ISŠfjp GLAS NARODA I Za inozemstvo celo leto $7.00 | V_. . , M H- ,,„.„., -M list slovenskih delavce? v Ameriki« j				Tike largest Slovenian Daily in the United States. t Issued every day except Sundays c and legal Holidays. 75,000 Readers. ^nr-ii--ii-tni-=?
TELEFON: CHelsea 3—3878		Eutered as Second Class Blatter. September 21. 1903. at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Concress of March 3, 1879		TELEFON: CHelsea S—8878
NO. 63. — ŠTEV. 63. *		NEW YORK, TUESDAY. MARCH 17, 1931. — TOREK, 17. MARCA 1931	' VOLUME XXXIX. — LETNIK XYXTX	
STRAŠNA EKSPLOZIJA NA FILMSKI LADJI "VIKING"
usoda posadke ki je
štela stoštirideset mož
je Se vedno neznana
Filmski producer je nameraval kinematografirati lov na morske pse. — Natančen vzrok eksplozije dozdaj še ni bil dognan. — Ve se le toliko, da je pri eksploziji izgubilo najmanj petindvajset oseb življenje. — Nekateri so se rešili na ledene plošče in se prepustili svoji usodi. — Več parnikov je odplulo na pomoč.
ST. JOHNS. Nova Fundlandija, 16. marca. — V soboto zvečer je silna eksplozija, kateri je sledil požar, uničila kanadsko ladjo "Viking* \ ko je posadka je nameravala loviti morske pse v severnem morju.
Nesreča se je pripetila pri Horse Island v bližini severovzhodne obali Nove Fundlandije.
Ladja je bila pod poveljstvom newyorskega raziskovalca in filmskega producerja Varicka Frisel-la, ki je hotel kinematografirati lov na morske pse. Pri sebi je imel še dva Amerikanca in sicer Harryja Sargeanta in R. Penroda. Posadka je štela stošti-rideset mož. Koliko se jih je rešilo, se do nocoj ni moglo dognati. Ve se le, da je zahtevala eksplozija najmanj petindvajset človeških žrteV. Dosti mornarjev je bilo smrtnonevarno poškodovanih. Kakih sfo se jih je rešilo na ledene plošče ter so prepuščeni svoji usodi. Ce bo vreme le količkaj neugodno, je le malo upanja, da bi se mogli rešiti.
Trupla smrtno ponesrečenih so bila strašno na-kažena. Dosti oseb je utonilo pri poskusu, da zapu-ste gorečo ladjo.
Dozdaj se je moglo dognati le malo podrobnosti. Prebivalci Horse Islanda pravijo, da so slišali v soboto eksplozijo ter da so malo pozneje opazili gorečo ladjo. Nadalje so izjavili, da so opazili več ledenih plošč, na katerih so se nahajali brodolomci.
Opoldne je odplul od tukaj parnik "Foundation Franklin", last Montreal Salvage Company. Na po-zorišče katastrofe je odplul tudi kanadski vladni parnik "Sagona".
"Viking" je bil last Bowring Brothers.
Horse Island oziroma St. Barbe Island se nahaja v White Bay, severno od rta St. John, kakih 250 milj severozapadno od tukaj.
borba med nemškimi strankami
Komunist Ernest Henn-ing je bil ustreljen v avtomobilu. — Morilci so ušli.
HAMBURG, Nemčija, 16. marca. Trije moški so ustrelili komunistih nega poslanca Ernesta Henijjga, ki se je vozli v avtomobilu.
Morilci so ušli, še predno je mogla priti policija na lice mesta. Domneva se, da gre za pristaše desnih strank.
Iz različnih delov Nemčije prihajajo poročila, dra so pris:aši radikalnih strank vprozorili izgrede koncem tedna.
V	Ebersfelde se je vršil včeraj obhod komunistov', pri čemur so jih nasprotniki obmetavali z 'blatom. Iz tega se je razvil velik kraval.
Štirje policisti so bili hudo poškodovani.
V	Duesseldorfu so komunisti hudo pretepli več uniformiranih članov Stahlheima.
V	Gelsenskirchen je prišlo do spopada med komunisti ter narodnimi socijalisti. Pri streljanju, ki je bilo posledica tega, je bil ranjen neki policist ter sedem pristašev Hitlerja
gandhi za vpostevanje
pogodbe
tragedija _nafarmi
Osumljenec j e ustrelil šerifa, lastnega brata ter samega sebe. — Bil
je prijatelj šerifa.
--1--
chaplin baje
prijatelj komunistov
Glasilo nemških komunistov je objavilo članek s pripombo, da pozdravlja komunistično mladino Nemčije.
MONICELLO, Ind., 16. marca. — Šerif Ray Fisher iz White okraja, je bil danes ustreljen, ko je hotel
aretirati braita Williama in Scotta BERLIN, Nemčija, 14. marca. — Talbuttt v zvezi z bančnim ropom slavni kinematografski igralec Ch. v Battleground.	| chaplin je tvoril dane središče po-
Nato je ustrelil Scott Talbutt svo- litične debate. Glasilo mladih ko-pjega lastnega brata Williama ter samega sebe.
munistov je namreč objavilo dolg članek, pod članskim pa Chaplinov pozdrav, ki se glasi: — Moje pozdrave in »vse moje simpatije ko-jmunistični mladini Nemčije. I "Bcersenzeitung" pravi: — Ako
Prizor se je odigral v hiši matere obeh bratov, v majhnem kraju Buffalo, deset milj od tukaj.
Vsi trije mrtvi so bili od mladosti prijatelji in sosedi. Pri zadnjih je gospod Chaplin res zapisal dotič-volitvah je Scott Talbutt vneto ne besede, se je neupravičeno za-podpiral šerifa.	mešal v notranje zadeve Nemčije.
Pomožni šerif Barney Ireland je J chaplin pravi, da ni nikdar po-zbežal skozi hlev, a zadela ga je ^ omenjenega pozdrava. Ured
nik komunističnega lista je bil naj-
krogla, katero je poslal Talbutt za njim. Mogel pa je še obvestiti oblasti nakar se je onesvestil.
Izjavil je, da je sprejel pogodbo, da lahko nadaljuje s konferenco z angleško vlado.
PREDSEDNIK BO ODPOTOVAL V PORTO RICO
WASHINGTON. D. C., 15. marca. Predsednik Hoover je objavil, da se bo podal na krovu bojne ladje "Arizona" v Porto Rico. Najbrž b3 obiskal tudi Virgin otočje. Baje je potreben počitka, razen tega pa. hoče rešiti tudi razne adminis".radijske probleme glede ameriških posestev v Karibejskem morju.
TRURO. N. S.. 16. marca. — Brzojavni urad na Horse Island je sporočil danes zastopniku kanadskega mornariškega departmenta, C. H. Har-veyu v Halifaxu, da je pri eksploziji na ladji "Viking" izgubilo 34 mož življenje. Dosti mornarjev se je močno opeklo ali se drugače poškodovalo.
Reševalci so začeli prevažati preživele z ledenih plošč na Terra Nova. Zaenkrat se še ni dalo dognati, če je ostal živ kapitan ladje, Abram Keen. *
Pozno popoldne so spravili nekaj preživelih z ledenih plošč na kopno. Bili so popolnoma izčrpani. deJeffati Pvedali so, da so se nekateri njihovi'tovariši rešili, na druge plošče, katere je veter odgnal proti severu in je le malo upanja, da bi jih mogel kak parnik opaziti.
Vsa prizadevanja rešiti nekaj težko poškodovanih, so se izjalovila in vsledtega je bilo treba pustiti umirajoče poleg mrtvih.
Ce je eksplodiral kotel ali smodnik, se dozdaj še ni dalo dognati. Ladje, ki se bavijo z lovom morskih psov, so opremljene s sodčki smodnika, s katerim razstreljujejo led.
S Patridge Point, najbolj severnega dela južne strani White Bay, po dospela poročila, da je mogoče opaziti signale brodolomcev.
Ledene plošče, na katerih se nahajajo preživeli, se pomikajo v j učni smeri.
Organizirana je bila pomožha akcija, koje je rešiti čimveč preživelih.
BOMBAY, Indija 16. marca. — Mahatma Gandhi, ki se je nahaja na poti v Dandi, je govoril da- | avtomobila.
nes Indijcem v Jurajatu, kjer se |	_
spotoma ustavil.	I
V govoru je pozval svoje pristaše, naj sprejmejo dogovor, katerega je sklenil s podkraljem, lordom Irwinom. Kot znano, so radikalni pristaši napadli stališče Gandhija.
Gandhi je izjavil, da mu je prav posebno na tem, da prisostvuje na-daljnim konferencam glede indijskih problemov v Londonu.
On se je baje odločil za sodelovanje, ker so bile priznane pravice Indijcev za lastno vlado na zadnji Ion domski konferenci.
Opozoril je nato, da bo indijski kongres, ki se bo zbral prihodnji mesec, odklonil ratifikacijo.
Istotaflco Je v rokah kongresa sklep, ki je b i dosežen v Jjondonu med angleško vlado ter indijskimi
DOSMRTNA JEČA ZARADI . KVARTA ŽGANJA
KANSAS CITY, Kans., 15. m'arca. Včeraj je bil Obsojen 55-letni F. P. Butler v dosmrtno ječo. ker so našli pri njem kvait žganja. Kaznovan je bil že trikrat. Prvič zaradi uboja nekega policista, drugič zaradi ropa in tretjič zaradi tatvine
brž navzoč, ko je prišla k Chaplinu delegacija nezaposlenih filmskih igralcev.
Chaplin jih je sicer pozival k potrpežljivosti in vtetrajnosti, dočim ni niti z besedo omenil komunizma. Komunistični urednik je sam sestavil omenjeni pozdrav ter spodaj podpisal Cliaplina.
Chaplin je simpatiziral z nezaposlenimi ter dostavil, da je v Združenih državah stotisoč filmskih igralcev brez dela.
novi načrti b0ljsev1k0v
Kapitalistični sistem dela od kosa je bil uveden. — Več kot devet milijonov kmečkih družin je zaposlenih v komunalnem obratu.
ILEANA ODPOTOVALA
_V BEOGRAD
BUKAREŠTA, Romunska, 14. marca. — Romunska princesa Ilea-na je v spremstvu svoje matere, kraljLce-vdove Marije, odpotovala ▼ Beograd, na obisk k svoji sestri, jugoslovanski kraljici Marij L
ZDRAVSTVENO STANJE BIVŠEGA KANCLERJA
BERLIN, Nemčija, li. marca. — Zdravstveno stanje bivšega nemškega kanclerja Muellerja, ki leži težko bolan v neki tukajšnji bolnišnici, se je znatno izboljšalo.
ST. JOHNS. N. F., 16. marca. — Radio postaja na Horse Island je dobivala ves dan vprašanja o podrobnosti katastrofe, toda odgovori so bili 1-e kratki in sila netočni.
Na Horse Island prebivajo le tri družine. 'Radio postajo upravlja neka mlada deklica, ki je sporoči-Ta, da je zamogla dobiti od rešenih mornarjev le malo podrobnosti glede katastrofe. Povedali so ji, da je nastala eksplozija, ko je na krovu skoro vse spalo. Oni, ki so'se nahajali v bližini pozorišca eksplozije, so bili dobesedno raztrgani -na koščke. Na krovu so imeli poleg smodnika tudi dinamit.
Na Horse Island ni nobene trgovine in nobenega zdravnika.	,
Število mrtvih cenijo na dvajset. Glede števila ranjenih si poročila zelo nasprotujejo.
MOSKVA, Rusija, 16. marca. — Na današnji seji vseruskega sovjetskega kongresa je bil predložen načrt za reorganizacijo sovjetskega sistema. Uvedli bodo kapitalistične metode.
Poljedelski komisar Jakublev je izjavil, da je že sedaj nastanjenih devet milijon družin na zadružnih farmah.
Najtežje vprašanje je uvedba enakomerne razdelitve dela in. delo od kosu, katero bo treba uvesti v 85,000 kolektivnih, obratih. Place b^do določene ali v denarju ali pa v potrebnih predmetih.... Mož, ki težje dela, bo imel večji zaslužek.
Dosedaj je bila ena največjih tež-koč, določiti, koliko naj vsaka družina prispeva k skupnemu skladu.
Posledica tega je bila, da je dobila vlada manjšo množino žita. Na temelju novega načrta pa bo dobil hrano le oni, ki v resnici dela.
Delo od kosa je bilo uvedena že v številnih tvornicah po sovjetski Rusiji in istotako so se obnesli tudi poskusi v poljedelskem obratu, — je izjavil poljedelski komisar.
PRITILIKAVKA UMRLA
PORTLAND, Ore., 16. marca. — Tukaj je umrla v starosti 90 let C leta Lucinda Dodds, članica družbe pritlikavcev, s katerimi je cirkus Barpum Bailey romal po svetu. Njen oče in mati sta bila naravne velikosti. Ona je tehtala ob rojstvu tri funte. Ko se je pridružila cirkusu, je tehtala, petinšestdeset funtov ter je bila tri čevlje in deset ineev vissoka. Bila je dvakrat poročena, in ctoa njena moda sta bUa naravne velikosti.
v	repub. peru
vlada mir
Vsi vstaši so priznali Jimeneza kot vojnega ministra. — Odsek razmišlja o predlogi volilne reforme.
LIMA, Peru, 16. marca. — Po celi vrati revolucij, kojih zadnja je prinesla tekom zadnjih 14 dni tri izpremembe v vladi, se je republika pomirila.
Posadka Arequippe je obljubila vl-adi, katero vodi David Ocampo, svojo pdporo.
Zedinjenje se je izvršilo danes zjutraj, potem ko je odposlala vlada križarko "Bolognesi" v Molen-do, pristanišče Arequippe, da izvede blokado.
Istočano pa je izjavila vlada, da bo stoirila potrebne korake, da doseže mir z južnimi vstaši.
Čeprav se ne omenja posadke v Cus^o, so vendar dobili pristaši poročila cfd svojih fcamošnjih prijateljev, da so časiniki priznali od prvega pojetka avtoriteto Jimineza kot vojnega ministra, a niso dosedaj mogli še ničesar poročati radi stroge cenzure.
Voditelji Arequippe, ki sd se iz-pova branili priznati polkovnika Jimineza kot vojnega ministra, so poslali naslednjo brzojavko:
— Častniki tretje divizije v Are-quippi so popolnomu na jasnem, da je treba -vzdržati avtroiteto vspričo finančnega položaja dežele Priznavamo tudi vašo avtoriteto in upamo, d-a boste znali cenili žrtve, katere doprinašamo.
V	soglasju s svojo obujuba je povabila vlada danes zastopnike vseh političnih strank, naj predlože svoje načrte, da se zopet uveljavi v deželi mir in blagostanje.
vstaši pred posebnim sodiščem
Njihov zagovornik je rekel', da je treba obsoditi one ljudi, ki so povzročili državni prevrat pred osmimi leti.
JACA, Španska, 16. marca. — Danes se je začel tukaj proces proti sedem*nsomdese;im voditeljem, ki so pred par meseci zasnovali vo/a-ško ivatajo. Zagovarja jih stotnik Domingo. Obravnava se vrši pred vojaškim sodiščem. Zagovornik Domingo se je postavil pod sliko španskega kralju ter rekel, da je treba obtožence izpustiti ter postaviti pred sodišče one ljudi, ki so spravili leta 1923 na krmilo dik.atorja Primo de Rivero .
— To odkrito in javno zahtevam — je vzkliknil Domingo, — pa ma-gari, da bom izgubil glavo. Vseh dose duji jih zadreg in nemirov na Španskem so krivi de Riverovi pristaši. One je treba potaviti pred sodišče narje, predn> sodite ljudi, katere jaz zagovarjam.
MADRID, Španska, 16. marca. — Izvršilni odbor socijalistične stranke je vprizoril splošno akcijo za o-proščenje zarotnikov, ki so zasnovali zaroto v Jaci.
SIN USTRELIL OČETA
SYRACUSE, N. Y., 16. marca. — 14-letni Joseph De Bonna je ustreli včeraj svojega očeta. Ustrelil ga je z malo puško. Izgovarja se, da ni vedel, da je puška nabita ter da je hotel očeta le preplašiti, ker : tepal njegovo mater. Krogla je prodrla očetu srce. Ker fant ni dovolj star, ga ne bodo procesirali zastran umora.
NAVZLIC KRIZI IMAJO . NEKATERI LEPE DOHODKE
WASHINGTON, D. C., 16. marca Dasi je bila velika kriza na borzi, je bilo predlanskim nad- petsto o-seh. ki so imele več kot milijon dolarjev letnih dohodkov. Nadalje je predlanskim imelo skoro štirideset tisnč oseb v Združenih državah m J petdeset tisoč dolarjev letnih dohodkov.
EINSTEIN SE JE VRNIL V DOMOVINO
BERLIN, Nemčia, 15. marca. — Včeraj se je vrnil iz Združenih držav slavni nemški učenjak Albert Einstein. Žil je videti zelo utrujen. Časniškim poročevalcem, ki so se strnili okoli njega, je odločno rekel, naj se izgube.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din	500
Din	1000
Din	2500
Din	3000
Din	5000
...	$ 9.35
...	$ 18.50
,..	8 45.75
...	8 54.60
...	8 90.50
Din 10,000-_____________________ $180.00
V ITALUO	
Ur 100 .......................	8 5.75
Lir 200 ............................	$11.30
Lir 300 .........................	816.80
Lir 500 ...........................	$37.40
Lir 1000 ______________________	$54.25 1
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, za $60.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25
Za tsplačUo več jib zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo 6e boljše pogoje. Pil velikih nakar*-lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom aporaaumt-te (lede načina nakarila
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	tf&w York, N. Y.
Telephone BArclay 7—0980

Mm
-

___

"G L A ■ RAI09I1
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 17, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
i
'Glas Naroda"
i
Prank Sakaer
Mid Published by ■LOYENIG PUBLISHING COMPANY (A Corporation) '« President	L.
Place of brnlnfi of the corporation and addresses of above officers: SIC W. 1Kb Street. Boroach of Manhattan, New Yerk City. N. Y.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto velja Ost sa Ameriko
in Kanado__________-___$6.00
Za pol leta------------$8.00
Sa četrt leta_____________41.50
Za New York a, celo leto $7.00
Za pol leta------........ 43-SO
Za inozemstvo sa celo leto-$7.00
Za pol leta ----„-------------$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
__"Glas Naroda* lzhaja vsaki dsn Izvzema nedrfj In praznikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prtpbčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York,. N. Y. Telephone: Chelsea 387$
WICKERSHAMOVO POJASNILO
Navzlic; zatrdilom veleindustrijalca Henrva Forda, da Ameri kanci ne vedo, kako dobro se jim godi, ne živimo v devetih nebesih. Čimbolj je človek pošten, tem slabše se um godi. No, pa saj je bilo vedno tako.
!)<> tega prepričanja je prišel rudi George W. Wicker-sham, načelnik slovite Wickershamove komisije, ki je imela nalogo preiskati vzroke omalovaževanja postav.
Komisija je dolgo časa preiskovala te vzroke, s posebnim ozirom na prohibicijo ter slednjič sestavila poro-■ilo, kojega pomena živ krst ne razume.
Te dni je govoril Wickersham pred trgovsko zbornico v Bostoiiu ter se britko pritoževal, ker so mokrači tako ostro napadli poročilo njegove komisije. Rekel je, da to likakor ni prav, češ, da je poročilo dosti bolj ugodno za mokrače kot pa za suhe.
— Kolikor sem mogel dognati, — je rekel gospod Wickersham, — so listi ki se zavzemajo za mokroto, moje poročilo nesramno oblatili, dasi bi zamogli mokrači iz poročila in izjav posameznih komisarjev črpati za svojo stvar dosti več upanja kot pa suliači.
V resnici je 'bilo pa tako. Wickershamovo poročilo je obsegalo j^etinosemdeset tisoč besed. Ker bi ga časopisje ne irtogto objaviti v celoti, so dobili uredniki nekak izvleček za objavo.
Iz onega izvlečka je bilo razvidno, da je komisija za nadaljevanje 44plemenitega eksperimenta" ter da si mnenja posameznih članov silno nasprotujejo.
Zdaj pa zatrjuje Wickersham, da je bilo poročilo bolj naklonjeno mokračem kot pa suhačem. Ako natančno pre-iiiotrimo to zadevo, pridemo do zaključka, da je bil izvleček "suh", poročilo pa "mokro".
%
Gospod Wickersham je ostro napadel nekega člana kongresa, ker je opozoril javnost na to dejstvo.
To je bilo spretno zamišljena manipulacija, koje namen je bil speljati na led podeželsko časopisje, kajti po deželi ima prohibicija še vedno nekaj opore.
Prvotni vtis potemtakem ni bil zgrešen, in potrdila ga je predsednikova izjava, da se je komisija izrekla za obdržanje prohibieije. Presednik je bil potemtakem postavljen na laž, ker pravi zdaj Wickersham, da priporoča njegovo poročilo liberaliziranje suhaškili postav.
Zadnji govor gospoda Wickershama je že itak zamotano stvar še bolj zamotal, kajti kako more biti poročilo naklonjeno mokračem, če ga smatrajo suliači za največjo (poro prohibieije i
Dopisi.
Pittsburgh, Pa.
Oregon City, Ore.
NI potrebno, da bi opisoval tu-j Zelo dolgo ni bilo ničesar slišati kajšnje delavske razmere, ker so o naši. zeleni deželi Oregonu. Ljuba iste, -kot po vsefi ostalih ameriških pomlad je spec blizu. Ptičice poj o mestih. Vsepoveod se sliši: Kaj bo, in rožice cveto, pomladni veter piše kaj bo, če se ne bo na bolje obr- 1 in naša duša zepet bolj lahko diše. nil3? Po mojem mnenju, ne bo Oh pa kaj! Zlata pomlad je tako prav nič čudna, ako bi se še bodo kratka. To je zrni raj tako. Lepi in poslabšalo. Ljudje bi voljno prena- j dobri časi so kratki. Vse je tako ti-šali svoje gorje in pri volitvah bi šli ha tukaj pri nas. Ja, slabi časi so, zopet na limance sladkim oblju- vsepovsod. Tukaj se dela samo po
bam, in staro kolo bi se naprej vrtelo.
Jaz,le toliko rečem in omenim, da
tri ali štiri dni v tednu, naj si bode v papirnicah ali kje drugje. Ubogi delavec je vedno velik si-
slabo seme še nikoli ni rodilo do- rftma-k, kamor se otorne. Tukaj je brega sadu in ga tudi ne bo. Skuš-1 strašno veliko ljudi brez dehi, kajti njo imate .pred seboj in sem jako tudi koippanige tako štedijo, da radoveden, -ako vam bo ta skušnja mora en mož za dva druga delati, oči odprla.	i Kamor se obrneš, vsepovsod delajo
Sprejel sem pismo iz stare domo- j s stroji. Poprej je delalo znabiti pet-vine, v katerem je bila žalostna no- j deset mož, zdaj pa deset ali pa še vica, da je nemila smrt pobrala s manj pri istem delu.
tega sveta Elizabeto Vidnrar v jako visoki s: ar os ti 97 let. Pokojni-ca je bila doma iz Črne vasi pri
Po kmetih je ravno tako. Potem pa vprašajmo, zakaj je toliko 4 j udi brez dela?
Ljubljani- Je bila mati moje .po-1 Ljubi Stric Sam, saj vendar ne kojne soproge, in tukaj v Ameriki j spiš? Ozri se včasi tudi na ubogi zapušča 4 sinove in 1 hčer ter več delavski sloj, saj veš, koliko je ma-drugih sorodnikov, katerim izreku m j lili oiročičkov in tudi odrasli zimo svoje sožalje.	<in pomanjkanje trpe. Pomagaj
Kar se pa tiče tukajšnjega na- nam! Upam, da se bo obrnilo na predka, bodisi v eni ali drugi stva- boljše, kajti ni samo tukaj slabo, ri, je jako zaostal, oziroma je za- #ampak tudi po drugih deželah, in držan vsled krize. Ravno isto se o- v starem kraju.

Velikonočni Prazniki
Čas pirhov, vstajenja narave In drugih sladkih spominov iz mladosti	- t. v .
se bližajo
Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim rasmeram večje število Basih rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, s večjim ali manjšim denarnim darilom sa Velikonočne Praznike.
Pripravljeni smo popolnoma sa točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, na predolgo odlašati s posiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovijen-cem pravočasno.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York
paža pri Slov. Domu. Ali vseeno ni za obupati. Uveljaviti je bilo treba nekatere izpremembe. Prva ta iz-prememba je, da je prisiljeno članstvo odpadlo in je sedaj prostovoljno članstvo. Druga. izprememba je, da zaključno leto Slov. Doma ne bo več 1, aprila, ampak 31 decembra. Prestavilo se je tudi glavno člansko sejo Slov. Doma na 29. marca, ker je ta nedelja velikonočna nedelja in bi bila slaba udeležba seje. Ker je pa glavna seja, je pa nujno potrebno, da se seje vsi člani udeleže.
Torej cenjeni člani Slov. Doma, zavedajte se svoje dolžnosti in pridite vsi na glavno sejo svojega last-nefeu Slov. Doma- Slovenski Dom potrebuje vaše pomoči in brez Vas ne bo napredka. Na tej^seji 'bo tudi volitev novega odbora, kateri bo vodil gospodarstvo do 31. decembra <t. 1. Zavoljo tega je dolžnost vsakega člana Slov. Doma, da se te seje udeleži in da boste iz svoje sredine izbrali moža, ki se zanimajo fca napredek Slovenskega Doma.
Pripomniti pa moram, da odbor sam ne bo mogel veliko storiti za napredek, ako se članstvo ne bo samo zanimalo za svoj lastni Dom. Slovenski Dom je odvisen od* sodelovanja vsega članstva, ne samo cd odbora. Slov. Dom je lastnina vseh ne samo odbora. Zavoljo tega se moramo tudi vsi zanj zanimati, in napredek je zagotovljen.
Naša naselbina ima v svoji sredini iavrstne pevske moči. Ali žali-beg se te pevske moči nočejo podati v javnost in z mrzlim občutkom gledajo, kako se .pevsko društvo "Prešeren" muči z par pevci, da obdrži edini kulturni napredek v PiBtsburgliu.	>
Ali res hežete svoj pen os v petju sami za sebe obdržati? Zakaj ne bi priskočili pev. društvu "Prešernu" na pomoč in ga z svojo pomočjo vzdignili ,da bi zaslovelo po vsej Ameriki.
Pristopnina je prosta, prispevkov nobenih, edino kar je. ie urica požrtvovalnosti na teden, in uspeh je tu. Zatoraj se vse pevce v Pitts-buxghu vljudno prosi, da bi pristopili k pev. društvu "Prešeren". Vsak torek ob- 8. uri zvečer v Slov. Domu se vrše pevske vaje in sprejem novih pevskih moči.
Upam, da ne bo ta moj dopis glas upijočega v puščavi, ampak, da se boste odzvali modemu klicu.
6 krepkim ,pevskim tpoedravom!
Ivan Varoga.
Montreal, Canada.
.Kakor pi celi severni Ameriki, tako tudi v milijonskem Montrealu vlada velika brezposelnost. Jugoslovanov nas je tu pkoli 40. Od teh je zaposlenih komaj kakih 50, ostali pa s tisoči in tisoči drugimi, mnogi v revščini in pomanjkanju, čakajo boljših časov. Mesto in razni drugi dobrodelni zavodi sicer skrbe, da prezposelni dobivajo hrano po dvakrat na dan in v to svrho vzdržujejo 13 velikih kuhin). Za prenočišča je za silo preskrbljeno v starih šolah in opuščenih gasilnih domovih, a vse :»> le_ začasno, zasilno. Kaj prinese brezposelnemu in fcb-upanemu delavcu bližnja bodočnost? Temu bo težko dati pavoljen odgovor.
Jaz sem v Montrealu že peto leto, a v prošlem letu so se delavske razmere tako poslabšale, da kdor ni v dobrih časih mislil na slabe in "Stisnil" težko prislužene cente, je danes največji revež. Slabi časi so nam trda šola, ter nas spominjajo na stari in resnični pregovor, ki pravi: "Boljši je prihranjeni vinar, kakor snedeni vol".
Po triletnemu neprestanemu trdemu delu sem se odločil potovati v stari kraj preko naše jugoslovanske agencije Steblay & Kavčič. Naš rojak gospod Albin Steblav je zastopnik vseh parobrodnih družb in ima v družbi z rojakom Kavčičem p:ttniško pisarno na 980 St. Lawrence Blvd. v Montrealu. Tekom kratkega poslovanja sta si vsled poštenega in točnega dela pridobila naklonjenost in 2aupanje vseh Jugoslovanov v Kanadi, tako da ski:>ro brez izjeme vsak, ki potuje domov, potuje (preko Jugoslovanske agencije. Posebno dobro je to, da imata dobro zvezo z vsemi družbami, katerih ladje plujejo iz New Yorka v Evropo, tako, da se je tudi nam carta dskim Jugoslovanom lahko pridružiti vsakemu skupnemu izletu, katere prirejajo n|ši rojaki iz Združenih držav v.Jugoslavijo in tako na je lahko potovati čez New York za skoro isto ceno, kakor iz kanadskih pristanišč.
Vsem rojakom žirom severne Amerike voščim vesele Velikonoč-
Se li počutite
stavi m brezaočni?
Ako je vafie zdc&vje slabotno in se počutite stari in izčrpani, nimate apetita, Imate prebavne nerednosti, saprtnico, ob i »tno ali mehurno draienje. bolečine v hrbtu, zgubljate na te£i. ne morete po«(eii» naspati la se ne počutite v Jutro ■ve*i, tedaj vzemite Nusa-Tone ie za nekaj dni in zasledujte, koliko močnej-•e In bolj*« se bodete počutili. (
Nuca-Tone Je gradi le c naravnega zdravja in moči. Napravil Je čudefe za milijone ljudi. Varuje čreva, odpravi s*-prtnico, zgradi rudečo zdravo krt, atl-mulha Hi ojačuje organe In tivčni mi-sten. poveča teto aukih isčrpanih ljudi. Nuga-Tone vsdrtuje, obljubuje vam botjfte s*wvje — sovo dobljeno Veselje v tlvljsnju Vsi trgovci s zdravili prodajajo Nun*
logi, recite mu naj Istega naroči od
Srečni so tisti, kateri imajo in so na -dobrem ali da imajo za sik>. Bogataš drži svoje milijone in se smeje. Zanj ni nobene postave, ne pri jedi in ne pri pijači.
Zato je bilo tukaj vse bolj mirno in tiho. Nobeno društvo ni imelo korajžo veselico prirediti v oelem predpudtu.
Upamo, da bo boljše po Veliki noči. Ne vem vam veliko .poročati. Mogoče bomo me ženske na noge stopile in kakšno veselico priredile, kajti članice Slovenske Ženske Zveze smo <bkle zmiraj pripravne in post reži j i ve in želimo, da bo tako tudi zanaprej. Nobeno društvo ne more nič narediti brez možakov in tudi ne brez žensk. Zato pa, stopimo ne praznike skupaj, najsibo veselica kateregakoli društva.
Človek ne more biti zmiraj žalosten in zmiraj premišljevati o sla-	_
bih časih. Tisti tako sami radi pri- V naznanilu glede smrti MATEV-dedo, zato je pa boljše, da se člo- jŽA ZGAGA se je vrnila neljuba po-vek včasi veseli, ako ima prilož- j mota. Glasiti bi se moralo: Hvala nost, da malo pozabi težave.	jMk in Martin Pavšek za ve-
Sparožati vam moram tudi kaj (nec-
veselega.	i --
14. februarja smo se dobro zaba- j	NAPRODAJ
vali na srebrni poroki, katero sta DO 9 JOHOV LEPO POSESTVO, obhajala Mr. in Mrs. George Herbst.rz opeko krita hiša, pripravna za go-Želimo obema, da bi zdrava in ve-'j stilno, spodaj fina klet, poleg hlev sela tudi zlato poroko obhajala.	6 goved, šupa, ipod in dva štanta,
Navzočih je bilo veliko število kozolec v vasi Velike Vrhe, št v. 1, prijateljev in sorodn ikov, med nji- fara Krka, pri Stični — Za ceno se mi: Mrs. Frances Martinjak, Mr. j obrnite na: — Josef Trunkelj, 722
Anton Tancek.
POPRAVEK.
John Papež ter Mrs. Mary Planton.
Dobila sta tudi dosti lepih daril.
Otroci, 5 sinov in ena hčerfc-a, so vsi šli na roko materi in oSetu in so vse okinčali z lepimi rožami. Na miš je bil velik in lepo okinčan cake. Pa 'to še ni vse. Tam. je bilo tudi dcvclj krofov, potic, kuretnine in ipečenk. Naši možaki so se pa z musolinom prepirali, tako da so se vsi dobro počutili.
Imeli smo tudi muzikanta Andreja Keržišnika. On nam je pridno igral, mi smo pa plesali tako kot na Dunaju.
Upam, da bo repa debela.
Kaj se toče ženi te v, je tukaj precej tiho.
'Pred meseci se je Mike Zanikar poročil z Mary Kmetic. Oba sta dobro znana in prijazna. Želimo obema obilo sreče in zdravja in dobro zastopnost.
Da ne pozabim, pa saj ne morem pozabiti, ti Peter Zgaga si še vedno pri mojem srru. Pa sem tudi salam ensko jezna; kajti vse je Mar-jaaaea, Micfca pa nič. Upam, da znajo napraviti idrijske SJfcofre tvoje Marjance; Zgaga, tisto pa res ni vse, kajti oregonske Mfcke znajo kuhati polenito in ogrski gulaž. Ako prideš na obisk, se ti ni treba bati, da bi zbolel od pečenk.
O klobasah, pa ne razpravljajmo. Mislim, da si se jih dobro naložil
East 162. St., Cleveland, Ohw.
(3x 17,18&rl9)
pri TurnsekMh na Hribu sa Božič. Saj ti ne očitam, ker je treba, da se boš malo zredil.
Peter Zgaga* ne zameri, le naprej tako, kajti tvOje kolone nas zanimajo.
Pozdravljam vse prijatelje, Sio-
in C ana de. Poodravljam Mr. in Miss Mary Moravec v Vancouver, B. G. [ta Mto Hnr, ^bddfikte, B. C.
l/4 GRUNTA NAPRODAJ,
z opeko krita hiša, v kateri je že 50 let trgovina m gostilna ter 4 spalne sobe, spodaj 4 kleti, v kuhinji vsda, hlev in svinjak ter dva posebna vodnjaka, vse v najboljšem stanju in se nahnja v St. Lambert, štev. 2, pošta Sava pri Litiji. Cena $2500.00. Frank Mrva, Box 434, Clairton, Pa. (2x 17&18)
Naročite se na **Gias Naroda* — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
j Peter Zgaga j
BANOVEC IN ŠUBELJ POJETA V NEDELJO V CHICAGU.
Pred leti so po newyorskem Down-Prihodnjo nedeljo 22. marca ob |townu taborili cigani in preroko-
3. popoldne nastopita gg. Svetozar Banotvec in Anton šubelj na skupnem koncertu v CSPS dvorani, 1126 W. 18. St. To t>o njun četrti skupni koncert odkar nastopala skupaj. Prvi se je vršil v New Yorku, drugi v Milwaukee, tretji v Waukeganu. Povsod sta dobila velike aklamacije. kar je pač razumljivo.
V	nedeljo bosta prepevala Čika-žanem. Koncert bcsia otvorila s številom narodnih pesmic, med katerimi <so "Metuljžke", "Juz bi rad rdeč!h rož", "Kaj bi jaz tebi dal" in druge. Na prajramu imata tudi štiri prizore iz Rcssinijeve opere "Seviljski brivec", nadalje iz Puscinijeve "La Boheme", Smetanove "Prodane neveste" itd.
V	drugem delu sledijo zopet ljudske pesmi. Med drugimi je prekrasna "Oj Doberdob", v kateri je izllto tnpljenje fantov in mož. ki so se na soški franti borili za — domovino. etc. Še več, v tej pesmi je mrmrala ciganka, na tihem se ve-izlito trpljenje slovenskega (ali pa!^1"' da se ji je že vsaj eno prero-katerega drugega* naroda za fron- kovanje uresničilo.
to in v povojni dob:. Da se pa ob- I ~ Kakšen mir in pokoj! — se je
činstvu ne bo krčile srce ob spo- JsrdiI rc3»k. — Pred tremi dnevi sta
minu na to največjo tragedijo člo- .minila dva meseca, teda ona še ved-
veš:va, sledijo skladbe kot: ' Anči- živi ...
ca, srček moj"; preljubka "Sem fan-	*
tič z zelenega Štajerjav kateri se Neki d0spisnik pravi> da v
smejejo livade planjav prelepe Sta- pQfftu ^ 4olgočasen kot sem
vali za petdeset centov ali sex dolar bodočnost. Včasi so uganili, včasi pa ne.
Nekega dne se pojavi v stanovanju preroške ciganke dragi rojak, ki je bdi jezen in hud kot samu stvar.
—	Moja žena je bila pri vas — je kričal, in ste ji prerokovali, da bo po dveh mesecih umrla. Saj se spominjate, kako j? jokahi, ko ste ji prerokovali, da bo po dveh mesecih umrla Saj se spominjate, kako je jokala, ko ste ji razodeli to strašno novico?
—	Vse je v božjih rokih — se je izgovarjala ciganka. — Vse je v bežjih rekah in v kartah. Lagala bi. če bi drugače povedala kot karte govere.
—	Pred dvema mesecema je bila pri vas — je divjal rojak — in takrat ste ji rekli, da bo čez dva meseza umrla.
—	Mir in pokoj njeni duši. - je
jerske in vinogradi njenih Slovenskih Goric; "Dober večer ljubo dekle"; "Moj očka so mi rekli"; "Hišica ob cesti stoji" in "Jaz sem pa revček fajfco zgubil", ki ljudi navadno spravi v smeh.
Kio smo se s pevcema zadnjič pogovarjali o tem koncertu, sta r^-kla, da ne bo nikomur žal, ki pride v nedeljo popoldne v CSPS dvorano. Program je tudi :ak, da bo slehernemu ugajal: tistim, kasterim srce prekipeva, cb odmevih lepih narodnih pesmic in tistim, ki najbolj uživajo klasične skladbe. Prizori iz oper, ki jih bosta pevca-umetnika proizvajala v nedeljo, so v resnici nekaj lepega. Naj bo človek še bolj otožen, potrt od skrbi ali pa nedostopen do petfa ali godbe, miJ ob izvajanju teh arij po pevcih kot sta Banovec in Šubelj privrejo na dan tista skrita čustva, do katerih ima 'ključ edino le lepota velike glasbe. Razjasni se mu lice, razjasni oko in glede v globino človeškega srca, katerega objema ali veselje ali pa velika bol. Žal, da nam ni dano uživati vso lepoto svetovne glasbe v toliki meri kot bi bilo želeti. %
Občinstvo iz širnega Chicaga, iz ameriške Sodome in Gomore, je vabljeno na ta koncert, ker nikomur ne bo žal, ket sta se izrazila umetnika. To bo najbrž tudi zadnji koncert Banovca v Chicagu, ker sredi maja odpotuje v stari kraj, kjer zopet zavzame svoje mesto pri ljubljanski operi. Cena vstopnici je 75s. Po koncertu bo plesna zabava, ^gral bo John Kochevarjev orkester.
Na glaatyvir bo naša pevca spremljala ga. Jasna B. Bjankini, ki je v resniai prava glasovirska umetnica.
Koncert se prične točno ob treh.
Odbor.
				
				
	IK!;;««^			
				......i J!l!lmll!:liill®
Mali Oglasi
s
imajo velik uspeh
M
H
pred pustom.
Nemara je vse to res, toda ne morem pomragati.
Arnrik in polenta ne moreta roditi posebno brihtnih idej.
Danes je sveti Patrick, irski patron, ki je baje osvobodil Irsko kačje zalege.
Toda sv. Patrick ni temeljito o-pravil svojega dela. Marsikateri Irec bo jutri videl kače, se se bo munšajna* napil, in na Irskem je tudi še vedno dosti Angležev.
Ta je iz Butal, kjer pa ljudje niso tako neumni ket bi kdo mislil na prvi pogled. 0
Župan je opazil km&ta, ki je s kravo vlačil dračje iz gozda.
—	Kaj si zncrel? — ga je ozmerjal — zakaj imaš pa osla?
—	Ne morem pomagati. — je odvrnil. — Pri zadnjih občinskih volitvah so bili sami osli" izvoljeni v občinski odber. Popoldne ima odbor sejo. Menda si tudi ti tja namenjen. Saj vem, urada dolžnost je u-radna dolžnost. Cbčinske seje se morajo udeležiti vsi občinski odborniki. Ker mi je pa baš daines zmanjkalo lesa, li^i ni prestajalo drugega kot kravo vpreči.
V župnišču je nekaj popravljal star pijanec, toda dober delavec. Kb je delo opravil, mu je župnik plačal in mu natočil kozarček žganja.
Župniku se je kar smilil, videč 6 kako slastjo ga je Izpil.
—	Ali ne veste, dobri m®ž — mn je rekel, — da je vsak požire-k žganja žebelj v vašo krsto?
Lahkoživček si je obrisal z rokavom usta ter mu ponudil kozarček rekoč:
—	Nič zato, gospod župnik, k*ar še enega zabi>te. ker imate baš kladivo v rold.
Poročajo mi, da se je preselila iz New Yorka v Norwalk, Conn., tovarna slamnikov za ženske in moške.
Tvrdka se imenuje Katz, oziroma Maček po naše.
Umevno je, da jo je za Mačkom ubrala tudi druga zverjad: Medved, Zaje in Perje z ženo.
Nadalje so sli tja: Mta&a, kateri v besedi nihče čez ne pride, Tunney. Žagar in Biaenk. Ustanovili so pevsko društvo pod imenom "Tič". • Predsednik društva je Tič, pevske vaje se pa v tičnici vrše. In v tični-d tudi skoro vsi stanujejo.
Ker se je pa začel predsednik goliti, je preroel njegovo mesto John is Connecticut.
Vsi se imajo dobro in prav nič ne pogrešajo svojih žena oziroma ljubic, kaKere so pustili v New Yorku.
Bdinofo Komar in /area sta se afcufeifta ia zbala ter sta jo nazaj proti New Yorku.
Ir
"QLAI
NEW YORK, TTO8BAI, MARCH 17, 1931
JANKO KAC:
REKVIZICIJA
SPOMIN NA BRIDKE VOJNE ČASE
V .sale dan ima svoj« besede, ki zrasejo ic njega in »pet izginejo ž nJim. Kaltor je bilo zajeto v besedi t!aka. vse gorje stoletnega tla£an_ siva, tako je bila v krvavih letih vf-tcvnega klanja poleg fronte be. seda rekv.zicija. ki so bile tako pol. ne naše glave, da je celo iz spanja budila dela ^>ite žene in lačno de. co. Danes je izginila in je ostal starejšemu le še trpek spomin na. njo. Miad rod ne pozna ne besede ne njene moreče mogočnosti
Obla "ten je stopil v hlev v tiskih letih gespod komisar — navadno živinski mešetar po poklicu — in je zastrigei volidu na križ smrtni znak • KK". Z velikimi očmi je gle c?al vo!:č tujca in gospodinjo, ki je jeknie vila roke: — Gospodi Usm:_ lite se me! Kako bom orala težko ilovico brez njega! Ni bik) usmilje.
le. da brez mleka prascl ne od repi. jo. Brez masti pa ni moči. Kakor "Izgubljeni sin" so bili takrat ti. soči ljudi, ki so zavidali svinje za hrano....
Ko so se okožile svinje, bi bile koline svetel praznik v bedi. Spet pa je stal v vlogi "K. K." tolsti tr_ govec z debelo <zlato verižico na prsih in je sprejemal dolžno dese_ tino slanine. Važno je duhal kose slanine, jih tehtal na grame ka_ kor žafran in debelo posipal s svo. jo soljo, ki je bila mnogo cenejša od slanine. Na debelem, mastnem sredincu se je bleščal prstan "Gold gab ich fuer Eisen", ko je oblastno veleval: — Še deset* in pol deke prinesite! Vi pa 3 deke: Ce ne vas moram naznlti. Vojaki, celo ra_ njenici, so jedli smrdljiv loj, mas
V ZNAMENJU RAZOROŽITVE
MOŽGANI KOT LESARSTVO
Ju
nom po večerji — stanoval sem na. vadno pri gospodih županih — in razglabljava o miru in krepko za. livava svoje ogorčenje proti boine_iskih mu klanju, kar potrda nekdo na vrata. Žnpan gre pogledat ter se vrne. češ, da bi občinski odbornik, ki je hodil s komisijo, rad govoril z merrcj.
—	Kar noter stopite, ker nerad stojim s prehlajenkni udi na mra_ zu! — ga pokličem. Vstopi, se pri. klanja sem in tja:
—	Vejo gospod oficir, nekaj bi jim rad povedal. Pa je postrani gledal na župana.
—	No, če imata pa kakšne skriv. nosti, pa stopim konjem vreči, da se pogovorita, — je izginil župan iz sobe-.
No, kaj? — sem vprašal prl_
V Ženevi bo prihodnje leto nova raaorožltvena konferenca, na ka_ tero se diplomati že sedaj pridno pripravljajc. Nekatere države se že j sedaj prostovoljno raaorožujejo. j posebno na morju, (Amerika), kar j je posledica zadnje razoroži t ven e konference, sklicane na pobudo [ Amerike. Razorožitev pa zelo, za_ j nima državnike m že sedai so si skočili ▼ lase. Italijani in Nemci že napadajo Francoze, češ, da se pre. več oborožujejo. "Petit Parisien" pa
V reviji "Die Koralle" poroča profesor dr. L. Haberladt v svojem proučevanju nekaterih novo od.
za maščobno snov, kakršno imamo v živcih. Pronica lahko pergament_ no mreno, kar priča, da kemično
odgovarja na .to kampanjo s pa. da tki o oborožitvi nekaterih evrop. i
nja. Iz hleva je moral volič, ko se " k maj navad.l teleg in brazde J čitale zdolgočasene, Hoeferjeva po.
roiila: — Ah. wie faad! Blces 300
pa šla za požrtvovalne dame Rde. 1 liznjenega dedca, ki ga kar nisem čega križa na cesarski Dunaj, ki sol mogel.
Od »osede je morala krava mleka, rica. Nič rato, če je bila hiša polna
otrok.
"KK" je bil v^egamogočen in je po.lil v-a leta živino na sprejemali, sia. kjer je stala poleg tehnice ko. m sija vojne službe oproščenih mo_ 54 o tet v. — Gospod tiraret peti me. fe? je breja moja sivka. Pustite mi jo! — je prosil brezzobi starec
kicbukom v roki. Malomarno je pogledal živinozdijivnik okroglo , v ko: — Soviel wie ich! — ter se cbrn l proti krepkemu gospodu po. le'* sebe: — fole bi bilo nekaj do. bicga za vas, gospod župan! .Sta„ ra županova muza je šla v vagon, župan pa je prišel na lepem in po. ceni do dobre plemenke. Brezzobi kmet je dvignil pest in kriknil: — Hudffi! Ta prokleta vojdka ne bo n kc!i crknila, pristopil je k njemu ore žnik in starec je molil jekleni r.žni venec v Gradec. Tri mesece je gnil na smrdljivi slami, potem so ga spravili domov umret in ga niso ustrelili, "ker je bil od starosti bebast". Tako usmiljen je bil K .K.
Vsa jutra je ropotal po vaseh ver z ogromnimi kantami in po. staj al pred hlevi, da je nalila go. .'podinja odrejene litre mleka za 4 K. K.'*, Zaman so jokali zeleni o. trcci in vlekli mamico za krila. Obupno je javkala muca, cvilili so kemaj* odstavljeni prasci. Votlih oči in udrtih lic so klele kakor ciganke begunke erar in gospodi, nje, ki so pritrgavale lastnim u_ stom mleko za prasce, ker so vede.
Geffallene....
V čudni šarži "črnovojnika z eno. letniškim znakom" sem bil v ja. nuarja 1917. leta prideljen za pi_ sarja rekvizicijski četi tridesetih mož. Bili so sami "sedemnajsti" pristni kranjski Janezi. Poveljeval nam je četovodja Poldi Hofbauer, tapetniški mojster z Dunaja, ki ni ločil pšenice od prosa, ne rži od koruze. Dobra duša. — Wo ich mir nlcht •auskenn'.... — je spoznal ta. koj v začetku in je ostajal po cele dneve po zidanicah in gostilnah Ko je prišel v naše gorice, je pil samo pivo, v treh mesecih pa je postal tak pijanec, da je bil trd kar 24 ur na dan. Meni je ukazal, da' Kovačič za prijazno opozorilo. Vfc
—	Eh, eh, vejo takole sem mi. slil. Ubogi so naši fantje, ki stra.. dajo v boju za našega svitlega ce. sarja. Zakaj bi ne dal tudi Štefan Rogožin cesarju, kar je cesarjeve., ga.
—	Kam mislite s to besedo? — sem zastavil petok besed.
—	Nikamor drugam, kakor v njegov vodnjak na številki 48., ka_ mor je skril težke vreče najlepše pšenice, — je izpovedal z lokavim nasmehom in malce nagnjeno gla. vo, kakor da čaka pohvale. *
Nikoli nisem bil prijatelj ova_ duhov, pa sem vendar de be k) po. goltnil hudo besedo, ki sem jo imel žc na jeziku: — Hvala lepa gospod
Francija sama ni ta.ao oberože. j na, kaker je bila pred voj-no. Njena ■ armada šteje 520.000 mož, od teh je! 317,000 v Franciji, drugi so pa v! kolonijah. Prišteti je treba še 35,000 orožnikov, 18,000 carinikov, in 7000 oboroženih gozdarjev. V j Franciji sami je torej pod orožjem j 378 tisoč mož. V primeri z lezc.n j 1913 Je znižala Francija svojo obo.' roženo silo za 300,000 mož.
Nemčija ima glede oboroževanja . vezane reke, kajti mirovne po god_,
kritih snovi v možganih. Te snovi, ni posebno komplicirana. V na. imajo zanimiv vpliv na delavnost j sprotju z drugimi hormon: jo to. živali in utegnejo biti v bodoče ve. j plota tmiči. Ker pronica mreno, jo likega pomena za zdravstvo. Svo. I je poskusil Haberlandt podajati je poskuse je oprl dr. Haberlandt j skozi usta. Izkazalo se je, da je u_ na znane lastnosti snovi, ki jih iz. činek v obeh primerih enak: žabe. ločajo žleze z notranjo selcrecijo, j ki so dobile to snov v organizem kaior so naledvice, ščitna žleza, i skozi usta, so se vedle enako, kakor trebušna slinavka itd. Te žleze iz. j ene, katerim je bila možganska Iciajo majhno množino snovi, ki substanca vbrizgana, jih raznoša kri po telesu in ki u. t Pozneje je delal učenjak po. činkujejo zelo mečno na ra?ne te. skuse s sesalci, z morskim: pra. lesne funkcije. Ena teh žlez, pod J šički, ki j;m je dajal jesti surove vesek <hypofysa> je v možganih, možgane. Že poprej je bil dognal. Haberlr.ndt je domneval, da nasta. > da ni treba rabiti možganov iste jajo v velikih množinah, a morda j vrste živali. Zato je dajal pra. tudi v vsem centralnem živdnem, šičkom kar goveje možgane. Po. sistemu snovi, — pravimo jim hor. 1 sledlce so bile iste, kakor v žabah, moni — ki bodo vzpodbujale de. Morski prašički so postali živah. lovanje živčnega sistema.	' . nejši, vzpenjali so se na noge. ker
Prve poskuse je delal učenjak najje morala biti napatost živcev več. žabah. VbrIzgal jim je pod kožo v ja. Večja živahnost in plahost je presledkih 3 do 7 dni neka i kap. : trajala še teden dni po poskusih. Ijic vodnega eks&rakta iz stlačenih ; Zadnje čase so te poskuse preiz.
KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE
SO RAZPRODANE - - i - ■■ ■ —
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto.
Članarina znaša
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava **G. N."
VELIKA KOLONIJA SIMPANZOV
jakov. Poleg tega pa ima Nemčija 150,000 policit tcv in častnikov, ki jih lahko takoj uvrsti v redno voj_ sko, ker so izborno izvežbani. Ne. davno zborovanje Stalhelma je pa pokazalo, da lahkG postavi Nemčija v enem dnevu na noge še 140,000 mož, tako da ima za primer mebi. lizacije takoj pri rokah 470.000 mož.
Italija je sporočila Društvu na.
rodov, da ima doma 714,000 mož pod !
orožjem, v kolonijah pa 52,000, —;
skupaj torej 786 tisoč. Armada sama
šteje 303,000 mož. fašistična milica
pa 353,008 mož. Približno toliko
vojakov ima pod orožjem tudi An.!
glija, in sicer 780,000, od katerih is
297,000 doma, 433,000 Da v koleni. I
i
j ah, zdaj največ v Indiji-
Pasteurjev zavod je ustanovil s podporo francoske vlade v pra. gozdu francoske Guineje hotel, o-premljen z vsem potrebnim za raz. iskovalce. ki nameravajo temeljito proučevati življenje epic, zlasti šimpanzov. Hotel so zgradili sredi pragozda, blizu študijske stanice Pasteurjevega -avoda Pastcrije v
trakta. Žabe, ki jim je vbrizgal bi]i tako zadovoljivi, da vidi Haber j kraju' kjer i<? doslej naive5i* možganske snovi, so postale čez ne.; landt v tem sredstvu dobro lekar J lomja yimPanzov- Hotel bo odprt
i vsem raziskovalcem ne glede na ; narodnost. Študijska stanica Pa. storija je malo mestece blizu Kin. dije, železniške po?ta;e na progi, ki veže glavno mesto francoske Gui.
možganov. Drugim žabam je vbri. j kusili na klinikah, kjer so dajali zgal v svrho kontrole nekaj solne bolnikom v tabletah surove goveje be ji dovoljujejo samo 100,000 vo. j razstopine brez možganskega eks_!aii telečje mežgane. Rezultati so
i landt v tem sredstvu dobro lekar. kaj dni mnogo živahnejše od onih. stvo za primere, ko funkcije mož.
ki jim je vzbrizgal samo solne ra3_ \ ganov an živčnega sistema oslabe. topine. Držale so se bolj pokonci Treba je pa seveda še počakati, da in, če se jih je učenjak dotaknil,■ učenjaki temeljito preiščejo in pre. !D mnogo bolj poskakovale, dočim j izkusijo to novo sredstvo. Če se iz.
Nefarnoznafnetije
REZKI U^IJI. ki motijo spa.
nje, so NEVARNI, posebno »tr^kom.l'Htavite jih s Severa's C'miffh Balsam. Prijetno, uspešno. da hitro, pomirljivo pomot. Zanesljivo 50 let.V vaši lekarni
Severa'« Cold TakM« za vse prehlade
sem podpisoval namesto njegft vse protokole. Poleg svojega imena sem moral postaviti vedno še a. B., kar je znjačilo "Auf Befehl" ali "na ukaz".	- • *
Janezi so prišli iz Judenburga od kadra vsi sestradani, da so komaj nosili puške. Ko so me vprašali, kako bi se nosili, sem jih rekel: — Glavno je, da delamo prav poča. si. Če vidite 20 mernikov pšenice, napravite naspol kakor krivični hišnik v evangeliju in pišite 10 mernikov. Ljudje bodo videli, da smo dobri in nas bodo lepo gostili. Le počasi, saj ne bomo prav nič zamudili; ne fronte in ne lebrin. ških uši.
Dobro smo jo vozili po pesniški dolini. Koline so bile ravno povsod v polnem razmahu. Pri "trudapol. nem delu" pregiedavaTija shramb je bilo glavno zamfeavnje pred vrečami žita. ki so jih bile polne peči, podpečki in postelje in ki so zvedavo molele izp^d kupov fižo. lovke, koruznih vozlov in starih cunj na podstrešju. Po delu pa so se mize kar šLbile "starih devic", gnjati in klobas. Majolka je romala kakor vedro vode od ust do ust, polna najboljšega sedemnajška. — Zvečer smo luščili bučnice, za noč pa s: je poiskal vsak, kdor je hotel toplo posteljo. Huda stiska je bila tiste čase za ljubezen po deželi.
V majhni občini nekje v Sloven, skih goricah sediva zvečer z župa.
lik je vaš patriotizem, ki ga danes redko najdemo med nami. Štefan Rogožin na številki 48. pravite? — sem si zapisoval.
—	Ja, ja Rogožin 48, Rogožin 48, gospod oficir, — je hitel ves blažen ovaduh. Ko sem ga spre. mil do vrat sem kakor iz uslužno, sti vprašal:
—	Vi, gospod Kovačič, imate pa tisto lepo, novo hišo št. 49?
—	Pa lep grunt, lep grunt go. spod oficir, — je hitel bahač in u_ tenil v noč....
Kcrenito sem napravil red. Žu„ pan je šel sam k Rogožinu in sta o polnoči potegnila vreče iz vodnja. ka, kjer so visele na vrveh. Drugo jutro sem ukazal polovici oddelka naj gre k ovaduhu in naj pobere žito točno po predpisih, vendar ne pod desetimi stoti. Rogožina sem vpričo Kovačiča trdo prijel kje i_ ma skrito. Res je prebledel, ko sem jo mahnil proti vodnjaku:
so bile kontrolne žabe mirne. Sli. čne uspehe je dosegel že prej pro. fesor Steinach, ki navaja zelo ka. rakterlstičen primer. Žabe, ki so dobile injekcijo možganske sub. stance, so pohrustale v istem času dvakrat ali celo trikrat toliko muh, kakor navadne žabe. Haberlandto. vi poskusi so tudi pokaral:, da u_ činkuje hrbtenični mozek enako baker možgani.
Snov, ki učinkuje v možganih se razkroji v vodi, ne pa v alko_ holu ali etru. Vse kaže, da ne gre
GROBNICA RUSKIH VELIKIH KNEZOV
»
Special Interest Accounts
Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da
' t „.
se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki cas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
—............................o	....
Vloge obrestujemo po 4°fo
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
Sakser State Bank
. - . .	-'V
Mr*o*rrovtY cv tke state or n*w vohpc
NBW TOftK, M. Y.
—	Pa jaz vem, kje imate skrito Rogožin. Mi vse vemo! Ne veste kako je žarel obraz patriotičnega gospoda Kovačiča.
—	Hallo fantje, odstranite kam. j nito ploščo z vodnjaka, —
ukazal vojakom. Bolj ko se je od_ mikala težka plošča, bolj je žarel zlobnega veselja ovaduhov obraz.
—	Saj je le luft notri! — je-re_ kel eden vojakov.	,
—	Ni mogoče?! — se je pogrtal naprej Kovačič.
Takrat sem ga prijel za ramo in sem ga hodo oemerjal pred vso vasjo, ki se je radovedna nabrala okrog, kot podlega človeka, ki ho. če spraviti pravičnega soseda v sla. bo ime.
—	Poberite se! Takih zaupnikov ne maram! In je odšel med splo. šnim smehom in ogorčenjem.
Jaz «em imel pa poslej mir, ker se ni upal nlbče več nikogar o. vaditi. Vse 8tov<u»sfce gorice so nam še tata(a dne izvedele* vso zgodbo. Ko smo se po končan« *ak-vizicijl vračali v Maribor, so nas vabili' v vse zidanice: — Vsak en biHlnrm v spomin na tistega Ko_ vačiča!
Med najbolj žalostne posledice krvave socijalne revolucije v Rusi. ji spada grobnica ruskih velikih knezov na pravoslavnem pokopališču pri Pekingu. Na pokaplišču sto. ji kapelica, v kateri je odprta grob. niča, nad ni o pa gori velika večna luč. Odprtina vodi v klet, visoko ko. maj toliko, da lahko človek stoji v nji. Tu počivajo zemski ostanki ruskih velikih knezov, ki so jih po.. »morili boljševiki leta 1918 v Ala-pajevsku na Uralu skoraj istočasno z umorom carske rodbine.
Krsti z zemski mi ostanki velike kneginje JeMzavefce Fedorovne in njene komornice so prepeljali ne. davno v Palestino. V grobnici je ostalo še šest trojnih železnih krst z zemskimi ostavki velikih kneaov, med katerimi sta -tudi bivši vrhov, ni generalni inšpektor ruskega top_ ništva veliki knez Sergej Mihajlo. vič in knez Jan Konstantinovič. Za zapuščeno in pozabljeno grobnico skrbi večinoma duhovna *misi_ ja v Pekingu in njen metropolit Inoketinj. Nedavno so prepeljali tja se dve «krsti, kamor polože zemske sem, ostanke velikega kneza Sergej a Mihajloviča in Jana Kostantinovi. ča, ker je zob časa že preveč raz. jedel njuni stari krsti.
POZIV!
V*i naročniki katerim je, oziroma bo* kratkem pošla naročnina za list, so ■aprafenQ da jopo ifto-2noitI čimprej obnove. —
Uprava WC. NŽ*

POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo iia nai stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji nasloV je:
"GLAS NARODA « 216 West l£tk St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevatL Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popratf naslov; pre-dfto pismo odpošlje.
Uprava.
KDOR ŠE NIMA SL0VENSK0AMER1KANSKI
KOLEDAR
£A LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
pratike
7a leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
'GLAS NARODA"
216 W. 18th Street' - New York City
J
kaže. da ima dr. Haberlandt prav, se pridruži lečenju s surovimi jetri še lečenje s surovimi možgani.
KITAJSKA ROMANTIKA
Najrajše odvajajo številne vojaške bande luzne bogate in vplivne osebe v kakšne komaj dostopne in zelo skrite kraje, da zahtevajo potem cd sDrodnikctv visoko odkupnino .Pri takih peslih sodelujejo včasih celo visoki upravni uradniki. Razvilo pa se je tudi roparstvo na morju ali piratstvo in značilen znak časa je, da se morskega roparstva udeležujejo tudi žen^'?? in vedno pogostejše se čujc. da sc ženske cel3 poveljnice roparskih ladij.
Posebno slovi neka roparica Lai-Chi-San, ki je svoj posel prevzela po svojem cčetu in ki je celo roparsko podjetje znatno razširila in sijajna organizirala. Zra to jo tudi imenujejo roparsko kraljico. Ta "kraljica roparjev" ima 12 ladij, ki so oborožene s starimi topovi. "Kraljica roparjev" je majhna, drobne postave in temnih las. Na vseh prstih nosi dragccene prstane, njen obraz in njene oči pa pričajo, da mora biti zeio prebrisana.
Njen oče je imel sedem ladij, s katerimi je varoval znane igralnice v Makao pred nadležnimi napadi ali obiski nezažljene gosposke ali pa pred napadi drugih razbojnikov. Napadal pa je tudi ribiče na visokem morju in jim pobiral njihov i denar. Moštvo pa je sedanji "kra-jljici" brezpogojno udano in pred-Isravlja danes moč, s katero mo-: ra marsikdo na Kitajskem raču- j nati.	1
neje Conakri 3 Kankanom sredi pragozda.
Če izstopimo v Kindiji in se na. potimo peš v pragozd, pridemo čez pičlo uro do ogromne kolonije šimpanzov. ki šcejejo pol milijona opic. Novi hotel Je okrog 130 km daleč v pragozdu. Zdaj je poln francoskih učenjakov, ki delajo po naročilu Pasteurjevega zavoda raz_ lične poskuse in skušajo odkriti povzročitelja raka. Sto šimpanzov je dobilo umetnim potom raka in zdaj, učenjaki opazujejo, kako se bolezen razvija in če se zarodki lahko preneso na zdrave opice. — Skoraj vsi šimpanzi, ki jih rabijo v laboratorijih za poskuse, so doma z kindijskega pragozda. Dan z a dnem gredo nove pošiljke z Pa_ steupjev zavod v Parizu.
MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO
ča ni nohenrpa Lžnimenta, ti di d.Uival talci hitro in zadovoljivo kot PaI N-JjXP£LLER. Rabijo pa za prehlade. Lolcčinc v prsih, »jlavcbole, bolesti v hrbtu, oko-rttiele mišice, trde sklepe, izvine, izpahnjtnja. revmatične bolečine. pevraljrijo itj. Toleieča odpomuč, katero dobe, jc neprecenljiva.
IjE prepričajte se. da dobite pristno. 4NCHOR trgovska r amta na omotu je vaše jamstvo. _ Vredna in zanimiva knjižica jc ovita kr.—r vsake steklenice PAIN-EXPSLLER-ja.
V vseh lekarnah.
35 in 70 centov. • ali direktno od:
77*0 Lvbonton'45 FJUL RICHTHR £r CO.
BERKYANO SOUTH FIFTH ST3.
BROOKLYN, N.V.
KI LL.S PA I N -
SEDEM KNJIG
za
DEDEK JE PRAVIL...: MESUA.......
.Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. —
HLADIM SRCEM:
STTNESKI INVALID: PARIŠKI ZLATAR-
'Knjiga je bogato okrašena s slikami
.Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je ono njegovih najboljših del.
Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako pogio. • biti ▼ otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Š an tel.
.Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so ofisani ra. "burljivi doživljaji mladega mornarja.
Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega itralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar zuači, da je bilo po nji veliko povpraševanje.
181 strani debela tmjiga s slikami. V nji je nataateo BALKANSKO TURSKA VOJNA«,,**™ vojna, ki je bila predhodnica našega osvofceje
S*.
SLOVENSKO - AMKRTKANSKIv^buje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, gOT.EnAR................Salo, itd.
Knjigama "Glas Naroda"
216 West 18th $treet
New York, N. J.
33
t
"8 111 If A m O D A'
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 17, 1931
LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. JL
SKRIVNOST NEZNANKE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
Za Glas Naroda priredil G. P.
25
(Nadaljevanje.)
Ko pa sta prišla v gozd, so nasule veje svoje belo težo nanju in oba sta bila kmalu pokrita s snegom.
Smeje sta se vzbudila ter otresla sneg.
Postala sta dobre volje.
Ounter ?e pripovedoval kako je videl v tropičnih krajih vsak dan v
svoji domišljiji.
Norčeval se je tudi iz snega v mestih, kjer dobi takoj tako umazano zunanjost.
Kramljala sta dolgo in on je gledal v njen obraz da najde milino, katero je zapazil prej.
Ah se je v resnici motil, ko jo je -videl v veži?
Ali ima sploh občutek, da misli tako globoko?
Ali ljubi morda koga drugega?
Vse te misli so se podile po njegovi glavi.
Ali ni to nemogoče?
Ali ni mislila preje na drugega, ko je sedela na klopi v veži.
Ali ni njeno srce pripadalo drugemu, dočim je bila prisiljena dati, na željo očeta, njemu roko?
Čuden, neprijeten občutek ga je obšel.
Mislil je na majhni prizor med njo ter njenim očetom, kojega priča je bil. Vdiel je, kako je njena energična volja brez pomena proti volji očeta.
Nervozen nemir ga je obšel.
Če je postala Dagmar njegova žena le raditega, ker se je pokorila trdni volji, dočim je njeno srce pripadalo drugemu? Ali je bila raditega tako hladna ter nedostopna?
Te misli so ga obvladale tako močno, da je utihnil. Tudi ona je
molčala.
Najrajše bi D:gmar takoj vprašal, če so njegove misli upravičene. Kočijaž pa je sedel za obema in bi lahko slišal pogovor.
Vsled tega je molčal.
Ko sta pri£la domov ter sta pila čaj, je vprašal z negotovim glasom:
—	Rad bi te nekaj vprašal, Dagmar. Ali boš odgovorila?
Pogledala ga je.
—	Če morem, gotovo! Kaj me hočeš vprašati?
NjegDve oči so zrle trdno in ostro v njene.
—	Hočem te vprašati, če te je tvoj oče prisilil sprejeti mojo snubitev?
Močna rdečica ji je udarila v lice. Povesila je pogled.
—	Prisilil? Kaj misliš s tem? — je vprašala negotovo.
—	Tako kot sem retkel. Ali si postala iz proste volje moja žena, ali pa si bila podvržena kaki sili?
Stisnila je skupaj svoji roki.
—	Prisiljena! Moj oče mi ni pustil nobene druge izbire, če bi se branila!
Skočil je kvišku.
—	Torej je bilo vendar nasilje, — je vkliknil surovo od razburjenja.
Nato pa je stopil pred njo, stisnil njene roke ter nadaljeval:
—	Reci mi še enkrat, Dagmar, ti si trpela pod to silo? Ali si ljubila mogoče koga drugega, ko si bila prisiljena podati mi roko?
Njena roka se je tresla v njegovi,, in rdečica njenega obraza, se je umaknila veliki bledoti pod njegovim motrečim pogledom.
—	Ne, jaz nisem ljubila nikogar drugega! — je izbruhnila hitro ter potegnila svojo roko iz njegove, ker se ni hotela izdati.
• Motreče je zrl na njo.
Popolnoma prepričan ni še bil. Globako je vzdihnil ter stopil nazaj.	|
—	Oprosti, da sem ti stanril to vprašanje, Dagmar. Ko sem prišel danes v vežo, sem opazil na tvojem obrazu mehkobo, kot je še nikdar poprej nisem videl. Tedaj fca se je vabudilo v meni vprašanje, če pripada tvoje srce mogoče kakemu drugemu. Nato bi si lahko pojasnil tvojo mrzlost in hladnost napram meni. Mislil sem si, da so tvoje misli pohitele k njemu, ko si domnevala, da si sama. Pri tej priliki bi ti še enkraA ponovil .da nimaš boljšega prijatelja razven mene! Enkrat sem domneval ,da nimaš srca. Sedaj pa ne verujem več tega. Tvoje srce se bo nakega dne zbudilo, in jaz ti bom pomagal, če se lahko zgodi to brez krivde in greha!
Ona je zopet stisnila svoji roki.
—	Dober in plemenit si, jaz se ti zahvaljujem! — je rekii tiho in udano.
On si je obrisal čelo ter sedel na stol.
—	Vidiš, enkrat tne je ženska, katero sem ljubil, varala, čeprav mi je hotela obesiti vero, da me še vedno ljuibi! Iz tega je nastalo veliko gorje. Boljše bi bilo, če bi mi takrat odkrito priznala, da ljubi drugega! Pridi pa k meni. če boš slutita kako nevarnost, ki izvira z srca. Obljubi mi to!
Dagmar ga je pogledala ter položila svojo roko v njegovo.
—	Obljubljam ti! Tvoje ime je lastnina, izročena meni v varstvo. Držala ga bom sveto! Niti z eno mislijo te ne bom varala. Če bi svoje srce podarila drugemu, bi prišla k tebi polna zaupanja! O tem si lahko prepričan.
Poljubil ji je roko in ji globoko in resno zrl v njene oči. Prvikrat je vstalo v njeni duši nežno upanje, da ji bo kljub vsemu mogoče približati se njqgcrvemu srcu.
Ubranila pa se je hitro tega upanja, ker se je bala razočaranja. Nekaj časa sta molče sedela nasproti. Nato pa se je dvignil Gunter:
—Če mi dovoliš bom zdaj odšel: Moram še delati nekaj časa.
—	Prosim, ne daj se motiti, — je odvrnia m iron ter obvladalo.
—	In kaj boš počela ti Strašno dolgočasno je na tem pustem Taxem-burgu, ker si vajena družabnega življenja v Berlinu, — je vprašal
Zmajala je smeje z glavo.
—	Dozdaj ne pogrešam še ničesar. Mir mi zelo ugaja po tem nemirnem vrvenju berlinske družbe.
—	Ali imaš dosti čtiva po svojem okusu?
—	Gotovo, sicer pa lahko dobim, kar potrebujem. Ali s svojim delom ddbro napreduješ?
i
—	O, da. Zdaj pozimi imam dosti časa. Del rokopisa bom odposlal v prihodnjih dneh, kakohitro ga bom prepisal.
Pogledala ga je radovedno.
—	Ali ni predrzno zaupaiti pošti tak dragocen nokopis?	^
—	Jaa ga seveda nerad odpočijem. Prepisan mora biti, predno je priobčen.
Dvignila se je.
—	Ali hočeš meni prepustiti prepis?
Presenečen se je ozrl vanjo.
—	TI hočeš, — ne, to ne more biti res!
—	Vendar napravilo mi bo veliko veselje. Imam dosti prostega ča-*a ter bom skrbno prepisala.
fie vedno jo Je gledal presenečeno.
(Dalje prihodnjič.)
ZRAČNA BOLEZEN
ŽIVALI, KI NE PIJEJO
a--- -		
liiimiiiiwifiitu	mim»;uiiRiini	mim, n
Če je viharno vreme, dobe neka. teri ljudje med poletom posebno močne znake morske bolezni, če. prav sede v letalu blizu težišča. Na parniku se dajo posledece morske bolezni omejit: s tem, da človek! mirno leži. Drugače so pa poslej dice bolezni enake, kakor če bi se_ j del človek na stolu, ki se da vr_ teti in bi se vrtel, obenem pa moč_ I no kimal z glavo. To je dalo uče_' hjakom pobudo, da so proučili me. j hanione vzroke morske bolezni. Z mnogimi poskusi so ugotovili, da izvirajo motnje iz statičnega ustro. j a in da je prizadet v prvi vrsti bolni živec. Tudi lečenje se opira na to naziranje. Profesor viisoke tehnične šole v Berlinu dr. Emil Everling dokazuje, da gre pri me. haničnem učinku na statični u_ stroj v prvi vrsti za prenosno po. spesitev. Posebno neprijetne ob_ čutke ima namreč človek, kadar letalo v takozvanih zračnih lija_ kih pada ali pa če stoji na koncu parnlka, ko se slednji guga naprej in na?aj.
Pori kimanju z glavo, ko se telo obrača okrog svojega težišča na poskusnem stolu ali podobno pre_ mikanje na parniku ob razburka, nem morju, odnosno v letalu med viharjem se pojavlja po pravilih nauka o premikanju premočrtna pospešitev. Statični ustroj podleže v tem primeru mehanično enakim učinkom. Za tehnično gradnjo le_ tal izvira :z tega pravilo, da je tre. ba k sedežem pritrditi posebne o. pore za glavo, tako da more ostati glava pri miru glede na letalo, pri tem se pa letalo dobro zrači, sunki in brnenje prbpelerja pa omili. Ta. ko izgubi zračna bolzen svoj uči. nek, zaradi katerega si mnogi ljud. je ne upajo v zrak.
V s puščavi živeče živali v dobi suše dolgo ne pridejo do vode. Ne. katere si pomagajo s tem, da sušo kratkomalo prespe. Tako pratkičm so neke vrste glodalci (cynomys fulvus) v turkestanskih stepah, ki je na nogah samo štiri mesece, do. kler je kaj vode in zelenja. Čim se pa prične suša, kar je v začetku junija, zaspi in spi tudi čez zimo. Če ga pa ujamemo in mu dajemo svežo hrano, zaspi šele v decern, bru.
Žuželke imajo v sebi mnogo več vode, če dobivajo hrano, v kateri je iftnogo vodo. Pa tudi pri suhi hrani ima telo žuželke v sebi več vode, nego jo je v hrani. Voda na. stane v telesu pri presnavljanju hrane. Zato nekaterim žuželkam ni treba pogosto piti. V splošnem pa
žuželke često pijejo in posebno po. leti neprestano iščejo vlago. Ose in čebele iščejo vodo posebno v vro. čini, metulji pa srkajo vodo iz močvirja, na katerem radi poseda, jo.
SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ.
22. marca: Chicago, IU. 29. marca: Detroit, Mich.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" n« čita umo vaš« članstvo, pač p« val Slovenci v vasi okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone,: tHwJIFA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
a
KNJIGARNA GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in BOMANI:
(Nadaljevanje.)
Rdeča In bela vrtnica, opvest „ .30
Rdeča megla __________________________ .70
Rdeča kokarda............:.....1.35
Slovenski toljivee ............... .48
Slovenski Robinzon, trd. vem. .....75
Sueški Invalid ................. .35
Solnee in sence................. .65
Skrivnost najdenke ......................35
Skozi iiroo Indijo ............. JBO
Sanjska knjlu, mala .......... .88
Sanjska knjiga, največja .............90
Sanjska knjiga, Arabska ............1.50
Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca 1814-18......'.........1.25
Sredozlmci, trd. ves............. .88
••••■•ooooooooooooooon
Strahote vojn« ............................jm
Štiri smrti, 4. sv...............................35
Smrt pred hi«o .................................85
Stanley v Afriki ............................M
Spomin znanega potovalen ....	L58
Stritarjeva Antholegija toro*. ..	m,
Sisto Šesto, povest ls Abrucev ..	.38
Slu medvedjega lovca, Potopisni ro-


^ Kretan je Paraikov
— Shipping N«w« —
----------- ----- .38
Student naj bo, V. sv........... .35
Sveta Notburga ................ .35
Spi s je. male povesti ............ .35
Stezosledec ..................... .38
Šopek Samotarke ............... .35
Sveta not ......................38
Svetlobe In sence .............. 1.38
Slike (Meftko) .................. .««
Seržant Diavolo, vez...................1.60
Sveta Genovefa ................ .50
Spake, humoreske, trda vea .... JI
BAKES. j£AREVA DELA:
Maebbet, trdo vem. ............ JO
broSirano....................78
Otbelo ......................... .78'
Sen Kresne noti .............. .78
SPLOŠNA KNJIŽICA:
St. 1. (Ivsr Albrecbt) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broSirano .................... .35
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str.. broš... .50
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broi 105 strani ................... Jf
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broSirano..................... M
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fndollu Žolna in njegova drutina
veselomodre črtice I . 72 strani, broSirano .................35
Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila ITtva. 111 str.. broS. ........ .35
Štev. 8. Akt fttev. 113.......... .75
Št. 8. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broft. ........ .38
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraone, rilijefna karikatura ln minulosti, 55 str., brog. „...... .25
št. 11. (Povel Golta) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str., broš....... J5
Št 12. (Fran MilOnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih. »1 str., broš.......... JO
Št. 13. (V. M. GarSin) Nadeidn Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broS. ........ .30
Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospo«tn?skl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str„ broS. ......................... M
Št '15. Edmend In Jnles de Goo-eoart, Renee lfauperln, .........48
Št 10. (Janka Samec) Življenj«, pesmi, 112 str* broi. ........ .45
Št 17. (Prosper Marimee) Venn d uie v vienh, povest prevel Mirko Pretnar. 80 str............. J8
Št 18. (JaroaL Vrchllcky) Oporoka takovikega graJSčalm, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 jtr^ broi. .. JI
Št 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stnu broi. ...... Ji
Št. 20. (JuL Zeyer) CI—pa H In Ksmurasaki, japonski roman, ls CeSClne prevel dr. Fran Bradač, 154 str* broi............. .48
Št 21. (Frldolln Žolna) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, It, 73 str.
broš. ........................ JU
fit 22. (Tolstoj) Kron tzerjeva____
18.	marca:
Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg
19.	marca:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
20.	marca:
Aquitanla, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpea Augustus, Napoli. Genova
24.	marca:
Lafayette, Havre
Statendam, Boulogne eur Mer, Rotterdam
25.	marca:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
26.	marca:
Dresden, Cherbourg, Bremen
27.	marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst
He de France, Havre
28.	marca:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg
29.	marca: • Baltic, Liverpool
30.	marca:
Europa, Cherbourg. Bremen
31.	marca:
Berengaria, cnerhourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
1.	apri'a:
President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg
Deutachland, Cherbourg. Hamburg
2.	aprila:
General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmptc, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) PARIS 10. aprila; 30. aprila
(3.30. P. M.) (6 P. M.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v p.yebni kabini z vsemi modernimi udiibni«8tml. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH	^
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK, N. Y.
4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer
7.	aprila:
De Crasse, Havre
8.	aprila:
Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen
Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg
9.	apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen
10.	aprila: Paris. Havre
Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Genova
11.	aprila:
Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen
14.	aprila:
Vulcania, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg
15.	aprila:
Leviathan. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg. Hambuig
16.	aprila:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
17.	aprila: Majestic. Cherbourg
St. Louis. Cherbourg, Hamburg Reliance, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila:
Berenpraria, Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
; 23. aprila:
Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdutinais, Havre
24.	aprila: Olympic, Cherbourg r.rem.-n, Cherbourg, Bremen
j Statendam. Boulogne Sur Mer. Rot-: terdam
Augustus, Napoli. Genova
25.	aprila:
He de France Havre (1ZI..KT) Minnetonka. Cherbourg
29. aprila:
Mauretanla. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg, itam-burg
1 Vutschland, Cherbouf-g, Hamburg
30. aprila: Paris. Havre
Republic. Cherbourg. Hamburg
General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen
\
St 23. (Sophokles) Andsene, talna Igra, poslov. C. Golar, 00 str., broHfano .................... M
St 24. (BL L. Bnlwer) PeeledaJI dnevi Pi—ijev, L del. 385 »tr, broi .........................M
St 25. II. del
St 28. (L. Andrejev) Orm 1 ■k«, podov. Josip Vidmar, 8» broi.
St 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost ln problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš....... .35
Št 2». Tarzan sin opic ..............J«
Tarzan sin opice, tr. vea. ...1.311
St. 31. Roka roko.............................25
St 32. Živeti ..................................25
št. 35. (Gaj Salustlj Krisp) Vojna s cJugurto, poslov. Aj't. Dokler, 123 strani, broš.....................M
St 36. (Esaver MeSko) Listki,
144 strani .................. .85
Št. 37. Domače živali...........30
Št. 38. Tarzan ln svet ........L—
Štev. 39. La Boheme .......... JO
St 48. Magda	.40
Št. 47. MisteriJ dnSe............L—
Štev. 48. Tarzaaove ti vali ____ M
Štev. 49. Tartanov do ........ JO
št. 49. Tarzanov sin, trd vea____1.2«
St 60. Slika De Graje..........UM
St 51. Slov. balade in romance Jfr
St 54. V metein................1.—
Št 55. Namišljen iboinik ...... .50
ŠL 56. To ln onkraj Sotlff ____ Ji0
Št. 57. Tarzanova mladost
trd. vea. ................1.20
Štev. 5R Glad (Hamsnut ____ JO
St 59. (Dostojevski) Zapiski is mrtveca doma, I. del ..........L—
Stev. 80. (Dostojevski) Zapiski is
mrtvega dram, IL del ........1.-
Št. 61. (Golar) Bratje ln sestre .75 St 82. Idijot I. del. (Dostojevski) JO
St 63. Idijot, IL del .......... JO
St. 64. Idijot III. del.......... JO
Stev. 65. Idijot IV. del ...... JO
Vsi 4 deli ..............3J25
St 66. Kamela, skozi nho iivan-ke, veseloigra ................ .45
Slovenski pisatelji II. sv. '
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtice ........................t M
TigTovi zobje....................................1.—
Tik za fronto ...................70
Tati«, (Bevk), trd. ves..........75
Tri indijanske povesti .......... JO
Tunel, soc. roman................1.20
Trenutki oddiha......^........ JO
Turki pred Dunajem .......... JO
Tri legende o razpela, trd. vez. .65
Tisoč in ena noč (Rape)
ves. mala izdaja............$1.—
Tisoč in ena noč
L zvezek..................1.30
II..........................1.40
III....................1J0
KNJIGE SKUPAJ ....____$3.75
V	rsbstvn (Matlčič) .............L25
V	gorskem zakotju ............ J5
V	oldopnjaku okrog sveta. L del JO
2. del •••••••••• • • t • • t • •'« ana'- *M
Večerna pisma, Marija Kmetova .75 Vellld inkvisitor ................L—
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLIJATA*
Saturnia 'n Vulcania
sta glasovita med največjimi in naj-I hitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi strela. Ji, ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorina Je zna. I
na samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Stover, i je. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite Vnaprej dan potovanja. SATURNIA 28. marca — 1. maja — 5. Junija
VULCANIA 14. aprila — 19. maja — 24. junija C O S U L I C H LINE 17 Battery Pisce, New York
^llanimmerica.,^
Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam
STA PRILJUBLJENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
pr«ko Rotterdam ali Boulogr>*-sur-Mer
Potovanje a papniki Holland-America Line pomenja udobnost, domaČe razpoloženje. neprekosljlvo kuhinjo in postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vpraSaJte svojega lokalnega agenta ali —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST.. NEW YORK CITY
Varm (Waldova), broš. ........ .35
Vojska na Baakano. s slikami .. .25 Vrtnar, (Rabindraaatb Tagore),
trdo vezano .................75
broAlrano .................. .00
Volk spokornik in droge povesti 1.— Trdo vezano ...................1JS5
Vlinjega repatica, roman. 2 knjigi	L30
Vojni, mir ali poganstvo, L sv...	J5
V pasti v Je ila, III. sv- .......Ji5
Valetin Vodnika Izbrani spisi ..
Vodnik itoJosq naroda .................25
Vodnikova pratika L 1927.............30
Vodnikova pratika L 1928 ......
Vodniki in preporskl .....................60
Zmisel smrti .....................................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja ..	M
Za kruhom, povest ..............45
Zadnja kmečka vojska...........75
Zadnja pravda, broi. ....................j|
Zgodovina o nevidnem fitveka-..	M
Zmaj Is Besu ..............................,7f
Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec, 3. sv. skupaj ........LM
Zresti dn. aiicza
. f......... ... . js
Zlatokspt	JM
aaio Kspratfa ..........