Poštnina plačana t gotovini Leto LXIV., št. 251 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemži nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica S t- 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRDŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. LJUBLJANA - OGNJIŠČE JUGOSLOVENSKE NARODNE MISLI Na sinoenem volilnem shodu v Mestnem domu in na drugih sestankih je Ljubljana zopet izpričala svojo jugoslovensko zavest in bo tudi 8. novembra s častno udeležbo pri volitvah dokumentirala svojo udanost Jugoslaviji Ljubljana, 4. novembra. Tisti malodušneži in od raznih vplivov oplašeni ljudje, ki še vedno ne verujejo v velikanski uspeh volitev v Ljubljani, so se morali snoči prepričati, da bo udeležba še mnogo večja, kakor so jo pred shodi pričakovali največji optimisti. 2e pol ure pred napovedanim začetkom so volila pričeli polniti veliko dvorano Mestnega doma in ob % na 20. so bile zasedene že vse dolge vrste stolov, ob 20. je bila pa dvorana do zadnjega kotička polna pričakujoČih glav. Iz šent- peterskega in poljanskega okraja smo med množico videli vse naše meščane, od najuglednejšega trgovca pa do najpreprostejšega delavca, od onemoglega kronskega upokojenca pa do krepkega podjetnega mladega trgovca, od najvišjega uradnika do skromnega obrtnika — sploh vse, ki imajo voljo v teh težkih časih pomagati narodu in državi in se te svoje zgodovinske naloge tudi do dna duše zavedajo. Med znanimi obrazi izkušenih naprednih voditeljev, občinskih svetovalcev žn stare prekaljene garde je tudi polno krepkega naraščaja, a tudi dosti takih, ki jih doslej še nismo videli na shodih dr. Kramerja. Lahko trdimo, da je bilo na shodu tudi prav mnogo onih, ki se niso udeležili še nobenega političnega shoda, ker jih politika ni zanimala in jim ni bilo do strankarskih bojev iz tega ali onega vzroka, a sedaj jih je na shod prignala težka skrb za bodočnost in navdušenje za idejo narodne sloge in edinstva. Na shod jih je pripeljala najčistejša ljubezen do domovine. Pod odrom že pred 20. stoje gruče občinskih svetovalcev in najuglednejših pristašev udeležbe pri volitvah. Josip Turk ponosno pripoveduje, da je govoril 48 župnim načelnikom, ki so se vsi izjavili, da gasilci gredo do zadnjega moža izpolnit svojo državljansko dolžnost. Vsa dvorana je tiha in mogočna slika miru zavestne sile, ki je vsa posvečena bodočnosti svobodne domovine Jugoslavije. In kakor pred bojem na zmage gotovo vojsko vihrajo zastavice, gleda z grbov nad visokimi okni dvorane na ta zbor odločnosti in možatosti ponosni ljubljanski zmaj. Tudi nekaj dam je prišlo, ker bi rade povedale svoji deci, da so gledale boj za srečo domovine na lastne oči. Točno ob 20. je g. Josip Turk potrkal in že je dvorana za grmela: »Živi o dr. Kramer!« Predsednik g. Turk je v kratkih besedah pozdravil množico in njega, ki mu vsa Ljubljana zopet hoče pokazati svoje neomejeno in neomajano zaupanje. Težko so pedali jasni stavki dr. Kra-(JPP0— In mirno so se razvi- jale neovrgljive resnice ter segale iz srca v srce. Jekleno verigo logičnih misli so stresali aplavzi pritrjevanja in odobravanja. Ni bilo osamelih klicev in vzklikov, zakaj vsa množica je bila le ena duša. Ob besedah svete jeze in ogorčenja nad zapeljanimi in zapel ji vci se je stisnila pest množice, da so se cule pokati mišice. Minister dr. Albert Kramer je pozdravil svoje stare znance, posebno pa tudi one, ki šele žele postati njegovi prijatelji pri skupnem in složnem delu za napredek države. Obširro je govoril o minulih časih strasti in nereda ter opisal z vso nazornostjo in dokazi, kdo je kriv, da smo prišli tako daleč. S prepričevalnimi črtami je pa tudi narisal grozotno sliko bodočnosti naroda in države, ki ji prete sovražniki od znotraj in od zunaj z istimi sredstvi in se enako vesele uspehov svojih peklenskih naklepov. Da se teh usodnih posledic rešimo, je potrebno predvsem delati za državo Slovencem, ker z njo živimo in napredujemo ali pa poginemo. Ogorčenje zborovalcev je raslo od besede do besede in le lastnemu premagovanju iz resne možatosti se je zahvaliti, da ni izbruhnilo iz dvorane. Minister Kramer je pa tudi govoril o svobodi, ki jo volilni zakon daje narodu pri izbiri poslancev. Ce bi bili nasprotniki preverjeni v uspeh, bi se volitev gotovo udeležili, da bi zopet uklepali narod v verige, kakor so to delali doslej. Ljubljana je ob vseh usodnih trenutkih pokazala zdrav instinkt in je bila tako leta 1917 prva in je vodila ob majski deklaraciji ves narod k Jugoslaviji. Sedaj pa vsa Ljubljana zopet koraka na čelu naroda, da to Jugoslavijo očuvamo in si jo ohranimo. Silne ovacije državi, edinosti in kandidatu kot nosilcu te rešilne in ohranjujoče ideje so sledile govoru dr. Kramerja. Za njim je pa z najtemperamentnej-šimi besedami podal sliko položaja namestnik kandidata g. Ivan Tavčar, obenem je pa govoril tudi, kako je zlasti za Ljubljano potrebna velika udeležba pri volitvah, ker nam edino ta more zagotoviti nadaljnji napredek mesta. Med govoroma so neprestano prihajale nove vrste volilcev, da so bili polni vsi hodniki, pa tudi po stopnicah in celo na dvorišču ter okrog Mestnega doma so stale množice, da vsaj v duhu prisostvujejo pričetku boja, ki pomeni največjo manifestacijo za pozitivno delo v prid države. Ob zaključku shoda je predsednik g. Turk pozival zborovalce, naj dne 8. t. m. pokažejo z dejanjem, kar smo izjavljali v neštetih pozdravnih in vdanost-nih brzo javih predsedniku vlade g. Petru Zivkoviću in Nj. Vel. kralju. Po shodu so se množice razšle v trdnem prepričanju, da bo Ljubljana s častjo pokazala svoje mišljenje. Shod pri Kajfežu Ob isti uri so pa imeli volilni sestanek volilci šentjakobskega okraja v znani restavraciji g. Kajfeža, ki so jo tako napolnili, da so bili natlačeni vsi prostori in so ljudje poslušali govore celo na prenapolnjenem dvorišču stoje na mizah. Sestanku je predsedoval šef blagovnega oddelka poštne direkcije g. Jane žic, ki je pozdravil volilce in govornike ter dal besedo najprej županu g. dr. Dinku Pucu. Z na vdušu j očimi besedami je bodril župan svoje občane in jim raztolmačil pomen volitev, ki pomenijo tudi za Ljubljano trenutek, ko se odloči njena usoda, ali naj se povrne v stanje nekdanje dolge vasi, ali naj se pa razvije v moderno veliko Ljubljano. Kakor na shodu v Mestnem domu, tako so tudi tu poslušali govornike pristaši vseh nekdanjih strank, ki so sklenili izbrisati iz svojih src nekdanjo strast in v slogi delati za bodočnost vse države in tako tudi za korist vsakega posameznika. Le s težavo si je priboril skozi tesno stisnjeno gnečo vhod v prostorni salon kandidat minister dr. Kramer, ki ga je vse pozdravljalo z največjimi simpatijami kot svojega starega znanca, nesebičnega prijatelja vseh slo- 80 pristaši abstinence izbrali za svojo himno prelepo: »Ti boš pa doma osta-lac ter te verze izpopolnil z vrstico: »Strankam suhe žemlje ribala, c je predsednik Janezič zaključil izvrstno uspelo zborovanje z zahvalo govornikom ter vse zborovalce pozval, da se vsi udeleže sestanka, ki bo v četrtek zvečer zopet v restavraciji pri Kajfežu, kjer se volilci pogovore o najpotrebnejšem delu za volitve. jev in najboljšega zagovornika vseh potreb mesta Ljubljane. Hrom kronski penzijonist, ki se je dal prinesti na sestanek, se je opravičil pri ministru, da mu ne more odstopiti svojega prostora in v resnici je bila dvorana tako natlačena, da ni mogel dr>biH stola niti namestnik kandidata g. Ivan Tavčar. Ko so ponehale ovacije, je pozdravil ministra dr. Kramerja predsednik g. Jane-žič kot zaščitnika vsega mešnnstva in zagovornika vseh zahtev šentjakobskega okraja, ki je podpiral želje vseh občanov vedno brez razlike na njih strankarsko pripadnost. Minister dr. Kramer se je predvsem priporočil svojim vedno zvestim pristašem, a s svojimi izvajanji si je pridobil tudi neomajano zaupanje svojih nekdanjih nasprotnikov. Svojo pomoč je predvsem zagotovil malemu človeku, ki je podpore v teh težkih časih najbolj potreben in je obljubil, da bo pri izpolnjevanju svoje poslanske naloge predvsem gledal, da država pomaga Ljubljani na socialnem polju. Agitatorji za abstinenco pri volitvah so sami odločali o usodi kronskih penzijonistov, monopolskih delavk in drugih takih revežev in glasovali proti predlogu dr. Kramerja, ki jim je hotel rešiti vsaj nekaj za življenje najpotrebnejših krušnih drobtinic. Ko je minister dr. Kramer končal svoj mogočno učinkujoči govor, je govoril njegov namestnik g. komisar OUZD Tavčar o posledicah gospodarske krize pri nas, ki smo jo tudi sami krivi, ker nismo o pravem času skrbeli za rezerve. In ko bomo z udeležbo pri volitvah dne 8. t. m. pričeli sodelovati pri složnem delu za državo, bo prva naloga poslancev, da da država kruha našemu človeku. Kar se tiče javnega glasovanja pri volitvah, je pa govornik podčrtal-, da se pravi mož ni nikdar bal pokazati, koga voli. Tudi majske deklaracije nismo sklepali tajno, temveč jo je vsak patriot podpisal s svojim polnim imenom, zato pa tudi sedaj glasujemo vsi ponosno, da lahko odločamo ob zgodovinskem trenotku naše države. Iz žirovske doline, tam ob zapadni meji naše države, so prišli k govorniku kmetje in povedali, kako na oni strani naši neprijatelji simparizirajo z abstinenco. Obenem so pa možje tudi izjavili, da ob meji v žirovski in poljanski dolini gre volit vse do zadnjega moža, ker imajo priliko vsak dan gledati, kam jih abstinenca lahko zapelje. Energično pojdimo na volišča z vso energijo in odločnostjo pa nastopamo tudi zadnje dni pred volitvami, da nikdo ne ostane doma. Vsakdo naj pomisli, kakšnega pomena je udeležba pri volitvah za mesto Ljubljano, ki rabi še za sto in sto svojih potreb velike državne pomoči. S kratkim govorom je opozarjal na pomen volitev in poživljal k udeležbi tudi g. Jože Murn iz Novega mesta, nato je pa v imenu beguncev s Primorja obširno utemeljeval potrebo udeležbe pri volitvah tudi industrijalec g. Batjel. Ko so govorili še minister dr. Kramer, g. Batjel in pa g. Štrukelj, ki je zlasti opozarjal na potrebo podrobnega dela od moža do m o- j ža, in ko je g. župan šaljivo omenil, da i Ljubljanski obrtniki! Dan našega ponosa in zavesti, ko bomo s svojo soudeležbo pri volitvah povzdignili ugled naše države in javno izpričali ljubezen do našega kralja, je pred durmi. Volitve 8. novembra bodo manifestacija in plebiscit za državo. Da damo duška svoji zavesti, sklicujemo v petek ob 6. uri zvečer velik volilni sestanek vsega obrtništva v Ljubljani v restavraciji Zvezda« Udeležite se polnoštevil-no! Za volilni odbor obrtnikov: JOSIP RFBEK Trafikantom v ravnanje Bliža se 8. november in s tem dan volitev, ko bo vsak zaveden državljan oddal svoj glas v prid in napredek naše ljubljene domovine Jugoslavije. Temne sile. iz katerega razloga že, skušajo na vse načine vplivati na volilce. da se ne udeleže teh volitev. Trafikanti' tovariši! Ne nasedite takim zapeljivcem in kategorično zavrnite vsakega, ki se bi vam približal s tako zahtevo, časi so resni, po vsem svetu je zavladala huda gospodarska kriza, ki je delno zajela že tudi našo ljubljeno Jugoslavijo in se nam obeta v bodoče še poostritev. Treba bo velikega stvarnega dela, da čim bolje prebredemo ta kritični čas. Da se to zgodi, so nam potrebni nepristranski, samo za dobrobit in gospodarski napredek delujoči ljudski zastopniki. V postev prihajajoči kandidati za ta mesta, ki jih bomo volila 8. novembra, so skrbno izbrani strokovnjaki, ki nam že njih imena jamčijo za plodonosno stvarno delo v novo izvoljeni narodni skupščini. Tovariši trafikanti! Proč s strankar-stvom, ki je spravilo našo državo v tako mučen položaj, da smo bili že v zasmeh našim, nam ne posebno naklonjenim sosedom, šele odločna volja našega ljubljenega vladarja, izražena v manifestu 6. januarja 1929, nas je rešila Iz tega močvirja. Tovariši trafikanti! Pokažimo tudi mi, da je nam država nad vse, pojdimo v nedeljo vsi na volišče, da oddamo svoj glaa in s tem pokažemo trdno voljo za skupno, močno Jugoslavijo. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov. na plan! Kakor smo 6. Januarja z največjim zaupanjem sprejeli modre ukrepe našega ljubljenega vladarja, ki so onemogočili staro zagrizeno strankarsko borbo, tako smo sprejeli poziv vlade na volitve za svojo državljansko dolžnost, da s svojim javnim pristankom potrdimo hvaležnost našemu kralju, da nas je rešil gospodarske propasti in da neoklevano izpričamo vse) naši javnosti in Inozemstvu: Obrtnik je za složno gospodarsko delo! Obrtnik hoče močno in ujedinjeno Jugoslavijo! Obrtnik ljubi svojega kralja! To so gesla, ki nas vodijo v nedeljo 8. novembra na volišče. Med nami ne sme biti omahljivca! Ta dan le dan složno zavesti dela. ki ga hoče.no potrditi tudi z našim pristankom! So več! Izbirali si bomo svoje predstavništvo za naš nacijonalnl parlament, v v katerem se ne smejo nikdar več ponoviti strankarske borbe v zaslepljeni strasti. V ta parlament pošljimo može našega zaupanja! Mnogo imamo Izrotrd kandidatov mož, katerih že dovršeno delo priča o veliki ljubezni za naš stan. So možje Iz naših vrst in preudarni gospodarski strokovnjaki. Njim zaupajmo svoje glasove v zavesti reka: Zvestoba za zvestobo! Veliko imamo teženj In težav. Mnogo važnih odločitev bo padlo v novem narodnem predstavništvu In pri teh moramo tudi mi sodelovati! Kdor se ne udeleži volitev, rudi nI opravičen do kakšnih zahtev! On s svojo neudeležbo odobrava ž« vse ono, kar mora slediti. Če pa poverim svoje zaupanje možu, ki me bo zastopal, sem upravičen od njega zahtevati, da me zastopa v mojem interesu! Zato, kdor ne gre volit, greši nad svojo vestjo! Slovenski obrtnik Je politično dovoli zrel in zaveden. Njega ne sme zapeljati nobena zlohotna agitacija, ki bi ga odvrnila pri tem najvažnejšem sodelovanju! Zato tudi ne sme nihče v nedeljo ostati doma! Obrtniški stan je tisti, ki ljub! svojega kralja in domovino! — Živel kralj! Naša stanovska parola pa le: V nadstrankarskl borbi, — roko v roki — za gospodarski In socijalni napredek s tem, da volim državno listo Petra Ž I v k o v I Ć a! Za volilni odbor obrtnikov: Josip Rebek. Ljubljanski volilci! Danes ob 8. zvečer bodo volilni sestanki v gostilni pri Mraku na Rimski cesti, v Gasilskem domu na Ilovici in t gostilni pri Kovačiču na Dunajski cestit Poleg drugih govornikov bosta govorila na vseh sestankih gg. minister dr. Albert Kramer in njegov namestnik ▼ kandidaturi Ivan Tavčar. Jugoslavija in oboroževalno premirje Odgovor naše vlade na noto Društva narodov — Jugoslavija se pridružuje enoletnemu premirju Beograd, 4. novembra. AA. Na sep-temberskem zasedanju skupščine Društva narodov je bila sprejeta resolucija, ki poziva vse države, da glede na bližajočo se razorožitveno konferenco sprejmejo s 1. novembrom 1931 oborožitveno premirje za leto dni. Minister zunanjih zadev je poslal 29. oktobra t. 1. generalnemu tajniku Društva narodov pismo, ki mu je dodal to-le izjavo kraljevske vlade: »Vlada kraljevine Jugoslavije je sprejela na znanje poročilo o resoluciji skupščine Društva narodov z dne 29. septembra 1931, nanašajoče se na oborožitveno premirje za leto dni, in izjavlja, da se bo počen ši s 1. novembrom 1931 pa do 31. oktobra 1932 vzdržala povečanja vsakršnega oboroževanja. Da pa ne pride do morebitnih nesporazumov, kraljevska vlada naglasa, da si razlaga to premirje v smislu zadnjega stavka petega odstavka petega oddelka prvega dela poročila komisije Društva narodov, in v smislu šestega odstavka istega oddelka tega poročila (uradni dokument 93—1931—11. z dne 29. septembra 1931). Tako n. pr. kraljevska vlada smatra, da se to premirje ne nanaša na normalno izvršitev njenega ladijskega programa. Glede na to, da predstavlja jngoslovenska mornarica zdaj silo, ki je daleč pod vsako omejitvijo, ki bi jo razorožitvena konferenca mogla postaviti, izhaja, da se s konstrukcijami, predvidenimi za dobo, o kateri je tu govora, in Id so zelo skromne, ne M storile rvkake derogacije od sprejetega premirja.« Stran 2 »SLOVENSKI NARODi, dne 4. novembra 1931 Organizacija jugoslovenskega denarstva Denarni položaj naše Narodne banke in države je zelo trden V čeSkem narodno-gospodar-skem društvu v Pragi je preda* vel v ponedeljek ravnatelj An-gločeškoslovaške in praske kredita« banke Fr. Herold o iugo-slovensfcem denaretvu. Najstarejša in obenem najmlajša oblika jugoslovenskih denarnih zavodov so komunalne hranilnice. Na zapadu Jugoslavije g. Največ in najstarejših hranilnic je v bivši Sloveniji in sicer nad polovica z vlogami nad 121*5 milijonov Din. Najmlajša hranilnica je »Hranilni in zastavni zavod mesta Beograda«. Mestne hranilnice v Jugoslaviji so v mnogih primerih podjetnice aH upravnice zasebnogospodarskih mest« nih podjetij. Posojilnice v našem pomenu besede so v Jugoslaviji tudi redke. So skoraj izključno tudi v zapadnem delu Jugoslavije. V smeri proti vzhodu se rzp rominja jo v gospoda reka društva. V bivši Srbiji kreditnih denarnih društev po ondotiv zakonodaji doslej ?*ploh ni dovoljeno ustanavljati. Celotno premoženje, ki ga upravljajo posojilnice in kredntua društva v Jugoslaviji, »e ceni na 2.5, morda na 3 milijarde dinarjev. Od vseh dnr/Jh kakršnekoli vrste sploh je zdaj v Jugoslaviji 32 centraJ, ki os same upravljale 31. decembra 1930. nad 900.2 milijonov Din premoženja. Najbolj razširjena vrsta denarnih zavodov v Jugoslaviji so pa delniške denarne ustanove. Tudi tu pa ovira pri ugotovitvi njihovih statističnih podviiia jugoslavenske ga denarstva Jugoslovensiko denarstvo je razmerama mlado. Njegovi skromni začetki datirajo iz začetka 70 let. Na-daljnje etape njegovega razmaha so iz dobe okrog 1. 1883. t. j. leto po ustanovitvi srbskega kraljestva, ko je bila ustanovljena tudi sedanja jugoslo-ventska Narodna banka. Nadalje pa rz let okrog 1°08—1910. t. j. iz dobe sovražnim abe.ij Avstro-Ogrt*e, ko si je znala Srbija s svojo naravno srlo najti druga pota v svet, kakor preko Avstro-Ogrske. Zaradi smotrenih akcij Jugoslovenov se začenja tudi znatnejši dotok inozemskega kapitala v sedanje jugoslovenske dežele sploh. Iz teh časov datira tudi začetek delovanja naših čeških bank v Jugoslaviji. Največji izmed delniških denarnih zavodov zasebnega značaja v bivši Srbiji je podružnica bivše praške Kreditne banke v Beogradu. Njeni činitelji so opravili v gospodarskem življenju Jugoslavije veHko delo, saj so bili v bivši Srbiji soustanovitelji obsežne sladkorne in pdvovarriiisice industrije, lei jo podružnica Še sedaj financira, poleg lepo napredujočih nekaterih tekstilnih tovarn, tvornic špirita, rudnikov itd. V bivši Hrvatski in Slavoniji zavzema poJeg največje jugoslovenske dekiifike banke privat* nega značaja, namreč Prve hrvatske štedionice, zopet najodbčnejše mesto .lugo-stovenaka banka v Zagrebu, afilaciie z\v-aoatenske banke, ki ae vodi konservativno, previdno. Ta upravlja nad eno miliardo Din premoženja in je todi v znatni meri udeležena na sladkorni, špirita i, mlinarski in drugih industrijah. Nadaljna pomembna č&gLa Arntiri* čimftrljm v Jugoslaviju sta Cc:fc vedno avstrijski in madžarski kapital. Reprezentant v tej smeri je Jugoslo-venska udružena banka, imenovana Union banka, ki je nastala s postopnim spaja« njem po prevratu iz šestih različno kombiniranih aiilacij dunajskih m budiimpe-štanskih bank. Pod dunajskim io budimpeštanskim vplivom so v Jugoslaviji banke s kapaciteto približno 3.2 railijarde Din. Ta inozemc-fo vpliv je pa mnogo večji, če pomislimo, da financirajo madžarski ki avstrijski denarni zavoda celo vrsto jugo-slovenskih podjetij tuda neposredno. Pri tem se ne računa z madžarskim in avstrijskim vplivom v jugoslovanskih zavarovalnicah, ki jih je nad 20, da ne govorimo o 10 neposrednih filijaikah inozemskih zavarovalnic. Ta vpliv je tako veJik, da lahko mirno rečemo, da obvladajo inozemski zavod: po pretežni veča ni vse jugoelo-vensko zavarovalništvo. Francoski kapital se udeležuje jugoslovenskega gospodarskega življenja večinoma neposredno. Angleški kapital tudi nima posrednikov. Italijanski kapital deluje ne* posredno na dalmatinski obali. Največja jugoslovenska banka je delniška banka Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Banka je upravljala ob koncu L 1930. okrog 2 miljardi vlog, t. j. skoraj 22 odstotkov v vseh jugoslovenskih bankah in upravlja v celoti okrog 3.013.6 milijona Din lastnih in zaupanih ji sredstev Druge pomembne jugoslovenske banke so v Ljubljani: Zadružna gospodarska banka in Ljubljanska kreditna banka, v Zagrebu poleg že omenjenih češkoslovaških bank in Prve hrvatske štedionice konservativna Srbska banka in Gradska štedionica, v Beogradu poleg omenjenih češkoslovaških bank sta večja zavoda Jadransko-po dunavska banka in Beogradska zadruga, d d. Državni denarni zavodi so: Poštanska štedionica, Državna hipotekar* na banka in Privilegirana agrarna banka, V6e 6 sedežem v Beogradu. Poštna hranilnica je upravljala 31. decembra 1930 nad 19.000 čekovnih računov z vlogami v znesku nad 978.8 milijonov Din. Državna hipotekama banka je nastala L 1922. \i »Uprave javnih fondov«, ki datirajo iz L 1862. Ta je brez delniškega kapitala, ker trna samo državne fonde kot poslovni kapital in je upravljala 1. decembra 1930 nad 496.7 milijonov Din zaupanega ji premoženja. Privilegirana agrarna banka je bila ustanovljena šele L 1929 z delniškim ka. pitalom 700 milijonov Din. torej izredno visokim, od katerega je večino vpisala država. Namen banke je v prvi vrsti financirati agrarno reformo in podpirati izvoz poljedelskih pridelkov. V skupino državnih ali poldržavTfcih bank je treba prišteti še snovano Državno industrijsko banko s kapitalom 150 milijonov Din, ki ima nalogo mobflizirati ln.daMtrf jeke (investicijske kredite. Emisijska jugoslovenska banka je Narodna banka kraljevine Jugoslavije, od države popolnoma neodvisen zavod. Nastala je iz bivše srbske emisijske barake 1. 1920. po težavnem pobiranju pobočnih zavodov bivše Avstro-ogrske banke. K povzdigi pomena jugoslovenske Narodne banke je treba omeniti, da je bila letos z zakonom 11. maja v Jugoslaviji uvedena alata valuta in temu primerno prikrojeni tudi statuti Narodne banke. Po zakonskih določ* bah mora imeti zdaj jugosloven 4ca Narodna banka 35 odstotkov zlatega in deviznega kritja vsega obtoka, vštevši na predložitev plačljivih terjatev 25 odstotkov, mora biti krito iziključno z zlatom. V resnici pa znaša po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 22 oktobra njeno krttje v zlatu in devizah celih 38.13 odstotka, v samem zlatu pa 26.74 odstotka. Obtok bankovcev je znašal vštevši takoj plačljive terjatve pri Narodni banki 22. oktobra 6.194.9 milijonov Din, dolg države Narodni banki je padel od 4020.7 milijona Din dne 31. decembra 1930 na 18253 milijone Din zdaj. Iz tega je razvidno, da je sedanji denarni položaj jugoslovenske Narodne banke in države zelo trden. Denarno in gospodarsko življenje Jugoslavije stalno napreduje. Prirojena žilavost jugoslovenskega naroda srečno pre* ostaja vse sedanje težke preizkušnje. Danes in jutri ZAPADNA FRONTA 1918 Film se prikazuje v celoti in sicer ob % 3. popoldne v kinu MATICA in ob l-2 6. zveeer v kinu IDEAL. Vse predstave odslej le za odrasle! . Smola. — Dva dni ste ležali nezavestni, tako ste se bili pretresli, ko ste padli z motocikla. Rešili smo vas samo s tem, da smo vam dajali piti konjak. — Takšna smola! Tako ugodna prilika, pa je človek nezavesten. Anton Juh je bil umorjen Policija je morilcu baje ie na sledu Ljubljana, 4. novembra. Kakor smo že včeraj poročali, so našli v dolinici proti »Wdrisbofnu« okrog pol 10. zjutraj mrtvega nekega moškega, ki je bil ustreljen. Ugotovili so, da gre za kletnega Antona Juha (ne Juga). Ob pol 11. je že prišla policija, nadzornik g. Mat-ko Močnik, dežurna uradnik g. Luštek in policijski zdravnik dr. Avramovic. Dr. Avramovic je po ogledu mrtveca take j ugotovil, da ne gre za samomor, temveč da je bul Juh za v ratno ustreljen. Zato so govorili vsi znaki, kajti držal je eno roko v žepu, pa tudi samokresa niso našli nikjer. Sele pri točnejsi preiskavi so našli v grmovju dobrih 5 korakov od Ustreljeni Anton Juh trupla veliko pištolo kalibra 9 mm, v kateri sta manjkala dva naboja. Tudi mrt-veceva lega in pa dejstvo, da je krogla udrla tik za desnim ušesom v glavo, sta bila jasen dokaz, da je postail nesrečni Juh žrtev zavra tnega zločina. Opoldne se je odpeljal na kraj umora tudi policijski upravnik g. Kersevan, ki je dal podrejenim kriminalnim uradnikom in agentom vsa potrebna navodila glede zasledovanja zločina. Popoldne ob 14.45 je prišla pod Rož* nik tudi sodna komisija, v kateri so bili dr. Lučovnik kot zastopnik državnega tožilstva, preiskovalni sodnik dr. Lederhas in zapisnikar dr Pompe. Komisija je po temeljitem ogledu trupla in kraja, kjer je bfl izvršen zločin, sestavila zaipisnik. Ko-miisionelni ogled je trajal skoraj dve uri. potem so pa Juha prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Juh je imel na sebi r^av usnjat jopič, pod njim je nosil rjavo športno obleko. Nosil je kratke športne hlače, svetle nogavice in svetlorjave nizke Čevlje, pod glavo mu je pa ležala siva karirasta čepica. Kraj njega so našli lepo. skoraj novo svetlorjavo aktovko. iMrtvec je le-žaJl skrčen na desni strani, imel je eno roko v žepu, drugo pa krčevito iztegnjeno predse. Na rokah je imel lepe usnjate svetle rokaviice Policija je med preiskavo ugotovila, da je prišel pokojni Juh 9 oktobra v Ljubljano v družbi pekovskega pomočnika Josipa Grudna Oba sta bila brez službe in iskala sta zaslu/ka v Ljubljani. Pri Juhu so našli potni list, glaseč se na njegovo ime ter listine na ime Josipa Grudna. V aktovki so našli tudi potrdilo, iz katerega je razvidno, da je pred kratkim prejet podporo za brezposelne v Ljubljani. POLICIJA V AKCIJI. Policija je včerai mobilizirala ves svoj aparat, preiskava je bila poverjena nadzorniku g. Matiji Močniku, ker je bol sef kriminalnega oddelka g. 2ajdela slučajno včeraj odsoten. Že včeraj popoldne je poli oija zaslišala več znancev pokojnega Juga ter je na podlagi zaslišanja in zanosi ji* vih informacij rzvede'a za vse pokojnikovo življenje, s kom je bil v družbi, kje je nazadnje hodil in kaj je delal V zvezi 6 tem je bil že snoČi aretiran nekdo, ki je indirektno osumljen umora, ponoči je pa policija v razne kraje poslala kriminalne uradnike in agente, da izslede pravega zločinca, ki je policiji že znana. Policija je prepričana, da se ji bo posrečilo zagonetni zločin pojasniti že danes ari pa jutri, če pojde vse po sreči. OBDUKCIJA TRUPLA. Davi ob 9. se Je vršila v mrtvašnici pri Sv. Krištofu obdukcijja trupla pokojnemu Antona Juha. Obduclral ga je sodni zdrav nik dr. Suher, asistira! mu je pa dr Be-zic\ navzoč je pa bil tudi preiskovalni sorl nik dr. Lederhas In kot zapisnikar dr Pompe. Pri obdukciji lobanje so ugotovili, da gTe nedvomno za umor in da Je samomor popolnoma Izključen. Smrt je nasto pila takoj. Kroglo so našli v lobanji. Obdukcija je trajala eno uro. POZIV POLICIJE. Uprava pollclde v Ljubljani prosi vso, ki so jim znani osebn! podatki pokojnega Juha, zlasti pa vse one, ki so ga videli zadnjič 24 ur pred smrtjo, da se javijo na policiji in da ji aporoče morebitne podrobnosti o Juhu ter njegovem življenju. Deviški Jakob .Moralo i^uajfc veiular cenijo kot lastno življenje, se ponašajo z njo, najsvetejša jim je in sploh si ne moremo misliti dostojnega človeka, da bi ne spoštoval morale — zato pa ima tudi taksna komedija popoln uspeh. Prav tako cenimo devdstvo in krepost, vneti pristaša smo sleherne ideje, ki lahko povzdigne moralo in če bi bil kje kongres moralistov, gotovo bi mu hoteli vsi prisostvovati. Komu bi potem ne bila všeč takšna zgodba: Ker vam pa najbrž še ni znana, vam jo moramo povedati. Nekje v provincijalcem gnezdu je živela krepostno in vzgledno odlična družina: tajni svetnik s sestro in svakom — njenim možem — in krepostno kuharico. Zakonca sta imela hčer, ki se je vzgajala v zavodu. živel: so v sreči in zadovoljstvu, samo ljudska nemorala jih je vznemirjala, kolikor pač more vrmemirjati moraliste, ki to se zakleli za žive in mrtve, da jo hočejo iztrebiti. V prestoluem mestu so moralisti sklicali kongres za povzdigo morale. Asket, tajni svetndk, je določil za delegata svojega svaka Petra in njegovega prijatelja Jakoba, češ, ta dva nas bosta najbolje zastopala, saj je bil Peter vedno vsem vzor, Jakob je pa itak devičnik. Svoboda je pa žal danes še bolj cenjena kot morala. Jakob in Peter sta se počutila kot izpuščena tiča. Oddahnila si je pa tudi pošteno Petrova boljša polovica. S Petrom je bila poročena drugič, iz prvega zakona je pa imela lepo hčer v glavnem mestu; možu je pravila, da je njena Yvetta v dalj-nrji Kanadi, kajti kot moralist ni smel vedeti, da je njegova pasterka baletka ln še celo zvezda med plesalkami. Y vet to je šla obiskat v glavno mesto, ker je bila baš ugodna prilika. Medtem se je Peter zaljubil v preatol-nem mestu v Yvetto. V ilustraciji je videl njeno sMko — strah tn groza — silno nemoralno sliko, ki je pa seveda mahoma napravila čudež, Peter je prvi večer že sedel v varijetetu v družbi Jakoba. Potem je hotel po vsej sili k nji. da bi govoril z njo brez prič. Bila mu je pač pri srcu, uboga ia^ubljenka. Ko ji je bil naznanjen, je takoj vedela, kdo je ta Struwe. mati je bila pri njL Ko se je Peter v predsobi pripravljal na nastop, je pridreala k plesalki tudi ekselenca, star grof. s krasnim šopkom Praktični Peter je pograbil Šopek, ekselen-co (ki je bil. mimogrede rečeno, pokrovitelj Iiige za povzdigo morale) pa je izrinil ven, nakar je začel odkrivati srce Tvettt ki ga je sprejela popolnoma zavita, kot je pač treba stopiti pred moraliste. Izročil ji je šopek in dogovorila sta se. da bosta skupaj večerjala, Petrova žena je seveda lepo prisluškovala. Peter se je zvečer sijajno zabaval v imenitni družbi. Zabave mu ni grenil niti neprijeten dogodek z grofom, ki ga je ujel ter hotel kup denarja za šopek, češ. v njem je bil dragocen prstan. Peter se ga je od-križaL češ. nimam pri sebi denarja tu pa imate mojo vizitko — dal mu je Jakobov naslov. Ubogi Jakob je moral sam na kongres. Toda pomagaj si malomeščan v velemestu! Zato ni čuda, da je prišel namesto na kongres za povzdigo morale na kongres za povzdigo telesne lepote, se pravi, v nekakšen varijete je zašel, pa sam ni vedel kam. Seveda se je imenitno zabaval in celo v družbi neštetih deklet, kdo bi se jih pa mogel otresti. Drugi dan ga je seveda strahovito bolela glava in ni vedel niti. kaj se je ponoči godilo z njim, zato je brez oklevanja plačal vsoto, ki jo je zahteval grofov šofer za šopek in prstan; plačal je iz društvene blagajne. Morda bi se še doma vse srečno izteklo, pa je prišla za nesrečnim Petrom »zaljubljena« Tvetta. Kako jo je pogledal krepostni svak, ko je ležala v Petrovem objemu, si lahko mislimo. V čednostno hišo je pa še baš tedaj prišel grof in žena je stopila pred zaprepaščenega moža, deviški Jakob se je skrival v skrinjah in kot ovih, da bi mu ne bilo treba pokazati blagajne in sploh je bilo vse zmešano. Peter ni več vedel, kje se ga drži glava ko so vsi priznali njegovo ^ljubico« za njegovo hčerko in ko je morala poljubiti celo asketa svaka kot njegova nečakinja — nazadnje sta pa stopili še pred njega obe hčerki s svojima ženinoma, kar je pa bilo vendar preveč. Dejal je, da je kitajski cesar ter popolnoma norei, >ker ae že vsak izdaja za nekaj drugega kot je«. S krepostnim svakom se je tudi pošteno spričkal ter mu priznal, da ni bil na kongresu. Natančnejši podatki so v kinu Matici. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. 4. nov., sreda: Dve nevesti, premijera. Izv. 5. nov., četrtek: Brez tretjega. Red E. Orevi ob 20. uri bo v naši drami premijera izvirne Golarjeve veseloigre iz kmečkega življenja *Dve nevesti« v režiji g. režiserja Lipaha. Veseloigra je izredno zabavna ter nam opisuje predvsem kmečke svatovske običaje. Predstava se vrši izven abonmana. Begovičeva drama »Brez tretjega« se uprizori v četrtek 5. L m za red E z gospo Miro Danilovo in g. Levarjem. Režija prof. Sestova. Drama je dosegla pri obeh dosedanjih uprizoritvah popoln uspeh. OPERA Začetek ob 20. 4. nov., sreda zaprto. 5. nov., četrtek: Viktorija in njen huzar. Red C 6. nov., petek zaprto (generalka). 7. nov., 6obota: Koštana, premijera. Izven * »Viktorija in njen huzar« se ponovi v četrtek 5. t. m v ljubljanski operi za red C. Muzikalno in vsebinsko izredno interesantna opereta je imela pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Dirigira kapelnik dr. švara. V glavnih vlogah gospe Poličeva in K^bićova ter gg GostiC, Janko, Pecek in Zupan. V vlogi sobarice Riquette nas Lopi prvič na našem odru gdčna Anta Kovačičeva. bivša članica mariborskega srledallšča, Kovačičeva je že ponovno dokazala, da ima lep igralski talent, tokrat pa bo prvič nastopila v Ljubljani tudi v pevski vlogi. Režija Povhetova. Predstava se vrši za red C Gostovanje znamenitega pariškoga baleta v naši operi. V torek dne 11. t. m. gostuje v opernem gledališču znameniti pariški baletn* ansambel, ki je znan po vsej Evropi pod imenom Fantastični balet *Loie Fuller«. Baletni ansambel nastopi s sprem-ljevanjem orkestra in izpolni s svojim izredno zanimivim prosrramom ves večer. Balet je prvovrsten Vstopnice bodo od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. Koledar. Danes: Sreda. 4 novembra, katoličani. Dragotin. Dragomer; pravoslavni. 22 ok« tobrar Averklje DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Deviški Jakob. Kino Dvor: Divjez orhideje. Kino Dvor: Divje orhidej«. ZKD: *>Zapadna fronta Ob 14. v kinu Matici ZKD: »Zapadna fronta 1918 hinec. Rimska cesta 24. in dr. Kmert. Du najska cesta 41. Gostilniška obrtno-nadaljevalna šola I 1 ubijana, 4. novembra. V ponedeljek popoldne so z malo interno slovesnostjo popolnoma na tihem odprii to za napredek gostilničarskesa stanu in vsega tujskega prometa prevažno šolo v ponosnem novem Goshlničarskem domu na Privozu, ker bo GostilniČarski dom otvorjen šele pozneje z veliko svečanostjo. Včeraj je Šola pričela že z rednim poukom, ki se ga udeležuje 48 gojenk in gojencev pod vodstvom vodje šole, nad-učitelja g. Frana Marolta, njegovega namestnika g. Mlakarja, znanega našega strokovnjaka g. Fiale, ki bo vodil servirni in kuharslci pouk, ter g. Jelenca, ki poučuje pri našem tujskem prometu najvažnejše tuje jezike francoščino, nemščino in italijanščino. Gojenci so razdeljeni na 3 oddelke tako, da bo pouk na šoli po učni razdelbi in oddelkih trajal vse dni v tednu, saj hoče kuratorij šole, ki rou predseduje načelnik Zveze gostilničarsklh zadrug in predsednik ljubljanske zadruge g. Fran Kavčič in so v njem najuglednejši zastopniki stanu, vzgojiti naraščaj, ki bo tudi najtežjim nalogam kos in v čast vsega stanu. Razen prezaslužnega načelnika g. Kavčiča in učiteljstva ter učencev sta se otvoritve šole udeležila tudi člana kuratorija gg. podpredsednik Krapeš in Dachs, ki sts z vso požrtvovalnostjo podpirala predsednika pri vseh delih za njo. Načelnik šolskega kuratorfja g. Kavčič je v svojem govoru opozarjal učence, da so prišli v krasno novo stavbo, ki se je zanjo boril ves stan dolga desetletja, z ustvaritvijo lastnega doma je pa gostilm-čarski stan dobil tudi prostor za šolo, ki je prva v vsej državi in zato v ponos korporaciji, v korist naraščaju, pa tudi v ponos in korist našemu mestu in vsej banovini, njeni sadovi bodo pa koristili tudi vsej državi. V šoli je dana naraščaju prilika za strokovno izobrazbo, ki naj pripomore, da dobi vsa banovina res strokovno pripravljene nove moči. Uspehov naraščaja se že danes veseli starejša generacija, ki je šolo z največjo požrtvovalnostjo ustanovila in ji sedaj dala tudi lastni dom, kjer uspehi šole pomenijo nov procvit stanu in povečanje tujskega prometa, ki je edina rešitev naši-h krajev iz težke gospodarske krize. V lastnem domu se bo naraščaj Kostil-ničarskega stanu naučil vse potrebne teorije in izobrazil v vseh strokah, ki jih zahteva sodobnost V tečajih se bodo gojen-ke in gojenci izobrazili o serviranju in kuharski umetnosti, o kletarstvu, poznanju surovin, prehranbeni kemiji in higijeni, seveda pa tudi o vseh vprašanjih tujsk^ra prometa, zlasti pa o praktičnem gospodarstvu. Najrazličnejši tuji jeziki naj omogočijo naraščaju občevanje s tujci, odpro naj jim pa tudi pot v tujo strokovno literaturo, da si razširi obzorje in lahko kosa z inozemskimi strokovnjaki. Vzgojitelji so sami priznani strokovnjaki, zlasti hvaležno nalogo ima pa naš gastronomski umetnik g. Fiala. Govornik je končno poželel šoli največji uspeh ter se zahvalil vsem faktorjem, ki so jo omogočili s svojo podporo, obenem je pa pozval mladino, naj s pridnostjo in vztrajnostjo pokaže, da je njena trd* na volja delati ie čast stanu, kf je za njo toliko žrtvoval. Z delom naj pokaže mladina svojo hvaležnost, kar bo njej sami v prid, starejši generaciji pa v najslajše zadoščenje, da je vzgojila nov rod, ki gre Dogumno v lepšo bodočnost. Ko je še vodja šole g. Marolt v prekrasnem govoru opozarjal učence na požrtvovalnost zadruge, šolskega kuratorja in vseh faktorjev, ki so jim omogočili strokovno izobrazbo, je mladino pozval k disciplini, ki je temelj vsega uspeha, nato bila pa končana svečanost k! pomeni novo dobo v razvoju gostilniškega in njemu sorodnih stanov ter vsega našega tujske prometa. šola je včeraj že pričela z rednim poukom. Stev 251 »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. novembra 1931 Strnn 3 Pozabili boste vse skrbi in smejali se boste od vsega srca Ob 4M " 8. in 9 1 i zvečer ■ prt velefilmu Deviški Jakob Najboljša šaloigra te sezone! V glavnih vlogah Najnovejši Fox-zvočnJ tednik. rA|2v DMAccSVETNTKShquJpe ria Ere* in brošuro »Tutta L' Albanb d i tutti eLi Albanezi«, ki je izSla v Italijan ske-m jeziku in jo je spisal albanski profesor Mehmed Vokši. — Splitska občina štedi. Splitska ob čina je sestavila proračun za leto 1932, *r katerem se Je pokazalo njeno prizadeva nje, da začne temeljito štediti. V primeri z lanskim proračunom se je letošnji skrčil za 7.170.000 D'n in znaša 27.125.235 Din. — Iz prometne službe. Premeščeni so pomožni oficiial Rudolf Potočki iz kurilnice Dugo selo v kurilnico Zagreb glavni ko!. j\ •-. vlakovodja Tvan Klobučarič iz Vukovara v Kosovsko Mitrovico. prometni .uradnik in postajenačelnik Leo 2van iz Melencev v Dalj in pomožni strojevodja Edvard Bizjak iz Siska v Zagreb glrvni kolodvor. _ Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 12. t m. ponudbe slede dobave 1000 kg kristalne sode, 300 škatelj kreme za čevlje, 300 kg pšenJčnega zdro-ba in 200 kg testenin. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave električnega mate-rijala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko oblačno, v splošnem pa le po vreme Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih nase države jasno, deloma oblačno je bilo samo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beo-gradn 12.3 v Skoplju 11.3. v Ljubljani 10.2. v Zagrebu 9.3. v Mariboru 8.2 in v Sarajevu 7.3 — Davi je kazal barometer v Ljubliani 775.5. temperatura je znašala 0.3 — Nesreče in nezgode. Tudi danes so morali v ljubljansko bolnico prepeljat, več žrtev nesreč. Med temi je 371etni Jansz Silva, lastnik in artist malega cirkusa, ki gostuje te dni v Mengšu. Produclral se Je na konju in padel z njega ter zadobil notranje poškodbe. — Josip Tavčar, Vletn. sinček posestnika iz okolice Kranja, je padel pred dnevi z drevesa in si poškodoval desno roko in levo nogo. — Vinka Kavči- ča, -tletno siroto brez staršev iz vasi Žeje občina Moste pri Kamniku, je »čera. ugriznil konj v levo lice in ga precej po škodoval. — Na Biedu je pr: molžnji kra a brcnila Slletno posestnico Ano Marottovo ki je padla in si zlomila levo roko v ram — Posvetovalnica za pijance. V Zagre bu imajo posvetovalnico za pijance, ki jo je ustanovil klub jugoslovenskih zdravnikov abstinentov. Vsak torek zvečer pregledujejo pijance trije požrtvovalni zdravniki in jim dajejo nasvete, kako naj >e iztrgajo iz krepliev demona alkohola. c-ima pijanec za seboj prvo postajo na pot' k poboljšanju, je že na konfn. Zdravnik-pravijo, da je pijanstvo ozdravljivo. Pi '"ancem. ki r»ehaio n:t?. «ce norna fo ^last na živcih, ki se jim takoj oomire. Morda pa le ni resničen pregovor, da se otfanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Tak? posvetovalnica bi bila dobra tudi v Ljubljani, samo dvomimo, da bi pijanci zahajali v njo. — Poskusen samomor. V hotelu Centra v Zagrebu si je hotel včeraj končati življenje Franjo Cerkvenik iz Divače. Pognal si je kroglo v glavo, pa ni dobro meril in se je samo težko ranil. Najbrže bo na eno oko oslepel, ker je poškodovan očesni živec. Baje se je hotel ustreliti, ker ima na vesti težak zločin. — Bridka usoda zaljubljenega dekleta. Na Sušaku ie skočila pod zagrebški brzo-vlak 26 letna Božica Berović iz Korene Sv. Lucije. Božica je imela že več let rada mornarja iz domačega kraja Tomo Zgulja. V nedeljo je b:la s fantom na iz-prehodu in ko se je vrnila domov, jo je mati ozmerjala. To jo ie tako potrlo. da Se skočila pod vlak. _ Koža malih dojenčkov je zelo občut Ijiva. Mokrota in pot napravita kožo rde čo. Ne samo rdeče pege, temveč po vsem životu jih moramo mazati s PaLmira Babv Lanolinkremo Otrokova koža pr: dobi s tem elastičnost in odpornost pm-vnetjem — Palmira Babv Lanolinkrema ne zamaši kožnih celic Uporabljajte reda4, po principih najnovejše h;gi.;ene k pripravljeno Palmira Baby Lanolinkremo — Foto . sport zadovolji vsakogai s kamero, kupljeno pr Pr. P ZAJEC, optik Ljubljana. Stari trg 9 — Ceniki brez olačno 591 Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešce kozarec »Franz Josefove« grenči-ce, Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubijane —lj VoHlni sestanek za volilee Ljubljana - mesto se vrši dne 5. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Miklič« na Masarvkovi cesti za šentpete-rski okraj. Na sestanku poroča kandidat minister g. dr. Albert Kra-mer. g. Tavčar Ivan in drugi. Volilci udeležite se tega sestanka polnoštevilno! —lj Volilni sestanek za volilee Ljubljana - mesto se vrši dne 5. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Fortuni« na Vodovodni cesti za bežigrajski okraj. Na sestanku poroča kandidat minister g. dr. Albert Kra-mer, g. Ivan Tavčar in drugi. Volilci, udeležite se tega sestanka polnoštevilno! —lj Volilni sestanek za volilee Ljubljana - mesto se vrši dne 5. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Kavčiču«, Privoz. za šentjakobski okraj. Na sestanku poroča kandidat minister g. dr. Albert Kramer, g. Ivan Tavčar in drugi. Volilci. udeležite se tesra sestanka polnoštevilno! —lj Volilni sestanek za volilee Ljubljana - mesto se vrši dne 5. t m. ob 20. uri v gostilni pri »Levu« na Gosposvetski cesti za kolizejski okraj. Na sestanku poroča kandidat minister g. dr. Albert Kramer, g. Ivan Tavčar in drugi. Volilci, udeležite se tega sestanka polnoštevilno. —lj Slovesna blagoslovitev novega italijanskega vojaikega ookopališča. Kakor znano, je bilo letos italijansko vojaško po kopališče pri Sv Križu lepo urejeno, da vi ob 10. se je vršila slovesna blagoslovi tev novega italijanskega pokopališča, kjer počivajo žrtve svetovne vojne. Svečan blagoslovitvi so prisostvovali tudi predstavnik! naših oblasti —lj Dnevna slikarska šola za dame iu gospode pod okriljem umetniške šote »Pro buda«, se zopet otvori. Opozarjamo ua t> šoo posebno osebe, ki sp žele izpopolniti v akvarel ni, pastelni in oljni tehnik-. Fo učuje kakor lani priznana slikarica Henri ka santlova v lastnem ateljeju. Vpisovanje dnevno pri g. prof. A. Sever ju, ravnatelju umetniške šole »Probuda«, v poslopju Tehniške srednje šole, kjer je nabit tadi toč-nejš; tazglas. Izjemoma ie danes sprejema prijave za ABONMA Elitni kino Matica! Tiskovne v ^elenburgovi ulici. Sami znan: in tipi, pa če se imenujejo to —lj »Dve nevesti« nam drevi Cvetko Golar pokaže v drami, pomagale mu bodo pa naše najboljše igralke z igralci, ki so nam vstvarili naš kmečki stil. Kjer so pa kmečke neveste in kjer so naši ljudje in nekaj babnic zraven, tam pa ne more bit, brez njih živopisca Maksima Gasparija Tako pa tudi pri tem ilustratorju življenja našega naroda moramo vedno misliti na Golarja in njegove vedno žive in vedno onstne ter prijetno po domače stilizirane figure Na odru sta se torej našla ta dva umetnika in Maksim Gaspar: je Golarjevv ;gr narisal scenerijo in figurine, ki so razstavljene v oknu knjigarne Zadruge originali pot Minca in Liza ali šmarna mati Mel-harca. mogočni Napaljon ali prebrisani stric Andrejka. Melharjev oče ali Moče-radnikov Miha. Nace ali Rožnikov Tone. notovka Neža ali pa mlinarjev hlapec — vsi so naši in popolnoma naši od znotra: m zunaj, ker so Golarjevi in Gasparijevi. Prvič sta nam pa Gaspari in Golar pokazala tn naše hiše: kmečka je pr: Mehar-'u. bahaško gosposka pri Napaljonu n be-raška pri Močeradniku. Vse dni si jih publika ogleduje in pretehtuje. saj je v njih v tem ali onem kolenu tudi doma. —U Današnji živilski trg. Tudi davi ;•• o lo na trgu vsega dovolj Začetek meseca je pač in kmetje so pripeljali mnogo ^ad ja. zelenjave in sočivja. ker so računali 1a bo šla kupčija dobro Sicer je pa bi'a kupčija res živahna tn gospodinje so s? zalagale z vsem potrebnim Kakor običajno ob tržnih dneh. so tudi davi prip Ijal1 velike množine jabolk vseh vrst in Kako vost: Zvrhane košare so stale poleg poi-nih jerbasov in zabojev Prodajali so jih od 2 do 5 Din po kakovosti Tudi hrušk Je bilo dovolj, dočim je sezona grozdja skoraj že končala Na Vodnikovem trgu je t> i i i samo nekaj črnega grozdja, ki so ga pro lajali od 5 do 8. na Pogačarjevem trgu pa ua stojnicah še prodajajo belo grozdje od 3 do 10 Din kg. Kostanja je še vedno do volj, orehov so pripeljali zelo veliko. Cene so že običajne, liter kostanja 2.50—3 Din. takisto orehov. Tudi sezona gob je pr kra ju. pa trgu je bilo se nekaj sivk In lisičk, iurčkov pa bolj malo. Zelenjave je bilo v izobilju, cene so ji nespremenjene. Na perutninskem trgu je bilo tudi živahno Kmetje so prinesli mnogo perutnine in jajc Jajca so prodajal, povprečno po 1.25 Din komad, par 2.25 Din. Cene govejemii m teiečjemu mesu so nespremenjene, pač pa so nekoliko padle prešičjemu. Razne iele svinjine so prodajali od 12 do 18 Din Na Sv Petra nabrežje so kmetje dav; pripeljali nad sto voz krompirja in zeljnatih glav Povprečna cena krompirju na deb^lr. se je gibala od 1.10 do 1.20 Din, zeljnatc Slave so pa prodajali od 1 do 2.-50 Din k >-mad po teži. —lj Dnevna gledališka blagajna. Od petka 6. t. m. dalje bo poslovala dnevna gle-iališka blagajna zopet v operi in sicer v vpstibulu. Dnevno bo odprta od 10. do p^l 13 in od 15 do 17. ure —Lj Tromostje. Balustrada na starem mostu je postavljena že delj časa. pri novih mostovih samo na eni strani, ograjene so pa že obrežne terase Te dni so zače:i obklesavati vidne ploskve pr! novih mostovih, ki bodo obdelane kot umetni namen. _lj O novodobni prehrani bo poveda'a mnogo zanimivega in koristnega gdčna Jerica Zemljanova, voditeljica ero«^odia' skesga tečaja Mladike, na predavanju, ki ga priredi drevi ob 19. uri ljubljanska podružnica Sadj- skega in vrtnarskega U u-štva v dvorani minerološkega instituta v univerzi. —lj Gospodinjske pomočnice, kuharice, sobarice, pestunje, postrežnice, snažilke, -c; so ob nedeljah popoldne proste, pridite ? naše nedeljsko shajališče v Prečni ulici 2 Tam so sestanki naših članic, poučni tečaji za nemščino in šivanje, pi-edavanja ;n prijateljski razgovori. V teh deževn'h in mrzlih dnevih, ko vas narava ne vab' več na izprehode, ne tratite časa in denarja po zabaviščih, nego ga vporabite v večjj svojo korist Naše shajališče je namenjeno le vam, tovarišice. Pri nas boste slišale koristno besedo in našle razumeva nje za svoj položaj. »Zveza gospodinjskih pomočnic.-: in njeno glasilo »Gospodinjska pomočnica« smo si ustanovile služkinje same v izboljšanje in napredek svojega stanu Vsaka, k: ima resen zmisel in dobro voljo za skupno delo, nam je dobrodošla. Prijave za pouk v nemščini in šivanju se še sprejemajo, kakor tudi naročnice na glasilo »Gospodinjska pomočnica«. — Zveza gospodinjskih pomočnic. —lj Jadranove plesne vaje se bodo vršile v četrtek ob 20. v dvorani Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica). Pouk najnovejših plesov pod vodstvom g. Jenka Vljudno vabimo. _lj Vseuč. prof. dr. A. Goaar predava v sredo 4. t. m. ob 18. v zbornični dvoran' univerze o »•©cioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«. —lj Darovi za stradajoče v Beli Krajini. Pisarni RK v Wolfovi ulici so izro Čili: Gdč. Mayesr Julija, učiteljica i ča težu pri Brežicah, 182.50 Din kot zbirko šolske mladine in tamošnjega prebival stva. J. F. K. 50 Din, Beneuikt Poniž T o Din, neimenovani akademik 10 Din. —!j Ceneje nego v razprodaji in pri tem le prvovrstno blago za plašče, obleke zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki NOVAK na Kon grešnem trgu, 576n —lj Tovarna J. Reich sprejema mehko In škrobljeno psrllo v najlepšo izvršitev. —lj Danes plesne vaje trgovskih name -čencev ZPNJ v veliki dvorani Vrtela rrnlon. lg.ra Negode Jazz Začetniki točno —lj Film »Zapadna fronta« še danes in jutri. Ker je zanimanj« za ta film še e-1 no zelo veliko, ga bo ZKD predvajala še ianes in jutri Odslej so vso predstave dostopne le odraslim, ker se bo f;im tako v Matici, kakor tudi v Idealu predvajal ^ celoti tako v tonu kot tudi v dialogu. Zad nje predstave filma ^Zaoadna fronta- se vrše danes !n jutri nepreklicno in sicer e 1 1.15 v Matici n ob 17 30 w kinu Tdeal —V Preporodova redna plesna vaja v soboto ob ool 20 v Treovskem lomu Vorf« z Jenko Zlasti novinci točnost! —lj Ciril Metodova t. ljubljanska *^o-ška podružnica Ima svoj občni zber v petek 6 novembra ob 6 uri zvečer v iru'be ni pisarni Beethovnova ulica 2 :$Slr —!j Martinov večer šentpeterske Cirl-•Metodove podružnice se vrši v suhoto 14 novembra zvečer v restavraciji glavni ko lodvor 3S2r. —lj Fotoklub - Ljubljana, ćlanl. Izvršite svojo člansko dolžnost pred izrednim obč nim zborom 11 t. m Tajnik vam je oa raznolago ^'sak ielavnik oi 10 io 12 in od 20 do 21 ure v pricestnem lokalu, v ?trossmayerjevi ul'ci 4 (nasproti II drž realne gimnazije na Poljanah), kjer dobite članske izkaznice In kjer se sprejemajo novi člani Prepisi pravit se dobe stotem —lj Christofov učnf zavod sprejme se nekaj gojencev v večerni tečaj. Pr' gasitve ob pol 8. zvečer na Domobranski -.esti 7—I. —1; Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani je prejelo od g l^o Schusterja trg. zastopnika, za šjfrerjev fond 50 Din v počastitev mesto cvetja o!a-sropokojnoga Antona Krča. trg poslovodja —lj Otvoritveni večer plesnih vaj diplo m i ran i h tehnikov bo 6 novembra ob 20 v dvorani Trgovskega doma Vabila so neposlana in se lahko še dobe Vstop je 1o voljen le vabljenim — lj Prirodoznanstvena sekcija Muzej skega društva ima v petek 6. novembra : L ob 18 svoje redno predavanje. Predava bo dr Oskar Reya. upravnik metereološk*-ga zavoda, o oblačnosti In megli v Sloveni ji s posebnim ozirom na ljubljanske mesio Predavanje bo v predavaln ci minera.« šk s ga instituta na univerzi Vs člani lj prijatelj1 društva, pa tudi vsi. ki -e za;.majo za vremenske razmere, najv'ju 'ue^še povabljeni Vstop prost. —lj Damsko perilo, ribana, sifon Ln svileno, v krasni izbiri. Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. Velemestni večer v Ljubljani Kaj vse človek vkfi in doživi, če Ljubljana. 4 novembra. Snoči je bfla Ljubljana na prvi pogled povsem ^Jkšna. fcot je vsak večer Ljudje 60 začeli vrveti po ulicah križem kražem ob 18. kot v Parizu. Zlasti je po •^tala kar naenkrat živahna Selenburgova ulica, pred sleherno izložb-o so stali ljudje v 2ru("ah. pri Tiskovni zadrugi bi najraje zle/rli knr v škornje tistega gorenjskega. Gaspari jevega očanea, pred poafto so borili /a tramvaj, oh bifeju so bili vsi slepi zaradi velemestne reklame — in kaj bi še naštevali! Vse se je itaf< /delo kot vsak vgčer. Tud: kostanjarji so se bahali na vs-eh koncih ;n krajih z vročim kostanjem in bobnaii po pečeh, ljudje so se pa zbirali okoli njih s polnimi žepi drobiža. Znano je, da ljudje prvega v mesecu računajo, kako bi razde(ilri plačo. drugega denar obračajo, tretjega in četrtega ga men jas vajo, potem se pa goste s kostanjem. Toda prizori pri kostanjarjih se gotovo ne zde nikomur velemestni, vendar pa ne smemo pričakovati /večer v Ljubljani kakšnih band:tr>kih napadov in sploh ničesar tako prijetnega. Ptj nas ne vidiš zvečer niti frakov in ne cilindrov drugje kot v izložbah, pač pa naletiš na povsem domač" prizore, npr. sderbne boljšg polovice pehajo svoje dvakrat slabše zakonske ostanke iz »velemestnih« nočnih lokalov. — Ti pokora plesni va, ti! Niti večerjat ne pride! Doma t^ pa čaka pismo, da plača, j stanarino' Salamensika kolera! Smrt te potiplji! Ala. marš! Možičtt, ie bil tako zmeden, da nd vedel, v katero 3tran jo naj ubere, pa se je neprestano zaletaval v svojega angela varuha. Končno se je tako zapletel, da je telebnil sredi najhujše gneče na cesto. Žena je vedela, da ga n^ sme prepustiti žalostni usodi, ki bi ga vodila zopet v gostoljubne hiše, zato «a je prijela za ovratnik / eno samo roko ter ga dvignila kot stara maoka mlado. — Saprlot, to je pa korpus! — se je oglasil nekdo spoštljivo iz množrice. Taksni večeri so pri nas samo prve dni v mesecu, sicer pa ljudje marsikaj pre-zro, čeprav so zelo pozorni, kar se jim včasih tudi obnese. Zvečer se namreč pojavijo takšni in takšni ljudje, ki si podnevi ne upajo na svetlo. Banditov res ni v našem mestu, takšni prizori pa ne gredo ljudem nič na živce — npr. ob vsakem vogalu ti pošepne na uiho možak ali ženska, največ je pa otrok, da bi se ga usmilil. — Gospod, prosim, ne zamerite mi. tako m-e je sram, pa kaj hočem. Res težko prosim, pa moram, saj veste, kako je, oe mora človek skrbeti še za otroke. Morda bi dinarčka tako zelo ne pogrešali . .. Kaj hočemo. Ljubljana je pač velemestno! Ni čuda, čg te ustavi ženska, ki pravi, da bi se zaljubila vate, če bi bila mlajša. — Hčerka se šola, ko bi vas smela prositi ... Solze so j"i pretrgale prošnjo. — K čevljarju bi morala iti punfcd po čevlje, obljubil je, da jih bo do večera popravil. Drugače jutri ne more v šolo. Saj človek strada, pa vseeno ne gre. Tako sem vam hvaležna, da me poslušate. Vi ne veste, človek vse stori za otroka. Ko bi bila mlajša . . Poslušaš, pa res ne veš, kaj bi pripomnil, težko je pač razuimet; križe in težave ljudi, o katerih sploh nihče ne ve, da so na svetu. Hodiš po mestu, srečuješ ljudi, pa ne veš kakšne, potem te nekdo ustavi. Hm, ta je pa lepa! To je vse, kar ti prjde pametnega na misel. Ko se začne mračiti, se viije cela reka žensk iz tobačne tovar* ne. a bi jih niti ne opazil, če bi že od daleč ne dišalo po tobaku Kadilcu se začno cediti sline ter blagruje delavke. Mračno je, pa so vse tako sivih obrazov. Drugje se ljudje samo izprehajajo. največji problem se jim zdi, aH je bolje kupiti kostanj dvakrat po dmarju ali enkrat za 2 Din Vse je pri nas tako enostavno, domače Zato človeku precej časa zveni v ušesih: Ko bi bila mlajša ... za otroka . Ne zamerite . . saj človek nerad, pa mora . — Glej jo no, kaj pa iščete? je zavpil na nekem stavbišču nočni čuvaj nad žensko. Obstala je kot okamenela. — Prosila bi, rada bi . . Ne bodite hudi. . Pustite mi pobrati te trake' — Ne smem. kar hitro izginite, drugače lahko še izgubim služibo — Kam boste pa šli zdaj, mati? — jo je vprašal nekdo. hodi v večernih urah po mestu — Rada bi skuhala malo krompirja za večerjo, pa... Tam pri tistem mostu se skrijem, zdaj je že temno, da me ne bo nihče videl. Saj ni menda takšna tatvina pobrati tiste blatne trske — pol kale lesa. Sklonila se je še bolj ter se odtihota-piia po stnmgjn nabrežju v noč Morda jo čuvaj ni opazil ter je tedaj že kuhal« krompir, ko se je v Ljubljani za?elo velemestno nočno življenje, zdehanje po kavarnah in šklepetanje jaz za po plesnih dvoranah. Zvočni kino Ideal v krasnem filmu Bohemska ljubezen Iz Celja —c Vpokojeno učiteljstvo iz Celja kn okolice bo imelo avoj mesečni 3^ta:j«dt v torek 10. t. m. ob 16. v gostilni >.*ri mo-stu< g. Nateka na Bregu —c Prvovrsten glasben, užitek tx> xtu-dil drevi koncert vljollnskega v .rt uosa Karla Rupla v mali dvorani Celjskega doma. Zaradi obolelosti prvotno določenega pianista Marijajia LipovAka bo spremljal Rupla na klavirju prof. Janko Ravnik. — Vstopnice se dobe drevi pri blagajni pred vhodom v dvorano. Pričetek koncerta bo ob pol 21. —c Državni vpokojenci iz Celja se zbe- ro drevi ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma, kjer se bo razpravljalo o nedeljskih volitvah in ureditvi bednega vpokojenskega položaja. Na dnevnem redu so tudi voLitve novega odbora vpokojencev. Nihče naj ne ostane doma! —e Ukinitev somostojnih obćins-kth naklad. V sm'slu zadevne odločbe finančnega ministrstva in dopisa banske uprave celjska mestna občina v prihodnjem proračunskem letu ne bo več smela pobirati najemninskega vinarja, vodarine ln kanalske pristojbine. Zato bo mestna občina v I. 1932. pobirala vodarino in kanalsko pristojbino le po deoanaki uporabi. V mestu so bili v vse hiše montirani potrebni vodomeri. Tramvaj podrl starko Ljubljana, 4. novembra. Zadnje čase se mziože tudi tramvajske nesreče v Ljubljani. Zadaje mesece smo imeli štiri lažje nesreče, od katerih je ene celo končala s smrtjo. Tudi davi se je pripetila precej težka nesreča, katere žrtev je postala neka 60 do 70-letna starka. Okrog pol 9. je prišla na Vodnikov trg neka ženica in hotela prekoračiti tir, v tem hipu je pa pnvozil tramvaj in jo podrl. Po drugn verziji je ženica stala na pločniku, in kc je privozil tramvaj od Poljan proti magistratu je hotela dva metra pred vozom ceatne železnice prekoračiti tir. Voznik je z vso silo zavrl voz. toda bilo je že prepozno. Starka je prišla med tramvaj in robnik ter nezavestna obležala Tramvaj se je ustavil, ljudje so pa naglo obvestili bližnjo reSevalno postajo, nakar je reševalni avto ponesrečenko pripeljal v bolnico. Tam so ugotovili težke poškodbe in pretres možganov, ker je bila pa ponesrečenka še nezavestna, niso mogli zvedeti kdo je; vedo samo. da se piše Zaje. Nesrečna ženica se vse dopoldne ni zavedla ta je njeno stanje zelo kritično. Prijatelja med seboj — Kdo je ta gjda ženska tam v veži? — Moja žena. — O, pardon, oprosti, zmotil sem se. — Ti ae, pač pa jax. Emile Gabonau; 1'i velemesta Roman Dovolj! — ga je prekinil Norbert. '— Ali mi bo tožba pripomogla oženiti se kljub odporu gospoda de Champdo-ca? Dauman je bil v zadregi. Zavedal se je, da bi se dalo to storiti, toda če bi komu povedal, kako in kaj namerava, bi si prekrižal vse račune. Odgovoril je torej pogumno: — Ne, gospod markiz. — Torej ne bom tožil. Champdoci so prali svoje umazano perilo vedno v rodbini; tudi jaz storim tako. Norbertov samozavestni glas je presenetil Daumana. — Če bi smel gospodu markizu nekaj svetovati. — Svetovati? Ne. Moj sklep je že storjen. V štiriindvajsetih urah bi potreboval mnogo denarja, dvajset tisoč frankov. — Mogel bi ga dobiti, gospod markiz, samo drag, zelo drag bi bil ta denar. — E, kaj za to! Gospodična de Sauvebourg je hotela nekaj ugovarjati ,toda Norbert jo je prekinil. — Kaj ne razumete, Diana? — je nadaljeval razburjeno. — Kaj ne slutite mojih nakan? Najino življenje tu bi bilo samo dolgo mučenje, trdosrčnost in starokopitnost najinih roditeljev naju loči ... Pobegniti morava iz te strašne ječe. Odpotujeva . . . Nič me ne skrbi, da bi ne našla varnega zavetišča, kjer bova srečno živela. — Toda to je blaznost! — je vzkliknil prestrašeni Dauman. — Mislite tudi vi tako, Diana ? — je vprašal Norbert. Dekle je molče povesilo glavo. — Zasledovali bi naju in nedvomno kmalu tudi našli, je pripomnil Dauman. — Tiho! — je zapovedal Norbert osorno. Pokleknil je pred Diano in jo vprašal z drhtečim glasom: — Ali je res, Diana, da bi se obotavljali zaupati mi svoje življenje, če bi vam prisegal, da vam posvetim vse svoje misli in želje? Ali boste odklonili pobeg, če vas na kolenih prosim, da pobegnete z menoj? Na izpremenjenem Dianinem obrazu se je poznal silni boj, ki ga je bila v svojem srcu. — Ne morem, — je odgovorila končno, — ne, ne morem. — In kaj vas zadržuje? Ponosno je vstala in odgovorila mirno: — Vest. Norberta je ta odgovor zelo potrl. Pokopal je zadnjo njegovo nado in zdaj je spoznal, da ni sile na svetu, ki bi mogla odvrniti Diano od njenega sklepa. Diana je pa nadaljevala: — Da, vest, ki jo moram poslušati, kajti njen glas se ne da zatreti; to mi prepoveduje vest, ki mi je dajala doslej pogum, da sem hodila ponosno dvignjene glave mimo škodoželjnih in obrekljivih ljudi. Zdaj mi je pa zaklicala: Stoj! In moram jo ubogati. — Kaj bi se pa zgodilo z vami, če bi odšel brez vas? Tega vprašanja se je Diana menda ustrašila. Zaihtela je in konec je bilo vse njene energije. — Vem dobro, kaj me čaka, — je dejala tiho. — Vidiva se zadnjikrat. Zdaj se vrnem v grad, kjer najbrž že vse vedo. Očeta najdem razjarjenega. Grozil mi bo, posadi me v kočijo in jutri... bom v samostanu! — Ah, nikoli! Mar ne vem, da bi to pomenilo vaše počasno umiranje: kaj mi niste sami tega povedali? Skočil je k nji. da jo prestreže, ker se je bila opotekla. — Da, — je odgovorila, — toda to mora biti, to je moja dolžnost... Rešitev je sicer še mogoča, toda zgoditi bi se moral čudež, da bi vaš oče privolil v najino poroko . V samostanu bom živela od svojih spominov ... Sicer pa, če je breme tako težko, da človek pod njim omaguje. se ga pač otrese . Bog tega ne more kaznovati. Agonija bo trajala samo tako dolgo, dokler bom hotela. Segla je v nedrija in privlekla na dan črno stekleničico Norbert je razumel, kaj hoče reči s tem. — Nesrečnica! — je vzkliknil. Hotel ji je iztrgati stekleničico iz rok, pa se je branila; nekaj časa sta se ruvala, končno se mu je pa le posrečilo dobiti jo. Diana ga je rotila, naj ji stekleničico vrne, pa se ni dal preprositi. Potem mu je pa presenetljivo točno povedala, kakšen strup je v nji in kako učinkuje. — O, vrni mi ta strup, prijatelj! — ga je prosila . . . To nič ne boli. . . deset sekund, pa je konec . človek niti ne tarna. . . ščipec tega praška v vino ali kavo ... In nihče ne bo slutil, kako se je zgodilo . . . Pri misli, da hoče ljubljeno bitje umreti samo zato, ker se poslavlja od nJega, je Norbert začutil, da ga zapuščajo zadnji ostanki zdrave pameti. — Diana! — je ponavljal sklonjen k nji, — Diana! Ona je pa nadaljevala kakor v omotici : — Umreti! . . . po takih sladkih nadah! Ah, gospod de Champdoce, vi ste res neusmiljeni! Pripravili ste me ob srečo, potem ste mi vzeli še dekliško čast, sedanjost in bodočnost . . . Zdaj potrebujete še moje življenje in ubijate me . .. Usmilite se me, gospod vojvoda! Norberta je obšla divja jeza na očeta. V njegovi glavi se je" bil baš porodil strašen načrt. Dvignil je Diano in jo posadil v Daumanov naslanjač. — Ne, ne zastrupiš se, je dejal hro- j peče. — in jaz ne odidem . .. Moja bcš, a ta strup, ki je bil namenjen tebi. bo kazen in osveta. In ves besen je odšel. Norbenovi koraki še niso bili utihnili na hodniku, ko )č prihitel Damnan v svoj kabinet. Bil je mrtvaško bled in šklepetal je z zobmi. Pogovor med Diano in Norbertom ga je bi! strašno razburil. Kmalu po Norbertovem prihodu je bil smuknil pod nekakšno pretvezo iz sobe. loda ostal je pri vratih ter nastavljal po vrsti uho in oko na luknjico v ključavnici. Ko je pa prihitel v kabinet, je pričakoval, da najde Diano v hudem živčnem napadu, pa je obstal ves presenečen na pra.iru. kajti Diana je stala mirno pri oknu in zrla za odhajajočim Norbertom. — Kakšna ženska je to. kakšna ženska! — je mrmral sam pri sebi. Norbert je bi1 baš zavil s ceste na ste/o in Diana >ra ni mogla več videti; obrnila se je Bila je bleda, toda ne preveč. Njene veke so bile rdeče in zabuhle, roda iz oči ji je odseval zmagoslaven ponos. — Jutri, dragi moj, jutri bom vof-vodinia de Champdoce. Potem je pa mirno odšla. Dauman je omahnil po njenem odhodu v naslanjač, podprl si je glavo in začel razmišljati. Ta hip se je morda že zgodilo. Kje neki je zdaj Norbert, kaj počenja? Lečenje s potenjem Na kaj moramo paziti, če hočemo pregnati bolezen s potenjem Dan za dnem slišimo od ljudi, ki kašljajo ali ki so nahodni, da se morajo pošteno spotiti. In znano je, da je močno potenje pri večini težkih bolezni znak, da se je obrnilo bolniku na bolje. Pot izločajo potne žleze ki jih ima človek v koži tik pod površino. Potne žleze niso razvršene v kož? enakomerno, temveč jih je na enem kraju več, kakor na čelu in pod pazduho, na drugem pa manj, kakor na pr. na prsih. Iz telesa se pa ne izloča samo voda. temveč gre s potom iz njega tudi telesna toplota, kolikor je je preveč in sicer tako, da se s potenjem koža ohlaja. Zato s potenjem v prvi vrsti znižujemo telesno toploto. Iz telesa se pa izločajo tudi razne soli in druge snovi. Da je to res, nam priča pot, ki ima oster duh in slan okus. posebno Če se razkraja na koži. Zato domnevamo, da se s potom izločajo iz telesa tudi soli, ki lahko povzročijo ali pa so v resnici povzročile bolezen. Zato skušamo bolnika pripraviti do potenja. Pri tem pa moramo biti previdni. Človeško telo je sestavljene iz približno 35^ gostih snovi in 65^ vode. To ravnotežje mora vedno ostati ohranjeno, če nočemo škodovati svojemu zdravju, če se človek preveč poti, se ravnotežje med gosto in tekočo podlago izpreminja v človekovo škodo ali z drugimi besedami rečeno, človek postane bolj ^koncen- triran«. Zato mora poteči se človek piti, kar tudi instinktivno dela vedno, će se močno poti. Če torej lečimo Človeka s potenjem, mu moramo dati mnogo piti in sicer najbolje že kar vnaprej toplega čaja, mleka, limonade itd. Pri močnem potenju, kakršno je potrebno bolniku, ves organizem hudo trpi. Zato ostane človeku po vsakem močnem potenju občutek slabosti in zato moramo biti s tem načinom lečenja pri ljudeh slabega srca in močnejšega krvnega pritiska zelo previdni. Če opazimo, da začne bolnika med potenjem boleti glava ali da mu srce močno utriplje, je treba potenje takoj prekiniti. Z bolnikom, ki ga hočemo prepotitj, ravnamo takole: Zavijemo ga v volneno odejo, glava mora ostati prosta, damo mu vročega čaja, vročega mleka ni] vroče limonade, kar mu pač bolj diši. Pot se kmalu pojavi in bolniku ni treba dajati aspirina, niti nobenih drugih umetnih sredstev. Bolnika pustimo zavitega približno dve uri, potem ga pa umijemo s toplo vodo in pustimo v zakurjeni sobi nekaj ur v postelji. Bolnik se seveda ne sme potiti pri odprtih oknih, kajti nekaj drugega je, če spi zdrav človek pri odprtih oknih, kakor pa ee se bolnik poti. Tu je prehlajenje zelo verjetno in seveda tudi zelo nevarno. mu jih je pokadil. Naročal je nekaj škatlic čisto posebnih cigar, v katerih so bile namesto tobaka smeti. Zdaj pa kar kadite, si je mislil na tihem. Zgodilo se je pa, da si je eno teh cigar prižgal sam. *3 latceneišeJ Pretresljiva tragedija netresijiva tragedija se je odigrala v nedeljo popoldne v Doloplazih pri Olo-mucu. V ondotni tovarni je bil zaposlen kot kurjač 45-letni Silvester Tomašek, oženjen in oče 5 otrok. V nedeljo, ko so ljudje hodili na pokopališče, se je odigrala v Tomaškovi rodbini grozna tragedija. Tomašek je ostal doma s hčerko Ruženo. Naenkrat je stopil k nji, ji nastavil na levo sence vojaško pištolo in sprožil. Krogla je izstopila na desnem sencu. V naslednjem hipu si je Tomašek nastavil revolver na čelo in že se je onesveščen zgrudil k smrtnoranjeni hčerki. Na strele so prihiteli sosedje, ki so poklicali orožništvo. Očeta in hčerko so prepeljali v bolnico, toda oče je že med prevozom umrl, hčerka je pa umrla v ponedeljek zjutraj. Oblasti so uvedle preiskavo, ki je ugotovila, da je bil Tomašek na svojo hčerko strašno ljubosumen. Očetova ljubosumnost je bila neposredni povod tragedije. Nov orjaški zrakoplov V Fiiediicnshainu ob Bodenskem jezeru grade orjaški zrakoplov »LZ 129«, ki bo po svojem obsegu zasenčil vse zrakoplove, kar so jih zgradili z nemško pomočjo zadnje čase v Ameriki. Obsegal bo celih 200.000 kubičnih metrov. »Grof Zeppeiin*; meri v premeru 30.5 m in je do i g 235 metrov, novi zrakoplov bo pa meril v premeru 40.25 m in bo dolg 247.75 m. Ker je helij, na katerega ima monopol Amerika, mnogo predrag, so si pomagali konstrukterji novega orjaškega zrakoplova na ta način, da so namestili pod zaščitne plasti helija z vodikom napolnjene balončke. Potnikom je v novem zrakoplovu namenjena gondola z dvema krovoma, ki ju veže dvojno stopnišče. V gornjem nadstropju je 26 kabin in vsaka ima po dve postelji, poleg tega pa še jedilnica, promenadni hodnik, salon in knjižnica. V spodnjem nadstropju bo kuhinja, buffet, jedilnica častnikov zrakoplova in salon za Kadilce. Poveljniški mosti-cek, soba za tennični personal in radio-brzojavna stanica s svojo električno centralo so v nasprotju z ^Grofom Zep-pelinoni« v sprednjem delu zrakoplova in potniki do njih nimajo dostopa. Novi zraKoplov bo lahko prenašal 50 potnikov, 8000 kg prtljage, 4 tone pitne vode, 6 ton vode za obtežitev in bO ton pogonskih snovi. Anekdote o Edisonu Edison je pravil nekoč svojemu gostu: Vse dobre ideje pridejo na toplem. Če je mraz, se ne da nič pametnega izumiti. Ideje letajo včasih, kakor iskre iz dimnika. Nekoč mi ni prišlo nič pametnega v glavo. Ko sem pa pojedel nekaj sladkega, so začeli možgani takoj sladko reagirati in lahko sem nadaljeval delo. O Edisonovi raztresenosti kroži mnogo anekdot. Pozabil je bil, da se je oženil. Po poroki je odpeljal mlado ženico domov; njegova hišica je bila sicer vsa v zelenju in cvetju, notranjost je bila pa podobna praznemu skednju. Uredi si jo, da bo v nji prijetno in udobno, ji je svetoval prijazno. Jaz pa skočim za hip v laboratorij, kjer moram napraviti zanimiv poskus. Bil je že večer, mimoidoči so videli v Edisonovem laboratoriju luč in ker so videli, da se je izumitelj baš poročil in da ima doma poročno gostijo, so vdrli v njegov laboratorij, da bi zasačili vlomilca. Zelo so se pa začudili, ko so našli v njem samega Edisona. Ko so mu povedali, da ima doma svate in da ga čaka mlada ženica, se je prijel za glavo, češ da je tako zatopljen v delo, da je pozabil, koliko je ura. Edison je jedel malo, pijanec pa sploh ni bil. Pač je pa navdušeno kadil cigare. Cigaro je neprestano držal v ustih. Misleč na delo pa ni imel časa misliti na cigare. Njegove izborne cigare so kadili seveda tudi drugi in nekoč so mu jih pokadili 12 škatlic po 100 komadov. Toliko jih nisem mogel pokaditi, je menil Edison, in hotel se je prepričati, kdo To pravimo Mi pravimo, da ima »Slovenec« prav, ker piše v nedeljski številki pod »Kaj pravi:e?-, da bodo pri vhodih na pokopališče zbirali za bedne. »Katoliška Karitas« ima široko polje*, pravi dalje. Spomnit sem se »J'itroveKa- poročila, pred dnevi, da i j i apež v Rimu pri s\. maš: za om-Ijenje socijalno bede jokal Spomni «em se, da b; socijalna beda veliko lažje omilila, če bi ne jokal, ampak razielil m»-lnardne \ rednosti in premoženje med revežu po Kristusovem zgledu, kajti njih kraljestvo ni od tega sveta in življenje ▼ uboštvu je bil tudi 'ij^gov nauk ^>-jmn?! sem *e. da ima Kato!;ška cerkev in iedovi po vsem svetu ogromne zaklade, ki so dostikrat mrtvi, pa bi s temi, če bi jih razdelili po principih Kristovega nauka med reveže, omilili socijalno bedo v veliki meri. In v istem »Kaj pravite« ter na 6. strani istega lista sem čital hud izpad, ker je bila na gledališkem repertoarju »Viktorija in njen huzar«. (Istega dne so igrali v Mariboru opereto: »Cirkuška princesa«, v Zagrebu opereto: »Trije mušketirji«, v Beogradu balet »Ravmonda«). Iz tega napada ne sije krščanska ljubezen, kaj šele ljubezen do bližnjega ali celo do sovražnika. Ko sem čital tisti napad, sem ime! občutek nekrščanskega gneva, bolnih Živcev in strupenega žolča. »Tega dne, ko po vseh krščansk:h rodbinah moliio zvečer sv. rožni venec«, bi »Slovenec« ne sme4 dopustiti, da čitajo Kristjani v katoliškem listu izraze gneva. Sicer pa, kdor hoče počastiti spomin mrtvih resnično in s srcem, tega ne briga, če je v Matici vesel aH tragičen film. Nekateri pa so tako srečni m nimajo nikogar obžalovati — teh ni mogoče prisiliti, da postanejo iz solidarnosti ža-lOstni. Doslednost in logika sta lepi čednosti. »Slovenec« bi moral prvi vedeti, da je repertoar, nad katerim je javnost »ogorčena« (ko'ikor sem zvedel od drugih obiskovalcev gledališča) propagiral v prvi vrsti »Slovencev« glasbeni referent Sicer Vas pa že sedaj prosim g. urednik, da mi prepustite v Vašem cenjenem listu ob prvi priliki par vrstic za onega, ki je po vrsti napada! večino naših giasbenih institucij z izjemo tistih, ki so bližje »Slovencu«. Moderni človek. — Čestitam, gospodična. Slišal sem, da se možate. Ah že imate stanovanje? — Kaj še! Pri tako hudi stanovanjski krizi ga niti ne iščeva, pač sva si pa že kupila motocikel s prikolico. Mnogo zahtevano. — Kako se počutite, milostiva? — Slabo, gospod doktor, slabo. Strašno me trga po vsem telesu. Roke ne morem dvigniti triti nad glavo, z nogami je pa isto. Vsaka beseda SO par. Plača ac lahko tudi v znamkah* Xcs odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne - ■—i r>ri$(n*nrirrmn MaimaniSI n^lns Oin 5*—- m—^^m TRGOVSKO UČENKO dobro računarico, za katere poštenost jamčijo starši, sprejmem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na naslov; Josio Rudman, trgovina. Krška vas. Brežice. 306S NA OBROKE lahko kupite Kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93/L POSESTVO lepo in pripravno, prlmern > tudi za obrtnika, v sreeLni Erga Mokronog, prodam za Din 150.000. Plačljivo tudi s hranilna knjižico. Poizve se pri Alojziju Borštnarju. Bruna vas, p. Mokronog. 3066 MIZARSKI POMOČNIK vojaščine prost, vešč v stavbnem in Dohištvenem mizarstvu, špedane stvari, išče službo. Peter Prebil, Martin hrib št. 2, Logatec. 3067 STANOVANJE SE ODDA v novi hiši 300 Din mesečno, 2 sob!, kuhinja, drvarnica, stranišče, 50 m: vrta, Cesta dveh cesarjev, nasproti št. 14. BUKO*A DKVA TRBOVELJSKI PREMOG pri rt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk. dobro blago. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—» D iprnllnlke one Prilika je dana. Ta teden so naprodaj nase srečke drž. razr. loterije v vseh podružnicah >Jutra« in v podpisani hranilnici. Ne zamudite jih pravočasno kupiti. Brez srečke ni blagostanja. Zadružna hranilnica r.LZO.z.,Ljubljana, Sv.Petra C; 19 Večja množina akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove nprava Slovenskoga Naroda Trajno ondulacijo na najmodernejšem aparatu« garantiran uspeh, ter barvanje las — izvršuje damski salon „POLANC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Ribiške potrebščine vedno v zalogi P. K. KAISER, puškar, Ljubljana. Kongresni trg. Urejuje Joeip Zupančič. — Z*. >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za opravo ln inaeratni dal Usta: Oton Oiriatoi. — Val v LJubljani.