46. številka. Ljubljana, v petek 26. febrovarja 1897. XXX. leto Iihaja vsak dan iveier, izimii nedelje in praznike ter velja po poŠt i piejeman za a vb tro-ogersk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■eaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 Ur , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežel« toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plaCnje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trga '.t. 12. Up ravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Škofovski in ljudski kandidatje. Ne da se tajiti, da reakcija po vsej Avstriji vb lignje glavo. Vsi reakcijonarni življi slutijo, da jt prišel čas, ko bode mogoče prikrajšati Ijadske pravice, če se direktno, pa indirektno. Zato ima letošnja volitev odločiti o mnogem, pred vsem gre aa to, ali imajo politiko odločevati avstrijski narodi ali pa le nekateri privilegiranci. Pri volitvah se z vsemi nilami delnje na to, da se pači pravo ljudsko mišljenje. Škofje so tako očitno stopili v volilno borbo, kakor de nikdar poprej. Vedno očitneje je, da bi avstrijski Škofje z nekaterimi veleposestniki radi dobili vodstvo vse avstrijske politike v roke. Po cerkvah se moli in propovednja za kandidate takoimenovanih „katoliških1 strank. Kateri kandidatje so pa to? Vsi so ljudje, kateri se morajo že naprej zavezati, da re bodo ničesa storili proti volji škofov, o katerih je znano, da jim ne bodo vodilo želje in potrebe vo-lilcev, temveč le želje in ukazi iz škofijskih palač, če je dotični k duhovnik, mora škofi prositi za dovoljenje; ce je pa lajik, ga pa tndi take stranke ne postavijo za kandidata, ako vedo, da dotičnik ni po gcdn škofu. Tako se niso postavili za kandidate molje, za katere se je izrekla več na za r.paih mož. Tako nplivanje škofov na volitve naravnost nasprotnje duhu ustave. Po astavi imajo skoro vsi škofje svoje sadeže v gospodski zbornici, ondi je prostor za njih politično delovanje. Zborn ca po slancbv pa more biti izraz pravega narodnega mišljenja in je zatorej le obsojevanja vredno, da 83 v volitve atikajo gospodje, katerim je ustava drugje odkazala zadosten političen upi.'. V nobeni državi bi ljudje mirno no trpeli, ko bi člani višje zbornice •kušali tako uplivati na zborn c? poslancev, kakor baš v Avstriji. Vprašati ne pa moramo, če morejo taki poslanci biti dobri Ijndski zastopniki, ki bodo voljeni s škofovsko pomočjo. Nikakor ne. Sami ne bodo smeli ničesa storiti, temveč o vsem bodo morali le gledati, kak migljej dobe od tistih, s katerih pomočjo so voljeni. To se že vidi sedaj, ko gre za to, če pristopijo vsi novi slovenski poslanci jugo slovanskemu klubu. N'< Danajn so se klerikalni slovenski državni poslanci bili tndi izrekli za jugoslovanski klub, ker menda niso vedeli, kakšen veter veje v tem ozirn v ljubljanski šk( fijski palači. Toda jedva so prišli domov, že je mej njimi zavladajo drugo mnenje in na shodn zanpnih mež katoliške stranke se je v tem cziru že sklenila tako nejasna resolucija, da nobenega ničesa ne veže. Po volitvah bodo katoliški poslanci lahko vstopili v klub, v katerega se bode jim ravno iz fikc finske palače vstopiti ukazalo. Klerikalni kandidatje na Kranjskem se pa tndi na nobenem (hodu o tem jasno ne izreko, da se jim pozneje ne bode meglo očitati, da so kaj obljubili. Škofje, katere imamo sedaj na Slovenskem, naj več nam Slovencem niso nagnjeni. Zato je bilo že toliko dokazov, da bi se reklo vodo nositi v Sivo, ko bi hoteli še nove navajati. Zato pa poslanci, ki bodo voljeni po milosti škofov, ne bodo mogli v narodnem ozirn odločno postopati, posebno v onih slučajih jim to ne bodle mogoče, kadar bi zaradi slovenskih narodnih koristij utegnili priti 8 kako nemško katoliško stranko navzkriž. Taki slučaji se pa utegnejo v novi zbornoi češče prrgajati, kajti nemškokatoliške stranke niso več to, kot je bila nekdaj konservativna strank?, lemveč se vedno bolje postavljajo na nemSkonarcdtio stališče. Postavljale se bodo tem bxl;e, čina manj odpora imajo priča kovati od Slovanov. Če bodo katoliški Nemci z*go tovljeni, da jih bodo slovanski poslanci podpirali, nrj bpi kaj ozirajo na mšs nsrod- o zahteve ali ne, bodo g■ d i mogol in smel glasovati noben katoliški pos'anec. Že vlani ee je konverzaciji upiral velekateliški dr. Fcchs, češ, da bodo potem imelo škodo škefije, cerkve, samostani itd. pride do tega, da so bode kaj resnega ho telo ste riti v tem oziru, 8e bodo tudi vsi drugi ka- toliški poslanci postavili na jednako stališče. Nekateri avstrijski škofje imajo zares knežje dokodke in so veleposestniki in tovarnarji Samo olomnški nadškof dr. Kobn ima trinajst tovarn :a žganje, več pivarn itd. Toda ta ni jedini, tudi drugi škofje ee bavi jo z vel* industrijo. Zato ne bed) smel glasovati noben katoliški poslance proti t«mn, kar bi veleindustriji škodovalo. Pač je katoliškim kandidatom dovoljeno po shodih govoriti proti velikemu kapitala, da tako ljudstvu mečejo pesek v odi, a ko bi pa kot poslanci zares kaj hoteli storiti v tem oziru, Ee bodo pa jim že zavezale roke. Sicer pa tndi za narod ni častno, da bi si roorda dal od škofov nrivati kandidate, to je naravnost razžaljivo, ker naravnost kaže, da ga neka gospoda nima za politično zrelega in se mu usiljnje za jerobe. Volilci, kateri kaj drže na lastno in na narodovo čast, morajo odločno zavrniti tako jerob-stvo. Politično zrel narod bode žo sam si znal izbrati prave može, da bodo zastopali njegove koristi. Lrtošnji volilni boj j« boj mej škofovskimi in pravimi ljudskimi kandidati. Pokazal bode toiej zrelost našega prebivalstva. Naj bode izid kakor koli, narodna stranka bede kot ljodska stranka vedno se potegovala za narodno svobodo, tudi proti tistim, ki jo hočejo sedaj po ovinkih omejiti Naposled se bodo gitovo narodu cdpile cči, da bode videl, k j oo pravi prijatelji in kje nasprotniki njegovi. Državnozborske volitve. Volitve volilnih mož. Včerajšnji dan nam ji pritir s ■! dve nepričakovani novici. Narodna stranka je propadla pri volitvah v kmetski kuriji v Št. Rupe rtu. T--, oblina je doslej voJila vedno narodno, še predvčerajšnjim jo pri vc Itvi iz pote kurije vrgla klerikalce ob tla, a prišel je dr. Krek in s pomočjo dragih duhovnikov speljal naše pristaše na led. Razmerje glasov nam da ni znano. Tudi v Vipavi so zmagali klcrkalci in sicer z jednim oziroma dvema glasoma. Vi.i.t v se je nezakonito vršila in dolžnost vlide bi bila, da jo ovrže. Klerikalce volilne može sta volila Anton Pavlin, kateri nima volilna pravice, ker Še niso ogasn le posledice neke obsodbe, in Ivan O.el, ka- LISTEK. Ljubljansko blato. (Maščevalen spis. Spisal Humorist.) V Gradcu, 20. februvorja 1897. Z žalostjo ogledujem svojo čevlje iz rnjavega usnja Molče trobentajo po osvt-t. Nosil sem jih namreč štirinsjst dnjj po Ljubljani. Da bi vžil košček predpusta, sem se bil napotil domu. Navajen tukajšnjih cestnih razmer, kjer je vse tlakano in osnaženo, bil sem toliko nepreviden, da sem vzel seboj le rujave Čevlje in nemškutarske*) Jakštifhte' za ples. Tako sem dospel v belo Ljubljano. Belo! Kdo si je pač izmislil ta dovtip?! S.'ovenec gotovo ni bil, ker ti običajno nimajo humorja.**) Na vsaki način je bil tuj človek, ki je mnogo trpel po brezmejni zablatencsfci deželnega stolnega mesta Ljubljane. — Pradedje eo bili bolj pošteni, nego je tedanja rasa, ker so cestam in trgom dajali imena, •) „nemfikutarske", glej „Edinost" od leta 189G. o frakih i. dr.! •*) dej „Brivca", ,Škrata", „Brusa", dalje nafie igralce v komičnih ulogah! katera jim res pristojajo. Zato mislim, da bi bilo primerno, če bi se histerično ime .blatna gasa" (B. O.) generaliziralo in razš rilo tudi na trge (B T ); izras Blatna vas pa bi naj nadomestil »belo" Ljubljano. Ceste bi b.-le po amerikanskem sistemu nuce-rirane. Na pr. : „Slavni magistrat deželne in stolne Blatne vasi kranjske, B. T. I. št. 1". — Tsko bi bilo tndi vprasanjo o dvojezičnih teblicuh rešeno. Ali pa dtng predlog: Ker so ceste vedno v takem stanu, mc,fo da bi bile v diugem, bilo bi primerno, da se jih krsti simbolično po samih apor-nografih". To bi bilo nekaj. Imen je dovelj. Pcglejmo samo v „S'o ■-. Narod!" .Ji dno ulico bi koj Isbko dobil meni neznani pisatelj nesramne aRopičeve To-niče". Tudi za nekega \V. Goetheja vem, ki je sicer že pred dalšim časom umrl in ni bil ravno demačir, ki pa je spisal neko strašno, cesrorcno blatno stvar z imenom „Faust"*) In tako dalje. Mnogokrat sem i tal na robu Btiotoarja" ter gledal tužno preko ceste, čiez katero sem moral. In Hamletsko sem meditiial: „ Plavati ali ne plavati, to je vprašanje". *) V čast našemu narodu bodi rečeno, da se je do sedaj — če tudi težko — znal obvarovati pred slovenskim prevodom tega odurnega spiBa I J „T r o t o a r", to je tudi tak izraz za nekaj, česar nimamo. Ilidke so tisto blago gospedarske duše, ki si pred svojim pragom privoščijo košček asfalta. Seveda, da bi ga tndi snažili na svoje stroške, t ko daleč še ni n&ša cestna kultura. Sploh je mogoče, če bi vprašanje o tlakovanju c i( res kdaj postalo aktivno, da bi se tedaj nagla močna opozicija, ki bi izkoriščala stvar v politično nameni kot nekaj povsem neslovanskega,**) R-^s je, Slovenci niso iznašli niti cest, niti atfalta, niti makadama. B:g ved;, koliko izdajstva tiči pod Vbakim kosom cestnega tlaka, koliko kozmopolitizma in dekadence! Toda, zdaj sem pri titula .trotoar". So iz let, ko sem doma vbajal, da sem se z desetletnimi Dbarabami* pod Gradom igral ,l6za-k7attf-, ee spominjam, da so bile luža pred korarskirai hišami, vis-a vis Šenklavžu, ravno take, kakor danes. Vsako poznam po obliki. Če pa greš po noči tamkaj, zlasti tedaj, ko je mestni ugasovalec že decimiral plinove leščerbe, ne vid š, da preži poleg tvoje stopinje sredi „tretcarja" hudobna kaluža — in najedenkrat — «'<'.!'! — si že notri; čevelj, nogavica iu hlačnica polna najlepše melanže. Ljubljana, „za kri j si belo svoje I ce!" (Ko ga nimaš). — Čnđno. Ni ga skoro *+) Glej prvo opazko 1 teri je radi slaboumnosti pod Iroratelo. Djlalo se je tndi z vinom in s denarjem. Dekan je pač v nedeljo prepovedoval ,ne dajte se zapeljati za kozarec vina", a klerikalci bo še t'sti popola Jan kupili 56 litrov vina ter napajali volilce. Na dan volitve je bil jeden klerikalni vol'lec tako pijan, da so ga po glasovanja morali odvesti z volišča. Tndi denar je delal. Posestnika Franc Bras in Franc Bizjak sta pripravljena izpričati, da je znan klerikalni agitator p mudil Franca Tomašiča iz Vipave št 28. „gnr-nado" 80 kr. če voli klerikalne može. Pozivljemo vlado, naj stori svojo dolžnost. — V Lukovici sta izvoljena v peti kari j i in v kmetskih občinah dva pristaša narodne stranke. V K radin ji jeden pristaš narodne stranke, na Prevojah pa jeden pristaš narodne in jeden klerikalne stranke v obeh kurijah. * * ♦ Z Bleda se nam poroča: Prvotne volitve so iztekle ugodno za klerikalno stranko, čuditi se temu ni, ker so tukajšnji duhovniki že kake štiri nedelje zaporedoma s prižnice obdelavah ljudstvo Tukajšnji narodnjaki smo se bili že v Lescah na •hodu odločili za g. Tomo Zupana, a tukajšnji gosp. žnpnik J. Oblak se je zelo trudil za agitacijo zoper g 7.-i pa na Kar naravnost je trdil, da bode Zupanova stranka glasovala za Ž ieznve, v 5. kuriji je kandidat dr. Olilo Franki, benediktinec in gimn. profesor, zanj delujejo nemški konservativci in Slovenci. — Nemško narodai kandidatje so: Veleposeshvo : Bjron Starneck ; Calovec: Dobe mik; mestna skupina Št. Vid: E. vsega tega, se stvarij tako navadi, da jih ne vidi vač, da ga nikdar ne ob de misal, jeli ni drngod drugače i i boljše ? Ker je tudi mogoče, da dobi kdo z izvolitvijo v obč nski svet „Gio nenvv »hna, (pravijo, da se je to primerilo v zi'.dnj.h t'asih na No vaji zemlji, v nekem predmesLji. Torej prav daleč od nas, hvala Bogu!) — ker je to mogoče, mogoče je tuli, da odločevalna večina mestnih očetov nosi hvojn častite gosprdske nosove tako visoko, da ne more videti, kaj da je pod nogami. Žito tudi niso odgovorni, da sem si skoro čisto novs čevlje za 8 gl I. 50 kr. popolnomv pokvaril Prihodnjič bodem že prišel v potapljavskem skafandru. Oe je že kje evropski trotoar, ted.j je tak, da moraš hoditi ali pod strešnim kapom ali pa z jedno nogo stopati vedno doli v cestni jarek, da se guglje'i kakor Hefajstos blagega spom'na. In kadar je smajni dan ! Tedaj sa nastavijo tri, štiri kmetske žene z jorbasi ob boku in z vodno odprtimi škrbastimi če Ijastimi na kakem oglu, okrog njih pa pet, šest ižanskih možakov, ki mole i pol svojih solidnih | pazduh obsežne ,marele' horizontalno od sebe, da zgleda vse sknpij kakor trdnjava s Kcuppovimi topovi. — Pa pridi mimo, če znaš! Poleg nj h stoji apatično katero izmej tistih očij postave, ki črez pooiklane mesce gledajo v svet. pa možu seveda ne pride na misel, da bi razkropil ižansko „živo podobo". Neki dunajski humorntičen list pripoveduje, da je praznovala pred kratkim neka nlica na Dunaju slovesno petindvajsetletni povratek človek«, ki strže blato. Vsako leto torej jedenkrat. V Ljubljani bi to že skoro ne bil več dovtip. — Lokalnopatrijotično nadabnjene duša včasih tndi govore o maka damo v i h cestah ljubljanskih. Pojte se solit, kdo Vam bo pa verjel, da je ta masa makadam?*) Potem je vsak kelo voz na Golovcu tudi makadami I a kakor se kolovoze nasiplje s polomljeno opeko, tako nasipljejo ljubljanski „makadam", kadar ju že skrajna aila. s takimi skalami, da se fijakarska kljuaeta vselej na glas jokajo. Ne vem, ali je v Ljubljani dolžnost hišnih gospodarjev, da čistijo hodnike (trotoarje) pred svojimi *) II-s je pa tudi, da Parižanom služi ta izraz ta cestno blato. V tom smislu so ljubljanske ceste prav zelo , makadamove!" hišami. Po dežju se 8 pomočjo človeških pod;* preseli navadno ves „makadam" na hodnike, i| leži, dokler ni snh in razhojen v prah, ki veter zopet goni okrog coitnih fglov. — Nflj „Slov. Narod" polofi jijozno poročal, da bo n>p starega drevoreda od gledališča proti železuij* vstala .uprav moderna cesta". Ne vem, ali: „uprav", ali bolj „moderna", navadno je si i Svoje čevlje sem maščeval. Predlagani končno, da bi se morebiti, kakor je to že Ljubljani prišlo v navado, po hišah nabirali za odpravo blata, n-apravo tlaka in za — 11 vaje' tistih hišnih gospodarjev, ki ne čedij« svojo hišo. Dalje naj se napravi na koriti' efektna loterija, glasbani avtomati (n. pr. naj „Stoji, stoji Ljubljane«. Ljubljsnca blatna vi sred' Ljubljance pljundra, oj pljundra vsaki dalje bazarji, razprcđaja ginljive povesti o Atjj hleva, prirejene za mladino, fotografije cest* lavcev, teh vrlih, žalibog tako redkih p>J1 javne snažnosti, pristne Barieson-predstave, morda tudi vrtne veselics z godbo (v p1 mora biti seveda Titlova „Slovanska oavetf „ V boj I8), deklamacije z bengaličnim ogo)1 Šešarkovimi lampijoni. — Sij Pri glasovanja vzpr-jme zbornica predlog posl. tiloboe'nika. Vsled tega znaša potrebščina normalno-šolskega zaklada 387.465 gld., primankljaj pa 363.196 gld. Isto tako vzprejme zbornica resolucije finančnega odseka in resolucijo dr. Tavčarja. Posl. dr. Žitnik poroča o § 5. marg. št. 7. letnega paročil dež. odbora »loterijsko posojilo ljubljanskega mesta" in predlaga, naj se vzame ode bruje na znanje. Posl. dr. Schaffer omeni, da so pogajanja glede drugačnega bilanciranja loterijskega p3sojila skoro dognana in se je v principu že doseglo pora-zumljenja. DeŽ. predsednik baron Hein je zadovoljen, da se je doseglo poraznmljenja g'ede drugačnega bilanciranja loterijskega posojila in pravi, da si vlada pridržuje popolno prostost glede odpisa posojila 144.600 gld mestni občini ljubljanski. Posl. Hribar odgovarja dež. predsedniku glede odpisa mestui občini posojenega zneska, j Pravi, da denar ni bil vzet iz amortizačnega za- 1 klada, nego iz mestnega loterijskega posojila. Na to je že opozarjal poročevalec, ko je naglašal, da I je ves denar za amortizačni zaklad naložen. I Denar, kateri se je posodil mestni občini, sa torej ] niti ni mogel vziti iz tega zaklada. i Zbornica od bri predloženo poročilo o mestnem loterijskem posojila ljubljanskem. Posl. vitez Langer poroča o pospeševanja vinoreje na Kranjskem. Po daljši kritiki predLže- I nega poročila dež. odbora razpravlja poročevalec I obširno o vinoreji na Kranjskem in predlaga, ntj I se za nje pospeševanje d;voli: 1. Za pppinjero z 1 matičnjakom pri dež prisilni delavnici 3900 gld.; I ea vioarakega potovalnega učitelja 1450 gld.; za | denarne podpo o kmatijekim podružnicam in občinam za uzorna vinograde kakor tudi revnim vino* gradnikom 1000 gld ; za kemična preiskovanja vinogradov 150 gld.; za brezobrestna posojila po sameznim pos-stoikom do naj • šjega zneska 200 gld., če vlada d voli jednak znesek, skupno 17.800 gVl. Zajedno je predlagal resolucijo: a) dež. odbor se | pooblašča, da najeme k večjemu po 4*/i°/o obrestovano posoj lo v zrenku 10 000 gl.l., katera n i j p3.abi za dajanje brezobrestnih pesojil vinogradnikom; b) iz kredita za I 1896. neporabljena svota 2792 gld. se pedaljš* za I. 1897. Po daljši deb&ti, v katero so posegli poslanci Pfeifer, Povše, Schvveiger, LavrenČičin dež. predsednik baron Hein vzprejme zbornica v stavljeni predlog in resolucijo. Konec sejo stavi posl. Hribar naslednji predlog, kateri so podpisali narodni in klerika ni poslanci. Visoka zbornic* skleni : Priloženemu načrtu zakona sa pritrjuje. Zakon veljaven za vojvodinjo Kranjsko. « katerim sa prenarejajo določila deželnih zakonov z dne 29. aprila 1873. drž. zak. it, 21. in 2 dne 19. decembra 1874 drž. zak. Št. 37, tičoča ee ustanovljenja lnešččanskth šol na Kranjskem. Po nasvetu dežel nog* zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako : § 1. Vsa občnih javi.ih Iju lakih šol vojvodine Kranjske tičoča se določila 2. in 3. zakona z dne 28. decembra 1884. drž. z\k. štev. 1 iz leta 1885. veljajo smiseluo tudi za meščanske sole z jedino izjemo, da imajo za nastanjevanja meščanskih šol in za vse stvarne potrebščiue islih skrbeti šolski okraji, v deželnem 6tolnam mestu Ljubljanskem pa mestna občina Ljubljanska. § 2. Ko stopi v moč ta zakon, izgube veljavo vse določbe zakona z dne 29. »p ila 1873. drž. zak. št. 21 in uakona z dne 19. decembra 1874. drž. zak. št. 37 v kolikor se tičejo napravljanju in vzdrževanja meščanskih šol. § 3. Ta zakon stopi v moč ob začelka tistega šolskega leta, ki nastopi po njpgovi razglasitvi. § 4. Mojima ministroma za bogočastje iu pouk ter za fiaance je naročeno, da izvršita ta zakon. Dež. glavar naznani, da je posl. ktinonik Kalan izstopil iz posebnega odseka za premembo dež. volilnega leda, na kar izvoli zbornici v ta odsek posl. PfeifVrja. Prihodnja seja bo v soboto. v ■ j Ubijani, 26. februvarja. Bukovinski deželni zbor. V bukovinskem deželnem zbora je liberalec dr. Rott predlagal, da se npeljejo direktne in tajne volitve za deželni zbor na podlagi občne volilne pravice. Sedanje volilna kunje naj ee pa obranijo. Zanimivo je vsekako, da se v Bukovim nemški liberalec za občno volilno pravico poganja, dočim je bid ta stranka se jej tako upirala v državnem zbora. Čudno razširjenje volilne pravice V < > *>ku na Hrvatskem se boji vladna stranka, da propade pri volitvah, zato pa je v imenik volkov opisala vss kondukter je, kurjače, čuvaje in pisarniške sluge drž. železnice Meščanje pa niso bili zadovoljni s takim razširjenjem volilne pravice, ker po zakonu smejo voliti samo žflezniški uradniki. Proti imeniku volilcev so se uložile 203 reklamacije, od katerih se jih je pa samo 31 ugodno rešilo. Seveda sed tj je vladna stranka svoje zmage povse gotova. Razmere na Kreti so kaj neprijetne. Kaneja je pod varstvom velevlastij, a vendar ni v njej nobenega reda. Mohamedanci so zažgali več kristijen skih hiš in guvernerjevo palačo. Več mohamedancev so bili zaprli, ker jih dolže, da so zažgali kristi janske hiše, a so j h zopet izpustili, ker jim n česa dokazati niso mogli. Leseno guvernerjevo posiopje je popolnoma pogorelo. Mej požarom je padla iz višjega nadstropja blagajnica in se razbila. Turški častniki in vojaki <*o hitro pobrali denar, čemur so evropski častniki ugovarjali. Ti ogovori so Turke bili tako razdražili, da so hoteli napasti evropske vojake. Nižje mobamedansko prebivalstvo pa ne preti le kristijamm, temveč tudi tnrškim begom, katerih imetje je tudi v nevarnosti. Krščanske razmere. Kakor se kaž<>, se misijo na Kreti npeljati začasno bliza podobne raz mere kot v Bjeni in Hercegovini, samo da bede dežela imela tudi parlament. Zisele jo bodo čete raznih vlastij in tudi evropske države uredile upravo. Davka Krečani sultanu baje ne bodo nobenega več plačevala, samo po irrenu bode m'tan tudi še go spodar Krete. Sedaj morajo velevlasti še sultana prepričati, da se s tem celokupuost njegove držive ne ruši. Prav rad sultan tnga ne bode verjel, kajti dežela, ki mu ne plačuje nobenega davka, je z^nj zgubljena. Sun) na ; -.;«.>r. --ti oblasti mu ne bode dosti ležeče. U lal se bjde v ne >d i simo, če bode j videl, da bočejo velevlasi sa posluž t sile. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 februvarja. — (Deželni zbor) imel b:.da jutri s«jo. Dnevni red smo dobili prepozno, da bi g i mogli priobčiti. — (Trgovska in obrtniška zbornioa) izvolila je v seji dne 24 februvarja za 1897. 1. za predsednika gosp. Ivana Perdana, za podprsdsed nika gosp. Antona Klein a in za provizoričn^g * predsednika gosp. Ivana B i u mga r t n o r j a. — (Benef ica gdč. Polakove) M j najodlič-nejša in najpriljubijonejše člane našega gledabšča spada gotovo gdč. P o I a k o v a , katera bode imela jntri svoj častni večer. Gdč. Polakova je subrfta, krt ra more rastopiti na vsakem gledališči in na katero smemo biti ponosni. S/ojo veliko nadarjeaost in umi t; i 1 .-n sposobnost je dokazala v pramneg h igrah. V*ako nlogo je z veseljem Študirala, vsiki je pomagata do popolnega uspeha. K »liko je bdo Že predstav, b katerim jo prišlo občinstvo samo radi nje, koliko veselih in zabavnih ur je že občinstvo doživelo po njeni zaslugi. A gdč. Polakova ti samo s ibreta, kakoršmh je malo, nego sodeluje tadi v opiri z najlepšim nspthom Pričakovati jo torej po vsi pravici, da izkaže občinRtvo gdčni. Pulakovi «vo,o hvaležnost z mnogoštevilnim obiskom — (Slovenko gledališče ) Sioočna predstava burke Jo je deklo" je bila vse prej nego vzgledna in ••;..«<•; orno pohvaliti samo gdč. Po-lakovo in g. Inemanna. Gledališče ni bilo dobro obiskano. — (Občni zbor »Pisateljskega podpornega društva) bode nocoj ob 8. uri v »Narodnem domu". Na dnevnem reda sta mimo drugega poročilo tajnikovo in poroČ lo blagajnikovo. — („Sokolova" maskarada) Slovenski častilci žlahtntg k kolesarskega športa pošljejo na mask arado najboljše svoje sodruge, da strmečemu ob činstvu poka/, m prihodojost dvekolesec in njhajili privržencev. T ko u pajo delati uspešno reklamo za svoj bliskovni šport in zanesti „časa kolo" v naj širše krege slovenske. — Brna, ta pristao ljubljanska brna, ki je pred nekaj leti iz L ubijane izginila, kakor kafra, * • pokaza na maskaradi \sa prerojena in novo oživljena. — (Klub slov. bioiklistov „Ljubljana") ima jutri zopet običajni j o u r f ixe v spodnji kavami „Narodaega doma". Odbor prosi vss člane, da se ga udeleže v kolikor mogoče velikem številu. Me] dragim s« bode rargovarjalo tudi o avedbi bal etaže po v-gleda I brv. biciklišk'ga društva in o name ravani prireditvi zabavnega večera, ki naj letos nadomešča b'cikliški ples — (I. spi ino Ljubljansko kolesarsko društvo) ima v nedeljo 28 t. m. popolodne eb 2. uri izvanredni občni zbor pri aZlati Ribi". — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občina ljubljanske od 14 do 20. febravarja kaže, daje bilo novorojencev 16 (= 23*76 °/,0), mrtvorojenca 2, umrlih 19 (=28'21 •/,„), mej njimi je umrl za ošpicami 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, veled mrtvonda 1, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tnjcev 5 (=26 3 °/#), iz zavodov 7 (=36 8 °/,). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za dušljivirn kašljem 7, za vratico 1 oseba. — (Iz Gradoa) sa nam pošilja vzpored koncerta, katerega priredi akad. podružnic* sv. C.rila in Metoda dne 1. na*rca v H tu der Kaofnann-schaft. Ta se ghsi: 1. F^erst r : »Njega ni!" poje moški oktet. 2 H Sittatr: »Stui^n'ku", pojema-šan ktartet. 3 F. S Vilrnr: a) „0 ti Bvildo" in b) „Moja ladja", poje «d«V L Oberski, spremlja glč. H Oberski 4 K. H fFne^r: .0 takrat!* noje g. m <-d Str a-'»-k spremita g med. Ip ivic. 5 a)Ciopin: Noctnrno, b) K VViersmhuvvjki: IatroductJon et Mizurka da C mcert, igra na goshh g. K VVierszu-hcvviki, spremlja na. glasoviru gdč W er zuh wsia. 6. a) Petrov: Romanca, b) Čijko ski: S°renada, poje g. med V. Sipan, spremlja g jar G. Krek. 7 H Sattner: „Pogled v nedolžoo oko", poje moški oktet. — (Hrvatska čitaonica v Kastvu) priredi dne 28. t. m. v „Naiodneni duonu" veselco; začeek ob pola 8. uri zvečer. * (Na smrt obsojena) Lazar Ivanovid v Tovarnika bVuu Sda je s svojo Ženo oi sile grdo ravnal. Pretepal jo je malone vsak dan, jedenkrat jo je tudi * b hi 1 in jo z vilicami zbad 1, da ie b la krvava, potem jo pa i« m >• I in polival z v<.d \ da se je zopet osvestila Nedavno tega prišel je Lazar popolnoma pijan domov. Najprej je ženo pretepal, potem pa vztd nož ia om■ i■•■ m ga botel žeai suniti v prsa. / -r a je moža pahnila cd sebe, da je padel, poten pa vzela sekiro in udaril* mož' po glavi, da mu je lobanjo prea»kala. S »dišče je starka, ki je 40 !et živvla z umorjenim možem, obsodilo na smrt. a upati je, d« b"» pom loičena. * (Se non e vero, e ben trovato.) Za časa francosko nemške vojnke je neki židovski b gataš določil veliko nagrad") ti-it^mu nemškemu vojska židovske vere, kateri v bitki pribori kako francosko zastavo Kmnlu ne jn t glasil tak židovski vojak in dobi vso nagrado. Bogitaš j« bi kajpada radc-veden. k^ko je židovski vojak zvršil svoje junaško delo. Poklical ga je k Mihi >n ga proiil, naj mu pove vse podrobnosti. M ndi žid ivski junak je bil hitro gotov. Rekil je: Francoski vojak, ka er je nosil eastavo, je bil tuli žid ia izvrš la s/a junaško dt lo na skupni račun * (/'asu primerno perilo) Neki Am nčan je izumil srajce s papirnimi prs-iim ustavki. Vsak ustavek je se t^vsjn iz s dmib čisto belih papirjev. Sleind din se j^dan papr odtrga in tako lmi do-t«čnik slednji dan lepo belo srajci. N* zadnji srani letov je pa zarimivsi novela v nadaljevanjih. Ti ustavki se jako h fro prodajajo. Mars'kdo, ki j a j*>! čitkti z*nimi;o novelo, no mote več čakali nadaljevanja do drua ga dne, teaiveČ že poprej odtrga sledeči list in včashprej ne jenja čitati, da pot. g* vseh s d'm listov. Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G sp. V. O v Ljubljani 4 krone, ramesta veuca r,a krBto g. N. J Ronerju — Hudomušna c'gaoka, 1 krono 40 vin., nabrane na „Savčovi" maska radi pii ororokovanju srečo. Skupaj 5 kron 4 0 vin. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Brzoj a*T7-I^©. Dunaj 26. febravarja. Vlada je naroČila, naj dež. zbori, kateri zdaj zborujejo, čim prej zaključijo zasedanje. Atene 26. februvarja. Ruska vlada je pos;vala Grško naj tekom treh dnij umakne svojo vojsko s Krete, sicer da ruske, francoske in nemške vojne ladje blokirajo grške pristane. Atene 26. februvarja. Kralj se je odločil nadaljevati akcijsko politiko. Brzojavil je princu vvaleškemu, da mu nikakor ni mogoče, poklicati grške vojske s Krete. Atene 26. februvarja. Kreta je popolnoma blokirana, vsled česar ni mogoče, dova-žati ^rški vojski živil. Atene 26. februvarja. Grška vlada je izjavila, da je pripravljena podvreči se plesbi-citu Krečaru v glede združenja Krete z Grško. Proti liri pri, vosti u£inknjo£e, kafielj omehčnjoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccollja v IJubijani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav nspe&no. Cena steklenici 35 kr , 12 steklenic 3 gld. G0 kr. i (44 — 8) fitev. w. Deželno gledališča y Ljubljani. Dr.pr.779. V Mohoto, dni 27. Iel»ruvur|» 1H»7. Na 1 orist snbreti „ Dramatičnega društva" Iraaal Pclalcovl. Opereta! Prvikrat: Opereta! Kimu'n.i opereta v treh dejanjih. Spisala H. Meilhta 4",. ..*... )gerbka kronska renta 4"„ . . , Ivstro-ogerske bančre delnica a . Kreditne delnice ........ London vista. ..... " „ po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/, zlati sast listi Kreditne srečke po 100 gld..... Rudolfove srečke po 10 gld. . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. rramway-drult. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj .... 101 — kri 101 — • 122 • 75 100 t 50 121 % 85 t M > 10 ■ 950 n — 61 s 75 119 ■ 95 58 7o 11 n 73 9 ■ 53' 1 % «5 10 «8 - i 150 gld. _ kr. 188 * — ■ 127 § — _ $9 80 197 ■ — _ 22 • — ■ 26 n 50 i 152 i« 75 455 ■ — t l f7 priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnom kataru otrok, ki se tako cesto javlja v zimskem času. 3 dele Giesshubleca se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. 014*10) ^... • - 3 v • :j=roti IcaAlJn jn nahodu, osobito dece, proti iHMiisen|u« bolesnim v vnll| želodcu in mehurju priporoča se najbolje koroški Varstvena znamka. rimski vrelec. IN i* ru-viio pristan netodeni Najfinejša namizna voda. (3344-12) Zaloten v Ljubljani pri 91. K. Siipiui-ii. Dnnajska cesta; v Kranju pri F. Doleneu. Ces. kr. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda ■rrelja-'meg'a od 1. okto"bra IS96, Naatopao omenjani prlhajalnl ls odliajatni oaal označeni ■ re.1iit*m'vr..|.Nl4., Karlova tih Prago, Lipako, Dunaj rim Amatettan. Proga v Novo mesto ln v Ko5evJe. Ob fl. url H> min. ajutraj maianl vlak. — Ob 19. nri 66 min polndn« metani vlak. — Ob t. url 80 min. avaAar meianl Tlak. Prihod v 1.1 n bi j su o (juž. kol.). Proga ll Trbiža. Ob 8. ari 59 min. ajutraj oaobnl vlak a Dunaja rta Amttettu Llpakega, Prage, Pranoovih varov, Karlovih virov, Haba, Marijinih varot' Planja, Budajovlo, S..in.,itr.nl«, l.inoa, Stovra, Omundena, Itohli, Auaae«*1 LJubna, Golovca, Beljaka, Pranaanafoite.— Ob 11. nri 95 min. dopoludiii oaobnl vlak a Dunaja via Amatettan, Karlovih varov, Heba, Marijinih varoi Plznja, lin v:.-, ttolnograda, Linoa, Stevrm, Pa^rlia, Ueneva, Ouriha, Hr«! genoa, Inomoita, Zella na Jeaarn, Lend-Oaatelna,, LJubua, Golovca, Lino« Poutabla — Ob 4. url 56 min. popoludna oaobni vlak a Dunaja, I. . , Selathala, Beljaka, Oelovoa, Krnnaenifeate, Pontabla. — Ob 0. url 4 riua, avouer oaobnl vlak a Dunaja via Anutatten, la LJnbna, Beljaka, Celovu, Pontabla. ^ Proga lz Novega mesta in ls Kočevja. Ob B. nri 10 min. ajutraj metani vlak. — Ob 9. url 89 mln.jp«, polii.lne meaaul vlak. — Ob 8. url S5 min. avečer meianl vlak. Urduod ls EJubljane (drž. kol.) t Kaiunllc. Ob 7. url 38 min. ajutraj, ob S. url 5 min. popoludna, ob fl. n 50 min. ivočer, ob 10. url 9A min. ivočar. (Poiloduji vlak le t oktoboi ob nedeljah in praauiklh.) Prihod v I«|nbl|au4» (drž. kol.) ls Kaiunlha. Ob 6. url 66 min. ajutraj, Ob 11. uri 15 min. dopoludue, Ob fl. m) 10 min. aveoer, ob B. url 56 min. aveaer. (Poslednji Tlak le t oktobri ob nedeljah ln praauiklh.) •T. C* ioiitiiii-jevim. Knji^si i-hm 11 milili vm-iriui: Alešovec J.: Vojska na Turškem, „Zvon" I. letnik. (m Dva voza jeden za aejmarsko mantifakturno blago, s streho prilično urejen in z dvema zavoruma, drugi za večjo parizarsko težo, močna, nova, Hta po i*lr.ltl ueul na prinlnj pri gospodo Frana 1'aullau v St. Ituperla, Dolenjsko. (282—3) SANTAL od MIDY. Zatrc Copala, kubebe, vzbrlz^anja. Ozdravi iztok v 4H urah. — Posebno nčink ujni5, pri meh u rs kili bolezni !i in povzroči g£išcenje najbolj kalne vode Kot Jamstvo (/'u , ima vsak tobolčoo ime V___J Zaloga, 8. rue Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. Imate li otroke? Gotovo! To naj Vam bodo ttm bolj nzrok, da vporab-ljate !e popolno čisto in rezko^ti prosto milo, s katerim umivnl. dojenčke in otroke; kajti ojbtrolugitbta tnila so za nežno otro&ko k...'<> naravnost stup. Kupnjte, ako hočete dobro kupiti, posebno v novejšem ćasu z dragocenimi tvurinami znatno zboljfinno in spopolnjeno Doerlng-ovo milo s sovo. To milo ne provzro-i nikaki-gu Igootgs čuta, nikake napetosti kože po umivanju, ono je otroSko milo par excellence in velja le (818- 1) 30 kr. komad, V LJubljani predajajo na debelo: Avgust Auer, Anton Kiiapor ln Vaso Petrićić Generalno zastopstvo: A. Ltotsch k C: . Dunaj, I., Lu^eok 8. Jako [nežno!1 Najboljši fabrikat: I. kranjski lanenooljsati imi I. kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najceneje (iso—ioj Aii©if Haupfmann " prva iranjsla lovama oljnati- barv, firnežev, laka in kleja v IJiiEdlJaiai, na &\. Petra ee«ti. I B u i i v 1 j c nj s 7 Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogorsko: Dunaj, L, Giselastrasse i Fešta, Frauz -Josefsplatz St. 1, v hiSi druit> a. st. 5 in t>, v hiSi društva. Društvena aktiva dn6 81. decembra 1^95.......... kron U~',M2.0HQ-- Letni dohodki na premijah iti obrestih dne 81. decembra 1H9"> . . „ 2 7,12U.r>ti,.»'— Izplačitve zavarovalnin in rent in aakupnin itd. za obstanka društva (184H) ,.................. „ 821,644.580'- Mej letom lb'J5 je druStvo izpostavilo Ji7tH polic z glavnico ... „ B2,267,;300 — Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazec zi predloge, daje hrezplač.no glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti st. 3, II. nadstropja pri O-^Id-or^-io. ZescifcLlso-t-u.. (8198—« oooooooooooc»cxxx>aooooooooo o Konkurenca nemogoča! C. kr. priVi s 112 svetinjami in 6astnlxni diplomami odlikovana tovarna ognje gasni h oprav, vsakovrstnih brizgal ni c, čelad, pasov, konopnih in gumijevih cevij, kmetijskih strojev i. t. d. Čech pri Prostejevu Praga-Smihov, Zagreb 0 Q (Moravsko) (podružnici) priporoča svoje solidno izdelane predmete ognjegasnim društvom, občinam in zasebnikom po zdatno znižanih conah franko vsaka stacija. Ij*«3ir«>ia<>h»|>c>ir*i - K>l*ls££?u I nloe z bukrenim kotlom, zrafinjakom, z dvema curkoma po 15 «l