uUCIALlSTIC L ¥ £ Z E O LOVNEGA LJUDSTVA O K K h j E S T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor S2DL Novo mesto — Uhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din. polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 300 din oziroma 3 smer, dolarje — TEK. RAČUN pri Mestm hranilnici — Komunalni banki v Ncvem mestu štev, 606-70/3-24 Štev. 38(444) LETO IX. NOVO MESTO, 25.septembra 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta -*oštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in upravo št 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Slnvensk poročevalec*- v Ljubljani S 1. SEJE OBEH ZBOROV NOVEGA OF~*TNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO člani obeh zborov novega enojnega ljudskega odbora so izvolil za predsednika 0L0 znova Franca Pirkoviča, za podpredsednika pa Wika Sežop^vioviča in Viktorja Zupančiča — izvoljene so nove stalne odborniške komisije, imenovani člani 16 svetov in razne komisije CL9 Najstarejša odbornika novo izvoljenega okrajnega zbera In zbora proizvajalcev, tovariša Franc Jarc iz Žužemberka in Ivan. Pirnat iz Novega mesta, sta v četrtek, 18. septembra, začela prvi seji obeh zborov v novomeškem Domu ljudske prosvete. Pozdravila sta navzoče zvezne in republiške ljudske poslance, nove odbornike in predstavnike ustanov ter uradov, k! so se prav tako udeležili seje. Poročevalca Stane Nunčič (Videm-Krško) in Jožsj Knez (Senovo) sta zatem prebrala poročili okrajne volilne komisije, da so volitve 8. avgusta potekle v redu in da je izvoljenih v novi okrajni zbor 60 odbornikov, v zbor proizvajalcev pa 50 odbornikov. Novo izvoljeni odborniki so nato zaprisegli, nakar sta zbora izvolila Staneta Nunčiča in Ivana Ko-čevarja za odbornika, ki bosta za dobo enega leta vodila seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Odborniki so izvoli U zatem člans stalnih ođborniških komisij (mandatno—imunitetne, za gospodarstvo, za predpise in komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja). Sledila je prva skupna seja obeh zborov, ki jo j s spet začel najstarejši odbornik Ivan Pirnat. Tovariš Vilko Videčmk iz Mokronoga je najprej predlagal v imenu 12 odbornikov, da bi za predsednika OLO izvolili dosedanjega, predsednika Franca Pirkoviča, za podpred- sodnika OLO pa pravtako znova Nika Belopavloviča in Viktorja Zupančiča. Predlog je bil pozdravljen s ploskanjem, pri rov: komisije za volitve in imenovanja ter komisije za prošnje in pritožbe. OLO js nato imenoval člane 16 okrajnih svetov (njihova imena objavljamo posebej na 2. stran: današnje številke), nato pa še člane 23 upravnih komisij. — Imenovano je bilo tudi novo disciplinsko sodišče pri OLO. Okrajni ljudski odbor je razrešil nato dosedanjega načelnika tajništva za gospodarstvo Jožeta Kneza, na njegovo mesto pa imenoval Ivana Novša-ks, dosedanjega direktorja zavoda za planiranje OLO. Za novega direktorja zavoda za planiranje je bil postavljen Marko Ivanetič. Sodnika Leona Marinčka iz Metlike je OLO na njegovo prošnjo razrešil dolžnosti. Sprejeta Je bila odločba o ustanovitvi'Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu; za direktorja Servisa je bil imenovan Franc Počervina, dosedanje referent OLO Novo mesto. Imenovan je bil tudi upravni odbor novega Servisa. Odborniki so brez razprav- ljanja vzeli na znanje pogodbo o prenosu Počitniškega doma »Fazan« na okrajrii odbor RK Novo mesto. Rešili so več pre-moženjsko-pravnih zadev, sprejeli pa so tudi pscietni perspektivni plan omrežja šol v okraju, posebej za obvezne šole in predšolske vzgojne ustanove, posebej pa za srednje in strokovne šole. Sprejeli so tudi priporočilo ObLO Novo mesto, Sevnica in Metlika o reorganizaciji kmetijskih šol. Z razpravo o jamstvenih izjavah gospodarskim organizacijam, o čemer poročamo posebej, ter razpravo o nekaterih drugih vprašanjih gospodar-iko-finančnesa poslovanja bivšega OLO Trbovlje, je bila seja zaključena. Trgatev v metliški obelili Da bo pridelek vina res kvaliteten; je svet za kmetijstvo pri ObLO Metlika odredil, da vinogradniki NE SMEJO TRGATI FRED 10. OKTOBROM. Ce bo deževje ali sicer slabo vreme, bo svet za kmetijstvo z novo odredbo določil dan trgatve pred 10. oktobrom. Za izvajanje te odredbe -so dolžni skrbeti organi občinskega ljudskega odbora m ljudske milice. Prekrški bodo kaznovani z denarno kaznijo do 20.000 din. V. novomeška brigada — četrtič udarna Glavni štab MĐB je proglasil udarne brigade za prvih 10 dni v septembru. Med njimi je tudi V. novomeška MDB »Ilije Ba-dovinca«, ki dela v Korenitki in_ je zdaj postala četrtič udarna.' Naše tople čestitke! Bobličoni - spet zgledi Vaščani Doblič pri Črnomlju bodo letos posejali 900 kg pšenice sorte salto. V Črnomlju pravijo, da si jih lahko vsa Bela krajina jemlje za zgled, saj so napredni v y^h ozirih. emu imamo .) ....... i ?7 Niko Bclopavlovič, podpredsednik olo Ko* \ > Trane ?irkovič, predsednik OLO volitvah pa so vsi odbornik: glasovali za predlagane tovariše, ki so nato vodili sejo do !:onca. Za zaupanje se je zahvalil tovariš Pirkovič in hkrati obljubil, da bodo vsi trije delali za napredek in razvoj '.ovomeškega okraja z vsemi vojimi močmi, tako da se bo-lO uvrstili med razvitejše in naprednejše okraje naše socialistične domovine. Sejo so nadaljevali z izvolitvijo skupnih komisij obeh zbo- Viktor Zupančič, . podpredsednik OLO Z naše poti ne odstopimo 30.000 ljudi na velikem slavju v Rašici — Tudi rašiški spomenik bo večna priča, da žive na tej zemlji ljudje, ki se znajo boriti za svoje pravice Nepozabno slavje je doživela minulo nedeljo partizanska vas Rašica, na področju katere so počile prve . puške slovenskih partizanov, okupator pa jo je nato v onemoglem besu požgal V vojvodinskem kmetijstvu vedno bolj primanjkuje kvalificiranih delavcev. Zato je s perspektivnim planom predvideno, da« se mora do leta 1901 v Vojvodini vključiti v dplo 20.000 traktoristov, 3000 kombajnov in približno 1000 mehanikov. Koksarna v Lukovcu uporablja več domačih surovin. Koksarna »Boris Kidriči v Lukovcu je do-■lej uporabljala za proizvodnjo koksa 27 % domačega premoga, ostalega pa so uvažali iz ZDA in SZ. Po novom postopku bodo uporabljali za proizvodnjo koksa 70 % domačega In 30 odstotkov uvoženega premoRa. 450<> traktorjev letno. Taka bo zmogljivost montažnega traku novega obrata v Industriji traktorjev In strojev v Novem Beogradu, ki bo začel obratovati konec sep-temhra. V tovarni menijo, da bodo že do konca leta 1059 osvojili proizvodnjo traktoilev »Fergu-soni. in razrušil. V obnovljeni vasi je bila v nedeljo velika proslava ob 17-letnici ustanovitve Kamniškega bataljona, katere se je razen množice nekdanjih partizanov in delovnih ljudi iz vseh krajev bližnje in daljne okolice udeležil tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in nekdanji prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka. Prvi komandant Kamniškega bataljona dr. Marijan Dermastia je rapor-tiral tov. Luki, ki je po pregledu zbranih vrat preživelih borcev govoril o NOB in slavni preteklosti naše borbe za svobodo. Podrobno je opisal rast in dejavnost Partije v teh krajih pred vojno in med njo, nato pa govoril o naši nadaljnji poti v izgradnji socializma, na kateri vztrajamo navzlic vsem napadom in klevetam. Naša družbena ureditev je v interesu naših ljudi in zato s poti, po kateri gremo, ne odstopamo. Ta pot je dala našemu ljudstvu pravice, kakršnih nismo še nikoli imeli. Od ljudstva je zdaj odvisno, da dobro gospodari in čim hitreje napreduje. Ob tej priložnosti so odkrili lep spomenik padlim borcem Kamniškega bataljona, na vrhu nad Rašico pa razgledni stolp s spominsko ploščo. Kopica navodil, nalog in nujno potrebnih nasvetov je bila pretekle tedne in mesece sporočena zadružnim vodstvom, blastnim organom in političnim organizacijam v zvezi z ;nsko setvijo, tosodDenim .;aelovanjem, načrtnim odkupovanjem kmetijskih pridelkov in pod. Kaže, da marsikje ljudje v -občinskih vodstvih menijo, da velja vse to/»samo v.h upravne odbore zadrug«. Kako naj si sicer razlagamo, da se občinski zbori proizvajalcev skoraj nikjer z vnemo in prizadevnostjo ne zanimajo za ta nadvse važna vprašanja? V Črnomlju jo šest odbornikov ObLO, ki ne marajo o pogodbenem sodelovanju s KZ ničesar slišati, čeprav so po poklicu kmetje! V vseh 4 oblikah kooperacije sodeluje z zadrugo le odbornik Jože Zvab, predsednik KZ; trije odborniki so-dejlujejo v le eni obliki in eden v dveh oblikah kooperacije. So mar očitki, da »riba pri glavi smrdi«, v tem primeru krivični? Pred dnevi je kmet, predstavnik kmetijske skupine v zboru proizvajalcev, izjavil uslužbencu KZ Škocjan, ko sta razpravljala o pogodbenem sodelovanju in uvajanju italijanskih sort pšenice, takole: »Men rdeča usinka zadost pleje!« Donosnejših vrst pšenice ta »ljudski odbornik« ne potrebuje! In še pravimo, da naj bo prav odbornik zgled drugim! Zgleda pa n. pr. niso dali v * nedeljo tudi odborniki KZ \ Gradac, saj jih je prišla na polletni občni zbor zadruge komaj polovica! Zbora seveda ni bilo. Besed zdaj res ne potrebujemo. Več dejanj! 7L :T z: Kako gre vendar ta reč s stroji in mehanizacijo? Spraševanja za obdelovalne stroje je čedalje več. To se je videlo tudi predzadnjo nedeljo dopoldne v Novem mestu, ko je AGROTEHNIKA razstavila moderne traktorje s priključki in so se ljudje zelo zanimali za prednosti strojnega obdelovanja zemlje. Brez »železnega pomočniku« v sodobnem kmetijstvu ni uspeha in n« haska Pred nami je še 47 polletnih občnih zboro v kmetijskih zadrug, ki naj jih zadruge, oblastni organi in politične organizacije pripravijo temeljiteje in bolje kot prvih 12 zborov — Jesenska setev in dobro organiziran odkup kmetijskih pridelkov: še vedno glavni nalogi Ni treba ponavljati dobro znanih nalog, ki so zdajle pred nami: jesenska setfv in načrten odkup kmetijskih pridelkov nam nalagata nemalo odgovornosti in resnega, dobrega dela, da bomo izvršili dolžnosti, kP*jih imamo sami do "sebe, do okraja, republike in zveznega načrta o napredku kmetijstva. Ne bi jih bilo tretoa ponavljati, teh nalog, pa jih moramo. Polletni občni zbori zadrug — doslej smo jih imeli v okra' 12 — niso odraz pravega razumevanja za uresničitev teh nalog! Premalo so jih poudarili, prešibko so bili pripravljeni in vse kaže, da so skrbi okrog teh zborov spet samo na ramah upravnih odborov KZ in njihovih uslužbencev. Zadnje leto sem smo tudi v našem okraju precej delali za razvoj organizirane kmetijske proizvodnje. Zdaj, na polletnih občnih zborih, se je treba dodobra pomeniti, kje so KDO IMA PRAV? Iz vinogradov so začeli trči potočki sladke, okusne portu-galkc. Cc je odlična, ji pravijo ponekod tudi >-,iortugizis«. Kdo je ne lil pokusil kozarček ali dvn: (Spremlja pa Jo vpitje. Kmetje trdijo, da je prepocenl. Po uredbi jo lahko plačujejo podjetja po 6 din za alkol-i' .i s4>pn|o in vse do poslovne zveze cene predpisane. Potem se »pro:;,!jo. V nedeljo si lahk« il Portugalko v Šentjerneju po ton djn&rjov Hfer! v itovome> Ikem Bifeju so jo pretekli teden Prod i jal I • II 't. ,-n Aftr ,)»• v .. • •• ';<•;; iiIko \-<><-> imel!. Zasebni gostilničar v Novem mestu je točil prvovrstno Portugalko 22. septembra po 180 dinarjev, gostišče Lampret po 160 din, v »Metropolu« pa je niso točili, češ da še nI »prevrela«. O ceni 200 din za liter <>ortugalke smo te dni slišali na D Icii.jskem še marsikatero na r«ičun gostincev. Kdo ima torej prav? Razlili a med nakupno in prodnjno ceno le v prenekaterem primeru prehuda, previsoka in — tako se loveku zdi -- tudi nepoštena. Pribiti Va prodajno ceno pri oroizvainlcu 100 ali celo več il n;ir>v — to ni v redu. bile pri tem delu ugotovljene slabosti. Tam, kjer smo dosegli uspehe so ti spet vzpodbuda za naprej. Težišče občnih zborov naj bo v razpravah okrog jeselnske setve, ki je tako rekoč že tu, tik pred nami. Odgovornost za njeno uresničitev je bila postavljena pred vse oblastne in politične organe. Strokovnjaki v okraju jo podpirajo te dni še posebej s tem, da so po sklepu Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov vsi na terenu in pomagajo zadrugam in kmetom z navodili glede oranja zemlje, umetnih gnojil in ostalih ukrepov. Dobro organiziran odkup kmetijskih pridelkov je ftrvffk naloga, ki nas zdaj vse — pridelovalce kot potrošnike — najbolj skrbi. Za dobre občne zbore zadrug mora biti v prihodnjih tednih vloženega precej več truda predvsem v priprave za zbore. To velja tako za upravne odbore KZ kot za politične organe in občinske ljudske odbore Izmed 12 zborov jih je bilo le nekaj dobro obi; kanih, kicr smo lahko ugotovili do 40-odstotr.o udeležbo članov. Bili pa so tudi primeri, ko je prišlo na »zbor« le po 20 ali 30 ljudi. Da tu niso imeli zborov, je razumljivo, saj bi bilo proti vsem predpisom. Na polletnem občnem zboru zadruge mora biti vsaj polovica njenega članstva. Odločati- in sklepati je treba o važnih vprašanjih: o spremembi pravil zadruge, o priprave.h za volitve zadružnih svetov in pomeniti se V Kostanjevici na Krki se odvija spored III. DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA teden za tednom po vnaprej določenem redu. Kako so sprejeli domačini In številni gostje v nedeljo popoldne pevce ljubljanske Opere in njihovega SEVIL.ISKEGA BRIVCA, lahko preberete danes na 4. strani naše številke. Nocoj bo v Kostanjevici literarni večer vodilnih slovenskih književnikov, v soboto bodo igrali domači Igralci »MLADOST PRED SODIŠČEM«, v nedeljo zvečer pa bo Kostanjevica spet pozdravila v svoji sredi drage goste: Slovensko ljudsko gledališče i/. Celja, ki bo uprizorilo tokrat Držičevo premiero: »D IT N D O M A R O J E«. Ne zainuditp prireditev v tem tednu! Kostanjevica vas vabi... Na sliki: Vlado Lamut: KRKA OB KOSTANJEVICI (tuš, avgust 1958) Razstava amaterjev v nedeljo, 21. septembra, je bila v prostorih Doma JLA v Novem mestu odprta razstava kluba amaterskih slikarjev, kiparjev in grafikov KLAS iz Ljubljane. Razstavljali bodo' do 23. septembra, razstava pa je odprta vsak dan od 14.—21. urq. fzredna požrtvovalnost brigadirjev tudi v Srbiji Glavni štab MDB na izgradnji odseka avto ceste »Bratstva in enotnosti« Paračin—Niš je proglasil 18 brigad za udarne. Posebej je pohvalil vse brigade v naselju Bujmir, ki so v zadnjih nekaj dneh noč in dan gradile podporni zid, da bi preprečili izliv Južne Mora-ve na traso avtomobilske ceste. je treba, kdo naj pride v zadružni svet. Oia volitve teh svetov moramo itrpripravljeni. Izbrati moramo najboljše kandidate; med njimi naj bodo napredni kmetovalci, ki hočejo sodelovati z zadrugo, vmes naj bo mladina, ki se uveljavlja v našem delu, in nikar ne pozabimo tudi na žene — za-družnice! Še 47 občnih zborov je pred nami. Zato je prav, da se občinski politični in oblastni organi skupaj z zadrugami temeljito pripravijo na boljše polletne obračune našega gospodarjenja v zadrugah in napredka v kmetijstvu. Predvsem pa naj zagotovijo udeležbo, da bo pogovor temeljit in ploden. Škodljiva brezbrižnost So primeri, ko ob polletnih občnih zborih ugotavljamo ro-nekod precejšnjo brezbrižnost članov zadrug za delo svoje gospodarske organizacije. Kot da vsa ta vprašanja kmeta ne bi nič zanimala in da le čaka, kje bi kaj dobil. Toda, tudi kmetje bodo morali spregledati: naloge za nadaljnji razvoj kmetijstva tahko rešujemo le s tesnim sodelovanjem, ne pa vsak po svoje ali celo vsak zase. V veliki meri pa je res odvisno od proizvajalcev samih, kdaj bodo prišli do spoznanja, da lahko obnovo, mehanizacijo,1 pogodbeno1 pridelovanje in podobne naloge rešimo v skupnem delu in prek svoje zadruge. V nedeljo n. pr. občnega zbora v Črnomlju In Gradacu •zaradi slabe udeležbe ni bilo. V Semiču je prišlo le 30 kmetov, v Metliki pa so imeli zbor s 35 zadružniki, kar je proti vsem predpisom! Brezbrižnost te vrste škoduje samo.njim, ' ? si jo dovoljujejo ali pa jo podpirajo. VREME ZA CAS OD 25. ix. 'do 5. x. V drugi polovici tekočega tedna bodo prešle čez S^venijo močne padavine z ohladitvijo (sneg do višine tisoč metrov), nato več dni zaporedno lepo vreme in postopno topleje. V začetku oktobra nekaj dni nestalno in hladnejše vreme, a le malo padavin, ki bodo v glavnem le krajevnega značaja. Pozneje spet daljše razdobje lepega vremena. V. M. Vaščani Radencev so zgradili napakice Vaščani vasi Radence so 7. septembra 1958 imeli zaključek pomembnih del pri napa-jališču za živino na pašniku nad vasjo Radenci. Napajali-šče je napravljeno po načrtu in je eno najmodernejših na Dolenjskem- Po predračunu bi znašali stroški gradnje okoli 1,499.500 din. Vaščani so imeli 416.500 din, 300.000 din jim je dala na razpolago Kmetijska zadruga Stari trg. Prostovoljnega dela so vaščani opravili v skupni vrednosti za 350.000 din — vozil: so iz Kolpe gramoz , in vodo za beton. Vaščani , se zahvaljujejo Kmetijski zadrugi Stari trg za Izšli sta 13. in 14. številka URADNEGA VESTNIM 15. avgusta je izšla 13. štev. Uradnega vestnika OLO Novo mesto. V njej .je objavljen Odlok OLO Novo mesto o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1958 in sicer: osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1958 in ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana okraja Novo mesto za leto 1958. Dalje prinaša Uradni vestmk: Statut občine Šentjernej, Odlok ObLO Kostajevica-Podbočje o podeljevanju socialnih podpor, Odlok ObLO Straža Toplice o podeljevanju socialnih podpor, Odlok ObLO Trebnje o ustanovitvi sklada za štipendije. Odlok ObLO Trebnje o potrditvi zaključnega računa za leto 1956 in bilanco pod-jctia Kremen Novo mesto za leto 1957. 14 številka Uradnega vestnika je izšla SI. avgusta in prinaša sledeče odloike OLO Novo mesto: Odlok o spremembi staituta okraja Novo mesto. Odlok o razpisu vo- Cene, cene ... Na vprašanje: »Kakšne so kaj cene?« je neka kmetica odgovorila: »Cene so še, cene, samo kupca ni!« V ponedeljek so bile cene na živilskem trgu naslednje: češplje od 30—35 din kg, grozdje od 60— 90 din, jabolka 20—30, hruške "0, breskve od 45—50 din, mleko 30 din liter, krompir 15 din kg, paradižnik 40 din, paprika 60 din kg, solata 60>din, dorasli piščanci 350 din, žganje 300—320 din, jajca po 20 din. Razen tega je bil trg dobro založen še z raznimi semeni, orehi, zeljem in celo s pleteninami. / Z ozirom na dobro letino so cene, predvsem sadju, še vedno previsoke. Kmetici, ki je tarnala, da ni kupcev, bi lahko odgovorili: »Kupci bf že bili, kupci, samo cene so previsoke!« litev v okrajni ljudski odbor, Odlok o določitvi položajnih plac uslužbencem upravnih organov OLO Novo mesto, Odlok o. določitvi najvišjih položajnih plač tajnikom ObLO. Odlok o dnevnicah in povračilu stroškov za ločeno življenje, Odloik o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka časopisnih podjetij. Odlok o razširitvi odloka o odškodninski tarifi za razlaščena stavbena zemljišča in Odlok o odškodninski tarifi za razlaščena zemljišča. Dalje piinaša: Odločbo OLO Novo mesto o prenosu pristojnosti na občini Brežice In Videm-Krško, Dopolnilna priporočila OLO Novo mesto o reformi šolstva. Sklep OVK Novo mesto o razdelitvi od-borniških mest okr. zbora OLO Novo mesto. Sklep OVK Novo mesto o razdelitvi odborniških mest v proizvajalni skupim, Poročilo OVK o nadomestnih volitvah v okrajni zbor OLO Novo mesto. Občinski odbori objavljajo: Odlok ObLO Novo mesto o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališkem redu, Odlok ObLO Senovo o dopolnitvi odloka o .gradbenih okoliših in Poročilo Ob V K Straža-Zužemberk o nadomestnih volitvah v zbor proizvajalcev ObLO Žužemberk za območje Kmetijske zadruge Hinje. Na koncu prinaša Uradni vestmk še bilance podjetij: »Vinarska«, Brezina Brežice, Trgovskega podjetja Metlika, Mestne pekarne Brežice, Mestne kavarne Brežice, Opekarne Brežice in Spremembi vpisa v registru finančno samostojnih zavodov Lekarne Sevnica in Doma onemoglih Impolca. NAPREDEK, KI TERJA VEDNO VEČJO PREVIDNOST! Prometni odsek Tajništva za notranje zadeve Novo mesto registrira vsak teden 7 novih motornih vozil. To je za na5e taz-mpre. pos<;hr< pa za stanje i:a-?i'r ceit orert;, velika 4 ve vitka k: 7,imevn c-d vseh voznik kolesarjev, na tudi pešcev veliko pre- ;nn..«i NAS OBISK PO NOVEM Vsak dan hodita iz Bršljina v novomeško šolo učenca osemletke MILE MITROVlC in SOJ AN MOŽINA. Prvi je icfiš spokojne« lil. c, drugi pa lil. a razreaa gimnazije. Letos hodita oba v »osmo«, se pravi: v osmi razred osemletke. Mile ima za zdaj najmanj težav z angleščino, ker še nimajo profesorja za ta, pred- ziko, ki jo uči prof. Dobovšek.l Bojan nima težav z noben.um j predmetom, najraje pa ima \ zgodovino, M jo uči prof. Ro-\ oida. I V šolo hodita peš, samo ka- \ dar je zelo grdo vreme, se \ usedeta na avtobus, ki pa jt\ za dijaške denarnice pre-l arag. \ V osmem razredu se učita [ zdaj j.sto kot bi se v gimnazi-l ji. Seveda se jima zdi malo ž ponižujoče, ker so j*vh takore- \ koč »degradirali«, vendar te-\ ga nikomur ne zamerita. Med prostim časom se uči- [ ta- Ukvarjata se tudi s tabor-1 ništvom, ker sta Člana tabor-1 niške organizacije. \ V šolo hodita že ves čas l skupaj, Mileta so letos prc- i stavili med »popoldnevarje«,\ vendar je izprosil, da sme ho- \ diti dopoldne. Tako sta z Bo-\ janom spet skupaj. j Pozimi jima d&la malo te- \ Sav pot v šolo, vendar je dostiž drugih, ki hodijo ali pa se[ vozijo še iz oddaljenejših kra.l jev. i Želimo jima — in seveda \ tudi vsem ostalim — da ne bi\ imeli težav zaradi šolske re-l forme in da bi šolsko leto za-l met; največ sivih las pa mu ključili taiko, da bi bili zado--dela matematika. Rad ima fi- v-oljni sami, starši in mi t?si.! denarno pomoč. Ta sredstva so dobro vložena, ker je zgrajeno napajališče, ki je osnova za nadaljnji razvoj živinoreje v teh krajih. Prej je bila živina po ves dan na prosjem in je bila posebno v poletnem času brez vode. Na zaključnem slavju je bila tudi harmonika in majhna zakuska, ki so jo vaščani zaslužili. Pograjati pa je treba tistih nekaj ljudi, ki niso prišli na prostovoljno delo, čeprav bi delali tudi v svojo korist. Ve-do naj, da nekaij takih posameznikov v večji vasi ne pomeni ovire. Vas Radenci je vredna vse pohvale za to požrtvovalnost! To naj bi bila pobuda tudi za ostale vasi, da si urejajo stvari, ki jih potrebujejo, po možnosti same. Saj včasih ni težko, samo d°bre volje je treba. Rudolf Kobe ¥ TEM TEDNU NABIRAMO: List slezenovca (180 din), hiibske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 dinarjev), maline (40 din). Rastlino ptičjega dresna — moravke (3C din), ,črnobine (70 dinarjev), gladišnika (36 din), hribske rese (250 din), jetičnika (105 din), vodne kreše (140 din), kopitnika s korenino — virh (65 din), zlate rozge (45 din), verbene (30 din). Korenine regrata (110 din), beladone (140 din), gozdnega korena (100 din), baldrijana (260 dm), habata — smrdljivi bezeg (36 din). Lubje češminovih korenin (165 din), češminovih palic (50 dinarjev). Plodove česmina (120 din), sipek celi (50 din), sipek lušči-ne (180 din), črnega trna — oparnice (30 din), gloga — beli trn (33 din), bezga (90 din). OBVESTILO! Cvet jesenske rese odkupujemo še samo do 27. septembra. — Nabiralci, pohitite z nabiranjem češminovih jagod! Smrtna nesreča s puško 6. septembra je razneslo puško Jožetu Smrketu iz Lukovka pri Trebnjem. Bil je ranjen v glavo in je po prevozu v bolnišnico umrl. Pokojnik je pripravljal staro italijansko puško, da bi z njo čuval nasade. Pri po izkusnem strelu mu je eksplodirala. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Dullesu na 13. zasedanju Generalne skupščine OZN, pismo sovjetskega pre-•miera Hruščeva predsedniku Elsenho\ver-ju, zavrnitev tega pisma po ameriškem predsedniku, češ da je žaljivo, splošna zaostritev položaja v Formoški ožini in pesimizem glede pogajanj med kitajskim in ameriškim veleposlanikom v Varšavi — vse to je zaostrilo pisanje kitajskih časopisov o ZDA. Kitajsko časopisje uporablja za Američane samo še izraze »ameriški banditi«, »ameriški gusarji« in podobno. Z druge strani je postalo stališče Združenih držav Amerike še bolj togo. Predsednik Eisenhouer je pred nekaj dnevi govoril ameriškemu ljudstvu, da bi ublažil naraščajočo zmedo in negotovost, ki vlada v ameriški javnosti glede otokov Kvemoj in Macu in prav tako glede širših vprašanj daljnovzhodne krize. Da bi zavrnil obtožbe kritikov, ki pravijo, da ni vredno žrtvovati niti enega samega ameriškega vojaka za Kvemoj in Macu oziroma za Cangkajška, je predsednik Eisen-hower postavil trditev, da »branimo načelo in ne samo dva gola otoka«. Dalje je Eisenhovvcr hotel povedati LR Kitajski in Moskvi, da so ZDA pripravljene tudi na spopad. Hkrati pa je seveda Eisenhovver izrazil pripravljenost ameriške vlade na pogajanja. Poleg teh znamenj o togosti ameriškega stališča so še druga znamenja, kt kažejo, da se je spor zaostril. Na ameriški strani sc vedno pogosteje pojavlja beseda »Miin-chen«. Ta primerjava je popolnoma ponesrečena, kar zadeva popuščanje pred Hitlerjem, ker gre pravzaprav v trenutnem položaju samo za nekaj obre'nih otokov ob kitajski obali, za katere se ZDA ____u r,aviapia\ „..»c/.ale, da jih ^^Uo branile. Uporaba izraza »Munchen« pa vsebuje še eno nevarnost: kritiki sedanje ameriške politike na Srednjem vzhodu bodisi v ZDA bodisi v tujini dobijo samo en odgovor na svoje pomisleke, to je »Miinchen«. Konstruktivna razprava o tem perečem vprašanju je tako izključena. Ce skušamo raztolmačiti uradno stališče ameriške vlade z vidika ameriške notranje politike, bomo videli, da je to stališče hudo dvoumno in nedosledno. Vodilna demokrata Dean Acheson in Adlai Ste- jo iu da bo moral uporabiti atomske bombe proti kitajskim topniškim položajem, ki so skriti pod betonsko oblogo globoko v zemlji. Admiral je dodal, da bi pravzaprav samo atomske bombe lahko učinkovito razrušile te topniške položaje. Tako so bili Kitajci in z njimi ves svet opozorjeni z ameriške strani, da bo dano znamenje za splošno jedrsko vojsKovanje, če bi se ameriško vojaško ladjevje, ki ščiti konvoje Cangkajškovih ladij, zapletlo v spopad s Kitajci. Položaj se je zaostril venson sta opozorila na te nedoslednosti. Prvotno je veljalo načelo, da bo otok Kvemoj prej ali slej padel, ker je tudi s strateškega vidika nemogoče braniti v nedogled kos zemlje, ki je oddaljen samo nekaj kilometrov od celine. Vojaški izvedenci so tudi trdili, da obrežni otoki niso nujni za obrambo Formoze in Pcska-dorskih otokov. Potemtakem je bilo treba obrambo teh otokov, ki je postala predvsem zadeva ugleda ene in druge velesile, razširiti na širše področje in jo razglasiti za boj proti svetovnemu komunizmu. To se dogaja v trenutku, ko je republikanska stranka pred verjetnim hudim porazom na kongresnih volitvah, ki bodo novembra. Druga plat položaja — in ta je morda najbolj nevarna — je politika vojaških krogov v ZDA. Kvemoj nudi vojaškim krogom ZDA priložnost za preizkušnjo orožja. Admiral Harrv Felt je v premišljeni »spozabi« razložil, da niti nima dovolj navadnega streliva za ofenzivno akci- Očitno računajo Američani, da bi spopad ostal omejen na LR Kitaj: ko, ki bi tako morala kapitulirati. Seveda je to preračunano tveganje, ' .• nihče ne ve, kaj bi v tem primeru pravzaprav storila Sovjetska zveza. Ni dvoma, da bi Peking poklical na pomoč Sovjetsko zvezo, ki je v osebi premiera Hruščeva to pomoč že vnaprej obljubila. Kljub tem slabim novicam z Daljnega vzhoda pa je večina svetovnega javnega mnenja prepričana, da vojna ni neizogibna, če bi biio dovolj dobre volje in potrpljenja. Svetovno javno mnenje nikakor ne more verjeti, da ima ena stran popolnoma prav, druga pa je kriva za vse. Najbolj važno pa je, da bi se nihče ne spozabil tako daleč, ko bi bila vrnitev morda nemogoča. Predvsem pa je važno — in to velja najbolj za ZDA — da se politiki ne pustijo preveč vplivati od generalov. Novi člani svetov OLO Na 1. skupni seji sta zbora OLO imenovala nove člane 1« svetov pri okrajnem ljudskem odboru: 1. Svet-za notranje zadeve: Rav-bar M'lan, sekretar ObK ZK Črnomelj, za predsednika; Albin Zeljko, podpolkovnik JLA - Cerklje; Franc Zidar, _ Trebnje; Miloš Janćič, OZRO Novo mesto, Anton Javor tč — Brestanica; Anica Rajič — Novo mesto; Jože Perpar — Trebnje; Slavko Vute — Žužemberk; Mojca Mekina - Videm-Krško 2. Svet za siplošne zadeve: Stane Nuncič _ Videm-Krško. za predsednika; Vilko Videčmk — Mokronog; Stane Bergant, usl. Tovarne celuloze Videm-Krško; Avgust Slavinec, upravnik Trgovskega podjetja Trebnje; Stane Somrak, tajnik OZZ Novo mesto; Jože Padovan — Novo mesto; Ivan Kasesnik — gimnazija Novo mesto. 3. Svet za družbeni plan In finance: Anton Pire — Novo mesto, za predsednika; Ludvik Go- Mučenje živine 14. septembra je Alojz Cebularkle iz Škofije pri Šentvidu pri Stični ga še z enim voznikom vozil tovor na cesti od Novega mesta proti Mirni peči s konjsko vprego. Bil je močno vinjen. Ko konji tovor v klancu pri Kačji ridi niso mogli speljati, jih je pričel pretepati. Šovoznik mu je predlagal, da bi vsak voz posebej speljala v klanec z priprego, pa je to odklonil. De- Klateži ki poceni prodajajo vsakovrstne ukradene predmete, se vedno pogosteje pojavljajo. Posamezni klateži izkoriščajo stanje na avto cesti, kradejo ter okoliškim kmetom prodajalo delovne čevlje ter odeje po 500—1000 din, čeprav so predmeti vredni 3 do 5 tisoč din. Nekaj takih primerov so prebivalci že prijavili. Ljudje, ki so kaj takega že kupili, naj prijavijo to najbližjim naseljem brigad aH postaji LM. Ljudje, ne kupujte od raznih prekupčevalcev in klatežev poceni tekstilnega blaga, ur, nakita in podobno, ker je to večinoma ukradeno. Take prodajalce takoj prijavite najbližji postaji LM, ker s tem ščitite svojo in tujo lastnino. V nasprotnem bodo kupci kaznovani zaradi prikrivanja storilcev kaznivih dejanj, brž ko bodo predmeti pri njih najdeni. ki je slučajno prišlo mimo, je opozorilo, naj konjev ne pretepa tako grdo. Cebular je pa rekel: »Konji so moji in mi nihče nič ne more, če jih namestu ubijem!« in stekel za dekletom z odprtim nožem, češ da jo bo zaklal. Dekle je v Mirni peči o tem obvestilo miličnika. Ta je takoj prihi-tel s kolesom na kraj dogodka. Pred tem je skoraj prišlo do nesreče, ker so konji preplašeni od pretepanja zaprli cesto in bi se bil v voz zaletel avto, ki je pridrvel izza ovinka, če ne bi bil šofer tako priseben, da je pravočasno' ustavil. Kaj bi se zgodilo, če bi zavore odpovedale; si lahko mislimo. Ko Je miličnik zahtevni od Cebularja naj mu pokaže legitimacijo, je ta zahteval milični-kovo (bil je v civilu). Ko je miličnik iskal legitimacijo, je pijani Cebular potegnil iz žepa že pripravljen odprt nož in napadel miličnika, o Alojz Cebular Je v vinjenem Bton-jU več kot petnajst minut do nnomoelostl pretepal živino, kljub opozorilom mimo idočih nt maral uporabiti priprege, ki mu je bila ponujana. in le z nožem napadel dve osebi, ki sta ga mirili, ter razen tega skoraj povzročil prometno nesrečo. TJDalmo. ria so ta.kl dlviaki redki! Cebular se bo 7a svoja dejanja zagovarjal. Prijavil m le javnemu tožilcu zaradi otrrnžon.la okolice z nevarnim orodjem in zaradi mučenja živine. Notranjepolitični tedenski pregled Proizvodnja zaostaja Industrijska proizvodnja je v letošnjem prvem polletju za 11% večja, kot v istem času lanskega leta. V primerjavi z letom 1956 pa je proizvodnja večja celo za 32%. Na prvi pogled bi po teh odstotkih sodili, da smo s povečanjem proizvodnje lahko zadovoljni, toda primerjave z drugimi podatki kažejo drugače. Z razvojem ne moremo biti zadovoljni predvsem zaradi tega, ker se proizvodnja v zadnjih mesecih zmanjšuje in pa zato, ker zelo naglo narašča zaposlovanje novih delavcev in nameščencev V prvem polletju smo zaposlili okoli ^00.000 ljudi, tako da smo skoraj dosegli letni plan, oziroma so v marsikateri republiki in ekraju zaposlili že toliko ljudi kot bi jih moralo delati v proizvodnji šele leta 1961. Najhitreje zaposlujejo nove delavce in nameščence ln-dustr.ja, promet, obrt itd Medtem ko nas povečevanje v obrti ne zaskrbljuje, pa je vprašanje nekoliko resnejše v industriji. V tej gospodarski dejavnosti je poraslo število zaposlenih za okoli 10%, v najpomembnejših industrijskih panogah pa je ta odstotek še večji, tako da smo dosegli le zelo majhen napredek v produktivnosti dela. Zaostajanje produktivnosti dela ob istočasnem zapeslnvaniu tolikega števila novih ljudi, pa bi lahko tttH o močno vplivalo na življenjsko raven. Ze tako ali tako ugotavljamo, d.i se življenjska raven ne povečuje tako naglo kot smo predvideli l letošnjim gospr-darskim načrtom. Zato JJe nagla povečevanje plačnih ••kUdov ob enaki aH celo manjši proizvodnji vprašanje, mimo katerega delovni kolektivi ne bi smeli. Delavski sveti bi morali veliko resneje razpravljati o zaposlovanju novih delavcev In ugotavljati, zakaj sc proizvodnost ne povečuje dovolj naglo. Te ocene nikakor ni moč izluščiti iz podatkov, ki jih običajno slišimo na zasedanjih delavskih svetov — češ količinska proizvodnja se ,je povečala n. pr. za 5%, vrednostna proizvodnja pa za 4%. Ta dva podatka še zdaleč ne pokažeta, ali je bil dobro izkoriščen tudi čas v proizvodnji. Iz teh podatkov ni mogoče razbrati, ali je organizacija dela dobra ali slaba itd. Zal pa se v mnogih kolektivih zadovolje že kar s temi številkami ter menijo, da je pri njih zato, ker se je povečala proizvodnja in vrednost proizvodnje, vse v redu. Ali so to dosegli z večjim ali manjšim številom proizvajalcev, ali so za posamezne kilograme, metre ali druge enote proizvodov porabili več ali manj časa, se jim ne zdi važno. Toda taka nepozornost bi lahko resno vplivala na končni uspeh v gospodu rjenju, zato pa tud] na življenjsko raven vsakega posameznika. ' Razvoj industrijske proizvodnje je v posameznih republikah zelo različen. Tako na primer v drugem polletlu proizvodnja v Srbiji, Hrvatski In Sloveniji zaostaja za proizvodnjo v prvem polletju za I"r,, v ostalih republikah pa je padec proizvodnje v prvih mesecih drugega polletja Še večji. Prav zaradi takega razvoja industrijske proizvodnje bomo morali temeljito proučiti vzroke v vsaki posamezni industrijski veji in skušati potem odpraviti ovire. V prvem polletju je močno napredovala tudi gradbena dejavnost, in sicer za 16%. Od vseh opravljenih gradbenih del odpade kar 48% na dela pri gradnji sta-Tlovanj in drugih objektov družbenega standarda. Lani je odpadlo na to dejavnost le okoli 40%, gradenj. Toda, kljub tem uspehom ugotavljamo, da smo izpolnili šele okoli 40% letnega gradbenega načrta. V Sovenlji je menda ta odstotek še nižji. Vzroki so znani in prav zato lahko trdimo, da jih prepočasi odpravljamo. Gre za gradbeni material. Zaradi slabe organizacije dela in drugih razlogov industrija gradbenega materiala ni izdelala dovolj opeke in drugih gradbenih elementov. V prvem polletju je bilo Izdelanih komaj 260 milijonov opek, to je šele četrtina tistega kar smo predvideli v letošnjem gospodarskem načrtu. Vendar, tudi če bo industrija gradbenega materiala izpolnila »ačrt. bo primanjkovalo zlasti opeke. V začetku leta s« gospodarstveniki, med drugim tudi na skupščini ob sprejemanju gospodarskega načrta, opozarjali na to. In predlagali naj bi občine namenile kar največ sredstev za razširitev in obnovo opekarn. Te naloge so se lotile le redke občine. V Ljubljani na primer so za to že namenili sredstva, toda pozneje so jih črtali in porabili denar za gradnjo nekaterih fizkulturiiih objektov in podobne stvari. Tudi ti objekti so potrebni, temu ne kaže oporekati, vendar Pa bi bilo verjetno bolj pametno, če bi prej gradili industrijo gradbenega materiala in si tako ustvarili osnovo za nemoteno gradbeno dejavnost. Trenutno pa je tako, da velikih sredstev, ki so na raz-' polago za gradnjo stanovanj, marsikje ne bodo mogli izkoristiti. lob — Novo mesto; Ervln Blaže-vič, dir. KB Brežice; Matija Držaj, računovodja Rudnika Kanižarica; Alojz Krhln, direktor DANK Mirna; Alojz Motore, računovodja Splošnega trgovskega podjetja Sevnica; Stane Kulovec, uslužbenec »Gorjanci« Straža; Stane Hladin, uslužbenec »J E V« Šentjernej; Franc Zidar — Trebnje; Ivan Romih, knjigovodja gradbenega podjetja SAVA Videm-Krško: Jože Gosenca, Splošno mizarstvo Dvor; Metod Beltram Novoles Novo mesto; Jože Padovan — Novo mesto. 4. Svet za industrijo: Jože Knez, Novoles Novo mesto — za predsednika; Alojz Cernec, direktor Opekarne Brežice; ing Branko Peternelj, Rudnik Kanižarica. Andrej Smuk, uslužbenec Metlika; ing. Anton Koželj-Senovo; Ludvik Strajnar - Trebnje; Franc Lipovšek, dir. Kopitarne Sevnica; Niko Križanec, direktor Kremena Novo mesto: Tine Lileg. Tovarna celuloze Videm-Krško. 5. Svet za obrt: Henrik Cigoj — Novo mesto, za predsednika; Anton Henigman — Dol. Toplice; Jože Adlešič, direktor Slikarsko-pleskarskega podjetja Črnomelj; Anton Selan, ključavničar Kostanjevica; Stane Vodopivec, pekarski mojster Mirna; Edi Slapšak -Senovo: Lojze Zupančič, Kroja-štvo Novo mesto; Andrej Petani upravnik podjetja KROJ Krško; Miloš Jevšeek, opremales Novo mesto \ 6. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: mg. Milan Bračika, Novo mesto, za predsednika; Ferdo Sepetavec, direktor Kmetijskega posestva Bfcel.jsko; ing. Rado Dvoršak, usl Kmet. proizvajalne ••• ve Črnomelj; Alojzij Pajnič. Novo mesto; Jože Frelih, kmet-Sentrupert: Jože Pelko, Dol. To-olice: Franc Ivane, kmet. Krško; Dušan Mulej, direktor KGP Novo mesto: Vendel Ficko, direktor Gozdarske poslovne zveze Sevnica; Minka Zupančič. Videm-Krško; Stanko Rebernik, Brežice. 7. Svet za trgovino: Jože Unetič, direktor Gospodarske poslovne zveze Novo mesto, za predsednika; Karel Vehovar. Trgovsko podjetje Slotra Sevni.Ca; Franc Podgoršek. Brežice; Franc Kos Splošno trgovsko podjetje Črnomelj: Franc Kobe, Trgovsko podjetje Metlika; Lojze Rihter. Se- novo; Drago Pleterski, direktor Urosista Krško; Dušan Može. upravnik KZ Dvor; Viktor Kotnik, direktor Trgovskega podjetja Uslužnost Novo mesto. 8. Svet za gostinstvo in turizem: Mitja Leber, upravnik Zdravilišča Cateške Toplice, za predsednika; Jože Kukovičič, Krško; Rudi Pin-tar, Novo mesto; Viktor Solen, Senovo; Viktor Kečkež, upravnik Zdravilišča Dol. Toplice; Mirico Dolinšek. Sevnica; prof. Janko Jarc, Novo mesto; Karel Zitko. direktor Gostinskega pod.jerjf. Črnomelj; Julij Kobe, Novo mesto. 9. Svet za komunalne zadeve: Ivan Pirnat, direktor Elektro Novo mesto, za predsednika; ing. Vilibald Jordan. Podjetje za vzdrževanje proge Novo mesto: Stanko Kušljan, predsednik ObLO Šentjernej; ing. Ton/» Bole. obratovod-1a rudnika Kanižarica; ^anc Hvale, direktor Komunale Brežice; Franc Košir, Tovarna celuloze Videm-Krško: Stane Gorinšek, upokojenec, Žužemberk; Vlado Senčar, Sevnica; Franc Maraž. Trebnje. in. Svet za delo: ing Peter Iva-retič. SGP Pionir Novo mesto, za predsednika. Vinko JUrkaz, tajnik Občinskega sindikalnega sveta Brežice; Bojan Fabjan. BeH Črnomelj: Alojz Rihtar. Rudnik Senovo: Ludvik Kebe, Novo mesto; Erno Ivačič, videm-Krško. Milen Blatnik, Moto montaža Novo mesto: Ančka Kušljan, Telekomunikacije Šentjernej: Ivan Usenik. OSS Novo mesto. 11. Svet za šolstvo; ing. Jurij Ivanetič. Kremen Novo mesto, za predsednika; prof. Janez Kambič. Črnomelj: Ivan Zele. predmetni učitelj. Metlika; Desanka Koželj Senovo: Branko Soba. gostilničar Krško; Jože Znpnnčic, Podbočje: Ljubinka Smrečnik. Novo mesto; Silvo Gorenc. Brežice; Anton Majcen, Šentjanž. 12. Svrt za prosveto In kulturo' Lado Smrekar, ravnatelj osemletke Kostanjevica, za predsednika; Bogo KomelJ. Studijska knjižnica Novo mesto; Leo Likar. Brestanica; Stanko Skaler, Posavski muzej Brežice; Slavko Crahck. uslužbence Rudnika Kanižarica; Jože BogbviČ, upravitelj Kmrlil-ske šole Sevnica; Matija Mat ko. nredmelnl učitelj. Krško; Frno Sali, Vavta vas: Karel Uršič. ključavničar pri JZ KiSko. Jamstva gospodarskim orgomzacijam Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na seji 18. septembra izdal kreditna Jamstva sledečim gospodarskim organizacijam: Mlekarni Novo mesto za J04 milijone (z enako vsebino kot Je bilo izdano že 14. 9. 1»54 OZZ Novo mesto, ker zahteva Jugoslovanska investicijska banka novo Izjavo na ime Mlekarna Novo mesto In ne OZZ Novo mesto; Mlekarni Novo mesto za 10 milijonov din — /.a razširitev reprodukcije; Kmetijskemu gospodarstvu Kle-vevž za 2 milijona 35B.830 din — za traktor Steyr t priključki, kl ga bodo nabavili preko KZ 2alec. Z novomeškega živinskega sejmišča V ponedeljek, 22. septombra, so pripeljali na novomeški živinski trg 1071 prašičev v starosti fi—10 tednov po ceni 2700—5700 dinarjev in 38 prašičev od 3—7 mesecev po 5700—21.000 dinarjev. Prodanih jo bilo 818 repov. Komisija za delovna razmerja pri INDUSTRIJI PERILA NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mosta: 1. šel a odpremnega oddelka 2. uslužbenca za vodenje skladiščne kartoteke Prednost Imajo Interesenti s primerno šolsko izobrazbo in prakso. Plača pri tarifnem pravilniku, odnosno po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe dostavite upravi podjetja. Kmetijski proizvajalni zvezi Črnomelj za 1 milijon 800.000 — za traktor Steyr; Kmetijskemu gospodarstvu Kostanjevica na Krki za 2 milijona :f56.8H0 dm — za traktor Steyr, Kmetijski šoli Grm za isti znesek — za nabavo kmetijskih strojev za obdelavo hmeijskega nasada; Tovarni šivalnih strojev Mirna z.a 3 milijone — za rekonstrukcijo že obstoječe obratne zgradbe kovinskega obrata; Občinskemu ljudskemu odboru Mirna za 1.5 milijona — za šolo Sentrupert; Občinskemu ljudskemu odboru Mirna za 300.000 din — za zgraditev Javne mostovne tehtnice; »Gorjanci« Straža 23 milijonov 480.h0u din — za nakup tovornih avtomobilov: Kmetijskemu gospodarstvu Šentjernej za 1 milijon 675.000 — za gradnjo sadnega skladišča; Občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto za 8 milijonov <);(!).li:i dn — za nadzidavo telovadnice osnovne šole, 4 milijone 27:).u:i7 din — za zgraditev Stanovani v osnovni šoli v Stopičah m 7 milijonov 953.034 din — za dozidavo trakta otroškega vrtca v Novem mestu. OLO Novo mesto Je najel pri Centralni investicijski banki, Centrali za lrs v Ljubljeni, posojilo v breme sprošč»no.<,i dela mvesti-cljskega sklada bivšega okraja Trbovlje v znesku ifi milijonov din kot udeležbo podjetja Tovarne celuloze v Krškem. POBALINSTVO V PODBOCJL1 Okoli polnoči R. septembra so se vračali proti Dobravi raotje, ki so popivali v 1'odbofju. Na kon-■ u vasi Podboči,. ,|e ectei, Izmeil njih razbil obcestno svetilko lo s tem pokazal svoje pobalinstvo, organom Ljudsko milice W že u-spelo izslediti storilca, ki bo moral seveda škodo plačati, zadnjo besedo pa bo k temu rekel še sodnik za prekrške. V VSAKO IllftC) > DOLENJSKI LISTI 13. Svet za izvenšolsko vz.gojo: Francka Slak, Novo mest >. za predsednika; Miloš Jančič, Okrajni odbor ZB Novo mesto: Andrej Petek, ravnatelj gimnazije Črnomelj; Kristina Radej. Dovšito; Katica Kržlšnik. Mala Loka; Zvonka Baškovič, učiteljica., Žužemberk; Koza Peroci, Novo mesto; ing. Rado Linzner. OZZ Novo mesto; Milan Levstik. Krmelj. 14. Svet ta telesno vzgojo: Miro Thorževskl. Novo mesto, za predsednika; Danilo Kovačič, Novo-teks, Novo mesto; Stanko Verbič, podpolkovnik JLA. Cerklje; Mira Pot kaj, profesorica Črnomelj; Vlado Senčar, Krmelj: Ignac Bukovec, Trebnje; ing. Miloš Junc Tovarna celuloze Videm - Krško; Robert Romih. SGP Pionir Novo mesto; Dušan Mulej, Novo mesto. 15. Svet za soci»lno varstvo: Martin Pavlin, OO ZB Novo mesto, za predsednika; Draao Kobe. upokojenec Crncmejj; Nežka TDra-goš, upravnica Doma onemoglih Metlika; Marija Sterban. Senovo; Ciril Knez. skrovnik; Zla'a r.uta-ra Brežice: Miiica Sali OO RK Novo mesto: Francka Jenič. OSS Novo mesto; Ma-ri.1a Zupane. Industrija perila Novo mesto. lCs Svet za zdravstvo: dr Ivo Smrečnik. Novo mesto, za predsednika; mr. ph. Milan Dujec, upravnik lekarne Črnomelj, ing. Ivo Zobec, predsednik OO RK Novo mesto: Milica Skrt. uslužbenka OZSZ Novo mesto; mr. ph Gojko Tue. Metlika: dr Feliks Kosec. Novo mesto: Miha Molan. Senovo; Frančiška Stupar V'dem-Krško: Rudi Požar upravnik bolnice. Brežice. PRODAJAMO GOZDNE PROIZVODE VSEH VRST Gozdno gospodarstvo Brežice »PREVOZ« Brežice PRIPOROČA SVOJE USLUGE RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO se priporoča vsem odjemalcem TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KMTNEGA PAPIRJA RADEČE pri Zklanem mostu NUDI SFKCIALNK PAPIRJE »»PETA« ? tovarna lesenih pet t RADEČE/ ! i priporoča svoje izdelke i ODDIH V BAKRU : stavi mladih graditelje? Marsikaj lepega, pomembnega smo videli in slišali na ne* davnem festivalu mlađih graditeljev avto ceste »Bratstva-enotnosti« v Novem mestu. Bila je to velika kulturna in športna manifestacija jugoslovanskih mladincev. In čeprav je od festivala poteklo že nekaj časa, je nemara vendarle prav, da omenimo na kratko še eno, morda manj vidno in vpadljivo plat festivala, lepo kulturno manifestacijo — likovno razstavo mladih graditeljev. Mladi slikarji so bili predvsem iz študentskih in srednješolskih brigad; julijske in avgustovske izmene. Sest starih belokranjskih partizanskih borcev: Rudi Raj-mer-Čure, Ivan Guštin-Jurček, Jože Plesec-Poloznjak, Danijel Pezdir-Jandre, Franc Kočevar-Bojanček in Pepca Bostač, . ki so bili na okrevanju v domu Zveze borcev okraja Novo mesto v Bakru, se zahvaljujejo občinskemu odboru ZB Metlika, ki jih je poslal na potrebno "zdravljenje; upravi doma Zveze borcev okraja Novo mesto v Bakru in okrajnemu odboru ZB Novo mesto, ki jih je sprejel v svoj počitniški dom. Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Karlovcu, nam pišejo: »Radi beremo naš domači ča- lepe pozdrave svojim staršem in sorodnikom, domači mladini, bralcem Dolenjskega lista in vsem graditeljem avto ceste«. Lojze Glušič, Marin Urana in snik in želimo prek njega poslati Stanko Ajdišek. SEV1LJSKI BRIV Kolektiv ljubljanske opere je dal v nedeljo v Kostanjevici poznano in priljubljeno opero »Se-vlljski brivec«. Gostovanje je pri- Prvikinja beograjske opere Valerija Hevbalova je pela Djulo v »ERU Z ONEGA SVETA« na III. Dolenjskem kulturnem festivalu jetno presenetilo številne obiskovalce kulturnega festivala. 2e v zgodnjih popoldanskih urah so prebivalci Kostanjevice, Novega mesta, Senovega in drugih krajev napolnili to majhno mestece s festivalskim vzdušjem. Neprenehoma so. prihajali brigadirji iz naselij vzdolž avto ceste. Ti so prijetno izkoristili čas še za' kopanje v topli Krki. Marsikdo se je izpraševal, kitko bo mogoče, da se bo vsa ta množica zgrnila v dvorano kulturnega doma. Med obiskovalci in nekaterimi brigadirji filatelisti je bilo veliko povpraševanje po festivalskem ovitku in žigu. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Vse vstopnice so bile Že prodane in kar naprej so še prihajali avtomobili iz Novega mesta. Brigadirji so zasedli mesta na galeriji. Po odigrani uverturi so v dvorani le sitežka vzpostavili tišino. Brigadirji so drug drugega izpraševali o vsebini opere, o pevkah in pevcih. Pričakovanje je doseglo višek v 'prvem dejanju. Stik med občinstvom in pevci je bil kmalu vzpostavljen. Slovensko občinstvo na galeriji je številnim brigadirjem prevajalo, jn pojasnjevalo dogajanje na odru, saj je operni jezik v tujem jeziku res težko razumljiv Vsi v dvorani so r. zanimanjem poslušali priljubljene arije SeviVi-skega brivca. Navdušeni domačini in brigadirji so kar med, dejanji obsipavali pevce s cvetjom. Po končani operi je občinstvo še enkrat pozvalo pevce na oder in Marsikateri je takoj po prihodu na traso začel slikati in risati. Da bi bilo delo teh mladih slikarjev čimbolj uspešno in kvalitetno, je Glavni štab priskrbel dovolj risalnega pribora za vse mladince, ki so pokazali likovno nadarjenost Glavni štab je v okviru festivala organiziral kolektivno razstavo, na kateri je sodelovalo osemnajst najboljših umetni-kov-brlgadirjev. Videli smo slike in risbe, izdelane v tušu, grafitu, akvarelu, temperi in pastelu Mnoga razstavljena dela so po svojih slikarskih in idejnih kvalitetah presegla ne samo amaterski in slikarski kič. marveč so presegla tudi okvir povprečnosti. Vsa razstava je naredila na gledalce močan vtis po svoji svežini in raznovrstni tematiki. Urejena je bila izredno okusno in preprosto Naj omenimo nekaj Imen,' ki so vzbudila posebno pozornost. Peter Jakelič iz Splitske brigade je bil vsekakor najbolj zanimiv na tej razstavi in tudi v dobršni meri originalen, njegove študije, akti. skice iz naselja in z dela na trasi so bile deležne posebne pozornosti. Zanesljiv v liniji in kompoziciji, z izrazitim liričnim akcentom. »Jeka« iz beograjsko študentske brigade se je predstavil s portreti. Njegovi liki so prepričljivi, reali- v Kostanjevici tov. Lado Smrekar se je v imenu Dolenjskega kulturnega festivala in vseh brigadirjev zahvalil za gostovanje in jih pozval, naj še druga leta gostujejo na festivalu, ki dobiva čedalje širše občinstvo. stični, imajo svojo dušo in svoj karakter. Dalmatinca Ante Bojić (n Ivica Glavcčić sta v marsičem podobna v svojih slikarskih poskusih. Oba odlikuje temperament dalmatinskega juga, ki ga botSato izražata s svojimi živimi, ognjevitimi barvami. Ismet R^mijak iz Sarajevske brigade je izrazit akvarelist s svežimi toni. Nezanesljiv je še v izbiri in kompoziciji barv, kaže pa resno slikarsko prizadevnost in nadarjenost Ivo Perišičic in Tonči Petrovič iz Zagrebške brigade sta bila razstavila potrete. Perišić je dober grsfik. njegovi trije portreti, ffe- »JOKA« iz beograjske študentske brigade •jiav bolj .slučajni kot doživljeni, so psihološko in giafično lepi, mehki. V ženskem portretu se je predstavil kot čisti lirik, z vso svojo mladostnp preproščino, občutjem in iskrenostjo. Petrovič ie razstavil solidno študijo glave; kaže veliko sposobnosti in slikarskega intelekta. Bone Bonevski iz Skopske brigade je pokazal nekaj akvarelov. Sproščeno obvlada čopič in barve, njegove poteze so polne zamaha. Njegove stvari so spadale med boljše na tej izložbi. Našteli smo le nekaj Imen, pa tudi za ostale razstavljavce lahko rečemo, da so pokazali povsem resno slikarsko prizadevnost in nadarjenost. Upoštevati moramo tudi. da so vsa ta dela na razstavi nastala v kratkem času. v presledkih med delom na tra«;i in drugimi dolžnostmi v brigadi. Skratka: uspeh te razstave je bil prav lep. Ni bila le odraz likovne ustvarjalnosti mladih graditeljev avto ceste, marveč nam je prepričljivo odkrila tudi raznovrstno in vsestransko kulturnoumetni-ško udej'stvovanje mladine na delovni akciji Marko Fnipovič E*«e%I$ novega pragu ega leta i rvas dunajske opere, Jože G« stič, je nastopil v naslovni vlog v »ERU Z ONEGA SVETA« Ce velja ljudski pregovor: Dober začetek, dober konec, smemo pričakovati, da bodo letos šolniki v brežiški občini uspeli pri svojem pedagoškem delu. Res so se mnogi pedagoški delavci v občini v počitnicah večkrat zaskrbljeno spraševali, kako bo mogoče na naših šolah uresničiti šolsko reformo. Tudi ni potrebno tajiti, da so bili starši nekaterih dijakov zaskrbljeni, kaj bo prineslo reformirano šolstvo in kam naj dajo sedaj šolat svoje otroke — »ko v Brežicah ne bo več gimnazije.« Danes, ko so dijaki preživeli s svojimi vzgojitelji že 14 prijetnih dni v šolskih klopeh, je konec zaskrbljenosti pri šolnikih in pri starših. Občinski prosvetni organi in vodstva posameznih šol so pravočasno ukrenili vse potrebno, da je bil letos začetek pouka na naših šolah celo bolje pripravljen kakor prejšnja leta. Na splošno je na šolah v občini ob začetku šolskega leta bilo nujno potrebno število učnih moči, nekoliko pa jih bo na nekaterih šolah primanjkovalo sedaj, ko bodo nekateri mlajši učitelji odšli na odslužitev kadrovskega roka. V občini so tudi dokaj srečno rešili povsod za prosvetne delavce tako težko rešljivo vprašanje stanovanj. Na že postavljenih teraeljih ob gimnazijskem poslopju v Brežicah so načeli zidati in smemo pričakovati, da bodo v bližnji bodočnosti dogradili nekaj stanovanj za prosvetaVje iz Brežic. ZENA tU DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO Večini gospodinj so nakupi nujno breme, ki jih poskušajo opraviti čim hitreje. Redkejšo so, ki jih nakupovanje veseli, zelo redke pa, ki pri nakupovanju res uživajo. In prav od slednjih se lahko kaj naučimo: Gospodinja, ki rada nakupuje, bo gotovo tudi dobro kupila. Ne bo se zadovoljila s tem, kar ji ponudijo v prvi trgovini ali na prvi stojnici, temveč se bo sem vrnila šele, če bo videla, da. je tu najboljše, najlepše in sorazmerno najcenejše blago. Vnaprej bp tudi točno vedela, kaj hoče in kaj mora kupiti. Zato se ji ne bo zgodilo, da bi doma obžalovala nakup aH spoznala, da je nakupila nekaj, kar ji ni najbolj potrebno. Vedno bo tudi vnaprej vedela, koliko sme izdati in kaj mora nakupiti za določen znesek. Njen proračun bo uravnovešen in uredila bo tako, da ji ne bo zmanjkalo denarja za kakšno nujno potrebno stvar. Ko kupuje preudarna gospodinja sinu obleko, bo upošteva]:;, da sin čez dve, tri leta obleki odraste. Ne bo torej kupila najdražje, vendar pa še dovolj močno blago, ' ki bo doslužilo nekako takrat, ko bo sinu obleka premajhna. Za dražje blago se bo odločil> le, ^če je mati dveh sinov in ve, da bo mlajši čez nekaj let podedoval tudi to obleko; računala bo torej, da si prihrani drugi izdatek za krojača. Drugače bo z nakupom moške obleke. »Nimam dovolj denarja, da bi kupovala poceni blago!« je vodilo, po katerem se bo ravnala, ko bo z možem izbirala blago za njega. Ve, da bo bolje nosil obleko iz dobrega blaga, da ji bo prihranjeno pogosto likanje, da ne bo izgubila barve ter ji dež in sonce ne bosta zlahka škodovala. Za obleko, ki je pri delu izpostavljena raznim poškodbam, bo izbirala trpežno, nikalor pa ne volneno blago ali blago iz umetnih "la-ken. In kako bo nakupovala blago za svoje obleke? Če Ima rada mnogo spremembe, si bo nakupila cenejše blago za bluze in krila, ki jih bo večkrat menjala in tvorila z njimi razne kombinacije. Tudi njene letne oblek-ce bodo iz enostavnih blagov in prikupnih krojev, le obleko M svečane prilike bodo iz dragocenega blaga in izbranega kroja. Pri tem pa ne bo izbrala izrazitega kroja po zadnji modi, ker ve, da bi čez leto bila v isti obleki nemoderno oblečena. PRAKTIČNA OTROŠKA POSTELJICA V njej lahko otrok spi, ima prostor za otroške potrebščine: plenice, srajčke, jopice, stekleničko, ttmivaino gobo itd. Radar otroka previjamo, potegnemo rolo čez del posteljice in dobimo primerno visoko povijalno ml/o, ki ima ie to prednost, da »o vse potrebščin« za previjanje v neposredni bližini. Hčeri bo ukrojila obleko tako, da bo sestavljena iz krilca in živo tka. Ko bo čez leto gornji del prekratek, bo iz obleke naredila prikupno krilce, iz život-ka pa bolerco, ki bo skupaj z novo bluzo lepo dopolnilo taki novi kombinaciji. Premišljeno nakupuje tudi perilo; trikotaža se zaradi mnogih prednosti pred blagom vse bolj uveljavlja tudi na podeželju. Kosi perila iz nje so trpežni, seveda zato, ker ne kupi najcenejših. Medtem ko zase ^/Zbira čevlje po denarnih zmožnostih, kupi otrokom dražje in zato trpežnejše čevlje, saj jih navadno prej uničijo kot jim odrastejo. Za pohištvo, ki ga navadno uporablja vsaj en rod, ji ne bo žal izdati več, da kupi bolje. Tako ukrepa tudi pri nakupu posteljnine in posteljnega perila, medtem ko drobne kose za opremo stanovanja izbira mani trpežne, ker jih bo v življenju večkrat dokupila in zamenjala. Dovolj časa za premišljen nakup in posvet z izkušenim prodajalcem ali obrtnikom — to naj bo vodilo vsaki gospodinji, ki bi rada vsak dinar obrnila čimbolj preudarno. z. g. PEČENA JABOLČNA CEZANA Vzemimo 1 in pol kg jabolk, sok pol limone, cimet, 8 dkg sladkorja, sneg iz dveh beljakov, še nekoliko sladkorja, 4 dkg orehov. 01 upijena jabolka zre-žemo na krni je in jih skuhamo z vodo. Dodamo ji sladkor in dišave,-nato pa kuhane prede-nemo v namazano skledo za narastke ali v na. vadno kozico. Povrhu narahlo namažemo sneg, v katerega snio vtepli malo sladkorja. Po vrhu potresemo še s sesekljanimi orehi in spečem© bledorumeno. Nasveti • Madeže od sadja, vina, kisa in kisline Izpiramo z mrzlim razredčenim amoniakom. 9 Madeže od rdečega vina 'n malin čistimo z vodikovim ptc-kd*otn b-rez drugih primesi. 9 Madeže od tintnih svinčnikov čistimo z vinsko kislino Cim starejši je madež, tern bolj koncentrirano kislino potrebujemo • Madeže od rje odstranimo, če vlažim^ blago z razredčeno solno kislino. 9 Mastne baršunaste ovratnike o = na?.imo s prerezano čebulo, s katero drgnemo proti vlaknom, posušimo in zlikamo nad soparo. 9 Madež z usnjenih rokavic odrrgnemn s svežo kruhovo sredico, če je madež trdovraten pa ea odstranimo s salmiakovim Špiritom. • Madeže od medu izpiramo le z mlačno vodo. Novo sredstvo za preprečevali)© prometnih nesreč Na Švedskem so začeli z uspehom prodajati otroške plašče, ki se^v mraku svetijo kakor prometni znaki. Otroci se zato lahko brez večje nevarnosti gibljejo v mraku po ulicah, ker jih vozniki opazijo že od daleč. Ugotovili so, da se je število prometnih nesreč, odkar uporabljajo otroci te plaščke, znižalo za BO",'«. Najtežji problem šolstva v občinj je ^manjkanje učnih prostorov, kar je v bolj ali manj ostri obliki značilno za vse šole v občini. Posebno očitno je to vprašan'? v samih letke pa gostujejo v gimnazijskem prostoru, kjer ima pet oddelkov dopoldanski, devet pa popoldanski pouk. Na brežiški gimnaziji je vpisanih letos 172 dijakov v Novice z Zdol V okviru tekmovanja" društev Svobod za letošnji občinski praznik Videm—Krško je tekmovalo tudi KUD Zdole. Uprizorilo le mladinsko igro »Srebrna lilija«. Mnogo je bilo truda z mladima igralci, zato gre režiserki Franji Presnikov- vse priznanje. Uprizoritev je na domačem in sosednjem odru, kjer so igro ponovili, dobro uspela. Z denarjem, dobljenim od vstopnic je društvo organiziralo izlet na Gorenjsko, ker mnogi igralci še nikdar niso videli ta najlepši del Slovenije. Med potic so si ogledali elektrarno v Medvodah. Na tekmovanju je društvo zasedlo drugo mesto. Upamo, da se bodo Zdoian; še kaj pokazali na odru. —a— * NEKAJ NOVOSTI STUDIJSKE KNJIŽNICE V NOVEM MESTU SEZNAM ST. 3 Moli Vojeslav: Sztuka rosvjska do roku 1914. Wrocla\v 1935 II 1727. Sabartes-Boeck; Pablo ' Picasso. Pariš 1955. II 1726. Histoire generale de l'art, I.—n. Pariš, n 1723. Les grande siecle de ta peintuTe, Geneve, Skira 1954 — II 1658. 1* La peinture prehistorique La-scaux on la naissance de 1'art; 2. La peinture Egvptienne. 3. La peinture Etrusque. i. La peinture Romaine. 5. La peinture Bvzantine. 7. La peinture Gothique. 8. Le quinzieme siecle de van Eyck et Botticclli, 10. Le dix-septieme sišele. Les tendances nouvelles en Europe de Caravage a Vermeex. 11. Le dix-huitieme siecle de Wateau h Tiepolo. 112. Le dix-neuvieme siecle. Fo«r-mes et couleurs nouvelle de Goya et Gaugin. Michel An đre: Histoire de 1'art. Pariš. H 1465 (17 knjig). Tietze Hans: Tizian. Leben und Werke. II 1506 Deblo Georg: Geschlchte der deutschen Kunst. II 498 (3 knjig). Razpis Peter Jakelič, Splitska brigada: Novomeški motiv Brežicah, kjer bi bilo-z ozirom na število všolanih otrok nujno potrebno še eno šolsko poslopje. Zato so zaradi pomanjkanja šolskih prostorov mogli v Brežicah urediti samo eno osemletno osnovno šolo, katero obiskuje 1017 otrok, kar bi bilo vsekakor zadostno število za dve takšni šoli. Nižji razredi osemletne šole imajo prostore v bivši brežiški osnovni šoli. kjer je 12 slovenskih in trije hrvatski oddelki. Uredili so tedensko menjalni dopoldanski in popoldanski pouk, ker menijo, da je to iz pedagoških vidikov ugodnejše za učitelje in učence. Višji razredi osem- osmih oddelkih, od katerih imata le dva popoldanski pouk. V lepo obnovljeni stavbi, ki ima edina v Brežicah sodobne učne prostore, so začeli pretekli teden s poukom vajenci trgovske stroke iz novomoške-ga okraja. Popolne osemletne osnovne šole v brežiški občini imajo še v Ai ičah, Globokem, Cerkljah in Dobo vi. pete razrede, kjer učijo po novem učnem načrtu in jih bodo v prihodnjih letih izpopolnili v popolne osemletne osnovne šole, pa so letos vpeljali na šolah v Pišecah, na Biželjskem in v Veliki Dolini. Okrajna obrtna zbornica v Novem mestu razpisuje za svoj urad v Novem mestu naslednja usluž-benska mesta s takojšnjim nastopom: 1. mesto TAJNIKA — pogoj: fakulteta s 5 let prakse ali višja izobrazba z 10 let prakse ali popolna sred. šola s 15 let prakse v pravnih ali gospodarskih organih; 2. mesto ANALITIKA, fin ref. Pogoj' fakulteta s 3 leti prakse ali višja izobrazba s 5 let prakse oziroma popolna sred šola z 10 let prakse; mesto STATISTIKA — pogoj: « popolna sred. šola in 5 let prakse ali nepopolna sred. šola s 7 let prakse;! 4 mesta REFERENTA ZA STROKOVNO ŠOLSTVO IN KADRE — pogoji: isti kot za statstika; 5. mesto RAČUNOVODJE — z istimi pogoji, kot prejšnja dva; G. mesto ADMINISTRATORJA Z istimi pogoj- kot prejšnji trije Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Piača po uredbi o državnih uslužbencih. Prošnje z vsemi potrebnimi listinami je treba poslati, ali osebno '/ročiti na tajništvu Okrajne obrtne zbornice v Novem mestu. Strati Ie Toplic h Kakor po vsem novomeškem okraju, se je tudi v občini Straža-Toplice pričelo šolsko leto 5. septembra. Pred pričet-kom šolskega leta je bila v Dol. Toplicah konferenca šolskih upraviteljev, na kateri so se upravitelji pogovorili o novostih in spremembah, ki jih prinaša nova ureditev o reformiranju obveznega osemletnega šolanja. V občini Straža-Toplice bosta dve osemletki; v Dol. Toplicah, kjer je bila že do sedaj nižja gimnazija, in v Straži, kjer bo letos odprt peti razred osemletke in bo postopoma postala popolna osemletna šola. Da bo učencem olajšano redno obiskovanje šole, so deloma spremenili tudi šolske okoliše. Tako n. pr. eo prešolali učence iz Loške vrni, ki so do sedaj hodili v šolo v Dol. Toplice, ,« šolo v Soteski, kamor imajo t šolo dokaj bliže. V soteski šo li pa so prizidali še en razred, da je tako šola dvorazredna. Šolski okoliš za osemletko v Dol. Toplicah je zelo obsežen Učenci iz nekaterih vasi imajo po 5 >do 8 km daleč v šolo, kar bo zlasti v zimskem času nerodno. Tako nastane resno vprašanje ponovne ustanovitve internata, alt pa, ker so šole večinoma ob cesti, uvedba prometnih sredstev za prevoz učencev do šole in domov. Vprašanje novega šolskega poslopja je za Dol. Toplice zelo pereče. Sedanje šolsko poslopje, ki ima le štiri učilnice že davno ne ustreza več svojim potrebam, zlasti za sodobni pcyuk. Razen učilnic manjkajo še drugi potrebni kabineti in telovadnica. Da more pouk kolikor toliko redno potekati, sta dva razreda nastanjena izven šole, da ima 12 oddelkov, kolikor jih je na šoli z enkratno izmeno pouka. So pa posamezni razredi le še prenapolnjeni za uspešen pouk. 2e več kot leto dni se razpravlja glede vprašanja nove šole o tem, da bj sedanji Invalidski dom, ki je za bolne invalide le nekoliko preveč oddaljen od kopališča, uporabili za šolo, z malim; prezidavami oziroma prizidavami, bi bil povsem primeren, za daljšo dobo let. Seveda pa bi bilo treba zgraditi ustrezno število sob za kopališke goste. d. g. 0 »»Zvezi gluhih« (DSi@iDaa,(D v okraju SMETI Novo mesto smo s tlakovali, zasfaltirali, uredih smo kanalizacijo in ga olepšali. Toda le na zunaj. Veter prinaša vsakovrstne odpake, ki jih mečemo po ulicah. Dva-inštirideset samokolnic smeti nametejo vsako jutro štirje pometači komunalne uprave od mostu do železniške postaje! Pri vsem tem pa vsi radi godrnjamo, češ: »Glej, kako je po mestu nesnažno, zakaj ne škropijo, čistijo in pometajo!« ►SAJ nic ne rečem!« Jutro v eni izmed novomeških mesnic. Gospodinje nakupujejo, mudi se jim, a ne vsem. Debela gospa B. je ujela znanki, katerima sicer ni veliko do Bejinega naštevanja »zadnjih, izvirnih no-vic«v ki jih ffiplje z naglico dobre strojnice, a zdaj, ko sta že ujeti, jo morata poslušati. »Saj jaz nič ne pravim, to- da kar počenja tale Revka, je pa že od sile! Včeraj je bila spet v kavarni z onim, saj veste, no, ne bom govorila, saj sta že slišali'. Straaašno, pravim! In grooo-zno, kako je zdaj svet po-kvarjsn! Danes se srečata, jutri poročita, čez tri tedne le pa ločitev I Saj pravim, ni /eč prave ljubezni! Nič ne rečem, toda danes nihče več ne pride k mami in ne prosi: gospa, ali lahko govorim % vašo hčerko? Danes se kar zmenita za sestanek na oglu! Jaz nič ne rečem, toda K-je-va hčerka naj le pazi, z njo bo prav tako kot s tisto M-j evo, saj veste, gospa, ali ne? Jaz nič ne pravim, toda .. .<• Ženske poslušajo, nekaj jih odide in grdo pogledajo poklicno klepetuljo, ki s svojim umazanim ;,ezikom ne neha >p le ta tii pi edin!, da je letošnje vreme bilo vse leto izredno naklonjeno kme-tiijstvu in da je pridelek zato temu primerno res izreden. Ni bilo ne neurij in ne toče. Res^ je, viharjev letos ni bilo. Vreme je bilo vseskozi mirno, v^dno o pravem gasi? je zenv -i namočil dež. Zato pa je : -.njski kmet preživljal letev bolj kot kdajkoli prej vihar v samem sebi. Eoj med starim in novim je bil to. Mnogo je že kmetov, ki je v njih v tem boju zmagala nova napredna nrselncst, precej pa ie še takih, ki so estali gluhi. PRIZNANJE MLADIM Jožeta Dularja ni biio doma, šel je obračat otavo. Medtem, ko sem čakal nanj, je prišel iz hiše starejši meži-ček. Sedel je na stol, kadil, pomežikoval v sonce in pričel obirati suho 1'stje in seme okrasne rože, ki so vije po verandi. Tri ga med rokami, odp'hnil luščine in ga ogledoval. »Oče, kaj znate tudi -rože obirati?« »Kaj pa je to! Kmet mora znati vse!« »Ste zadovoljni z letino, kaj?« »Ja, letos je pa res vse dobro. Poglejte samo sadje, koliko ga je. Pa italijanke, koruze in krompirja, vsega je dovolj, skoreda preveč. Ja, rrtfa-di znajo bolj kot smo znali mi stari! Kaj vsega se ne spomnijo!« »Poglejte no,« sem se ■začudil »ođ starih malekateri prizna, da mladi boljše delajo. Vi ste redka izjema!« »Kaj ne bi priznal: če je boljše, ie boliše. Tu ni kaj mislita Tisti, ki še niso priznali, bedo pa še morali.« Povedal mi je, da je po poklici kolar in da .je star že 76 J«yt fetbrav h; mu jih pri--->* Rf) ?jvi v s^sed--[ Jože Kr-Sm-irš'č mn t,,.i; ni! v?. S po-- -••-Hi, da seje it a- osoTor ¥ Jnrki vasi V Jurki vasi, zaselku med Novim mestom in Stražo, zmaguje novo. Tukaj so kmetje spoznali, da morajo s časom naprej. Pod vodstvom vaščana Jožeta Duiarja, predsednika KZ Straža, se je zbralo šest kmetov: on, Lojz Počervina, Jože Kramaršič, Franc Gerbajs, Dušan Dular in Ivana Mede. To so začetniki sodobnega načina obdelave zemlje v Jurki vasi. Odločili so se m pogodbeno pridelovanje pšenice, pripravljajo vaški kolobar in nasade hmelja. lijanko, hibridno koruzo in merkur krompir. Medtem je prišel Jože Dular. Kadar se ima človek o čem pogovarjati, mu pogovor ne dela težav, zato je tudi najin takoj stekel. SORTNA SEMENA — VEČJI USPEHI »Začeli smo s semensko službo, menda prvi v okraju. Sami od sebe, že pred leti. Najprej s pšenico italijanke-V začetku smo sejali virgilko. Je sicer polegla, kljub temu je pa bil pridelek mnogo večji kot pri starih vrstah. Nato smo lani se;aii Italijanko salto. Ta ni polegla m je dala zelo lep pridelek; nam, ki smo pazili, povprečno 25 centov na hektar. Letos bomo poskusili tudi s sorto san pastore. Posejali je bomo nekaj čez dva si bomo omogočili strojno obdelavo, bemo pričeli tudi z višjo obliko-« nova savinjska dolina? »Kako pa a hmeljem,« me je zanimalo. »S hmeljem? Preiskava zemlje je pokazala, da iimamo zanj najboljšo zemljo na Dolenjskem. V Jurki vasi in v Vavti vasi ga bomo posadili spomladi skoro 10 ha. Od nas »naprednih«, kot vi pravite, bomo trije: Dušan Dular, Lojz Poči vina in jaz pripravili v pogodbenem sodelovanju 2 ha v strnjenem nasadu, Ivan Po-črvina, Jože Kramaršič in Ferdo Jakše 2 ha tudi- v strnjenem nasadu, 1 zadruga pa namerava kupiti tu pri nas zemljišče za več kot 2 hektarski nasad. Tudi v Vavti vasi ga bodo sadili menda 3 ha- Poslovila sva se. Povedal mi je, kje bom dobili še ostale napredne kmete iz Jurke vasi. Nisem jih našel doma. Kontno sem staknil Lojza Počrvino in Franca Gerbajsa pri Mezkovih. Krava je z veseljem lizala s koruzno moko posutoga telička, ki so miu možje pravkar pomagali na svet. gre, Čeprav je včasih težko »Zemlja je bila izčrpana, seme je bilo izrojeno, pa smo pričeli,;* ie hitel pripovedovati Zadovoljni smo z vsemi novimi stvarmi, ki smo jih preizkusili. Letos nan\ koruza ni uspela, sorta ni bila prava. Zaradi tega ne bomo obupali. Od virgilke smo imeli lani krasen pridelek, ker je pravočasno odevetela. Pri krompirju povprečno 25 centov na hektar. Res je, trdo delamo, tudi zasiužjli bi včasih radi. malo več, gre pa vendar, čeprav težko.« Poslovil sem se. Kmetje še zaskrbljeno pogledujejo v nebo in premišljajo, kakšno bo prihodnje leto vreme in kakšna letina. To dvoje jih vedno skrbi. Kljub temu nastaja nekaj novega. Nov način obdelave zemlje in nove sorte semen se uveljavljajo. Ni več daleč čas, ko bo tudi dolenjski kmet mnogo manj odvisen cd vremena, tako kot je to danes v bolj razvitih deželah. Ne bo se več dan za dnem samo zaskrbljeno oziral v nebo ter klel in molil hkrati-Tudi njegove roke ne bodo več tako zgarane. Z manjšim trudom bo z novim načinom obdelave pridelal mnogo več, kot pridela danes. m. j. "... V izvajanju naše politike preobrazbe vasi se torej postavlja resno vprašanje: ali hočemo zadružnike učiti modernega kmetovanja na osnovi modernih družbenih sredstev in jim pomagati, da postanejo visoko produktivni kvalificirani delavci v družbeni proizvodnji pod vodstvom zadruge, ki jim edina lahko omogoči tudi višjo življenjsko raven, ali učiti vsakega kmeta »umno gospodariti« in ga usposabljati kot proizvajalca — lastnika razdrobljenih parcel in primitivnih orodij, ki ne more dati visoke proizvodnje in s tem tudi seveda ne ustreznih dohodkov. Naloga naših strokovnih ljudi v zadrugah torej ni vzgajanje malega kmeta, da bi le-ta znal -kot lastnik samostojno uporabljati moderna sredstva, ker jih iz objektivnih razlogov ne more, ampak je njih naloga, da jih vzgaja v kvalificirane delavce, sposobne proizvajati v moderni socialistični kmetijski proizvodnji. Zadruga pa je tista, ki naj to proizvodnjo vodi kot jo vodi v tovarni direkcija s svojim političnim in upravnim aparatom, ki pa vsakega delavca ne vzgaja v inženirja, temveč v delavca, ki je usposobljen na svojem mestu. Usmeriti se moramo tako, da bomo v tem smislu vodili zavestno akcijo in bitko, ki jo moramo izbojevati v samih zadružnih organizacijah, pri čemer pa moramo dosledneje izkoriščati vse možnosti, ki nam jih dajejo zakonski predpisi.- boris kraigher (Na seji upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije 15. septembra 1958) sod''1 nj: v je -y nn-- hektarja, nas šest v Jurki / Mi nameravamo že letos vse vasi: Počrv.na, Kramaršič. Gerbajt;, Dular, Medetova in jaz. Spomnim se, kako ie bilo leta 1955. Sejal sem novo sorto ovsa, menda angleško. Po-sejal sem 40 kg, pridelal pa 40 mernikov! Ostalo mi je le 10 mernikov, vse drugo so mi raznesli, sosedje za seme. Zadruga je dala pobudo za pridelavo Italijanke na arcn-dirani površini. Imeli smo sestanek za hmelj, pa smo se še o tem pogovorili, nas šest. Delavcev manjka, predvsem koscev, tudi z žanjicami je težko na večji površini. Strojna obdelava je cenejša, to vemo. Radi bi želi s kombajnom. Zda-, ko smo se združili, bo to šlo. Na eni njivi gre, drugače je pa predrago. Tako, vidite, smo sklenili, da bomo skušali uvesti vaški kolobar. Z merkur krompirjem smo imeli lepe uspehe. Malo narobe je bilo le s hibridno koruzo. Dali so nam nizko sorto, ker so se bali. da visoka ife bo dozorela. Drugo leto bomo poskusili z visoko. Zaenkrat imamo le pogodbeno sodelovanje nižje c-teMke; ko pripraviti, tako da bi spomladi marca že sadili. Trije iz Jurke vasi in triije iz ,Vavte vasi smo šli letos'pogledat v Žalec, ker smo se o hmelju že lani pogovarjali. To je najbolj donosna kultura. Porabi mnogo manj gnoja, kot smo mi vajeni gnojiti krompirju in koruzi. Mislimo že tudi na sušilnico. Prihodnje leto bomo še lahko brez nje, potem pa ne več- Upamo, da nam bo cd Novega mesta do Straže sčasoma uspelo urediti novo »Savinjsko dolino«. Hmelj so pri nas gojili že pred vojno do 1932. leta. V Jurki vasi pri Ravbarju in v Srebrničah. Pa jih je kriza 1932. leta takoj v Spreinostne vožnje so terjale od udeležencev L zveznega tekmovanja traktoristov vso zbranost in znanje Počrvina. »Vemo, da je treba pridelati več. Ljudje so napredni, marsikaj bi včasih radi .. • « PreKinil ga je Dušan Dular, ki je slučajno prišel mimo. Tako sem imel kar tri napredne Jurkovc« skupaj. Huda nevihta je premikala kozolce Kmetijske novice Ktki : UjOvina v Straži )c dobro /._______ij z vsem. kar kmetje potrebujejo m zato dobro uspeva Odkup se je v primeri z lanskim motno povečal. Letos so odkupili že več kot 3 vagone krompirja, največ ranega ter mnogo stročjega fižola. Pftattev so odkupili v vrednosti 2 milijona tn pol, telet za skoro 300.000. odraslega goveda pa za okiog 8U0.ii,..i dinarjev. * Mlađi zadružnili pri KZ Straža niso posebno delavni. Zalo so pa veliko bolj piidne zadrtižnice. IJredile so si toplo gredo, v kateri vzgajajo sadike paprike, paradiž nkka in zelja. Letos »pomladi so že dale na trg prvi pridelek in tako so v Straži prvič lahko kupili sadike teh vrst. Obnovo čredlnskega medzatlruž-nega pašndka pripravljata kmetijski zadrugi straža in i>ol. To'pliće. Na področju Podstenice-Pogorevc Je ostalo po odselltvi k.očevarjev približno 60 ha površin zapuščenih Kmetijsko-gogpodarsko posestvo Novo mes'to je nameravalo te parcele arondirati zase. pa Je kasneje namenu opustilo. Zda| bosta <>Ik' zadrugi to travniško površino gnojili, da hI se travna ruša utrdila in izboljšala travna mešanica. Živinoreja bo s tem pridobil? tepe pašnike. Kmetijska zadruga Straža bo štipendirala letos enega gojenca na hmeljarski šoli v Za'cu, enega pa na strojno-traktorsiki šoli, Ker zadnji ni imel osemletke, ki je za vpis v to šolo pogoj, lio prej >ki tečaj obiskoval stfccj v šoii na Grmu. Dohos italijanke je na področju kz Straža dosegel letos že pov-pieono 20 q na ha. Posamezniki so letos pridelali tudi 30 q. Vse to posledica širokega rezmaha italijanskih sort pšenice, ki jih uvajajo že več let Saj je KZ Straža prodala leta 1954 2000 kg semenske italijanke, 1055. leta 3400 kg, 1956- leta 1200 kg in letos 800 kg. Do lani so sejali virgilko letos so pri&il s salto, za prihodnje leto pa bodo v jeseni sejali tudi san-pastorko * Umetno osemenjevanje v Straži v redu potek3( že več let. Uspeh le lep, saj je bilo prej do 30 •/• krav s spolno okužbo, zdaj je pa le še kakšen odstotek. In še pri tem odstotku je vprašanje izvora bolezni, ker je spolna okužba z nmetnicn osemenjevanje onemogo, čena. » .. . Občine je treba mobilizirati, da sprejmejo svoje perspektivne plane in da na osnovj obveznosti, ki iz teh planov izhajajo, vskladijo svoje perspektivne plane kmetijske zadruge. Ob tem pa naj občine tudi predpišejo ukrepe, će je potrebno, ki bodo obvezovali zadruge, da drugače postavijo svoj proizvodni plan, v kolikor se same ne znajo vključiti v tako vsklajene občinske proizvodne plane. Tudi zadružna zveza bi morala ukrepati proti zadrugam, ki ne delujejo v skladu s sprejetimi obveznostmi in predpisi. Tovariš predsednik je poudaril, da zahteva izvajanje našejja perspektivnega plana velike napore in mobilizacijo vseh naših delovnih sil v eni smeri in seveda mora to privesti do določenih" težav v zadrugi. Res je, da se laže v naši politiki poslužujemo takih ukrepov v raznih industrijskih podjetjih kot pa v kmetijstvu. Toda, če sc v industriji nismo odrekli zastavljenih akcij, zakaj bi se jih odrekali' v zadružni proizvodnji. Ko govorimo o omenjenih pojavih, je treba vedeti, da pri tem ne gre za reakcijo ali politični odpor, pač pa gre za borbo z zaostalostjo in konzervativnostjo ...« BORIS KRAIGHER (Na seji upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije.) Ko sem bil v soboto, 13. 9. popoldne na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori, sem začuden obstal pred kozolcem dvojnikom, ki je stal en meter stran od opornikov iz cementa. Takole so mi ljudje povedali: Bilo je v sredo pozno popoldne, ko se je nebo nenadno pooblačilo. Ljudje so bili na njivah. Niso kaj hudega pričakovali. Naenkrat se je hudo potemnilo in padati so že začele prve kaplje, ko so bili ljudje še na njivi. Hiteli so domov. Zatem je završala nevihta. Padal je dež, grmelo je in se bliskalo kar naprej. S streh je letela opeka, veter je. lomil drevje in naredil veliko škode Pri Polžku je prestavilo 15 let star kozolec dvojnik za en meter in vrglo vso opeko s strehe. Tako se je pobilo najmanj 1000 kosov Adlešički zadružniki v letošnjem prvem polletju Predzadnjo nedeljo so se zbrali kmetje-zadružniki iz območja Adlešičev ter pregledali obračun dela v letošnjem prvem polletju. Skupščine so se udeležili tud, republiški poslanec Tone Pire sekretar občinskega komiteja ZK Črnomelj Milan Ravbar in predstavnik Kmetijske poslovne zveze ing. Kado Dvorzak. V razpravi so zadružniki povedali vse. kar j:h teži. Z ozirom na tedanje vremenske razmere je bilo precej govora o letošnji suši. ki ie občutno prizadela ves adlešički okoliš. Medtem ko je bil pridelek pšenice dober, bo pridelek krompirja in koruze slabši. Pšenica je zlasti bogato obrodila kmetom, ki so ob lanski setvi upoštevali navodila in ukrepe kmetijskih strokovnjakov. Suša pa je zlasti prizadela kmetijstvo zaradi bornega pridelka krme za živino, saj je znano, da je na omenjenem področju ravno živinoreja izrazita veja kmetijske proizvodnje. Za dvig živinoreje vlagajo zadružniki ob občutni pomoči iz občinskih sredstev precej samoprispevkov, zato živinoreja iz leta v leto bolj napreduje. Na razvoj živinoreje pa zelo neugodno vplivajo posledice sušnega obdobja, ko mora prebivalstvo spričo pomanjkanja vode v kjpnicah in kalin ži,v,ni omejevati obroke vode. Razpoložljiva voda. ki preostane v posameznih kallh, pa postane neužitna, sa'1 Je Iz poročila Je bilo razvidno, da je dosegla zadruga v tekočem letu prav lep uspeh, kar potrjuje tudi dobiček v vrednosti okoli i,300.000 dinafjev. Kmetijska zadruga Ad-lešiči zajema v pogledu kmetijske obdelave zelo neugoden teren, saj ie enovitost obdelovalnih površin močno porušena zaradi skalnega kraškega terena. Kljub kmetijsko pasivnemu območju pa se je izkazalo, da so tamkajšnji kmetje doumeli sodelovanje v pogodbeni proizvodnji: za jesensko setev pšenice je bilo po planu pogodbeno vezanih 21 hektarov zemljišč, posejanih pa je bilo 23 hektarov. začetku stisnila, ker niso bili organizirani. , Sadja je letos dovolj, težko je dobiti kupca za industrijsko sadje. Opažamo, da je pri odkupu sadja preveč posrednikov, kar ga podraži, tako da ga potrošnik v mestu plačuje res predrago.« »Vemo, da bomo lahko dihali samo, če bo naša proizvodnja prenesla gospodarski račun. Težko ja zaradi davkov, ko stalno prihajajo akontacije in človek nikdar ne ve, koliko bo do konca leta moral plačati. Cas bi že bil, da bi to uredili. Tarnamo pa ne! u p u j t e v naših poslovalnicah! Trgovsko podjetje »POTROŠNJA« Videm-Krško Zadružna hranilnica in posojilnica z m j. Brežice 9 sprejemamo vloge £ in dajemo kredite za napredek kmetijstva strešne opeke. En steber kozolca je preklalo. Pri Breznikarju pa je kozolec enojnik popoinoma polomilo. Ko sem šel pri Svetinu za hišo, sem videl cel kup opeke, ki jo Je vihar zmetal s strehe V. M- Tretjino življenja prespimo Kolikšen del življenja prespimo, preveseljačimo, prekle-petamo itd.? Ugotovili so, da sta moški pri 66 letih in ženska pri 60 letih svojega življenja. Prespala sta 23 let. delal;, sta 20 let, za zabavo in šport sta porabila 8 let. jedla sta & let, za nego telesa sta porabila 5 let, enako za vožnje z avtomobilom in železnico, za klepetanje pa se njun čas ne ujema. Moški je porabil zanj 4. ženska pa 5 let; dalje sta brala 3 leta in prav toliko časa čakala na kdo ve kaj, 3 leta sta bila tudi bolna, 2—4 leta sta kadila, pol leti kvartala, 5 mesecev vezala čevlje itd. Po gornjih podatkih sodeč ni čudno, da vsem zmanjkuje Časa... Nov obrat Industrijo gradbenega materiala. V Puli so pred kratkim začeli graditi nov obrat za proizvodnjo betonskih izdelkov z zmogljivostjo okoli 19.000 ton letno. V novem obratu bo zaposlenih samo 25 drlavcev. Ugoden izvoz »Maraske«. Tovarna likerjev, čokolade ln bonbonov »Maraska« je letos v prvem polletju izvozila v Inozemstvo 102.000 litrov raznih proizvodov v skupni vrednosti 17 mtli-lonov deviznih dinarjev. top;r. m mešana z gnojnico. Nekaj upravičene' kritike je bilo tudi na račun poslovanja službe za umetno osemenjevanje živine, ker kmetje ne dobe vedno zaželenih uslug ob pravem času. Zato bo moral v bodoče občinski ljudski odbor temeljito proučiti ukrepe, da bodo osemenjevalne postaje zadoščale potrebam tako teritorialno kot časovno Pri tem pa zasluži kritiko peščica zadružnikov, ki brez vsakršne proučitve dobrih strani načelno odklanjajo umetno osemenjevanje in prenašajo svoje nenapredno gledanje v stopnjevani obliki na ostale so-vaščane. Zaključki skupščine so nakazali, da ima adlešička zadruga vse pogoje za nadaljnje uspešno poslovanje. Vsekakor pa bo treba doseči še tesnejšo povezanost zadruge s proizvajalci ter si prizadevat-, za napredek z osvajanjem vedno novih agrotehničnih ukrepov. Zadružniki so se pogovdriii, da bodo ob pripravah na volitve v zadružne svete pritegnili v svoje vrste tudi mlajše ljudi, kajti do sedaj so bili člani zadruge le nosilci posestva, t. j. gospodarji. Z znižanjem letne članarine od 1.00O dinarjev na 500 dinarjev ne bodo vračali članom denarja, ampak ga bodo obračunali za članarino družinskih članov, ki znaša 125 din na osebo letno. Za rešitev težkega stanja spričo pomanjkanja krme je bilo sklenjeno, da bo kmetijska zadruga poskrbela za nabavo močnih krmil ter pšeničnih otrobov. Razen tega bo proučila tudi neprimerno ceno živinske soli. Za dosedanje uspešno delo Kmetijske zadruge Adlešiči gre vse priznanje predsedniku upravnega odbora Miku Mušiču ter članoma Ivanu Požeku in Matiji petehu. B. P. Kmetijske zadruge našega okraja že dalj časa pripravljajo jesensko setev žita, v kateri naj na 1500 ha dosežemo pridelka 6000 kg-ha in več, najmanj pa 4000 kg-ha, hkrati z uveljavitvijo in razširitvijo raznih načinov sodelovanja med zadrugo in kmetovalci. To je veliko organizacijsko in strokovno delo. Po strokovni tflati je potrebno rešiti vse, kar je v zvezi s sodobnejšim in najboljšim načinom obdelave, gnojenja in setve. Zato pred setvijo preglejmo še enkrat 6000 in set kg pšenice na hektar mače sorte nimajo. Sorte, ki jih bomo mj sejali (San Pastore. Virgilio in Produttore) so tudi odporne proti zimi. SEJATI JE treba NAJPRIMERNEJŠO SORTO! SAN PASTORE je rjava golica, nizke slame, izredne rod-najvažnejse činitelje jesenske nosti, odporna proti zimi, n<-setve, da bomo zaželene pri- koliko manj proHi rji, kateri pa delke tudi dosegli. v našem podnebju zaradi svoje Ako hočemo doseči visoke ranozrelostj pobegne. Njena pridelke, je izredno važen pra- velika odlika je prilagodljivost Vttea Mmr sorte. — V našem klimi in terenu. Setev te sorte bro rodna, je skromnejša vpiečju orali 22 cm, s tem, da nju moramo upoštevati, da je prehrani, ob močnem gnojenju bomo povsod še zemljišče pod- iahko delno poleže, v neugod- rahljali na 30—40 cm s podrah- nih letih pa jo napade tudi rja. Ijalnikom. Po oranju moramo Njeno mesto v našem okraju je zemljišče z brano,g krožno bra- predvsem v nekoliko višjih le- no ali posebnim valjem pri- gah s primerno zračnostjo. praviti tuko, da bomo ustva- PRODUTTORE je bela Koli - rili mrvieasti zlog, vendar pa zemljo in zaloge hranil v njej. ca, najnižje in zelo čvrste sla- ne smemo zemlje preveč raz Ker je nemogoče preizkusiti vsa me, zato sploh ne poleže. Pre- drobiti, še manj pa jo pustiti zemljišča, ki jih bomo vklju- m se vsako gnojenje in da iz- grudaslo. čili v organizirano setev, bomo redne pridelke. Je pa zelo za- Zemljišča ne moremo pripra- gnojenje opravili tako, da bo- hlevna glede zemlje. V odpor- viti s sedanjimi delovnimi mo upoštevali zahteve pšenice nosti proti mrazu in rji pred- orodji, ki jih imajo naši kmet- in pa rezultate vseh naših ana- njači. Snežna plesen pa jo ra- je. Za globlje oranje rabimo liz zemlje, ki smo jih vršili Dve tretjini teh količin moramo obvezno zaorati in samo eru tretjino potrestj pod brano. Hranila mora spraviti v področje korenin, zato nam na vrhu ornice ne koristijo mnogo. Takšno gnojenje ustvarja vse izvršeno o pravem času, da da- pogoje za dobro rast in rodo-m0 dovoljne količine hranil In vitnost. Dušik, ki ga damo pred da so branih: v pravem soraz- setvijo, povečuje razraščanje, mor'11 „ . , povečuje pa tudi število zrn, Pravdno gnojenje je seveda katcrin zamctki se nakažCjo že možno samo tam, kjer poznamo v jescnskem in 4,1.t.dzimskcm razvoju pšenice. Fosforna kislina povečuje kalivost, razplet korenin, razrast in ves mladostni razvoj rastlin. Važna je tudi za tvorbo cvetnih organov in sodeluje pri izgradnji celuloze, zato odločuje o polegi in da napada. Pri nas jo bomo traktor, za drobljenje pa težje skozi leta in ki kažejo, da tudi odpornosti piott bolezni. Kalij okraju imam;* za sedaj rajoni- J© priporočljiva v območju ce- so,jiii na nekaterih Kmetijskih traktorske brane ali krožno pri nas,, kot v vsej Sloveniji, 8e vključuje ravnotako v grud- rano na nad 90 odstotkov površin visokorodne sorte italijanskega izvora, predvsem Salto, San Pastore, Virgilio in Produttore. To so kulturne so^- gospodarstvih in pa na naj boljših globokih zemljiščih. vIsOKORODNIM SORTAM JE POTREBNO USTVARITI POGOJE ZA RODNOST V..c te sorte so mnogo zahtev Neka Italijanska tovarn | ie ■poeta izdelovati nia'hne trak ♦•»je za vrtnarji delt. Stroj |$ta številno pri ■osilnica, iv • ' a.i in d r'". iotnega našega okraja, razen na zemljiščih, k{ niso primerna za gojitev pšenice. SALTO je sorta, ki jo že dalj časa sejemo pri nas, je ravno te, ki se v mnogem razlikujejo tako golica srednje visoke sla-od dtomačih in udomačenih me dobro oiipnrna proti zimi. sort. Njihove lastnosti so pred- visoko rodna, izredno odporna nejše na obdelavo ln gnojenj« vsem ranozrelost in s tem« od- proti rji in primerno rana. Je kot domače pornost proti rji, krajša in bolj Jorta. ki zahteva boljša zeni-vvrsta slama in zaradi tega od- ljišča, predvsem pa gosto so pornost na polego, velika spo- tev. V našem okraju ji bomo sobnost sprejemanja hranil in dodelili globlja zemljica nižin, mta tudi vistlk;;, rodnost. To so to je naših dolin, samo gl » usinosti teh viso- VIRGILIA je višja golica erih pa dO- z.lo odporna proti mrazu, do- brano, podrahljalnik, včasih manjka v zemlji predvsem fos- nJo celoluze, usmerja promet celo valjar. Dobra priprava tor, v mnogih primerih pa tudi vode, veča količino sladkorja v zemljišča In s tem tudi jam- kalij. Da ne bit pregrobih na-slvo za uspeh bo torej samo pak v uporabi gnojil, bodo itne-tam, kjer bo sodelovanje med li letos pridelovalci, ki bodo zadrugo in kmetom popolno, sejali v sodelovanju z zadrugo, ker bo zadruga vključila v na razpolago poseben nitrolo Zemljišče moramo pripraviti tako, da se nam zemlja do setve dobro sosede. Zato mora biti izvršenu predsetvena braz da vsaj 10 dni pred setvijo. Oranje mora biti kar se d globoko. Pri nas bomo v po- proizvodnjo nova in boljša proizvodna sredstva. KMETIJSKA ZADRUGA BO TUDI V UPORABI GNOJIL ZAGOTOVILA STROKOVNOST skal, prirejen prav za potrebe pšenice. Razmerje hranil v tcjtn nitrofoskalu je' 4 odstotke dušika, 24 odstotkov fosforne kisline in M odstotkov kalija, /a pridelek 4000—4.r>00 kg-ha bomo uporabili 650 kg-ha tega nitio- Pravilno gnojenje v mnogem 1'oskala. za pridelek 5000—600« odloča o pridelku. Pri g noje- kllogr.-ha 900 kg-ha. celicah in s tem povečuje odpornost pšenice proti pozebi in suši, povečuje pa tudi težino zrna. Pšenica začne sprejemati vsa ta hranila že nekaj dni DO setvi, zato jih moramo dodati zemlji dovolj zgodaj — že ob »ranju pred setvijo. Ker vsebuje ta nitroloskal apneni du-^ik. ga moramo že zaradi tega potrat] vsaj 10 dni pred setvijo. Ing. L. R. (Sc nadaljuje) \ Drobiž iz novomeške občine V Ljubljani po 18, v Novem mestu po 22 din — so jajčka na trgu. Trgovina s kmetijskimi pridelki bi lahko posegla vmes! * Lokal jc odpovedal privatni lastnik šiviljski delavnici na Glavnem trgu. Novomečanke bi jo težko pogrešale. Najeti ga Želi neko večje obrtno podjetje, ki verjetno ponuja' večjo najemnino. Naj pripomnimo, da po sklepu sveta za blagovni promet ObLO Novo mesto, sme biti v teh prostorih obrtna delavnica le, dokler so v njih š-ivilje. Takoj po njihovi izselitvi bo lokal namenjen s primemo preureditvijo trgovini. * Na cesti proti železniški postaji bo končno zasvetila primana luč. Ta teden so pričeti tam urejati javno razsvetljavo. Zaenkrat jo bodo uredili do gostilne »Pri dobri kapljici^. Uporabili bodo najsodobnejše živ ./rebrne žarnice. Upajmo, da bodo dela do 29. novembra zaključena. i * D o'a na vodovodu Otočec m fcmaarjeta so tik pred zaključkom. Tudi na zbiralniku v Sto-pičah delajo s »polno paro«,'da bi ga lahko še letos uporabljali. Notranjost že loščijo; pripravljajo se, da bi ga pravočasno pokrili in že pritrjujejo komandne plošče. Cevovod ;e speljan po hribu, kjer je pred kratkim nastal premik zemlje. Preprogarje na tržnico! Prodajalci 'raznih doma izdelanih preprog in tekačev prihajajo iz Bosne in celo iz Makedonije prodajat svoje izdelke. Hodijo od hiše do hiše, ponujajo in so pogosto zelo nadležni m celo vsiljivi. Cesto so to »izvidnice« raznih vlomilcev, ki si ogledajo stanovanja, da nato laže vlomijo. Prebivalci naj zahtevajo od njih dovoljenje občine za prodajo in jih- v nasprotnem primeru prijavijo najbližji postaji LM. Občinski odbori pa naj jim dovolijo le prodajo na tržne in semanje dni in še to le na običajnem tržnem prostoru ali sejmišču. Izjema so Ribničani, ki se spet pojavljajo s suho rebo. za katere pa vsi vemo, da niso še nikdar nikomur nič ukradli. Zaradi povečanega pritiska so nato popokale cevi in Novo mesto je bilo v prvi polovici septembra nekaj dni brez vode. • Šmarješke toplice nameravajo urediti in obnoviti. Po načrtih bi dokončna ureditev veljala 40 milijonov dinarjev. — Dozidali bodo velike restavracijske prostore, sodobno kuhinjo z vsemi pomožnimi prostori ter povečali število hotelskih sob. * Iz odprte cevi na vogalu slaščičarne na Glavnem trgu že ne- kaj let teče voda in dela mlako na presledku pločnika. Ob deževnih dneh in ponoči je mla-kuža prav neprijetna stvar. Pa še sredi mesta je. Zadostovalo bi dobre tri melre ■cevi in mlakuža bi za vedno izginila. Čudno, da se nihče ne spomni in ne odpravi neprijetne mlakmle. Prav gotovo tudi i/, higienskih razlogov odtekanja odpadne vode čez cesto sredi mesta ni priporočljivo. Ze nekaj dni nadaljujejo z deli za ureditev Partizanske ceste. Trdijo, da jo bodo letos uredili do mostu čez potok Težka voda. Sedaj postavljajo robnike in betoniraj o pločnik na desn! strani proti bolnišnici. Do mostu bo letos tudi pločnik urejen, ob vsej dolžini pločnika pa boci'.-letos že postavili tudi železno ograjo.• Ta cesta je res več kot nujno potrebna ureditve. Glavna ovira za hitrejše del? na cesti je mos' čez potok. Za nov most je treba precej denarja, tega pa manjka Dolgo pa s tem mostom vendar ne bo mogoče odlašati, ker je na obeh straneh v skrajno slabem stanju. Ze pred letom dni je občinski odbor LT v Žužemberku razpravljal o organiziranju tečaja za šoferje-arnaterje. Zaradi težav z vezili pa do uresničitve sklepa ni prišlo. Te dni bo Ljudska tehnika v Žužemberku nabavila motorno kolo in bodo lahko pričeli s praktičnimi vožnjami. Upamo, da bomo ob koncu leta dobili s pomočjo okraj nega odbora LT avtomobil, k. nam je že dolgo obljubljen. Razen tega tečaja bosta delovala tudi fotcamaterski in radioamaterski krožek. Gradnja nove šole v Selih pr: Hinjah je kreni'a z mrtve točke. S tem bo problem šolstva r,a tem področju rešen, kajti se-đanjd šolski prostori ni;o primerni za pouk. V majhnem prostoru se zadržuje dopoldne in pcipoldne 70 učencev. Dve učni moči imata 1« majhno sobico. Kazalo je, da letos sploh ne bo mogoče dobiti učiteljev, ki bi hoteli službovati tu; s pomočjo okrajnega Tajništva za šolstvo pa se nam je to posrečilo. Za gradnjo nove šole so se zavzeli tudi prebivalci šolskega območja, ki so se obvezali z udarniškim delom prispevati^k gradnji. Za novo šolo so že pripravljeni načrti, tudi lokacija je že odobrena. Upamo, da bo prihodnjo jesen nova šola že stala, morda pa bo že služila svojemu namenu. Na območju krajevnega odbora Hinje so r.ačeli s koriče- njem trase za daljnovode trafopostaje električnega omrežja za^vasi Hinje, Hrib, Lazina Pleš, Prevole in Rat je. To je začetek elektrifikacijskih de na tem področju. M. S. Lojzetu Smrketu v slovo FRANČIŠKA PER — Perova mama iz Novega mesta je 18. septembra 'praznovala svojo 70-letnic o. Ne poznajo je le Novomeščani, med katerimi živi že skoraj pol stoletja, ampak tudi daleč naokrog. Lepo se Perone mame spominjajo mnogi partizani in aktivisti, saj je bila napredna Perova hiša zbirališče aktiinstov in kraj marsikaterega važnega sestanka vodilnih članov OF. Vsi trije njeni sinovi so se borili v partizanih, mlajša (Cveto in France) sta padla za svobodo, siarejši (Mirko) je pa sedaj v diplomatski službi in se pravkar vrača iz Etiopije, kjer je bil sekretar našega veleposlaništva. Skromni in priljubljeni Perovi mami — partizanski materi — čestitajo k lepemu jubileju vsi prija-tc'ji in znanci, želeč ji še zvrhano mero zdravih in zadovoljnih let! (Na sliki: Perova mama z vnukinjama Mojco in Lučko.) Neizprosna smrt je iztrgala iz vrst najožjih zadružnih sodelavcev Lojzeta Smrketa. V sredo, 17. septembra, je nepričakovano omahnil v prerani grob. S pokojnim Lojzetom je legel v grob eden izmed prvO ustanoviteljev kmetijske zadruge v Žužemberku. Svoje bogate izkušnje je z vso ljubeznijo posvetil svoji zadrugi. Kljub težki telesni poškodbi je med vojno trdno stal na braniku NOB. Po vojni je opravljal vrsto odgovornih funkcij na okraju in občini. Bil je tudi član vrste organizacij. Za svoje vestno delo je bil odlikovan 2 Redom za delo. Lojze je bil lik iskrenega in odkritega tovariša in zvestega prijatelja. Bil je človek širokega znanja. S polnimi prgišči je razdajal svoje bogate življenjske izkušnje in plemenito znanje. Vzgojil je vrsto dobrih in vestnih zadružnih delavcev, r:ato so ga vsi visoko spoštovali. Lojzeta sedaj ni več. Ostal bo v trajnem svetlem spominu kot kremenit značaj, kot neutruden, dober in plemenit tovariš. Dragi naš Lojze! Zagrebli so te v presvežo rušo, mi pa stojimo pred teboj osiromašeni, tvoji najožji sodelavci in še slišimo tvojo kremenito besedo: Bori se, vztrajaj, ne kloni, kar delamo, delamo za boljšo prihodnost! Te bodrilne besede nam\ dajejo novih moči in ob- Z DIRK V ŠENTVIDU Avtomato društvo Šentvid pri Stični je priredilo 7. septembra inotociklistične dirke, na katerih so dirkali vozači z motorji vseh kategorij. Najboljši čas so dosegli v kategorijah; kategorija 125 Morini, Novak Dane, Novo mesto. 9,35 min.- r kategorija 175 Puch Tomos', Bivic Mirko, Trbovlje, 8,32,4 min.; kategorija 250 Puch Tomos, Bivic Mirko. Trbovlje. 8.03,2 min ; kategorija 350 Puch Tomos, Bivic Mirko, Trbovlje. 8,21.4 min : kategorija 500 Puch Tomos, Bivic Mirko, Trbovlie. 8.14 min.; Z motorji s prikolicami pa je dosegel najboljši čas Čuden iz Ljubljane. Na dirkah so se pomerili tudi mopedisti. med katerimi je bil prvi Erjavec Milan iz Stične. i, p. Ijsbljamo ti, da bomo čuvali svetle tradicije, da zadružna misel ne bo ugasnila, pač pa vedno močneje plamtela v de!.', za razcvit in napredek naše socialistične domovine,, ki nam je vsem draga! Slava tvojemu spominu! SI. Hotko Novice iz Straže Veseli večer so imeli v nede Ifjp, 14. septembra, v dvoran' Zadružnega doma v Straži. Predvajali so pevske točke, kratke šaljive prizore, puščice na razne napake, igrala je tudi godba na pihala. Dvorana je biila nabito polna, kar kaže, da si ljudje želijo prireditev. Vsi Bo se od srca nasmejali, le . programom prizadetim so ,iuro Sala j«, videm-Krško, je v jeseni 1932 začel graditi olimpijski bazen, ki so ga 'lahko že i. jninija naslednjega leta koristili plavalci. Dve leti pozneje so uredili okolico in postavili kabine, tako da jc bila l. maja 1933 slavnostna otvoritev kopa 1 i si,a. S tem so bile dane možnosti za ustanovitev ln nemoten razvoj plavalnega športa v tem kraju. Ae istega leta so v Vldmu-Kr-škem ustanovili plavalni k hi H »Celuloza«, ki Je imel iz leta v leto vedno lepše uspehe, kajti marljivi plavalci so z resnim treningom dokazali, da so se sposobni boriti za prva mesta tudi v republiškem merilu. Da so prišli do takih Uspehov, Je v veliki meri iMlUfl zakourev .lunr, ki nurtita plavalcem v jutranjih in popoldanskih urah reden in sistematičen trening, plavale) imajo tako Imenovani intenzivni trening, saj preplavajo dnevno po 4 km, in to vse nu čas. Letos so imeli že mnogo nastopov, i. maja so gostovali v Rimskih toplicah, 2i. maja pa so imeli v domačem bazenu lepo prireditev, kjer so : oilelovali vsi plava.;-ftl klubi Slovenije. Udeležili so se tUdI mitinga Zcleznirarsltrjca plavalnega kluba LJubljana ter It*" letnega plavanja na Bledu, kjer •/.!•.(• dil drugo mesto za Trigla-Vl U i/. Kranja. Takrat Jc nastopilo 12 štafet, o'J katerih so bile »tiri od PK Celuloze, k; so zajedle ilrurm, četrto in šesto mesto. Dobro so .e irkaznli tudi na fl;>n-■keni prven-tMi v Trbovljah, kjer W M .i-:, s . .«• o mrs' :. 1 akr.U j I v*'sna Breskvar lasedbi prvo me-»to v,pisii'"i »lOfU na io.m s č i-•°m 3:11,".. Si .U-hrviMt so tudi ns P'avalin'in mitingu ZrK Llubliu J* ob 19-letnlCi obztoja društva, r* mladinskem prvenstvu * Celju "jer so zasedli tretje mesti«, med •*«» ko Je.fitafeti l> Z')>m prodi J?Ilv-:' rila nov mladinski vimensk jekord s rasom 10:12,8 katere* F* «o v soboto, 7. t. m., v doma . Jljl 1 :■ \ . i 'i LZen U pO O.0 ur *b»lJSall i-, i II r; i,7. Na plavalnem 5"»i<>u »ajbol - neplavalcev logo . *vIJc je pionirka Vesna Breskvai s časom 3:11,2 bila prva med članicami na 200—m prsno in postavila najboljši čas letošnjega leta. Na plavalnem dvoboju v Celju so zasedli ysa prva in druga mesta. Kljub lepim uspehom pa ima plavalni klub tudi nekatere težave. Zadnje čase jim primanjkuje plavalk, ker odstopajo. Primanjkuje jim tudi trenerskega kadTa, zato posvečajo sedaj največ skrbi tekmovalcem, medtem ko se mla-nemu naraščaju ne nudi vsega tistega, kar bi bilo potrebno za lep napredek. Iz tega sledi, da klub napreduje, a hkrati tudi pada. Zato bo moral upravni odbor kluba to vprašanje temeljito proučiti in si prizadevati, da bodo tudi pionirji imeli vso možnost za napredek, kot ga imajo izkušeni plavalci. M. Gantar jeva — 146 cm v višino! Tudi nnstop novomeških atletov na nedeljskem tekmovanji* v Kočevju — na prvenstvu Ljubljanske atletske podzvezo, moramo Ocenit! kot uspešen. Brez dvoma je največji uspeh dosegla Ganter-jeva, ki je osvojila prvo mesto z letošnjim najboljšim rezultatom v Sloveniji — 143 cm, kar je obenem tudi ..izenačen rekord Dolenjske, ki ga še iz leta MM drij Kožar-jeva (N. m.). Ganterjcva, ki je letošnja mladinska prvakinja LHS, pred kratkim pa je osvojila tudi prvo mesto v skoku v višino na troboju Ljubljana ; Graz I Celje, nenehno napreduje. Od ostalih Je prvo mesjto osvojila še Hudetovi. ki Je brez večjih težav premagala Mevčcvo (Odred) v teku na 00» metrov. V teku na 100 m je Maz-nik v polfina'.u tekel 12,2 in se ni plasiral v finale, medtem ko Je Zaletel tekel bolje ln v linalu osvojil 4. mesto l rezultatom 11.8-Lcp uspeh je v metu kopja do- segla Vidmarjeva, ki Je z rezultatom 29,74 zasedla 2. mesto in se zelo približala lastnemu rekordu Dolenjske. V metu krogle je bila nekoliko slabša, saj je vrgla kroglo le 9.20 m. Spilar in Zurc-sta v skoku v daljino zasedla 4. in 5. mesto z rezultatoma 6.28 m in 6.20 metra. Navzlic poškodbi Je bil Spilar v metu kopja tretji z rezultatom 45.08,111. Omenimo naj še. da je bilo v Kočevju dogovorjeno, da bo letošnje atletsko prvenstvo Dolenjske v Črnomlju 18. in 19. oktobra ln me teden dni prej, ker je takrat v Kočevju prvenstvo LRS v mnogobojih in štafetah. Tam je bilo ptav tako med predstavniki TVD iPartizan Novo mesto in Pod-pee dogovorjeno, da bo v okviru proslave občinskega praznika Novega mesta 26. oktobra v Novem mestu atletski dvoboj med obema društvoma, ki sodila med nsdb še atletske kolektive v Sloveniji. Bela krajina : Duplica 4:0 (3:0) Ljudski prtjgavor pravi; Ce streljajo topovi se puške malo slišijo. Minuli teden smo preživeli pod vtisom, lo-povsKega ognja naših po-Hometascv na Dunaju i it v Ljub-Manl. Ti so pregJuši;i pu'.karjenje po mnogih manjših Igriščih. >»ela Krajina« je 14. sept. igral.i proti Olimpljl v Ljubljani In Jo Dromagiila /. 2:1- Strelce obeh golov je b:! Velko Vidojevič, Minulo nedeljo Je bdelo moštvu Mele kraj Te« v g;isteh borbeno -noštvo ;/. Duplice, ki Je bilo da ledej zeln uspešno. Llubtteljj nogometa so pričakovali lepo Igro Tudi tokrat se Je domače moAtvo resno zavzelo ter s svojim boliš m tehnlCnim znanjem n borbenostjo zasluženo zmagalo s 4:0. Gostje so le v začetku drugega dela. Igre 20 minut resno ogrožal; domača vra-ta. ki pa Jih Je solidna obramba domačinov z golmanom Ter/.čeni ohranila nedotaknjene. Gole so Jože Vajs dva in Velko Vido-I dva. to zmago 1e »Bela kralina« druga na lestvici 12 dobrih klubov Ljubljanske nogometne pod'zvezc Upamo, da se bo še naprej požrtvovalno borila. V. 3. dali jevi S DOUMSKI OBVEŠČEVALEC tel \K'iris:x .uii-ie«.. lia septembra — Uroš. Petek. 2b. septembra — Justa. Sobota, 27. septembra — Damijan. Nedelja, 28 septembra — Venče-slav. Ponedeljek, 29. septembra — M:lia Torek, 30. septembra — Jelka. Sreda. L oktobra - Sever. SONCE; 1. oktobra vzhaja ob 3 59 in zahaja ob 17.46. Dan je dolg II ur in 44 minut. , LUNA: 27. septembra ob 22.43 polna luna UOLNICABJ A-SPREMLJEVAJLCA, po možnosti šoferja-amaterja B-;Nepuzabna pesem«. 28. in 2S. 9. rusici barvni iilm »Žerjavi preletavajo«. 30. 9. m 1. 10. francoski film «Na smrt obsojeni je pobegnil«. Črnomelj; 26. in 28. 9. ameriški barvni vistavision film »Gora«. 29. in 30. 9. ameriški barvni film »Do-1 iii.a nasilja«. i Dol. Toplice: 27. 9- ameriški j barvni f:im »Naboj čaka«. 28. 9. i ameriški barvni film »Zena z neapeljskih ulic«. Kostanjevica; 28. 9. ameriški film 'Ne bodo mi verjeli«, i Metlika: 27. in 28. 9. italijanski j film »Kruh, ljubezen in ljubo-I sumnost«. Mokronog: 27. in 23. 9. ameriški ! barvni film »Beau Brummel«. Novo mesto »Krka«; od 26. do i 29. 9. ameriški barvni film »Kjer reka zavije«. Od 30. 9. do 2. 10. ! ruski barvni film »Vasa 2eljez-! nov«. j Semič; 28. 9. amerišk; barvni i film« »Roberta«. Sevnica: 27. in 28. 9. ameriški fiim »Med neboen in zemljo«. • Žužemberk: amer. film »Skriv-1 nost zapuščenega vrta«. NOVO MESTO V času od 13. do 20. septembra je bilo rojenih 15 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Vid Bele. strojnik iz Dol. Težke vode. in Ana Gra-šič, uslužbenka iz Gotne vas: Franc Dragan, delavec, in Ana Vi-dic. hči kmeta, oba iz Prečne. Umrl je: Jože Globelnik. mesar iz Skocjana, 18 let. GOTNA VAS Umrl je: Jože Ovniček, kmetovalec iz Vel Orehka,' 70 let. PREČNA Umrl je; Franc Kranja kmetovalec iz Ločne, 63 let. Prodam zlato za zobe, otroški voziček, in košaro. Naslov v upravi lista. (566-58). Poceni prodam dobro ohranjen sLojček za šivanje nylon nogavic. Naslov v upravi lista. (567-58). V Novem mestu vzamem na stanovanje in hrano dijakinjo. Naslov v uprav; lista. (3S5-53). Pridno, pošteno dekle iščem za gospodinjsko pomočnico pri zdraviliški družini v Ljubljani. Naslov v upravi lista. (569-58). Za prazno enosobno stanovanje ali kuhinjo dam nagrado. Naslov v upravi lista. (563-58) RAZPIS Upravni odbor Reševalne postaje Novo mesto razpisuje delovno mesto Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Mirt jz Crešnjic — deklico, Alojzija De-De^c iz Gabrijel — deklico, Ivanka Troje iz Rožnega dola — deklico. Marija Gornik iz Grabrov-ca — deklico, Marija Umek s Konca — dečka, Marija lit s Petan — deklico, Terezija Pavlin s Komna — deklico, Alojzija Kotnik iz Cil-paha — deklico, Dragica Gorše z Obrha — dečka, Ana Repše iz Gabrijel — deklico, Lucija Mohor iz Novega mesta — dečka, Rczalija Gorenc iz Portoroža — dečka. Marija Jenškovec iz Malih Vodenic — dečka, Anica Jordan iz Ruhnc vasi — deklico. Frančiška Zupančič iz Martinje vasi — dečka, Ve ra Šinkovec iz Rudnika — deklico Antonija Kukec s Križa — deklico, Angelca Erjavec iz Vel. Pod-Ijubna — deklico, Marija Kokai; iz Suhorja — deklico ;n Anica Krizman iz Pri cerkve — dečka IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Ivanka Urek iz Stare vasi — dečka, Marija Boso-lin iz Koprivnice — dečka. Jožeta Ogorevc z Malega vrha — dečka. Stanica Radanovič iz Brezine — deklico, Angeia Kerin iz Brestanice — deklico, Marija Rožič iz Ar-novih sel — deklico, Marija Zupančič iz Vitne vasi — deklico Pavla Paeek iz Cerkelj — dečka. Vida Milovanovič iz Sentlenarta — dečka, Iva Dvornik iz Bušeče vas: — dečka, Marija Četrtič iz DOiškega — dečka. Slavka Oštir iz Kraške vasi — dečka, Marija Zarn iz Vel. Mraševega — deklico, Rezika Ivekovič iz Sv. Križa — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici; Jože Erman, gozdarski tehnik iz Poljšce, je padel in si poškodoval desno koleno. Oskar Obajdin, pek iz Novega mesta. Je padel z motorja in si poškodoval rebra. Frančiška Grandljlč, gospodinjska pomočnica iz Novega mesta, je padla z motorja in si poškodovala levo nogo, Ciril Fur-lan ključavničar iz Loikavca. je padel z motorja in si poškodoval glavo. Antonija Brinovec, žena posestnika iz Starih žag, je padla in si poškodovala desno nogo, Franc Krašovec, delavec z Loke, je padel z oreha in si poškodoval hrbtenico. v BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In iskal- pomoči v brežiški bolnišnici: Kristino IvanŠek iz Arno-vih sel Je povozil motor. Dobila ie poškodbe po glavi in desni roki. Maksu Radeju -z Kladja se je prevrnil voz in mu poškodoval desno noso Branko Rueh jz Brežic Je padel s kelesa in si poškodoval desno nogo. Barica Zmavc Iz Stare vasi je padla z voza in dobila notranje poškodbe. »GALEB« v Novem mestu Renomirano podjetje za proizvodnjo klobukov in čepic na veliko ln na malo iz Zagreba je cdprio svojo prodajalno v Novem mestu, na cesti komandanta Staneta 1, v Goleševl hiši, v lično urejenem lokalu. Na zalogi ima kot specialna prodajalna pokrival veliko izbiro vseh vrst moških, ženskih in otroških klobukov, kap in ba-retk v vseh barvah in kvalitetah Po konkurenčnih cenah. Prodajalna sprejema naročila in popravila, ki jih izvršuje ped strokovnim vodstvom in v najboljše zadovoljstvo strank. »GALEB« Prodajalna v Novem mestu Cesta komanftttttta Staneta 1 Drobne Mokronc Osemletka je začela s poukom 5. septembra. Ima 310 učencev in 9 učiteljev. Primanjkujejo ji tri učne moči. Prav tako imata premalo učiteljev šoli Trebelno, kjer manjkajo trije učitelji in Jeiševcc, kjer manjka en učitelj. Letos je občina prvič štipendirala 4 učiteljiščnike. + 46 ha zasejati po kooperaciji II — tak je plan Kmetijske zadruge Mokronog. Do danes imajo sklenjenih pogodb za 28 hektarov. Kooperaciji so se p 1: kij učili skoro vsi zadružniki. Zadruga je tudi že postavila volilno komisijo za volitve v zadružne svete, ki bodo oktq-bra. * Kmetijska zadruga Trebelno ima od predvidenih 10 ha, zasejanih s pšenico po koopera- Z brežiškega trga Na splošno je bilo tudi v septembru precej živahno; ponudba, posebno Pt'i raznih vrstah sadja, je bila dostikrat večja kakor povpraševanje. Za posamezne vrste sadja in zelenjave so prodajalci zahtevali: breskve 80—100 din, hruške 30 do 40 din, jabolka 20—40 din, slive 20—30 din, grozdje 70 do 90 din, krompir 12—16 drin, paradižniki 30—45 din, paprika 30—50 din, zelje 35—40 dm, ohrovt 40 din, čebula 50—60 din, kumare 20—40 din, solata 80—100 din, fižol v zrnju 70 do 80 din, fižol v stročju 40—60 dinarjev, jajca 18—20 din. Na tedenskih živinskih sejmih v Brežicah so prodajali odojke od 1600—4200 din, prašiče za Z&kol pa od 170—210 dinarjev kilogram žive teže. PRIČELA SE JE REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA ZA ŽENSKE Novome.ike odbojikarice. ki so že vrsto let med najboljšimi v republiki, so v sipcmiadans.kem delu repuV-iške lige zasedle 3. mesto (za OK Maiiborom rn OK Grafi-čarjem iz Ljubljane), v jesenskem delu jilf čakajo naps-me tekme, saj se bodo poteg ovale- za diugo mesto, katerega tudi zaslužijo. V spomladanskem delu prvenstva so dve najvažnejši tekmi izgubile z rezultatom 3:2 Ženska ekipa bo nastopala v tej postavi: Knaflič. Ostanek, Doki, Vogrinc, Robar. Novšak in Lindič. Najprej bi morale igrati z ljubljanskim Krimom Zal se je že kar udomačila praksa, da mošitva, ki so obsojena na poifiz, kar predajo odpovedi. S tem bo treba ftlmpraj prenehati. Domačo odbojikarice igrajo še naslednje tekme: 21. 9. v Novem mestu Z Jesenicami. 28. 9. v Kamniku 7. OK' Kamnik, 5. 10. v Mariboru z OK Maribor in 12. 10. v Novem mestu z OK Grafičar. S D. ciji II, sklenjenih pogodb že za približno 7 ha. 1. septembra je začel v Mokronogu obratovati nov obrat podjetja Telekomunikacije. Izdelujejo nizko- in visokovoltne elektrolitske kondenzatorje. V podjetju ;je zaposlenih približno m0 30 delavcev in uslužbencev, pri polni proizvodnji pa jih bo okoli 60. Šoferski tečaj, ki ga je organizirala ljudska tehnika, je obiskovalo 20 kandidatov. Izpit je napravilo 17 šoferjev: 11 iz A in B kategorije ter 6 iz A kategorije. Kratke iz Dolenjskih Toplic • Topličani in, tudi kopališki gostije pogrešajo lekarnico, ki £0 jo pred nekaj meseci ukinili. Vzrok ukinitve so bili baje neprimerni lokali, v katerih so se zaradi vlage kvarila zdravila. Tako^-so sedaj Topličani primo-itattj itj po vsako malenkost v Novo mesto, kar povzroča mnogo izgube časa in tudi nepotrebnih izdatkov. Splošna želja Topličanov je, da bi se vendar našel v Dol, Toplicah/ primeren lokal, kjer bi bila nastanjena vsaj skromna lekairna. ' Z regulacijo potoka Sušice co končno pričeli. Regulacija je nujno potrebna za ta zdraviliški in turistični kraj, zato bi bilo želeti, da bi bila dela čimprej končana. Delo je prevzelo Gradbeno podjetje Pioniir iz Novega mesta, ki gradi tudi športni bazen. Z regulacijo Sušice so .n-cer precej pozno pričela, ker se bliža je:-?n in jesensko deževje, ki bo napolnilo sediaj prazno strugo spet z vodo. Toda z delom v strugi so prenehali. Se tistih nekaj delavcev, ki jih je »podjetje poslalo na delo, je odšlo in dela zopet stoje. * Prebivalci vasice Cerovec se pritožujejo, zakaj se jim ne do- stavlja pošta, ko selski pismonoša obiskuje tudi druge vasi. Mogoče bi se le dalo urediti, da bi pismonoša na svojem potu obiskal tudi Cerovec. D. G. Iz Brestanice V Brestanici so pred kratkim odprli novo mizarsko podjetje, ki ima svoje prostore v termo elektrarni Brestanica. Podjetje je že takoj v začetku dobilo toliko naročil, da so z delom preskrbljeni za dobro leto. Vinogradi v Sremiču pri Brestanici bodo letos dobro obrodili. Vinogradniki pravijo, da take letine že dolgo ne pomnijo in manijo, da bodo nabrali mnogo več kot na Bizeljskem. Vsi pravijo, da bi bila letina obilnejša, če bi ne poškodoval trte hud mraz v letu 1957. S. Trgovsko podjetje PETR0L Ljubljana sprejme takoj v službo POSLOVODJO in ve5 PRO DAJALCEV za novi bencinski servis na avto cesti v Otočcu. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite poslovalnici PETROL Novo mesto. Požari 8. septembra je gorelo na Vrhu 15, občina Sevnica, sadna sušilnica, last F. Z. Vnela se je Lastnik je ogenj pogasil s pomočjo družine in sosedov. Škode je za 17.000 din, večinoma zaradi izgorelega sadja. Lesena mreža, ki je nad kuriščem, se je preveč segrela in se je vnela, ko jo je obliznil plamen. Kmetje, bodite previdni pri sušenju sadja, če je sušilnica v bližini gospodarskih poslopij ali senal * zaraflj. slabih dimnih naprav se Je 18. septembra vnela in zgorela stanovanjska stavba na Vinjem vrhu 19 pri Beli cerkvi, last M A. Škode Je 80.000 din. Hokej na Senovem Senovški hokejist; se temeljito pripravljajo za republiško prvenstvo, ki se Je pričelo 21- t. m. po »liga sistemu«. Trdno so prepričani, da bodo osvojili letos najvišji naslov; lani so v zadnji odločilni tekmi izgubili z Mursko Soboto z 1:0 in zasedli častno drugo mesto. Omeniti Je treba, da je hokej n'a travi pritegnil veliko število mladih mo*i in se ni treba bati, da bi se ta edini klub v Zasavju, oziroma v novomeškem okraju, po odstopu starejših igralcev razšel. V I \ Sprejmemo USLUŽBENKO z znanjem strojepisja in splošne administracije Lahko je tudi začetnica. Ponudbe s kratkimi osebnimi podatki pošljite upravi Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33. DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - T> -CV <->^.*TS -O, -*» Potovalni urad »GORJANCI« Novo mesto obvešča potujoče občinstvo, da bo z dnem 1. oktobra 1958 ukinil sledeče avtobusne sezonske turistične proge: 1. Novo mesto - Šmarješke Toplice z odhodom iz Novega mesta ob 9.30 ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih z odhodom iz Novega mesta ob 13.00 ob nedeljah in praznikih i odhodom iz Novega mesta ob 18.00 ob sredah, nedeljah in praznikih » 2. Novo mesto - Dolenjske Toplice ' odhodom iz No%ega mesta ob 13.00 ob nedeljah in praznikih AVTOBUS NA PROGI NOVO MESTO—DOBREPOL JE bo vozil ob nedeljah in praznikih k?.kor ob delavnikih, t. j. z odhodom iz Novega mesta ob 13.00. Spomenik delu in bratstvu I li?0Sl0V3flSkC (Ili&dinC l Razgovor s kiparjem Ivanom Sabolžćem vklesan tekst. Zadnja stran bo visoka fi metrov Spomenik bo imel dinamično obliko razvite zastave. Na krilnih straneh bo Imel dva reliefa. Izklesana iz črnega Kamni na beli podlagi. Ena stran ATa delu trase pri Karteljevem, zraven mladinskega naselja »Sutjeska« blizu Novega mesta, bo postavljen monumentalni spomenik graditeljem avtomobilske ceste. Odkrili ga bodo na dan, ko bo naša nova prometna žila Ljubljana-Zag;eb izročena svojemu namenu. 4 Govoril sem z akademskim kiparjem, mojstrom Ivanom Saboličem iz Zagreba, kateremu je Glavni štab graditeljev avto ceste poveril izdelavo tega spomenika. Ta renomirani in znam jugoslovanski umetnik je ljubeznivo razložil svoje ideje in načrte, ki gotovo zanimajo našo javnost, zlasti Dolenjce, saj bo spomenik stal na njihovem področju. Umetnik nam je o svoji zamisli in spomeniku pouedal tole: »Ko sem nedavno s svojim! kolegi prišel iz Zagreba pogledat teren, kjer naj bi spomenik stal, me je prvo srečanje z brigadirji na gradbišču prijetno prevzelo, kakor vedno, kadar zaidem mednje, kajti jaz sem stari brigadir z mladinske proge nrčko-Banovi-61. Navdušuje me delovno ustvarjanje in entuziazem mladine. Ne vidim razlike med to in mojo generacijo — mislim na revolucionarni duh In polet naše mladine. Tu se rušijo hribi in rastejo na-BiDi, in prav to smo delali tudi mi. Razliko čutim v tem. da je sedanja akcija mnogo širša in bolj poduhovljena, v ljudsken smislu te besede. In mislim, d * smo lahko tudi stari brigadir ■ ponosni na to dejstvo, saj sin o tudi mi marsikaj doprinesli tej •tvari. Ta pozitlivni progre* nam pcmeni Intimno radost človeka, ki raste in živi s težavami to bci-Dami, z zmagami ln radostmi svojega naioda. To poudarjam zato, ker me prav to vodi k .mojemu umetniškemu ustvarjanju ln bo tudi vsebina tega mojega spomenika, ki bo izraža! prav ta občutja, misli in nepobitno resnico naše dobe in našega človeka. Kar me posebno navdušuje, Je t»bor prostora za ta spomenik. Na vsej trasi ođ Ljubljane do Zagreba je to eotovo najlepši in naj-boli privlačen prostor — krasna pokrajina, nad katero so dviga stari porušeni grad na Hmeljni-ku, ki daje temu kotičku svoi- rellefa bo predstavljala razigrano kćlo mladosti. V črno pouaar-jeuih linijah figur bodo orna-mentno izklesane narodne noše vseh republik, kajti to bo kolo bratstva in enotnosti naše mladine. V tem kolu bo tudi pravi smisel spomenika in delovne akcije, kot najnovejše šole prijateljstva in zbllžanja naše mladine. V drugem reliefu bo kompozicija z dela — človek in stroj bosta dopolnjevala to sliko, kot najmočnejši pokretljivi vzgon akcije in človekovega ustvarjanja, v delu, ki je oplemenitilo ln učvrstilo človeka naše dobe. Vse potankosti celotnega spomenika bodo izklesane, tako da bo spomenik zeio umljivo in okusno oriearal vsakemu gledalcu njegovo umetniško zamisel in mu predočll prepričljivo podobo mladine — graditelja. Podlaga spomenika bo tlakovana z rdečimi kamnitimi ploščicami, ki se bodo živo in slikovito odražale na zeleni preprogi vsega okoliša, kar bo še povečalo njegovo monumentalnost in go-spodovanje v prostoru. Rok za Zgraditev spomenika je zelo kratek, časa Je malo, ker je mladina, na trasi hitrejša kot. jaz. Med njo in menoj se je razvila tekma; videli homo, kdo bo prej prispet na cilj. Koliko bolj dr-lam ta spomenik, toliko bolj se počutim mladinca, kajti mladostno navdušenje me Je do kraja osvojilo i. vso svojo silo in srcem. Saj bo to spomenik moje dobe, moje generacije, spomenik moje mladosti.. .« Marko Fitipovič Beti krajin FMaketa prvonagrajenega osnutka — delo akad. kiparja Ivana Sabolića, Zagreb (Foto: Marijan Szabo, Zagreb) »tven čar'in že sam po sebi vpliva kot veličasten spomenik nedavnih borb. Ta, delno čisti prostor, bo presekal vijugast asfajt-nl trak nove ceste, ki bo privlačno in skladno dopolnjevala barvo pokrajine in tudi same kompozicije spomenika. Spsmenik bo dolg 16 metrov. Predr.js stran, gledana v perspektivi, bo videti kot tri in pol metre visek obelisk, na katerem to TOVARNA Z ENIM DELAVCEM Na Švedskem so zgradili moderno tovarno, ki proizvaja okoli 70.0TJ0 ton sulfata. Tovarna je tako mehanizirana, da je v njej zaposlen en sam delavec, ki preko komandne plošče upravlja s približno 200 stroji. POJAVILA SE JE HITLERJEVA HCI 29-Ietna Marija Lorento se je pojavila v Buenos Airesu in trdi, da je Hitlerjeva hči. Novinarjem je izjavila, da je 1953 leta odšla iz Nemčije v Španijo, kacneje pa v Francijo. Verjetno je ena izmed tistih, ki bi radi na račun njegovih pristašev prišli do denarja. »Borba« — osrednji jugoslovanski časopis, je avgusta v obeh svojih izdajah, v latinici in cirilici, prinesla reportažo o Novem mestu. Čeprav pisec, T. LESIC. zavije včasih tnalo »vstran«, je le zanimivo, kaj na dolenjski metropoli najdejo in v;dijo tuje oči. Pobro je nc>vinar »Borbe« poudaril posebno bogastvo Novega mesta in Dolenjske, na katerega le preradi pozabimo. Prinašamo v prevodu niegovo reportažo, ki ji je dal naslov: ».REVNO' NOVO MESTO«. Govorim o Dolenjski, kraju, v katerem ni nobenega od mest, ki se jih človek spomini, ko se omeni Slovenija. Tukaj pravijo, da je Dolenjska naj. bolj revno področje Slovenije, toda človek, ki potuje tod, tega ne bi pomislil. Vendar kaže, da imajo domaičini prav, kajti gotovo je, da so s svojstveno jim pedantnost jo dobro pripravili svojo računico. Vendar pa številke ne 'morejo povedati vsega. S kakšno števili ko naj se izrazi lepota reke, kakor je Krka? Temnozelena prelepa Krka, ki popotniku obrača poglede od Gorjancev in Vinivrha. Vprašajte turiste in vse tiste, ki uživajo v njenih barvah, vprašajte riibiče, kako je, ko ribe proti večeru in v zgodnjem jutru skačejo iz vode, se svetlikajo na zahajajočem soncu in hlastajo po udicah. Zahodna Nemčija v znamenju raketnega oboroževanja. ZloveSče in grozeče molijo raketni izstrelki proti nebu. Pripravljeni so, da vsak čas poletijo s svojim smrtonosnim tovorom proti določenim ciljem. Mar je vse to res potrebno? In komu? Povsod so reke in ribe. Toda kaže, da nikjer ni toliko kle-nov, ščuk, somov in smučev kakor v soteskah, skozi katere žubori Krka. Koliko besed bi bilo pogrebnih, da bi se opisale samo kraisne kaskade, po katerih se ta lepotica spušča od izvira proti Brežicam, da utone v Savi!... Čast ekonom iisitom, ampak za kraj, ki ima tako bogastvo, je težko reci, da je reven. LAHKO JE KRANJČANOM IN MARIBORČANOM... Arheologi so si vtepli v glavo in trdijo, da je Novo mesto nastalo že za časa Keltov. Svojo trditev utemeljujejo z najdbami, z grobišči, z vsem mogoč:(m, kar je na tem kraju človeška roka izbrskala iz zemlje. Ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Jarc trdi, da je Novo mesto po zapisih, nastalo nekje v polovici 9. stoletja. 2e bežen pogled na zgradbe tega političnega in družbenega središča Dolenjske odkriije, da je mesto že zdavnaj nastalo in da je tudi prej bilo zelo pomembna drevesnica kulture. Nekoč je Novo mesto bilo središče Vojne Krajine. Iz tiste dobe mu menda izvira tudi ime. Njegovi prebivalci pa so nemara dobesedno vateli naziv svojega mesta in mu, navzlic tolikim letam, (ne spremenijo smiistla. Novo mesto je vedno novo. Nekoč je to bilo središče mesta, t'tpičen burg. Sedaj je vse novo na njegovi periferiji; razen poslopij i.z XV. in XVI. stol- se" šopirijo stavbe modem h lirtij in pročelij. In kdor hoče proučevati arhitekturo v njenem razvoju, ima tukaj Izvrstno oriložnost. Celo tovarne so tukaj zajete v celoto in ne štrlijo iz nje s svojimi visokimi dimniki. Pravijo, da jih je malo, pa vendar imajo tovarno tekstila, o kateri bi vedeli več povedati trgovci iz Južne Amerike kakor naši, potem tovarno obutve, pa obrat, v katerem vsak dan montirajo en avtomobil po licenci DKW, in še vrsto drugih podjetdg. Ce kakega Novomeščana vprašate, kakšno je njihovo mesto — industrijsko, name- Nov uspeh radiotehnike predstavlja radijski aparat francoskega inženirja Berettvja. Aparat lahko bres antene sprejema vse postaje na svetu in vse enako dobro brez motenj. Visok je komaj 30 cm. stane pa okrog 100 tisočakov SPOMENIK LAJKI i Na pariškem pasjem pokopališču so postavili spomenik Laj-ki, prvemu štirinožcu, ki je potoval v vesolje. Za postavitev spomenika se je osebno zavzel ravnatelj pasjega pogrebnega zavoda, ki je tudi prevzel skrb za že postavljeni spomenik. PIVO ZMANJŠUJE NERVOZO Ameriški zdravnik Leon Gre-endberg je delal poizkuse s prostovoljci, ki jim je med streljanjem okoli ušes in zavijanjem siren dajal piti pivo. Ugotovil je, da je pivo odlično pomirjevalno sredstvo proti pretirani nervozu očeh TINTORETTO IN SLIKA GOETHEJEVE PRIJATELJICE Na najvišjem delu Novega mesta stoji cerkev s prekrasno arhitekturo in z originalnim Tintorettom. Stare ženske večkrat z ostrim pogledom opazujejo vesele turiste, ki gredo obiskat cerkev. »Slika je pač slika kakor druge,« pravijo, pa ne vedo, da so mnogi prešli dolge kilo- Poslop.jc Dolenjskega muzeja z dvoriščne strani. V ospredju je baročni vrtni portal, ki je bil prenesen z vrta gradu Soteske scensko, upokojensko aili dijaško — bo dolgo premišljeval, nazadnje pa odgovoril, da je vsakega nekaj. »Seveda, lahko Kranjčanom, Mariborčanom pa Ljubljančanom,«; bo dodal. xOni imajo industrijo, in kaj imamo mi? Nič. skoraj prav nič!« Tako bo rekel, čeprav sam ne verjame v to. Novomeščani imajo Krko, -kar ni malo. Imajo industrijo, tudi ne ravno majhno. Imajo veliko dijakov, res veliko. In imajo dve stavbi, ki sta spoštovanja vredna zgodovinska spomenika. metre, da bi videli pravega Tintoretta... Lani je Dolenjski muzej v Novem mestu obiskal direktor dunajske Galerije. Za trenutek je obstal na pragu v dvorano. »Saj to je Angeliika Kauf-mann!« je vzkliknil. Ravnatelj muzeja je vedel, da je »Mati modrega Salomona« dragocena stvar, toda nikakor ni mogel odkriti avtorja te slike, ki izvira iz Goe-thejevega časa in jo je slikala prijateljica tega slavnega pesnika, švicarska slikarica An-gelika Kaufmann. Vrednost to V nedeljo, 23. septembra, bodo člani metliške godbe obiskali kraje, kjer je med narodnoosvobodilno borbo delovala godba Glavnega štaba NOV in POS. V to vojaško godbo, ki je bila ustanovljena v aprilu 1944, so prispevali lep delei prav metliški godbeniki, saj so tja oddali vse svoje inštrumente in tudi ves notni arhiv. Med prvimi godbeniki, ki so se bili takrat zbrali v Črnomlju, je bilo tudi devet Metličanov, in sicer Gusti Gornik, Vinko Iljaž, Viktor in Silvo Mihelčič, Ant. Oberman, Anton Orlic, Dominik Picelj, Karel Ru/.ič in Anton Slobodnik. Godbeniki so se sprva zbirali v takratni meščanski šoli v Črnomlju, nato pa so odšli na bazo Glavnega štaba v Dragatuš. Od tu so se tik pred bombardiranjem tega kraja umaknili na Sela pri Otovcu, kjer so bili vse poletje,, na jesen pa so se premestili na novo bazo v Stransko vas, od tu pa na zimo v Črnomelj. Tik pred koncem vojne so godbeniki preko Skrada in Mo-šuna odšli v Ajdovščino, kjer so igrali ob ustanovitvi prve slo- venske vlade, od tam pz. >o sa odpeljali preko Gorice v Trst, kjer so doživeli osvoboditev. Da obude spomine na takratno sodelovanje v godbi Glavnega štaba, bodo metliški godbeniki obiskali vse imenovane kraje v Beli krajini, hkrati pa povsod priredili daljši ali krajši prome-nadni koncert. Zaželeno bi bilo, da bi krajevni odbori Zveze borcev opozorili tamkajšnje ljudi na koncert. Godbeniki bodo prišli v Dragatuš ob 8.00. url, Črnomelj ob 10.30. url, Sela pri Otovcu ob 14.30.url, Stransko vas ob 16.00. uri. Danes se pomlajena metliška godba pod vodstvom kapelnika Silva Mihelčiča spet lepo uveljavlja. Kot jim je obljubljeno, bodo godbeniki za letošnji občinski praznik dobili tudi nove uniforme. , Vsem, ki so jim z denarnimi sredstvi omogočili, da bodo to nedeljo obiskali baze godbe Glavnega štaba, se člani metliške godbe iskreno zahvaljujejo. -ar Lep uspeh eniskih šahi stov Ekipa Dolenjske prvič na mednarodnem šahovskem festivalu ▼ Portorožu. V zelo močni konkurenci so naši šahisti v B skupini osvojili tretjo nagrado. Za ekipo Dolenjske so nastopili: Sitar, Sila in dr. Golež iz Novega mesta, Zabukovec iz SK Trebnje in Mestek iz Kočevja, Portorož Je bil pretekli teden znova prizorišče velikih borb na šahovskih deskah. Medconski šahovski turnir je bil komaj zaključen, toda v ponedeljek so znova pognali šahovske ure, tokrat na treh turnirjih posameznikov in na velikem mednarodnem moštvenem turnirju. Tega turnirja se je tokrat prvič udeležila tudi petčlanska ekipa Okrajne šahovske zveze Novo mesto, sestavljena iz trenutno najboljših šahistov Dolenjske. Prvi nastop dolenjske ekip'-na portoroškem festivalu moramo oceniti kot zelo uspešen, kajti tretje mesto v tako močni konkurenci je uspeh, ki ga ni podcenjevati. Na mojstrskem turnirju doslej še nikoli ni bilo tako močne konkurence. Med 22 velemojstri, mednarodnimi mojstri in nacionalnim; mojstri sta nepričakovano zmagala mednarodna mojstra Bertok (Jugoslavija) ;n Rossetto (Argentina). Za nas pa je bil vsekakor najbolj zanimiv moštveni turnir, ker so na njem nastopili tudi dolenjski šahisti. slike ni ugotovljena, pa tudi ni potrebno: nikamor ne bo šla s stene, na kateri zavzema častno mesto v vrsti drugih vrednih umetnin. Zjutraj, ko zažvižgajo sirene, po asfaltni cesti zdirjejo kolesarji. 2e nekaj let jih jezdijo tisti, ki vozijo mopede. Prehitevajo jih, dirkajo, puščajo za sabo. In vsak dan se kak Janez prMuši, da si bo tudi kupil to »kobilo-<. ki ne potrebuje biča. In kupujejo jih, se vidi. Uveljavili so se tudi »Fiati 600« Brzijo po ulicah tega mehaniziranega mesteca, o katerem njegovi prebivalci pravijo, da je »najbolj reven« v Sloveniji. T. Lešič PRIPOMBA UREDNIŠTVA Navedbo tov. L. o izjavi upravnika muzeja, da Novo mesto datira že lz 9. stoletja, je treba popraviti v toliko, da Je brez dvoma že pred ustanovitvijo Novega mesta leta 1365 bilo na vsaj najvišjem vrhu polotoka naselje, ki je znano pod imenom Gradec, arheološke najdbe Da dokazujejo, da je vsa1 v neposredni b.i-žini današnjega Novega mesta, na Marofu, bilo staro illrsko-keltsko naselje. — Navedbo «.*ede Angelike Kauf.p mn je neba popraviti v toli.io, rta je pač bila znana z Goethejem, s katerim se je srečala v Italiji za časa njegovega potovanja no Italiji. Vseh 53 ekip Je bilo po moči razdeljenih v pet jakostnih skupin. Dolenjsko ekipo so uvrslllj v drugo skupino (B), takoj za mojstrsko skupino. V skupini so bile tri podskupine s štirimi ekipami. Naš; šahisti so bili v drugi podskupini, skupno z moštvi Poštarja iz Zagreba, Omladinca iz Bačke in Kikinde. V prvih dveh kolih so naši šahisti zelo dobro igrali. Premagali so Omladinca in Poštarja s 3 in pol : pol (dvakrat sta zmagala sila in dr. Golež, po eno zmago in en remis pa sta dosegla Sitar in Mestek) in si tako že skoraj zagotovili prvo mesto v podskupini in'plasman v finale. Ker jim je v dvoboju s Kikindo zadostovali neodločen rezultat 2:2, se tu niso preveč trudili in le malo je manjkalo, da se ni to maščevalo. Ob koncu kola je bilo stanje dvoboja neodločeno — I in pol : 1 in pol, Mestek pa je svojo partijo prekinil v sumljivem položaju-Tu se je pričela prava drama, ki zasluži, da jo opišemo. Zvečer se Je sestala ocenjevalna komisija mojstrov (Longer. Branicky) ki Je po daljšem razpravljanju ocenila partijo za remis. Naši igrale: so se že oddahnili, toda ne za dolgo. Kikjnda je vložila pritožbo. Češ da ocena nj realna. Spet sq bili vsi v napetosti, kaj bo sklenila nova komisija. Domače anai.ie so kazale na remis, toda možno, je bilo, da se še najde odločilna poteza, ki b; našo ekipo ' a P. a na drugo mesto. Vsi so bili kot na trnju in šele po novi ocenitvi, ki prav tako ni našla poti za poraz Mesteka, so se dokončno oddahnili. Nova komisija, ki SO Jo sestavljali velemojster Panr.o in mednarodna mojstra Branicky in Redolii, po dveurnih analizah nI našla poti za zmago šahista iz KI-ktade. Po zaključku analiz je velemojster Panno (bivši mladinski svetovni prjrak) vstal, se nasmehnil našim igralcem, kj so seveda sodelovali pri analizah ln stopil k sodniku dr. Bajcu. »Ničja« (remi — po rusko), je rekel in tn besedica Je naše pomirila. Naša rk;pa je bila v finalu. Vsaj tretja nagrada 1i ni mogla uiti. V finalu ni šlo tako kot smo si želeli, toda upoštevati je treba, da so se naši meril; z zelo močnimi ekipami — z Olimpijo (Lj.) in Zre-njaninom in da se več skoraj nI dalo doseči, Z zmagovalcem Olimpijo so tesno izgubili z rezultatom l in pol : 2 in pol (Sitar, dr. Golež In Mestek so remizirall, Zabukovec pa je izgubil), z Zre-njaninom pa so imelj veliko smole, saj so dobljene partije izgubljali in so bili končno občutno poraženi. Navzlic izgubljenim dvobojem v finalu B skupine je tretje mesto vseeno zelo lep uspeh ekipe dolenjskih šahistov, saj so pustili za seboj mnoge znane slovenske ekipe kot na primer iz Celja, Trbovelj, Kopra, 2elezničarja (Lj.), Izole itd. in ekipe iz drugih krajev Jugoslavije. Letošnji prvi na>top na portoroškem festivalu je prav gotovo lep prispevek 1< afirmacij) dolenjskega šaha. F. M, d polharji na Polževem ...Je pa na Kranjskem čudna živalca, ki je ne vidiš zlepa po drugih evropskih deželah, a je je tu prav veliko; po kranjsko ji pravijo po!h. Pravijo zatrdno, da jih poni vrag na p ako. Ljudje pravijo, da vrag nima moči priganjati to živalco iz človekove obleke, če se skrije vanjo. Kadar je slišati tisto pokanje in se oglasi žvižg — to sc cesto zgodi — je treba brž zbežati... Ta živalca pa ni samo za jed, tak tudi za okras obleki. Njihove kožice prevažajo v oddaljene dežele in kri.' na primer v rimsko cesarstvo, na Holandsko, na Špansko, Nizozemsko, v Angii.jo itd.... To pa je vendar gr>:»vo, da vraga večkrat slišijo, ko goni polhe in pri tem tleska, ploska in močno žvižga... JANEZ VAJKARD VALVASOR (Slava vojvodine Kranjske) Na Polževem, visoko nad vrvenjem v dolini, je ta večer živahno. Nocoj je polšji lov. V deželici Desetega brata, Krjavlja in Manice. Sredi med gozdovi ... Jazz igra najnovejšo popevko in blondinka v rdeči jopici in italijanskem krilu pleše ročk ... V kotu ob mizi pa se ob litru vina odvija tale pogovor: -Kaj zajci, polhi, polhi!« zatrjuje David skupini polharjev. Sam je pravi polharski tip. Star je .in v svojih besedah hudomu- šen. »O, včasih si pogledal v luknjo, malo si popihal ln polh ti je zletel pod palico. Sedaj pa... To je bilo še takrat, ko sem nastavil »toplerco« (past za dva polha), zjutraj pa so bili štirje notri.« Potem na jezo slabega lova zvrne še kozarec, vstane in zakliče: -Gremo polhat, gremo!« Gostje, Ljubljančani in Kamničani, odidejo za njim. Blizu hotela David z leskovo baklo prižge ogenj in oskrbnik s tremi streli oznani, da se je polšji lov začel. V gosjem redu stopamo po ozki stezici v gozd. Ljubljančan v elegantni obleki toži nad slabo razsvetljavo in sprašuje: »Kakšen pa je polh, nikoli ga še nisem videl?« -Kot veverica,« mu hudomušno odgovori David. »Ali je hud?« £a Se skrbi. »O, hud pa hud« pošepeče David, ker.se približujemo pasti... In Ljubljančana že ni več med nami... David sname palico s pastjo z drevesa in vzame iz nje polha. Pokaže ga prisotnim. "Štirinajst dni prezgodaj smo« pravi. »Leta 1923 sva s Francetom ujela 1880 polhov. Ce ne verjamete, ga pa vprašajte, saj je še živ. Tisto leto sem ujel tudi belega polha. Tudi moj oče je 1860. leta ujel enega.« Potem se malo zamisli, pogleda naokoli in pripoveduje: »Trije so šli takrat na polhe. Nastavili so pasti in čakali pri ognju. Okoli dveh ponoči so šli skupaj pregledovat pasti. Ko pogledajo v prvo, najdejo v njej belega polha. Vzamejo ga ven in se čudijo/ Takrat pa močno zapiska in močan glas zakliče: »Belega nazaj!« Vsi pogledajo v tisto smer. toda tam nt bilo nobenega. Glas še enkrat ponovi svoje. Vsi so se stresli. Oče vzame polha iz torbe in pravi: »Akra-ment. nazaj, jaz ga ne bom več nosil!« in gn spusti. Takrat pa se zasliši žvižganje in nokanje in vsi trije zbelt domov. Zjutraj Polšji koncert so ;ii skupaj z drugimi vaščani v gozd in v vsaki pasti našli polha. Le beli se ni pu-stil nikoli več ujeti.« »Praviš, da si ga tudi ti ujel?« vpraša Tone. »Leta 1923 sem ga! Ze od šestega leta polham, toda enkrat samkrat sem ga ujel. Pošteno sem se ustrašil, ko sem ga zagledal. Vzamem ga ven in se ozrem, če bo kdo rekel, naj ga dam nazaj. No, nihče ni rekel in brž sem stekel z njim domov.« Bilo je že blizu polnoči in zopet odidc-mo v gozd. David v,zame svojo baklo, drugi pa baterije. On jim ne zaupa, pravi, da »elektrika« in polhi ne gredo skupaj, in jim svetuje, naj si še oni prižgejo bakle. Tiho stopamo po listju in pregledujemo past za pastjo. Vse so prazne. Le hruške, ki so jih nastavili za vabo, ležijo raztresene pod drevesi. Ko pregledamo še pasti, k: 80 nastavljene v luknjah, najdemo več polhov. Pri vsakem se David nasmeje in ko ga jemlje iz pasti, pravi: »Paket (prekleto)! Sedaj smo pa skupaj!« Vtakne ga v torbo in še pristavi, da bi bilo treba počakati še kakih 14 dni. ko bodo že bolj debeli. , »Spominjam se, da so bili leta 1930 tako debeli, da sem jih lovil kar z roko. Samo ch, ch, ch so godrnjali in se pustili ujeti, tako so bili doboli! In s tistimi metlami (repi) so opletali, da je bilo veselje gledati. O. takrat je bilo polhov in v tej hosti so bile take bukve, da jih trije niso mogli obsoči. Sedaj ni takih bukev, polhov pa niti toliko ni, da bi si človek z njimi zobe očistil,« pristavi hudomušno. »Tisto povej, kako si gada ujel!« silijo v njega fantje. »To je bilo lota 1919. Polhali smo pran-tule. Kurili smo ogenj, kot Je navada, in čakali, da se bo kaj ujelo. Takrat sem imel če/. 60 pasti. Nastavil sem jih po hosti in Čez kakšno uro smo Jih Sli pregledovat. Idila v polšji luknji Ko sem vzel past iz jame, sem za.sli.'-al ka ko je puhalo in sikalo. Že sem hotel t roko poseči vanjo, ko opazim dolg rep. BU je gad. Živa resnica, da je bil,« pravi in odmahne z roko, češ saj mi ne verjame! Zjutraj ob petih, ko so gostje v hotelu že zaspali, gremo .še enkrat v gozd. Iz vs?h pasti, ki jih je bilo 100, smo odnesli samb 15 polhov. Stari polhar David pripovr i; da je bilo včasih tu polhov, da so delali olje iz njih. Pravi §e tudi, da, bi jih morali zaščititi za leto ali dve, da bi se razmrK) žili. »Hudič bi jih v dveh letih nap , .1, -1 bi bili široki kot dlan in da bi samo <■■■ |i ch, ch in bi se pustili ujeti.« Tako modruj) in se ozira na svojeca vnučka, ki ga prestrašeno in hkrati radovedno r! la ln aa vpraša: »Oca, kaj jih zales pas" Tak je danes lov na polhe. Ni se dosti spremeni(l od takrat, ko je Jurčič v dr s starim Trpkom in dntftinii prav tu nekj'.' sedel in poslušal »polharske«. Morda se Je spremenilo le to, da polhov škofa] ni v in da nekje v dolini to deželice n ' brata dan in noč vozijo avtomobil: po n-'" in široki cesti. Peter Brešt-.ik