če hodi itd. Če tek) porabi več energij, mora tudi kri po njem hitreje krožiti; srce začne poganjati kri hitreje in žila utriplje hitreje.
Normalno utripne žila pri zdravem človeku v mirujočem stanju 60 —80 krat, pri ženskah 6—10 krat več. Pri spanju se zniža utriphnje na 65. Pri sedenju utripne žila 70, pri
Rešitev. Pepi je udomačil divjo mačko, ki mu je preganjala s svojim predenjem dolgčas, in še neko kozo, da mu je dajala mleko. Večkrat se je spomnil na očeta in mater, in razmišljal, kako je z njunim zdravjem in življenjem.
Ko je bil nekoč na lovu, je zagledal na obzorju veliko jadrnico. Kakor neumen je začel streljati iz puške, da bi ga slišali. Jadrnica je ob, stala in kapetan je poslal dva čolna na otok. Pepi se je poslovil na grobu od mrtvega tovariša in vzel s sabo ha jadrnico puško in mačko. Po dolgi vožnji je prispel v domovino. Lepo sc je zahvalil kapitanu in krenil proti domu. Tam ga sprva niso prepoznali. Potlej pa ga je oče objel, se zjokal in vzdihnil:
»Moj sin!«
stoječem stanju 78. pri lahkem delu 85, pri lažjem delu 85, pri težki nošnji 100, pri daljšem naporu 140 in pri hitrem teku celo 150 krat.
Pozimi utriplje srce hitreje kakor poleti. Pozimi bije na pr. žila 72 krat, spomladi 70, poleti 67 in Jeseni 69 krat.
Dojenčku bije srce 140 krat v minuti. V drugem letu mu že bije 110 —120 krat, v tretjem letu 100 krat in v srednjih otroških letih 90 krat.
V mladostni dobi utripne žila 80, v zreli moški dobi 72 krat.
A živali? Manjše živali imajo hitrejše utripanje. Ptici pevki utripne žila 160 krat, mački 130, psu 110, ovci 80, govedu 38—42, konju 40, slonu pa 25—30 krat.
Na splošno si zapomnite:	čim
manjše je živo bitje, tem večja je njegova površina v razmerju z njegovo notranjostjo; zategadelj porabi sorazmerno več toplote. Da pa ohra- i ni telo isto toploto, mora srce hitreje utripati.
tassas
Delo zračnega pritiska
Prinašamo zanimiv poizkus, s ka-terim boste lahko spoznali moč zračnega pritiska. Dčbite kjerkoli (v trgovini z oljem ali bencinom) prazno pločevinasto posodo. Oddelajte jo, nalite v njo 2 cm visoko vode in postavite na vroč štedilnik. Ko bo voda zavrela, zadelajte posodo z zamaškom in jo polijte z mrzlo vodo. Posoda se bo na vse načine stisnila. To pa zaradi brezzračnega prostora, ki je nastal v njej in iz zračnega pritiska od zunaj na t3 brezzračni prostor.
Sončna moč. Poleti pride s sonca na 1 hektar zemlje v enem dnevu toliko toplote, ki bi odgovarjala energiji 17.000 konjskih sil.
nista več videla.
Prvo noč sta prespala v strahu.
madeže in malo zatem v prepadu ■
drugi dan pa sla pričela votlino utr-1 prijatelja mrtvega. Pepi ga je poko-jevati. Sčasoma sta začela odhajati I pal in mu postavil križ.
Samotar
1SSEC Maribor — SK Železničar
Na A-.,	vem stadionu se bosta
jutri srečala ISSK Maribor in SK Železničar v tekmi za pokal LNP-a. Jutrišnja tekma bo odločilna, kdo bo zastopal mesto Maribor v nadaljnjem tekmovanju, v katerem bodo poleg zmagovalca iz tekme med zastopnikom Maribora in SK * Muro igrali še prvaki ostalih okrožij LNP-a in SK Ljubljana.
Obe moštvi bosta nastopili v kompletnih postavah, v kolikor jima ne bo odpove-
dal ta ali oni smučar, ki ga trenutno bolj mika naslov državnega prvaka. Z ozirom na bližnji začetek podzvezincga prvenstva bosta oba tabora gotovo vzela tekmo od najresnejše strani ter se bo gledalcem nudila zanimiva borba, ki bo obenem igralcem zadnji resni trening pred prvenstvom.
Tekma se bo začela ob 15.30, v predigri pa se bodo merili juniorji Železničarja in Rapida.
Razpoloženje na Pohorju
Oficielni sprejem smuških tekmovalcev na Pohorju v Grajski kleti jutri zvečer odpade, ker se mnogi tekmovalci vračajo že z večernimi vlaki. S Pohorja nam poročajo, da so vsa prenočišča v Senjorjevem domu oddana. Prav tako so zasedena vsa zasilna ležišča. Razpoloženje tekmovalcev je izvrstno. Vsa elita jugoslovanskih smu-
finale zimskega cupa bo poleti
Ker ni prišlo do nobenega sporazuma med zagrebškim Gradjanskim in sarajevsko Slavijo, bo odbor za izvedbo tekmovanja sedaj poleg Jugoslavije proglasil bržkone za drugega finalista Slavijo, vendar pa se bo tekma odigrala šele poleti, ker sedaj ni prostih terminov, kajti 5. III. se že nadaljuje državno prvenstvo.
s Ustanovni občui zbor ,,Društva prija-
jakljev SIvŽ” bo jutri ob lO.dopoldne v hibunskih prostorih na stadionu. Glavni namen društva jc, da nudi SIv Železničarju gmotno in moralno oporo v njegovem delovanju.
s Zim ko-sportna podzveza sporoča kot prireditelj državnega prvenstva, da bo žigosanje železniških izkaznic K-13 tudi v Ribnici na Pohorju.
s Zagrebški Maraton bo gostoval v soboto in nedeljo s svojim hokejskim moštvom v Italiji, kjer bo prvi dan igral v Genovi proti študentski reprezentanci Italije, drugi dan pa v Milanu proti mestni reprezentanci.
s Med sodniki za nedeljske ligaške tekme čitamo tudi imeni Ljubljančanov Macoral-tija (Camemika), ki sla delegirana za tekmo Gradjanski (Z) : Slavija (V), dočim bo splitsko tekmo Hajduk : Ljubljana sodil Sarajevčan Rakič.
=s. Zagrebški Železničar bo imel ob pri-"ki klubskega jubileja za binkoštne praznike v gostih dunajsko Vicnno. V_ dvodnevnem turnirju bodo sodelovali Vienna, Gradinnski. HASK in Železničar.
s Na Finskem sta doslej obstajali dve smučarski zvezi „Suomen Iliilo Liito“ in „Svenskn Finlands. Skidfprbund“. ki sta se sedaj odločila za sodelovanje ter uvedli skupne treninge in tekmovanja.
s Avtomobilski Grand Prix Monaco, določen za 16. april, je sedaj odpovedan, ker je bilo zagotovljeno sodelovanje samo dveh nemšikh avtomobilskih tvornic Mercedes-Benz in Auto-Union, tako .da ni govora o kaki mednarodni dirki.
s. Italijanska reprezentanca je doslej zaključila 4 meddržavne tekme: 4. junija Proti Jugoslaviji v Beogradu, 8. jun. proti Madžarom v Budimpešti, 11. jun. proti Romunom v Bukarešti, 26. marca pa bo
čarjev v alpski kombinaciji je že v Senjorjevem domu, samo Pračka ni. Sneg je odličen, proga je nekoliko trda in sc pričakujejo zato izvrstni tekmovalni časi. Poročila o izidu tekmovanja bo prejela mariborska športna pisarna na Slomškovem trgu 11 jutri med 4. in 5. uro popoldne.
A team igral v Florenci proti Nemčiji, B team pa istočasno v Frankfurtu ob M. proti reprezentanciji zapadne Nemčije.
s. Šport in politika. General Bacarro, vodja italijanskega 9porta, je sporočil prirediteljem vsakoletne kolesarske dirke Tour de France, da italijanski kolesarji leta 1939. na tej prireditvi ne bodo sodelovali, všteti so pa tu tudi že vsi tisti kolesarji italijanske narodnosti, ki stalno bivajo v Franciji. Po zadnjih vesteh je pričakovati slično odpoved tudi od strani Nemcev.
s. Letošnje X. balkanske igre bodo v Atenah 1., 3., 4., 7. in 8. oktobra.
Nemile! tisk o naši reprezentanci
Po nedeljskem porazu v Berlinu nemški listi jako laskavo pišejo o naši reprezentanci ter si nc prikrivajo možnosti, da hi lahko bila naša enajstorica dosegla vsaj remis, če nc šc kaj več, „Volkischer Bc-obacliter“ pravi, da so naši nogometaši pokazali kultivirano igro ter presenetili s svojo brzino in energijo. Drugi listi poudarjajo tudi veliko požrtvovalnost in dovršeno tehniko. Pripominjajo pa tudi, da so v drugem polčasu gosti malo popustili, kar je pripisati mehkemu terenu, ki ga niso vajeni. Izmed igralcev listi najbolj hvalijo Glaserja in šipoša, poleg njih pa še Lechnera in Stevovjča. Ves nemški tisk si je edin v tem, da bof čakalo reprezentanco Nemčije v revanžnem srečanju v Jugoslaviji jako težko delo.
Internacionalni termini Jugoslavije
Razen že odigrane tekme proti Nemčiji ima letos naša nogometna reprezentanca na sporedu za enkrat še 8 meddržavnih tekem, od teh dve v tujini. Upravni odbor je za te tekme rezerviral sledeče termine: 7. maj za tekmo z Romunijo, 18. maj z Anglijo, 4. juni z Italijo, 8. juni z Madžarsko, 27. avgust s CSR, 3. sept. z Romunijo, 6. sept. s Poljsko, 15. okt. z Nemčijo. Prva tekma z Romunijo in tekma s CSR bo na tujem terenu, ostale pa bodo v Jugoslaviji. Mesto odigranja teh tekem je za enkrat sporno vprašanje med Beogradom in Zagrebom, ki zahteva zase najmanj tri tekme. |
Zakonske ločitve pri raznih narodih
Kadar v Turkestanu žena prosi moža, ali sme zapustiti dom in ji mož to dovoli, toda ne doda .,vrni se“, je zakon ločen.
V Indokini zadostuje, da zakonca, ki se želita ločiti, pred pričami zlomita jedilne palčice, in zakon je ločen.
Pri Mavrih žena lahko zapusti moža, če v zakonu ni imela sina. Poglavar plemena lahko dovoli ženi, stopiti v drug zakon.
Pri Eskimih se mož lahko loči, če zapusti stanovanje in se tri dni ne vrne. Po treh dneh odide tudi žena in zakona ni več.
Na Kitajskem se ločujejo zaradi kriminalnih dejanj, blaznosti, ljubosumnosti, zlovoljnosti in prevelike ženine zgovornosti.
Pri Tatarjih je to drugače. Kadar mož z ženo grdo ravna, odide ta h
glavarju plemena in se mu pritoži. Nato se žena vrne v družbi dveh prijateljev, ki možu sporočila, da je zakon ločen.
Nasvet!
Ako te podplati v novili čevljih pečejo,
je navadno kriv čevljar, ki je dal v podplate napačno podlago. Včasih pa si lahko pomagaš na sledeči način: Zbriši čevlje znotraj s krpo, ki si jo pomočila v špirit. Ko se čevlji na zraku posuše, ponovi postopanje še parkrat.
Oh, te ženske!
Mlada, komaj poročena žena vpraša izkušeno sosedo:
„Prosim Vas, gospa, ali dajete svojemu možu ključ od vežnih vrat?“
„Seveda, se vsaj lahko pobaha pred svojimi prijatelji, kakšno svobodo ima, toda ključ kajpada ni pravi 1“
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oalaslh stanc vsaka boseda 50 oar: naimanlšs orlstolblna ca to oelase ie din b— Dražbe orekllcl dooisovania In ienltovaniskl osilasi din I.- oo besedi. Naintanlšl znesek za te oelase ie din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oclasnl davek za enkratno obiavo zna Ja din 2.—. Znesek za male oglase sc olaCoie tako! orl naročilu oziroma ea le vnostatl v olsmu skuoai r naročilom ali na oo ooStnl oolofnlcl na čekovni račnn 6t 11.409 Za vse oismene odeovore elede mallb oglasov se mora orlložltl znamka za 3 din
Razno
NAKUP IN ZAMENJAVA
zlata, ur verižic, Drs-anov in zobovja. M. llgerjev sin, Ma-ribor. Gosposka 15.___387
PONIKLANJE IN
POKROMANJE
vseli vrst predmetov, dobro in' poceni pri »Ruda«. Maribor, Trstenjakova ul. 5. 988 CEPLJENO TRSJE prvovrs no. izredno močno ukoreninjeno, proda.ia po primerni ceni Ivan Štuhec V Murščaku p. Slatina Radenci.
1108 __________
MEDARNA
Prva specialna trgovina za med. Ljubljana. Židovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižii ceni. Na debelo in na drobno. ,1346
ARBORIN
neodendrin. mixdrin, Schell-biljobran. žveplcnoapnena brozga, tobačni izvleček, oddaja Kmetijska družba, Melje 12.	1697
HALO! TELEGRAM!
V nedeljo pristne prleške po-gance, domače prekajeno mc so, suhe klobase, dobra svečinska vina priporoča gostilna Kren (Klemenšak), Pobrežje,	1701
GAMBRINOVA DVORANA
Vedno sveže Tscheligijevo pivo. Prvovrstna pekrska vina. Izborna meščanska kuhinja. Abonenti se sprejemajo.	1720
Z'e
SETA
VLOŽEK
n°ae, čevlje i« *
o $
ČE HOČEŠ DOBRO VINO
piti. moraš v gostilno »Prešernova klet« priti, v Gosposki ul.	1717
VINA ODLIČNE KVALITETE
po poljubni izbiri dobite pri Senici. Tattenbachova. Za dom že od enega litra naprej znaten popust kakor vedno. 1724
HITRO IN POCENI:
moški toplanci 25 din. ženski 18 din. samo pri Franjo Kojc, Radvanjska 31, Studenci. 1735
PES BERNARDINEC
je utekel. Ce kdo v njem kaj ve. naj se javi v upravi »Večernika«. Naslov v upravi.	1738
NISEM PLAČNIK
za inojo ženo Ireno. — Žele Andrej.	1739
NOVE VZORCE finih štofov za obleko in plašč, prinaša modna trgovina Josip Š r a j, Maribor.
1741
Z vožička mi je padel KOŽUH od Poljanske ceste do Puš-nikove ulice. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v Pušnikovi 18.	1742
HALO!	HALO!
Kdor hoče dobro vino piti, mota v gos ilno »Triglav« (Volier) priti; tudi za dober prigrizek jc preskrbljeno. —■ Vsak praznik in nedeljo koncert, čez teden radio in zvo:ne plošče. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Šteinberger. 1763
Spomnite se CMDI
ELAiNE HAMILTON
47
DETEKTIVSKI ROMAN
Inšpektorja ni sporočilo, o Parsonsovi občutljivosti preveč ganilo. Šel je k telefonu in ga ovohaval od vseh strani.
»Se spominjate morebiti na kak duh, ko ste začutili, da vam začenja šumeti po glavi, gospod Ingram?«
»Prav nič,« je izjavil igralec. »Pa imam izredno dober nos.«
Reynolds je vzel klobuk in stresel majhno smet z njegovih krajevcev.
»Bojim se. da mi nočete pokazati tistega pisma, ki vas je prosila, naj telefonirate. in mi tudi ne povedati imena osebe, ki naj bi ji telefonirali,« je pripomnil z najmirnejšim glasom.
»To je bila čisto osebna zadeva, inšpektor.« je odgovoril Ingram nekoliko obotavljivo. »Mislim, da polagate preveliko važnost na to okolnost s telefonom, inšpektor Izguba mojega glasu je s tem samo časovno v zvezi — jc najbrže posledice prevelikega napenjanja glasu. •— Ardeenova tragedija ni bila nikaka osvežitev življenjskih sil.«
Inšpektor je želel gospodu Ingramu hitro okrevanje in šel doli v vežo.
»Ali je bil tu kdo na obisku ali pa je
nekdo pustil kako pismo za gospoda In-grama včeraj pred večerom?« je vprašal hotelskega vratarja, stisnivši mu primeren novec v roko.
»Neka dama v črnem je prišla in je potem v dvorani napisala pismo, in neki mož je tudi pustil pismo na mizi, mislim. Ne, nista bila skupaj. Oba sta bila tukaj med šesto in polsedmo uro.«
»Ali sta mogla iti gori, ne da bi jih bili vi videli?«
»Lahko, gospod. Bil sem zelo zaposlen z novimi gosti in njihovo prtljago, in se ne spominjam, kdaj je odšla tista dama, oziroma "tisti gospod,« je odgovoril vratar in dodal, da se pri svojem delu ni zadosti zmenil za nju. da bi ju mogel natančnejše opisati.
Nejevoljen in zaskrbljen je povedal Reynolds upravitelju hotela svoj uradni čin; rekel mu je, da mora ostati tajno, o čemer se bosta dogovorila. In tako sta se pogodila za majhno izbico brez oken, ki je bila blizu Ingramovega stanovanja na nasprotni strani hodnika.
Ko je odhajal, je zagledal igralca, ki ie šel po stopnicah, oblečen kakor zaMzpre-
hod.
»Grem obiskat ravnatelja v mojem gledališču,« je hripavo šepetal Ingram. »Z mojim celotnim zdravjem je vse v redu in sit sem že tega zapora v sobi. In potem pojdem na likersko partijo gospe SelcoUove, da bom lažje pozabil na svojo težavo.«
»Cisto prav,« je rekel inšpektor. »Mislim, da vas lahko nekoliko potolažim, gospod Ingram, samo prosim vas, da me nič ne sprašujete. Svoj glas ste izgubili včeraj, to je v četrtek zvečer. Jutri ali najpozneje v nedeljo boste, mislim, že popolnoma zdravi.«
Igralec je udaril Reynoldsa po hrbtu.
»To je najboljše sporočilo, kar sem jih v dolgih letih prejel. Hvala vam.« a
»In jaz upam, da šem dober prerok,« je previdno odgovoril Reynolds. »Ali ste zaklenili svojo sobo in spalnico?«
»Ne. Ali je to važno?« je vprašal Ingram.
»Sploh ne,« je veselo odgovoril Rey-nolds. Zaklenjena vrata bi zadržala miš, da ne bi glodala sira. Nekdo je napravil neuspel poskus, da bi usmrtil Ingrama, in ker se je zdelo, da ni zbudil prav nobenega suma. je Reynolds upal. da se bo ta poskus ponovil, to pot seveda pod nadzorstvom, ki ga je nameraval preskrbeti.
Ta nepričakovana zadev^ je zadržala
njegov razgovor s Callingtonom Huntom, toda bila je skrajno važna. Zamišljen je stal med vrati hotela; zdajci je uzrl lepo, rdečelaso ženo z dečkom, ki sta šla po hodniku mimo hotela. Deček se je odkril, ko je zagledal inšpektorja in zažarel od veselja.
»Halo, Dale!« ga je pozdravil inspek-tor. »Ali se Še niste vrnili v šolo?«
»V ponedeljek pojdem, gospod,« je od-« govoril deček in s ponosom predstavil inšpektorja svoji materi.
»Storili ste mojega fanta vsega srečne-* ga, ko ste mu dali knjigo, katero ste podpisali, gospod inšpektor,« je rekla go-, spa Dalova.
»To si je popolnoma zaslužil,« je odgovoril Reynolds. »Tale bistroumni mladenič me je najbrže rešil grde nezgode, če ne še česa hujšega. Velik dolžnik sem mu.«
»Gospa Dalova se je čudila.
»Nezgode? Nič takega mi ni povedal! — Kaj je bilo?« se je obrnila k dečku.
»Obžalujem, mama. ničesar ne vem in ti ne morem ničesar povedati,c ie rekel Bill.
Tako je torej znal tale deček molčati, je premišljal Reynolds.
(Se nadaljuje.)
Spomnite se CMDI
PARKETE
HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in po:aga
po strokovno izvežoanih polagalcih
REMEC-Co.. KAMNIK-DUPL^CA
Zastopnik: Sr S. C. R. IUC »MAKN Martflor, Pi, Je.noju utica 4
NAZNANJAM
da sein vzel kovačnico v najem s 1. III. od g. Bezjaka V. na Teznem Ptujska c. 58. — Delam vsa kovaška dela. zla sti pa podkovanje konjev do nizki zmerni ceni. Se vljudno priporoča Luka Vidovič. 1753
MALO NAGRADO OSEBI.
ki me uči cirilico. Na upravo »Večemika« pod »Dopoldne«.
1765
ATELJE
za moderne ženske obleke.— Eksprese — Marijina 24.
  1768
PASJI KONTUMAC.
Nagobčniki vseh oblik in velikosti! Se priporoča KRAVOS. Aleksandrova 13. 1769
VDOVEC
Išče gospodinjo z 30—30.000 din. Lahko takoj nastopi služ bo. Na upravo pod »Dobra gospodinja«.	1830
DOBERMAN
za oddati Ruška c. 7.
Prodam
TEKSTILNO BLAGO
vseh vrst po tvorniških cenah Seifried. Tezno. Ptujska čes a 77.	1709
KANARČKE!
Rolerje in samice za valjenje prodam. Sodna ul. 15-11, 5a. 1731
ZA POMLAD
lepe. trajne kodre izdeluje frizerski salon Dobošič.
Magdalenska 33. __________1792
»EFKA« mizarstvo, Maribor, priporoča svoje stanovanjske opreme. V las ni prodaialni gotove spalnice in kuhinje. — Cafova ul. (Trgovski dom) ter delavnici. Frančiškanska 12 — Kopališka 11. — Korošec.	1799
POHIŠTVO
se proda poceni. Zelena ul. 7, Nova vas.	1723
MOŠKO DVOKOLO
(bicikl) m kompiemo KUHINJSKO OPREMO v dobro ohranjenem stanju takoj prodam. — Vprašati v mizarstvu »Efka«. Frančiškanska 12.	1798
Prodam
POHIŠTVO In POSTELJNINO
poceni radi odselitve v tujino. Mlinska 24, dvorišče.
1811
POHIŠTVO
se radi preselitve ugodno proda. Betnavska cesta 8C
1793
Prodam
RADIO-APARAT.
skoro nov. prvovrstne znamke, 4+2, ugoden kun. Pučnik Antonija. Frankopanova 10.
1818
Dvostanovanjska HIŠA
z 1700 kv. metri vrta po ugodni ceni na prodai. — Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 13.
MALO POSESTVO lEno- in dvosobno poceni na prodaj. Gačnik 17, |	STANOVANJE,
Pesnica.	1825	zaprto, za ma'hno- čis o rod-
od
HIŠA
LEPA PARCELA
i780 se Proda v Počehovi. Vpraša se pri S.eflič — Počehova. 9Z8I
na Pobrežju "a prodaj, Jetrt Dne n W39 se oroda M ure od mesta. Poizve se prostovoljni javni dražbi upravi »Večemika«. 17Qf. KRASNO POSESTVO
"	~~	in sicer: vinograd, stanovanj
dacpcTvn ska hiša* gospodarsko poslop KRASNO POSESTVO | je sadonosnik, pašniki, gozd z dvostanovanjsko hišo in go- jn ^va ^ banovinski cesti le-spodarskim poslopjem. 11 že5a ravnika. Na posestvu oralov zemlje ter z industrij- se Iahko redi 10 clav KOveje živine in 20 svinj. Posestvo
hino za oddati, pet minu • Tržaške ceste. Ipavčeva 2. -Pobrežje.	1772
skim podjetjem. Cisti letni donos 80.000 din. Cena znaša
se nahaja od železniške
ložiti v gotovini din 100.000. ostalo hipoteka. Informacije daje g. dr. Krulc Franjo, advokat v Mariboru. 1791
500 DIN
dam onemu, ki mi preskrbi službo v kakšni tovarni. — Naslov pove uprava »Večer-nika«. ________________________ 1801
TVRDKA »EFKA«.
mizarstvo KOROŠEC, Frančiškanska 12, sporočam, da sem zamenjal dosedanjega pleskarja, ki mi je zanalašč slabo in nečisto pleskal razno pohištvo z bolišim strokovnjakom, ki jamči za trpežno in čisto pleskanje. Zato vljudno priporočam svoio prodajalno pohištva v Cafovi ulici (Trgovskem domu). Slabše pleskanemu pohištvu sem znižal cene.	1800
DAMSKI MODNI SALOftJ ..FRANJA"
■■■■■ MaK BO«, SLOVENSKA UL. 37 MSUM®
izdeluje najelegantnejše pomladanske plašče, kostume in obleke NaftoCne fia izdelava j	Nizke	cer	e
300.000	din. Kupec mora po- P0s:a;e Hadina. Natančnejša
"  .............. pojasnila daje Satler Jernej
v Mariboru, Trubarjeva ulica 5-II.	1834
Sobo odda
|	SOBA
s štedilnikom se odda takoj. Betnavska c. 39.	1721
Leoo
SONČNO STANOVANJE.
4 sobe. kopalnica, z vsemi pripadajočimi	postranskimi
prostori, se da v najem. — Kopališka 11.	17.30
Odda se več
STANOVANJ.
Zgornje Radvanje, 10 minut od delavnice. — Vprašat:: Betnavska 80.	1794
Odda se
I OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom solidnemu gospodu ali gospodični.1 din. Naslov • Tattenbachova ul. 26.	1725 j nika«.
DVE OSEBI
se sprejmeta na stanovanje. Mlinska 35.	.	 17^7
STANOVANJE
se odda, z vnom, do 1. aprila. Primerno za upoko.enca. Gosposvetska ulica 14. S u-denc..	1804
Miren zakonski par. z las no hišo
SPREJME OSEBO do smrti v vso oskrbo, katera bi dala .30.000 do 40.000 upravi »Večer-1812
Poceni na prodai
ŽENSKI PLAŠČ moška obiska, pernica in podglavniki. Poizve se v mle karni. Trg svobode 1.	1722
Prvovrstne nove
KONCERTNE CITRE
na prodaj. Tudi zamenjava s kroma-ično harmoniko. — Pouk na citre. Naslov v upra vi.	1748
Proda se globok
OTROŠKI VOZIČEK moško in žensko kolo. Vrtna 11-11. Cierer. _________1750
VSAKI OSEBI
— družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-ljalnica.	1803
Kdor ljubi
DOBRO KAPLJICO.
naj pride v gostilno »Zlati konj«, kjer dobi prvovrstnega burgundca iz Peker. Tudi abonenti se sprejmejo na domačo hrano. Vliudno se priporoča gostilničarka. 1809
Prodam lep, skoro nov. moderen
BILJARD
tudi na obroke. Jos. Ahtik, zadružni revizor v m., Maribor. Zrkovska c. 22. Tam se dobi tudi: Grudnik. »Pesmarica za mladino«, ki vsebuje lepe šolske pesmi. neka‘erc primerne tudi za odrasle, po 15 din (broširana) ali 20 din (trdo vezana).	1651
PLETILNI STROJ 10 90
na prodai. Frankopanova 20-11, vrata 10.	1827
Ugodno prodam
KNJIŽICO
Prve hrva ske štedionice. Na upravo pod šifro »Takoji. 1835
LESENA HIŠA
na prodaj. Zcornje Radvanje,
Uelavska ulica 34.	1807
Novozgradba. 2 sobi, kuhinja, vrt. per.ferija 2U.000 din. —. OPREMLJENA SOBA Vinogradno posestvo, b ora- se odda dvema ali eni osebi.
I SOBA SE ODDA Tattenbachova 18-111. desno. 1732
Na prodaj
LEPO POSESTVO radi selitve. 8 oralov vinograd, sadonosnik. njive in gozd. Pol ure od Maribora. Naslov v upravi lista. 1837
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK
dobro ohranjen ter tricikl pro dam. Govedič, Prešernova ul. 19.	1841
Kupim
Vabilo na 23. redni občni zbor POSOJILNICE V RUŠAH
r. z. z n. z_ ki se bo vršil v nedeljo dne 12. marca ob 10. uri v uradnih prostorih Posojilnice v Rušah.
Dnevni red:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora:
2. poročilo upravnega odbora in nadzorstva:
3. sklepanje o bilanci za leto 1938:
4. volitve ene tretjine članov upravnega odbora in nadzorstva :
6. sklepanje o predlogih In pritožbah zadružnikov.
V slučaju, da za 10. nro sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor. ki Je sklepčen ob vsakem številu navzočih in to n im redom.
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, se poceni proda. Aleksandrova c. 65-11, desno.	 1^55
STARO ŽELEZJE
kovine, liiine. vsakovrstne stroje, orodje ter vse želez ne predme’e kupuje po najvišjih cenah Justin Gustinčič. Tattenbachova 14.	1415
1766
lov. pri mesu, 45.000 din. —.Delavska ul. 21.
Velika trgovska h.ša s sta- —	1
novanjem za šest oseb. dobra Lepo opremljeno točka, 7O.ODO din. — Trgov-1	SONČNO	SOBO
ska bloa v sredini mesta, pr- s posebnim vhodom oddam s vovrs na lega, radi družin-1 15. marcem. Koseskega ul. skih razmer zelo poceni. —- 37.	  1770
Velika trgovska hiša v sredi-! ni mes.a, vrednost zaloge 1 in pol milijona din se proda1 za 400.000 dih.	1808
TRGOVSKA HIŠA
v sredini Maribora na prodaj. Informacije v pisarni dr. Ja-ninger — Maribor.	1814
NOVA ZIDANA HIŠA
se takoj proda. Naslov v upravi »Veternika«. 1815
Kupim
MALO MOŠKO KOLO
Babič. Židovska 4.	1740
Posest
Proda se poceni stara, ohranjena
JEDILNICA Prešernova 24, hišnik.
dobro
1761
Prodam malo rabljeno KLAVIR-HARMONIKO
0 basi in registrom, znamke »Hohner«. Naslov v upra-vMista.______________1778
Globok
OTROŠKI VOZIČEK
na prodaj. Krpanova 3 —- Studenci.  _____________1783
KROMATICNA HARMONIKA za umetnika na prodaj. — Koseskega ulica 117;_1789
KLAVIR
za 300 din na prodaj. Ruška cesta 29, I. nadstr. 1796
NOVA. ZIDANA HIŠA
poceni na prodaj. Nova ulica 23. Pobrežje._____________1713
Bona neprtiiinin
„TRIULftV“
A'ekcandrova 12, Telefon 25-34 kupi - proda - zamenja v tu in v inozemstvu hiše. tvor-nice, posestva, parcele, rudnike itd.
Obrnite se brezobvezno n* poslova n co
NROCNI PLETILNI STROJ
, c istim dnev-1 znamke »Anos«. poceni n Upravni odbor. | prodaj. Naslov v upravi lis a.
18131
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenic^ Ant. B to! a v Kresnicah
Cene konkurenčne Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10
PARCELE NA PRODAJ!
Tezno, Sp. Dobrava. Vprašati pri hišniku. Gosposvetska 23. Maribor.	18191
V Ferkovi ulici 11 se odda LEPA SONČNA SOBA za dve osebi s posebnim vhodom, s posteljo ali brez. pošteni in čisti stranki, takoj, s 1. aprilom ali pozneje. — Magdalensko predmestje.
1771
SEPARIRANO SOBO
oddam takoj. Koroščeva ul. 2-11, levo.	1773
Stanovanje
SOBA, KUHINJA, VRT
za oddati. Lebaric. gostilna. Košaki. _______________ 1816
STANOVANJE, velika soba in kuhinia. za od-rastle. Cankarjeva 24. Pobrežje.	1821
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. — Tržaška c. 20-11. desno. 1833
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. LiVada 5. priti. 1838
Stanovanje išie
GOSPOD IšCE STANOVANJE
s hrano, najraja sam. Cenjene dopise., na upravo »Ve2er-n:ka'-' pod »500«.	T7J7
Znania želi
Odda se
STANOVANJE soba in kuhinja in postranski I prostori mirni stranki Voda kuhinji. Mirna, praha pro-
Prodam
HIŠO S PARCELO 2500 m: za 16.000 din, tudi na obro-	sta okolica.	Cena	din	250.—.
ke. Karel Vajs. Hosejeva ul.	Vprašali v	pisarni.	Tržaška
72. — Zg. Radvanie. 1820	cesta 98a.	1734
HIŠA
dobro upeljano mesnico se proda v okolici Maribora. Naslov v upravi »Večemika« 1729
HIŠO.	I	Odda se takoj
letni donos 16.560 din. Vpra-	STANOVANJE
šati Stritarjeva ul. 18 — Ma- s sobo in kuhinjo. Pobrežje, ribor.	1824	Sokolska 4.	1782
VDOVEC 45 let, posestnik,' iščem gO-sp6dično z 20—30.000 din .).6 takoj poročim. Ponudbe na upravo pod ?>Tiha sreča«.
1719
Resnega znanja z neoporečno. inteligentno
GOSPODIČNO z doto in opremo, najraje šiviljo, išče železniški uslužbenec. D vpise upravi pod »Simpatična«.	'	1760
V najlepšem delu mes a Maribora se proda večji obseg STAVBIŠC okoli 10.000 m1 iz prost« roke. Cena din 25.— m3. 5 minut od kolodvora. Vprašati v pisarni. Tržaška c. 98a.
1733
IX. I. 5940/38-5
Drižbeni okli
Dne 17. aprila 1939, ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v . sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Zg. Hlapje, vi. št. 59 cenilna vrednost: din 31.791.40. vrednost pritiklin: jih ni najmanjši ponudek: din 21.194.26 Vadij znaša din 3.179.16.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bf se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okralno sodišče v V ariboru. odd, IX«
dne 8. febmarja 1939.	\m
DVODRUZINSKA HlSA
z vrtom. lepa. sončna lega, stanovanja po 3 sobe s pritiklinami. se proda. Ob bregu št. 30._______________1745
NA PRODAJ HIŠA
več sob s pritiklinami in velikim vrtom. Pekre 82, Kralja Petri cesta, pri Mariboru._____________________ l754
Dvostanovanjska
HIŠA NA PRODAJ.
I Za RaptoovinrfiBrfctfeip. P**. I Siudenci, Pohorska 19. 1779
Zahvala.
Vsem, ki so našo drago mamo, gospo
Frančiško Kovačič, roj. Nardin
spremili k zadnjemu počitku in darovali krasnih vencev in cvetja ter z nami sočustvovali, se najiskreneje zahvaljujeva.
Maribor, Počehova, dne 4. marca 1939.
Dr. Stanko in E'a Kovačič.
RADION
V najem
DRUŽINSKA HIŠA
3 sobe, kuhinja, velik vrt -s sadnim drevjem se da v najem. Obrežna c. 25, Studenci. _________ 1736
LEP TRGOVSKI LOKAL
s pritiklinami so odda v najem v večjem sreskem mestu na Gorenjskem s 15. marcem ali 1. aprilom. Lega lo-Kala na najprometnejši toč-Prodajni lokali z velikimi izložbenimi okni, posebno prikladni za trgovino z kolonialnim blagom, drogerijo ali delikateso. — Ponudbe Poslati na oglasni oddelek '-Večernikac ood značko »Promet«.	1764
Odda se v najem
DELAVNICA.
Primerna za kolarja. — Tezno Pri Mariboru, Ptujska cesta M.	1767
Službo dobi
STALNO MESTO
dobi frizerka: Denk. Tezno-Maribor.	1726
KROJAČ
ki. vloži 1000—2000 din. dobi v Mariboru stalno delo. Ponudbe pod Jamstvo 20-krat-no«.	1752
SPREJMEM VAJENCA
Preduost imajo železuičarii. frizer Reiser, Frankopanova 17, Maribor.	1756
Marljiv in agilen PROVIZIJSKI ZASTOPNIK,
«obro vpeljan v lesui industriji. vseh tvornicah, delavnicah in trgovinah z železni* no’ se išče posebei za Slovenijo. Hrvatsko in Srbijo. ~ Kdor ima avto, ima prednost Prilika, da vzame istočasno tudi druga zastopsiva. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na upravo.	1743
Mlajša moška
PISARNIŠKA MOČ
se išče. Znanie slovenščine iti nemščine. Natančne pismene ponudbe z navedbo plače na upravo pod »Ta-. ko j«.	1744
ZA POSTREŽBO
zakoncev iščemo mlajšo, za-n|sljivo žensko ood dopisom življenjsko preskrbljena« na opravo »Večernika« 1763
Iščem starejšo
SLUŽKINJO ZA VSE za 14. marec 1939. Meljska cesta 43, pri hišniku. 1774
OPERATERSKI VAJENEC
se takoj sprejme! — Kino Union.	1781
POSTREŽNICO
sprejmem. Gregorčičeva ul. 7.
1785
KROJAŠKI POMOČNIK
2a damsko konfekcijo sprejme. Naslov v upravi.
1790
Pridno, pošteno, zanesljivo DEKLE, zmožno samostojnega gospodinjstva. se išče k dveletnemu otroku takoj ali 15. tn«*r-ca. Predstaviti se od pol 13. do pol 14. ure. — Naslov v upravi.	1805
Pouk
PROFESOR
poučuje slovenščino, nemščino, italijanščino, francoščino; slovensko, hrvatsko in nemško stenografijo. Marijina ul. 25. priti.	1749
PRAV DOBER DIJAK
inštruira I. realno — dopoldne. — Ponudbe na upravo pod »Siguren uspeh*. 1823 Prodam novo, masivno zidano, enonadstropno petstano* vanjsko
Zgublleno
MOŠKA ZAPESTNA URA
e je izgubila v oonedeljek zjutraj v Studencih. Pošten najditelj naj jo odda^ proti na gradi v upravi »Večernika«.
1829
Kolesa
različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke
* din 100'*
mehanik
DRAKSLER
Vetrinjska ulica 11
Poceni pomladansko blago, lepi vzorci se dobijo pri
TRPINU
.»laribor, Vetrinjska 15
J(aMXrt\x^
-TUXTlCCj3 jCKAAT
ajJL.I9
aif-15
FRIZERKA.
samo dobra moč. se išče za takoi ali po dogovoru. Plača prvorazredna. Salon Knez — Sodna 9.	1822
Sluibo Ište
PEKOVSKI POMOČNIK
srednjih let, trezen in zanesljiv, išče službo. Gre tudi kot poslovodja z obrtjo. Naslov v upravi.	1759
Močna. 2fi let stara gospodična
ŽELI PREMENITI SLUŽBO
v kakšni točilnici ali ''kot trg. sluginja. z znanjem slovenskega. nemškega jezika in tudi srbohrv. Ponudbe pod 'Samo Maribor«.	1786
Širite „Večernik‘
KCCIS PETER
Keiarski mo!ifer Vojainlik* u lea 7
Izdelujem vse vrste košare in po-hiStvo. Prevzamem naročila in
... dokler ga m primerjala z Radion belo bluzo 1
Vsaka žena pere na svoj način. Vendar pa se boste tudi Vi takoj prepričali o dobrih lastnostih Radiona, če primerjate navadno' prano perilo s perilom, pranim s Schichtovim Radionom. Radion odpravi vso nesnago. Pri kuhanju'v raztopini Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in na ta način temeljito odstrani vso nesnago. Tako je Radion belina pojem popolne čistote, uspeh pranja pa Radion belo perilo.
SCHICHTOv
RADION
H. VISER
Maribor. Kopališka ni. 17
specialist za motorna kole-
čistejše beline od Radion b
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
H DOM
	 >	2.	z.	p. j. mmmmmmmmmmmBamammmmmmmmmmmmam telefon 21-oe
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili ono v din, hranilne vloge 56 milijonov din.
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%.
Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
Najstare)il slovenski denarni »vod v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste in se izplačujejo
m jktota
najprikladnejši plašči kostumi, paletoji kakor tudi obleke in diažestne bluze v naj več ji 1843 izbiri samo pri
„Mmfektiji fceta"
EdinoINFICIN
K.	
	
	
	Infids
V	neverno me*s<ro !
omamja popolnoma in trajno ŽOHAR* JE. RUSE, BUBE in ŠČURKE in vso
ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi — vrnem denar! Orig. doza 15'-, ovoj din 6X PO POŠTI: LEKARNA KRAJC-VIC, VUKOVAR
GOSTILNE
Ccnj. občinstvu naznanjam, da sem prevzela sedaj na novo preurejeno znano gostilno KOREN V KRČEVINI, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 3. Točila se bodo prvovrstna vina. Vedno sveže pivo v sodčkih ter prvovrstna kuhinja. Domače pogance in krapi.
Za obilen obisk se priporoča gostilničarka OBAL J02EFINA.
Ml rss SEStmo k nakupu!
Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše najmodernejše vzorce blaqa za pomladanske obleke
MANUFAKTURA J. ROŽA)
Maribor, Aleksandrova 16
Obveščamo
p. n. občinstvo, osobito cenj dame, da veljajo
za trajne kodre
edino sledeče minimalne stalne cene in aicer: v mestu din 80.—, na periferiji din 70.—, v okolici din 60.—.
Te cene so določene s soglasnim sklepom mojstrov in mojstrinj brezizjemno.
Nikdo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bo imel mojster, ki bi postregel ceneje, obilih neprijetnosti in škode.
1788	Združenje	brivcev	in	frizerjev,	Maribor.
UsiTsovejše/
..KAVALIR"
se je povečal. Razen do sedaj vodenih predmetov kakor čokolada, bonboniere, desertna peciva, dobite sedaj tudi prvovrstno kavo (tudi zmleto), čaj, likerje, delikatese* kakor sploh vse špecerijske predmete in južno sadje. V zvezi z največjimi im-portnimi firmami smo zmožni Vam nuditi najboljše po najnižjih cenah. Prosimo Vas, izvolite napraviti en poizkus in bodete gotovo naš trajen odjemalec.
1810	»KAVALIR«,	Gosposka	ul.	28.
GOSTILNIČARSKA ZADRUGA prireja
enomesečni Solmi in rini letaj
Poučujejo samo strokovnjaki in sicer meščansko in gurmansko kuhinjo, specialitete, mrzle narezke, priprave sandwichev itd. Prijave spiejema do 10. marca t. 1.
ZDRUŽENJE GOSTILNIŠKIH PODJETIJ, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 11, I.
♦8321—646 Čeveljčki z vrvico iz lakirane gume z močnim podplatom in toplo Hanelsko ood-lago. Ne prepuščajo vode in stanejo samo din 15.—.	19.—
' in 25.—
oSUM*
kupite nove čevlje!
2425-6636 V teh čevljih	udob-	2425-66121 Okusni	čeveljčki	z vrvico
nega kroja se bo Vaša	noga	iz finesa črnega	boksa z	usnlentm
počutila prosto. Izdelani	so iz	podplatom in polvisoko peto.	Se dobro
črnega diftina z apartnim	okra-	priležejo nogi. a se	lahko nosi'o k vsa-
skom iz laka.	kemn plašču in vsakemu kostimu.
3222— 48S02 Otroški nizki čeveljčki iz močnega boksa s podplatom iz gnme. ki se ne da strgati. Za živahno deco n« boljšega in trajnejšega obuvala.
5893—64853 Lepi otroški nizki lakasti čeveljčki * okrasnim jezičkom preko narta žt. 23—26 din 49.-. št. 27-30 din 69.—. št. 31-34 din 7».—.
2925—64648 Praktični ženski Čevlji z vrvico izdelani iz finega črnega ali drap boksa z usnjenim podplatom in usnjeno peto.
1937—68822 Evo elegantne čevlle. ki so dostoDnl vsakemu uradniku, trgovca in obrtniku. So zelo vzdržni. Izdelani so iz boksa z usnjeno oeio 'n podplati, ki se ne dajo strgati. Prodajamo črne in rumene do isti znižani ceni din 79.—.
6922—44609 Okusni in močni otroški čeveljčki Izdelani Iz močnega boksa s podplatom In peto iz nsnja St. 35—38 din 79—.
1875-66133 Udobni čeveljčki iz-nA7S_4fit97 Ženski čevlii s ši- delani Iz dobrega laka. Ha licu narta .»»£	SWl
ntm podplatom in nizko peto.	ko*«. Polvtsoka peta nudi
Udobna oblika varuje noge. n°8* udobnost in počitek.
59
4644—44604 Dekliški čeveljčki Iz močnega usnja s sponko in usnjenim podplatom. Najprikladnejši za štrapac.
3639—46748 Elegantni in močni moSkl nizki čevlji s popolnoma novim okraskom iz drap usnja in usnjenimi podplati.
Prej 49--,
tanka kakor pajčevina
58077—607 Udobne gumijaste lakirane opanke * okrepljenim podplatom in okrašenim licem. Vzdržljive in nepremočljive. Moške stanejo samo din 29.—. ženske din 25.—. otroške din 19.—.
38325-611 Zenski nizki čevlji iz lakirane Ktime s podplatom Iz gumo in
nizko peto nepremočljivi in trajni. — Lahko j^-icniaio usnjene čevlje in stanejo -+mL din 29—.
$
5927-64627 Elegantni in udobni čevlji ' iz boksa široke oblike z usnjenim podplatom in usnjeno peto.
3515—5506 Udobni in elegantni hiini Čevlji ?. nizko peto in Izrezanim krojem izdelujemo jih v modri, rdeči in drap barvi in večbarvnem iametu.
4767—6S803 Udobni visoki čevlji vsak štrapac. široke oblike, izdtlani iz mastne kravine. z usnjenim iezikom in usnjeno peto ter močnimi gumijasti-' mi. nepremočljivimi podplati, ki sc ne dajo strgati. Stanejo po znižani ceni samo <Un 79______
Prispela je velika izbira češkega in angleškega spomladanskega blaga, kakor znano dobite zmiraj najboljše in najcenejše samo v	Brezobvezno	se lahko prepričate! Krojaške potrebščineI
ČEŠKEM MAGACINU - MARIBOR - ULICA 10. OKTOBRA
Centrala: MARIBOR Cotparti-IIOMiirt«* ullcm
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Nalboll mita mmlolb* c»«n»r|a. kmr immll trn »loj« pri m »»minici DimItn bmitotlmm » film s»oim. pf mol »»um m « mo »o/o d.rtno motlo Wrai.lli.lc« li.rlu ). «■« . auoko w»‘d.|ot. p«,l. lol.o In kulmn »no
Sprejema	Podružnica:	CELJE
Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — OglasiI po ceniku. - Rokopisi se a. .racajo. - Uredništvo in up.rava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 35-67, in uprave štev. 2S-67. - Poštui čekovni račun štev. 11.