NASLOV
DOLGOROČNO NARČTOVANJE pogoj za uspešen izvoz
stran 8-9
Leto XXXIII Št. 64
Murska Sobota, 5. novembra 1981
CENA 8 DIN
VESTNIK

PANNONIA 81 NA MADŽARSKEM
Boj proti alkoholizmu — naloga vsakega posameznika in celotne družbe
— V Szombathelyju na sosednjem Madžarskem so v petek odprli 8. mednarodno likovno razstavo Pannonia 81, na kateri se z devetdesetimi deli predstavlja trideset likovnih umetnikov iz treh pokrajin na stičišču meja Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Naših avtorjev je deset, poleg domačih likovnih umetnikov Franca Mesariča, Štefana Galiča, Lojzeta Logarja, Štefana Ha-
Setev v Pomurju: USPEŠNO!
Setev je opravljena, v Pomurju šo tako v družbenem kot zasebnem sektorju zasejali vse površine, ki so jih namenili za ozimna žita, rezultati, ki so zdaj že znani, pa so spodbudni. Lansko neugodnojesensko vreme, ko so mnoge površine ostale prazne, in pa letošnja slaba letina, sta tudi pomurske kmetijce spodbudila, da so se začeli na setev pripravljati pravočasno. Akcija priprav na jesensko setev je stekla takorekoč že ob setvi, ko je republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zastavil široko zasnovano akcijo za povečanje tržne proizvodnje pšenice in sladkorne pese. Cilj te akcije je bil večja Osamosvojitev pri oskrbi z moko in sladkorjem, kar je hkrati splošna stabilizacijska naloga širšega družbenega pomena in ni samo stvar kmetijskih ' proizvajalcev. Lahko zapišemo, da smo se akcije lotili tokrat zares temeljito. saj so bili z njo pravo
uka, Jožeta Horvata-Jakija, Jožeta Denka in Boruta Vilda še trije gostje z Gorenjske: Herman Gvardjančič, Franc Novinc in Henrik Marchel, kar je novost že tradicionalne likovne manifestacije. Njen pomen za mednarodno sodelovanje je po besedah predsednika mednarodnega komiteja za Pannonio Jožeta Vilda, velik. Tako z vidika srečanja umetnikov in soočanja z
časno seznanjeni vsi proizvajalci in uspeh zato ne bi smel izostati. Naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme, saj do zastojev zaradi padavin ni prihajalo in tako,so kmetijski proizvajalci v Pomurju zasejali s pšenico in ržjo precej več površin, kot so prvotno planirali. Tudi vmesno pomanjkanje pogonskega goriva ni povzročilo daljših zastojev. pridelovalci pa so bili letos tudi pravočasno oskrbljeni s potrebnimi količinami umetnih gnojil. Daje uspeh v nekaterih temeljnih zadružnih organizacijah nad pričakovanji, so pripomogle tudi ugodnosti, ki so jih bili deležni kmetovalci, ki so se odločili za pogodbeno pridelovanje pšenice. Med njimi velja omeniti zamenjavo mer-kantilne pšenice za semensko v razmerju hi. kar so pridelovalci ugodno sprejeli, saj so samo v KZ Panonka zamenjali več kot 500 ton semenske pšenice.
In kako so pomurski pride
razvojem, rastjo ter dosežki na likovnem področju, kot z vidika seznanitve s stvarnostjo in življenjem treh sosednjih narodov.
Nagrado Pannonie jfe letos prejel akademski slikar Štefan Galič, odkupno nagrado pa akademski slikar Franc Mesarič. Prvi se je odprtja razstave v muzeju Savaria tudi udeležil in prisluhnil uvodnemu nagovoru Anike Kovač, ki je prebrala misli
lovalci realizirali svoje letošnje obveznosti? Za družbeni' sektor lahko ugotovimo, daje plan setve v celoti uresničil, ponekod pa so zasejali celo več pšenice, kot so prvotno planirali. Tako so v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kije največji pomurski pridelovalec pšenice v družbenem sektorju, namesto planiranih 1.470 hektarjev zasejali okrog 1.510 hektarjev, pa tudi v temeljnih zadružnih organizacijah, kjer sicer s pogodbami niso realizirali predvidenih površin, pravijo, da bodo plan odkupa pšenice presegli. V Kmetijski zadrugi Panonka so po zadnjih podatkih (ti še niso dokončni) ‘sklenili pogodbe za 2.700 hektarjev, kar zagotavlja blizu 4 tisoč ton odkupljene pšenice, vendar pravijo, da bodo plan 5.700 ton kljub temu uresničili, saj je veliko pridelovalcev, ki se niso odločili za pogodbeno oddajo pšenice. V’ Kmetijski zadrugi Križevci so v lastni proizvodnji zasejali vseh 350
vodje oddelka za umetnost pri ministrstvu za kulturo in šolstvo Gyorgya Horvata, kar priča, da je odziv mednarodne likovne razstave močan tudi na Madžarskem. Po Szombathelyju bo Pannonia 81 na ogled v Železnem na Gradiščanskem v Avstriji in marca 1982 v galeriji pri kulturnem centru v Murski Soboti.
B. Bavčar Foto: J. Herman
hektarjev površin. Tudi v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona bodo zagotovili odkup planiranih 800 ton pšenice, saj so kmetje na njihovem območju zasejali s pšenico 700 hektarjev površin, za pogodbeno pridelovanje pa so se odločili na 376 hektarjih. V TOK kooperacija Ljutomer pri DO Ljutomerčan so pravtako zasejali vseh 150 hektarjev planiranih površin, medtem ko so v Kmetijski zadrugi Lendava od planiranih 500 hektarjev pogodbenih površin zasejali 482 hektarjev, vendar odkup kljub temu ne bo sprašljiv, saj so kmetje v lendavski občini zasejali več kot 2.400 hektarjev površin s pšenico.
Setev je torej uspešno za nami in če ne bo večjih vremenskih neprilik, bomo prihodnje leto samo v Pomurju ponudili toliko tržnih viškov pšenice, kot smo je letos odkupili v vsej Sloveniji.
L. Kovač
Vsako leto v mesecu novembru mnogo govorimo o alkoholizmu, o njegovih posledicah in možnostih za preprečevanje le-tega. Zavedati pa se moramo, da borba proti alkoholizmu traja celo leto in poteka na različne načine.
Človek je že v pradavnini iskal sredstva, ki bi rnu olajšala življenje. Izumil je orožje in orodje za pridobivanje hrane, pa tudi vino, ki je pregnalo strah in zmanjšalo notranjo napetost. Znano je, da so se ljudje že v času pred našim štetjem ukvarjali z žganjekuho. In tako se je alkohol obdržal do danes in v našo civilizacijo prinesel razen sprostitve in veselja tudi mnogo gorja. Povzročil je Razvoj bolezni, kiji pravimo alkoholizem.
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je alkoholik človek, ki je z 'dolgotrajnim, čezmernim uživanjem . alkohola postal od njega duševno ali telesno odvisen in so se zaradi tega pri njem razvile duševne in telesne okvare in družbene težave.
Med vzroki alkoholizma lahko omenimo potrošniško miselnost in brezglavo tekmovanje za materialnimi dobrinami. Oboje Človeka telesno in duševno izčrpa, sprostitev in uteho pa išče p alkoholu. Če je le-ta lahko dostopen in poceni. se uporaba in zloraba alkohola hitro večata, to pa pomeni, da raste število alkoholikov.
Danes vemo, da alkoholizem ni samo bolezen posameznika, temveč tudi bolezen njegove družine, posledice alkoholizma pa zaznava tudi delovno okolje in družba nasploh.
Težave, ki jih povzroča alkoholizem v družinah, so hude in za prizadete skoraj nerešlji ve brez zdravljenja; težave, ki jih povzroča alkohol na delovnem mestu , pa pomenijo ogromno
I Madžari iz pomurja na madžarskem — Minulo soboto se je okrog 200 pripadnikov madžarske narodnosti in narodnostnih aktivistov iz soboške in len-Idavske občine udeležilo tradicionalnega izleta v Ljudsko republiko Madžarsko, ki sta ga organizirali lendavska ter soboška samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. Obiskali so I mesto Kesthely ob Blatnem jezeru, najdlje pa so se zadržali v Vezspremu, kjer so si ogledali tudi gledališko predstavo. Vsi so se vrnili z izleta zadovoljni, čeprav so večji del sredstev prispevali sami, saj so videli in spoznali številne  kulturnozgodovinske znamenitosti.	Foto: J. H.
gospodarsko škodo. V času, ko se naše gospodarstvo otepa s številnimi težavami, moramo opozoriti tudi na negativen vpliv alkoholizma, ki med drugim količinsko in kakovostno zmanjšuje delovno sposobnost in produktivnost, s tem pa pada tudi ugled delovne organizacije. Razen tega povzroča slabšanje medsebojnih odnosov in ogromno izgubo delovnega časa zaradi bolniških in neopravičenih izostankov. Velikokrat je tudi vzrok za nesreče pri delu ter za malomarno ravnanje s stroji in proizvodnim materialom.
Močno, razširjeno uživanje alkoholnih pijač slabi družbeno samozaščito in splošno obrambno pripravljenost.
Ogromno družbenih sredstev porabimo za zdravljenje alkoholizma in njegovih posledic, številni alkoholiki so predčasno in validsko upokojeni. .
Sele ko se bo družba v celoti, in vsak njen posameznik, zavedala škode, ki jo povzroča alkoholizem, ga bo lahko uspešno zatrla ali vsaj zmanjšala na tako mero, da bodo posledice minimalne.
Boju proti alkoholizmu se pridružuje tudi terapevtska skupnost zdravljenih alkoholikov v Murski Soboti, ki je na svoji redni letni skupščini med drugim sprejela sklep, da bo o svojem delu in problemih alkoholizma poročala v našem Vestniku. Člani in terapevti bomo pisali o alkoholizmu na splošno, o alkoholizmu v delovni organizaciji, v družini, v šolah in med mladimi, o možnostih in načinih zdravljenja ter seveda o uspehih zdravljenja alkoholikov, ki so ponovno postali polnovredni člani naše družbe.
Dr. Zdenka Čebašek —
Travnik
aktualno po svetu
Več deset tisoč delavcev je v nedeljo v italijanskem Milanu organiziralo protestni pohod zaradi namestitve jedrskega orožja na Siciliji. Ta mirovni pohod, ki se je končal brez incidentov, je le del obsežne kampanje, ki jo je začela italijanska komunistična partija proti »evroraketam«. Udeleženci pohoda so nosili napise: »Proti oboroževanju —- za mir.« Krajši čas so se demonstranti zadržali pred ameriškim konzulatom in pred predstavništvom sovjetske letalske družbe.
V zahodnonemškem Ingol-stadtu pa se je pred dnevi sestavo 370 generalov in admiralov Bun-deswehra, ki so izrazili bojazen, da se utegne gibanje za mir in pacifizem razširiti tudi med pripadniki zahodnonemške armade-
Vedno več vredni forint
Vsaj vsaki drugi sobotni obiskovalec trgovin v Budimpešti in v večjih obmejnih krajih ima v denarnici tudi potni list. To so kupci iz Češkoslovaške in Poljske, ki tradicionalno oblegajo police s hrano, čeprav madžarska trgovina nudi danes široko izbiro lastnega in uvoženega blaga, od konfekcije »Made in Yugoslavia« do diskretnih pariških parfumov, škotskega viskija in ameriških cigaret.
Znano Leninovo trditev: raje manj pa boljše, so madžarski ekonomisti konkretizirali v tezi: bolje je, če so plače nižje, ponudba vseh potroš-nih dobrin pa višja, čeprav dražja, torej obratno, kot je to v mnogih ostalih vzhodnoevropskih socialističnih deželah. Tako igra danes madžarski forint dvojno vlogo, kot je to 'z valuto v vseh razvitih deželah: težko ga je dobiti in lahko zapraviti.
Če bi merili standard naših sosedov po potrošnji hrane, potem bi morali Madžarsko postaviti y sam vrh svetovne lesjvice. Če pa bi v običajno statistično formulo vključili tudi dolga leta čakanja na stanovanje in relativno visoke cene predmetov široke po
trošnje, potem bi Madžarsko morali uvrstiti v spodnjo skupino srednje razvitih dežel.
Plače so danes (merjene z dinarji), dvakrat nižje kot v Jugoslaviji, cene za približno tretjino. Madžarski ekonomisti trdijo, da na Madžarskem ni plače pod 2 tisoč forintov mesečno in se večina plač giblje med 3500 do 5000 forintov. Politiki, ekonomisti, inženirji in novinarji dobivajo v glavnem od 15 do 20 tisoč forintov, zdravniki in odvetniki pa zaslužijo tudi do 40 tisoč forintov mesečno.
Največji problem delitve je tudi na Madžarskem v tem, ker dobita dober in slab delavec enako plačo, vendar si prizadevajo, da bi nagrajevali po učinku. Pred nedavnim so v podjetju »Raba« v Gyoru nekemu inovatorju za racionalizacijo tehnološkega procesa izplačali 300 tisoč forintov nagrade, kar je šest krat več kot je njegov letni zaslužek.
Tudi rudarji in metalurgi imajo letos večje plače, okrog 10 do 12 tisoč forintov, enako kot nižji politiki. To so pravzaprav prve korekture prejšnjega, strogo administrativnega sistema plač.
Polovico svoje proizvodnje Madžari izvažajo, približno tretjina zunanjetrgovinske menjave pa se odvija z zahodnoevropskimi deželami. Sedemdeset odstotkov vseh proizvodov dosega že danes svetovni nivo. Ker pa je v večini industrijskih panog, razen v kmetijstvu, -produktivnost dvakrat nižja od produktivnosti v zahodnoevropskih deželah, iz katerih Madžari uvažajo pretežni del tehnologije in opreme, tudi za to deželo izvoz ni rentabilen, zato ga subvencionirajo iz proračuna.
Dolgoročni cilj madžarske ekonomike je zmanjšati omenjene subvencije na minimum. V zvezi s tem se je Narodna banka Madžarske odločila, da bo izvajala svojevrstno politiko (čim bolj realnega) tečaja forinta, ki se vedno bolj približuje konvertibilnosti.
Morda je prav v tem spletu vzrokov in posledic blokiran rast življenjskega standarda/ za naslednja štiri leta,, kot je to zapisano v petletnem planu od leta 1985, ko naj bi Madžari odplačali večji del osem milijard dolarjev tujega posojila, (po Vjesniku)
Velika Reaganova zmaga
Z nedavnim glasovanjem v ameriškem sentau seje končala drama, ki je osem mesecev razcepljala prestolniški in politični vrh tako zelo, da tega ne pomnijo že leta.
Prodaja orožja Saudski Arabiji je ena bistvenih potez v strategiji obrambe bližnjevzhodnih naftnih vrelcev pred »zunanjo nevarnostjo«. Pet »letečih radarjev«, letal boeing 707,. opremljenih z napravami, bi »od zgoraj«imelo pregled nad prostorom v krogu 200 do 300 milj. To je za Washington edini način, da ameriški tehniki, svetovalci in vojaki dobe vstopnico za to bistveno pomembno bližnjevzhodno državo.,
Radarje bodo dobavljali od 1985. do 1987. leta, upravljanje z njimi pa bo zahtevalo in zagotovilo ameriško navzočnost v tej državi »vse do srede devetdesetih let«. Washington ne vidi drugega načina, kako »vstopiti« v Saudsko Arabijo, iz katere so Američani odšli leta 1962. leta, ko so zapustili bazo v Dahranu.
Britanski zunanji minister lord Carrington je na sestanku'v Cancunu potrdil, da bo njegova država z zadovoljstvom prodala Saudijcem svoje »leteče radarje«, če bo ameriški Kongres ustavil prodajo te ameriške opreme. Ameriška špijonaža je zadnje dni razširila glas, da se Francozi in Saudijci pogajajo o financiranju novega tipa bojnega letala »mirage«, ki naj bi bil menda »za celo generacijo pred letali F-15 in F-16« oziroma letali, kijih Američani prodajajo Saudijcem.
Izraelu in njegovim ameriškim prijateljem ni všeč nobeno ameriško orožje v arabskih rokah, zato je drama dobila razsežnosti, ki jim ni primere, in postala preizkusni kamen, ki naj pokaže, ali lahko ta država kroji bližnjevzhodno politiko Wa-shingtona.
Kazalo je, da bo Reagan ob glasovanju za to prodajo, doživel svoj prvi veliki politični neuspeh. Predstavniški dom je pred tremi tedni s tremi glasovi proti enemu glasoval proti tej prodaji.
Odkar seje Reagan vrnil iz Cancuna, se ni ukvarjal z ničimer drugim kot s prepričevanjem senatorjev, naj ne preprečijo te prodaje.
Nasprotnikom prodaje so manjkali le trije glasovi, in tako je padla odločitev: ZDA bodo Saudski Arabiji prodale ža 8,5 milijarde dolarjev »leteče radarje« in drugo orožje.
Libijci iz Čada?
V mnogih afriških državah so z olajšanjem sprejeli vest, da je čadska vlada sprejela sklep o takojšnjem in popolnem umiku libijskih sil iz čadske prestolnice N’Djamene jn območja Chari-Bagurmi, ki se razteza na 300 kilometrov širokem območju proti jugu, medtem ko naj bi se iz preostalih delov dežele Libijci umaknili do konca tega leta.
Arap Moi, predsedujoči organizacije afriške enotnosti je povedal, da bodo afriške mirovne sile prišle v Čad že kmalu.
V Čadu je trenutno 10 tisoč libijskih vojakov. V Libiji ocenjujejo, da »nazadnjaška zahodna občila«, ki da razpihujejo vprašanje libijske navzočnosti v Čadu, želijo ustvariti razkol med čadskim in libijskim ljudstvom.
RIM — Po začasnih podatkih je inflacija v Italiji oktobra spet dosegla mejo 20 odstotkov.
STOCKHOLM — V otočju Karlskrona v bližini glavnega švedskega pomorskega oporišča na Baltiku je nasedla sovjetska podmornica, kar je povzročilo diplomatski spor med Švedsko in Sovjetsko zvezo.
VARŠAVA — Premier in prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Wojcieh Jaruzelski je od poljskega parlamenta zahteval izredna pooblastila za vlado, da bi le-ta lahko obrzdala vse slabši družbenopolitični in gospodarski razvoj v državi.
HAVANA — Jamajka je prekinila diplomatske odnose s Kubo, kar je znamenje ponovne zaostritve v Karibih.
BUDIMPEŠTA — Madžarska vladaje sklenila, da bo še zmanjšala število avtomobilov, s katerimi se vozijo vodilne osebnosti. Že lani so zmanjšali ta »vozni park« za okrog 15 odstotkov. Z zmanjšanjem števila avtomobilov iz zahodnoevropskih tovarn so prihranili za okrog 15 milijonov dolarjev.
KAIRO — V Egiptu so doslej zaprli 587 islamskih fundamentalistov, obtoženih za uboj predsednika Sadata in zarote proti državi.
RIO DE JANEIRO -ZDA počasi, vendar vztrajno, stopnjujejo pritisk na Brazilijo, ki naj bi se podredila načinu »mišljenja« nove washingtonske administracije.
BONN — Sovjetski državni voditelj L. Brežnjev je za zahodnonemško revijo »Der Spiegel« izjavil, da Sovjetska zveza ne bo pod nobenim pogojem uporabila jedrskega orožja proti državam, ki ga ne bodo izdelovale in nameščale na svojem ozemlju.
—V žarišču dogodkov
Rad bi videl Evropo drugačno...
»Vsegrško socialistično gibanje (PASOK) in jaz bi rada videla Evropo brez delitve na Vzhod in Zahod, Evropo, ki ne bi bila raztrgana med NATO in Varšavski pakt, nasprotujoča drug drugemu,« je izjavil pred dnevi novi grški premier Andreas Papandreu za ameriško televizijsko omrežje ABC. »Verjamem v Evropo, osvobojeno jedrskega orožja. Naš problem z NATO je povsem jasen. Grčija je edina država Atlantskega pakta, ki ji grozi nevarnost od druge članice iste zveze — T určije.«
Kdo je Andreas Papandreu, za katerega pravijo tudi njegovi nasprotniki, da je poleg predsednika republike Konstantina Kara-manlisa edini Grk, ki zna za seboj potegniti množice. Ta njegova sposobnost je verjetno veliko pripomogla k sijajni zmagi Pasoka na volitvah 18. oktobra: 174 poslanskih mest od skupno 300. Andreas Papandreu je bil rojen leta 1919 na otoku Kiosu blizu turške obale. Njegov oče Georges Papandreu je bil znan politik pred uvedbo vojaške diktature leta 1967. Andreas je tik pred drugo svetovno vojno zbežal v ZDA, da bi se izognil preganjanju diktatorskega režima Joanidisa Metaxasa. V ZDA je študiral in kot doktor ekonomije je predaval na harvardski
univerzi. Kljub temu, da je dolgo živel v ZDA. je Papandreu kritičen do ZDA. Po njegovem je bil vojaški udar v Grčiji leta 1967 »ameriška verzija intervencije sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem.« V že omenjenem intervjuju za ameriško televizijo je Papandreu dejal, da Grčija ne namerava izstopiti iz enega vojaškega pakta, da bi se včlanila v drugega.
Iz ZDA se je Papandreu vrnil leta 1962. Nekaj časa je sodeloval v stranki svojega očeta, postal pomočnik ministra, kmalu pa je moral kot izrazit levičar odstopiti. Ko so prevzeli oblast polkovniki, je bil nekaj časa zaprt, nato pa so ga na ameriško posredovanje spustili. V času vojaške diktatu-
re v Grčiji je živel v inozemstvu kjer je ustanovil Vsegrško gibanje za nacionalno osvoboditev (PAK), demokratično združenje ljudi ne glede na njihove politične opredelitve. Jedro tega gibanja so sestavljali marksisti. Po padcu vojaške hunte leta 1974 seje Papandreu vrnil v Grčijo in ustanovil Vsegrško socialistično gibanje (PASOK), ki je sprejelo socialistični program, oprt na marksizem.
Andreas Papandreu: »Grčija pripada Grkom!«
Uspeh Pasoka je enkraten. Na prvih volitvah po padcu vojaške hunte novembra 1974 je dosegel s samo 13 odstotki glasov tretje mesto. Na volitvah novembra 1977 seje Pasok s 25 odstotki glasov povzpel na drugo mesto, na nedavnih volitvah pa je dosegel 48 odstotkov glasov.
Gotovo pa je, da Pasok brez Papandreua ne bi dosegel tako sijajnega uspeha.
Kot človek, ki zna pritegniti množice je verjetno pritegnil tudi mnoge tiste, ki niso bili z vsem srcem za Pasok in za Papandreujeve ideje in so se že pred volitvami bali, da bi novi premief potegnil Grčijo v nevarne vode. Politična stvarnost v sedanji Grčiji najbrž ne bo dopustila nobenih »avantur«. Papandreu je že v volilnem boju in kasneje v intervjuju za ameriško televizijo dejal, da bo grško ljudstvo samo odločalo o svoji prihodnjo-sti. torej tudi o zunanjepolitični usmeritvi Grčije. Papandreu se načelno zavzema za izstop iz evropske gospodarske skupnosti, za poseben pridružen status, ter predlaga naj bi se Grki o tem izrekli na referendumu.
Zelo malo verjetno pa je, da bo do referenduma sploh prišlo, kajti predsednik republike Karamanlis, ki si je veliko prizadeval za vstop Grčije v EGS, lahko razpis takega referenduma zavrne.
Ko so predstavniki Pasoka po volitvah prevzemali oblast so Atenci pripravili
velik miting s katerim so hoteli proslaviti formiranje prve socialistične vlade v zgodovini grškega parlamentarizma. Papandreu je ob tej priliki dejal: »Naša vlada je vlada vseh Grkov.
Pozabiti moramo volilna nasprotja.« Še več. Nova vlada Anreasa Papandreua je odločila, da je treba ob grškem narodnem prazniku 28. oktobru položiti vence na spomenike žrtev vojne in vseh borcev odporniškega gibanja. Ta ukrep je naletel na velik odpor desničarjev, premier Papandreu pa je ob tej priložnosti izjavil, da odporniško gibanje ne pripada samo političnim strankam temveč celotnemu grškemu narodu. Organ KP Grčije »Agvi« je ob tem zapisal: »40 let po epopeji vseljudskega odpora doživljata Narodnoosvobodilna fronta EAM in grška narodnoosvobodilna vojska ELAS priznanje.«
Klasična dežela demokracije, odkoder izvira tudi ta beseda, doživlja nov razcvet.
STRAN 2
VESTNIK, 5. NOVEMBRA
aktualno doma
IDEJE 0 KONFEDERACIJI
PAPIRNA TI
Iz najnovejšega dela Vladimira Dedijera: »Novi priloži za biografiju Josipa Broza Tita«, povzemamo po zagrebškem Vjesniku Dedijerovo interpretacijo Titovih idej o balkanski konfederaciji.
Močno omajana raz-I merja v delitvi med tako imenovanim negospodar-I stvom in gospodarstvom so pred dobrim letom dni, | narekovala sklep, da v zveznih, pa tudi v republh. l ških in pokrajinskih ! upravnih organih ne sprejemajo novih uslužbencev. Žal najnovejši podatki govore, da je praksa čisto drugačna — je pred dnevi v Delu zapisal Fedja Zimic.
V skupščini SFRJ in drugih forumih so doslej veliko razpravljali o prevelikem aparatu, ki spremlja in na katerega se opira naš delegatski sistem. Znana so tudi stališča, kako bi bilo treba birokracijo na r zvezni, republiško-pokra-jinski in občinski ravni nujno reorganizirati, s čimer bi zagotovili več smotrnosti in zmanjšali število delovnih mest. S tem bi olajšali bremena združenemu delu, ki stežka daje denar za te namene. Žal pa so vsa ta stališča kot tudi zelo jasen sklep, . da Vzvezni upravi ne bodo sprejemali v delovno razmerje novih uslužbencev, očitno ostali samo na papirju. Po najnovejših podatkih so namreč v zvezni
mu pravi koruza
Leto se je obrnilo in na vojvodinskih poljih imajo podobne težave kot lani: kako s polj pospraviti koruzo, da bi jih potem zasejali s pšenico in drugimi kulturami. Resnost položaja so pred dnevi obravnavali v pokrajinskem komiteju ZK Vojvodine.
S koruznih polj, ki obsegajo skoraj 650 tisoč hektarov, so do prejšnjega tedna pospravili komaj nekaj več kot petino pridelka, kar je izredno malo. V vojvodinskih občinah zatr-
VSAK DOBER GOSPODAR
VE
Zadolževanje v tujini v preteklem srednjeročnem obdobju hi ne bilo zlo. Čehi tuja posojila vložili v prave stvari. Take, ki bi sedaj vplivale na proizvodnjo za izvoz in, bi lahko tuja posojila sedaj laže vračali. Tako so 'ned drugim poudarili delegati na seji odbora za družbenoekonomske odnose zveznega zbora skupščine SFRJ, ko so razpravljali o spoštovanju sistema družbenega načrtovanja P''i izdelavi sedanjih srednjeročnih planov.
Ker pa so slabosti, ki so veljale pri izdelavi sedanjih srednjeročnih načrtov znane, ne nazadnje jih potrjuje dejstvo, da bodo morali številne načrte tudi spremenili, delegati o tem niso izgubljali besed. Izdelavo sedanjih srednjeročnih načrtov
Ali takšno ravnanje odgovornih v zveznih, republiških in pokrajinskih upravnih organih sploh potrebuje komentar — se sprašuje avtor članka. Ali bi bilo nemara treba potrkati na partijske .organizacije v teh kolektivih in jih vprašati kako pojmujejo stabilizacijo? Kaj bi bilo pravzaprav treba narediti, da bi naposled prevladalo spoznanje, da denar, ki ga ta družba plačuje za delo množice uradnikov, ni de-. nar. ki bi ga »pobirali na cesti«, temveč denar, ustvarjen v neposredni _ proizvodnji? Ta proizvod-  nja pa se bori proti odpira- | nju novih delovnih mest — zaključuje Zimic.
jujejo, da je krivdo treba pripisati težavam s kombajni. V Vojvodini namreč primanjkuje 800 kombajnov.
Vse skupaj kaže na nekakšen začarani krog: ni kombajnov, zato koruzo obirajo prepočasi, ni tudi dizelskega goriva, zato traktorji stojijo in setev zamuja. Pravijo, da bodo morali na pomoč poklicati mladinske delovne brigade, da bi pospešili spravilo koruze in omogočili še pravočasno jesensko setev.
je najbrž najbolje opredelil Rado Roter (Slovenija), ki je dejal, da so v številnih okoljih najprej ugotovili, koliko potrebujejo. potem pa temu prilagodili načrtovano rast družbenega proiz voda.
Mirka Ranogajca (Hrvaška) je predvsem zanimalo, kako je bilo mogoče, da tisti. ki so vpreteklenrobdobjuporabili tuja posojila, seddj nimajo deviz. da bi jih sami vrnili. Kajti vsak dober gospodar ve. da bo mora! dolgove vrniti.
Nekaj zanimivih podatkov je posredoval predstavnik zveznega zavoda za družbeno načrtovanje Ante Zmijarevič. Povedal je..da smo se v preteklem srednjeročnem obdobju zadolžili za pet milijard dolarjev več. kotptaj bi se po pred-
Nekajkrat sem imel priložnost poslušati Tita, ko je govoril o potrebi po'medse-bojni pomoči med balkanskimi narodi, da bi se tako obranili pritiskov od zunaj.
Tito in Dimitrov v Beogradu leta 1947.
Tito je zelo dobro poznal zgodovino jugoslovanskih narodov, veliko je bral in v njem je živelo izročilo njegovih prednikov o tem kako se bratje najlaže obranijo sovražnika, če se razumejo. Poslušal sem ga v Črni Gori med peto ofenzivo, v vasi Plužine. ko je skupini mladih fantov kazal šest palic in pripovedoval staro svetopisemsko, pripoved: »Vzemi . eno samo palico, pa boš. videl, da jo lahko zlomiš. Ampak, zlomi vseh šest palic naenkrat!«
Ali je Tito med vojno razmišljal o nujnosti vzajemne pomoči balkanskih narodov? Zelo dobro je poznal tudi zgodovino Balkana. Z Veselinpm Maslešo se je o tem velikokrat pogovarjal in Masleša je o tem napisal celo neki članek.
V Jajcu se je leta 1943 ob neki priložnosti pogovarjal s starim dalmatinskim politikom dr. Josipom Smodlako o tajnem Londonskem sporazumu iz leta 1915, ki je ne samo jugoslovanske, temveč
telegrami
CELJE —TPri bodoči novi tovarni žveplene kisline so dogradili 100-metrslii dimnik, ki je bil predviden tudi v programu ekološke sanacije. Objekt je vreden 25 milijonov dinarjev, vendar kaže, da še ne bo' tako kmalu služil svojemu namenu. Nikjer namreč ne morejo dobiti 800 metrov posebnega kabla, ki ga rabijo za osvetlitev dimnika.
KRAGUJEVAC — V prodajnih organizacijah zavodov Crvena zastava po vsej državi
/ogu dogovora. To pa sploh ni čudno, saj so republike in pokrajini podpisale ta dogovor, ki naj bi določal možnosti zadolževanja r tujini od 1976-— 1980. leta, šele.r 1979. letu'. . . In zato ni presenetljivo. da smo imeli od 1977. do 1980. leta skupno za sedem milijard dolarjev deficita, prej pa od 1965—1977. leta le tri milijarde. •
Po podatkih Zmijareviča smo r zadnjih desetih letih uvozili za 27 milijard dolarjev opreme, če bi računali po sedanjih cenah. Več kot 70 odstotkov je bilo namenjeno industriji. od tega dve tretjini, okrog 16 milijard dolarjev, za predelovalno industrijo. In upravičeno bi lahko pričakovali. da bo ta industrija sedaj
tudi albanski, grški in turški narod razdelil med tedanje velike sile: Italijo. Rusijo. Francijo in Veliko Britanijo.
Videli smo kako seje Tito trudil, da bi ohranil integrite
to Jugoslavije pred apetiti posameznih velesil tako na Zahodu kot na Vzhodu.
V svojih razmišljanjih o ukrepih samoobrambe je Tito dopuščal tudi možnost zbliževanja med posameznimi balkahskimi narodi in celo neke vrste konfederacijo med njimi.
Včasih sem se spraševal: koliko je bila pri vsem tem prisotna Titova želja, da bi postal vodja ne samo jugoslovanskih temveč vseh balkanskih narodov. Ali kolikor sem poznal Tita kot opreznega človeka, ki — po starem srbskem pregovoru — nikoli ni vrgel kopja, ne da bi zadel cilj, dvomim, da je bil ta element v njegovih načrtih odločilen za zbliževanje jugoslovanskih 'narodov.
Tito se ni hotel soočati z vse večjo nevarnostjo za balkanske narode; posebno v zadnji fazi vojne, ko so zavezniki odkrito delali načrte o delitvi interesnih sfer na Balkanu. Pač pa je od časa do časa v tej smeri spuščal nekakšne poskusne balončke.
so pričeli izstavljati kupcem predračune za nakup osebnih avtomobilov na kredit. Trenutno ima Crvena zastava vskladiščenih preko 25 tisoč osebnih avtomobilov. Težave pa sedaj nastopajo zato, ker vse banke nimajo na razpolago dovolj sredstev za odobravanje kreditov.
PULJ — Ladjedelnica Ulanik je pred dnevi ižplovila ladjo z nosilnostjo 24.500 ton. To je zadnja od šestih ladij, ki so jih izdelali za Libijo.
vsako leto izvozila vsaj za to vsoto. Izvozi pa komaj od pet do šest milijard dolarjev. Zmija-revič je poudaril, da ne obstaja dilema, ali naj več izvozimo ali manj uvozimo. Kajti cilj je jasen: kar največ izvoziti, uvozimo pa lahko toliko.-kot lahko plačamo^ 
V prihodnje bo treba načrtovati bolj st varno. Ne pa tako, kot doslej, ko smo najprej ugotovili potrebe, potem 'pa si izmišljali najrazličnejše načine. s pomočjo katerih smo žanje zbirali denar. Tudi podatek. da je v Jugoslaviji v neposredni proizvodnji zaposlenih skupaj le okrog 3,5 milijonov delavcev, ki edini ustvarjajo novo vrednost, drugi pa si rezultate njihovega dela samo delijo, je zgovoren JPo DEL V)
Tako je bilo na primer z idejo o možnosti za ustvaritev skupnega balkanskega štaba, ki bi združeval vsa osvobodilna gibanja na Balkanu.
Ne poznamo še posameznosti iz pogovorov, ki jih je imel Tito v Moskvi septem-' bra in oktobra 1944 z Georgi-jem Dimitrovom. O tem mi je nekoč nekaj omenil. V pogovorih o tako delikatnih vprašanjih sem navadno molčal in mu tako omogočil, da je povedal le toliko kot je smatral za potrebno, da se olajša in da svoje skrbi prenese tudi na ljudi okrog sebe.
Treba podčrtati, da vse pobude za zbliževanje med
Utemeljevanje
Komaj je minil -tretji kongres samoupravljalcev, že hitimo h kongresom zveze komunistov in sindikatov. Rdeča nit kongresov v prihodnjem letu na katere se pripravljamo že letos, pa mora biti izvrševanje sklepov tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Ker pa so sklepi tretjega kongresa samoupravljalcev rezultat naših opredelitev iz prejšnjega obdobja, torej tudi prejšnjih kongresov zveze komunistov in drugih organizacij pri nas, je nesporno , da to pomeni uresničevanje tudi teh že prej sprejetih sklepov, čejih do slej še nismo ureničili. a zdi se, kakor kažejo rezultati dosedanje naše stabilizacijske politike, da je tega neizvrše-nega ostalo še precej, če ne že kar preveč.
V predsedstvu sveta ZSJ, kjer so se nedavno odločili za kongres sindikatov v republikah in konference v pokrajinah v polovici oktobra prihodnjega leta in za kongres ZSJ v polovici novembra prihodnjega leta, se še niso opredelili za glavno temo kongresa, ker bodo o tem odločali v svetu ZSJ. je bilo veliko govora o tem. kaj je ta čas glavno za sindikalno opredeljevanje v prihodnje in kaj ni. Mnogim seje zdelo, da je za sindikalno organiziranost glavna osnovna organizacija, marsikaj je bilo rečenega na račun sindikalne organiziranosti nasploh in večina je bila mnenja, da so nakopičene gospodarske težave tisto, o čemer morajo kongresi sindikatov spregovoriti kar najbolj odločno, ker so delavci pač že nezadovoljni s prepočasnim reševanjem problemov gospodarjenja irt zastorej tudi življenjskega standarda.
Kaj bo torej tema kongresa ZSJ? Čeprav govorijo v sindikatih že kar preveč o nakopičenih gospodarskih težavah. da se včasih zazdi, zlasti v strokovnih sindikatih, ki sd malce preveč cehovsko usmerjeni, kot da govorijo zbornično, bo vsekakor glavna tema sindikalnih kongresov človek in njegov delavski interes. Ce to gledamo skozi delovanje osnovnih organizacij sindikatov, vidimo dramatične odnose med ljudmi raznih interesov, ki so osnovno vprašanje uresničevanja samoupravljanja in pomenijo utemeljevanje temeljev združevanja dela.
Za ilustracijo vzemimo razmere med tozdi in sozdi, temeljnimi in sestavljenimi organizacijami združenega dela. Sindikalne analize, in ne samo sindikalne, kažejo, daje tozdiranje pravzaprav še vedno nedokončan proces snovanja združenega dela, čeprav je pravno formalno to že zdavnaj uresničeno, sicer ne bi mogli graditi delegatskega političnega sistema. Sestavljene organizacije združenega dela, bivši kombinati, so namreč še yedno prej centri moči kot pa združevanja dela.	/
Kako to vidimo v praksi?
Spomnimo se razprav dislociranih organizacij združenega dela, ki. imajo matične organizacije v velikih mestih, često tudi drugih republikah in pokrajinah. V teh dislociranih organizacijah dela najčešče nimajo niti osnovne organizacije sindikata, skoraj praviloma pa tudi sestavljene organizacije združenega dela nimajp sindikalne organizacije. Ne zato, ker osnovnih organizacij ni v vseh tozdih, temveč zato, ker organizacija dela še ni povsem izpeljana iz tozdov in torej delegatsko odločanje ni povsem delegatsko, zlasti pa ne dohodkovno povezujoče.
Kakor se dogaja, da dislocirane organizacije združenega dela nimajo osnovnih organizacij sindikatov, tako se tudi dogaja, da so predsedniki sindikalnih organizacij v mnogih tozdih, ki sicer imajo osnovne organizacije, še preveč privesek kolegijalnih organov take ali drugapne sodobne, ne preveč ustavne oblike. V prvem primeru se Še prerado dogaja, da predsednika sindikalnega sveta občine neradi ali sploh ne pustijo v tozd, doklerse o tem ne posvetujejo s »centralo«, ker jim ni mnogo do sindikalne organiziranosti. Včasih se zgodi da sindikalnega funkcionarja iz občine sploh ne pustijo v tovarno, neredko pa se zgodi, da občinski izvršniki odsvetujejo organiziranje osnovne organizacije sindikatov, češ da bi prevelike zahteve delavcev po uresničevaju ustavnih samoupravnih pravic imele za posledico odrekanje predvidenih sredstev za vlaganje v razvoj tega, praviloma nerazvitega področja.
Področje sindikalnega delaje torej očitno: organiziranje delaycev v borbo za samoupravljanje — za dosledno ute-meljevarije temeljnega v našo prakso. Za utrjevanje temeljne organizacije združenega dela.
Viktor Širec
balkanskimi narodi niso izhajale samo od njega. Nekoč, po vojni, je bila v Beogradu neka bolgarska delegacija in v njej je bil tudi Trajčo Kostov. Atm osfera pogovorov je bila dobra. In neposreden, kakršen je bil Trajčo Kostov, je med pogovori vzkliknil: »Gremo v federacijo. Vi Jugoslovani ste bogati, mi Bolgari pa pametni. To bi bila država in pol.«
Od vseh vodij revolucionarnih-vojsk in osvobodilnih gibanj na Balkanu je Titu največ predlogov za federacijo dajal vodja albanskega naroda Enver Hodža.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
STRAN 3
Pretehtati programe
Na skupnem zasedanju so delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti najprej potrdili stališča izvršnega sveta o gibanju skupne in splošne porabe v letošnjem letu, katere sredstva morajo naraščati za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. To pomeni, da bo glede na občuten dvig cen in naraščanje dohodka, ki je v primerjavi z letom poprej višji za 30 odstotkov, možna kvečjemu 27-odstotna rast skupne porabe. Ob podatkih za prvih devet mesecev letos, koso vglobalu porabili že 29 odstotkov sredstev,- bo v naslednjem obdobju nujno zares stabilizacijsko obnašanje, da bi predvideno porabo spravili v realni okvir. Znano pa je, da se področje zdravstva v tem trenutku sooča z okrog 24 milijonov dinarjev izgube, kar je med drugim tudi privedlo do revalorizacije sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavno-
Kandidatna lista v razpravo
Prva seja komiteja občinske konference ZK z novim sekretarjem Jožetom Vidovičem je obravnavala nekaj najaktualnejših dogodkov. Najpomembnejše so seveda priprave na volitve novih članov in vodstev v zvezi komunistov. Kadrovska komisija je pripravila osnutek predloga kandidatov za občinsko konferenco, komite, vodstvo obeh aktivov in svetov ZK v šestih krajevnih skupnostih ter sestavo 13 komisij, ki delujejo v okviru občinske konference.
Na seji komiteja so poudarili, da so pri sestavljanju osnutka kandidatne liste upoštevali predvsem strukturno načelo zastopanosti mladine, žensk in delavcev, niso pa se držali kriterijev teritorialnosti, zaposlenosti v DO in podobno. Pri sestavi občinske konference pa so že upoštevali nov statutarni sklep o zmanjšanju članov kon-
Razpisna komisija DO MERCATOR-UhAVERZAL, trgovina na drobno p. o. Lendava, Partizanska 22
RAZPISUJE
Prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
— direktorja
delovne organizacije.
Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo in pet let prakse‘na vodilnem oz. zahtevnejšem delovnem mestu v gospodarstvu,
— da ima višjo strokovno izobrazbo in pet let prakse na vodilnem oz. zahtevnejšem delovnem mestu v gospo- . darstvu,
— da ima ustrezne osebne, politične in moralno etične vrline,
— pravilen odnos do samoupravljanja in razvoja, samo-' upravnih odnosov,
— da ima strokovne in organizacijske sposobnosti.
• Razpisana dela in naloge veljajo za 4 leta.
Primerne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov.
Prijave sprejemamo 1& dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kohčanem zbiranju ponudb.
sun. Le-ta pa ne pomeni nove obveznosti za združeno delo soboške občine, kot je bilo poudarjeno v razpravi, ker ostajajo prispevne stopnje na enakem nivoju. Delegati obeh zborov pa so zahtevali od interesnih skupnosti. da znova temeljito pretehtajo svoje programe in se čimbolj racionalno organizirajo na vseh področjih. Na koncu leta pa naj opravijo še podrobnejšo analizo gibanja skupne porabe.
Pozornost delegatov je vzbudil tudi predloženi osnutek odloka o urbanističnem načrtu za mesto Murska Sobota, ki bo poslej šel v široko javno razpravo, 'razgrnitev grafičnega prikaza prostorske ureditve pomurskega središča in njegove bližnje okolice do leta 2000 pa bo v prostorih galerije kulturnega centra. Brez pripomb so zatem sprejeli stališča, priporočila in sklepe o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodno
ference od štirideset na trideset.
Na tej seji so podali tudi predlog kandidatov za kongres ZKS, katerega se bodo udeležili štirje komunisti iz občine Ljutomer.
Osnutek predlogov kandidatov je dan v javno razpravo v osnovne organizacije ZK.
Na seji naj bi obravnavali tudi osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Ljutomer v • prihodnjem letu. Ker pa so imeli na razpolago le delovni osnutek, v pripravi pa je nov osnutek, seveda z drugačnimi številkami, so sestavili tričlansko komisijo, ki bo obravnavala nov osnutek ter dala svoje pripombe. Poudarek bo predvsem pri naložbah in v kmetijstvu. Člani komiteja so zahtevali, da osnutek temeljito obravnavajo v vseh osnovnih organizacijah in se tako vključijo v
O socialni varnosti v organizacijah združenega dela lendavske občine so osnovne sindikalne organizacije že razpravljale, o njihovih ugotovitvah pa je pred dnevi razpravljal tudi občinski svet zveze sindikatov. Ni dvoma, daje socialna varnost delavcev v združenem delu" pomemben dejavnik pri uresni-’ čevanju stabilizacije, so dejali na seji občinskega sveta, vendar pa je v organizacijah združenega dela še veliko vrzeli na tem področju, ki tako ali drugače zavirajo stabilizacijo. Delavci namreč še vedno niso poglavitni no-. silci socialne varnosti.
In kaj so osnovne organizacije sindikata v dosedanjih, razpravah ugotovile? Glede varstva pri delu in zdravstvenega varstva velja opomniti, da je še občutno premalo obratnih ambulant, organiza-
razprave.
D. L.
sti in njenih pripadnikov ter o delu pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja, izhajajoč že iz prejšnjih sklepov •skupščine občine.
Vsekakor pa-velja omeniti tudi stališča, priporočila in sklepe o nadaljnjem razvoju .gostinstva in turizma v soboški občini, ki so znatno bolj obvezujoča za vse nosilce te pomembne gospodarske panoge. Na enotno podporo so naletela dodatna stališča, s seje družbenopolitičnega zbora, po katerem morajo delegati .skupščine s področja gostinstva in turizma v svojih delovnih sredinah sprožiti akcijo za čimprejšnje uresničevanje zahtevnih nalog, za kar so tudi odgovorni in sproti obveščati zbore skupščine o izvajanju stališč. Vsi nosilci gostinstva in turizma v soboški občini pa bodo morali ob koncu leta izdelati skupni program nadaljnjega razvoja.
Milan Jerše
SOCIALNA VARNOST IN STABILIZACIJA
Z izgubo tudi
vinogradniki?
Na zboru združenega dela so pretekli teden obravnavali poročilo o obeh zgubaših v ljutomerski občini. V TOZD Tovarna pohištva in TOZD Simentalka zatrjujejo, da je izguba posledica politike cen< in pomanjkanja repromateri-alov; Večji del je to res. vendar pa bo kljub temu potrebno pregledati in poiskati rešitve tudi znotraj samih delovnih organizacij. Šele ko bodo urejeni odnosi znotraj samih DO. bo potrebno reševati zadeve v kmetijstvu in lesarstvu tudi širše.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljutomer je predlagal, da izvršni svet pregleda tudi poslovanje OZD, ki že dalj časa poslujejo na robu rentabilnosti ali pa s politiko nizkih osebnih dohodkov prikrivajo dejansko stanje.
Na seji je bila podana tudi informacija, da bo zaradi zmrzali (posledica tega sta zmanjšana proizvodnja in dohodek) oO koncu leta z izgubo zaključila tudi TOZD Vinogradništvo, ki deluje -v
-ZDRAVSTVO-----
IZGUBA SE BISTVENO NI
ZMANJŠALA
Finančni položaj občinskih zdravstvenih skupnosti Po- ' murja se tudi po devetmesečnem poslovanju ni bistveno spremenil. Vse štiri občinske zdravstvene skupnosti so zaključile poslovanja z izgubo v skupni višini 33.670.000 dinarjev^ Največjo izgubo je zopet izkazala občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota v znesku 24,341.000 dinarjev, kar je sicer nekoliko manj kot v prvem polletju. Finančni položaj pa seje zlasti poslabšal v občinski zdravstveni skupnosti Lendava, saj se je izguba od 6.139.000 v prvem polletju povečala na 8,710.000 dinarjev. Boljše sta poslovali občinski zdravstveni skupnosti v Ljutomeru in Gornji Radgoni, ki sta izkazali minimalno izgubo.
Tako bosta obe občinski zdravstveni skupnosti verjetno z valorizacijo zaključili poslovanje brez izgube ob koncu poslovnega , 4eta. Izredno težko stanje pa je v občinskih zdravstvenih skupnostih Lendava in Murska Sobota. Prav zato bodo morali v obeh občinah hitro ukrepati, v kolikor želijo, da se stanje ob koncu leta ne bo še poslabšalo.
Iz poslovnega poročila je razvidno, da se je zelo povečal fizični obseg zdravstvenega varstva, še vedno pa je tudi izredno velik odliv v druge regije, ki prav gotovo v celoti ni upravičen. Največji odliv je v radgonski in ljutomerski občini, saj ja znaša v radgonski občini skoraj 50 odstotkov v bolnišničnem zdravljenju in 42.3 odstotka v specialističnem zdravljenju. V ljutomerski občini pa je ta odstotek le malo manjši, saj znaša pri bolnišničnem zdravljenju 47.2 in v specialističnem zdravljenju 31.6 odstotka. Glede na izredno težak finančni položaj občinskih zdravstvenih skupnosti Pomurja čaka torej delegate na prihodnjih zasedanjih dokaj zahtevna naloga, kajti potrebno bo nakazati možen izhod iz trenutnega stanja.
F. Maučec
cije združenega dela ne plačujejo pregledov ob prihodu delavca na delovno mesto, vse preveč delavcev .'išče zdravniške usluge izven občine. Nered vlada tudi zaradi tega, ker OZD ne planirajo sistematičnih pregledov delavcev. Sindikati tudi predlagajo, da se ustanovijo nekakšne kontrolne komisije, ki bi nadzorovale opravičenost izostankov z dela, saj je teh še vedno preveč. Slabosti pri varstvu pri delu izhajajo iz neupoštevanja predpisov, pa tudi iz pomanjkanja strokovnih kadrov. Sindikati opozarjajo tudi na č dalje resnejši problem zaposlovanja, saj se število nezaposlenih veča. Posebna pozornost naj bo posvečena racionalni izrabi delovnega časa, saj je tu še veliko prostora za boljše
sklopu DO Ljutomerčan. Sami delavci so predlagali, da bi za odpravo posledic bilo potrebno najti rešitev v obliki solidarnostnih sredstev republike za elementarne nesreče.
Izvršni svet bo predloge proučil in poizkušal čimprej najti sistemske rešitve. D l
POPRAVEK
V 62. številki Vestnika je v razpisu javnega natečaja za oddajo opremljenih stavbnih zemljišč v k. o. Murska Sobota ink. o. Beltinci prišlo do napake v stroških komunalne ureditve za pare. št. 2408/9 v k. o. Beltinci.
Višina stroškov je pravilno 274.972 din.
dročju rekreacije in oddiha storjeno veliko, se letnega oddiha poslužuje še občutno premalo dela regresi za ta oddih pa se trošijo v druge namene. Socialna varnost v združenem delu bo še naprej v ospredju razprav osnovnih organizacij vse do 3. konference ZSS, ta čas pa bo potrebno izoblikovati stališča, tako v delovnih organizacijah kot na občinskem nivoju. Občinski svet zveze sindikatov v Lendavi bo do konca letošnjega leta pripravil še tematsko razpravo o socialni varnosti v krajevnih skupnostih, želeti je le to, da bi ugotovitve s tega pomembnega področja bile realizirane tudi v praksi.
Vse kaže, da je postala kritika nek davno pozabljeni pojem, saj je domala. izbrisana z dnevnega reda sej, pa čeprav gre tudi zaseje osnovnih organizacij zveze komunistov, kjer je imela nekoč veliko veljavo in močno ustvarjalno usmeritev. Danes, če sploh kjeje, j e kot nekakšno nežno božanje, tudi v primerih, ko gre za pomembne prekrške posameznikov. Kritike ni, je bilo slišati tudi na nedavni konferenci ZK lendavske občine, nihče za nič ni ka-. znovan, tudi takrat ne, ko je krivda dokazana. Ne trdim, da je potreben lov na čarovnice. vendar zdrava kritika nikoli ne bo odveč, pa čeprav smo se je odvadili.
Kritika mora biti seveda upravičena, ne pa nedokumentirana, kot je bilo to v zadnjem času opaziti tudi v nekaterih javnih glasilih.
Takšna kritika seveda boli in čeprav se pozneje zanika, njen prizvok ostane. Pa še eno plat kritike moram omeniti, nekateri tovariši v lendavski občini so za kritiko, toda ta naj nebi prišla v javnost, čeprav ta ista javnost dobro ve. kakšne so napake posameznikov.
Kritika na zapečku je ravno toliko kot nič. je ravno toliko kot par ostrejših besed v krogu družine med štirimi zidovi. V zadnjem času veliko govorimo o odgovornosti, kolektivni in posamični; s to odgovornostjo bi morala biti povezana tudi kritika. Denimo. Zakaj se ne uresničujejo izvozni programi. A H je za vse slabosti res kriv samo objektivni položaj, v katerem se nahajartio, ali pa slabostim botrujejo tudi subjektivne slabosti. Za slabosti se torej pokarajmo, za uspehe pa pohvalimo, niti eno niti drugo naj ne bo odveč.
Jani D.
ZA UČINKOVITEJŠE IZOBRAŽEVANJE
Če izhajamo iz ocene o idejnopolitičnem usposabljanju v preteklem letu, potem lahko povemo, da je bilo le-to dokaj uspešno v murskosoboški občini. Tako so samo prek tukajšnje delavske univerze uspeli v različne oblike izobraževanja vključiti okrog 750 delegatov v,krajevnih skupnostih, ki so pokazali sorazmerno aktiven odnos do obravnavanih aktualnih tem.
T udi klub samoupravljalcev, ki je v minuli sezoni organiziral kar 11 okroglih miz v raznih delovnih sredinah, in mladinska organizacija s svojimi seminarji in posveti sta prav gotovo naredila ogromno. Podobna ocena velja tudi za ostale družbenopolitične organizacije, kjer, skušajo prizadevanja ob sedanjem evidentiranju možnih kandidatov za najodgovornejše družbenopolitične funkcije čimbolj povezovati z ustrezno kadrovsko politiko na nivoju občine. To je ena poglavitnih ugotovitev s seje koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri OK SZDL v M. Soboti.
Ni pa dovolj, kot so poudarili v razpravi, da je v razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja vključenih celo 18 odstotkov članov zveze komunistov — torej številčna zastopanost — ampak je treba več pozornosti nameniti kvaliteti takšnega usposabljanja. Predvsem bi naj ocenili dejanski učinek izobraževanja v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju. Ob tem so se člani koordinacijskega odbora zavzeli tudi za večjo koordinacijo idejnopolitičnega usposabljanja v murskosoboški občini, kar bo, brez dvoma pripomoglo k še boljšim rezultatom kot doslej. S tem pa bodo navsezadnje tudi racionalno razporedili sredstva za izredno pomembne oblike idejnopolitičnega usposabljanja, kar je posebej poudarjeno v sprejetem okvirnem programu za obdobje 1981—82. Dogovorili so se, da bo vse programe idejnopolitičnega usposabljanja strokovno ovrednotila delavska univerza v Murski Soboti, ki bo med drugim ugotovila, kje so možnosti za usklajevanje dokaj raznolikih oblik izobraževanja.
Prav tako je treba, kot so menili, razširiti krog predavate^ Ijev. ker je še vedno premajhno število tistih, ki so pripravljeni podajati vsebino širokemu krogu slušateljev. Tudi to bo pripomoglo k učinkovitejšemu idejnopolitičnemu usposabljanju v naslednji izobraževalni sezoni.
Milan Jerše
STRAN 4
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
Skrb komunistov za inventivno delavnost
Ko so na nedavni seji občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti razpravljali o nalogah in stališčih o hitrejšem uveljavljanju raziskovalnega dela in inventivne dejavnosti v murskosoboški občini, so sprejeli tudi vrsto sklepov, s katerimi so v večji meri zadolžili komuniste iz osnovne organizacije ZK za uresničevanje nadvse pomembnih ciljev na tem področju.
Predvsem bi naj v OO ZK vsaj enkrat letno ugotovili stanje in razmere glede raziskovalnega dela in inventivne dejavnosti, da bi o problemih razpravljali z ostalimi subjektivnimi silami v lastni sredini, kar bo omogočilo nenehno dopolnjevanje akcijskega programa. Hkrati pa si morajo člani zveze komunistov in OO ZK
bo po raziskovalnem delu in inovatorstvu v samoupravnih aktih. Pravilniki o inovacijah in konkretna opredelitev odgovornosti za razvoj inventivne in raziskovalne dejavnosti morajo dobiti ustreznejšo pozornost kot doslej. Zato bi kazalo v večjih organizacijah združenega dela razmisliti tudi o ustanovitvi službe za inventivno dejavnost oziroma posameznih raziskovalnih enot. V delovnih sredinah pa bi v prihodnje morali znatno večjo skrb nameniti delovanju delegatov v občinski raziskovalni skupnosti, saj v njej uresničujejo del svojih samoupravnih pravic. Hkrati pa gre tudi za večjo in popolnejšo informiranost o inovatorskih in raziskovalnih dosežkih, s čimer bi novosti čimprej uporabili v praksi. Tudi razi-
v vsen organizacijan združenega dela prizadevati, da v svoje plane razvoja vnesejo nalcge, ki jih kaže opraviti v tem srednjeročnem obdobju. Na ta način bi omogočili posodobitev in intenziviranje proizvodnje in storitev. Zlasti pa je pomembno, kot poudarjajo, da inventivno dejavnost v delovnih organizacijah obravnavajo kot sestavino proizvodnega procesa, ki mora postati sredstvo za zmanjševanje proizvodnih stroškov, povečanje produktivnosti in povečanje dohodka, čemur bi naj težilo tudi boljše nagrajevanje delavcev.
Komunisti murskosoboške občine se nadvse dobro zavedajo, da je v sleherni organizaciji združenega dela potrebno opredeliti potre-
skavam na področju družbenih dejavnosti, društvom ljudske tehnike in tehnični ljubiteljski dejavnosti velja poslej še posebna skrb.
Nadalje pa si bodo vse subjektivne sile v občini prizadevale, da dobijo podporo v raziskavah vsi tisti programi, ki vodijo k prestrukturiranju gospodarstva in omogočajo izkoriščanje naravnih virov v murskosoboški občini. Smernice za nadaljnje aktivnosti glede hitrejšega uveljavljanja raziskovalne in inventivne dejavnosti, ki jih je obravnavala občinska konferenca zveze komunistov v Murski Soboti, pa bodo dobro napotilo za razne akcije članov zveze komunistov v vseh organizacijah -združenega dela.
Milan Jerše
Spodbuda nadaln jemu evidentiranju
Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so na zadnji seji razpravljali o načelih in merilih kadrovske politike za volitve v letu 1982 ter o evidentiranju možnih kandidatov za vodilne družbenopolitične funkcije v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih v občini, repu-
bliki in federaciji. Ugotovili so, da ni bistvenih sprememb od že sprejetih načel o kadrovski politiki v letu 1978, zato ni potrebno sprejemati novega dokumenta za izvajanje volitev v prihodnjem letu, ki bodo 15. marca. Omenjeno besedilo načel in meril kadrovske politike, ki omogoča celovito uresničevanje pravic
in obveznosti delovnega človeka in občana kot nosilca kadrovske politike, pa bodo posredovali vsem krajevnim konferencam socialistične zveze in izvršnim odborom zveze sindikatov v soboški občini, skupno s pravilnikom in rokovnikom.
.Pregled dosedanjega evidentiranja je pokazal, da je
SEJA KONFERENCE ZKS LENDAVA
V novo vodstvo 00 ZK najboljše
Po junijski seji občinske konference ZKS Lendava sq v delu osnovnih organizacij ZK opazili več samoiniciative in odgovornosti pri razpravah o uresničevanju gospodarske stabilizacije, žal pa se v delu osnovnih organizacij še vedno čuti premalo kritičnosti, kritike in samokritike, tudi v primerih, ko so posameznikom dokazane slabosti in neodgovorno ravnanje. V tem smislu so komunisti občinske konferance ZKS Lendava ocenili realizacijo junijskih sklepov in opozorili, da sklepi še vedno veljajo, ni potrebno sprejemati novih, to pa pomeni, da zavezujejo vse osnovne organizacije in članstvo za njihovo doslednejše uresničevanje.
Konferenca je ocenila lansko idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje komunistov in ugotovila, da je bilo le-to do-
kaj uspešno v osnovnih organizacijah. V programu marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja za letošnjo izobraževalno sezono pa so zapisali,
V lendavski občini je ta čas 862 članov ZK. Delež članov ZK med celotnim prebivalstvom občine je nekaj nad 3, I odstotka, delež zaposlenih članov ZK med zaposlenim prebivalstvom pa je nekaj nad 11,4 odstotka. Število osnovnih organizacij ZK je 55.
da bodo tako kot doslej posvetili vso pozornost izobraževanju v osnovnih organizacijah, v teh naj bi predelali temeljni program izobraževanja, na občinski ravni pa bi organizirali več problemskih seminarjev, občinsko politično šolo
in druge programe, ki naj bi zajeli kar največ komunistov.
Konferenca lendavskih komunistov je posvetila posebno pozornost tudi kadrovskim, vsebinskim in organizacijskim pripravam na bližnje volilne konference osnovnih 'organizacij. Predvsem pa je opozorila, da morajo nova vodstva osnovnih organizacij odražati socialno strukturo članstva, v vodstva je potrebno izvoliti več žena in mladih članov ZK. Izbira novih vodstev pa je seveda najprej pogojena z družbenopolitično aktivnostjo kandidatov, skratka v nova vodstva je potrebno izvoliti najboljše komuniste, takšne, ki se odločno zavzemajo za uresničevanje stabilizacije in hitrejši razvoj samoupravljanja.
Jani D.
steklo dokaj dobro v mesecu oktobru, in sicer za vse odgovorne funkcije v občini, za skupščine, izvršni svet inte-?esne skupnosti, kar pa ne velja za funkcije na nivoju regije, republike in federacije, še posebej pa za slovenske interesne skupnosti, kjer so evidentirali le enega kandidata. Za zdaj pa niso zadovoljni tudi z zastopnostjo žensk in mladih. Ob tem so omenili nekatere zanimive podatke, po katerih je za odgovorno funkcijo v skupščini občine evidentiranih že 111 možnih kandidatov, za izvršni svet 93, za sis 353, medtem ko so v krajevnih skupnostih evidentirali 2382 raznih predlogov za temeljne delegacije. Ker mora biti predkandidacijski postopek zaključen do 25. januarja 1982, saj je treba v februarju pripraviti predlog kandidatne liste za volitve.
Časa očitno ni več na pretek, zato je tokratna prva informacija o trenutnem stanju na področju priprav za volitve v prihodnjem letu, kot so poudarili člani predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, dobra spodbuda za pospešeno nadaljevanje postopka evidentiranja v vseh delovnih in življenjskih sredinah. V ta namen se bo koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, ki ga sestavljajo frontni deli SZDL, sestal že v prvi polovici novembra in opravil ožji izbor evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije. Milan Jerše
ZA REALNOST PLANIRANJA
V zadnjem času je še posebej aktualno tudi vprašanje, kako smo gospodarili v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Da bi delavci dobili čim jasnejšo predstavo o rezultatih svojega dela, je potreben dosleden organizacijski in vsebinski pristop k obravnavi devetmesečnega poslovanja, uresničevanju planskih ciljev in ukrepov gospodarske stabilizacije. To je postalo v murskosoboških sindikatih že ustaljena praksa, glede na resnost
gospodarske situacije in neizpolnjevanje nekaterih planskih ciljev pa so se še tesneje povezali s poslovodnimi organi in predsedniki samoupravnih organov. Na ta način želijo opraviti pravočasne in kvalitetne priprave na omenjene razprave v združenem delu, kjer so prav te dni potekali zbori delavcev. Zatem bodo poslovodni organi pripravili celovito oceno poslovanja v devetih mesecih, hkrati pa nakazali ukrepe do konca letošnje-
ga leta in planska izhodišča za naslednje leto. V to široko aktivnost se vključujejo tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, sindikalnih skupin in samoupravnih organov, saj morajo biti plani za leto 1982 sprejeti na zborih delavcev do 25. decembra.
Pri tem bodo namenili posebno pozornost realnosti srednjeročnih planov, kar izhaja iz smernic za družbenoekonomski razvoj v prihodnjem letu. Zlasti glede

Direktorji o resoluciji
Priprava osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije in soboške občine za leto 1982, kakor tudi gibanje skupne porabe in uskladitev ter problematika planiranja kadrovskih potreb in uresničevanje plana zaposlitve so bili med osrednjimi vprašanji sestanka direktorjev organizacij združenega dela s področja gospodarske in negospodarske dejavnosti. Na sestanku, ki ga je sklical izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti, so se seznanili tudi z informacijo o pripravah na volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti v prihodnjem letu in s podpisovanjem aneksov k samoupravnim sporazumom samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje.
smotrnega razporejanja dohodka in posameznih oblik porabe. Spričo dejstva, da proizvodnja v nekaterih gospodarskih panogah zaostaja za planiranim Obsegom, bo sindikat dal pobudo za organizacijo razgovorov v teh delovnih sredinah, kjer bodo terjali konkretne rešitve za povečanje proizvodnje. Podobno velja tudi za uresničevanje devizne bilance, zlasti pa proučevanja vzrokov za odstopanje in možnosti za povečanje izvoza, še posebej tam, kjer navzlic pogojem ne izvažajo.
Sestavni del planskih aktov so tudi programi varčevanja, ki morajo biti čim bolj konkretni, da bodo dejansko vidni prihranki na področju energije, surovin, reprodukcijskega materiala itd. Nadvse pomembna zahteva, ki ji dajejo podporo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, je prav gotovo boljše vrednotenje proizvodnega dela v težjih pogojih in ustvarjalnega dela.
Obravnava devetmesečnih rezultatov gospodarjenja pa je tudi pravšnja priložnost za odločanje o upravičenosti posameznih investicij in njihovem financiranju, kjer mora priti do, večje veljave vpliv delavcev, zlasti iz neposredne proizvodnje.- Ne nazadnje pa gre tudi za obvladovanje rasti sredstev skupne in splošne porabe, začrtana s srednjeročnim planom, da ne bi le-ta naraščala hitreje od same produktivnosti. Vse to'pa terja, kot poudarjajo v murskosoboških sindikatih, zaostritev odgovornosti za uresničevanje zastavljenih nalog na vseh nivojih.
Milan Jerše
vestnik, 5. novembra 19si
STRAN 5
tnala anketa
Klubi OZN nam širijo obzorje
Brez dvoma mladi, ki delajo v klubih OZN, žrtvujejo precej svojega prostega časa, hkrati pa je pomen teh klubov za vzgojo mlade generacije vedno večji. Predvsem je pomembno, da klubi OZN ohranjajo nadvse koristne oblike izobraževanja mlade generacije, še posebej glede podružbljanja mednarodne politike, kjer predstavlja ravno naša neuvrščena politika važno garancijama reševanje zadev po miroljubni poti. Tako si mladinke in mladinci v klubih OZN tudi širijo obzorje, s čimer se pripravljajo za življenje v naši skupnosti. Nekaj mnenj članov klubov OZN iz raznih predelov Slovenije prejšnje ugotovitve samo potrjuje.
MIRA ŠAFRAN, vodja centra klubov OZN pri OK ZSMS "IS	Murska Sobota: Naloga klubov
 OZN je tudi ta, da razvijajo v
 mladi generaciji marksistični svetovni nazor in socialistične vrednbte — skratka samoupravno zavest. Prizadevamo si, da bi bilo delo klubov OZN v soboški občini takšno, ki bi omogočilo otrokom srečno otroštvo, da bi jih v čim večji meri pripravljali za ohranitev in obrambo miru. Tako bi naj mladi pomagali v akcijah mednarodne solidarnosti, kar tudi delajo, v klubih OZN po šolah in v okviru občinskega centra klubov OZN. V soboški občini je trenutno 11 klubov OZN; od tega so štirje v srednjih šolah, sedem pa jih je v osnovnih šolah. Tudi zbiranje razmih sekundarnih surovin in prodaja propagandnega materiala sodita v Je solidarnostne akcije.
ANDREJA BOROVIČ, vodja Kf Z	kluba OZN na srednješolskem
centru: Imamo 41 članov kluba
OZN, ki so dokaj aktivni, zlasti ]	na področju organizacijskega
	dela. Pr’Pravljamo namreč šte-
vilna predavanja o mednarodnih
odnosih in problemih, ki se ^ '4	pojavljajo v svetu, hkrati pa
nenehno spremljamo aktualna dogajanja po vseh kontinentih. Tako se vsaj enkrat tedensko shajamo v okviru ure interesnih dejavnosti, kar se je pokazalo za zelo koristno obliko izpopolnjevanja znanja in dogovarjanja o prihodnjih akcijah članov kluba OZN. Mislim pa, da bi lahko s študijskimi potovanji in ekskurzijami popestrili našo dejavnost. Čeprav ne bi bilo odveč tadi več razumevanja med dijaki samimi, ki bi se naj še v večjem šteyilu vključevali v delovanje kluba OZN.
MILENKO ČUČIČ, član kluba
OZN v občini Ljubljana-Cen-gg -	ter: Doslej sem deloval v klubu
	OZN na gradbeni tehnični šoli
 v Ljubljani, kjer smo ob dnevih K Y	svetovne organizacije pripra-
	vljali razne razstave, sam pa
sem velikokrat poskrbel za JKt ustrezno besedilo. Letos sem obiskoval tudi poletno politično Solo v Ankaranu in moram reči, da se mi to delo zdi zelo zanimivo, kajti slišal sem veliko informacij o dogajanjih doma in v svetu. Sedaj sem že študent in mi je žal, da ob študijskih obveznostih ni več dosti časa za delovanje v klubu OZN. Morda pa bi kazalo razmisliti o ustanovitvi klubov OZN tudi na fakultetah, ker se je pokazalo delo kluba na srednji šoli za nadvse koristno.
 KATJA DOLENC, OS Slavko Šlander iz Maribora: Sem že v 5« v- nekaj časa redna članica kluba 	OZN na naši šoli. Za to me je
  navdušila sestra. Lahko povem, j®	da veliko zvemo o zunanjem
  ka, čeprav si prizadevamo pritegniti še ostale učence. Prostorska utesnjenost nam to žal za enkrat onemogoča. Tedensko imamo eno uro namenjeno delovanju klubov OZN, kar se mi zdi premalo časa, zato velikokrat hitimo z obravnavano snovjo.
BOŽO KOZJAN, sekretar klu-ba OZN na elektro šoli, Lj—Bežigrad: Članov je sicer  *	j	35, vendar nam še veliko ostalih
	dijakov pomaga pri organizacij-
r skih zadevah, proslavah in po-dobnem. Čeprav se tedensko ; shajamo kar dvakrat, nam ved- J	n0 primanjkuje časa. To delo
me zelo veseli, saj sem dobro seznanjen z dogajanji po svetu, obenem pa lahko na sestankih povem svoje stališče o določeni problematiki. Tudi mi se ubadamo s prostorskimi težavami, posebej pa tudi zato, ker imamo dvoizmenski pouk.
-	Milan Jerše
a ’
Gre vsekakor za nadvse aktualne naloge sedanjega družbenoekonomskega trenutka, zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino, kjer zavzema najpomembnejše mesto izvoz. Prizadevanja gospodarstva in družbenih dejavnosti v soboški občini pa morajo biti, podobno kot drugje, usmerjena v dosledno varčevanje in boljše izkoriščanje surovin in energije. Tudi smotrnejše razpolaganje z obratnimi sredstvi, s sredstvi za investicije, poostren nadzor nad cenami -itd. sodijo med v splošne stabilizacijske napore .To pa pomeni, da je treba še bolj Zaostriti odgovornost na vseh nivojih, čemur je prilagojena tudi občinska resolucija, v kateri se zavzemajo za čimbolj konkretno opredeljevanje nalog v organizacijah j  -	eomniuiravnih
interesnih in krajevnih skupnostih. Podobno velja tudi za združevanje sredstev, integracijske procese in planske dokumente, ki morajo biti usklajeni z realnimi možnostmi. Zato so sprejeli sklep, da je treba znova podatke o planskih predvidevanjih za leto 1982 poslati izvršnemu svetu, da bi lahko izdelali zares objektivno oceno.
Na sestanku z direktorji so se dogovorili tudi o gibanju skup ne porabe in problematiki zaposlovanja, kjer ne bi smeli navzlic določenemu omejevanju zaposlovanja zapirati vrat pripravnikom. Prednost pri zaposlitvi pa bi naj dobili tisti, ki nimajo drugih virov dohodkov in je njihovo socialno stanje šibkejše,
Milan Jerše
Pospešene priprave na občne zbore in volitve
Maloobmejna blagovna menjava
Občinski svet zveze sindikatov v Murski Soboti je zastavil zares široko aktivnost v pripravah na bližnje občne zbore osnovnih organizacij, konferenc in koordinacijskih odborov v celotni murskosoboški občini. Podrobneje so o tem govorili tudi na nedavni seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in posvetu s predsedniki izvršnih odborov OO ZS, konferenc in posameznih odborov sindikata dejavnosti. Kot so se dogovorili, bi občne zbore v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in sindikalne konference v temeljnih organizacijah združenega dela opravili najkasneje do 28. februarja prihodnjega leta, koordinacijskih odborov v sestavljenih organizacijah združenega dela pa do 31. marca. Ob tem’ pa morajo osnovne sindikalne organizacije že do 10. decembra sporočiti datum, kdaj bodo opravili občne zbore, da bi lahko zagotovili udeležbo članov aktiva.
In o čem bodo razpravljali na občnih zborih osnovnih organizacij zveze sindikatov, konferenc in koordinacijskih
odborov sindikata v murskosoboški občini? Člani sindikata bodo na občnih zborih obravnavali zlasti oceno delovanja v dvoletnem obdobju, sprejeli bodo programsko usmeritev v prihodnje, hkrati pa bodo pregledali finančno poslovanje in sprejeli finančni načrt, izvolili bodo člane v svoje stalne organe, na dnevnem redu pa bodo tudi ostala pomembna vprašanja. Znano je, da je treba v skladu s statutom Zveze sindikatov Slovenije vsaki dve leti opraviti omenjene občne zbore v vseh sindikalnih organizacijah.
Zavedati pa se moramo, da bodo ravno v času priprav na občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, konferenc in koordinacijskih odborov sindikata potekale tudi intenzivne priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, da ne govorimo posebej še o kongresih zveze komunistov, zveze borcev, zveze socialistične mladine, kakor tudi o volitvah v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Časa pa
ni očitno dovolj, zato velja pohiteti z načrtovano aktivnostjo.
Spričo tega se je občinski svet zveže sindikatov že v marcu letošnjega leta odločil za pospešene priprave na volitve. Med drugim so uredili enotno kadrovsko evidenco, prejšnji mesec pa je potekal v znamenju ocenjevanja dosedanjega dela delegatskega sistema, sočasno pa so evidentirali tudi možne kandidate za vodilne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah in samoupravnih organih. Prav zdaj pa so pospešili priprave v vseh delovnih sredinah za dobro izbiro * delegatov za zbor združenega dela skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, upoštevajoč jasna stališča iz načel o kadrovski politiki. Kot so nam povedali na občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti, so nadvse zadovoljni z aktivnostjo osnovnih organizacij zveze sindikatov v murskosoboški občini, kar je vsekakor močna spodbuda za naprej.
Milan Jerše
Splet kooperacij
PRVA POMURSKA STANOVANJSKA ZADRUGA »SLATINA« V RADENCIH JE DOBILA PRVE STANOVALCE
NASELJE 51 DRUŽIN
Že v času rojevanja nove in hkrati prve pomurske stanovanjske zadruge v Radencih, ki so jo poimenovali »Slatina«, so se oglašali nejeverni Tomaži, ki so majali z glavami in — nekateri morda celo namerno — širili čudne govori-
ce. Slednje pa so prizadevnim članom zadruge prej škodovale, kot koristile.
Graditi v današnjem, usta-litvenem času, zagotovo ni lahko in tega se dobro zaveda tudi 51 članov stanovanjske zadruge v Radencih. Kljub
Zakaj center za socialno delo? I

V lendavski občini se te dni pripravljajo na ustanovitev centra za socialno delo. Občinska skupnost socialnega skrbstva je v ta namen izdelala poseben elaborat, v katerem zatrjuje, da bo delo socialnega centra v večji meri omogočilo razvoj socialnega dela ter razvoj prostovoljne socialne aktivnosti v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih socialnih sredinah. Ce je to pravi smoter ustanovitve, je dober, zakaj socialna problematika v lendavski občini se iz leta v leto bolj zapleta, problemov je čedalje več, terjajo pa hitro re.itev. Ne gre pozabiti, da je lendavska občina še vedno nerazvita, torej bo potrebno delati tako, kot to kažejo potrebe in možnosti združenega dela, zakaj slednje bo zagotavljalo sredstva za delovanje. Občinska skupnost socialnega skrbstva ugotavlja, da je ustanovitev centra za socialno delo družbeno ekonomsko upravičena, saj so menda izpolnjeni tudi trije osnovni pogoji, ti pa so: na voljo je zadostno število strokovnih delavcev, na voljo so ustrezni prostori in osnovna sredstva, ter, kar je seveda najpomembnejše, finančna sredstva. Center za socialno delo bo pridobival sredstva za svojo dejavnost na osnovi programa s posebnim samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva.
Sodeč po razvejanosti socialnega dela je center za socialno delo potreben, vendar pa ne bo odveč če ob koncu zapišemo, da mora
RANKWEIL— V soboto, 24. oktobra, so slovenski delavci na Predalberškem s svojim društvom » Mura«, pripravili proslavo v počastitev dneva republike obenem pa proslavili četrto obletnico društva. Praznovanja se je udeležilo nekaj nad 500 obiskovalcev, ki so z navdušenjem spremljali pionirje pri petju in plesu. V program so uvrstili tudi mladinsko folklorno skupino, ki že nekaj časa deluje v tem društvu. Sama proslava in zabava pa se je odvijala pozno v noč. _
Foto: Štefan Škerlak
temu pa so po dobrem letu mnoge skrbi in žulji na rokah, pa tudi jeza na zbadljivce, že skorajda pozabljeni, saj so se prav te dni prvi lastniki montažnih hišic že vselili v svoje nove prostore. Resda se je gradnja nekoliko zavlekla in ni šlo vse tako gladko, kot so sprva tudi sami mislili, res pa je tudi, da se je čakanje splačalo in daje trud poplačan, v lepem.	sveto vnoznanem
zdraviliškem kraju pa so bogatejši za lepo urejeno naselje -51 velikih in sončnih novjh stanovanj.
Brez kreditnih sredstev, izdatne pomoči delovne orga-. nizacije »Zdravilišče Radenska« iz Radence ter gornje-radgonske samoupravne stanovanjske skupnosti seveda ni šlo, toda člani zadruge v teh dneh že zapuščajo družbena \ stanovanja, ki jih bodo še kako veseli novi lastniki. Učinek je torej dvakraten. Na eni strani je kar 51 srečnih družin dobilo nove, svoje hišice. na drugi strani pa bo sproščenih okrog 45 družbenih stanovanj, kar tudi niso mačje solze.
In cena hišic, o kateri je bilo slišati toliko različnih besed? Kvadratni meter zgrajenega stanovanja velja 11 tisoč dinarjev, posamezne hišice pa so — glede na velikost in tip — vredne od 1,300.000 do 1.800.000 dinarjev brez obresti za premostitvene kredite, brez katerih pa bi člani zadruge težko zmogli tako veliko investicijo.
Za primerjavo pa morda podatek o vrednosti 3 in pol sobnega stanovanja v novem 28-stanovanjskem bloku v Radencih, kije sicer že gotov, vendar ne tudi naseljen. Cena takšnega stanovanja je v tem bloku kar 1.700.000 dinarjev, medtem, ko mora lastnik avtomobila položiti še dodatnih 250.000 dinarjev za garažo. Primerjava je več kot zgovorna. še zlasti, če se spomnimo, da so posamezne hišice novega naselja velike za najmanj 5-sobno stanovanje, k vsaki sodi tudi vrt in urejeno okolje, da komunalne ureditve z asfaltiranimi ulicami, razsvetljavo, kanalizacijo in telefonom. po vrhu, pa še kabelske . televizije, niti ne spominjamo.
st . Ar. J. Kurblts
INaj ponovimo: komajda je prišlo do smelejšega uveljavljanja maloobmejne blagovne menjave, že se je Iznašla v primežu siceršnjih izvozno-uvoznih omejitev. Se pravi pod udarom vsemogočih gospodarskih ukrepov, ki v tem času vla-Idajo na področju celotne zunanjetrgovinske menjave. Na odboru za maloobmejno blagovno menjavo pri med-I občinski gospodarski zbornici za Pomurje so nam rade volje postregli z nekaterimi podatki, ki med drugim opozarjajo na specifičnosti B te menjave. Pravijo, da je B nekaj povsem drugega se-B jemska menjava, ki ima status kompenzacijskega po-Isla oziroma blagovne menjave ena proti ena. Sozd ABC Pomurka je s tega vidika nosilec tovrstne menjave v naši republiki, pri čemer B nima nič manjšega pomena B menjava preko blagovnice v B Szombathelyju. Pravzaprav je ta oblika prevladujoča in Isodi med višje oblike gospodarskega sodelovanja s sosednjo Madžarsko.
BLAGOVNICA NAJ BO ME-IŠANO PODJETJE
Če bi izposlovali, da bi dobila blagovnica v Szombathelyju status mešanega I podjetja — pravijo v sozdu ABC Pomurka — potlej bi bili na boljšem, saj bi s tem pridobili določene prednosti pri I pridobivanju raznih soglasij, dovoljenj in podobnega. Saj ne gre — radi poudarjajo — zgolj za komercialne posle, marveč posle, ki temelje na B dolgoročni usmerjenosti  pomurskega in sploh vsega B slovenskega gospodarstva.
V tej zvezi je — mimogrede I rečeno — sklenjena pogodba med Pomurko in madžarskim partnerjem Konzu-mex.
I Sicer pa je sodelovanje v maloobmejnem blagovnem prometu zMadžarsko staro že dobrih sedem let. Začelo se je leta 1974 s 588 I tisoč dolarji letnega prometa, in nato se je, z vključevanjem drugih organizacij združenega dela, ta številka I vztrajno povečevala. Obču-tnejši skok je bil storjen leta 1977, ko se je v bistvu začela menjava preko blagovnice v Szombathelyju. Letos raču-Inajo — če ne bo posebnih težav — da bo vrednost te menjave narasla na okrog 4 milijone dolarjev, kar je ne-I sporno vsega upoštevanja vreden podatek. Zdaj so no-
silci maloobmejne blagovne menjave trije: poleg sozda ABC Pomurka Mercator (Univerzal iz Lendave) in Emona (Agroplod iz Ljutomera).
Kako velik razmah je doseglo omenjeno sodelovanje, priča število kolektivov, ki so vključeni v menjavo preko blagovnice v Szombathelyju. Naj omenimo le nekatere: Mura z moško in žensko konfekcijo, Velana z zavesami, Svila z metražnim blagom, tumiška Planika s športno obutvijo, Moda iz Murskega Središča z oblačili iz umetnega usnja, Angora s pleteninami (Pletilstvo iz Prosenjakovce), Rašica s pleteninami, Lisca z modrčki in stezniki, zdaj pa se vključuje še tovarna iz Prebolda s hlačnimi nogavicami, Gorenje iz Velenja, Zlatorog iz Maribora, da vseh niti ne naštevamo.
VEČ KOOPERACIJSKIH POGODB
Podobno kot pri menjavi preko blagovnice tudi pri sklepanju kooperacijskih pogodb ne bi mogli govoriti o zgolj komercialnih, enkratnih poslih, marveč dolgoročni zasnovi gospodarskega sodelovanja. Spričo tega se je tudi treba veliko dogovarjati, usklajevati predpise in je vsakršna nestrpnost pri tem neupravičena. Tako bo turniška Planika ob dobrih 12 odstotkih pomurskega izvoza svojo izvozno usmeritev še obogatila s kooperacijsko proizvodnjo športne obutve po licenci Adida-sa s tovarno čevljev Sabaria. Sta tik pred sklenitvijo tovrstne pogodbe, po kateri si bosta spočetka izmenjavali polizdelke, reprodukcijski in tehnični material. Planika bo dobavljala madžarskemu partnerju spodnje dele čevljev (podplate) iz poiiuretana, kasneje pa bosta tovarni sodelovanje še širili. Komunalno podjetje Sobota iz Murske Sobote in obratna zadruga iz Koer-menda že lep čas uresničujeta skupni program oblazinjenega pohištva, hkrati pa iščeta nove možnosti za poglabljanje že utečenega sodelovanja. Realne možnosti za sklenitev pogodbene kooperacije se kažejo med KZ Panonko in vrtnarijo v Szombathelyju, dogovori pa potekajo tudi na drugih ravneh: med Radensko in termalnim kopališčem Buck, Avtoradgono in sorodnim
madžarskim partnerjem in še bi lahko naštevali. g
Plod uspešnih dogovo- B rov in skupnega jezika med B madžarsko in našo stranjo pomeni predvidena gradnja g tovarne keramičnih izdelkov B v Dolgi vasi pri Lendavi. V to I pomembno naložbo — ki pa pri republiški naložbeni ko-misiji še ni dobila zelene luči B — bo madžarska stran vlo- g žila poldrugi milijon dola- B rjev. Sodelujejo tovarna keramičnih izdelkov iz Liboj,  Mercator-Stekio iz Ljubljane B in mariborsko SGP Kon- B struktor, z madžarske strani pa keramična industrija, to- _ varna porcelana Hereta in I njihovo združenje proizva- I jalcev keramike Fim. Ker naj  bi tovarna keramičnih izdelkov stala pri opekarni v Dolgi  vasi, kjer so pomembna na- B hajališča kvalitetne gline in g bodo lendavski keramičarji za svoje potrebe lahko upo- — rahljali proste zmogljivosti B peči lendavske opekarne, je g računati, da bo do izgradnje 
Zbor združenega dela SO Lendava zahteva
 Ljudje, delavci INA Nafte postajajo počasi nestrpni, Isaj se ne uresničujejo dogovorjeni sklepi o sanaciji TOZD Rafinerija in Petrokemija. Zbor združenega dela _ je razpravljal o sanacijskih I programih zgubašev: Gore-I nja Varstroj TOZD Varis, I TOZD Predelava mesa, ne pa tudi o sanacijskem progra-
Imu Rafinerije in Petrokemije, ker teh enostavno še ni, saj bi pri njihovi sestavi morali sodelovati tudi predsta-
Ivniki SOZD INA, Privredne banke in republike Slovenije, torej vsi tisti, ki so sodelovali pri načrtovanju gradnje nove rafinerije v Lendavi
Iin pozneje pri od ločitvi, da se ta rafinerija ne bo gradila. Delavci INA Nafte menijo, da se zadeva urejuje prepočasi,
I težave pa se kopičijo in ogrožajo proizvodnjo. Da so težave res zaskrbljujoče, govori podatek, da je v TOZD Rafinerija v devetih mesecih
I izgube za 180 milijonov di-I narjev, v TOZD Petrokemija I pa za 131 milijonov dinarjev.
, INA Nafta Lendava praktično. | nima več denarja za pora-| vnavo dolgov, ti pa so zaradi
ukinitve gradnje rafinerije izredno visoki. Delegati zbora združenega dela skupščine Lendava so zavoljo tega naslovili kritiko tudi na republiške organe, na SOZD INA Zagreb in banko, saj menijo, da mora za sedanji položaj nositi vsak svoj del odgovornosti. Kljub številnim dogovorom in zahtevam izvršnega sveta občinske skupščine Lendava in družbenopolitičnih organizacij po hitrejšem reševanju težkega položaja INA Nafte, se ljudi loteva občutek, da se zadeve namerno zavlačujejo, da za Lendavo enostavno ni novih programov in sredstev, s katerimi bi se izgube sanirale in zagotovil trdnejši socialni položaj delavcev. Glede sanacije Gorenja Varstroj TOZD Varis pa je potrebno poudariti, da se
vedati je potrebno, da ta temeljna organizacija izdeluje sanitarne kabine, namenjene za vgrajevanje v stanovanjske objekte, hotele, samske in počitniške domove. Kaže, da so kapacitete proizvodnje večje, kot zahteva tržišče, zato kabine tako dolgo ležijo v skladiščih. Sanacijski program bo potrebno dopolniti z ukrepi, ki bodo zagotovili trajno rešitev. Temeljna organizacija Predelava mesa Lendava je že nekaj let v izgubi. Ne gre sicer za veliko izgubo, vendar pa se zdi čudno, da že toliko sprejetih sanacijskih programov ni zagotovilo boljšega poslovanja. Lahko sklepamo, da so bili sanacijski programi slabi, ali pa je proizvodni program te TOZD neprimeren in bi ga bilo potrebno spremeniti. Zbor
STRAN 6
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
kulturna obzorja
TEKMOVANJE V LJUBITELJSTVU
Prej kakovostna množičnost
Daje ljubiteljstvo ustvarjalna sila, brez katere ni kulture, je spoznanje, mimo katerega v zdajšnjih (vnovičnih!) razpravah v širši slovenski javnosti o tako imenovanem tekmovanju v ljubiteljstvu, ne moremo. Tehtnica mnenj se bolj nagiba na stran tistih, ki zagovarjajo tezo, da tekmovanje v ljubiteljstvu prej škodi kot koristi, prej odvrača kot spodbuja in — celo! — da zavira nadaljnji nemoten razmah ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti.
PREDNOSTI ZGLEDU, NE PRESTIŽU
V luči pomurskih razmer in prepričanju, da je kulturni prostor na obeh straneh Mure vsaj zaokrožen, če že ne zaključen (zaprt pač ne!), smo se primorani ogniti zgolj verbalnim razmišljanjem. Zato je najbolje, da jo uberemo kar po občinah oziroma občinskih zvezah kulturnih organizacij, kjer prav zdaj sprejemajo letne in srednjeročne razvojne programe za področje kulture. Ze vnaprej pa si moramo biti na jasnem, da brez polemičnih tenov ne bo šlo, saj pravzaprav že sama beseda tekmovanje zbuja asociacije na prestiž, rivalstvo, uspeh za vsako ceno.
V gornjeradgonski občini, kjer se kulturniki že več let otepajo — kje pa se ne? — s finančnimi in materialnimi zagatami, o tekmovanju v ljubiteljstvu kaj pijda ne razmišljajo. Bolj jim gre za množičnost, kakovost, raznovrstnost in bogatenje vsebine prostega časa delavcev, delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine. Prednosti v tej petletki bodo dajali razvoju knjižničarstva, krepitvi ljubiteljske dejavnosti in društvenih kinematografov in vzdrževanju kulturnih domov. Potemtakem se bodo tudi v prihodnje potegovali za kar najugodnejše pogoje delovanja ljubiteljev. Ponekod so sicer že bolj ali manj zagotovljeni, posebej v večjih organizacijah združenega dela (Gorenje-Elrad, Radenska, Avtoradgona) in delno krajevnih skupnostih (Gornja Radgona, Radenci, Apače, Videm ob Ščavnici) pa na osnovnih šolah in nemara še kje. Zgledi vlečejo, bi lahko mirno dodali.
NA STEŽAJ ODPRTA VRATA
V ljutomerski občini, kjer je združeno delo še v dobršni meri »bela lisa«, zato pa je toliko bogatejši in živahnejši kulturni utrip v krajevnih skupnostih in zlasti v okviru pionirskih kulturno-umetniških društev (tako imenovani PIKUD, ki jih je deset), so V mnenjih o tekmovanju ljubiteljev določnejši. Prav, da so vsakovrstna srečanja, gostovanja in nastopi že tako sami po sebi tekmovalnega in ne prestižnega značaja. So pa hkrati še nekaj več. Namreč priložnost, da skupine in društva izmenjajo izkušnje, se samoizobražujejo in (ne)hote samoocenjujejo. Najraje pri medobčinskih prireditvah (vzemimo festival pihalnih orkestrov, srečanje odraslih pevskih zborov, likovna razstava skupine LIKCS in drugih) pa se po nastopih srečajo s strokovnjakom, ki oceni, v čem je določena skupina napredovala ali morda nazadovala. Sicer pa imajo srednjeročni program kulturni delavci v tem delu Pomurja zasnovan na usklajenem delovanju kulturnih dejavnikov po šolah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela s tem, da na stežaj odpirajo vrata vsem tistim, ki so se jim voljni pridružiti.
Prej kakovostna množičnost, potlej tekmovanje, bi lahko bila rdeča nit prizadevanj ljubiteljev v občinah Murska Sobota in Lendava. Povedano drugače, podružbljanje kulturne ustvarjalnosti, šele nato pa jo dodatno spodbujati s — pogojno rečeno — tekmovanji. In najbrž je to razsežnost, ki v razpravah o tekmovanju v ljubiteljski kulturi ostaja nekako ob strani. Gre pa za razsežnost, ki terja, da se na polju kulture ^ešče najdejo vsi-drugi družbeni subjekti (družbenopolitične organizacije, društva in združenja).	Branko ŽUNEC
O KNJIGI V MESECU
Novi sedeži in ureditev zbirke
Poieg obravnavanih pi ugra-mov akcij in naložb delovnih organizacij v kulturi ter ponudbi domačih kulturnih storitev v naslednjem letu jc bila na minuli seji izvršnega odbora kulturne skupnosti pomembna naslednja informacija: Ta, da se v letu 1982 ob dovoljeni povečani porabi za 43.683.000 dinarjev iz teh sredstev poleg višje stopnje za zdravstvo (0,28 odstotka) odvoji 600.000 dinarjev za občinsko kulturno skupnost. Točneje za ureditev sedežev v dvorani kina Park, ki ostaja v tem srednjeročnem obdobju poleg galerije pri kulturnem centru, osrednja soboška prireditvena dvorana. Sredstva so namenska in jih torej za drugo ni moč koristiti, v istem znesku bo denar primaknila tudi republiška kulturna skupnost, nekaj pa krajevna skupnost iz samoprispevka.
Novica je spodbudna, manj navdušujoči pa so le delni programi akcij in naložb ter domača kulturna ponudba. Cas je namreč, da si čim prej (kot na jesen sodi) nalijemo čistega vina in omenjanemu programu akcij, katere sofinancira republiška kulturna skupnost in se nanašajo predvsem na kulturno dejavnost na narodnostno mešanem območju ter poznani domači kulturni ponudbi, prida celotni program dejavnosti na kulturnem področju v letu, ki je pred nami.
Ob tej priliki kaže ponoviti tudi izrečeno pohvalo organizatorjem beltinskega folklornega
festivala, saj so se že enajstič zapored izkazali v nadaljevanju folklorne tradicije pri nas. Prav tako pa izpostaviti analizo vključevanja Romov v družbeno-kulturno življenje v občini, ki je bila obravnavana na seji izvršnega odbora soboške kulturne skupnosti. Tej je sledila skupna seja izvršnih odborov kulturnih skupnosti soboške in lendavske občine, ki je imela na programu prvo uspešno medobčinsko sodelovanje — ureditev rojstne hiše pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani.
Omenjana zgradba ih zbirka je bila v domeni pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, ker pa je od pomurskega središča oddaljena in na območju lendavske občine, bodo po skupnem dogovoru zanjo poskrbeli Lendavčani. Po konceptu nove postavitve bosta izbor eksponatov in tematsko razporeditev pripravila slavist Marjan Vidovič in zgodovinarka Stefka Žalig (oba domačina) adaptacijo zgradbe pa opravilo splošno gradbeno podjetje Konstruktor-Gradbenik. V rojstni hiši znanega rojaka, ki je življenje to stran Mure v svojih delih tako uspešno prenesel tudi onkraj nje, bo predstavljena predvsem pisateljeva življenjska pot in njegov literarni razvoj. Medtem, ko je Kranjec revolucionar predstavljen v zidanici v Lendavskih goricah ter v stavbi, kjer je bila tiskana Ljudska pravica.
Brigita Bavčar
Mesec knjige je lahko priložnost, ko pojemo knjigi visoke pesmi, lahko pa tudi poskušamo temeljito razmisliti o svojem odnosu do te dobrine in o okoliščinah, ki so s 'knjigo najtesneje povezane.
Vsak med nami se s knjigo vsakodnevno srečuje. In kakšna so ta srečanja, kakšen je naš odnos do knjig? Ne, niti najmanj se ne bojim, da ne znamo nanje paziti, nasprotno, trdno sem prepričan, da večina predobro ,,pazi” nanje, ko jih varno spravi na police (v mislih imam predvsem leposlovne knjige). Smo kdaj pomislili, kakšno nepopisno razkošje je sobna dekoracija v obliki metrov knjig? Seveda vem, da so tudi pristni ljubitelji knjig in njim bi se moral opravičiti zaradi tega ironičnega uvoda.
Mesec knjige nas utegne spodbuditi, da skušamo razmisliti o ,,proizvodni verigi” pri nastajanju in ponudbi knjig. Sleherni izmed članov verige — avtor, založnik, knjigama oziroma knjižnica — se srečuje s posebnimi vprašanji, a vendar so nekatera skupna vsem.
V zadnjem času velikokrat omenjamo cene knjig. Najmanj krivi za strmo naraščanje stroškov___
MOČ PREDNIKOV
(ODLOMEK)
Nekateri antropologi menijo, da je nesmiselno govoriti o posebni miselnosti, saj je afriška celina tako velika in raznolika, da je nemogoče opredeliti, kaj je afriško. Življenjske razmere na obali terjajo drugačno obliko prilagajanja kot v pragozdu in savanah. Sudanski črnci se razlikujejo od pigmejcev ne samo po postavi, marveč tudi po načinu življenja. Jezikovna fragmentiranost je črncem dolgo omogočala samo eno obliko občevanja: zanjo so bile potrebne sulice
pri nastajanju (in ceni, ko je knjiga v prodaji) so pravzaprav avtorji. In ko premetavamo številke ter ugotavljamo, da dobi knjigarnar, ki knjigo proda, približno dvakrat več od tistega, ki jo je spočel, nas šele začnejo zanimati dileme, notranji boji, ekstaza, v kateri je pesnik ali pisatelj gnetel testo — idejo, zamisel, gnetel in gnetel, da bi nam ponudil prijetno dišečo in slastno potico. Kako malo vemo o tem, da je Miško Kranjec svoje Veselo gostiivanje pogumno iztrgal tiskarjem iz rok in ga Čez leto ali dve pregnetel v Strice, ki nedvomno sodijo med najpomembnejša leposlovna besedila, nastala na Slovenskem po vojni.
Založniki se pritožujejo, da so prepuščeni zakonitostim trga; sodobnejše oblike povezovanja še niso zaživele, družbena pomoč v obliki subvencij, odkupov idr. pa ne more bistveno spremeniti položaja, saj Žakelj republiške kulturne skupnosti, ki namenja sredstva za založniške akcije, ni brez dna. Ob nagli rasti tiskarskih in drugih stroškov (avtorskih honorarjev, ne nazadnje pa tudi režijskih stroškov) in padanju naklade zaradi zmanjšanega povpraševanja (ki je nedvomno predvsem posledica manjše kupne moči) založniki ne
Najpogosteje sem v Afriki naletel na vedenje, za katero so bile značilne osebna negotovost, pretirana zaskrbljenost glede problema okolja in ambivalentnost. Prvi dve lastnosti sta bržčas prirojeni in pomenita nekakšen zaščitni refleksni plašč, ki je plemenu omogočal, da se prilagodi grožnjam in nevarnostim afriškega okolja. Skoraj vsak Afričan nosi ta odzivni plašč svojih prednikov. Ambivalentnost pa je bila najbolj očitna pri tistih ljudeh, ki so (vsaj deloma) dorasli v (vsaj deloma) evropeiziranem okolju in so v odnosu do sveta uporabljali razum in logično sklepanje. Pri njih je bila najbolj opazna nestvarna domišljija: fantaziranje, dojemanje zamisli, kot da so že uresničene.
Druga vedenjska lastnost, ki sem jo v Afriki redno opažal, je bila nekakšna samodejna nezaupljivost. Se in še bi lahko našteval primere, ko sem sogovornika z eno samo besedo tako zbegal, da mu je na obraz legel izraz duševne zmedenosti. Kot se ne bi mogel odločiti, ali res mislim, kar pravim, ali me napak razume ali pa ima moja beseda skrit pomen in razodeva, da mu želim škodovati. Pogosto sem naletel tudi na nasprotno: na prav otroško lahkovernost, na slepo zaupanje. Nekritičnost je ena poglavitnih pomanjkljivosti afriškega značaja. Zato so misijonarji v Afriki našli zelo rodovitna tla. Krščanstvo je poganski animizem ponekod dopolnilo, drugod nadomestilo.
Vera, takšna ali drugačna, je le
KNJIGE
morejo ,,proizvajati” knjig po cenah, ki veljajo zdaj. Ugotavljamo pa, da so že izredno visoke.
Knjiga pride do kupca po različnih poteh. Najbolj uveljavljena je prodaja po knjigarnah. V zadnjih letih si veliko prizadevamo, da bi knjigarne postale svojevrstne kulturne ustanove, ki bi ob redni prodaji organizirale še vrsto drugih dejavnosti. Koncept delovanja, ki si je zastavil svet knjigarne Dobra knjiga v Murski Soboti, je nedvomno napreden. Če je res, kar smo zapisali o cenah, potem lahko pričakujemo, da bo vse več ljudi zahajalo tudi v knjižnice.
V mesecu knjige — in ne le v mesecu knjige — lahko razmišljamo tudi o načinu, kako pri založbah nastajajo knjižni programi, o tem, koliko sami prispevamo, da bi bili programi zanimivejši. Ali vemo, da imamo možnost in pravico sooblikovati program? Če vemo, potem nas to ne more preveč zanimati, zakaj predloge, ki jih na ta način dobjjo založbe, bi lahko prešteli na prste ene roke . . . Ne, tudi en prst je že preveč.
is
ČETRTEK, 5. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA -Ob 18. uri bo v galeriji pri kulturnem centru koncert japonske pevke Rieko Katsumata .n pianista Janka Šetinca.
ena izmed številnih protez, ki Afričanom pomagajo, da se v svetu groženj in nevarnosti obdržijo I pokonci. Druge so čarovništvo, I zaklinjanje, fetišizem, petje, plesa- I nje, trans. Afričan vidi v vsaki |  nesreči dokaz za obstoj nadnarav- I ne moči, ki se ji ne sme upirati, ker I bi to pomenilo svetoskrunstvo. I Nesreča je kazen za greh, za pre- 9 stopek, za zlobo. Vera, magija, če- 1 ščenje prednikov pa omogočajo izpiranje grehov, zmanjšujejo krivdo. Čaščenje prednikov je I povezano s prepričanjem, da lahko umre samo posameznik, samo jaz, ] medtem ko je mi oziroma pleme j nesmrtno, saj živi naprej v duho- I vih prednikov. Predniki premorejo 1 resnično moč plemena, zato jih je | treba spoštovati in ubogati.
Številni Afričani si sanje razla- I gajo kot navodila prednikov in ne g vidijo v njih ničesar simboličnega. I Psihologi opažajo, da je črnski jaz I pogosto brezobličen, da ni meje I med egom, superegom in idom. I Superego je eksternaliziran in se I izraža v popolnem poistovetenju s I skupnostjo. Afričanova v^ra v I nadnaravne sile je tako močna, da I določa obliko in jakost njegovih I psihičnih reakcij. Strah pred kaz- I nijo, pred zlom, vera v dejanja, I obrede in predmete, ki lahko I odvrnejo zlo, vse to je sestavni del I duševnosti ne le preprostih, ampak I tudi izobraženih Afričanov. Pri I izobraženih so te reakcije podza- I vestne in se razodevajo predvsem v I nepredvidljivosti in v spremenlji- I vem vedenju.
i^anko bi reku, da je večino ti- I stega, kar sestavlja afriško misel- I nost, povzročilo travmatično sre- I Čanje z Evropejci. Sodoben afriški I duh je pankrt, ki ga je spočelo I najbolj nečedno posilstvo v zgodo- I vini človeštva. Tudi Evropejec mo- I ra v odnosu do Afrike navsezadnje I ostati ambivalenten. Zakaj jih nis- I mo pustili pri miru? Vendar I močnejši zmeraj prevlada. In mar I ni močnejše v dokončnem pome- I nu boljše? In nazadnje: imajo I takšna vprašanja sto let po dogod- I kih sploh kakšen smisel?
MURSKA SOBOTA — V galeriji pri kulturnem centru je na ogled razstava del Jožeta Horvata-Jakija.
V soboškem muzeju so poleg stalne zbirke pomurske likovne umetnosti razstavljene: arheološka, etnografska in zbirka NOB.

LENDAVA — V galeriji na gradu ie razstavljena zgodovina Lendave, prav tako pa tudi stalna in muzejska zbirka.
LJUTOMER — V muzeju je še vedno na ogled zbirka o taborskih gibanjih na Slovenskem — Edvard Kardelj.
USPEŠNICE tega tedna v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: roman Victorie Holt TIGROV SKOK, ki ga je izdala Pomurska založba, NOČ DO JUTRA avtorja Branka Hofmana, ki ga publicirala Slovenska matica ter PRAVLJICA IN RESNICA O ZVEZDAH Pavla Kunaverja, ki je izšla pri Mladinski knjigi.
vestnik, s. novembra 1981
STRAN 7
Uredništvo na obisku v DO Tehnostroj
i Dolgoročno načrtovanje —

Ernest Fišinger: Dolgoročno planiranje je imperativ v izvozu. Nikakor izvoz za vsako ceno. Tudi enkratni izvozni posli se ne obrestujejo. Naš program bo dal rezultate šele prihodnje leto.
Ivo Tivadar: Plan za 1982. leto je podpisan. V prihodnjem letu bomo prodali 17.650 prikolic, ali vrednostno (po današnjih cenah) za 1338.195 dinarjev.
Cveto Križanič: Tt)ZD servis je obremenjen z dodatnimi težavami pri naši carinski politiki. Vedno manj kupcev kupuje rezervne dele zunaj, mi pa jim ne moremo ponuditi vsega, kajti sami jih nimamo.
Dušan Deškovič: Od 160 delavcev, ki se vozijo ha delo iz sosednje republike Hrvaške, ni niti eden prijavljen s stalnim bivališčem v Ljutomeru. Gre za dnevno migracijo.
Delovna organizacija Tehnostroj iz Ljutomera je ena največjih industrijskih OZD v občini Ljutomer. Zaposluje 685 delavcev, ki delajo v TOZD Proizvodnja, TOZD Servis in delovna skupnost skupnih služb. Doseženi rezultati gospodarjenja na koncu tretjega četrtletja jih uvrščajo med DO z najboljšimi uspehi v tem obdobju v občini. Celoten prihodek se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečal za 90 odstotkov in znaša letos 792559580 dinarjev. 206.154280 dinarjev dohodka pomeni 80 odstotkov več kot lani v devetih mesecih in čisti dohodek se je povečal za 82 odstotkov, kar znese 136371.163 dinarjev. Kar neverjeten podatek je, da so v poslovni sklad letos izdvojili 37.4444.418 dinaija ali skoraj 5-krat več kot lani. Po koncu devetih mesecev je bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega 10203 dinarjev. Nekoliko slabše rezultate beležijo na področju izvoza in uvoza. Pri uvozu so v prvih devetih mesecih dosegli 33,2 odstotka planiranih količin, pri izvozu pa le 0,02 odstotka.
Rast zaposlovanja je bila v tem obdobju 12-odstotna, kar je nekoliko višje, kot predvideva občinska resolucija.
Tehnostroj organizacijsko ne deluje tako samostojno, kot je videti na prvi pogled. Povezan je v dva velika sklopa: SOZD Agros in SAI (Skupnost avtomobilske proizvodnje Slovenije). Predvsem s prvim mu je bil omogočen prodor na širše območje. Ti podatki so bili vzrok, da se je uredništvo Vestnika odločilo, da bo obisk uredništva namenilo tej DO. Poleg Članov uredništva so v pogovoru sodelovali še predstavniki Tehnostroja: dipl, ing. Ernest Fišinger, direktor DO Tehnostroj; dipl. ing. Ivo Tivadar, direktor TOZD Proizvodnja; ing. Cveto Križanič, direktor TOZD Servis; Viktor Stanek, sekretar ZK; Janko Zadravec, namestnik predsednika OO ZS; Kondrad Obran, predsednik OO ZSMS; Dušan Deškovič, vodja kadrovskega splošnega sektorja; prof. Ivan Lasbaher, vodja tajništva samoupravnih organov; Milan Kerba, urednik Vesti Tehnostroja; Vinko Klemenčič, predsednik DS in Jakob Peršak predsednik DS TOZD Przvodnja.
Rezultat gospodarjenja — prizadevanje vseh
VESTNIK: Najbolj aktualno vprašanje, ki ga lahko zastavimo, je devetmesečno poslovanje?
Ernest Fišinger: V DO Tehnostroj smo z doseženimi rezultati zadovoljni. Sicer pa že same številke govorijo o tem. Pri tem pa je spodbudno. da so kazalci uspešnosti poslovanja v pozitivnem trendu. Rezultat, kot smo ga dosegli, je plod prizadevanja vseh, a žal so prispevki poameznikov -zelo različni.
VESTNIK: Zadnja leta, tudi letošnje ni izvzeto, opažamo zelo skokovito rast cen. Ali ni posledica takih rezultatov tudi politika cen?
E. Fišinger: Čeprav so cene res nekoliko vplivale na naše rezultate, moram poudariti, da cene niso najbolj merodajne. Tu gre predvst n za rezultate, ki so doseženi na osnovi povečanja produktivnosti. Produktivnost smo (če pogledamo obseg, proizvodnje) občutno izboljšali. Fizično proizvodnjo smo povečali za 56 odstotkov. To so visoke številke, glede na situacijo, ki vlada. Seveda pa ti rezultati kažejo še na velike rezerve, ki jih imamo in kijih bo potrebno izkoristiti. Seveda, z boljšo organizacijo dela in podobnim. Tudi drsno planiranje, ki ga imamo, pri nas, kljub natančno opredeljeni metodologiji dela, še ne poteka po navodilih in skupno s pomanjkljivostmi pri operativnem planiranju pomeni -osnovno oviro učinkovitejšemu delu.
VESTNIK: Da se zadržimo še pri rezultatih gospodarjenja in podatkih. Kako je mogoče, da ste plan izvoza realizirali le z 0,02 odstotki, plan uvoza pa33,2-odstotno? E. Fišinger: Tudi sami se zavedamo, da je najslabša točka v teh rezultatih izvoz-uvoz. Tu gre ne samo za
VESTNIK: Te nizke številke resnično ne kažejo na izboljševanje trenda poslovnega uspeha, kot ste prej omenili?
E. Fišinger: No, poglejte, te številke so tako skromne, da o uvozno-izvozni bilanci skoraj ne moremo govoriti. Če pogledamo samo uvoz: po planu naj bi realizirali 1,10 milijarde uvoza in 4,45 milijona dinarjev tako ne pomeni skoraj nič. Pa še to je nekonvertibilen uvoz. Tu gre za dva proizvoda, ki ju uvažamo iz klirinškega območja. Mi smo že prej nekaj let delali na programu uvedbe . substitutov, tistih proizvodov, ki nadomeščajo
Milan Kodba: Z uvajanjem inovacij prihranimo ogromno, veča pa se nam tudi produktivnost. Ini^rmiranje je pomembna dejavnost in Vesti Tehnostroja so zelo brane.
uvozne materiale. Na tem področju smo tudi v veliki meri uspeli, tako da'te številke, kijih imate, ne pomenijo skoraj ničesar.
Drugi del — izvoz: že prej sem omenil nekatere izhodiščne probleme, ki se nam pojavljajo. Če razvijem to naprej: prvo, kar smo se opredelili v poslovni politiki, je to, da ne bomo vztrajali na izvoznih enkratnih poslih. Drugo, kar smo se tudi do-govorili, je to, da menimo, da tudi to, kar danes govorimo širše, da izvoza za vsako ceno, tudi ne bomo izvajali. Vprašanje vsake cene je izredno sprašljivo in nam " pravzaprav poslabšuje situacijo na zunanjih tržiščih, zato ker tuji partnerji pri takšnih naših izjavah in globalni opredelitvi znajo to zelo dobro izkoristiti in v bistvu pomeni že tako nizke cene, še toliko niže. Zgodovinska praksa nam je pokazala, da lahko pričakujemo uspeh le tam, kjer dolgoročno načrtujemo in planiramo, ter sistemsko rešujemo naloge na področju izvoza. Tako smo si tudi zastavili izvozno politiko. Tu gre za višje oblike sodelovanja s tujino. Tudi tu gre za dva razloga: menimo, daje takšna oblika v perspektivi edina možna, drugič pa, ker imamo proizvodni program, ki druge oblike skoraj ne prenese. Gre za volumsko zahtevne proizvode, ki na oddaljena tržišča, kjer je ’ praktično edina odprta možnost plasmana (predvsem dežele »tretjega sveta«), predstavlja zelo visok del transportnih stroškov in je s takšno kombinacijo proizvod nekonkurenčen.
Zato smo izdelali par smeri sodelovanja. Eno peljemo v izgradnjo nove tovarne in postavitve ustrezne tehnologije v Tanzaniji, kjer je ponudba bila izdelana in skupaj z Vozili Nova Gorica dana za dopolnitev tovarne, ki so jo Vozila že postavila. Odprtih imamo tudi nekaj večjih poslov (skupaj z našimi proizvajalci traktorjev) v Gani (razpis za 1500 prikolic serijske proizvodnje), v Iraku tudi v takšnem obsegu, realizirali pa smo delno izvoz v Iran, v manjših količinah paje v izdelavi za Avstrijo. V večjem obsegu pa bomo sodelovali s švicarsko tovarno SAURER, kjer gre za izvoz storitev.
To je naša izvozna konstrukcija in učinke pričakujemo šele v prihodnjem letu.
VESTNIK: Kakšen bo plan za prihodnje letb?
E. Fišinger: Plan, ki smo si ga zastavili za prihodnje leto, je precej -ambiciozen. Ta plan smo že sprejeli in potrdili na  organih. Tudi prodajni plan je gotov in s kupci smo že podpisali pogodbe. Tako imamo stvari na področju prodaje in proizvodnje že v celoti razčiščene.
Ivo Tivadar: Če se ustavimo še okrog plana prodaje. Postopek je dolgotrajen in mora potekati usklajeno z vsemi faktorji. Prve razgovore o količinah in projekciji tega plana smo začeli na spomladanskem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Že takrat smo se globalno morali odločiti Delo se je potem stopnjevalo in zadnji del tega je bil opravljen na sejmu v Gornji Radgoni. Tam smo tudi podpisali po
godbe za prihodnje leto. Pri tem bi omenil še. to, ‘da imamo z našimi stalnimi kupci, podpisane dolgoročne sporazume o sodelovanju in seveda o sovlaganju. V njem govorimo tudi o razvoju za daljše obdobje. Poznate nas in veste, da ne proizvajamo samo za individualnega kupca. Dosti delamo tudi za družbeni sektor. Pri tem pa gre za visoke naložbe, ki jih ne moremo zanemariti.
Načrtovanje za pocenitev v kmetijstvu.
V našem proizvodnem programu in načrtih imamo takšne izdelke, ki so redki v svetu in tudi takšne, kijih ni še nikjer.
V proizvodnem programu naše DO poznamo nekakšne družine programov. Prav družina je namenjena individualnemu sektorju.
Ta je relativno dobro pokrita in tudi izdelki se v redu prodajajo. Kupci nimajo posebnih problemov pri nabavi teh izdelkov. To so transportna sredstva — enoosne in dvoosne prikolice od dveh do sedmih ton.
-Drugo družino predstavljajo prikolice za družbeni sektor, to so prikolice večjih nosilnosti in posebnih izvedb, posebej namenjene za spravilo pese. Pri tem projektu smo sodelovali tudi z nekaterimi ustanovami in
TOZD Servis kljub dobremu delu ni dosegel dobrih rezultatov, zato so sprejeli interne ukrepe, ki kažejo na izboljšanje. Poleg servisiranja osebnih avtomobilov in traktorjev izdelujejo nadgradnje za specialna vozila.
fakultetami v Jugoslaviji, kombinati in posamezniki. To, prikolico, ki jo pri nas poznamo kot univerzalno dvovišinsko prikolico 10 ton, s katero je možno spravilo pese direktno v transportna sredstva, smo potem ponudili na trg. Prikmetijcih se glede celotnega transportnega ciklusa zagovarjata dve smeri: prva smer je ta dvovišinska prikolica, ki se že odlično vklaplja v ta proces, in ki je primerna sedanjemu trenutku in stanju na' področju transporta, druga smer pa je za nas v perspektivi zelo zanimiva in v njo nameravamo usmeriti tudi naše nadaljnje delo; toje kontejnerski integralni transport. Z njim bi poskušali . poceniti transportne stroške in po načrtih in preračunavanjih bi z njim pocenili transportne stroške za trideset odstotkov.
VESTNIK: Omenili ste kontejnerski integralni transport. Ste se pri tem poskušali povezovati tudi s sosednjo Avtoradgono?
E. Fišinger: Ne, kajti to ni področje integriranosti takšnega načina transporta. Tu se lahko pogovarjamo samo o enotnih merskih sistemih, ki so na področju kontejne-rizacije. Pri našem projektu gre za integralni transportni
sistem, ki je dvofazni in je načrtovan na področju kmetijstva. Tu gre za uporabo avtomobila in traktorja kot vlečni vozili in potem posebnih integriranih enot,, ki lahko povezujeta oba transportna načina.
VESTNIK: S kom pa se potem povezujete? Verjetno sami ne boste zmogli razviti tega sistema?
E. Fišinger: To je izredno široko zastavljen program v okviru združenja kmetijske industrije Jugoslavije, kjer smo mi določeni kot nosilci tega programa in ga razvijamo z nekaterimi specializiranimi inštitucijami in porabniki na področju kmetijstva. V tem projektu štarta-monakompletni jugoslovanski prostor in seveda na izvoz. Problem so vlečna vozila. Zadeve so pri nas tako daleč razčiščene, da je možna operativna izvedba. V Jugoslaviji pa ni ustreznih vozil, zato komaj čakamo na nov proizvod TAM, vendar bo ta projektna trgu šele leta 1983.
I. Tivadar: Tu bi opozoril še na en kontejner, kije sicer letos v proizvodnji v manjšem obsegu, ga pa bomo v naslednjem obdobju ponudili v večjem obsegu. Gre za kontejner, ki ga lahko uporabimo v kmetijstvu, komunali in še kje.
VESTNIK: Tako je TOZD Proizvodnja, kaj pa vaš drugi TOZD?
Cveto Križanič: Čeprav je osnovna usmeritev TOZD Servis seveda servisiranje kmetijske mehanizacije in osebnih avtomobilov, pa smo v zadnjem času dobili tudi dodatne programe. Izdelujemo nadgradnje za specialna vozila. Ker v domovini nismo imeli nadgradenj za gozdarska vozila, smo jih pričeli izdelovati sami. .Seveda ne sami ampak s poslovno skupnostjo za gozdarstvo, ki je ta program že unificirala. Poleg tega izdelujemo še priključne prikolice za dolge tovore, ki pa niso namenjene samo gozdarstvu, • ampak povsod tam, kje gre za prevoz teh tovorov. V Jugoslaviji se je pojavilo že nekaj takšnih proizvajalcev, seveda manjših, vendar se do sedaj nismo uspeli povezati, da bi skupaj načrtovali proizvodnjo.
Opravljanje servisnih storitev je naša dejavnost, ki ji namenj-amo tudi precejšen delež. Čeprav se nekoliko
STRAN 8
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
Uredništvo na obisku v DO Tehnostroj
pogoj za uspešen izvoz |
Zbor delavcev kar na delovnem mestu. Poročilo o devetmesečnem poslovanju je stvar vsakega delavca. Informiranje pa je temelj za boljše razumevanje in boljše delo.
spopadamo s težavami — gre za raznovrstnost vozil na področju kmetijstva — pa vendar s servisom poskušamo zadovoljiti vsakogar. V ta namen smo letos odprli tudi prodajalno rezervnih delov, vendar pa imamo težave, kot vsi ostali. Ni rezervnih delov, čeprav smo mnenja, da bi naj servis bil le podaljšana roka tovarne. Privatniki sb v tem pogledu -na boljšem položaju. Skok čez mejo, uvoz rezervnega dela in storitev je opravljena. Poleg tega smo pri tehničnih pregledih vpeljali tudi novost. Ob pregledu lahko pri nas podaljšate prometno dovoljenje in zavarovanje.
VESTNIK: Besede o stabilizaciji našega gospodarstva pa verjetno pri vas niso samo besede?
E. Fišinger: Ko govorimo o stabilizaciji, smo mnenja, da so najboljša stabilizacijska obnašanja dobri rezultati gospodarjenja. In mi smo dosegli dobre rezultate gospodarjenja, torej se obnašamo stabilizacijsko. Seveda ne samo z besedami. Če je potrebno tudi ukrepamo: TOZD Servis ob polletju ni dosegel plana. Je gospodaril sicer nekje v okvirih panoge, vendar ne tako kot smo pričakovali mi. Sprejeli smo program, kako izboljšati rezultate in rezultati se že čutijo.
VESTNIK: Pomemben prispevek k stabilizaciji lahko da tudi inovatorstvo. Letos je v Pomurju leto inova-torstva. Kakšen je vaš prispevek na tem področju?
E. Fišinger: Glede inova-torstva pri nas upam trditi naslednje: velike rezerve imamo za možnost uveljavljanja inovatorskih idej, to
Trosilec gnoja, ki ima v kmetijstvu veliko perspektivo in je edinstven v Jugoslaviji. Nosi do 10 ton in ga lahko priključimo ha ysak traktor, ki zmore 55 KW. Primeren pa je za tovor siliranih kmetijskih proizvodov. Na njega lahko naložimo 10,5 h>' gnoja ali 22 m3 siliranih produktov.
mn mm « mm mm ms
nam omogoča še vedno skromen tehnološki nivo, še večje rezerve pa so v tem, da se k racionalizaciji proizvodnje spravimo tako, kot smo se spravili za del proizvodnega 'programa, ki danes tudi tako teče.,
Milan Kodba: Ker je bil naš najbolj znan izdelek prikolica TP3. ki jo imenujemo, smo predvidevali, da bi se pri proizvodnji tega izdelka dalo največ prihraniti. K delu smo pristopili timsko. Seveda ne sami, ampak z birojem za industrijski inže-niringiz Ljubljane, ki ima S tem že izkušnje. Najprej smo proučili izdelek kot tak z vsemi možnimi inovacijami, z mnenji posameznikov in končno smo dobili izdelek, ki naj bi bil optimalen. Izdelek, ki bi naj obdržal vse dosedanje lastnosti, obliko in kvaliteto, seveda s skrajšanjem ciklusa proizvodnje. Priprave so potekale dolgo in stroški, ki so bili sicer veliki, so se obrestovali v proizvodnji. Novosti, ki smo jih uvedli so naslednje: linijska proizvodnja in metoda vnaprej določenih časov izdelave. ki je zmotljiva za največ 12 odstotkov. Po tem sistemu smo dvignili produktivnost za 100 odstotkov. Prej smo v enem mesecu izdelali največ 500 prikolic, po tem sistemu pa zdaj več kot 1000. Tuje pomembna inovacija in tudi njen učinek. «
E. Fišinger: To kar, bi še povedal, je povezovanje s SOZD Agros. V tem SOZDu smo se z nekaterimi proizvajalci uspeli dogovoriti za standardni šifrirni sistem delov, ki jih skupno uporabljamo. Tako ima na primer isti del isto šifro pri Vozilih Nova Gorica, pri Creini Kranj in še kje. To nam pri
Pri zaposlovanju presegajo resolucijo
VESTNIK: Kako pa je z zaposlovanjem pri vas?
Dušan Deškovič: Ob koncu tretjega četrtletja je bilo v naši DO zaposlenih 685 delavcev: TOZD Proizvodnja 494, TOZD Servis 125 in DSS 66 delavcev. Izobrazbena strukturaje takšna: nekvalificiranih je 34 odstotkov delavcev, polkva-lificiranih je 13 odstotkov. , kvalificiranih pa 39 odstotkov. S srednjo izobrazbo jih je 12 odstotkov, z višjo 1,3 odstotka in z visoko 1 odstotek. V zadnjem času ugotavljamo, da se odstotek delavcev z višjo izobrazbo zvišuje, kar je vsekakor pozitivno.
Ta podatek sam pa ne kaže realne slike, zaradi tega, ker imamo veliko število delavcev, ki že dolga leta delajo v naši DO, ki formalne izobrazbe nimajo, delajo pa že leta in leta dela, za katera se zahteva kvalifikacija, ali polkvalifikacija. Podatek o nekvalificiranih delavcih je potrebno vzeti z rezervo.
Stopnja rasti zaposlenosti je bila letos pri nas 12 odstotkov. To je predvsem in-, tenzivno zaposlovanje.
VESTNIK: Proizvodnja, preseganje planov, uvajanje inovacij in tehničnih izboljšav, vse to je dobra osnova za položaj delavca v Tehno-stroju. Kako je z nagrajevanjem po delu?
E. Fišinger: Nagrajevanje po deluje ena tistih ključnih nalog, brez katere rešitve nismo videli možnosti pametnega napredovanja. Temelje smo postavili takrat, ko so izšla določila zakona o združenem delu. Vztrajali smo na tem, da bi vsaj delno zadostili določilom zakona in to v sistemu, ki bi dejansko
odgovarjal dejanski sliki nagrajevanja po delu in ne samo nagrajevanju po delu s preslikavanjem analitičnih ocen. Že takrat smo se zavedali, da naloge nismo sposobni realizirati sami. Na pomoč smo povabili organizacijo za metode dela in področje nagrajevanja po delu pri Iskri v Ljubljani. Pristopili smo k izdelavi metodologije t. i vrednotenja zahtevnosti dela, izdelali prvi predlog in mftram priznati, da smo z njim pogoreli. Doživeli smo tudi določeno politično kritiko. Kasnejši razvoj je pokazal, da smo na pravi poti. Bili smo toliko trmasti, da tega nismo hoteli opustiti, stopili za korak nazaj, potem pa zopet za tri naprej. Pred dvema letoma pa smo ta proces tudi uspešno zaključili. Ob tem moram omeniti tudi to, da kvalifikacijska struktura (to o čemer smo prej govorili) pri nas ne predstavlja posebnega problema. Prvič zato, ker ne nagrajujemo po kvalifikaciji in drugič, izhajajoč iz tega imamo ljudi, ki opravljajo dela, ki zahtevajo kvalifikacijo, pa je nimajo. Zato je pri nas nagrajevanje po opravljenem delu.
VESTNIK: Kako pa se v vse to vključujejo družbenopolitične organizacije?
Viktor Stanek: V tehno-stroju imamo tri osnovne organizacije ZK. Sestanki so največkrat razširjeni in skupni s sindikatom in mladino. Delo komunistov predstavlja pomembno vlogo v naši DO. To bi najbolje ponazorili z izvedbo problemske konference o delegatskem sistemu. Le-ta ni deloval tako, kot bi bilo potrebno. Na konferenci smo sprejeli sklepe, zavezujoče seveda in potem je nekako steklo. Letos je bila pri nas tudi delovna skupina CK, kije podala precej ugodno mnenje o Tehnostroju. Dosledno izpolnjujemo tudi izobraževalni program.
Kondrad Obran: Mladina se vključuje skoraj v vseh procesih in okoljih delovanja. Imamo dve osnovni organizaciji. Naša baza so predvsem učenci v proizvodnji, vendar se srečujemo ' s težavami. Le-ti so pol leta na praksi, pol leta pa v šoli, tako da delo ni kontinuirano.
Letos smo imeli 4 brigadirje na republiški akciji, en mladinec pa je bil na usposabljanju v teritorialnih enotah.
Janko Zadravec: V Tehnostroju imamo tri osnovne organizacije sindikata, ki ki povezujejo delo sedemnajstih sindikalnih skupin. Delujemo predvsem pri nabavi ozimnice za delavce, športu, kulturi. Osemdeset odstotkov delavcev prejema toplo malico. Imamo tudi pet počitniških prikolic, v katerih naši delavci lahko letujejo. Čeprav se zdi pet prikolic malo za tolikšno število delavcev. pa moram povedati, da letos ni bilo težav pri letovanju.
Zapisano Verjetno ne potrebuje kakršnega koli komentarja. Številke in izrečene besede so same dovolj zgovorne. Ni še vse tako, kot 'bi moralo biti in tega se zavedajo dobro tudi sami. Napake in pomanjkljivosti bodo sami odpravili. Takšen je tudi dober gospodar.
Dušan Loparnik
Viktor Stanek: Zveza komunistov je aktivna na vseh področjih delovanja samouprave. Smo kritični in dosegli smo nekatere pomembne rezultate. To je tudi v oceni obiska delovne skupine CK ZKS.
Janko Zadravec: Za naše delavce je poskrbljeno precej dobro. V sami tovarni imamo kuhinjo, v kateri sicer ne kuhamo, ampak samo delimo tople obroke. 80 odstotkov delavcev prejema tople obroke.
_Kondrad Obran: Z nekaj delovnimi akcijami je mladina olepšala okolje tovarne, zarisala nove črte na asfaltu in se sploh aktivno vključila v
procese v Tehno-
delovne stroju.
Jakob Peršak: Kongres sa-moupravljalcev je prinesel nekatera spoznanja, ki jih bo potrebno vpeljevati v delo. Kot delegat tega kongresa bom storil vse, kar je v moji moči.
Sindikalna organizacija obrtnikov
Osnovna organizacija zveze sindikatov delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Ljutomer deluje že tretje leto. V njej je organiziranih približno petina teh delavcev. Kljub nekoliko neaktivnemu delu pa je ta osnovna organizacija dosegla nekatere pomembne uspehe pri svojem delu. Najpomembnejši je vsekakor kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Kljub sprejeti, pogodbi pa še vedno nastajajo nepravilnosti, predvsem pri prenehanju delovnega razmerja, ko se obrtniki niso držali določil tega dokumenta. Tudi pri izplačilih OD delavcem ni bilo vedno vse tako kot treba. Največkrat na račun izplačanih akontacij OD, o poravnavi izplačila pa potem ne duha ne sluha. Pravilo je tudi, da delavci, ki so družinski člani nosilca obrti prejemajo veliko višje OD, od ostalih. Tudi topli obroki oz. malica med delom ni urejena tako, kot bi morala biti. Znano je, da obrtniki opravljajo veliko nadurnega dela, še vedno pa ni rešen problem nagrajevanja tega dela. To so pomanjkljivosti, ki jih bo morala osnovna organizacija sindikata v Ljutomeru kmalu in zadovoljivo rešiti.
Obrtniki v občini Ljutomer združujejo tudi sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v zasebnem sektorju.
V letošnjem letu so tako zbrali več kot 2,300.000 dinarjev, od tega ostane za delavce 1.550.000 dinarjev. Očitno je Zanimanje za ta sklad premajhno, saj do oktobra še ni znano, kako se bodo ta sredstva delila.
Premajhno zanimanje je' tudi za sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev. Ta sklad so ustanovili samostojni obrtniki in naj bi se uporabljal za dodatno in dopolnilno splošno in strokovno izobraževanje, za družbenopolitično izobraževanje ter za organiziranje vseh oblik kulturne dejavnosti. Žalostno pa je, da je od vseh zbranih sredstev bila porabljena komaj slaba četrtina, 754.649 dinarjev pa še vedno čaka uporabnike.
Dušan Loparnik
razpisuje
po določilih statuta in na podlagi sklepa, prosta dela in naloge
— vodjo oddelkov pri osnovnih šolah
— kandidat mora izpolnjevati pogoje ep 73. čl. zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in po 172. čl. statuta VVZ M. Sobota, — imeti mora vsaj 5Jet delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov j delovne organizacije, z oz- j nako na ovojnici, ,,za raz- š pisno komisijo".
vestnik, 5. novembra 1981
STRAN 9
naši kraji in ljudje
Prav prijetno je v Motovilcih na Goričkem, kjer so ročni ljudje doma. Pri skorajda vsaki tretji hišni številki je tabla z pripisom o tej ali oni obrti, s katero se ukvarjajo vaščani te vasi z dokaj nenavadnim imenom, ki je spodbudilo, da smo se nekoliko pošalili v naslovu. Obiskali smo jih sredi delovnega dopoldneva v zadnjih lepih jesenskih dneh, ko so spravljali zadnje poljske pridelke pod streho, a vendar našli dovolj časa, da predstavijo svojo vas. Ta šteje po zadnjem popisu 306 prebivalcev, gospodinjstev je 76, kar 36 pa je iz Motovilec delavcev na začasnem delu v tujini. Kot v večini odmaknjenih goričkih vasi pa tudi njih poleg zdomstva tare odhod mladih v večje kraje, tako, da ostajajo na kmetijah le starejši ljudje.
rano. Imajo tudi svoj dom, v katerem je posebna prireditvena dvorana shajališče ob pomembnejših prireditvah na vasi. Prejšnjo je namreč zasedel Merkur s svojo trgovino, zdaj kar je Potrošnikova »bauta« pri nas, pa smo se odločili in z udarnim delom ter samoprispevki naredili novo.« Tako se zdaj nameravamo lotiti tudi izgradnje mrtvašnice, saj sredstev za vse potrebe v
Anton Štertak je kljub izpolnjenim sedemdesetim letom še zelo živahen in delaven, saj ni le predsednik vaškega odbora ampak tudi vaški sel ali »mali rihtar« po domače.
Pri Zrimovih je bila doma le mati Marija, sin Janez, ki je aktiven v vaškem odboru SZDL, pa dela pri Konstruktorjevi temeljni organizaciji združenega dela Gradbeništvo Pomurje in je kot zidar veliko od doma.
MOTOVILIJO
V mizarski delavnici Matije Fujsa smo poleg mojstra pri delu zmotili tudi Antona Fujsa in Franca Mariča iz Motovilec, ki pomagata, ko je treba. Pela je žaga, za tem pa za trenutek premolknila, da je lahko stekla beseda.
krajevni skupnosti Grad, pod okrilje katere sodijo, ni dovolj in rešujejo probleme po svoje.
V zadnjem času se kar ne morejo sprijazniti z draginjo. . »Kmetijski pridelki imajo v glavnem še prenizko ceno,« modruje Anton Štertak, spremembe navzgor so majhne v. primerjavi z ostalimi skoki cen za potrebno, česar pri hiši ni, brez pa se ne da živeti.«
»Kakor je težko tudi biti brez telefona, posebej v nujnih primerih, ko je potrebno priklicati zdravnika ali živinozdravnika,« pravi Školnikov ata in za verjeti mu je, da je, posebej v primeru bolezni, zdravnik daleč, saj je treba v Grad ali pa celo v Mursko Soboto, če ne dlje.
Ceste pa, te so v glavnem urejene, čeprav je asfaltirana le glavna skozi vas, bolj oddaljeni predeli Motovilec na Cmorovent Ko-
čišovem in Banekovim vrhom pa imajo makadam. Na omenjenih vrhovih so v glavnem le po tri hišne številke, zato je tudi razumljivo, da pota do njih ne kaže asfaltirati. Težje prehodne bodo te poti v blatnih deževnih dneh, pa tudi pozimi, ko poledenijo. Takrat je huje tudi malčkom, ki obiskujejo osnovno šolo v Gradu.
CERKVENJAK----------
Nova bencinska črpalka
Lenarška občina je bila vse doslej slabo oskrbljena s pogonskimi gorivi, saj so premogli samo eno bencinsko črpalko in še to često s premajhnimi zmogljivostmi V naslednjih dneh pa bodo v Cerkvenjaku, enem večjih in. odmaknjenih krajevnih središč lenarške občine, odprli novo, sicer manjšo bencinsko črpalko, ki pa bo predvsem koristila številnim kmetovalcem, ki so doslej morali po traktorska pogonska goriva in maziva za kmetijske stroje v oddaljeni Lenart.
Tudi v lenarški občini je namreč število traktorjev in različnih kmetijskih strojev na motorni pogon v zadnjih nekaj letih krepko naraslo, to pa seveda zahteva tudi več pogonskega goriva, ki doslej ni bilo ravno pri roki.
Mini bencinski servis bo deloval v okviru prodajalne Kmetijske zadruge Lenart, gradnjo pa sta poleg te omogočila še domača KS in »Petrol« iz Ljubljane. Objekt bodo predvidoma predali namenu ob dnevu republike.
J. K,
--HOTIZA
Odlagališče smeti
Odpadki, ki so jih doslej odlagali na neprimernih mestih, so krajevni skupnosti Hotiza delali precej preglavic. V krajevni skupnosti so se odločili, da bodo ta problem rešili. Poiskali so lokacijo in dobili vse formalne pristojnosti. Novo odlagališče smeti bo v neposredni bližini vasi Kapca, v opuščeni gramoznici.
J. Žerdin
HODOŠ — V kraju bodo kmalu dobili sodobno samopostrežno trgovino z bifejem, ki jo gradi trgovsko podjetje Potrošnik iz Murske Sobote. Investicija za novo zgradbo, opremo in ureditev okolice bo veljala okrog 7 milijonov dinarjev. Trgovino bodo odprli predvidoma za praznik repu-blikel (J. G.)
Foto: A. A.
V Lenartu bodo kmalu dobili novo mestno središče in z njim — kot vse kaže — tudi sodobno avtobusno postajališče.
Uresničena davna želja
Na sedanjem parkirišču za avtobuse, ki je tako rekoč sredi prometnega vrveža na magistralni cesti Maribor-Lenart, se zbere tudi po 10 in več avtobusov hkrati.	*
Ko so v najmanj razviti slovenski občini že pred nekaj leti pogumno zastavili razvojne načrte in se v prvi vrsti odločili za ustrezne, sodobne cestne povezave posameznih krajevnih središč s centrom občine, seveda še .niso natanko vedeli, kako hitro se bo po sodobnih asfaltnih cestah razbohotil promet, od osebnih avtomovilov in traktorjev do težkih tovornjakov in prikoličarjev. Danes pa je v tej slovenskogoriški občini kar okrog 4 tisoč registriranih voznikov in torej tudi približno toliko različnih motornih vozil.
Lenart pa je iz nekdanjega trga z nekaj večjimi hišami in stanovanjskimi bloki eno oziroma dvema srednjevelikima
'Nova blagovnica domače trgovske organizacije »Mercator—Potrošnik« je že zarisala okvire bodočega mestnega jedra, v njegovi neposredni bližini pa bo tudi nova avtobusna postaja.
delovnima organizacijama zrasel v lepo, mlado in še vedno hitro se razvijajoče mestece. V njegovi okolici so zrasle nove tovarne, med hišami pa danes vodijo sodobne, široke ceste, ki ta, nekoč odmaknjeni in zaostali, delček naše domovine povezujejo s svetom.
TUDI V PRIHODNJE . . .
Da. Tudi v prihodnje se bo in se mora občina Lenart hitreje razvijati, celo hitreje od nekaterih preostalih slovenskih občin. Tako so zapisali celo v razvojnih dokumentih, čeprav ob tem niso pozabili na sedanje, resne čase, ko si vsa naša družba prizadeva doseči čim več spodbudnih usta-litvenih rezultatov. Tudi v občini
in mestu Lenart se tega še kako zavedajo; na nedavni seji zborov skupščine občine pa smo, ko so spregovorili o rezultatih poslovanja v prvem polletju, slišali, da se morajo stabilizacije in tovrstnih prizadevanj lotiti še temeljiteje. Zakaj uspehi, o katerih je tekla beseda, žal niso takšni, kot bi morali biti. Kot je poudaril predsednik tamkajšnjega IS Edo Zorko, domače združeno delo nekoliko zaostaja pri rasti družbenega proizvoda, pa tudi pri fizičnem obsegu industrijske proizvodnje. Vse to pa daje kaj slabe obete, saj, kot vse kaže, cilj — 10-odstotno povečanje družbenega proizvoda do konca Jetošnjega leta — ne bo uresničen, pač pa bo to povečanje morda le okrog 8 odstotkov.
Seveda pa kljub vsemu pogumno zrejo v prihodnost in si že v bližnji bodočnosti obetajo bistveno boljše rezultate, zlasti na izvoznem področju. ,
KONČNO AVTOBUSNA POSTAJA
Ne samo Lenarčani, pač pa vsi delovni ljudje in občani te družbenopolitične skupnosti si že 'skoraj 10 let žele novo, sodobno avtobusno postajališče. Sedanji prostor za te namene je namreč le začasen, saj je takorekoč sredi prometnega vrveža na magistralni cesti Maribor—Lenart—Gornja Radgona. Postajališče ob gostišču je zagotovo že nekaj let premajhno, saj se ob nekaterih urah, zlasti pa zjutraj, ko vozijo šolski in delavski avtobusi, ter okrog 14. ure, ko se oboji vračajo domov, istočasno ustavi na cesti kar po 10 avtobusov hkrati.
Lenart se je iz nekdanjega trga s starimi hišami in eno samo tovarno razvil v sodobno, mlado mestece z mnogjmi industrijskimi obrati.
V, tej občini je zato bil še pred kratkim v javhi razpravi predlog odloka o spremembah zazidalnega načrta, ki med drugim predvideva tudi nadaljnji razvoj mladega mesta in določa, kje bodo rasla nova stanovanjska naselja — med Kraigherjevo in Jurovsko cesto ter ob cesti proti Zgornji Ščavnici naj bi v prihodnjih letih zgradili okrog 170 novih stanovanj — otroški vrtec, novi gostinsko-turistični objekt in še kaj. Med drugim naj bi Lenart v bližnji prihodnosti dobil tudi novo lekarno, saj bodo najbrž sedanjo dotrajano podrli in na tistem mestu postavili poslovno-stanovanjski objekt, za katerega
so bojda osnovni dokumenti za gradnjo že v pripravi. Spremembe in izpopolnjene smeri zazidalnega načrta so že potrdili delegati skupščine, prav ta dokument pa med drugim določa tudi mesto novega in težko pričakovanega avtobusnega postajališča. Res, je sicer, da so se v času javne razprave slišale različne pripombe, zakaj avtobusna postaja bo v neposredni bližini novega zdravstvenega centra in vzgojno-varstvenega zavoda, prav tako pa tudi v neposredni . bližini novega stanovanjskega naselja, toda na koncu je vendarle prevladala zdrava misel in dognanja strokovnjakov, prav zato pa so
zbori skupščine predlog novega odloka tudi soglasno sprejeli.
NOVO MESTNO SREDIŠČE
Če bodo v Lenartu odstranili staro lekarno in zares zgradili nov, poslovno-stanovanjski objekt, in kot sedaj že zagotovo kaže tudi zgradili novo avtobusno postajo, potem bo to mestece v prihodnosti pošteno spremenilo svoj videz. Zlasti pa je potrebno poudariti, da bo tako dokočno oblikovano jedro mladega naselja, ki je s postavitvijo blagovnice, bančnih in poštnih prostorov ter stavbe SDK že dobilo prve obrise.	Tekst in foto:
JANEZKURBUS
STRAN 10
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
Pri porabskih Slovencih
V glavnem mestu Ljudske republike Madžarske živi tudi od 400 do 500 Slovencev. Večina se jih je preselilo tja iz Porabja, ker doma oziroma v bližnjem središču Monoštru ni (bilo) dovolj delovnih mest za vse. Pa tudi boljši zaslužek se ponuja tam. Kake pa sicer živijo in kaj delajo?
Večkrat smo lahko v Ljudskem listu, tedniku, ki ga izdaja Demokratična zveza južnih SIovaiAv na Madžarskem. prebrali, da imajo v Budimpešti tam živeči Slovenci, Hrvati in Srbi skupen klub, v katerem se zbirajo na predavanjih in ob raznih drugih priložnostih. In tako smo tudi mi za dan našega obiska v madžarskem glavnem mestu izbrali četrtek, ko je odprt njihov klub.
* Četrtkov večerje torej. V klubski sobi se začno zbirati naši rojaki. Segajo si v roke in kaj kmalu se med njimi razvije živahen razgovor, v katerem se mešajo hrvaška, slovenska in srbska govorica.
Vsi se dobro razumejo. Čez čas je na vrsti predavanje.
Vodja kluba Ljubomir La-stič najprej v srbohrvaškem jeziku pozdravi vse udeležence in jim pove, da se bodo lahko seznanili z življenjem in delom pisatelja Miška Kranjca, književnega ustvarjalca iz Prekmurja, kije po njegovih besedah najbližji porabskim Slovencem med ostalimi slovenskimi književniki. Nato prevzame besedo Franc Tot, znan aktivist med porabskimi Slovenci, in poudari, da so se za predavanje o Mišku Kranjcu odločili zato, ker je pisatelj te dni praznoval 73. rojstni dan in ker je pred kratkim prejel eno najvišjih priznanj jugoslovanskim književnikom, to je Kulenpvičevo nagrado.
Po njegovi predstavitvi Miška Kranjca se razvije dokaj živahen pogovor, mi pa smo tačas izkoristili za razgovor s Slovenci, ki so se zbrali v klubu. Žal jih je bilo bolj malo, kot je to, kakor nam je povedal vodja Ljubomir La-stiČ, običajno tako. Morda je vzrok jezik, ker je večino predavanj v srbohrvaščini, večina med njimi pa govori - in razume le porabsko narečje. Lepo in prav je sicer, da so pripadniki južnoslovanskih narodnosti med seboj povezani, toda Slovenci ne morejo enakovredno sodelovati v delu kluba. Če bi bila predavanja, v slovenščini, pa bi ostali bolj slabo razumeli. No, glede tega bodo morali sami najti najboljšo rešitev.
Naša prva sogovornica je bila Sonja Kiirnjek iz An-dovec. Povedala namje, da v Budimpešti študira na visoki tekstilni šoli, in sicer tretje leto, v klub paje tokrat prišla prvič, ker doslej niti ni vedela za njegovo delovanje. Morda bo zdaj večkrat prišla, ker je' to mesto, ker se lahko sreča s svojimi znanci in pogovori z njimi kaj po domače.
Potem pa smo se zadržali v razgovoru še s Francem Kranjcem in njegovo ženo Marijo. Oba skupaj živita že več let v Budimpešti, doma pa sta sicer iz Slovenske vesi. Pravzaprav se je Marija rodila že v Budimpešti in zanimivo je, da še kar dobro govori po slovensko. Tako pač, kot jo je naučila mama. Tudi ona uči zdaj svojega otroka govoriti v materinem jeziku. Žal lahko rečemo, da je takih primerov malo.
Srečanje s porabskimi Slovenci, ki živijo v Budimpešti, smo izkoristili tudi za obisk Demokratične zveze južnih Slovanov, katere sedež je v madžarskem glavnem mestu. Tukaj sta nas prijazno sprejela v. d. generalni sekretar zveze Djoro Djurok in višja referentka za slovenska vprašanja Irena Pavlič. Oba sta rade volje pristala tudi na razgovor, v katerem nas je zlasti zanimal položaj v Porabju, dotaknili pa smo se tudi nekaterih drugih vprašanj.
— Tovariš Djurok, kakšno vlogo ima Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem?
»Naša zveza je društvena organizacija, ki ščiti interese Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki živimo na Madžarskem. Zastopa torej vse kraje, kjer živijo pripadniki južnoslovanske narodnosti. Naj povem, daje bila zveza ustanovljena 1945. leta, in od takrat neprekinjeno deluje. Ker je to, kot sem že dejal, društvena organizacija, ima svoje organe. Do leta 1949 smo imeli osnovne organizacije po naših krajih, s to prakso pa smo takrat prekinili, ker smo ugotovili, da ni potrebno, da bi imeli vpisane člane, članske knjižnice, torej registrirano članstvo. Na Madžarskem živi okrog 80 tisoč pripadnikov južnoslovanskih narodnosti, s čimer mislim na Hrvate, Srbe in Slovence. Najštevilčnejša je hrvaška narodnost, Slovencev in Srbov pa je približno enako število. Naše delo se odvija preko kongresov, imamo tudi predsedstvo, tri strokovne komisije — za materin jezik, založniško dejavnost in kulturo. Poleg osnovnega cilja, da zastopamo interese naših . narodnosti na raznih državnih in partijskih forumih, zveza tudi pomaga pri družbenopolitičnem, ekonomskem in kulturnem razvoju narodnosti, pri čemer je v ospredju zlasti skrb, da očuvamo materin jezik, ohranimo naše narodno bogastvo, ljudsko kulturo, naše običaje in da razvijamo šolski sistem na iflaterinem jeziku.«
— V krajih, kjer živijo pripadniki narodnosti, Demokratična zveza torej, kot ste dejali, nima osnovnih organizacij. Kaj pa kakšne druge oblike organiziranosti obstajajo?
»Najprej bi rad povedal, da ima zveza svoje poverjenike na terenu, kot so deni-
in o njih
mo kulturni poverjeniki, imamo tudi člane v državnem svetu, imamo razne kulturne skupine in sekcije, in vsi ti na svoj način predstavljajo zvezo v določenem kraju in okolici. Zelo pomembno vlogo na narodnostnem področju odigravajo seveda tudi šole, ki so sicer državne ustanove. Naloga zveze pa je, da vplivamo na starše, naj v čim večjem številu vpisujejo svoje otroke na te šole, da bi začutili pomembnost ohranjanja našega materinega jezika. V zadnjih letih smo ustanovili tudi naše klube Hrvatov, Slovencev in Srbov, ki'imajo široko razvejano dejavnost.«
— No, vprašanje, na katero ste nam pravkar odgovorili, smo vam zastavili predvsem zato, ker v Porabju, kjer živijo Slovenci, pravzaprav nimajo niti ene skupne organizacije, ki bi zastopala njihove interese, skrbela za narodnostni razvoj. Kaj mislite, ali ne bi bilo dobro, če bi tako organizacijo ustanovili?
J
»Da, tudi jaz mislim, da bi morali organiziranost porabskih Slovencev na nek način okrepiti. Toda vedeti moramo, da zveza daje le okvir našega skupnega delovanja in domala v vseh telesih zveze lahko najdemo po enega predstavnika porabskih Slovencev. Predvsem od njjh pa je odvisno, kako bodo oni izkoristili možnosti, katere jim daje z ene strani sama zveza, z
IRENA PAVLIČ
DJURO DJUROK
ustanovitvi neke posebne zveze, to namreč že imamo, spremeniti paje treba miselnost, da so Slovenci pri nas manjšina v manjšini, da so zapostavljeni. Mogoče so sicer bile napake v delovanju zveze, ki so privedle do takšne miselnosti. Tako še nismo uspeli ustanoviti za Slovence nobene dvojezične šole, kakršne predstavniki drugih narodnosti na Madžarskem ponekod že imajo. Poseben problem predstavlja tukaj dialekt, ki ga govorijo porabski Slovenci.
Njihovega narečja namreč ne bi radi izbrisali, temveč nam je osnovni cilj, da s pomočjo tega dialekta razvijamo knjižni slovenski jezik.«
— Zakaj je po vašem pri porabskih Slovencih knjižni jezik tako velik problem? Pri Hrvatih in Srbih namreč temu ni tako.
»Temu nihče ne nasprotuje in potrebno jo je organizirati. To naša zveza tudi javno poudarja. Toda še prej je treba ustvariti pogoje. Vse do danes za takšno šolo v Porabju nismo imeli ustreznih kadrov. Ali sedaj, zahvaljujoč tudi pomoči Jugoslavije oziroma Slovenije, se stanje občutno izboljšuje. Tako so se nekateri porabski Slovenci že usposobili na univerzi v Ljubljani, nekaj jih tam še študira, v svojem materinem jeziku pa se lahko usposabljajo tudi na katedri za slovenski jezik, ki so jo pred enim letom ustanovili na visoki učiteljski šoli v Szombathe-lyju. Torej menimo, da so osnovni pogoji za delo dvojezične šole sedaj ustvarjeni.
Dogovoriti pa seje še treba, pri katerih predmetih uvesti dvojezičnost, da bi povečali število ur. slovenskega pouka, mogoče celo tako, da bi
bilo pol pol (50 odstotkov v madžarščini in polovico v slovenščini.). To bi bilo idealno. Kako bomo to uresničili, je še odvisno od različnih faktorjev, vseeno pa upam, da bomo kmalu uspeli. Predvidena je izgradnja centralne oziroma okrožne dvojezične osemletke z internatom v Monoštru. Otroci bi torej bili tam od ponedeljka do sobote, in to v okolju, kjer bi čimveč slišali v svojem materinem jeziku. Seveda se bodo morali dobro naučiti tudi madžarski jezik.«
tako imenovane dneve na materinem jeziku, in sicer tedensko dvakrat ali trikrat. Idealno bi bilo, če bi otrok, denimo v torek prišel v vrtec in od jutra do večera tega dne govoril samo v svojem materinem jeziku. To je nekaj novega pri nas. Dosedanji rezultati, ki smo jih dosegli v nekaterih vaseh na območju, kjer živijo Hrvati in Srbi, so zelo dobri. Zato pričakujemo, da bomo tudi v Porabju uspeli na tem področju.«
— V zadnjem času pa se razvija tudi sodelovanje Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Kakšne so tu možnosti?
»Ko govorimo o mednarodnem sodelovanju naše zveze, moramo najprej poudariti, da imamo zelo dobre stike s Hrvaško, zlasti na prosvetnem področju. Tudi z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije smo svojčas razvijali sodelovanje, ki pa je v zadnjih letih zastalo. Zato ga želimo spet obnoviti. Dobra volja je na obeh straneh. Izdelali smo že celo poseben predlog programa za naše sodelovanje v letu 1982. Med drugim se bomo tako dogovorili, kje vse potrebuje naša zveza pomoč od Slovenije. Tako bi razen možnosti študija porabskih Slovencev v Ljubljani radi naše sodelovanje razširili na gostovanja dramskih skupin iz Slovenije v Porabju, tako odraslih kot lutkarskih, prav tako pa si želimo, če bi se lahko naši Slovenci usposabljali pri vas za delovanje na kulturnem področju, pri čemer mislim na zborovodje, režiserje, koreografe itd. Ne moremo' namreč pričakovati od Ljubljane, Maribora ali drugih krajev v Sloveniji to, kar bi lahko in morali sami narediti.«
— Tovarišica Pavličeva, kako pa vi kot predstavnica porabskih Slovencev ocenjujete , sedanji položaj rojakov, oziroma katere naloge bi bilo po vašem treba uresničiti v Porabju?
»Pomembne naloge'nas čakajo že v prihodnjem letu —- tako na kulturnem kot šolskem področju. Predvsem si bomo prizadevali, da bi v Števanovcih nadaljevala delo dramska skupina, ker je to zelo pomembno za razvijanje materinega jezi-,ka' Letos je delo te skupine namreč zastalo. Prav tako bi bilo potrebno v števanovski občini ustanoviti kakšno slovensko folklorno skupino in- ljudski orkester. Enako imamo v načrtu za Gornji Senik, največjo slovensko vas, kjer je precej mladine. Izboljšati bo treba tudi kulturno dejavnost v Slovenski vesi. Tam so leta 1979 ustanovili slovensko folklorno skupino, ki pa žal sedaj ne deluje več. Ugotavljam torej, daje prišlo na področju kulturnega delovanja porabskih Slovencev do nekaterih zastojev, kar prav gotovo ni dobro. Pred nekaj leti smo imeli v načrtu, da bi v okviru Kluba prijateljstva narodov v Monoštru ustanovili slovensko društvo, ki bi skrbelo za kulturno delovanje vseh slovenskih krajev v Porabju. Tega nam še ni uspelo uresničiti in prizadevali si bomo, da bomo tako društvo uštanovili prihodnje leto. Zelo pomembne naloge pa nas čakajo na področ
ju šolstva. Glede dvojezične osnovne šole vam je že povedal tovariš Djurok. Od tega res veliko pričakujemo. Razen tega bomo predlagali, da bi v Števanovcih, kjer med počitnicami vsako leto deluje pionirski tabor, v njem uvedli tudi bralni tabor za slovenske pionirje, na katerem bi brali pesmi slovenskih književnikov in otroci bi naj čimveč govorili slovensko. To ponekod že imajo. V Železni županiji bo prihodnje leto tudi tekmovanje v recitiranju in lepem izgovoru materinega jezika. Upam, da se bodo slovenski otroci kar najbolje odrezali. Tudi v Monoštru, ki sicer ni slovenski kraj, v njem pa živi precej pripadnikov slovenske narodnosti, bo potrebno storiti korak naprej na področju vzgoje in izobraževanja. Tako mislim, da bi bilo prav, če bi uvedli govorne vaje iz slovenskega jezika tudi v monoštrski vrtec, v osnovni šoli pa bi bilo treba uvesti pouk slovenskega jezika tudi na nižji stopnji, ker imajo sedaj učenci od 1. do 4. razreda samo krožek. V otroške vrtce na Gornjem Seniku, v Sakalovcih in Slovenski vesi pa bi radi uvedli tako imenovane dneve materinega jezika, tako da bi otroci tedensko 2 ali tri dni govorili samo slovensko, enako seveda z njimi od vzgojiteljice do kuharice. Predlagali bomo tudi, da bi na gimnaziji v Monoštru uvedli slovenski jezik kot fakultativni predmet. Če bomo uspeli večino teh nalog uresničiti, se bo stanje narodnostnega razvoja v Porabju občutno izboljšalo.«
— Pri Demokratični zvezi južnih Slovanov i na Madžarskem izdaja- ! te tudi skupno glasilo
— tednik Narodne no- j vine ali Ljudski list.
Slovenci imate v tem | časopisu na voljo eno i stran, ki pa je po navadi neiskoriščena, oziroma so tamkaj objavljeni razni prispevki in programi, ki niso vezani z življenjem in delom porabskih Slovencev. Ali ste zadovoljni s takšnim informiranjem?
»Ne, ne morem reči, da smo zadovoljni, vendar če hočemo svojo stran zapolniti, moramo imeti več dopisnikov, predvsem iz Porabja. Prav tako je pomembno, da povečamo število bralcev.
In zakaj je premalo dopisnikov?
»Med drugim zato, ker naši aktivisti premalo piše- ; jo. Več bi morali dati od
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
REDEK PRimER
Vse svoje imetje ljudstvu
OD ISTRE DO RAVENE
Nekega hladnega oktobrskega dne leta 1920 se je 18-letni Atanas Bliznakov iz vasi D’mbeni v Egejski Makedoniji odločil, da odide v svet — s trebuhom za kruhom. Najprej je poskušal srečo v Atenah, potem v Neaplju, Rimu, Marseillu, New Yorku in na-zadnj v Madisonu v ameriški zvezni državi Ilinois.
Ta nekdanji otrok siromašnih staršev je kot krepek osemdesetletnik junija letos, obkrožen od številnih študentov skopske univerze »Kiril i Metodij«, iz rok rek-toija Jovana Stojanovskega prejel visoko odlikovanje: or-den zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odli
Stanka in Atanas Bliznakov v svojem skopskem stanovanju.
kovalo predsedstvo SFRJ. Med študenti je bilo tudi deset tistih, ki dobivajo štipendije iz sklada »Atanas Bliznakov«.
Kljub temu, da je Bliznakov 56 let preživel v ZDA, domovine ni mogel pozabiti. Razmišljal je, kako bi pomagal svojemu ljudstvu in na koncu seje odločil. Napisal je oporoko v kateri je vse svoje imetje zapisal makedonskemu ljudstvu. Za konec svojega življenja sta si z ženo Stanko izbrala Skopje. Tukaj, v Ulici Vičja, ki nosi ime po neki
stare koprive najbolj pečejo
Tale kozerija izpred 17 let nikakor ni od muh in so jo zelo zgovorno naslovili Sveti Martin.
Kot člani naše družbene skupnosti smo obračunali s svetniki, ki so jim naši pradedje nadeli različna svoj-stva. Sveti Anton je varoval svinje, Florijan ogenj, Jožef je skrbel za tujo deco in tako po vrsti. Toda s svetim Martinom nismo obračunali. Sodim, da zato, ker je njegova vloga tako močno povezana s cenami. In če govorimo o cenah, prosim, klobuk z glave. Te dni, ko smo pojedli martinovo gos in jo zalili z zadnjim moštom, so se dogajale velike stvari. Mošt je namreč postal vino in to kar čez noč — od 11. na 12. november: svet’ Martin je naredil iz mošta vin. In ker se ne strinjamo z nikakršnim misticizmom, prevedemo ta stari izrek v bolj sodobno in našim ušesom vajeno govorico: včeraj smo ga pili po 350, danes po 600 ali 650 dinarjev.
planini iz njegove domovine otroštva, sedaj Bliznakov zbira gradivo o rojstni vasi D’mbeni. Napisati hoče knjigo.
Ko Bliznakov pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, ne pozabi povedati, kakoje bil za časa svetovne gospodarske krize med vojnama ob svoje prihranke. V tistih težkih časih se je vrnil v rojstno vas, se tam poročil ter se z ženo in materjo vrnil v ZDA. Med drugo svetovno vojno je veliko delal v okviru Vseslovenskega kongresa, ki gaje vodil Luis Adamič. V Makedonijo je Bliznakov prvič prišel leta 1958.
Atanas je najprej nameraval, da bi za njegov denar zgradili poslopje in vanj namestili institucijo, ki bi si prizadevala pri napredku kulture in prosvete makedonskega naroda. Pa je to misel zavrgel in se odločil za sklad, ki naj bi štipendiral siromašne talentirane študente.
Danes se Atanas Bliznakov v rektoratu skopske univerze pogosto srečuje s »svojimi« štipendisti. Zadovoljenje, ker lepo napredujejo.
(po Areni)
Ker smo že od mladih nog vajeni na različne podražitve, bi bilo prav, če bi nadeli tem, ljudstvu dopadljivim opravilom, nekakšen notranji videz, ki bi bil enak svetniškemu siju. Zakaj bi bil sveti Martin častna izjema? Svetnikov je na pretek. Za podražitev mesa ali podobnih malenkosti bi na primer vzeli svete Janeze. Teh je v dobrem koledarju kar osemnajst ali več. In malenkost bi bila, če bi vsako leto osemnajstkrat podražili meso. Imeli bi opravičilo, kot ga imamo za mošt oziroma vino.
Skoraj, da se ne bi bilo vredno spotikati ob Martina, a naj bo. Cene imajo namreč s svetniškim sijem prav toliko, če ne še manj, skupnega kot krava z zakmaš-nim gvantom. Svetniki pa so tako ali tako kaj čudni pa-troni, pa navkljub temu še niso preživeli. Bognasvaruj, da bi ga res dobili še za cene! Mar niso dovolj že skupnosti za cene?!
Ker bomo tokrat ostali le pri Martinu, bomo pač krajši. Če potegnemo črto pod leto 1964, smo lahko zelo iskreni: nad marsičem smo enostavno zamižali, saj vse pa menda le ni za v časopis. Denimo, kaj in kako so ga lomili po nekaterih delovnih kolektivih ali križali kopja kulturniki, se kregali komu-nalci in gradbeniki in se nad vsemi temi in številnimi drugimi zdrahami in razprtijami znojili tisti — naši predhodniki namreč — ki so morali vse to spraviti črno na belo.	_
-brz-
Se vedno nam je uganka, s kakšnimi tehničnimi sredstvi so stavbeniki prejšnjih časov dovažali in postavljali velikanske kamnite skale. Današnja znanost pa nam vsaj lahko dokaže, iz katerih pokrajin je bil vzet tak zgodovinski material. Komnolo-mi so bili dostikrat oddaljeni po več 100 km.
Pred vrati Ravene v Italiji je dal Teodorik Veliki zgraditi svoj nagrobni spomenik. Ko je leta 526 umrl, so pokopali njegovo truplo v okroglem mavzoleju; ki ga še dandanes kažejo tujcem.
A komaj enemu teh turistov uide pogled na strop te stavbe. Zgrajen je iz kamnitega tjloka, premera 11 m, izklesanega iz enega samega ogromnega kosa apnenca. Če bi izračunali njegovo težo, bi dobili število: 8.000 stotov! Odkod izvira ta ogromen kamen, ki so ga verjetno izklesali šele na licu mesta? Med naplavinami okoli Ravene ni nikjer najti takih skal. Morda pa iz 50 km oddaljenega pogorja Apeninov? Naravoslovec, ki preiskuje sestavino apnenca, njegovo strukturo, mora priti do ugotovitve, da takega apnenca ni nikjer blizu Ravene, pač pa na drugi strani Jadrana, na polotoku Istre. Skalo so torej morali prinesti od tamkaj, a kako? Po kopnem skozi ravnino Pada ali preko morja? Tega ne vemo. Geolog lahko ugotovi le dejstva, hipoteze ostanejo zgodovinarju.
V primeru stropnega kamna v Raveni ni težko uganiti njegovega izvora. Težje uganke nam dajo druge ska-lovine. Obiskovalec razvalin egiptovskega mesta Luksor ne bo zamudil, peljati se preko Nila na zahodno obalo občudovat (grobove) mesto mrtvih faraonov. Na potu tjakaj stojita na nekem širokem, ravnem polju dva kipa, od ' nekdaj znana kot Me-
Korobač—najboljše zdravilo
Diagnoza številnih zdravnikov je bila: schizofrenija. Toda oče 30-letnega Giovanna D’A-trija s Sicilije se z diagnozo ni zadovoljil. »Zvedel sem za človeka, v ulici Via Ennea v Palermu stanuje, verjetno je čarovnik, saj pomaga pri neozdravljivih boleznih«, je oče Domenico nekoč zaupal svoji ženi Feliciji. »Kakšen čarovnik, svetnik«, je vedela povedati soseda, »mojo hčerko, kije bila močno nervozna, je popolnoma ozdravil.«
In tako so oče Domenico, ' mati Felicija in sin Domennico nekega dne potrkali na vrata doktorja Giuseppa Rispolija,
NRZRJ V SREDNJI VEK
kije bil v resnici doktor, toda ne medicinskih temveč ekonomskih znanosti. Pred leti je bil namestnik direktorja neke banke v Palermu. Pustil je službo in se posvetil izganjanju zlih duhov iz ljudi.
Doktorja Rispolija je najprej zanimalo ali morda doma niso opazili nekih nadnaravnih pojavov. Morda vrata cvilijo, pojavljajo se morda ponoči nekakšni šumi, vonji. Potem je doktor postavil diagnozo: »To je hudič, ki ga je treba izgnati!« Odredil je zdravljenje in sicer tako, da se je Giovanni moral vsak večer zglasiti pri njem. Toda k prejšnjim bolezenskim znakom so se' pridružili novi. Giovanni je začel hujšati, iz
mnon-kolosa. Nekoč sta pripadala templju, ki je že zdavnaj zravnan z zemljo in ni ostal od njega noben kamen.
Ostala sta le dva kipa, katerih vsak je visok 15 m. Vsak teh kipov je izklesan iz enega edinega velikanskega kosa kremenjaka, to je iz posebno trdega peščanca. Vsak teh 15 m visokih kipov tehta več kot 700 ton. Ti kamniti masi so morali transportirati od daleč, kajti pri Luksorju tega materiala ni.
Premakniti enega teh kolosov le za en milimeter, je v pravem pomenu besede — utopija. A vendar so ju morali prepeljati verjetno po Nilu že tisočletja pred našim štetjem časa. Kje so taki kamnolomi, kjer lahko lomijo takšno kremenino?
To, da je vožnja z ladjo po Nilu navzdol že dovolj naporna, je sprožilo prvo domnevo, da je treba upoštevati mesto izvora kamnov le v gornjem delu Nila. Zares je mogoče dobiti pri Assuanu kremenjak podobnih sestavin. Assuan leži 200 km dalje na jugu. Ali je potemtakem assuanski kremenjak isti kot ta, iz katerega sta Me^ mnon-kipa?
Na to vprašanje je naravoslovcem uspelo točno odgovoriti šele v novejšem času. Ker raziskave o finesi strukture niše dale pravega odgovora, je morala priskočiti na pomoč kemija. Rešitev je dala tako imenovana nevtronska aktivirna analiza. Kaj se skriva za tem izrazom?
Če obsevamo poskusno kamnino, kos snovi ali kemikalijo z nevtroni, postane predmet umetno radioaktiven. Pričujoči atomi se delno spremenijo v samožarčne nuklide (vrsta atomov), ki jih spoznamo prav po značaju tega žarčenja. Njih polčas, njih energija in intenzivnost
padati so mu začeli lasje in ni več upal med ljudi.
Žena Clelia, ki so ji vse dotlej prikrivali Giovannijevo zdravljenje, seje odločila, da bo vzela vse skupaj v svoje roke. Zvečer nekega dne, se je, kmalu za Giovannijem, napo
LINCOLN — KENNEDY
NEVERJETNE PODOBNOSTI
Ko so primerjali nekatere podatke o dveh ubitih ameriških predsednikih Lincolna in Kennedyja so prišli do zapre-paščujočih podobnosti. Lincoln je bil izvoljen za predsednika leta 1860, Kennedy 1960. Lincolna so ubili leta 1865, Kene-dyja točno 100 let kasneje. Predsedniško dolžnost je za Lincolnom prevzel Andrew Johnson, rojen 1808, za Kennedyjem Lyndon Johnson, rojen leta 1908. Atentator na Lincolna je bil rojen leta 1839, Kennedyjev ubijalec leta 1939. Lincolna je pred možnostjo atentata svaril njegov sekretar, ki se je pisal Kennedy, Kennedyja pa je opozoril na nevarnost njegov sekretar, ki se je pisal — Lincoln.
Neverjetna igra naključij.
so tako dobro spoznavni, kot bi nam dali svojo vizitko. Nuklidi, dobljeni iz elementov poskusne osnovne snovi niso zanimivi, nasprotno pa so važne drobcene sledi elementov primešane poskusu, ki dajo po obsevanju z nevtroni popolnoma specifičen žarkovni spektrum. Na tem spektrumu lahko še vidimo nečistoče, ki so onstran vsake druge analizirane tehnike.	.
Teodorikov nagrobni spomenik v Raveni
Tako so z metodo nevtronskega aktiviranja preiskali pred kratkim tudi Memnon-kolose. Rezultat: assuanski kremenjak so morali izločiti. Material kolosov ne izvira iz krajev ob gornjem Nilu. Potrjen je bil sum, ki so ga strokovnjaki izrekli že davno prej, namreč ta, da so Egipčani privlekli 700 tonske kamne iz daljave skoraj 700 kilometrov. Kremenjak so omilili v kamnolomih Gebel Ahmar pri Kairu in so ga prepeljali z ladjami po Nilu navzgor do Luksorja.
Neverjetno delo! Toda ta analiza je neizpodbitna. Najbolj so primerjali vsebino kamnov na sledi elementov kot železa, kobalta in redkega europiuma. Kremenec Memnon monolitov je prav tako vseboval zelo malo europiuma kot kremenec iz Kaira, t. j. manj kot 0,1 miligramov na 1 kg kamna, vendar pa precej veliko železa, okoli 14 %.
tila tudi sama k »zdravniku«. In kajje zagledala. Giovannije bil nag privezan na stol, doktor Rispoli pa ga je obdeloval s korobačem. Giovanni, ki bi vse prenesel, samo da bi ozdravel, je tulil in preklinjal doktorja, roteč ga, naj ga tolče raje z
Zgodovina Memnon-kolo-sov pa je zanimiva še z druge strani. Leta 27 pred n. št. je stresel potres pokrajino Teb ali današnjega Luksorja. Tedaj se je razcepil kos gornjega dela na severnem kolosu.
Od tedaj je bilo slišati zjutraj, kmalu po sončnem vzhodu, nenavadno, čudno petje v bližini kamnitega kipa. Izvor tega pojava niso nikoli mogli razjasniti. Verjetno so  povzročile vremenske in vlažnostne napetosti določene nihanja v kamnu ter se prenašala v zrak. Rimski turisti, ki so že takrat odkrili Egipt kot tujsko prometno deželo, so smatrali obisk pojočega kipa skoro za svojo dolžnost.
Pojoči pojav pa je naenkrat prenehal, ko je okoli leta 200 po n. št. prišel rimski cesar Septimus Severus na misel, i restavrirati pojoči kolos. Ukazal je kip popraviti in od tedaj je tudi petje prenehalo. Zato dandanes naravoslovje tega nenavadnega pojava ne more več pojasniti. Imperator je dal za popravo prinesti kremenast material. Tudi izvor tega je aktiviran analiza pojasnila. Severus Septimus si je prihranil dolgo pot ob g Nilu navzgor in je dal prinesti kremenec iz Assuana.
Memnon kolosi so napravili celo mnogo daljšo pot kot pa dva milijona kamnitih kvadratov, ki sestavljajo piramide Gizeh pri Kairu. Te kamnite kose je bilo treba prinesti ,,le” iz Mikattam gorovja od vzhodne obale na zahodno obalo Nila.
Navsezadnje pa le še ostane zgodovinska skrivnost, kako so kamnite bloke v. Egiptu, kamnite kvadre v Mikeni in Tirynu ali stropno ploščo v Raveni premikali prek ogromnih razdalj. Gotovo bo nekoč nek naravoslovec rešil tudi to uganko.
rokami in ne s korobačem, če ga pač že mora.. .
Potem se je izvedelo, da je Giovanni prestal nič manj kot 395 dni »zdravnikovih, posegov«. Rispolija so zaprli, Gi-ovannija pa napotili na neko psihiatrično kliniko.
STRAN 12
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
AMERIŠKA TOVARNA ,,PEDALPOWER” že leto dni izdeluje kolesa, ki jih poganja električni akumulator. Z enim polnjenjem akumulatorja vzdrži kolo do 40 milj.
XXX
KAJ JE PRAVZAPRAV MILIJARDA, recimo dinarjev. Milijarda dinarskih kovancev, zloženih drugega na drugega, to je stolp, visok 1,250.000 metrov. Milijarda minut je nekaj več kot 1900 let. Povprečno živi človek dve milijardi sekund. In koliko je
XXX
kve v 11. stol, je postal papež, ko je bil star 12 let.
NAJDALJŠA BESEDA, ki se enako bere od leve proti desni in od desne proti levi je „saippuakauppias”, kar po finsko pomeni ,,izdelovalec
za vsakogar nekaj
HIŠNA OPRAVILA
ZNANJA NI NIKOLI PREVEC
Prepleskajmo stanovanje
Drobni gospodinjski nasveti
Skoraj vsako gospodinjstvo se neprestano srečuje z vprašanjem, kako vsakih nekaj let obnoviti premaz na stenah v stanovanju, bodisi zaradi dotrajalosti starih premazov ali preprosto zaradi spremembe barvnega okolja, v katerem živimo. Sodobna kemija nam ponuja celo vrsto že pripravljenih kvalitetnih premazov, na primer jubocolor, tako, da potrebujemo za delo samo ustrezno barvo, nekaj dobre volje in primerno orodje. Tako so npr. disperzijske barve, ki jih pred uporabo ni potrebno posebej pripravljati, ker jih kupimo že pripravljene.
kaj je disperzuska barva?
Vezivo. Snov za barvanje imenujemo preprosto barva oziroma dis-perzijska barva, kar pomeni, da je vezivo, ki je v takih barvah uporabljeno, umetna smola ali bolje rečeno: mikroskopsko majhni delci umetne smole, razpršeni v vodi. Ko se premaz na steni posuši, se ti delci združijo in tvorijo zaščitni film.
Polnilo. Nastali film bi bil brez dodatkov — polnil — preveč zaprt, neprepusten kot folija. Polnila, ki jih barva vsebuje, so fino zmleti minerali. Delci veziva jih pri tvorbi filma na steni povežejo, nastali premaz pa je porozen in omogoča,,dihanje”.
Pigmenti. Vse barve vsebujejo barvila — pigmente, ki dajo značilen odtenek. Osnovna barva je bela, saj vsebuje bel pigment — belilo. Poleg bele je še cela vrsta drugih. Z mešanjem lahko dobimo poljubne barvne odtenke. Pigmenti — barvila, ki so v barvah jubocolor, so odporni proti svetlobi in proti kemijskim vplivom. Disperzijske barve razredčujemo z vodo. Vse disperzijske barve so občutljive na mraz in jih moramo hraniti v prostorih, kjer ne zmrzuje. Ravno tako moramo paziti, da ni prehladno takrat, ko barvamo, pri tem pa moramo vedeti, da je temperatura vlažne stene nekaj nižja od temperature zraka v prostoru. Prepih ali zmrznjena barva povzroči, da se nanešena barva po osušitvi briše ali pa razpoka. Disperzijske barve so vodotesne, vendar je možen prehod vodne pare skozi premaz, torej dihajo. Da so premazi vodotesni, je pomembno, ker preprečuje pronicanje vode (dež, megla) v zidove. Mokri zidovi pa, kot vemo, odvajajo znatno več toplote kot suhi, poleg tega je bivanje v vlažnih prostorih neprijetno. Na vlažnih stenah se kmalu pojavijo plesni, ki počasi razkrajajo apneni omet, v prostoru neprijetno zaudarja, pohištvo ob vlažni steni pa kmalu propade.
ORODJE IN PRIPOMOČKI ZA BARVANJE
Brez primernega orodja ni dobrega premaza! Pri nakupu pleskarskega orodja moramo biti previdni: najcenejše orodje ni vedno najprimernejše. Orodja po končanem delu ne zavržemo, marveč ga s primerno nego lahko uporabljamo celo vrsto let.
Pleskar-amater (upamo, da' vas je kar precej) potrebuje:
— čopiče različnih velikosti in oblik, predvsem pa večji ploščati čopič za disperzijsko barvo in manjši ploščati čopič za nanašanje barve na valjček;
— slikarske lopatice in kovinsko gladilo za nanašanje izravnalnega kita in strganje starih premazov;
— posode za pripravo barve. Najprimernejša so plastična vedra, nikakor pa ne smejo biti iz rjaveče pločevine. Disperzijske barve namreč lahko razjedajo železo, ki potem pušča rjave lise v barvi;
— brusni papir, in to finejši. Rabimo ga za brušenje prekitane površine. Da laže brusimo, ga napne-mo na kos lesa;
— omelo za odstranjevanje prahu;
— lestev primerne velikosti. Ce delamo z valjem, si lahko pomagamo tudi tako, da ga nataknemo na metlin’ročaj. Tako lahko kar s tal dosežemo najoddaljenejši kotiček in strop.
kako nanašamo disperzijske BARVE?
Preden začnemo barvati, moramo biti prepričani, da je podlaga pravilno pripravljena. Na slabi Podlagi je tudi najboljša barva slaba!
Disperzijske barve nanašamo s Jopičem, valjčkom ali z brizganjem. Pred prvim barvanjem novega zidu moramo površino ustrezno impregnirati.
Barvanje s čopičem. Čopič namočimo samo delno v barvo. Odvečno barvo odcedimo na robu posode. Čopič položimo plosko na steno in barvo razmažemo z enakomernimi potegi. Barvo nanesemo
najprej na težje dostopne površine, na primer, kote in robove. Ce barvamo s čopičem, moramo barvo primerno razredčiti z vodo. Prepogosta barva se ne razliva po površini, vidni ostanejo sledovi čopiča. Paziti moramo, da barve ne razredčimo preveč, ker pada pokrivnost barve hitro s stopnjo razredčitve. Za prvi premaz naj bo barva nekoliko bolj razredčena; dodamo 10 do 20 odstotkov vode. Za drugi po-krivni premaz pa nekoliko manj — 5 do 10 odstotkov vode.
Barvanje z valjčkom. Barvanje z valjčkom je enostavneje, primerno je za vsakega amaterja. Barvo nalijemo v široko plastično posodo, tako, da lahko vanjo pomaknemo pleskarski valjček. Barve v posodi naj ne bo preveč, ampak le toliko, da lahko namočimo površino valjčka. Ce pomočimo valjček pregloboko v barvo, nam le-ta izteka pri nanašanju na steno (iz ležaja osi) in nam po nepotrebnem maže stene. Odvečno barvo odstranimo z valjčka s pomočjo manjšega ploščatega čopiča ali s pomočjo posebne odce-jalne mreže. Barvo pa lahko nanašamo na valjček tudi s pomočjo manjšega ploščatega čopiča; valjčka potem seveda potem seveda ne pomakamo v barvo. — S primerno prepojenim valjčkom nanesemo
ROKE NA VOLAN
Roke na volan! Takšno je eno osnovnih pravil za varno vožnjo. Seveda pa se ga do pike natančno ni moč držati, saj je včasih potrebno seči tudi k prestavni ročici, h kljuki na vratih, pa še kam, piše Marko Šesenjv A vtoma-gazinu in nadaljuje: Res pa je, da se tovarne trudijo, da bi vse, kar voznik potrebuje, namestile čim bliže volanskega obroča in mu tako olajšale delo. Kljub temu pa še vedno človek najde še tisoč reči, ki ga zmotijo. Ni redko, da avtomobil zavije s poti, ker je voznik iskal pravšnjo postajo na radiu, obračal glasbeno kaseto, ali lovil žuželko, ki je planila skozi odprto okno. V.emo pa tudi za primer, da je voznik nehote zavil v tisto smer, kamor je pravkar zasukal glavo in telo. Kakšno vijuganje je lahko tudi posledica slačenja debelega kožuha.
Znani avtomobilist svetuje: preden odpeljete, se prepričajte, če je vse, kar potrebujete za vožnjo, po vašem okusu. Nastavite si sedež in vzvratna ogledala; obrišite šipe, če je potrebno; malo pomislite oziroma se s sopotniki dogovorite, kakšno temperaturo notranjosti si boste nastavili; poskrbite, dd ne boste preveč ali premalo oblečeni in spodite iz avta vse muhe in morebiten drug mrčes. Glede radijskega aparata v avtu je treba povedati, da je to zelo koristna reč, toda če sodite med tiste, ki nenehno sučejo gumbe na njem in iščejo dobro glasbo, se boste prej ali slej znašli v jarku. Izdatek na radiu, na katerem je moč vaše najljubše postaje naravnati vnaprej, je sicer precejšen, vendar se vam utegne obrestovati že ob misli, da sta na ta način nekaj storili na preventivnem področju: ne boste tolikokrat vrteli radijskega gumba.
barvo na steno od spodaj navzgor, pri tem pa potiskamo barvo pred valjčkom navzgor. Barvo enakomerno porazdelimo na steni s previdnimi potezami levo in desno, na koncu pa z dolgimi potezami navzdol. Tako nastali premaz je enakomeren, posušen film pa ima bolj ali manj vidno strukturo, kar je odvisno od stopnje razredčitve. Barvo razredčujemo z vodo podobno kot pri barvanju s čopičem; lahko je dodamo nekoliko manj.
S katerimkoli orodjem barvamo, vedno začnemo na zgornjih ploskvah, najprej pa na stropu.
Zdaj, ko ste zvedeli, kako se lotiti barvanja, vam ne preostane nič drugega, kot da čimprej v trgovini kupite eno izmed disperzijskih barv in delovne pripomočke ter se lotite barvanja. Že res, da jesen in zima nista najbolj primerni obdobji za pleskanje, saj, kot ste prebrali, dela se je treba oprijeti ob primerni temperaturi prostora, toda prostore je moč umeto ogreti in se torej na vreme ni moč izgovarjati. Ce ste se navdušili za pleskanje, s tem pa za prihranek pri izdatkih za poklicnega pleskarja, vam želimo veliko uspeha. Pa na lestev dobro pazite!
drug avto, bo izgovor o prikupnih stegnih zelo čudno zvenel. Tile napotki veljajo tako za dnevne in nočne vožnje.
Če pa ne zdržite brez cigaret ali prijetnega klepeta iz oči v oči, najprej ustavite in šele potem začnite tipati za vžigalnikom . . . Dandanašnje ceste niso več tako prazne kot pred leti, so pa še vedno, vsaj večina naših, enako ozke in slabo obrobljene. Kdor si privošči neprevidne kretnje
Če vam je sopotnica všeč (ta bi vam prav gotovo bila), ustavite avto In si jo oglejte, med vožnjo pa skrbite predvsem za to, da pridete varno na svoj cilj potovanja.
Zdi sem, da prihaja čas, ko se bodo ženske veliko^več sukale okrog štedilnika. To pa predvsem zato, ker smo se že preobjeli razne konservirane hrane. Naravna in doma pripravljena hrana je vendarle bolj zdrava. Pa še nekaj j e, kar govori v prid domači pripravi hrane: cena živil. Le-ta prehiteva marsikateri mošnjiček, zato bo varčna gospodinja skušala pripraviti dobro pojedino, četudi ima iz dneva v dan manj denarja. Toliko za uvod! Sedaj pa nekaj drobnih nasvetov, ki smo si jih sposodili iz knjige receptov, ki jo je izdala Kolinska Ljubljana.
Kreme za nadeve raznih sladic, ki jih pripravljamo s pudingom (tako imenovane lahke kreme), se ne sesirijo, če sta umešana maslo in kuhan puding iste temperature. Kuhan puding med kuhanjem pogosto premešamo, da se mu ne naredi po vrhu kožica.
Zmleto meso (zrezki) ali riba se pri peki rado prime dna posode. To preprečimo, če posodo takoj, ko denemo vanjo živilo, hitro premikamo sem in tja. Na živilu nastane rahla skorjica in se ne prime več.
< Zdrobovi žličniki, ki dolgo stoje, posrkajo veliko juhe,
lahko izognili, ko bi se šoferji bolj zavedali, da upravljajo z močnim strojem. Niso- redki primeri, ko se kateri izmed mladih voznikov hoče postaviti pred sopotnico in drvi (smrti naproti) ne da bi imel roke na volanu. Tudi nekateri motoristi se gredo akrobate, saj zlasti na podeželju večkrat vidiš, da se peljejo, ne da bi imeli roke na krmilu.
zato je boljše, če jih denemo v juho tik pred serviranjem.
Kvašeno testo, ki ga nameravamo cvreti, bo popilo veliko manj mašlobe, če mu dodamo že pri mesenju na vsakega pol kilograma moke po eno kavno žličko pecilnega praška.
Kakav pa tudi pudingov prašek se pri mešanju s tekočino rada zgrudita. To preprečimo, če suhemu kakavu ali pudingu primešamo malo sladkorja in nato postopoma prilivamo tekočino.
Cvetača ostane med kuho bolj bela, če vodi prilijemo nekoliko mleka. Sicer pa cvetačo pred kuhanjem denemo za nekaj časa v mrzlo slano vodo, da izleze mrčes. Štorček bo prej mehak, če ga navzkriž nekoliko zarežemo.
Preden damo sadje na mizo, ga moramo skrbno oprati, po možnosti s toplo vodo, da uničimo bakterije in odstranimo ostanke škropiva.
Riž pred kuho dobro in na hitro operemo. Stresemo ga na cedilo. Ali na sito in podr-žimo pod curkom tekoče sode. Spiramo tako dolgo, da odteka čista voda.
Mesna juha je okusnejša in lepše barve, če ji dodamo prepraženo, narezano koreničje in kosti.
Sestavil Marko Napast	Nepremišljenost, nerazumnost	Površinska mera v Angliji in ZDA	Gost na svatbi	Nadarjenost	Najslavnejši hunski kralj	Kitov brk	Ameriški satirik Buchwald
Past, zanka							
Zemeljski ravnik	
Trezen, stvaren človek							
Vaška zadruga v carsKi Rusiji						Smernice, napotki	Drag kamen
Zahod		Abesinka	Zolajev roman Ključ računalnikov				
Peneče se vino					Medmet Starogrški pesnik		
Pevec Pestner				Kilovoit-amper Otokipri Siciliji			
Francoski filozof in pisatelj (Denis)							
Nobelij			Naša strupena kača. Glas, zvok				Reka^ v južni Franciji
Latinsko ime za velelnik							
Vrsta kuhinjske posode							
Igralec tenisa					-		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: avtomat, Niagara, Vatikan, ami, ski, raca, Sn, Elan, La, Tebe, S, sirar, Aragon, Delo, as, Apenini, tamarak.
IZ DŽOUŽUOVOGADNEVNIKA
Smetano, ki jo nameravamo stepsti, hranimo do uporabe v temnem in hladnem prostoru. Ohlajena mora biti tudi šiba za stepanje. V začetku stepamo počasi, potem pa vedno hitreje. Sladkor vtepemo v smetano nazadnje. Navadno primešamo sladkorju zavitek ali dva vanilina.
Razvaljano testo najlepše prenesemo z mize v pekač, če ga navijemo na pomokan valjar in ga na pekaču odvijemo.
Leči dodamo posebej pikanten okus, če ji primešamo proti - koncu kuhanja žlico gorčice.
Testenine ne bodo prekipele, če vodi primešamo žlico masla.
Kuhane cmoke iz kvašenega testa takoj prebodemo z vilicami in nekoliko natrgamo, ko jih vzamemo iz kropa.  Tako ne upadejo.
Žele, aspik in razne strjenke laže zvrnemo, če jih z modlom vred za hip potopimo v vrelo vodo.
Suho sadje, suhe gobe in posušena dišavna zelišča hranimo v vrečicah iz redkih tkanin, ki prepuščajo zrak.
Pečenice in krvavice pri peki ne pokajo, če jih prej za kratek čas denemo v vodo, katere temperatura je nekoliko pod vreliščem.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
STRAN 13
za razvedrilo
ŠTEDNJA
— Mami, kakšen biskvit pa si pripravila?
— Dober je, a ne?
— Bi bil, če bi bile v njem rozine, ne pa sončnična jedrca.
— Sinko, rozine bi morala kupiti, sončnično semenje pa imamo na pretek in skoraj zastonj.
RAZBURLJIVO
— Ne vem, Miha, zakaj si se odloči I za ribolov. Pa to je samo dolgočasje.
SO RAŽLIKE
Stonogi in njegova soproga sta v vitrini opazovala sliko sex bombe, pa pravi on: — Čudovite noge, kajne?
— Se strinjam, vendar jih ima odločno premalo.
— Ni, če nimaš ribiškega dovoljenja...
LAHKO POČAKA
— Tonček, če boš še tepel sestrico, po kosilu ne boš dobil pudinga.
— Prav. Nehal bom, svoje pa bo dobila takoj za pudingom.
— Dragi, bolje bi bilo, če bi namesto teh brizgancev raje pil mleko.
— To pa ni vseeno. Razmisli malo o tem: dojenčki venomer trobijo, ljubitelji dobre kapljice pa pojemo.
' NOVOPEČENI ČEBELAR
— Kako je kaj s čebelami, Šanji?
— Kar pridne so te male živali-ce. Dvajset kilogramov so nanosile skupaj, ob tem pa dvakrat opikale taščo.
OPOZORILO IN POJASNILO
— Karči, če se me samo s prstom dotakneš, bom takoj poklicala mamo!
— Ne bom se z enim, mamo pa raje pusti pri miru.
NA CARINI
— Kaj pa imate v teh steklenicah v prtljažniku, tovarišica?
— V njih je sveta voda iz Lurda. — Če ne bi bil ateist, bi morda začel verjeti v čudeže, zdaj pa vam moram, žal, steklenice z viskijem odvzeti.
MOČ NAVADE
Med sopotnikoma v vlaku: — Tovariš, vi ste se očitno šele pred kratkim odpovedali kajenju.
— Po čem sklepate?
— Venomer stlačite ostanek slane palčke v pepelnik ...
PAR V PARKU
— Angela, kaj bi naredil tvoj mož, če bi naju zalotil tako objeta?
— Miroljuben je. Če mu boš povedal vse, kar si mi šepetal tu pod gabri in obljube tudi izpolnil, ti bo vse življenje hvaležen. Tudi tisto mu moraš povedati, da bom vedno tvoja ...
ZANESLJIVOST
— Prosim, bi hoteli ta zavojček oddati na tramvaju. V njem je malica za moža.
— Na kateri tramvaj pa?
— Vseeno. Mož je zaposlen v oddelku za najdene predmete.
ZA ZADOVOUSTVO
— Očka, zakaj mamica med sprehodom vedno sili na to javno tehtnico?
— Veš, ta je pokvarjena in kaže deset kilogramov manj.
NA BANKI
—‘ Rad bi najel kredit za nakup avtomobila. Kakšni so pogoji?
— Šestdeset odstotkov pologa in dvanajstodstot-ne obresti.
— Bom raje počakal. Do zdaj sem prihranil le toliko, da bi mi že za obresti denarja zmanjkalo.
Oprostite, a nimam časa podržat roke. Napitnino spustite kar v to odprtinico
IZNAJDLJIVOST
— Manci, pa ta tvoja zlata zapestnica je vredna najmanj deset starih milijonov. Kateri bogataš ti jo je poklonil?
— Ne gre za posameznika. Za to se lahko zahval im zlatarju, ki je z zadovoljstvom zlil vse zlate zaročne prstane in naredil tole umetnino. Iz hvaležnosti za opravljeno delo, sem se z njim zaročila. . .
IZ VRTCA
— Vilček, tovarišica se mi je potožila, da te je morala za kazen spet poslati v kot.
— Saj ni šlo za kazen. To je naredila iz uvidevnosti. Dobro ve, da predolgo sedenje lahko škodi mojemu zdravju...
Kar tri dni je soboški ljubitelj cvetja čakal, da bi se v kalupih, ki jih je naredil po svojem okusu, strdila mešanica peska in cementa. Kalupi posod za rože so bili zares domiselno narejeni, le do strjevanja ni prišlo, pa se je potožil sosedu, ki mu je posodil cement: ,,Dragi sosed, posodili ste mi slab cement. Nagrabil sem ga v garaži; tako kot ste rekli, v prvi vrečki desno.” Sosed se je z obžalovanjem opravičil: ,,Veste, prav žal mi je. Nisem vedel, da je sin pripeljal umetno gnojilo in ga pustil tik za vrati.”
Pesnik Manko Golar se je ob neki priliki pohvalil, da se ne spozna samo na pesnikovanje in prosvetarstvo, ampak tudi na nogomet. Omčnil je srednješolska leta in poredno dodal: ,.Zdelo se mi je, da so me v nogometno moštvo uvrstili predvsem zato, ker sem znal v sekundi podreti katerega od nasprotnih igralcev. Ko je šlo kje bolj tesno, je vedno kdo zaklical — Manko, puci ga!”
Frana Šaleškega Finžgarja sta ob koncu jeseni njegovega življenja obiskala novinar in fotoreporter iz Ljubljane. Medtem ko je novinar postavljal najrazličnejša vprašanja, je fotoreporter iskal najbolj primerne zorne kote in skakal z enega konca sobe v drugega. Finžgar je bil že precej naglušen, zato je gospodinji precej glasno ,.zašepetal”: ,,Pazi, da ne bo tisti z aparatom česa sunil! ”
Natalie Wood je v družbi pohvalila svojega reklamnega agenta: ,.Izreden je, čeprav ga imam šele dva meseca. Medtem so mi oropali vilo, zmanjkala sta mi dva avtomobila, pomirila sem se z nekdanjim možem, trikrat sem se poročila in sestro so mi ugrabili.”
gozdarstvo in lesna industrija r.o.
()23S0SkM'nj Gradec-Gosi rosvetška 4
Telefon: 062/842571
V GRADBENIŠTVU LAHKO PLASTIKA V POPOLNOSTI ZAMENJA KLASIČNE MATERIALE, POLEG TEGA PA JE ODPORNA NA ATMOSFERSKE SPREMEMBE, NE ZAHTEVA POSEBNEGA VZDRŽEVANJA, JE FUNKCIONALNA IN TRAJNA
s svojimi TOZD-i vam nudi naslednje izdelke in storitve:
•	SORT/MENTE GOZDNEGA LESA
•	ŽAGAN LES IGLAVCEV
• IVERNE PLOŠČE
•	OPLEMENITENE IVERNE PLOŠČE
•	STENSKE OBLOGE
•	STROPNE OBLOGE
® SUMO- suho montažna vrata
$ INTRO-okna
D IZOLIRokna
• KLASIČNA vrata
® ROLETE za okna
® OMARICE za rolo
® OMARICE za platnene zavese
® TERMO- izolacijske si/re
• OBLAZINJENO POHIŠTVO
•	TURISTIČNE STORITVE
KVALITETA, FUNKCIONALNOST IN LEP VIDEZ SO PREDNOSTI IZDELKOV LESNE.
„medimurjeplet”
ČAKOVEC
VAM NUDI:
•	plastična harmo-plast vrata
0 plastične zidne obloge — strešni rob
0 plastične rolete
O plastične balkonske profile
•	plastične profile za ograje	•
•	plastične pregradne profile
O lesna
slovenj gradeč
dimenzije na zahtevo kupca — velika izbira barv in profilov — enostavna montaža in vgraditev — brezplačni strokovni nasveti
PRODAJA IN INFORMACIJE: „MEDŽIMURJEPLET", OOUR „ROBNI PROMET", 42300 ČAKOVEC, ULICA SVETOZARA MARKOVIČA 5, TELEFONI: (042) 814-353 in 812-633
STRAN 14
VESTNIK, 5. NOVEMBRA las'1

dopisniki so zabeležili
UREDNIK VAM
Dragi mladi dopisniki, spet bi vam . rad napisa) nekaj vrstic. Najprej vas moram po-hvaliti.da kar pridno pošiljate svoje prispevke na uredništvo našega časopisa. Z njimi, vsaj z večino, sem zelo zadovoljen. Pogrešam pa zani-
mive risbe. Torej, kje ste risarji? No, moram povedati, da imam v mapi nekaj dobrih risb, vendar jih zaradi
tehničnih razlogov ne morem objaviti. To velja tudi za Branka Lebarja iz osnovne šole Crenšovci (o cigaretah) in za ilustracije zgodbe V pasti, ki sem jih prejel z osnovne šole Razkrižje.
In kaj mislite vi o vaši rubriki? Morda imate kakšne zanimive predloge. Napišite mi jih!
Mogoče vam lahko tudi ne-
Zdravo življenje ima prednost
Kaj pomeni biti zdrav človek? To, da ne kadiš in ne piješ alkoholnih pijač, še ni dovolj. Če hočeš biti res zdrav, moraš imeti predvsem dobro hrano.
Najboljša hrana je tista, ki vsebuje vitamine: sadje, zelenjava, mlečni izdelki, mleko, ribe in jajca. Pomembna pa je tvdi pijača. Zelo primerni so naravni sokovi, mleko in druge nealkoholne pijače. Vendar tudi pijača in hrana nista dovolj. Kaj pomeni hrana in pijača, če zrak ni čist, če se ne giblješ in se vsaj malo ne ukvarjaš z rekreacijo.
Ko že go.mrim o čistem zraku, naj poudarim, da mnogo ljudi kadi in s tem škodi sebi in drugemu. Cigareta vsebuje nikotin in še druge škodljive snovi. Toda ne kadijo samo starejši, ampak še mladi pod 15. letom in si s tem krajšajo življenje. Zato je potrebno, da sc večkrat odpravimo na sprehode v naravo, se udeležimo kakega rekreativnega tekmovanja, krosa, pohoda ali trima s kolesi in druge opozarjamo o škodljivosti kajenja. Važno je tudi, da smo večkrat na soncu. Zato nikar ne kadimo, ne pijmo alkohola, ne jejmo samo slaščic in druge hrane, ki nam samo škodi, ne bodimo cel dan v hiši ali v kakem drugem prostoru, kajti takrat ne bomo dolgo živeli. Igor Kebel, 6. r.
OŠ Crenšovci
Jesenske sanje
Jesen, kako si lepa, kako si bujna v svoji naravi!
Koliko novih spoznanj mi prinašaš iz tvojega sna!	•
Kako trepeta vsa narava, ko strmim v daljavo in veter zaveje med hraste in breze.
In včasih zaslišim pesem jeseni, pesem! ki ne pozna meja.
Razlega se v svoji sanjajoči podobi, po vesti življenja, po poti, ki vodi v srečno bodočnost.
Ziblje se bilka trave.
zaspana prisluhne pripovedi, ki jo hrabri, daje pogum, vztrajnost do svojega dela.
Jesen' s svojo lepoto ponosno stopa na prag sreče,
izpolnjuje mi želje ter sanje, ki so tako lepe.
Naj bo v meni vsak dan šop tvoje sreče!
Z njo bi iskala poti— vedno novih za mene.
Minil je september, oktober....
le še ta šop sreče ostal je v meni. . .
O. sanje jesenske, kje ste?
Kam je odše! vaš pogled?
Tako je pusto.
samota mi tare te sanje . . .
Zamegljen je pogled pred menoj.
v njem piše:
vLe jesenske sanje so to!«
LEONIDA DONOSA. 8. raz. OŠ CAN KOVA
S pticami v tople kraje
V naše kraje je prišla jesen. Dnevi so. postali krajši, noči pa daljše. Listje na drevju postaja iz dneva v dan bolj'pisano in tako je gozd zmeraj lepši. Nekatero listje že tudi odpada. Veverica Žaklja z veje na vejo ter si nabira lešnike in orehe. Iz njih lušči sladka jedrca, nekaj pa jih nosi za ozimnico, v svojo shrambo.
Najbolj živahno pa je na naših brajdah. Stara oiama je pustila precej grozdja na brajdah, da bi bri otroci zobali, toda ptički nam pridno pomagajo, jsaki dan prileti vse polno ptic, ki prepevajo in Mrgolijo, zraven pa tudi pridno zobljejo. Že zgodaj zjutraj me prebudi njihovo petje. Ko jih opazujem ln jih vprašam, zakaj so tako živahne in zakaj tako hitijo, se mi zdi, kot bi mi odgovarjale: ,,Kaj
kaj predlagam, in sicer da bi poizkusili napisati nekaj o dnevu republike: Kaj je to za vas republika Jugoslavija, domovina? Kakšna je in kako se razvija? Kako pomagate pionirji.pri tem, oziroma kakšne so vaše naloge? Kako pričakujete praznik republike cicibani, ki boste postali pionirji?
Lep pozdrav!
sprašuješ, ko pa sam dobro veš, da se bliža zima in se moramo pripraviti na dolgo pot, v tople kraje!”
..Ostanite pri nas, jaz vam bom dajal jesti pozimi,” jim pravim.
,,Zelo rade bi ostale, toda gotovo bi zmrznile v hudi zimi,” mi odgovarjajo, ..Saj pridemo drugo leto spet nazaj-in ne bodi jezen, če smo ti preveč grozdja pozobale!”
,,Na svidenje!” In že so odletele visoko pod nebo. Jaz sem pa žalostno gledal za njimi in si mislil, katera izmed teh se bo le srečno vrnila. Tudi kos je veselo zažvižgal, kot bi jim tudi on zaželel srečno pot. Mogoče pa sije mislil: ,,Le pojdite, da bo za mene več grozdja ostalo. Jaz bom ostal tukaj, ko bo zmanjkalo grozdja, mi bodo že pridni otroci dali jesti”. Še sinička je zapela, kot bi hotela reči: ,,Jaz bom tudi ostala”!
Jaz pa sem bil spet vesel, ker sem vedel, da bom imel pozimi mnogo dela, ko bom delal krmilnice in dajal vanje hrano.	Robert Lorenčič, 6. r.
OŠ VERŽEJ
Jesensko doživetje
V soboto zjutraj sem vstala in pogledala skozi okno. Videla sem, da sc nam obeta lep sončen dan. Zelo sem se ga razveselila. Odločila sem se, da grem k prijateljici na potep. Spotoma sem opazovala jesensko naravo.
Po dolini se je dvigala megla. Ko sem tako stopala po travniku, sem opazila, da je ves obdan z rosnimi kapljicami. Potem sem zavila v gozd. Pod nogami mi je šelestelo listje. Pogledala sem v krošnje dreves in videla,-da je listje že skoraj vse odpadlo. Tako sem prišla k prijateljici. Domenili sva se, da greva v gozd po kostanje. Po poti, kjer sva šli, sem zopet s jjrijateljico opazovala in spoznavala jesensko naravo. Nekje daleč v dolini se je slišalo brnenje kombajna, kije pulil peso. Vedeli sva, da je jesen, saj jeseni kmetje pospravljajo poljske pridelke in se pripravljamo na zimo. Medtem ko sva nabirali kostanje, sva videli tudi veverico, ki je skrbno iskala zaloge za zimo. Slišali sva tudi ptice, kako so žalostno čivkale, ker je pred njimi zima, kar je za ptiče zelo hudo. Ko sva nabrali dovolj kostanjev, sva se poslovili in odšli vsaka po svoji poti domov. Domov sem prišla polna lepih jesenskih vtisov, saj sem spoznala lepo in bogato jesensko naravo. Majda Korošak, 6.
OŠ Videm ob Ščavnici
Ličkali smo koruzo ,
Bilo je nekega sončnega popoldneva. Oče je rekel, da bomo zvečer ličkali koruzo. Najprej smo vse pripravili.
Ko se je stemnilo, smo začeli ličkati. Bilo nas je dosti. Nekateri smo ličkali, drugi pa so zličkano koruzo vezali. Sestra je nosila vino in žganje. Pomagala ji je sosedova Jožica, Ko sta spet prišli ličkat, sem ju jaz poklicala na dvorišče. Tam sem jima povedala, da bo stric Alojz odšel na slamo in nas od tam slikal..Rekla sem jima, naj nikomur ne povesta. Obljubili sta, da ne bosta. Bila sem vesela. Drugi ličkalci so se smejali in govorili vse mogoče reči. Naenkrat se.je nekaj zabliskalo. Vsi so skočili pokonci. Zagledam strica na slami. Začeli smo se smejati. Bilo je lepo. Čas je hitro mineval. Proti Jconcu ' več nisem mogla ličkati, ker se mi je dremalo. Ko smo končali, sva z mamo prinesli pogače in pecivo. Najedli smo se in napili. Nazadnje je prišel oče s harmoniko in smo zaplesali.
Počasi smo se razhajali. Skedenj je postajal pust in prazen. Tako je minil prijeten večer He)ena Kous OŠ Cankova
Srečanje starejših občanov
Krajevna skupnost Videm ob Ščavnici je v soboto pripravila srečanje starejših občanov. Teh je v naši KS kar 255. Pomagali so člani krajevne organizacije RK, mladi člani RK naše šole pa smo pripravili kulturni program. Na srečanje je bil povabljen tudi tov. Manko Golar, ki je navzočim povedal mnogo lepih, toplih besed. Prav vsi so bili zadovoljni. Mnogi so se ob zvokih harmonike zavrteli, po dvorani ie odmevala tudi pesem.
Tiste starejše občane, ki so bolni in se našega srečanja niso mogli udeležiti, bomo v nasledim tednu mladi člani RK obiskali na domu m Hm ponesli šopke ter skromna darila. Tudi pozneje ne bomo pozabili nanje, saj je ze v krnskem letu kar 35 naših članov pomagalo osamelim in bolnim. Letos se bomo se bob potrudili, da ne bo noben naš občan ostal popolnoma osamljen. Sabina Kocbek, 5. raz.
 p	OŠ Videm ob Ščavnici
MURSKA SOBOTA
Ogledali so si zapore in vzgojne zavode
Sodniki Temeljnega sodišča Murska Sobota, javni tožilci in socialni delavci iz Pomurja, ki se ukvarjajo s problematik^ oseb, ki so na prestajanju zapornih kazni in izrečenih vzgojnih ukrepov, so si v preteklem tednu ogledali večino zaporov v Sloveniji, prevzgojni zavod in vzgojne zavode. Na ta način so se seznanili s problematiko oseb, ki so na prestajanju zapornih kazni ali so v ustreznih zavodih, ker so še mladoletni. Za nekatere delavce je bil to prvi stik z omenjenimi zavodi in zapori. Prav gotovo je tako strokovno izpopolnjevanje za te delavce nujno.
F. K.
G. RADGONA
Alkoholike zdraviti čim bolj ambulantno
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL Gornja Radgona je v zadnjem času vse bolj delaven. Na nedavni seji je posebej razpravljal o problematiki zfravljenja alkoholikov. Zavzel je stališče, da je vse bolj potrebno alkoholike zdraviti ambulantno, ker' je ta način zdravljenja bistveno cenejši. Bolnišnično zdravljenje enega alkoholika namreč stane preko 110 tisoč dinarjev.	 F. K.
GORNJI PETROVCI
Gasilska cisterna
Petrovskim gasilcem se je končno uresničila dolgoletna želja. Pred kratkim so namreč dobili gasilsko cisterno, za katero so odšteli 600 tisoč dinarjev, prav toliko pa so dobili iz občinskih virov.
Z nabiralno akcijo po okoliških vaseh so prišli do večine denarja, precej pa so prispevala domača gospodinjstva.
Gasilci iz Petrovec torej upravičeno trdijo, da lahko le z dobro opremo in izurjenimi člani društva pravočasno pomagajo tam, kjer je to potrebno.
Milan Gašpar
VERŽEJ
Prispevek mladih
Mladi v Veržeju so v svoj delovni program uvrstili tudi tesnejše sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi, zato se trudijo, da bi čim prej uredili sejno sobo za razne sestanke in skupna dogovarjanja. Nekaj denarja za to so že zbrali z zabavno prireditvijo.	J. F.
DOBROVNIK
Začeli z lovom
Lovska družina Dobrovnik je pred dnevi začela z jesensko-zimskim lovom male divjadi. Lov imajo vsako nedeljo na lovišču katastrskih občin: Strehovci, Dobrovnik, Kobilje, Žitkovci, Kamovci, Genterovci, Radmožanci in delu Banute — Mostja. Dobrovniški lovci imajo za odstrel le zajce in fazane. Za vsak vaški lovni sektor je zadolžen lovovodja, ki predvsem skrbi za red. Po končanem lovu si lovci uplenjeno divjad razdelijo. Pri tem morajo za divjad, ki jo odnesejo domov, plačati davek.
J. Žerdin
TURNIŠČE
Nova tehnologija
V Planiki TOZD Tovarna obutve v Turnišču so sredi letošnjega leta začeli izdelovati športne kopa-čke z brizganim podplatom. Z novo tehnologijo so dosegli bolišo kvaliteto in hkrati zmanjšali število zaposlenih. Argentina, Ina, Striker, je le nekaj imen teh artiklov izšportnega programa.'
Zaradi velikega povpraševanja so morali uvesti še tretjo izmeno. Podplate brizgajo iz mase PVC. Dnevni plan imajo 1.200 parov in ga skoraj vsak . dan prekoračijo.	ŠtefanPrša
GORNJA RADGONA
176 vrtičkarjev
V krajevni skupnosti Gornja Radgona je 176 vrtičkarjev, ki imajo v najemu zemljo krajevne skupnosti. Za letošnje leto morajo plačati po 2 dinarja najemnine za kvadratni meter. Na ta način se je marsikatera družina rešila perečih problemov okrog zelenjave, ki je v G. Radgoni večkrat ni. Trgovine prejemajo sadje in zelenjavo le ob določenih dnevih, zato je hitro zmanjka, tržnice pa ni, zato okoličani ne morejo prodajati svojih, viškov. Vsa zemlja za vrtičke je' na Tratah. Res je sicer, da je bilo v zadnjih letih precej te zemlje pozidane, vendar imajo vrtičkarji še vedno dovolj prostora.
Franci Klemenčič
GORNJA RADGONA
84 uživalcev priznavalnin
V občini Gornja Radgona letos namenjajo v proračunu dva milijona 700 tisoč dinarjev za priznavalnine borcem NOB. Trenutno prejema stalne priznavalnine v tej občini 84 borcev NOB. Do te so upravičeni tisti borci in njihovi najožji svojci, ki imajo nižje pokojnine ali so brez njih. Zaradi tega, ker se. starostna struktura borcev neprestano slabša, se število priznavalnin povečuje.	F. K.
RAKIČAN
Športni dan
Pred kratkim so člani SŠD na SKŠ Rakičan pripravili športni dan za dijake 2., 3. in 4. letnikov. Dijaki 1. letnikov so imeli kulturni dan.
Najprej smo se pomerili • teku. V skupini deklet je na 1.000 metrov zmagala Olga Kegl, dijakinja 3. b razreda. Dečki so tekli na 1.500 metrov. Razdeljeni so bili v dve skupini. V prvi so bili dijaki 2. letnika. Zmagal je Darko Potočnik’. V drugi skupini so bili dijaki 3. in 4. letnikov. Prvo mesto v tej skupini je osvojil Emil Sreš iz 3. a razreda.
Nada Ravnjak
TKŠ RAKIČAN
Gobarska razstava
Na naši šoli se je pred kratkim končala gobarska razstava. Učenci so si jo z- zanimanjem ogledali, saj je zdaj največja gobarska sezona. Ker se v tem času veliko ljudi zastrupi z gobami, je bila razstava zato še bolj pomembna. Med užitnimi gobami smo videli lisičko, travniški kukmak, navadni kukmak, gobane, rjavo maslenko, turek, orjaški dežnik in užitno sirovko. Med neužitnimi pa panterjevo mušni-co, kosmato sirovko, vražji goban, bljuvno golobico in krompirovko.
Razstavo je pripravil naravoslovni krožek pod vodstvom tovarišice Kušterjeve.
Irma Pintarič
BELTINCI
Na obisku
Tokrat sem obiskal 92 let staro Verono Glavač iž Beltinec, Ravenska cesta 52, misleč, da jo bom našel v postelji, pa sem se pošteno zmotil. Verona je pomagala pri pospravljanju koruze. Sogovornica še dobro sliši in vidi, pa tudi noge so še precej zanesljive. Zaupala mi je. da njena življenjska
pot ni bila rožnata. Že po 4. razredu osnovne šole je odšla od doma in je kar 21 let delala pri raznih trgovcih kot gospodinjska pomočnica, pozneje pa’ . je hodila delat kot perica. V zakonu sta z možem, ki je umrl pred devetimi leti, imela šest otrok, od teh je danes pet še živih? S ponosom je povedala, da ima 23 vnukov in 31 pravnukov, da sta ob 71. letu starosti imela s pokojnim možem zlato poroko in je bila soba polna njenjih najdražjih. Z možem sta začela iz nič. Ona k«t gospodinjska pomočnica, mož pa je s konjsko vprego 12 let vozil pošto. Težko sta prihranila toliko denarja, da sta zgradila hišico in kupila dva orala zemlje. Za preživljanje 7-članske družine lastna zemlja m dajala dovolj, zato sta jo jemala v zakup. Pravi, da je danes vse drugače, saj so vsi dobro preskrbljeni.
K zdravnikom ni zahajala, le ob zlomu noge je potrebovala intenzivnejšo zdravniško nego. V 92 letih je dobila le eno injekcijo, tablet pa tudi ne mara. Za jedila ni bila pa tudi danes ni zbirčna. Rada je pela in se veselila z drugimi.
Jubilantka je bila letos še na potepu v Lendavskih goricah, pravi pa, da zadnje čase gre bolj malo od doma. Ob odhodu sem ji zaželel, da bi še večkrat šla na potep v Lendavske gorice ali kam drugam.	A. H.
Jože Kovačič, ki je zaposlen v soboški Panoniji, je v letu invalidov skonstruiral izredno praktičen invalidski voziček na, motorni pogon. Podrobnejše opisovanje bi bilo odveč, saj ves Jožetov trud vidite na sliki. Precej je moral kupiti, dosti pa je naredil sam. Najpomembnejše pa je ‘o, da je voziček, preden se je lotil temeljitega dela, na skicirkah iz dneva v dan temeljito dopolnjeval. Delal ga je za svojega brata Franca. Sodeč po Jožetovi inovatorski zagnanosti, je to prvi in ne zadnji...
Frku
vestnik, s. novembra 1981
STRAN 15
kmetijska panorama
GORNJA RADGONA
TEŽAVE S PESO
Gomjeradgonski kmetijci, kotje bilo rečeno na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri predsedstvu O K SZDL, ki so ji poleg članov sveta prisostvovali še predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občine in vodilni delavci kmetijskih delovnih organizacij, s polno mero odgovornosti izpolnjujejo vse naloge, ki jim jih v proizvodnji hrane nalaga republika. Zato je razumljivo, da niso zadovoljni z odnosi med proizvajalci in predelovalci sladkorne pese. Tovarna sladkorja Ormož v celoti ne izpolnjuje dogovorov. Sladkorne pese iz gomjeradgon-skih deponij ne odvaža sprotno, kar ima za kmetijce pogubne posledice. Na ta način sladkorna pesa kalira, izgublja odstotek sladkorja in s tem vrednost. To še posebej velja tam, kjer so deponije neutrjene. Ves pridelek pese pa je pospravljen na privatnem sektorju in v kooperacijski proizvodnji, medtem ko zaradi že omenjenih težav z od-
ABC Pomurka bo dolgoročno oskrbovala Dalmacijo
Delovne organizacije prehrambene branže ABC POMURKA iz Murske Sobote so pripravljene oskrbovati Dalmacijo z mlekom in mesom na osnovi dolgoročnih aranžmajev.
Območje Murske Sobote je tudi doslej zagotavljalo določene količine hrane Splitu in sosednim občinam, odslej pa bo sodelovanje večje. Zato je treba pripraviti in pregledati elaborate o ponudbi oziroma potrebah po posameznih vrstah hrane, da ne bi Split in sosednje občine v prihodnjih zimskih mesecih prizadelo pomanjkanje mesa in mleka — je bilo rečeno na sestanku izvršnega sveta skupščine mesta Split v razgovorih med predstavniki SOZD ABC POMURKA iz Murske Sobote in splitskim SOZD MARJAN,
ABC POMURKA je pripravljena ne samo za to zimo, temveč tudi za naslednja štiri leta, Split in vso regijo oskrbovati z določenimi količinami mleka in mlečnimi izdelki ter.z mesom in z mesnimi izdelki. Možnosti ABC POMURKA so velike, so poudarili predstavniki Pomurke. Menili so, da bi dogovori za zagotovitev deficitarnih vrst hrane za to območje moralo temeljiti na dolgoročnih rešitvah.
Ker je ABC POMURKA tudi doslej s svojo orientacijo in konkretnim sodelovanjem z delovnimi organizacijami Dalmacije v najbolj kritičnih trenutkih pomagala oskrbovati to območje. bo s preskrbo nadaljevala tudi v prihodnje. Za začetek so predstavniki ABC POMURKA obljubili, da bodo do konca tega leta izpolnili obvezo do splitskega Mesoprometa v preskrbi s še 100 tonami junetine in 60 tonami drugega-svežega mesa, dobavili pa bodo tudi 100 ton mleka v prahu za potrebe blagovnih rezerv mesta Split.	Boris Hegeduš
Za povečan izvoz tudi ob sobotah
V bitki za uresničevanje ciljev izvoza v ABC POMURKA ima tudi mesno-predelovalna dejavnost svoje naloge in odgovornosti. Celo več — soboški Mesni industriji je uspelo nadoknaditi izpad prodaje na grško tržišče s prodajo na druga tržišča. Zaradi povečanega izvoza vseh vrst trajnih konzerv v ZRN, kamor bodo do konca leta prodali konzerv za 1J milijona DM, so se de
... in zopet se je začela lovska sezona
vozom iu m muljeno na vseh parcelah Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, kije v občini največji proizvajalec ' te industrijske rastline.
Na seji sveta za kmetijstvo pa je bil storjen tudi korak naprej v dohodkovnem povezovanju kmetijstva v občini. Zavedajoč se, da za izvršitev vseh nalog, ki jim jih v ten> srednjeročnem obdobju nalaga družba, niso dovolj le posamezni poskusi v nekaterih delovnih okoljih (KK, KZ in prašičerejci...), da je potrebno izenačiti položaj kmeta z delavcem v družbenem sektorju in skleniti zaključeno reproverigo, so temu posvetili konstruktivno razpravo. Imenovali so posebno komisijo, ki bo ria osnovi delovnih gradiv, ki jih bodo skupno z osnutki planskih dokumentov pripravile strokovne službe v DO, ki so nosilci kmetijstva, izdelala akcijski program o možnostih dohodkovnega povezovanja kmetijstva v občini.	vp
lavci TOZD Predelava odločili, da bodo delali vsako soboto v novembru in decembru, po potrebi pa še januarja prihodnje leto. Tako bo 292 delavcev predelave prispevalo pomemben delež k bitki za večji izvoz — za kar pa ne zahtevajo posebnega nadomestila. Za delovne sobote bodo prejemali običajni osebni dohodek kot ostale delovne dni.	Boris Hegeduš
VINOGRAD POTREBUJE LJUBEZEN
sogovornik in ves je predan vinogradu.
»Z vinogradništvom sem se pričel ukvarjati relativno pozno. Zgodbo bi lahko pričeli leta 1962, točneje 15. julija, ko je bila v Pomurju uničujoča toča. Takrat je približno 2/3 vinogradov v Slamnjaku bilo uničenih. Nekaj časa v,; mojih goricah ni bilo ničesar, potem pa sem nasadil črni ribez. Po nekako trinajstih letih se je ta kultura izčrpala. Na predlog prijateljev sem se odločil, da ponovno usposobim vinograd. Leta 1977 sem pričel z deli. Podpisal sem kooperacijsko pogodbo z DO Ljutomerčan. Pogoji so bili takrat zelo ugodni: na kredit sem opravil vsa strojna dela, dobil umetna gnojila na zalogo, trsje za vseh 45 arov, betonske droge in kolje. Izplačati pa je bila treba šele po štirih letih in to s pridelkom v petih zaporednih letinah. Ti ugodni pogoji so me lani privedli do tega: da sem podpisal še drugo pogodbo za 60 arov. Tako, da sem sedaj dvakratni pogodbeni kooperant s površino enega hektarja in pet arov. Moram pa povedati še to, da so ti drugi pogoji nekoliko drugačni, manj ugodni od prvih.«
Obdelava enega hektarj'a goric je dokaj naporna?
»Vsekakor je. Odvisno od organizacijskih sposobnosti posameznika. Doma imam traktor in vse priključke, potrebne za obdelavo vinograda. Toda to ni bistvo vsega. S petimi sosedi imamo sklenjen nekak sporazum o medsebojni pomoči: jaz jim delam s traktorjem oni pa meni pomagajo pri trgatvi in
LENARŠKA OBČINA
z Velike možnosti v sadjarstvu in vinogradništvu
Sedanje stanje obsežnih površin ekstenzivnih nasadov je potrebno preseči, saj je ob zmanjšanju obsega površin možno'doseči z obnovami intenzivnih nasadov bistveno večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, menijo strokovnjaki za to področje v lenarški občini. Zato bodo v tem konceptu imele prednost obnove pri domačem agrokombinatu, v večji meri pa bo potrebno vključiti v obnovitvene načrte tudi zasebne sadovnjake oziroma vinograde preko kmetijske zadruge v Lenartu.
Seveda pa bo ob vsem potrebno že sedaj s trgovino doseči ustrezne poslovno-tehnične sporazume ter zagotoviti širok izbor sadja in jagodičevja, kakor tudi najustreznejših sort vinske trte, kar naj bi omogočilo ugodnejšo prodajo ter zagotovilp boljšo izbiro v trgovini in dovolj sadja predelovalcem.	L
Ob vsem tem pa v tej občini dolgoročno načrtujejo še morebitno izgradnjo primerne hladilnice za sadje, spet so obudili razmišljanja o postavitvi predelovalnih obratov živilske industrije in se skratka tudi na tem področju skušajo čim bolj približati zastavljenemu cilju-pridelati več hrane!	j Kurbus
še kaj. Zadovoljni pa smo vsi. Vse je na fair’ bazi in nihče ni prikrajšan. Sistem, ki se je obnesel.« Delo v vinogradu pa potrebuje obsežnejše znanje kot katerokoli drugo delo. Kje ste si pridobili' potrebne izkušnje?
»Izkušnje sem črpal iz treh virov: v pogovorih s strokovnjaki — domačini in izkušenimi vinogradniki, iz strokovne literature in lansko leto je DO Ljutomerčan pripravil predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, predavala pa sta prof. Colnarič in Vrabel. Po odmevnosti moram priznati, da vinogradniki pogrešamo takšno obliko izobraževanja.«	!
Ivo Rajh: Zanimivo pa je to, da pri nas doma nihče ne pije. Letos sem prodal (kot odplačilo kredita) dve toni in pol grozdja, za domačo porabo pa sem si ga pustil okrog tisoč litrov.
*
Sodelovanje z zadrugo?
»Osebno sem zelo zadovoljen. Priskočijo na pomoč takrat, ko je potrebno. In v materialu in z nasveti. Čeprav se moje obveznosti vračanja pričnejo šele prihodnje leto, sem že letos odpeljal pridelek (oziroma del tega) kot vračilo kredita. Nekoliko manj pasmo kooperanti letos zadovoljni^ z odkupno ceno grozdja. Če primerjamo podražitev repromaterialov in povišanje odkupne cene, se oboje nikakor ne izide.«
»Nasveti za bodoče vinogradnike (ki pa veljajo tudi za sedanje)? Vinograd je potrebno obdelovati z veliko ljubezni. Če človek nima veselja, naj se ne loti tega. Potrebno je veliko samood-povedovanja. V vinogradu traja delo od marca pa vse do konca trgatve. Ni dopusta, ni prostih ur. Je pa delo. Plačilo? Plačilo pa je dobra kapljica in zadovoljstvo ob zavesti, da si znancem ponudil dobro in domače.«
Dušan Loparnik
KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA
Rekonstrukcija šampanjske kleti
»Šampanjsko ali peneče vino — penina — je dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni... Tudi v našem cesarstvu so se že nekateri penine lotili ali, slobodno rečem, da še ni nobeden tak izverstne zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan A. Kleinošek (po pravem Klenošek)...« Tako so že leta 1953 hvalili radgonsko peneče vino, narejeno po francoskem receptu v Bleiwe-isovih Novicah.
Danes in desetletja nazaj pa so peneča vina Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, ki jih proizvaja TOZD Radgonske gorice V svoji šampanjski kleti, pojem vrhunske kvalitete. Zlata radgonska penina (suhega in polsuhega okusa), srebrna radgonska penina, cremant (rdeče peneče vino), pa številna ustekleničena kakovostna vina in vrhunski traminec so redni gosti miz doma in v svetu. Prav to in dotrajanost dosedanjih proizvodnih prostorov in opreme pa je narekovalo rekonstrukcijo znane šampanjske kleti v Gornji Radgoni. Za to so se v TOZD Radgonske gorice odločili po tehtnem premisleku. Potrebe so sicer narekovale izgradnjo nove kleti, toda ta dela bi veljala okrog 200.000.000 dinarjev, zato se je ta okrog 160-članski delovni kolektiv odločil za rekonstrukcijo in povečanje dosedanjih prostorov, kar bo stalo le 80.000.000 dinarjev.
Izvajalec del, TOZD Pomurje SGP Konstruktor, je pričelo z rekonstrukcijo kleti letos maja, dela pa bi naj bila predvidoma že končana. Toda, ker se je zataknilo zaradi starih obočnih kleti, ki so
Kmalu v »remuaži« več kvalitetnejšega šampanjca ...
zahtevale posebno počasno in varno gradnjo, bd prenovljena šampanjska klet predana . svojemu namenu čez dobre tri tedne.
In kaj bo pridobilo z obnovo obstoječih prostorov 32 delavcev, kolikor jih je zaposlenih .v proizvodnji šampanjca? Veliko, saj se bo proizvodnja povečala od 60.000 na kar 250.000 steklenic v letnem ciklusu. Gre predvsem za razširitev šampanjske proizvodnje po klasični metodi, saj bodo pridobili novo zorilnico (vrelnico) za dodatnih 150.000 steklenic. Ob tem pa še novo skladišče za stekleničenje okrog 5 vagonov tako-imenovanih tihih, ali kako-vistnih vin. Z rekonstrukcijo .šampanjske kleti pa se bo tudi povečal prostor za »remu-ažo«, trošenja steklenic, ki je
potrebno za bistrenje šampanjca. Ta prostor bo večji za 50 šampanjskih stojal.
Delavci TOZD Radgonske gorice pa posipoma prehajajo na sodobnejšo tehnologijo, na dozorevanje vina v sodobnih, nerjavečih posodah, ki počasi zamenjujejo lesene sode. Prav z rekonstrukcijo šampanjske kleti bodo imeli na voljo več prostora v centralni kleti za osnovna vina. Tukaj bodo z novimi posodami nadomestili izgubo lesene posode zadnjih 15 letih. V cen tram, .’deti bo poslej prostora za 1.850.000 1 vina, kar bo bistveno prispevalo k porastu produktivnosti dela, saj bodo opustili več dislociranih kleti in združili kletne zmogljivosti pod eno streho. Tu bo odigral pomembno vlogo še novi vi-novod od centralne kleti do polnilnice v šampanjski kleti; saj se bodo tako občutno zmanjšali stroški transporta. TOZD Radgonske gorice pa se v okviru te naložbe vključujejo še na parni kotel sosednje TOZD Mesoizdelki, ki razpolaga z viškom te toplotne energije.
Čeprav so se delavci TOZD Radgonske gorice odločili za rekonstrukcijo šampanjske kleti v zaostrenih pogojih go
spodarjenja, pa je njinova odločitev upravičena. Kot smo že zapisali, so se odrekli novim prostorom in tako zmanjšali obseg sredstev, ki so jih sicer zagotovili delaci KK, nekaj pa v okviru SOZD ABC Pomurka in KZ Gornja Radgona, del pa je v obliki kredita prispevala Ljubljanska banka Temeljna pomurska banka Murska Sobota. Povečali bodo namreč proizvodnjo Šampanja še po »tankovski« (charmad) metodi — vrenje v velikih jeklenih posodah, vse dele proizvodnje pa so orientirali tako, da bodo v bodoče sposobni izdelati šampanjec takšne kvalitete, da se bo lahko kosal na svetovnih trgih. Za to pa ni pomembna le kvaliteta, temveč tudi zunanji videz, aranžma in embalaža.
V. Paveo
STRAN 16
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
" SREČANJE ™"
VSAK POLET JE DOŽIVETJE
Kadar zaslišimo brnenje letala v zraku, nam po navadi pogled sam od sebe uide navzgor. Le kdo se vozi v jekleni ptici in kam je namenjen?
Nad Pomurjem lahko večkrat vidimo leteti kakšen avion tudi bolj od blizu. To so kajpak letalci Aero-kluba Murska Sobota. In kdo je največkrat med njimi? Da ne boste predolgo radovedni, naj takoj razkrijemo skrivnost: Rekorder med pomurskimi letalci je SREČKO GORJAN iz Murske Sobote. Že sredi lanskega leta je opravil pet tisoči polet nad Pomurjem in zabeležil čez tisoč ur letenja.
To sta za amaterskega pilota nenavadno visoki številki. Pa spoznaj mo pomurskegarekor-derja še nekoliko pobliže.
— Kako pa se spominjate prvega poleta?
,,Danes bi temu rekli bolj skok kot polet, toda tedaj je bilo to drugače. Imeli smo jadralno letalo znamke vrabec, rekli pa smo mu tudi klizač. Ce se prav spomnim, je bila na njem letnica izdelave 1939. Potem, ko mi je dal učitelj vsa navodila, sem se vsedel v letalo, ki je bilo privezano na posebno napravo — ,na repo’ smo rekli temu. Na vsaki strani letala so bili štirje člani; kateri so nategovali gumo. Ko so jo dovolj nategnili, je dal učitelj znak za štart in frčnil si v zrak, kot če bi te s fračo spustili. To je bilo zame nekaj fantastičnega, čeprav sem
Od tedaj za Srečka ni bilo več ovire, ki bi mu preprečila, da bi postal pilot. Obiskoval je razne tečaje in se usposobil tako za upravljanje jadralnih letal kot tudi motornih. Pridobil si je fudi naziv športnega motornega pilota in pravico za specialno letenje, to je vleko več jadralnih letal, metanje padalcev idr. Pa ne da bi mu to postala služba, ampak iz veselja do vsega, kar je povezano z delom v aero klubu.
— Kaj je pravzaprav tisto, kar vas tako navdušuje pri letenju?
,,Lahko povem, da je vsak
Lahko računamo na vas?
S sogovornikoma — Marjanom Žerdinom, predsednikom medobčinskega sveta ZSMS in Emilom Erjavcem, podpredsednikom občinske konference ZSMS v Murski Soboti — smo še zmenili, da intervju, navzlic dokajšnjemu osipu vabljenih sogovornikov, izpeljemo. Predvsem zato, da bi v njem ih z njim odprli nekaj dilem, vprašanj in izzivo, ki bi utegnili sprožiti polemična, ustvarjalno-kritična razmišljanja mladih in vseh drugih v Pomurju.
Pilot je postal po naključju, čeprav si je že kot otrok želel, da bi .vozil’ letala. Pa je naneslo tako, da se je usposobil za poklicnega šoferja motornih vozil (na zemlji).
,,Nekega dne, mislim, daje bilo to leta 4948, je prišel v naše podjetje funkcionar ljudske tehnike in prosil, če bi lahko nekdo prišel s tovornjakom prevažat zemljo na letališko stezo, ki so jo gradili na travnikih pri Cernelavcih. Dogovorili smo se, da bom to jaz in tako sem pomagal pri gradnji letališča. Kmalu sem se vključil tudi v aero klub.
SREČKO GORJAN iz Murske Sobote, rekorder med pomurskimi letalci, pred enim izmed najstarejših jeklenih ptičev Aero-kluba iz Murske Sobote.
_	Foto: J. G.
,,Da, to je bilo nekoč. Z  motornim sem vlekel jadral-  no letalo. Toda jadralec je  pozabil zapreti zavore in
.nastale so težave. Zdelo se mi  je, kot če bi nekaj v hrib vie- I kel. Kolegu sem poskušal z I rokami dati znak, kaj je narobe, vendar ni razumel.  Kljub vsemu sem uspel pri- I dobiti takšno višino, da sem I lahko zavil nazaj na letališče, mu dal znak, naj odklopi in I vse se je srečno končalo.” 
Da, še veliko srečnih  poletov mu želimo!
JOŽE GRAJ
PORTRET NA DOMU
„DELO ME OSVOBAJA!”
Nekaj je bilo krivo vreme — vztrajno pršenje iz nizko razvlečene jesenske sivine — še več pa iskreno čudenje nad živostjo, kaj živostjo, pravcato žilavostjo in zdravim življenskim optimizmom sogovornice, da morda portret ne bo dovolj nazoren in zgovoren. Lotila se gaje pač ne ravno vešča roka — tej veščini se namreč reče razumevanje, bolje pretanjen čut za tegobe sočloveka — in zato utegne ostati takšna poteza zastrta, če ne sploh nezarisana. Naj potlej, zdaj 53-letna Jolanka Hari iz Križevec 185 na Goričkem, že 23 let invalid vozičkar, sam izriše lasten portret, dasiravno jo tu pa tam poprosimo, da je v sproščenem pomenku malce bolj neskromna in še zgovornejša.
tem. da se je delavnik cesto zavlekel na sobote, nedelje in celo državne praznike. Veliko in rade volje so mi pomagali domači, sicer pa sem se v teh letih že navzela delovnih navad. Je pa res, da v vsakem vremenu tudi ne morem delati. Recimo danes, ko dežuje, mi ne gre najbolje od rok, vrh tega pa me po nekaj urah začno boleti oči. Zanima vas, koliko dobim mesečne plače! Veste, kakor je! Od pet do šest tisoč dinarjev. Od tega redno plačujem prispevke, čeprav mislim, da bi se za nas dali kaj zmanjšati,« meni in hitro pripomni: »Seveda je to stvar širše družbene skupnosti.«
Ne more, da ne bi pohvalila: »Kdaj pa kdaj se v Muri tudi zame najde kakšen kos odpadnega blaga, ki mi pride še kako prav. Hvaležna sem jim, saj mala šolarčka vnučka,« z bridkostjo pripoveduje, »vedno kaj rabita. Ostala sta namreč brez očeta — sin je pred nedavnim preminil v najlepših letih in z otrokoma zapustil še ženo — in ju tako vsaj malo razvedrim.«	,
Da bi vsaj za nekaj hipov pregnali žalost in skrbi povprašamo, kako dobi material. »Sprva so mi ga pošiljali z avtobusom, zdaj pa kar sami poskrbimo za prevoz.«
ZN FIZIOTERAPEVTA JE PREDALEČ
Jolanka Hari, invalid vozičkar iz Križevec na Goričkem, že 18 let dela pogodbeno na domu za soboško Muro.
V pomenku nanese beseda na sodelovanje z občinskim društvom invalidov v Murski Soboti, socialno, službo in društvom paraplegikov, organiziranim na ravni republike, tačas s sedežem v LjutomeruNtO, ja, pridejo me obiskat, zlasti predstavniki invalidskega društva in Mure.« Omeni prizadevnega predsednika društva paraplegikov Ivana Peršaka iz Ljutomera, hkrati pa se nam še malo potoži. »Nemalokrat imam velike težave, predvsem z levo roko, ki zna kar znenada odpovedati. Podobno je s hrbtenico. A, če odkrito povem, vsega tega sem se že nekako navadila, »vzdihne.«. O tem, da bi mi priskrbeli fizioterapevta'; pa tako ali tako ne kaže razmišljati, saj je zanj v ta odročni kraj predaleč.«
Jolanka Hari, invalid vozičkar iz Križevec na Goričkem, je navzlic invalidnosti — »če te zadene v zrelih letih, je še huje, kot če je prirojena« — polna življenjskih moči in optimizma. Njen moto je: delo me osvobaja in prav z njim bi lahko sklenili portret.
BrankoŽUN EC
Že 18 let dela Jolanka Hari, doma v Križevcih na Goričkem, za soboško Muro. Sprva je — na normo kot ostali zaposleni — v_ezala etikete, v zadnjem času pa prebira odpadne gumbe, saj etiket ni več. »Normo sem celo prekoračevala,« se ji zdi prav, da pove, »s
POMURSKI ŠTUDENTJE V LJUBLJANI SO ZNOVA ZASTAVILI
Program aktivnosti
Člani aktiva ZK pomurskih študentov v Ljubljani so imeli pro-gramsko-volilno konferenco, na kateri so pregledali svoje delovanje v minulem letu, izvolili nov sekretariat, katerega sekretar je znova Dušan Grof, in v grobem oblikovali nov program dela za tekoče šolsko leto.
Kot vsako leto, so tudi letos udeleženci konference največ govorili o vedno bolj perečem problemu tako prleškega in prekmurskega študentskega kluba kot tudi aktiva ZK pomurskih študentov v Ljubljani — o neaktivnosti študentov. Prava slika tega pojava je bila sama konferenca, saj seje je udeležila le slaba tretjina evidentiranih članov. Ker je veliko članov le na papirju, so se prisotni odločili, da bo konferenca sklepčna. Glede tega pa so sprejeli sklep, da bodo za člane, ki ne prihajajo niti na sestanke, predlagali njihovim osnovnim organizacijam po fakultetah izključitev iz ZK.
Pri sestavi ostalega dela programa so imeli mladi komunisti pred očmi predvsem osnovno nalogo aktiva — povezovanje z domačo regijo. Tako so v program vnesli Informativna predavanja domačih politikov ali gospodarstvenikov, o katerih so se dogovorili s predstavniki občinskih svetov ZKS in ZSMS, ki so bili prisotni, kot največjo akcijo pa bodo znova pripravili, skupaj s pomurskimi študenti — komunisti iz Maribora, že tradicionalni seminar za člane aktiva in pomurskih študentskih klubov v Mariboru in Ljubljani.
Jože Pojbič
VESTNIK: Vprašanje je že hudo izrabljeno, toda vseeno povejta, kaj ta čas počno mladi v Pomurju?
ŽERDIN: Zdaj je sezona naše aktivnosti, čas, ko so mladi v šolskih klopeh, po organizacijah združenega dela, skratka na svojih mestih. Zdaj je tudi priložnost, da strnemo svoje vrste. Kako, o tem je več kot dovolj usmeritev in napotil.
VOLITVE — VELIKA „ŠANSA”
ŽERDIN:	Najbolj se
bomo seveda — poleg vključevanja v stabilizacijske tokove in vse druge naloge (zaposlovanje, štipendiranje, stanovanjska politika) — angažirali v pripravah na volitve. Te so enkratna prilika, da popravimo napako izpred štirih let in zagotovimo v delegacije in skupščine veliko število mladih aktivistov. Takih, ki bodo usposobljeni, predani in revolucionarni. Da se bo torej bolj slišal in uveljavljal glas mladih.
ERJAVEC: Revolucionarnost je sicer širok pojem, toda, če nam je vsaj približno jasen, potlej ga moramo uresničiti za vsako ceno. Posebej v prihodnjem obdobju, kajti ob pripravah na volitve tečejo 'tudi priprave na številne kongrese in konference, sočasno pa bitka za gospodarsko stabilizacijo.
DOKLEJ ŠE „KADROV-SKA BAZA”?
VESTNIK: Vas pri teh vaših prizadevanjih jemljejo dovolj resno? Mar ni večidel rosna mladost vašega članstva zapreka za večjo politično učinkovitost?	x
ERJAVEC:	Do večje
udarnosti in učinkovitosti se pride le po poti idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Tega smo doslej v Pomurju že dokaj razmahnili in prav to jesen si obetamo viden korak naprej. Za pionirje bomo recimo pripravili malo politično šolo, za mlade iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pa poleg zimskih seminarjev še druge oblike. Mlad človek — to znova poudarjam — mora pridobiti strokovno znanje. Res pa je, da nam prav take ljudi najraje poberejo druge družbenopolitične . organizacije in smo potemtakem še vedno nekakšna ,, kadrovska baza” za druge.
ŽERDIN: Očitno se premalo zavedamo dialektike, ki je pri tem zelo nazorna.
PRAV BI PRIŠLO MENTORSTVO
ŽERDIN: Ta dialektika se kaže v naslednjem: tam, kjer dobro dela mladinska organizacija, dobro delajo tudi druge družbenopolitične organizacije in obratno. So pa tudi izjeme. Dejstvo pa je, da
KAJ PA PROSTI CAS?
VESTNIK: Kako je s klubskim življenjem in interesnimi dejavnostmi? Ali ni morda tudi v Pomurju prisotno apatično vraščanje mladih v sistem, brez večjega kritičnega vrednotenja, le da vam družba odreže dovolj velik kos pogače?
ŽERDIN: O organiziranem preživljanju prostega časa se prav v zadnjem obdobju veliko pogovarjamo. Mislim, da bi morali, ko govorimo o tem področju, bolj povezovati mladinsko organizacijo kot družbenopolitično organizacijo z drugimi družbenimi organizacijami in društvi. Resnici na ljubo je treba priznati, da interesnih dejavnosti še nismo dovolj razvili, razen v okviru taborniških organizacij. Dejavnost teh je zlasti razvejana v občini Murska Sobota. Moram pa kritično ugotoviti, da je ta organizacija premalo povezana z mladinsko organizacijo. Tu bo verjetno krivda na strani mladinske organizacije.
RAČUNAJTE NA NAS!
VESTNIK: Koliko vas je mladih v Pomurju?
ŽERDIN: Ce upoštevamo vse tiste, ki so organizirano vključeni v delovanje ZSMS, bi lahko govoril o številki 20 tisoč. Mi si bomo seveda prizadevali, da ostanemo pri tej številki oziroma da jo večamo.
VESTNIK: Torej lahko računamo na vas?
ŽERDIN: Seveda.
Na ,.zalogi” nam je ostalo še več drugih vprašanj, med njimi: Ali vzdrži trditev, da so še določene pregrade med mladimi na podeželju in mladimi v mestih? Kako se uveljavljajo mladi kmetoval-ci-zadružniki? Kaj se dogaja na področju sožitja z madžarskimi sovrstniki? Ta in druga vprašanja vsekakor terjajo tehten premislek v širši javnosti.
Branko ŽUNEC
vestnik, 5. novembra 1981
STRAN 17
sport
DRŽAVNO EKIPNO PRVEN-
KOCUVAN ŠTIRIKRATNI DRŽAVNI PRVAK
Za zaključek letošnje sezone v speedwayu je bila na stadionu v Petišovcih in v organizaciji AMD Gorenje—Var-stroj Lendava tretja dirka za ekipno državno prvenstvo. Ekipi Gornje Radgone, ki je po dveh dirkah v Lendavi in Prelogu zbrala 77 točk, bi lahko preprečila pot do najvišjega naslova le ekipa A M D	Gorenje— Varstroj
Lendava, lanskoletni državni ekipni prvak, ki je zaostajala za 14 točk. Toda Radgončani se niso dali presenetiti in na čelu ž odličnim Vladom Kocuvanom tudi v tretji in zadnji dirki zbrali največ — 37 točk, Lendavčanipa le 30, s tem pa so samo potrdili letošnji ekipni državni naslov. Končni vrstni red za ekipno državno prvenstvo je naslednji: E AMD Gornja Radgona, za katero so nastopali Kocmut, Smolko, Vrbnjak, Vajndor-fer in Kocuvan, 114 točk, 2. A M D	Gorenje— Varstroj
Lendava 93, 3. AMD Smederevska Palanka 35 in 4. A M D Osijek 24 točk.
Speedwayisti AMD Gornja Radgona so tako v letošnjem letu naredili pravi podvig. To še posebej velja za
ŠTIRJE LENDAVČANI V PRVI LIGI
Na stadionu v Petišovcih je bila tudi tretja in hkrati zadnja letošnja kvalifikacijska dirka v speedwayu za I. ligo. Nastopilo je 13 tekmovalcev iz 6 društev, med njimi so bili najmočneje zastopali tekmovalci AMD Gorenie—Varstroj Lendava, ki so tudi dosegli lep uspeh, saj so se kar štirje uvrstili med prvih osem, ki bodo v novi sezoni nastopali v prvi ligi.
V tretji dirki v Lendavi je sicer zmagal Gerjevič (Krško) z 11 točkami pred Šmidom (Osijek) 10, Pavlicem (Prelog) 9, Jaušovcem in Lazarjem po 8, Horvatom in Časarjem po 7 točk, vsi AMD Gorenje—Varstroj, Tominacem (Smederevska Palanka) 6 in Vajndorferjem (G. Radgona) 5 točk. Skupni vrstni red po treh dirkah pa je naslednji: 1. Pavlic 34, 2. Lazar 34, 3, Gerjevič 30, 4. Šmid 28, 5. Horvat 27, 6. Časar 23, 7. laminae 21 in 8. Jaušovec 19 točk. Teh osem tekmovalcev bo v prihodnji sezoni nastopalo v prvi ligi.
NAJUSPEŠNEJŠI TEKMOVALCI TIŠINE
V Murski Soboti je bilo tekmovanje drugega kola občinske lige za pionirje in pionirke v atletiki. Največ uspeha so imeli atleti iz Tišine, ki so v ekipni konkurenci osvojili kar tri prva mesta.
Rezultati — ml. pionirji: 60 m: 1. Kuzma (Ti), 2. Ritoper (Pet), 3. Horvat (OŠ I); 300 m: 1. Novak (Ti), 2. Granfol (OŠ H), 3. Granfol (Bak); 600 m: 1. Novak (Ti), 2. Gobec (OŠ I), 3. Gider (Rog); Daljava: 1. Cigut (Tiš), 2. Červek (Bak), 3. Horvat (OŠ I),: Višina: 1. Hanžekovič (OS I), 2. Kuronja (Bak), 3. Donša (OŠ II); Krogla: 1. Likač (Bak), 2. Horvat (OŠ II), 3. Gomboc (Rog); Ekipno: 1. OŠ Tišina 58 točk, 2. OŠ I. Murska Sobota 40,5 in 3. OŠ II. Murska Sobota 36,5 točk.
Rezultati — ml. pionirke: 60 m: 1. Ratnik (Ti), 2. Žbul (Rog), 3. Grah (OŠ II); 300 m: 1. Bagari (Ti), 2. Vereš (Bak), 3. Škerlak (Pet); 600 m: 1. Kardoš (Bak), 2. štefanec (Tiš), 3. Zver (Bak); Daljava: 1. Brunec(BakL 2. Barabaš (OŠ II), 3. Marič (OŠ I); Višina: 1. Sečko (OŠ II), 2. Mesarič (Bak), 3. Sagadin (Pet); Krogla: 1. Gomboc (Ti), 2. Skrlec (OŠ I), 3. Lu-co (Pet); ekipno: 1. OŠ Tišina 39 točk, 2. OŠ I. Murska Sobota 37,5 in 3. OŠ II. Murska Sobota 36,5 točk.
Rezultati — st. pionirji: 100 m: 1. Habjanič (OŠ II), 2. Bokan (Tiš), 3. Bernjak (OŠ I); 300 m: 1. Šeruga (OŠ I), 2. Kous (OŠ II), 3. Berden (Tiš); 1000 m: 1. Gaber (OŠ I), 2. Pisnjak (Ti), 3. Perkič (OŠ II); Daljava: 1. Gabor (OŠ II), 2. Škarkanj (OŠ I), 3. Kučan (Pet); Višina: 1. Miser (OŠ II), 2. Forjan (OŠ I), 3i Jančar (Rog); Krogla: 1. Flisar (Ti), 2. Perkič (Bak), 3. Časar (Pet); Ekipno: 1. OŠ I. Murska Sobota 57 točk, 2. OŠ II. Murska Sobota 57 in.3. OŠ Tišina 51,5 točk.
Rezultati — st. pionirke: 100 m: 1. Kranjec (Ti), 2. Horvat (OŠ I), 3. Lenarčič (OŠ II); 300 m: 1. Graber (Ti), 2. Kovač (Pet), 3. Husar (OŠ II); 600 m: 1. Jud (Pet), 2. Serec (Tiš), 3. Bogdan (OŠ II); Daljava: 1. Titan (Bak), 2. Ropoša (Pet), 3. Horvat (OŠ I); Višina: 1. Lazar (Pet), 2. Bačvič (OŠ II), 3. Mertuk (OŠ I); Krogla: 1. Širovnik (Tiš), 2. Vigali (Bak), 3. Kerčmar (Pet); Ekipno: 1. OŠ Tišina 40,5 točk, 2. OŠ Petrovci 38 in 3. OŠ II. Murska Sobota 29 točk.
ODBOJKA
MLADI ODBOJKARJI V M. SOBOTI
V nedeljo 8. novembra od 8.00 uri bo v telovadnici Mure v M. Soboti odbojkarsko prvenstvo kadetov severovzhodne Slovenije, ki ga organizira odbojkarski klub Ljutomer. Na turnirju bodo sodelovale ekipe: Stavbar (Maribor), Braslovče, Šempeter, Mislinja, Slov. Bistrica in Ljutomer. Ekipo Ljutomer sestavljajo: 7 igralcev iz Ljutomera, 3 Iz M. Sobote, 2 iz Cvena, 2 iz Cankove in eden iz Radenske.
T. F.
Vlado Kocuvan — AMD Gornja Radgona
Vlada Kocuvana, kije osvojil kar štiri državne naslove. Zmagal je med posamezniki na kratki in dolgi stezi, v parih in ekipno. V letošnjem letu so torej vsi štirje možni državni naslovi v speedwayu odšli v Gornjo Radgono, karješeeno veliko priznanje Radgončanom, ki so se letos tudi izkazali z organizacijo finala svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi peščeni stezi.
F. Maučec
POLANA-FUŽINAR 21:18
V prvenstveni tekmi slovenske ženske rokometne lige je Polana doma premagala Fužinar iz Raven. Junakinja srečanja je bila Hozjanova, kije sama dosegla 12 golov. Ostale strelke za Polano: Virah in Horvat.po 3 ter Horvat, Toplak in Kociper po enega. V naslednjem kolu igra Polana z
MLADINKE POMURJA PRVE
Končano je bilo tekmovanje v vzhodni skupini republiške košarkarske lige za mladinke, kjer je sodelovalo pet ekip. Med njimi je tekmovala tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote in z enim samim porazom osvojila prvo mesto. Kaže torej, da imajo pri Pomurju dober ženski naraščaj.
Pomurje	8	7	1	581:428	14
Marles	8	7	1	686:439	14
Rogaška	8	3	5	529:533	6
Comet	8	3	5	445:510	6
Maribor	8	0	8	390:721	0
S tekmovanjem so končali tudi v severovzhodni regiji za kadetinje. Mlade košarkarice Pomurje iz Murske Sobote so med petimi ekipami zasedle četrto mesto.
Marles	8	8	0	562:357	16
Maribor	8	5	3	464:439	10
Ptuj	8	4	4	469:474	8
Pomurje	8	3	5	427:449	6
Koroška	8	0	8	301:469	0
Pomurski nogomet
L MNL M. SOBOTA
Beltinka	9 7 1			1 31:10		15
Tešanovci	9 7		1	1	24:14	15
Tišina	9	4	3	2	15:14	11
Rakičan	9	4	2	3	21:14	10
Rogašovci	9	4	2	3	17:12	10
Lipa	9	4	2	3	18:14	tu
Puconci	9	2	3	4	17:20	7
Bakovci	9	3	1	5	14:21	7
Radgona	9	3	1	5	10:17	7
Veržej	9	2	2	5	15:22	6
Carda	9	1	3	5 13:19		5
Dokležovje	9 0 L ONL LENDAVA			5	4	13:31	5
Turnišče	9	7	1	1	37:19	15
Dobrovnik	9	6	1	2	27:8	13
Panonija	9	4	3	2	15:8	11
Crenšovci	9	4	3	2	22:16	11
Olimpija	9	4	3	2	16:11	11
Borba	9	4	2	3	17:18	10
Hotiza	9	3	3	3	13:15	9
Nafta	9	4	1	4	15:24	9
Petišovci	9	4	0	5	24:25	8
Nedelica	9	3	0	6	15:19	6
Graničar	9	1	1	7	14:25	3
Mladost	9 1 II ONL LENDAVA			0	8	10:37	2
Kapca	7	6	0	1	28:13	12
Bistrica	9	6	0	3	26:14	12
Mostje	7	4	3	0	18:11	11
Lakoš	7	4	2	I	20:11	10
Renkovci	7	4	1	2	18:12	9
Odranci	8	4	0	4	29:15	8
Polana	7	2	U	l 18: 18		5
Žitkovci	7	2	1	4	9:18	5
Zvezda	7	1	0 6		7:32	2
Pince	8	0	0 8		7:36	0
KAJAKAŠTVO
VARGA ZMAGAL V SLAVONSKEM
BRODU
V Slavonskem brodu je bilo minulo nedeljo mednarodno kajakaško tekmovanje v spomin na 12. slavonsko udarno proletarsko brigado. Sodelovalo je kar 220 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Med njimi so bili tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Tako je med člani v kategoriji K-l (divje vode) Štefan Varga osvojil 1. mesto, Franc Titan je v isti konkurenci zasedel 6. mesto, Milan Karas pa je bil med mladinci 7.
Štefan Varga je tudi v Slavonskem brodu dokazal, da sodi v sam vrh jugoslovanskega kajakašt-' va na divjih vodah, saj je letos zmagal že na številnih tekmovanjih.	—aj
HOKEJ NA TRAVI
Lipovci-Jedinstvo 1:1
V tekmovanju medrepubliške lige v hokeju na travi so Lipovci v Murski soboti igrali z Jedinstvom iz Zagreba nedoločeno 1:1. Gol za Lipovce je dosegel Čerpnjak.
Hokejisti Bratstva iz Zagreba pa so v Murski Soboti premagali Pomurje z 2:1. Gol za Pomurje je dosegel Zelko.
III. MNL M. Sobota
REZULTATI - 8. KOLO
Selo:Prosenjakovci 1:2 Filovci: Slaveči 7:1 Bratonči : Cankova 2:2 Serdica : Tromejnik 3:2. Križevci prosti
Filovci	7	6	0	1	34:10	12
Bratonči	7	5	1	1	20:15	11
Serdica	7	5	0	2	21:11	10
Selo	7	4	0	3	17:13	8
Prosenjak.	7	3	2	2	11:11	8
Cankova	7	2	3	3	23:17	7
Tromejnik	7	2	1	4	23:13	5
Križevci	7	0	2	5	6:29	2
Slaveči .7 016	8:44 1
RAZGOVOR Z JANO KOLARIČ — PREDSEDNICO ODBORA ZA ŠPORTNO ZNAČKO L PRI TKS MURSKA SOBOTA
UDEJSTVOVANJE OMOGOČITI VSEM PREDŠOLSKIM OTROKOM
V soboški občini dajejo posebno skrb udejstvovanju v dejavno? stih za pridobitev športne značke I. To še posebej velja za vzgoj-novarstveno organizacijo Murska Sobota, kjer so doslej največ storili. Sicer pa smo se o tej dejavnosti pogovarjali z Jano Kolarič — predsednico odbora za športno značko L pri TKS Murska Sobota.
— Kako ocenjujete dosedanje aktivnosti v soboški občini na področju udejstvovanja za pridobitev športne značke I! in kakšen pomen jim pripisujete?
»V Sloveniji smo uvedli aktivnosti za pridobitev športne značke I. z namenom, da že pri predšolskih otrocih razvijemo telesne funkcije za njihovo odpornost, samozavest, zdravje in razvitost do polne mere. Zato so bile uvedene dejavnosti kot so: plavanje, kotalkanje, igre z žogo, kolesarjenje in smučanje.

Za te aktivnosti tudi ustvaijajo materialne pogoje vsi zainteresirani dejavniki: vzgojnovarstveni zavodi, družbenopolitične organizacije, skupnost otroškega varstva. društvo prijateljev mladine in telesnokulturna skupnost. Udejstvovanja otrok za prido-pridobitev športne značke L pa ima poleg telesnovzgojnega smotra tudi moralni smoter. Otroci, ki se uveljavljajo v teh aktivnostih postanejo odločnejši. samozavestnejši, energičnej-ši, takšni, kakršne si želimo v naši družbi imeti. Stimulacija otrokom za udejstvovanje v aktivnostih za pridobitev športne značke I. pa so tudi nalepke in športna značka, za kar TKS
KEGLJANJE
MIRO IN HARI STERŽAJ -REPUBLIŠKA PRVAKA
V Ajdovščini je bilo sklepno tekmovanje članov v kegljanju Slovenije za pare, na katerem so sodelovali tudi kegljači Garde iz Murske Sobote in dosegli lepe rezultate. Najuspešnejša med njimi sta bila oče in sin Miro in Hari Steržaj, ki sta skupaj v Mariboru in Ajdovščini podrla 3,691 kegljev, osvojila prvo mesto in naslov prvaka Slovenije. Smodiš in Drvarič sta podrla 3.482 kegljev in zasedla sedmo mesto, Horvat in Prelog pa 3382 kegljev in dvanajsto mesto.
JUDO — MEMORIAL STANETA IRŠIČA
KRANČIČ TRETJI
V Mariboru je bilo tradicionalno tekmovanje v judo za memorial Staneta Iršiča. Na tekmovanju so sodelovale reprezentance Poljske, Neni1-čije, Slovenije in selekcija Maribora. V slovenski članski reprezentanci sta nastopila tudi Sobočan Krančič in Apšner. Zlasti se je izkazal Krančič, ki je v kategoriji do 95 kg osvojil tretje mesto in bronasto kolajno. Sobočana sta prispevala tudi pomemben delež k osvojitvi prvega mesta reprezentance Slovenije.
--KEGLJANJE--------------------------------
MIRO STERŽAJ V REPREZENTANCI
V Celju je bilo prijateljsko mednarodno srečanje kegljaških reprezentanc Avstrije in Jugoslavije. V članski reprezentanci Jugoslavije je nastopil tudi veteran in član KK Čarda iz Murske Sobote Miro Steržaj.
NAMIZNI TENIS — ZVEZNI POZIVNI MLAD. TURNIR
DOBRA IGRA
Z zveznimi pozivnimi mladinskimi turnirji so se pričela tudi tekmovanja na zvezni ravni. V dveh enakovrednih skupinah s po 12 igralci je v Uzdinu igral tudi Sobočan Dušan Kovač, ki si je priboril mesto na tem tekmovanju z uspešnimi nastopi na dveh kvalifikacijskih republiških turnirjih. To je bil njegov prvi nastop v družbi najboljših jugoslovanskih mladincev in smo lahko posebno z njegovo igro zelo zadovoljni, saj je zaradi neizkušenosti veliko partij izgubil z 1:2. Dosegel je rezultat 2:9 in osvojil 11. mesto pri čemer še velja povedati, daje bil edini pionir na tem tekmovanju.	m. u.
Murska Sobota z velikim razumevanjem odmerja del sredstev, kakor tudi za nakup potrebnih rekvizitov. TKS  Murska Sobota pa je tudi šolala . vzgojiteljice za delo s predšol-. skimi otroci. Tako je 13 vzgojiteljic opravilo osnovni tečaj , smučanja, 25 vzgojiteljic tečaj , plavanja, vse vzgojiteljice pa so tudi prisostvovale demonstraciji kotalkanja, tako da so usposobljene voditi aktivnosti iz navedenih dejavnosti.«
— Kakšni pa so rezultati dosedanjega dela na tem področju?
»Dosedaj smo v soboški občini na področju udejstvovanja otrok za pridobitev športne značke 1. dosegli lepe rezultate. V preteklem šolskem letu je bilo v aktivnosti vključenih 584 otrok iz vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobota in 69 otrok iz ostalih enot. Za izlete je prejelo nalepke 565 otrok, za plavanje 72, za smučanje 274, za kotalkanje 525, za kolesarjenje 383 in za igre z žogo 579 otrok. Zlato športno značko I. paje skupaj prejelo 338 otrok iz vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobote in 60 otrok iz ostalih enot. Mislim, da smo s temi rezultati ob materialnih in kadrovskih pogojih lahko zadovoljni.«
— Kakšen pa je vaš nadaljnji program dela?
»Naša največja želja je, da bi v aktivnosti za pridobitev športne značke I. vključili vse otroke stare od 5 do 7 let, ne glede nato ali obiskujejo vzgojnovarstveni zavod ali ne. Na zadnjem sestanku našega odbora smo tudi sprejeli konkreten program dela za enoletno obdobje. Dogovorili smo se, da bomo izkoristili vse dane • možnosti za
organizacijo zimsko-športnih  aktivnosti otrok v regiji. Tako I nameravamo izkoristiti predv- I sem v zimskih počitnicah vrtce “ na podeželju, ki ne bodo zase-deni in omogočiti otrqkom I zimsko-športne aktivnosti. To I zlasti velja za Goričko, kjer bi 1 lahko otrokom omogočili tridnevno prijetno bivanje s smu-  Čanjem in sankanjem. O tem I smo se že dogovorili z vod- * stvom osnovne šole v Prosenjakovcih. Na razpolago imamo B vzgojiteljice, prostore, poskrbeli  pa bomo tudi opremo za 30 otrok, za tiste otroke, ki ne | bodo imeli lastne opreme. Sku-  pine otrok naj bi se po treh | dneh menjale in tako omogočili zimske veselje čimveč otrokom  iz naše občine. Otroci bodo zato I navdušeni, upamo pa tudi star- | ši. Poleg tega pa imamo v  programu tudi organizirati dva-kratni izlet za otroke. Z našim I programom bomo seznanili  tudi krajevne skupnosti, tako I da bodo starši predšolskih otrok z njim pravočasno sezna- M njeni. Poleg zimsko-športne I aktivnosti pa je odbor sprejel I program tudi za ostale mesece v letu, kjer bomo dali posebno skrb izletom, kotalkanju, igram I z žogo in plavanju. V našem I odboru tudi veliko razmišljamo  o tistih otrocih, katerih starši niso v stanju kupiti potrebne  opreme za aktivnosti na snegu. B Organizirati nameravamo akci- | jo »ODSTOPIŠ«, s katero želimo pridobiti nekaj zimske — športne opreme,’saj je veliko B otrok, ki ne morejo več uporab- I Ijati smučarske ali druge opre-  me, pa bi jo lahko odstopili tistim otrokom, katerih starši I niso v stanju nabaviti nove. To I opremo bi zbirali pri TKS | Murska Sobota in na ta način omogočali zimsko veselje tudi m revnejšim otrokom. Upamo, da B bomo z akcijo uspeli.«
Feri Maučec
STRAN 18
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
kronika
MALOMARNOST OB ŽAGI
iz Radenec, je zapeljal, ne da bi nakazal spremembo smeri vožnje, Jože Šernek iz Črenšovec. Kolesar se je
nagnilo in naposled prevrnilo na desni bok. Gre za vozilo, kije prevažalo beton. Ker avta niso uspeli pravočasno dvigniti, seje beton v »hruški« strdil, ki je zaradi tega postala neuporabna, torej jo je bilo treba zamenjati. Skupna škoda znaša 290 tisoč dinarjev.
28.	oktobra ob 18.30 uri se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti na Cankovi. Po njej se je po klancu navzdol peljal 72-letni Anton Ficko iz Gornjih Črncev. Zaradi starosti in onemoglosti je kolesar izgubil ravnotežje, zapeljal v jarek in se hudo poškodoval. Brž so ga prepeljali v bolnico, vendar ga tam niso uspeli pozdraviti in je 31. oktobra umrl.
r
im
V naši rubriki že nekaj časa nismo poročali o tatvinah v stanovanjih. Po tem lahko sklepate, da jih ni, oziroma, da jih je manj. Da je temu tako, gre' zasluga našemu vse večjemu samozaščitnemu ukrepanju. Manj je namreč družin, ki pozabljajo stanovanja zaklepati. No, včasih pa se le zgodi, da ključ pozabimo v ključavnici in jo mahnemo po opravkih. Pa ne le v stanovanjih, tudi v osebnih avtih na parkiriščih nemalokrat opaziš odprta vrata ali pa ključ v ključavnici. To pa so „lepe” priložnosti za tatiče, mar ne?
alkohol so odredili strokovni pregled.
Teden pa ni minil brez prometne nesreče tudi na Goričkem. 1. novembra ob 11.15 uri se je namreč voznik osebnega avta Bolto Baum-
poškodbe; lažje sta se poškodovala Baumgartnerjeva  sopotnika 12-letni sin B. B. in I Jože Lovenjak iz Rogašovec. |
1. novembra ob 18.15 uri  se je Ivanka Kolmanič iz  Lutverc peljala iz Gornje | Radgone proti Apačem. V Podgorju v blagem, sicer  preglednem levem ovinku je I srečala nekega voznika | osebnega avta, zato se mu je skušala izogniti, ob tem pa je  spregledala na desnem robu I tri pešce. Med prehiteva- | njem je zadela Avgusta Krajnca iz Lutverec, ki je  dobilhudepoškodbeinsoga I morali prepeljati v bolnico. |
Pravimo, da nesreča ni-  koli ne počiva in da nas zato I rada obišče. Če pa jo kar iz-  zivamo, potem je še huje. To „ ilustrira tudi primer iz B Martinja. 26. oktobra je 25- B letni Janez Ficko iz Trdkove popival v gostilni Sukič v B Martinju, potem pa, ko je B naposled šel domov, je zašel B na dvorišče, kjer so delavci s cirkularko žagali drva. B Menda jim je očital, da so H nerodni in dejal, da bo po-  kazal, kako je treba žagati. Niso mu uspeli preprečiti: B vzel je poleno in odžagal I nekaj kosov. Medtem mu je B žaga izbila iz rok eno izmed polen, ki ga je močno udarilo B v trebuh. Ficko je potožil, da B ga zelo boli, toda odklonil je B pomoč in odšel domov. Po dveh urah so ga odpeljali v B bolnico, kjer je zaradi hudih B notranjih poškodb 29. ok-  tobra ob 23. uri umrl. B
S. S. |

NEW YORK
DC-10 LETI OB PETKIH, do konca leta, 20.150 dinarjev do aprila 1982,20.670dinarjev
Petek: z mariborskega letališča polet do Beograda, po ureditvi mejnih formalnosti polet do New Yorka;
sobota: panoramski ogled mesta;
nedelja: individualni ogledi posebnosti New Yorka, zabavno življenje traja 24 ur;
poned.: možnost fakultativnih izletov (helikopterski ogled Manhattna ali avtobusni izlet v Washington);
torek: prosto do 18. ure, nato prevoz do letališča in polet do Beograda;
sreda: prihod v Beograd ob 14.25, polet do Maribora ob 21.50.
Odhodi: 6. in 27. novembra, 11. in 18. decembra 1981,
8;, 15. in 19. februarja,
5. in 19. marca ter 2. aprila 1982.
Informacije in prijave: JAT MARIBOR.
Cankarjeva ul. 3l', teli 26-155, 27-151 in vaša potovalna agencija / 
ZA VEČJO VARNOST PROMETA
Pločnike v Odrance in
Crenšovce »
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava je že večkrat opozoril na črne točke v prometu, torej na točke, kjer se zgodi največ prometnih nesreč. Po ugotovitvah iz prvega polletja se je največ prometnih nesreč dogodilo na magistralnih cestah, nekaj mani na regionalnih in lokalnih cestah. To, kar najbolj skrbi, pa je, da se največ prometnih nesreč zgodi v naseljenih krajih. Za prometne nesreče so najbolj izpostavljena naselja Odranci, Črenšovci in še nekatera. Skozi Odrance poteka magistralna cesta, ob cesti je trgovina, šola, vrtec, cerkev in pokopališče, torej so vsi najpomembnejši objekti ob cesti. Podobno je tudi v Črenšovcih. Da bi se zmanjšala nevarnost nesreč, svet predlaga, da v omenjenih naseljih zgradijo pločnike, vsaj na eni strani ceste. Zavedajoč se, da v času stabilizacije ni na voljo dovolj sredstev, svet metli, da bi v dogovoru s krajevnimi skupnostmi lahko prišli do zadovoljivih rešitev, vsekakor pa bi bilo potrebno ob morebitni rekonstrukciji magistralnih cest na ta problem opozo-ritj.. ,	: - -
Jani D. *
KRVODAJALCI
VARSTROJ LENDAVA — Stefan Kepe (4), Elizabeta Kepe (5), Štefan Felso (6), Ludvik Felsb (6), Jože Gjerkeš (2), Peter Gal (8), Jože Kerman (6), Jože Horvat (4), Vili Doma (3), Milan Matko (3), Rudolf Kocan (1), Karel Danč (4), Geza Kuštanci (5), Vlado Balažič (2), Jože Madjar (2), Matija Gabor (2), Josip Jepure (3), Ludvik Žižek (2), Franc Krajčič (5), Marija Bukovec (5), Slavko Vučko (5), Stanislav Hozjan (1), Jože Cigan (3).
ELMA LENDAVA — Ignac Vučko (3), Stanko Špiclin (5), Janez Škraban (6), Anica Vučko (3), Anton Cigan (5), Ivan Horvat (2), Marija Farkaš (5), Janez Gezdag (2), Slavica Marčeta (3), Terezija Lapajne (3), Marija Novak (4), Zorica Tivadar (5), Vili Vida (2), Djuro Vugrinec (2), Peter Bernard (1).
PRIMAT LENDAVA — Anton Žižek (2), Martin Lebar (3), Franc Gaister (9), Branko Grebenjak (5), Janez Kocan (2), Anton Barač (2), Anton Štuhec (3), Anton Lebar (7), Branko Brunec (12), Cvetka Pahor (1).
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE M. SOBOTA - Dragica Rumež (11), Melita Murgelj (1), Gojko Kuvelja (9), Konrad Pisnik (6), Mirko Kovačič (8), Živko Pavlovič (39), Anton Slekovec (3), Iztok Trček (9), Martin Pravdič (16), Ivanka Vidic (9), Mirko Pivar (10), VLADO Dubrovski (17), Dragica Vogrinčič (11), Robert Letonja (3), Marjan Farič (1), Josip Došen (3), Marjeta Miholič, (1), Janez Gomjec (7), Boris Barač (6).
DES ELEKTRO M. SOBOTA — Ludvik Balek (7), Štefan Sušlec (9), Milan Stefanovič (4), Elemir Benko (8), Štefan Horvat (3), Jože Rojko (13), Karel Lazar (6), Franc Gomboc (6), Jakob Rantaša (2), Milan Sinic (5), Frido Berden (1).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Stanko Zorian (8), KIK Pomurka; Franc Kuhar (36), Darko Kuzmič (7), Boris Škrjanec (45), vsi Panonija M. Sobota; Tibor Bagari (31), Zavarovalnica Triglav M. Sobota; Metka Recek (4), Rogašovci 5; Franc Fartek (61), Tovarna mlečnega prahu M. Sobota; Miroslav Nemec (4), Vlado Škerlak (5), oba Mura M. Sobota; Marjan Miholič (22), Radenska Radenci; Slavko Domonkoš (11), Blisk M. Sobota; Mirko Kociper (10), Marjan Huber (7), oba Pomurje M. Sobota; Jože Kardoš (3), Murska Sobota, Stara ulica 1; Karolina Lazar (5), Sebeborci; Janez Kuplen (4), Jeklotehna; Damir Gergelij (5), Carinarnica G. Radgona.
VSEM KRVODAJALCEM HVALA!
Agneza Bokan, 88 let, Otovci; Bela Perša, 66 let, Zenkovci 88; Stevo Oreč, 21 let, Murska Sobota, arh. Novaka 19; Emilija Petrovič 61 let, Sotina; Ernest Gašpar, 12 let, Lucova 16; Jože Lorbek, 25 let, Krnci 17; Štefan Korpič, 28 let, Šulinci 39; Ernest Šiplič, 36 let, Vaneča 7; Jože Baler, 36 let, Sebeborci 108; Anton Klement, 43 let, Matjaševci65; Janko Novak, 53 let, Ižakovci 144; Štefan Mataj, 56 let, Murska Sobota, St. Rozmana 4; Karel Črnko, 59 let, Čepinci 42; Geza Gomboc, 60 let, Murska Sobota, Koroška 10; Jože Gomboc, 60 let, Markišavci 34; Matija Jug, 60 let, Markišavci 19; Aleksander Celec, 60 let, Sotina 63; Koloman Merklin, 62 let, Murska Sobota, Zorana Velnerja 20; Jože Filipič, 70 let, Precetinci 2; Angela Košnik, 71 let, Ljutomer, Razlagova 1; Ignac Lipovec, 69 let, Slamnjak 7; Jože Ritonja, 71 let, Moravci 131; Franc Škrget, 72 let, Iljaševci 7; Slavica Belovič, 56 let, Razkrižje 4; Elizabeta Vrbnjak, 64 let, Precetinci 26; Veronika Ozmec, 82 let, Ilovci 6; Franc Režonja, 51 let, Vratja vas21; Jože Peternel, 38 let, Spodnje Konjišče 13; Anton Škrlec, 65 let, Sratovci 26; Franc Lukovnjak, 94 let, Orehovski vrh 25; Marija Kolar, 40 let, Hrastje-Mota 54; Ana Roškar, 55 let, Ivanjševci 11; Genovefa Fekonja, 56 let, Ptujska cesta 24; Vilma Drvarič, 76 let, Boračeva 41; Elizabeta Kniplič. 83 let, Apače 99; Silvija Škafar, 2 leti. Lendava; Verona Balažič, 76 let. Gornja Bistrica 118; Rozalija Buček, 83 let, Žižki 7; Robert Herman, 12let, Lendava, Kidričeva 5; Štefan Hozjan, 17 let, Petišovci 157/a; Herman Geza, 34 let, Lendava, Kidričeva 5, Jože Pucko, 61 let, Turnišče 191; Matija Hozjan, 62 let, Velika Polana 177; Štefan Sabotin. 66 let, Strehovci 71; Janez Žerdin, 72 let, Hotiza 125; Ignac Balažič, 76 let, Dolnja Bistrica 128; Franc Štuhec, 79 let, Hotiza 86; Štefan Danč. 84 let, Dobrovnik 95; Jože Ferencek, 84 let, Kobilje 172; Olga Ošlaj, 54 let, Lendava, Mlinska 23; Katarina Zver, 59 let, Gomilice 46; Katarina Donko, 68 let, Dolga vas 157; Helena Bažika. 74 let. Dolgovaške gorice 234; Marija Bojnec. 73 let, Strehovci 62; Rozalij a Soke. 87 let, Dolnji Lakoš64; Helena Siič, 89 let, Gaberje 15; Jože Žerak, 64 let, Rakičan; Franc Pintarič, 66 let, Poznanovci 51; Jože Horvat, 67 let, Murska Sobota, Š. Kovača 13; Franc Bagari, 67 let, M. Sobota, Tomšičeva 58; Janez Gomboc, 70 let. Kupšinci 57; Gustav Gonza, 72 let, Beltinci, Cvetno naselje 5; Štefan Bertalanič, 72 let, Krajna 37; Ludvik Vukan, 78 let, Murski Črnci 40; Janez Gjergjek, 78 let, Kovačevci 27; Franc Cmor, 80 let, Martjanci 26; Jože Horvat, 82 let, Bogojina 59; Jože Ružič, 86 let, Satahovci 42; Štefan Terenta, 88 let, Gančani 36; Aleksander Smodiš, 91 let, Stanjevci 77; Marija Šukič, 46 let, Motovilci 18; Magdalena Koher, 60 let, Mattersburg, Avstrija; Katarina Kolar, 65 let, Ižakovci 13; Marija Lah, 69 let, Gerlinci 99; Vilma Bertalanič; 70 let, Puževci 22; Terezija Volf, 70 let, Dolnji Slaveči 75; Gizela Horvat, 70 let. Lemerje 83; Emilija Huber, 71 let, Grad 2; Karolina Gal, 72 let, Murska Sobota, Stara ul. 14; Neža Sukič, 72 let, Moščanci 8; Helena Gal, 72 let,. Murska Sobota, Poljska 8; Rozalija Melin, 72 let, Nemčavci n. h.; Margit Konje, 75 let, Domanjševci 25; Ana Ficko, 75 let, Korovci42; Ana Rac, 76 let, Gornji Slaveči 20; Marija Časar, 77 let, Čepinci 81; Terezija Sukič, 78 let, Čepinci 114; Katarina Smodiš, 80 let, Melinci 133; Adela Gyer-gyek, 83 let, Vidonci 5; Antonija Kočar, 84 let, Skakovci 15; Ana Kolbl, 84 let, Dokležovje 141; Marija Jerič, 86 let, Dokležovje 28; Karolina Kardoš, 86 let, Martjanci 90/a; Verona Kumin, 86 let, Beltinci, Fin-žgarjeva 5.
Delavci Kartonaže Pomurski Tisk Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Kolarjeve mame) — din 850,00; Občani Krajevne skupnosti Turopolje Murska Sobota — din 1.600.00; Delavci Internega oddelka Spl. bolnišnice (namesto venca na grob pok. DOLENEC Dragice, M. Sobota) — din 1.000,00; Kuhar Terezija, Markišavci 2 (v zahvalo za skrb in nego v času zdravljenja na internem oddelku) — din 1.000,00; Potrošnik — sind. org. TO VP (namesto venca na grob pok. očeta Cipot Gizele) — din 500,00; Sindikat Avtoradgone Gornja Radgona (namesto venca ob smrti v družini Ferlan Franca, Mele 86) — din 700,00; Sindikat Avtoradgone Gornja Radgona (ob smrti očeta Kajdič Antona, Ciril—Metodova 4, Gor. Radgona) — din 700,00; OO sindikata uprave občine Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta delavke Geodetske uprave Lainščak Nade) — din 500,00; Zavod SRS za šolstvo Ljubljana (namesto venca na grob tov. Bela Horvat) — din 1.500,00; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca na grob. pok. Zrinski Franca iz Doliča 116) — din 200,00; OOZS Delovna skupnost PZC Murska Sobota (namesto venca za pok. očeta Klajžar Tanje) — din 500,00;
Darovalcem se zahvaljujemo!	'.
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
Turnišče: cene pujskov
Pretekli četrtek (29. okt.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču, ki ga odpirajo ob 6.30 uri, 130 pujskov, starih od 7 do 9 tednov. Najnižja cena je bila 2.700,00,najvišja pa 3300,00 dinarjev za par pujskov. Prodali so jih okrog 80.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA,1981
STRAN 19
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
SREDNJEŠOLSKI CENTER
MURSKA SOBOTA, p. o.
Naselje V. Vlahoviča 12
TELEFON ; 22 640, 22 651, 22 652
Svet Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve
M. Sobota	,
RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
1.	člana kolegijskega poslovodnega organa (organizatorja dela)	n
2.	prof, matematike—fizike ali fizike—matematike
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1)
—	visoka izobrazba in izpolnjevanje pogojev za srednješolskega učitelja
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	moralna in politična neoporečnost.
Kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno dobo.
objavlja
JAVNO LICITACIJO
ZA ODPRODAJO
- tovornega avtomobila TAM-2001, neregistriran, — nosilnost 1,5 t, v Voznem stanju
Izklicna cena je 150.000,— din.
V izklicni ceni ni vštet prometni davek in ga plača kupec na izlicitirano ceno.
Licitacija bo v ponedeljek, 16. novembra 1981 ob 9. uri na sedežu delovne organizacije „MURA" Murska Sobota, Bjedičeva 2.
Ogled avtomobila je možen 13. novembra 1981 med 7. in 15. uro in 16. novembra 1981 od 7. do 9. ure.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
AliraHSBNfl
GORNJA RADGONA
Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota
RAZPISUJE
dela in naloge
NAČELNIKA UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Pogoji:
— da izpolnjuje pogoje za inšpektorja v skladu s predpisi o posameznih inšpekcijah
— visoka strokovna izobrazba
— moralno-politične kvalitete za delo v upravnih organih
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Prijave kolkovane s 4.— din, z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota.
GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE
JUGOSLAVIJA, ČSSH, POLJSKA, ITALIJA, AVSTRIJA
HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE
KUPON ZA PRIJAVO
Ime in priimek .........................................
Naslov ...............................................
Zaposlen(a) .. . ................................  •
Številka os. izkaznice..izdana od SOB ................ se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v ........
v času od . . do ...............................    •	
Kraj in datum.......	1	.......
(podpis)
NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBA!
Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA 1981 pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtourovih poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR, V. Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19; NOVA GORICA, Delpinova 24, BLED, Cesta svobode 9; PORTOROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin.
Če pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjenjirejeli eno izmed naslednjih nagrad:
1.	nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma
2.	nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma
3.	nagrada: 2.000 din popusta na prijavljen aranžma
4.	do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističnih krajih in zdraviliščih.
ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI!
VESTNIK
Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota na osnovi dovoljenja Oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota
OBJAVLJA,
da se z 2. 11. 1981, zaradi izvajanja del na adaptaciji fasade upravne zgradbe „Potrošnik", Kidričeva 6, Murska Sobota,, delno zapre pločnik. Za prehod pešcev bo pokriti hodnik.
V času razkladanja materiala, prosimo, da vozniki in pešci upoštevajo začasno prometno označbo na Kidričevi ulici. Dela bomo izvajali predvidoma do 15. 12. 1981.
Več denarja za socialno varnost
Izhajajoč iz usmeritve glede 10-odstotnega zaostajanja sredstev skupne porabe za rastjo dohodka bi lahko v letošnjem letu sredstva skupne
teresne skupnosti družbenih dejavnosti bodo svoje programe uresničile v okviru dogovorjenih sredstev. Janj D
porabe SIS družbenih dejavnosti v lendavski občini porasla nominalno za 28,8 odstotka, to pa je za 5 indeksnih točk več, kot je bilo načrtovano v začetku leta. Izvršni svet skupščine občine Lendava je že ob polletni obravnavi uresničevanja programskih nalog SIS družbenih dejavnosti sprejel priporočilo, da bi bilo potrebno ob morebitni revalorizaciji programov SIS upoštevati selektivni pristop, torej da dobijo več sredstev tisti, ki imajo največ težav pri uresničevanju svojih programov. Tudi na zadnji seji izvršnega sveta šoto priporočilo potrdili in menili, da je sedaj najbolj smotrno več sredstev zagotoviti za zdravstvo, otroško varstvo in socialno skrbstvo, torej za tiste samoupravne interesne skupnosti, ki izvajajo naloge s področja zagotavljanja socialne varnosti občanov in delovnih ljudi. Za občinsko skupnost otroškega varstva predlagajo, da dobi več sredstev za znesek izvoznih stimulacij in del sredstev presežka iz lanskega leta, ki je bil namenjen za poveča nje otroški h dodatkov, za socialno skrbstvo in skupnost za zaposlovanje pa predlagajo več sredstev za znesek izvoznih stimulacij, toda socialno skrbstvo ta sredstva ne sme porabiti za investicije. Največji delež sredstev je namenjen zdravstvu, ki naj bi iz povečanja sredstev krilo tudi del izgube, seveda pa bo drugi del izgube moralo sanirati z lastnim racionalnejšim poslovanjem. Vse ostale samoupravne in-
Osnovna šola ,,Štefan Kovač" Turnišče objavlja prosta dela in naloge
učitelja
podaljšanega bivanja za nedoločen čas od 1. 11. 1981 dalje.
Pogoj: U ali PRU
Za objavljena dela in naloge združujemo delo za nedoločen Čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav.
Osnovna šola Cankova
razpisuje:	,
prosta dela in naloge tajnice,
s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas
Pogoj: 4-letna administrativna šola ali ekonomska šola nastop službe s 1. 1. 1982
s 1. 9. 1982 je možna polna zaposlitev s prevzemom del in nalog blagajnika in vodjo šolske prehrane.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od objave.
ABC POMURKA - KZ ,,PANONKA"
TZO KK CANKOVA
Sadjarji — vrtičkarji, pozor!
ABC POMURKA Kmetijska zadruga PANONKA Murska Sobota, TZO Cankova obvešča vse kupce sadnih sadik, da imamo v prodaji kvalitetne sadne sadike, vzgojene na brez-virusnih vegetativnih podlagah po ugodnih cenah.	*
Na razpolago imamo sadne sadike naslednjih sadnih vrst:
jablane, hruške, višnje, češnje, slive, breskve in marelice
Sortiment je zelo pester; od ranih do poznih sort in na različno bujnih vegetativnih podlagah.
Sadike bomo prodajali od 5. novembra 1981 naprej v skladišču TZO Cankova v Cankovi vsak dan, razen nedelje od 7. do 16. ure.
Strokovna služba
MORAVSKE TOPLICE
VAM PRIPOROČAJO
SPECIALITETE HIŠE:
—	nadevan puranov zrezek — zrezek na način Šefa kuhinje — prekmurski krožnik
Za prijetno razpoloženje bo odslej skrbel ob petkih in sobotah ansambel Šest mladih iz Maribora s pevko Heleno Vergles.
STRAN 20
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
PETEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vkjučitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli: TV koledar, TV gledališče— M. Držič: Dundo Maroje, 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05) 13.25 Reka: Nogomet Ri-jeka:Sloboda, prenos (do 15.15) v odmoru, 17.20 Poročila, 17.25 Cebelko
Hlaček, . serija, 17.
japonska risana '.50 Čez tri gore:
Radijski in televizijski spored od 6. do 1 2. novembra
SOBOTA
NEDEUA
RADIO
RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
-  	_____ L
Oktet Marles, 18.15 Obzornik, 18.25 Lepote Hi-landara, oddaja TV Beograd, 18.55 Ne prezrite, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagand- -na oddaja, 20.00 P. Hamill Meso in kri. 1. del ameriške nadaljevanke, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 V znamenju, 21.50 Nočni kino: Podobe v pokrajini (del. nasl.), angleški film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini, 17.30 Tv dnevnik, 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Namesto top liste, 18.45 Njegov. način, angleška humoristična serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Družina in družba, dokumentarna serija, 20.45 Zagrebška-panorama, 21.10 Žele-
8.00 Poročila, 8.05 Ciciban, dober dan: Kako pravljica oživi, 8.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija, 8.35 Jelenček, otroška serija TV Zagreb, 9.05 Pisani svet, 9.35 Dokumentarna oddaja, 10.05 Velike šahovska osebnosti, izobraževalna oddaja, 10.25 T. Hardy: Župan v Casterbridgeu, angleška nadaljevanka, 11.15 Ljudje in zemlja, ponovitev. 12.15 Poročila (do 12.20), 13.25 Poročila (do 12.20), 13.25 Nogomet Vojvodi-na:Sarajevo, prenos (do 15.15) v odmoru
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem vatu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
ni kabaret
narodna
glasba. 21.40 Tv znanci (do 23.40)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.50 do 12.05 Izobraževalni spored, 13.25 Nogomet: Rijeka—Sloboda, 15.30 Izobraževalni spored,
17.35
17.40 svet,
18.25
Pregled sporeda, Poročila, 17.45 Mali 18.15 TV koledar, Kronika občin Rije-
ke, 18.45 Kaorak, 19.15
Risanka, 19.21 EPP, 19.27
Nocoj, 19.27 Nocoj, 19.30
Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00
Dober večer, 20.55 EPP,
21.00 Blakovih
21.50 Dnevnik, Zabavna oddaja,
sedem, 22.05
TV AVSTRIJA J
Prvi program
10.30 Mladi mož z trobento (film), 12.00 Risanka, 12.10 Med večerom in jutrom, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Tom Sawyer, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinska kronika, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick (ser. film), 21.15 Modna revija, 21.20 To je ljubezen, 22.10 Reklame in šport, 22.20 Nočni studio
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 —• Pota mladih — Ura zgodovine, Radijski disko klub, 18.00 — So-točje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj
minut z
16.30 —
Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli: TV koledar, Učenci v samoupravni družbi, Prekop Donava—
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaia. 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
9.30 Poročila. 9.35 Živ žav, otroška matineja. 10.25 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, nadaljevanka TV Beograd. 11.10 TV kažipot. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.25 ZAGREB 81, posnetek festivala. 15.40 ,,Istria Nobilissima”, dokumentarna oddaja TV Koper. 16.05 Poročila. 16.10 Plinska luč, ameriški film. 18.00 Športna poročila. 18.10 Reportaža z nogomet-
16.10 Poročila, 16.15 Košarka Crvena zvezda:Par-tizan, prenos v odmoru, 17.45 Potovanje Charlesa Darwina, angleška dokumentarna serija, 18.50 Naš kraj, 19.05 Zlata ptica, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Finnia-nova mavrica, ameriški film, 22.15 Modni utrinki, 22.20 Prva sobota, 23.05 TV Kažipot, 23,25 Poročila
TV ZAGREB
9.30 do 13.15 Izobraževalni spored, 13.25 Nogomet:	Vojvo-
dina—Sarajevo, 15.15 Civilna zaščita, 15.45 Čebelarski muzej v Radovljici, 15.55 Pregled sporeda, 16.00 Poročila, 16.05 TV koledar, 16.15 Košarka: Crvena zvezda—Partizan, 17.45 Bienale jugoslovanskega lutkarskega gledališča, 18.45 Ko sem bil vojak, 19.10 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00Chatova zemlja (film), 21.35 EPP, 21.40
Dnevnik,
22,00 Šahov-
ski komentar, Ponočna promenada,
22.15
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.35 Dunajski filharmoniki, 11.25 Nočni studio, 12.30 Eggenberški glasbeni koledar, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Ura bije 13 (film), 17.00 Gradbišče, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dva x sedem, 18.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads), 18.50 Reklame, 19.00 Avtrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Šport in reklame, 20,15 Ljubezen, prepir in sončni žarki, 21.55 Reklame, 22.00 Šport, 22.20 Diana Ross Show,
TV MADŽARSKA	TV MADŽARSKA
8,25 in 14.10 šolska TV. 16.00 Človekov vzpon, 1. del. 16,50 5 minut meteorologije. 17.05 Semper v Dresdenu, kratek film. 17.35 Dolga pota vojne, nadaljevanka. 18.25 Polarni dnevi, sončne noči, portret. 19,20 Ob prazniku oktobrske revolucije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.10 Lepi madžarski plesi. 21.15 Komorna glasba. 22.30 TV dnevnik. 22.40 Thyl Ulenspiegel, nadaljevanka.
7.55 Moskva; prenos parade z Rdečega trga. 9.00 Za otroke. 11.45 Družina Onedin, pon. 14.20 Bodi dober do smrti, igra v dveh delih. 16.20 Pri sosedih. 16.50 Klovni. 17.50 Folklora. 18.25 Kviz. 19.15 Ob prazniku oktobrske revolucije. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Jesenski Marathon sovjetski film. 21.40 V glavni vlogi Sandor Nemeth. 22.20 Zgodba brez besedila, italijanska kriminalka. 23.15 TV dnevnik.
ne tekme Crvena Risanka.
19.22 TV
Iskra Olimpija: zvezda. 19.10 19.15 Cik cak.
in radio nocoj.
19.24 Zrno do zrna. 19.30
TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 R. Cvetičanin: Sedeti^ sekretarjev SKOJ-a, nadaljevanka TV Beograd. 21.00 Nova mladost dveh mest — Quedlinburg, reportaža. 21.35 Športni pregled. 22.20 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Nedeljsko popoldne. 17.30 Rio Lobo, ameriški film. 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Beograjski jazz festival 81. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.25 Hvala za pozornost, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.25).
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
OPOMBA: 16.55—18.15
Rokomet Sloga:Kolinska Slovan.
TV ZAGREB j
9.45 Pregled sporeda
9.50 Poročila, 10.00
Nedeljsko dopoldne, 11.30
Narodna glasba, Kmetijska oddaja. Pregled sporeda.
Imate radi Nukijeve
TV?,
12.00
13.55
14.00
14.30
dogodivščine
(film), 16.00 Nedeljsko popoldne, 17.30 Rio Lobo (film), 19.00 Risanke, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sedem sekretarjev SKOJ, 21.05 Potovanje, 21.35 Športni pregled, 22.20 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Predtakt, 11.15 ORF stereo-koncert, 12.25 Vzgojna oddaja, 14.50Sončni kralji (film), 16.40 Nils Holgersson, 17.05 Gibanje je vse, 17.40 Helmi, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.25 Religija, 19.30 Bunker (film), 21.40 Šport, 21.55 Konec Adolfa Hitlerja (pogovor o filmu Bunker).
TV MADŽARSKA
7.55 . 8.45
10.55 ved.
14.40
Sola za vsakogar. Spored za otroke. Boks za pokal Hon-13.55 Kratki filmi.
Priporočamo naše
sporede.. 15.05 Okoli pubertete, 3. del: Brezobra-zen? 1’5.55.17 trenutkov pomladi. 17.00 Badminton. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Volk; veseloigra. 21.40 Šport. 21.55 Mavrični most, večer šansonov. 22.25 Poročila.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Pesmi in zgodbe za vas, Etnografski muzej. Sodobna afriška književnost. 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do.12.05), 15.30 TV v šoli: Obiščino Arheološki muzej, Pesmi in zgodbe za vas, Matematika, Kakšno vodo pijemo (do 16.35). 17.20 Poročila. 17.25 Glasba za cicibane: Iz Andersenovih pravljic. 17.45 Medina, češki kratki film. 18.05 Za zdravo življenje III. 18.15 Igra in igrače kot vzgojna metoda in sredstvo, oddaja iz cikla Otrok in igra. 18.35 Obzornik. 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19,55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 L. Vincent: Thomas Gverin, Upokojenec, francoska drama. 21.30 Kulturne diagonale. 22.10 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pot okoli sveta, otroška oddaja. 18.00 Miti in legende. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Zagrebška panorama. 21.15 H. Falla-da: Človek hoče navzgor, vzhodnonemška nadaljevanka (do 22.05).
TV ZAGREB
8.55 TV v šoli: TV koledar, Obiščimo Arheološki muzej. Moj rojstni kraj, Dnevnik 10. 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.05). 15.40 Šolska TV: Užiška republika, Hrana in sonce. 17.10 Poročila. 17.15 Lolek in Bolek, poljska risana serija. 17.25 Nihče kakor jaz, mladinska serija TV Sarajevo. 17.55 Kje so vsi ti ljudje. . . (Rino Chinese). 18.30 Obzornik. 18.40 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno, oddaja TV Novi Sad in drugih jugosl. studies'. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 A. S. Puškin: Male tragedije, sovjetska nadaljevanka. 22.15 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana. 18.15 Književni klub. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bing Crosby — Življenje in legenda, glasbena oddaja. 20.55 Portreti revolucionarjev: Stevo Kra-jačič. 21.25 Zagrebška panorama. 21.50 Silhuete sreče, pakistanski film (do 22.25).
Tisa—Donava,
Zanimivo
potovanje, Za učitelje. 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kockica;
Mali program,
Risanka,
Telesna vzgoja, ’ Zadnje minute (do 12.05). 17.15 Poročila. 17.20 Cirkus.
17.45 Romantika proti klasicizmu, kulturno-doku-men tarna serija. 18.15 Okrogli svet. 18.25 Obzornik. 18.40 MPZ CELJE 81: Tokrat le moški. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Postrešček, kamerunski film.
21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.5,0 Miniature: Govorica slovenske ljudske noše.
22.05 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Neven, otroška odda-
8.55 TV v Šoli: TV koledar, Jabolko, Geometrija, O vodi. 10.00 TV v šoji: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Pisanka, Pravljica, Zadnje minute (do 11.55). 15.55 Šolska TV: Užiška republika, Hrana in sonce. 17.25 Poročila. 17.30 Jelenček, otroška serija TV Zagreb. 18.00 Mozaik kratkega filma: Irak — dinamična družba, iraški film. 18.30 Obzornik. 18.40 Dokumentarna reportaža. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mednarodna obzorja. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 625.22.15 V znamenju.
/o jubljanska banka
Pomurska banka
ja. 18.15 Pod reportaža. 18.45 portret: Pianist
Stular. 19.30 TV
zastavo, Glasbeni
Dušan dnevnik.
20.00 M. Kmecl: Friderik z Veroniko, predstava MGL. 21.35 Zagrebška panorama. 21.55 Ljubezen po kmečko, ponovitev humoristične serije (do 22.35).
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17-30 TV dnevnik. 17.45 Mi smo smešna družina, otroška serija. 18.15 Arhitektura L: Prostor po potrebi. 18.45 „Tikvari-um”, satirični kabaret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 3-2-1 .. . gremo. 23.00 Poročila.
TV ZAGREB
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.35 Izobraževalni spored, , 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Pot okoli sveta, 18.00 Miti in legende, 18.25 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dne-
TV ZAGREB
vnik,
. 19.55 EPP^. 20.00 Človek, ki je pojedeTvolka,
(TV drama), 21.10 EPP, 21.15 Izbrani trenutek, 21-.20 Kultura danes. 22.05 Dnevnik, 22.20 Šahovski komentar
9.05 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.15 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Pisani svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Skupščinska kronika, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Skupno, 21.05 Kraljevski lov (film), 22.45 Dnevnik
9.00 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Neven, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska 18.45 Glasbeni portret, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Izbor v sredo, 21.15 Spomeniki revolucije, 22.00 Dnevnik
8.55 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.20 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Smešna družina, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Kabaret, 19.15 TV kuhinja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zunanjepolitična oddaja, 20.50 Hobi v sobi, 21.45 Dnevnik, 22.00 Šahovski komentar, 22.15 Kompozitorji borci: Slobodan Malbaški-Mario
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
ljubljanska banka
Pomurska barka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 TV kuhinja, 10.00 Šolska TV, 10.30 Sončni kralji (film), 12.15 Čudeži narave, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00.Eci, peci, pec, 17.30 Lassie, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Fauna Ibe-rica, 18.30 Družinska kronika, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23'Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Lisjaki, 21.55 Večerili šport
Drugi program
18.00 Vidiki, 18.30 Billy (ser. film), 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas, 21.05 Portret deželnega vladarja Sigfrieda, Lud-wiga, 21 -50 Deset pred dese-. to, 22.20 Bitka v oblakih
Prvi program
12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Made in Austria, 18.30 Družinska kronika, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čemu gledališče 21.50 Videoteka, Drugi program
20.15 Dobro se je pričelo, 21.00 Reklame, 21.03 Glasbena scena, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
TV M ADŽARSKA
Ni sporeda
8.05 in 13.50 Šolska TV.
16.25 Kukavičje jajce, kratek film. 16.50 Utica. 17.20 Večeri v Golyavaru, 5. del. 18.00 Frača, serijska burleska za otroke. 18.10 Foto: Plošča, okoli napis. 18.30 Kronika Južnega Al-folda, študio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Onedin, angleška nadaljevanka. 21.00 Študio 81, kulturni tednik televizije. . 22.00 Lepi madžarski plesi.
22.05 Na’menjam. 22.45 TV dnevnik.
Prvi program
9.05 Oddaja z miško, 9.35 Francoščina, 10.05 Šolska TV, 10.35 Prekletstvo demonov, (film), 11.55 Grda dežela, 12.05 Veselje z zabavo, 12.15 Prizma, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Medved Golo, 17.30 Wickie in silaki, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smeh na recept, 18.30 Družinska kronika, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Brezimena zvezda (film), 22.10 Poročila
Drugi program
18.30 Ndumu, 19.23 Reklame, 19.3<i Čas v sliki, 20.15 Kavarna Central, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Na-' ' pad ubijalskih paradižnikov
(film),
I Prvi program
9.00 Jutranja poročila, ! 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Nasprotnice (film), 12.00 Zabavna oddaja, 12.15 Waltonovi, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Marco, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinska kronika, 18.54 Reklame, 19,00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski svet, 21.15 Vaš nastop prosim, 22.00 Večerni šport
Drugi program
16.00 Iz parlamenta, 17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Billy (nadaljevanka), 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prosta arena (cirkus), 21.45 Reklame, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.25 Šolska TV. 9.55 TV reprize: Delta; film Sedem zlatih mož; Kviz. 16.40 Frans Hals, kratek film: 16.55 Poroka v Wel-tzowu. 18.25 Na tehnici: Ljubezen, izbira zakonca. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ranjeni planet, 5. del: Bodo savane postale puščave? 20.25 Spoštljiva gosposka hiša, francoski "film. 22.15 Okusi in klofute, 4. del. 22. 55 TV dnevnik. (Nogomet Švica-Romu ni j a ob 20.00 na drugem programu) 12. novembra — četrtek:
8.05 in 14.05 Šolska TV. 16.15 Italijanski muzeji: Mestna galerija Genova. 16.40 Za najstnike. 17.25 Stalna pripravljenost, kratka filma o zdravnikih. 17 55 TV borza. 18.05 Tele-šport. 18.30 Šola za starše: Novorojenček prihaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Madžarske pravljice. 20.10 Družinski krog. 21.00 Še vnuki bodo videli; zaščita mest. 21.20 Ferenc Miin-nich, portret. 22.05 TV dnevnik. 22.15 Glasbeni film. 22.55 TV ogledalo.
vestnik, s. novembra 1381
STRAN 21
PETEK, 6. november — Lenari SOBOTA, 7. november — Oki soc. rev.
NEDELJA, 8. november -Bogdan
PONEDELJEK, 9. november -Teodor
TOREK, 10. november — Leon
SREDA, 11. november — Mar tin
ČETRTEK, 12. november — Emil
,,PARK” MURSKA SOBOTA
6.	novembra ob 17. in 19. uri te 8. novembra ob 15., 17. in 19. ur zahodno nemški barvn vistavivisionski film: ,,EROTIK4 NA DELOVNEM MESTU” ogled filma mladini do 16. let« prepovedan.
9.	in 10. novembra ob 17. in 19 uri francoski barvni vistavisionsk film: „LE POGUM, BEŽIMO”;
11.	in 12. novembra ob 17. ir 19. uri zahodno nemški barvni vistavisions ki film: ,,ZARJA LAŽNIH BODOV”.
GORNJA RADGONA
6.	novembra ob 19. uri ameriški film: ,,ŽRELO 2”;
7.	novembra ob 19. uri ameriški film: „NA SLEDIZLOClNCA”;
8.	novembra ob 9.30. in 17. uri ameriški film: 7..ŽRELO2”;
11.	novembra ob 19. uri hongkongški film: ,,ROKA SMRTI”;
12.	novembra ob 17. in 19. uri hongkongški film: ,,ROKA SMRTI”.
LJUTOMER
7.	novembra ob 19.30. ter 8. novembra ob 17.15. in 19.30. uri ameriški film: , .KATARINA IN KOMPANIJA”;
H. »in 12. novembra ob 19.30. uri slovenski film: „UBIJ ME NEŽNO”.
LENDAVA
7.	novembra ob 17. in 19.30 uri film: ,,MISTER MILIJARDER”;
8.	novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film:	,,OTOK
PIRATOV”;
12. novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ,,SLADKA MALA”.
Crenšovci
6.,	7. in 8. novembra
hongkongški barvni film: ,,ZNAK RDEČEGA ZMMAJA”.
PLUGE OLT „SLAVONAC 12” in peč CENTRAL 20 — EMO prodam. Vanča vas 52, p. Tišina. M-3780
HRASTOVE PLOHE („fosline”), PRODAM. Stanjevci 24, p. Petrovci. M-3782
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Cena 3.000 din. Viktor Horvat, Dokležovje 158, p. Beltinci. M-3784
KRAVO, staro štiri leta, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Jože Forjan, Lipovci 14. M-3786 MALE PUJSKE PRODAM. Šeb-janič, Vaneča 14, p. Puconci. M-3787
KRAVO, staro šest let, šest mesecev brejo, prodam. Mačkovci 15. M-3790
AVTO FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Boris Goldinskij, Murska Sobota, Gregorčičeva 16/A, telefon 23-262. Informacije popoldne.
M-3791
KOSO DUBRAVA IN PLUG ZA TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, ugodno prodam. Lemerje 32, p.
Puconci. M-3792
MALE PUJSKE PRODAM. Krog 82. M-3794
OTROŠKO POSTELJICO z jogi vložkojp, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Dragica Hajdinjak, Tropovci n. h. M-3795
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport); Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba m tajništvo 21-064 m 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400 00 Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30 1-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska CGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
TRAKTOR FERGUSON, tip 540, 42 KM, letnik 1980, 380 delovnih ur, s kabino in kompresorjem prodam. Avgust Borko, Stanetinci 50, p. Strigova. M-3799
FIAT 1300, letnik 1973, lahko tudi za rezervne dele, prodam. Informacije: telefon 73-040, interna 369. M-38OO
ZASTAVO 101, lahko tudi po delih, ugodno prodam. Informacije: Stanko Novak, MARKET, Križevci pri Ljutomeru, telefon 82-515. In—371
TELICO, 7 mesecev brejo, 500 kg težko ali kravo in kotel za žganjekuho (60 1), prodam. Mirko Čolnik, Stara Nova vas 22, Križevci pri Ljutomeru. In—372 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO in moped, po zelo ugpdni ceni prodam. Ivan Horvat, Kidričeva 8, Lendava. M—OP
MALE PUJSKE PRODAM. Vegova 13. M—3804
FIAT 125 P, letnik 1979, karamboliran zadnji del, prodam. Ivanič. B. Ziherla 22. M—3805 R-4 SPECIAL, letnik 1979, prodam. Cernelavci 9, telefon 22-646. M—3806
TAM 6500 KIPER, dobro ohra-. njen, registriran, ugodno prodam.
Strehovci št. h p. Dobrovnik. M—3809
AVTO IMV KOMBI, v dobrem stanju, prodam. Anton Ceh, Kocljevo naselje 7, Beltinci. M—3810
TRODELNO OKNO, BALKONSKA VRATA in otroško posteljo prodam. Krog 16/A. M—3811 SI MCA 1301 v nevoznem stanju naprodaj. Moščanci 17, M—3812 MOSKVlC, prevoženih 13.000 km, prodam. Lendavska 13, Murska Sobota. M—3813
KRAVO, staro pet let, 4 mesece brejo in kravo, staro 10 let, brejo, prodam. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M—3814
OSEBNI VATO CITROEN GS PRODAM. Informacije: Drago Recek, Stara ulica 1, Murska Sobota — popoldne. M—3816 KOMBI GRELNIK, 20.000 kalorij, prodam. Stefan Klar, Ivanci 66, p. Bogojina. M—3817 TRDA DRVA — večjo količino, prodam. Naslov na upravi lista. M—3818
AVTO FIAT KOMBI 750 PRODAM. Andrej Dolamič, Trate 1, Gornja Radgona, telefon (069) 74-909. M—3819
NOVO HIŠO v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M—3820
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE EMO-15 CENTRAL in avto prikolico prodam. Ludvik Vratarič, Cernelavci 49. M—3821 SEDEMNAJST VREČ PERLITA in 2 km. m. teronobe prodam. Telefon popoldne 77-018. M—3822
RENAULT 6 TL, lahko tudi po delih, prodam. Cepinci 99. M—3823
RENAULT — 12 PRODAM. Cena 60.000 din. Janko Slavič, Trate 1, blok, Gornja Radgona, telefon 74-091. M—3824
OPEL KADETT, tip C, letnik 1974, zelo dobro ohranjen in vzdrževan, prodam. Informacije do 15. ure. Miran Flegar, Pomurski tisk, telefon 22-210, interna 204, po 15. uri: Vrtna 6/V-34, Murska Sobota. M—3825
VOZNO KRAVO PRODAM.
Merklin, Bodonci 40. M—3826 DIANA, letnik 1976, registrirano do novembra 1982, naprodaj. Alojz Bokan, Gančani 125. M—3827 -
VIKEND HIŠO, vinograd s kletjo ter sadovnjak, skupaj 33 arov, v Banfiju 318 (Veščički vrh), prodam. Cena 1.500.000,00 din. Informacije: Milan Branovič, Varaždin, Tome Janušiča 4, telefon 042/48-522 ali 46-387. In—374
TRAKTOR STEYR 18 KS s koso prodam. Kupšinci71. M—MM OSEBNI AVTO 126 P, nov, prodam. Delno lahko plačljivo s čekom. Stefan Novak, Mačkovci — blok. M—3769
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA ,,GORENJE”, nov, nerabljen, levi dimnik in dve novi gumi radialki za VW HROŠČA, poceni prodam. ,Ogled v sobojo in nedeljo: Spindler, Moravci 3 , 69243 Bučkovci. M—3850
KRAVO, staro tri leta, 9 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Filovci 67. M—3829
AMI-8, motor generalno obnovljen, ugodno prodam. Jože Budja, Janžev vrh 14, pl Radenci. M—3830
ŠUPO 4x8 PRODAM. Naslov v upravi lista. M—3832
TELEVIZOR črno-beli UGODNO PRODAM. Janez Perša, Pertoča 74, p. Rogašovci. M—-3833	*
SLAMOREZNICO na ročni pogon (lahko tudi na motorni pogon), prodam. Naslov v upravi lista. M—3834
CAMP PRIKOLICO TRESKA 3 + 1, novo garažirano (z baldahinom), prodam. Informacije po telefonu 22-014. M—3835 KUHINJSKE ELEMENTE in pomivalno korito prodam. Ogled od 8. do 11. ure. Vrtna 4, stanovanje 1, M. Sobota. M—3836
ZGORNJI DEL TOČILNEGA PULTA (,,šanka”), nov, 2,70 m iz nerjaveče pločevine prodam. Otovci 17. M—3781
R-4 SPECIAL, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Telefon 73-040, interno 369. M—3801
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do '20. 9. 1982, nujno prodam. Pečarovci 95. M—3839 AVTO FIAT 126 P, prevoženih 6.000 km, nujno prodam. Naslov v upravi lista.-M—3840
ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Vidonci 67, p. Grad. M—3842
MALE PUJSKE PRODAM.
Vaneča 7, p. Puconci. M—3843 OSEBNI AVTO CIMOS GX, letnik 1978, prodam. Naslov v upravi lista. M—3845
RADIO s kasetami in gramofonom, primeren za lokal, prodam. Naslov v upravi lista. M—3848  ŠKODA LS 110 in strešno opeko folc (2000 kom), rabljeno, prodam. Čopova 22, Murska Sobota. M—3849
KRAVO, staro sedem let, močno brejo, vozno, prodam. Bratonci 155. M—3851
SADNA DREVESCA: nizke in pol debelne jablane, hruške,- breskve, marelice, slive in murve (maline), zopet nudi HOLČEVA DREVESNICA, pri gasilskem domu Grab-šinski breg pod Gomilo v G. Oblakih pri Juršincih. M—MM OPEL REKORD 1700 C, letnik 1970, karambolirana leva prednja stran tudi po delih, prodam. Ladislav Horvat, Dolga vas 33.
Le—349
ŠKODO 100 L, registrirano do oktobra 1982, prodam. Kulič, Šala-menci 10. M—3853
ZASTAVO 101 PRODAM. Turnišče 193. M—3857
WARTBURG, letnik 1976, prodam. Cena 40.000 dih. Pojbič, Partizanska 91, Lendava. M—3858
MALE PUJSKE PRODAM.
Rakičan 59. M—3861
OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE BMW 1502, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu (069) 82-535 — Križevci pri Ljutomeru. IN—378
ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Emilijan Rudolf, Radoslave! 19, p. Bučkovci. IN—377 MOTOR ZA TAUNUS 12 M, letnik 1970, prednje blatnike in druge  dele prodam. Branko Berke, Vaneča 29/A. M—MM
DESKE (3 cm) in ročno slamoreznico kupim. Andrej Senica, Krožna 24, p. Beltinci. M—3837 ŠOPE ZA KRITJE STREHE, večjo količino, kupim. Ivo Koprivnikar, Stročja vas 52, p. Ljutomer. M—3845
KV PEKA ZAPOSLIMO TAKOJ. Informacije Karel Cie in Jožica Pock, Apače 62, p. G. Radgona. M—3789
KV ALI PRIUČENO NATAKARICO in dekle za pomoč v kuhinji iščemo. Hrana in stanovanje v hiši. OD dober. Gostilna Stane Pirš, Loke 1, 61 847-013. In—376
ŠTEFANU MALAČIČU iz Prosenjakovec, kije trenutno na odsluženju vojaškega roka v Baranji, želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse lepo, prijetne dneve v vojaški suknji ter vesel povratek, v domači kraj — oče, mama, brat Geza, ter sestri Marta in Silvija.
Dragemu možu MARTINU HORVATU iz Bučečovec,, želi ob praznovanju 80. rojstnega dne in godu vse najboljše ter še zdrava, srečna in nadvse zadovoljna leta med svojimi dragimi — žena Zefika, sin Joško z ženo Ivanko in mala vnukinja Šendi, ki pošilja dedku iz Stuttgarta 80 poljubčkov.
SOBO ODDAM DEKLETU. Cankarjeva ulica 38, Murska Sobota. M—3785
OGREVANO SOBO nudim osebi, ki bi ob večernih urah popazila na starejšo osebo. Zaželjena je starejša ženska. Keršovan, Mladinska 38. M—3859
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po krajši bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Ela Kuronja
roj. Krenos iz Moščanec 42
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, Neuroioške klinike v Mariboru in Kliničnega centra v Ljubljani. Prisrčna zahvala predstavnici KS Marti Horvat za ganljive besede ob odprtem grobu, duhovniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Moščanci, 2.11.1981
Žalujoči: mož, hčerka Helena z družino, sin Štefan z družino in ostalo sorodstvo
*
ZAHVALA
Ob nenadni, nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage žene, mame in omice
Regine Štraus
roj. Vaingerl
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, in vsem kolektivom, ki so Sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, pismeno ali ustno izrazili sožalje in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala vsemu zdravniškemu osebju pljučnega in internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, posebno tov. Frančeku Sercu za pomoč v zadnjih, najtežjih trenutkih njenega življenja.
Puconci, 30.10. 1981
Žalujoči: mož Ivan in vnuk Ivo, hčerka Majda z družino in vntik Borut, ter sinova Borut in Herman z družinama
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 11. letnik Zdravstvene šole v M. Soboti, letnik 77/78. Marta Lipaj, Vučja gomila 61, p. Fokovci. M—3783
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 8. razred, letnik 1975/1976, OŠ Bučkovci. Avgust AndrašiČ, Drakovci 5, p. Bučkovci. M—3788
MOŠKI, star 38 let z Goričkega, s hišo in avtom, zaposlen, oče enega otroka, želi spoznati žensko, staro do 40. let, po možnosti nekadilko, kar pa ni pogoj. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro ..SPOZNAJVA SE”. M—3798
JELKINO ZDRAVILNO OLJE!
NARAVNO JELKINO ETERIČNO OLJE za uspešno zdravljenje vse vrste prehladov, revmatičnih obolenj, bronhitisa in astme, vam na vašo željo pošljem pp povzetju. Stanislav Erjavec, Ljubljana, Poklukarjeva 57/A.
M—3802
HIŠO ZA RUŠENJE ODDAM. Franc Kofjač, Petanjci 39. M—3807
DVA OTROKA sprejmem v varstvo. Maretič, Tomšičeva 14, Lendava. M—3808.
GARAŽO V LJUTOMERU DAM V NAJEM. Ivan Muršič, Frana Kovačiča 12, Ljutomer. IN—375 ZARADI SMRTI OSEBE iščem žensko, staro od 35. let naprej, otrok ni ovira, išče zaposlen moški z malim posestvom. Oglasite se osamljenemu pod šifro ,,LEPŠE ŽIVLJENJE”. M—OP
POKLIČITE
21-232 21-383
in dobili boste vse informacije o malih oglasih
OPOZORILO!
Dediča Gabi Sedej in Karel Vogrinčič opozarjava eventuelne kupce pred nakupom premičnin in nepremičnin, ki so predmet dediščine po naši pokojni mami Ani Malačič iz M. Sobote, Borisa Kidriča 39 in Cankarjeva 44, katere bi hotel prodati, oziroma skleniti kakšnokoli pogodbo o najemu preživeli zakonec Ernest Malačič brez najinega predhodnega pismenega soglasja, ker ni samo on lastnik in zapuščinski postopek na sodišču še ni zaključen.
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
STRAN 22
ZAHVALA
I	V 61. letu starosti je po težki bolezni prenehalo biti
plemenito srce dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata
Kolomana Šeruga
	krojača v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in njegov grob zasuli s cvetjem. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka, ki so mu lajšali bolečine v času težke bolezni, kolektivu tovarne Mura. Društvu upokojencev M. Sobota in ostalim delovnim kolektivom. Hvala tudi govornikom, g. župniku in g. kaplanu ter cerkvenemu pevskemu zboru za pogrebni obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 31.10.1981
VSI, Kt SO GA IMELI RADI
$mrl se 'zUa je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni ve* trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
V*	ZAHVALA
|	V 'etu slar9s,‘ Jc zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine
'i ar	drago ženo, mamo in babico
Emo Žilavec
roj. Omar
iz Vanča vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni .zaditji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepazahvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vanča vas, 25. 10. 1981
Žalujoči: mož Feri, hčerka Angela z možem Marjanom, vnuki Danica, Karolina in Mario, brata Alojz in Ernest z družinama ter ostalo sorodstvo
Ko si v cvetu bil življenja, poln veselja in moči, ko si želel si življenja, si odšel za vedno ti. V
V SPOMIN
2. novembra je minilo eno leto tihega žalovanja, odkar je neusmiljena usoda pretrgala nit mladega življenja
Bojana Žitka
iz Kroga
Med nami je nastala praznina, v naših srcih pa bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli pa so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in na njegov prerani grob prinašate cvetje.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
Ni več vašega smehljaja, pozdrava ne. ne toplega pogleda
ZAHVALA
Tragično so preminuli naši dragi hčerka, zet, vnukinja in tast, oziroma svak in nečakinja
Irena Šalika,roj.2erdin,221et
Alojz Salika,26iet
Anita Salika,6 mesecev
Matija Šalika,58iet
Ob pretresljivi izgubi naših najdražjih se iskreno zahvaljujemo sosedom sorodnikom, znancem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali inmas tolažili.
Prisrčna zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem iz Velike Po ane m Gabeija za odpete žalostinke in godbi. Zahvala vsem delovnim organizacijam za pos ovi ne ese e in darovane vence.	...	, ..	.
Prav posebna zahvala vsem, ki ste naše drage pospremili v tako velikem številu na njihovi za nji po i ter zasuli njihov prerani grob z venci in cvetjem.
Velika Polana, Kanada, Dolenjsko, 14. X. 1981
Žalujoči: oče Andrej, mama Veronika, brat Andrej in stara mama
VESTNIK, 5. NOVEMBRA 1981
STRAN 23
ZAHVALA
	^etu starost’ nas je nepričakovano in mnogo pre-
zgodaj za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče in
J	tast
Ludvik Bratkovič
iz LENDAVE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, delovnim organizacijam, DPO, DPS in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter v dobrodelne namene, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Hvala predstavnikom KS Lendava. KK ZZB NOV, Zavoda za zaposlovanje M. Sobota, Ribiška družina . Lendava, KS Hotiza in predstavniku DPO SO Lendava za poslovilne besede ob krsti in odprtem grobu. Prisrčna zahvala mešanemu pevskemu zboru M. Kranjec iz V. Polane za odpete pesmi, godbi na pihala iz M. Sobote za odigrane žalostinke in odboru za organizacijo pogreba.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lendava, 24. 10. 1981
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
. ZAHVALA
JE	b°'eč' >zgubi našega dragega očeta
Jožeta Goubarja
iz Čepinec
K
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: hčerka Helena, zet Ivan, hčerka Regina z družino in viijec Joži
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v komaj 67. letu starosti zapustila
4 j	na$a dra£a žena, mama in babica
1--J Marija Lapoša
'z Sotine 80
Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomočjo obiskovali v času boleznijo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Iskrena hvala zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, duhovniku in pevcem za pogrebni obred.
Sreda, 13. X. 1981
Žalujoči: VSI NJENI NAJDRAŽJI
Končano tvoje je trpljenje, verovala v lepše si življenje. Bridka bolečina ostala je pri nas, W	zace^J° b° ^as'
ZAHVALA
žalili raj Po težki bolezni nasje v 69. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica
Emilija Čurman
roj. Lančaj iz Serdice 67
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Serdica, 24. X. 1981
Žalujoči: mož Franc, otroci Emika, Erika, Helga, Marjana, Justika, Milan, Drago, Verica in Majda z družinami ter Frida
t	ZAHVALA
Vsem, ki ste tisto nedeljo, ko se je na Hotizi zgodila huda prometna nesreča, priskočili na pomoč našemu sinu, oziroma bratu, svaku in stricu
Branku Prši
se iskreno zahvaljujemo, še posebej pa med. sestri Mariji Hozjan. Čeprav hudo telesno poškodovan, seje naš Branko boril za življenje. Pred seboj je imel veliko načrtov. Toda klonil je v cvetu mladosti. I Zdaj, ko se moramo sprijazniti s kruto resnico, da ga ni več med nami, izrekamo zahvalo vsem I sorodnikom, botrini, vaščanom iz Kota in Hotize, zlasti pa mladini, ki ste se v tako velikem številu I udeležili poslednjega slovesa, nam izrekli sožalje in zasuli grob s cvetjem. Prisrčna zahvala tudi I predstavnikom Fazana iz Beltinec za darovani« venec, čč. duhovnikoma Režonji in Kolencu za I pogrebni obred.
Kot, Hotiza, Francija, 16. oktobra 1981
Žalujoči: mama, brat Janez z družino, sestra Elizabeta z družino in sestra Marika
JOb smrti naše drage mame, babice, prababice in sestre
Antonije Petovar
kmetice iz Bunčan
izrekamo prisrčno ' ZAHVALO
zdravstvenemu osebju bolnice Maribor in Zdravstvenega doma Ljutomer, ki soji lajšali bolečine, g. duhovnikom za opravljeni cerkveni obred, pevcem moškega pevskega zbora iz Križevec pri Lj utomeru za zapete žalostinke, vsem, ki stapam izrekli sožalje in nas v boli tolažili, prinašali prelepe vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti ali na kakršenkoli drug način počastili njen spomin.	„
Bunčani, 28. 10. 1981
Žalujoči: otroci: Tonček, Milan, Franček, Marica, Milica, Jelica in Alojzija z družinami ter sestri Marija in Otilija s svojimi
v besedi in sliki po pomurju
1
Edina tema, ki obstaja, je neznanje
Obrat LEK bo pravi „lek” za zaposlovanje
TRI VASI ZBIRAJO DENAR
ZA CESTE
Pet let bodo prebivalci Lu- kom zbirali sredstva za asfal-kavec, Ključarovec in Vučje tiranje vaških cest. V Vučji vasi s krajevnim samoprispev- vasi , bodo na že asfaltirane
Razstava ob dnevu varčevalcev
Na osnovni šoli Bernot Aljaž v Križevcih pri Ljutomeru že tretje leto deluje pionirska hranilnica. Mladi varčevalci so povezani z matično banko Ljubljansko banko — ekspozituro v Križevcih pri Ljutomeru. Poleg individualnega varčevanja vseh učencev osnovne šole in simboličnega varčevanja njihovih učiteljev varčujejo tudi razredne skupnoti. Zadnje čase imajo vedno več namenskega varčevanja. Pred dnevom varčevanja so mladi varčevalci pregledali delo na zboru varčevalcev pionirske hranilnice in sprejeli samoupravni sporazum o varčevanju. V banki sami pa so priredili razstavo risb na temo varčevanje. Mladi delajo pod vodstvom mentorice tov. Žalikove. Foto: D. L.
KONTROLNI POŽARNOVARNOSTNI PREGLED--
V turniški Planiki bodo ustanovili IGD
Pri kontrolnem požarnovarnostnem pregledu v Industrijskem kombinatu Planika Kranj — TOZD Planika Turnišče, ki zaposluje okrog 650 ljudi — večinoma žensk.je bilo ugotovljeno, da so v temeljni organizaciji združenega dela že doslej precej pozornosti posvetili požarni varnosti. Čeprav stanje ni kritično, kot v nekaterih drugih delovnih organizacijah. pa so bile vseeno ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, kijih bodo morali v najkrajšem možnem času odpraviti. V okviru delovne organizacije imajo organizirano gasilsko tehnično enoto civilne za-, ščite, medtem ko se pripravljajo na ustanovitev industrijskega gasilskega društva. Vsako leto opravijo
preizkus znanja vseh zaposlenih s področja požarnega varstva, skrbijo pa tudi za strokovno izpopolnjevanje. V izdelavi je tudi obrambni načrt, dopolnjujejo pa tudi pravilnik o varstvu pred požarom.
V TOZD. Planika Turnišče bodo morali v določenem času opraviti meritve strelovodnih upornosti, ker to v zadnjem času ni bilo storjeno in odpraviti napake na strelovodni inštalaciji. Več reda bo potrebno v skladišču za lepila in barve, kjer bodo morali ločeno zjagati posode z lepili in drugimi snovmi. Za boljšo čistočo bodo morali poskrbeti tudi v skladišču surovin, kjer .tudi polnijo transporterje. V stari kurilnici bodo
ceste potegnili prevleko, ki bo dolga skoraj kilometer, približno kilometer vaških cest bodo asfaltirali v Ključarov-cih, nekaj sto metrov več pa v Lukavcih. Tako so še odločili na referendumih, make razočarani pa so, ker v Križevcih pri Ljutomeru, kjer je sedež krajevne skupnosti z referen-* dumom ni bilo nič, čeprav so se zanj dogovarjali.
Precej sredstev bodo v teh petih letih — samoprispevek bodo plačevali od začetka tega meseca — zbrali za posodobitev vaških cest. V Lukavcih bodo zaposleni plačevali tri odstotke od osebnih dohodkov, kmetje bodo prispevali šest odstotkov od kataster-skega dohodka, zaposleni v tujini 2.000 dinarjev letno, pa tudi obrtniki in upokojenci so prevzeli svoje obveznosti. Primeren delež bosta prispevala tudi opekarna in dom počitka.
V Ključarovcih bodo za ceste zaposleni prispevali en odstotek od osebnih dohodkov, kmetje pa tri odstotke od katasterskega dohodka. In kako bo v Vučji vasi? Dva odstotka bodo plačevali zaposleni, upokojenci in obrtniki, tisti, ki so začasno zaposleni v tujini, pa 2.500 dinarjev letno. Prispevek kmetov pa bo pet odstotkov od katasterskega dohodka.
J. S.
morali odstraniti najašku za dovod zraka leseni pokrov in namestiti kovinsko rešeto. V novi kurilnici pa bi morali zagotoviti večji dovod zraka do gorilcev. Predlagano je. da bi naj dovod zraka uredili z zračnimi kanali. Nadalje je bilo ob priliki kontrolnega požarnovarnostnega pregleda predlagano, da je potrebno popraviti gorilec, ki pušča olje in namestiti kovinsko posodo za zbiranje olja, na pokrovu cisterne za gorivo pa namestiti ključavnico. Odstraniti bi morali tudi ves material od hidran-' tov in omaric, tako da bi bil dostop neoviran. Predlagali so še. da je potrebno v skladiščih namestiti potrebne oznake, kakor tudi manjkajoče oznake, kjer je prepovedano kajenje. F. M.
V drugi polovici letošnjega leta so delavci gradbenega podjetja iz Lendave začeli graditi obrat Lek iz Ljubljane v Lendavi, od katerega seveda lendavsko gospodarstvo veliko pričakuje. Ne le, to, da gre za-pomemben prispevek k prestruktuiranju gospodarstva občine, ampak predvsem dejstvo, da bo v novi tovarni dobilo zaposlitev 150 do 160 novih delavcev, daje tej naložbi še poseben pomen, ob vsem tem, da seje investicijska dejavnost v občini skoraj v celoti zaustavila. Ljudje že sedaj pravijo, da bo nova tovarna LEK v Lendavi zares pravi lek za čedalje večje težave pri zaposlovanju.
Pa nekaj več besed o sami naložbi. Gre za naložbo v višini 300 milijonov dinarjev, kar je seveda pomemben prispevek k tolikokrat proklamiranemu hitrejšemu razvoju manj razvitih in obmejnih krajev v naši republiki. V proizvodnih prostorih okoli 8400 kvadratnih metrov bodo izdelovali farmacevtske izdelke, mazila in kreme ter del proizvodov kozmetične industrije. Gre torej za prenos proizvodnje omenjenih izdelkov iz Ljubljane v Lendavo. Povedati je potrebno še to, da bb v bližnji okolici tovarne tudi nekaj hektarjev zemljišč, na katerih
Za belimi še črni
Poročali smo že o tem, da so na Petišovskem polju po osemnajstih letih spet začeli vrtati za nafto in plin, pa tudi o tem, da so vrtalci na različnih globinah prevrtali plasti premoga. Beli rudarji, tako na-
Cesta na Krajni je asfaltirana
Cesta na Krajni, dolga okrog tisoč metrov — denar so zbrali občani — je končno asfaltirana. Zdaj jih čaka le še urejanje bankin. Dogovorili so se. da bo za to poskrbel vsak ob svoji domačiji. Tudi to bi že naredili, vendar so v teh jesenskih'dneh raje posvetili pozornost spravilu pridelkov in setvi. Zdaj bodo pohiteli in računajo, da bo otvoritev že čez nekaj tednov.	J. S.
V MEDNARODNEM LETU INVALIDOV
DELOVNA IN DRUŽABNA SREČANJA
Minuli četrtek je tozd Zavod za socialno medicino in higieno pri Pomurskem zdravstvenem centru v Murski Soboti, skupaj z drugimi organizatorji (organizacija za usposabljanje Pomurja, društvo za pomoč duševno prizadetim osebam Pomurja, skupnosti socialnega skrbstva občin, strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Murska Sobota) pripravil delovno srečanje ob mednarodnem letu invalidov o varstvu, usposabljanju in vključevanju v življenje in delo invalidnih oseb Pomurja.
Eden temeljnih poudarkov je bil. daje le v skupnem delu in nastopu vseh prizadetih, njihovih staršev in prijateljev, prava pot in velika moč, da se bodo postopoma ustvarjali znosnejši medsebojni odnosi, v katerih bo našel vsak zdrav in prizadet občan sebi primerno delo in možnost za življenje. Poleg tega so se navzoči — zbralo se jih je kakih 200 — seznanili s problematiko delovnih in ortopedskih invalidov, slepih in slabovidnih (v Pomurju so 104). gluhonemimi, nagluše-
bodo pridelovali mak in kamilico ter nekatere druge rastline. Nova tovarna je v industrijski coni, kar ji omogoča tudi ureditev industrijskega tira, saj se nahaja v neposredni bližini železniške proge Lendava — Čakovec.
Na kakšne delavce računa nova tovarna? Gre predvsem za kemike vseh stopenj, farmacevtein druge.
Gradnja tovarne LEK iz Ljubljane v Lendavi bo v prihodnjem letu omogočila nove zaposlitve 100 do 110 delavcev, kar je za lendavsko občino izredno pomeiAbno. Gradnja dobro napreduje in če bo šlo vse po načrtih, bo Lendava za svoj prihodnji občinski praznik bogatejša za novo tovarno. Foto Jani D.
mreč pravijo naftašem, so svoje delo opravili, vrtina je globoka 3200 metrov, sedaj pa pridejo na vrsto strokovnjaki, ki bodo ugotovili, kolikšne so zaloge plina. To delo je sila zahtevno in bo trajalo še nekaj
nimi in gluhimi (teh je 365) in vojnih invalidov, ki jih je v regiji 221. Za tem je stekla poglobljena razprava o vprašanjih rehabilitacije in vlogi, ki jih imajo pri tem humanitarne organizacije kot so Rdeči križ, društva invalidov in druge, nenazadnje pa tudi organizacije socialistične zveze po krajevnih skupnostih in sindikalne organizacije po delovnih kolektivih.
Sledili so problemski sklopi vprašanj, ki zadevajo pomurski register otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zakonski vidiki za usposabljanje invalidnih otrok. V sklepnem delu predavanj in razprav so se udeleženci delovnega sre
Ce hočete okusno JED, UPORABLJAJTE ZAČIMBE ZAČIN C
zato bi kazalo kaj kmalu preusmeriti mlade v te poklice, saj' bodo po končanem šolanju lahko dobili zaposlitev doma. Prva faza gradnje obrata naj bi bila nared že za lendavski občinski praznik v prihodnjem letu, ko bi že lahko zaposlili 100 do 110 delavcev, v leju 1983 pa še okoli 50 delavcev.
Jani D.
rudarji
časa. Za premog pa so se zainteresirali tudi črni rudarji, oziroma geološki zavod Slovenije, ki bo vrtal v globino 420 do 450 metrov in ugotovil, kolikšne so premogovne plasti. Zanimiveje, da bo ta vrtina locirana na ozemlju naftne vrtine, ki je bila vrtana kot zadnja pred 18 leti. Vrtina je bila zaradi pomanjkanja sredstev opuščena, toda v globini 120 do 420 m so vrtalci prevrtali več slojev premoga, ki so po indikacijah celo večje in debelejše, kot na sosednji, hrvaški strani Mure in rudniku Presika pri Ljutomeru. Ugotovitve geologov v lendavski občini nestrpno pričakujejo.
Jani D.
čanja ob mednarodnem letu invalidov pretekli četrtek v Murski Soboti dotaknili pojavljanja invalidnosti pri aktivih zavarovancih Pomurja in zaposlovanja invalidnih oseb. Ob tem zapišimo, da so ob nedavnem občinskem prazniku odprli novo invalidsko delavnico, kjer je našlo zaposlitev kakih 30 invalidnih in drugih oseb.
Naj omenimo, da je istega dne potekalo v Moravskih toplicah družabno srečanje invalidov-vozičkarjev in vseh drugih iz občine Murska Sobota. Po skromni pogostitvi so si udeleženci ogledali zdraviliške prostore.
Branko Žunec