KATOLJSK CERKVEN LIST.
„D<*oicaM izhaja vsak p^tek načeli poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gi.2o kr.. za četert leta 1 gl 20 Ir f tiskarniei sprejemana za eelo leto 3 gl. 60 kr., za pol letal gl.SO kr..z» 1 '4 leta 00 kr.,ako zadene na ta dan praznik, izide.Danica dan poprej
Te6aj XLIII.	v Ljubljani, 28. sušca 1890.	List 13.
Enciklika sv. Očeta Leona XIII o dolžnostih.
o*ij«i.)
Je pa razloček med previdnostjo v očitnem življenji, ki zadeva splošni blagor: in pa tisto, ki tiče korist vsacega osebno. Le-ta je pri zasebnih ljudeh, ki svoje lastno življenje ravnajo po osnovah in predpisih zdrave pameti: le-una pa pristuje predstojnikom, zlasti vladarjem, kterih opravilo je vladna oblast. Po tem takem je po-litiška previdnost zasebnikov bistveno v tem, da ukaze pravne oblasti vestno spolnujejo. *)
Ta dobro vravnana razmera pa mora toliko bolj gospodovati v Cerkvi, kolikor številniše so tvarine, ktere obsega politiška papeževa previdnost. Sej o., nima samo Cerkve vladati, temveč sploh djanja kerščanskih soobčanov tako ravnati, da se primemo zlagajo z upanjem večno življenje doseči. Iz tega je očitno, da razun naj veče enomiselnosti v besedi in djanji morajo katoličani imeti tudi prav spoštljivo zaupanje v modrost, ktero Cerkvena oblast v svojem očitnem (političnem) djanji razodeva.
Pri upravi sv. Cerkve imajo pa za papežem tudi škotje neposredenj delež: sej ako tudi nimajo papeževe polne oblasti, so vendar pravi knezi v cerkveni vladi, in ker posamezne cerkve
s) Previdnost ima svoj sedež v umu; vladati in voditi pa je ravno opravilo uma: zato naj sleherni, kolikor se vdeležuje vladanja in voditve. ima tudi um in previdnost. Očitno pa vladati in voditi ni reč podložnikova kot podložnika, in ne hlapčeva kot hlapca, temveč njegova reč je, vladan in vojen biti. Toraj previdnost in čednost hlapčeva in podložnikova kot hlapca in podlož-nika. Ker pa vsak človek kot umno bitje ima nekaj deleža pri vladanji po sodbi svojega uma, mu po tem takem tudi pristuje previdnost. Od tod je očitno, da previdnost ima biti pri vladarji in pri podložnih, in sicer kakor je rečeno v G. knjigi (Aristotelovi), pri vladarji kakor umetnost v tvornem umetniku, pri podložnih pa kakor pri tistih, ki osnovo umetnikovo z rokami izdelujejo. (S. Thom. Sumrn. Theol. II. qu. 47. art. 12.)
sami oskerbi ju jejo. so tako rekoč, višji stav-barji ... duhovnega poslopja (S. Thom., Quodlib 1. art. 14), in imajo pomočnike svojih opravil, duhovne, da jih podpirajo v njihovi službi. To je vstava Cerkve, na kteri noben človek nič ne more prenarediti. in po tem se mora očitno življenje ravnati. Zato, kakor je škofom pri opravilu njih škofi j potrebna zveza z apostoljskim Stolom, tako morajo duhovni in verni s Škoti v naj tesnejši zvezi živeti in delati. — 1'tegne se pač nameriti, da je pri kakeiu škofu kaj manj hvale vrednega v nravi ali manj poterdivnega v mislih: toda tudi takrat bi se pa noben zaseben vernik ne smel prederzniti sodbe si prilastovati, ktero je Kristus Gospod izročil izločno tistemu, ki ga je postavil nad jagnjeta in ovce. Nobeden naj ne pozabi premodre besede Gregorija Velikega: Opominjati je treba podložne, da naj ne sodijo prederzno o življenji svojih predpostavljenih, ako v njihovem djan ji vidijo morebiti kaj graje vrednega, da sami kje po tem, ko napčnost sicer vredno grajajo, iz napuha globoke je ne padejo. Opomniti jih je treba, da ko prestopke višjih vidijo, ne postanejo zoper nje prede r z ni, temuč da celo pri njih velikih preg reški h sami pri sebi tako mislijo, da se iz strahu pred Bogom ne branijo spoštovanja njim ohraniti... Djanja predpostavljenih ne sekaj z ustnim mečem, če tudi se ti v resnici graje vredno zdi. (lieg. past. p. III. c. 4.)
Vendar ves trud bi malo zdal, ako bi se tudi življenje ne ravnalo po predpisih kerščanskih čednosti. — O judovskem ljudstvu pravi sv. pismo: Dokler niso grešili pred obličjem sv
iega Boga, se jim je dobro godilo. Zakaj njih Bog sovraži hudobijo . . . Ko pa so bili odstopili od pota. kterega jim je bil Bog dal, da naj hodijo po njem, so bili pokončevani v bojih od mnogih narodov. iJudit f>, 21. 22.) Judovski narod je bil predpodoba kerščanskega ljudstva, in v tem, kar se je starodavne čase z njimi go (lilo. je bila velikrat podoba prihodnje resnice. Toda Božja dobrota je nas obupala in osrečevala z veliko večimi dobrotami, zato pregreha nehva-ležnosti dela grehe kristjanov še veliko hujši.
(Dalje nasl.)
Češčenje ss. Cirila in Metoda v Loreti na
Laškem.
Prečastiti škof v Loreti ravno zdaj popravlja znano slavno stoljnico Marije D. v Loreti in ima namen eno njenih kapel posvetiti slovanski m a a p o s t e lj n o m a s s. Cirilu in Met o d u. I >a se ta kapela dostojno olepša in vravna, je potreba 2«! tisuč lir, in škof v Loreti meni, naj bi se ta svota zbrala med Sloveni (Slovani) samimi. V ta namen obernil se je do prevzvišenega gosp. škofa Strosinajerja s prošnjo, naj bi pri tem početju stopil na čelo in zbiral darove med slovanskimi narodi. Msr. Strosmajer, razveseljen te lepe misli, je v ta namen zdajci podpisal znesek 2O0O gld., in to stvar s prelepim pismom priporoča tudi drugim slavenjskim (slovanskim) škofom. Zagrebški ..Katol. List" je 20. sušca prinesel ta oglas. Prevzvišeni škof Strosmajer pravi:
Pobožni in učeni škof Lavretanski mi je razodel namen, da želi eno kapel slavne svoje stoljne cerkve, ktera se zdaj popravlja, posvetiti češčenju slovanskih aposteljnov Cirila in Metoda. T roški za spodobno ozaljšanjc te kapele bi znašali 2»! tisuč laških lir. kar naj bi se med katoliškimi Sloveni nabralo in v ta namen obernilo. Imenovani škof so mene nevrednega cenili vrednega. da naj bi temu djanju začetek storil med Sloveni. Samo na sebi pa je jasno, da namen pohvaljenega višega pastirja z vso pohvalo po-terjujein, ter se z naj boljšo voljo in prav iz serca rad v to vdam. da se med Sloveni ta zadeva pospešuje in doverši: v ta namen podpišem dva tisuč gld. avstr. veljave, kar znaša nekaj čez 4O00 laških lir.
Po moji misli moramo mi vsi katol. Sloveni sploh ta sveti namen podpirati, vsi namreč ss. aposteljna Cirila in Metoda, kakor nekdanja vsta-novitelja katoliške vere. tako zdaj častimo kot vedna svoja priprositelja in besednika pri Bogu.
To pa je naj bolj v prid in pospeh tisti božji edinosti, ki jo je Gospod izvabil iz svojega božjega Serca, posvetil s svojo Kervjo na oltarju križa in hotel, da bodi naj višja dedščina vesoljnega človeškega rodii, in še posebej nas vsih Slovenov. Ta božja edinost, kakor je znano, je bila prav posebno na sercu našima aposteljnoma. ko sta živela in delala med nami v tem umerljivem življenji, Nič tedaj ni dvomiti, da tudi v nebesih se to šteje med njune perve in posebne želje in priprošnje pred Njim, ki je pred smertjo s tako pregorečimi molitvami svojega Očeta prosil, da vsi in vsi, ki bodo kdaj v Njega verovali, naj bodo vedno eno med seboj, kakor sta On sam in Oče med seboj Kno. Ta edinost se pač šteje k posebnim sadovom našega odrešenja, in kakor vsemu človeškemu rodu, tako je tudi nam Slovenom prav nebeška zastava vsega blagra in sreče.
Ni pa dvomiti, da češčenje, ki se bode darovalo našima aposteljnoma v lavretanskem svetišču, bode njima toliko dražje in prijetniše, ker to češčenje bode v tesnejši zvezi z višjim če-ščenjein hvperdulia) presvete Device in Božje porodnice Marije v ondotnem svetišču, ko bode zedinjeno z vajami pobožnosti in bogovdanosti in se bode toraj ondi dan na dan povzdigovalo in darovalo. Tudi smemo gotovo upati, da prošnje in molitve naših aposteljnov, ki se bodo v tej cerkvi povzdigovale za pospeševanje edinosti sv. ('erkve, bodo s tem imele veči moč. Sej izvirale bodo v edinosti s premilim sercem preblažene Device Marije in toraj tako vravnane, da bodo vredne priporočevane in podpirane biti z njenimi lastnimi priporočili in priprošnjami vred pri njenem Sinu, Bogu in Zveličarju našem.
Ako pa to velja sploh o Slovenih, velja še posebej o Jugoslovenih, ktere je božja previdnost prav s posebno vezjo sklenila z mestom Loreto in z ondotno sv. hišo, v kteri je bila presveta Devica Marija rojena in zrejena, v kteri je iz ust Gabriela arhangela sprejela božje pozdrav-ljenje: v kteri hiši je večnega Boga, Besedo včlo-večeno po obsenčenji Sv. Duha spočela: v kteri je naj veči del svojega časnega življenja preživela v naj svetejši družbi z Božjim Sinom in svojim ženinom, sv. Jožefom. Ta tako sveta hiša, kakor je znano, je stala v začetku pri nas na Her-vaškem. in sicer na Tersatu, nad Reko. Preselila se je v mesto Loreto, ktero je nekdaj del j časa našim mlajšim duhovnom, kterih spomin je še zmeraj pri nas v blagru, služilo v odgojo in omiko. Poslednjič, stoji lavretansko mesto v naj lepši Jakinski okrajini. kakor bi djal, skoro ob našem pragu.
Nadalje prevzvišeni Pastir svoje sobrate prav priljudno prosi, da bi to zadevo sprejeli za svojo, zbirali darove v omenjeni nameri in jih pošiljali naravnost škofu v Loreto, ali pa tudi njemu samemu. Pravi tudi, da ravno to priporočilo bode poslal prečastitim Ordinarijatoin na Češko in v Galicijo. Dalje daje upanje, da to pobožno početje bodo še sv. Oče Leon XIII po-terdili, priporočili in blagoslovili. Poslednjič zro čuje pobožno zadevo presv. Devici Mariji, njenemu ženinu sv. Jožefu, in sam sebe z vso priserčnostjo v molitev priporočuje.
V Djakovem, 10. sušca 1890.
Jožef Ju raj, škof bosanski in sriernski.
Pervi pastirski list nekdanjega lavantin-skega kn. škofa Frančiška Kutnarja.
Frane Xaver
po milosti lio*ji Lavun finski škof ino Firšt. Vsem vernim Lavantinske škofije srečo ino žegen. *)
Rojen v' vaši soseski sim izrastil ino služil, mašnik posvečen, nekoljko let vaš sosed. Rajni pre-čestiti Firšt ino viši Škof Auguštin, moj dobrotnik, ki jih pozabil ne bom. so me o svoji selitvi iz Ljub-lane v' Salcpurg povabili, kakor moj drugi oče. Prišel sim tak, ker sam ra 1. v' leti 1*24 iz svoje domače škofije v' Salopursko. ino sim bil tam v' vseh rečeh srečen ino zadovoljn, tako rekoč v' drugo doma. Nisim si druziga želel, kakor v' tim svojim dragim kraji vse svoje žive dni, ki jih je lehko že malo, srečno dokončati, poleg svojih dobrotnikov ino pri-jatlov tam počivati, dočakaje vstajenja veliciga sod-niga dne.
Previdnost božja pa, ki vse, kar se zgodi, pre-čtidno ino modro ljudčrn k1 pridu oberne. je sklenila tud' mene, česar si mislil nisim. v' visoko — pa tudi težavno službo povzdigniti. Po pravici, ki jo viši škofi Salcpurske cerkve imajo, so Njih Eminencja, prečestiti Gospod, Kardinal ino Salopurski Metropolit Friderik mene Lavantinski škofiji, ki je po smerti hvalitnign viši pastirja Ignacja Cimermana vdova bila premilostlivo izvolili, poterdili ino škofa v' službo posvetili. Previden z' darmi božje milosti, ki sim jih skoz pokladanje škofovo-apostolzkih rok prijel, zdaj k' vam pridem, ker Bog tak hoče, vas, v' prihodno vaš viši pastir, svoje, ljube ovčice imenujem, ter vam obljubim po dolžnosti pastirja dobriga vas skerbno pasti ino varvati, vam iz serca, ki vas za ljubo ima, ljub mir vošim, ino vas prav po kerščansko lepo pozdravim.
Kakor se po besčdah Jezusovih brez božiga včdenja kaj ne zgodi, clo vrabic iz strehe ne pade, tako je tudi Bog po svoji previdnosti hotel, de sežem za pastirsko palico, ino sim. če ravno nevreden, vaš škof in pastir. Pričel sim po pravični poti, dosegel,
*) Pisavo snto pustili, kakor je v ..Zori Dalmatinski* I 1H44, naj se ve. kako so takrat pisali. Vr.
česar si nisim želel ne iskal — visoko, pa tudi nevarno službo, v' katiro so me moji ino vaši prej postavleni viši zaklicali, po besedah svetiga Pavla, ki pravi: rNoben si ne sme te časti jemati, kakor on. ki je poklican ko Aron
Kakor velika je pa iinenitnost in čast sedeti med škofi, ki imajo cčrkev božjo vižati. škofije sedež imeti, na katerim je toliko škofov visokiga zaslu-ženja sedelo, tako me pa tudi po pravici skerbi. kako bom toljke ino take dolžnosti svoje visoke službe dopolnil — svete službe od katire sv. Triden-tinski zbor pove, de je za rame angeljske clo grozna teža. Bojim se. kakor vsi, ki /.' preuiišlenjam to strašno službo nastopijo, ako verli tiga prevdarim. kako ojstro bom moral nekdaj od te svoje službe na sodbi odgovor dajati. Bogu je znano, koljka groza me je obšln. zvediti, de sim izvolen viši pastirstvo velike čede Jesusa Kristusa nastopiti ino škof vaših duš biti. zravno pa čutiti, kako nevreden toljke časti, koljko preslab za toljko težko slu £ bo de sim. —
Pomislil sim vendar, kako dober Bog po svoji nezapopadlivi modrosti le slabo izvoli, toljko lepši pokazat, kaj njegova vsigamogočnost ino gnada premore, naj nobčn človek sam sebe ne hvali: ino tak sim se v' božjo voljo podal. Verjem tudi. de je dolžen vsak kristjan ponižno dopolniti, kar neskončno moder Bog z1 njim sklene, ino de kdor tak stori, prav stori. Ino ta misel mi serce daja v' pomoč vsigamogočniga, neskončno dobriga Boga zaupati, ki me ne bo zapustil, de rečem, kakor sv. apostel Pavi: .Vse za-morem v1 Njem, ki me močniga stori.a Ino tak imenitno opravilo, vse skerbi. dela ino odgovore Bogu posvečeniga škofa serčno zadenem, ter v' versto škofov stopim, ki so veliko sto let Lavantinsko škofijo v' svoji skerbi imeli, toljko za božjo čast, za rast edino prave rimske katoliške vere, za izveličanje vernih storili. Svest sim si, de mi bo vsigamogočni Bog pomagal, vse tako težke dolžnosti po izgledi toljko bogaboječih ino serčnih škofov čisto dopolniti, On neskončno vsmilen, ki je obljubil dati dobriga duha njim, ki ga prosijo.
Tako v' zaupanji božjim poterjen svoje pastirstvo per vas nastopim, ino kakor vaš oče le vaše sreče in pa izveličanja vaših duš iz serea želim. Za to se pa tudi. moji preljubi, vam vsem priporočim, de me ljubeznivo sprejemete kakor otroci svojiga očeta, ino kakor ovčiee svojiga viši pastirja. Molite ino Boga prosite za me tudi vi. naj mi da obilno svojiga svetiga Duha, de ne opešam dopolniti svojih pastirskih dolžnost, ino vas nevtrudama vodim k" večnimu izveličanju; pa tudi de družim pridigvaje kej (kje) sam zaveržen ne bom. Pa ne le samo moliti meni za luč ino pomoč od nebes vas prosim, preljube moje ovčice, ampak de mi tudi vi pomagajte skerbeti za svoje ino moje izveličanje. Najte. de vaša pomoč mojo slabost podpčra, naj se vaši* vere ino ljubezni vaše poveselim.
Sklenil sim z1 božjo pomočjo, vaš viši pastir, skerbeti kakor so vsi moji spredniki te škofije po vsi svoji moči skerbeli, sveto rimsko katoličansko vero po vsej škofiji čisto in neoskrunjeno ohraniti, storiti, de se bojo cerkvene zapovdi spoštovale ino zvesto dopolnile, služba božja čedno obhajala, kakor se spodobi po zapovedih ino šegah svete kat. cerkve toljke skrivnosti obhajati. Prizadeval si bom sveto čednost, pobožnost ino zaderžanje keršansko per vseh
vernih svoje škofije koljkor premorem, oživiti, dopol-novaje zvesto vse dolžnosti viši pastirja, v' vedni skerbi za izveličanje vaše. naj se nihčer vas ne pogubi, ki ste po Jezusu Kristusi tako drago odkupleni, temuč de bi vsi večno življenje dosegli. Moja bo skerb vam pobožne, pridno podučene, boga boječe mašnike poslati, ki bojo z nebeškim blagram per vas svojo službo opravljali. Hočem si prizadevati, kakor sim dolžen, svojim častivrednim ravnodelavcam v' vinogradi Gospodovim, pa tudi vsem drugim včrnim lep izgled dati, v' besedi kakor v' djanji, v' ljubezni, v' včri, v' zderžnosti. Moja viši pastirska skerb bo vso čedo obsegla, de bojo podučeni. ki se motijo, de se zanikarni ino zaspani izdrainijo, slabi poterdijo, nedolžni ohranijo pravični, ovesele, povzdignejo, ki so žalostniga. pobitega serca. Rad bi svoji slabi moči vsem vse bil, de bi vse izveličal.
Torej, moji preljubi, terdno si prizadevajte po svojim tudi vi z' meno. naj nam po sreči izide, kar smo imenitniga sklenili, <'ujte, stanovitno v' veri ostanite, vas z svetim Pavlom opominjam. — Bog pa upanja naj vas napolni z' vsim veseljam ino miram v veri. de bote bogati v' upanji ino v" moči svetiga Duha dočakaje večnih dobrot. Narprej oblecite ljubezen, ki je zaveza keršanske pobožnosti. Oblecite se z orožjam vere ino ljubezni, kakor z1 oklepam, in z železno čelado upanja na izvelieanje. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj ino dones, ino vekomaj. Ne dajte se motiti mnogoterim ptujim natikam. Ni nam vtajiti, de je tudi v naših časih resnično, kar je sv. apostel Juda od svojih dni pisal: »Ljudje so se vrinili (od katerih je že od nekdaj pisano, de bojo v' to obsojeni), hudobni, ki gnado našiga Boga v' razuj-zdanje i z vračajo, ter našiga edino višarja ino Gospoda Jezusa Kristusa tajč; kteri meso ognusujejo. se gosposki posmehujejo, oblastvo zaničujejo, vse viši službe ino opravila obrekujejo preklinvaje to, kar ne poznajo, kar pa po natori kakor neumna živina vedo, v' tem sami sebe vk mčajo."
Kača. ki je perve starše naše po duhi prevzetnosti zapeljala, de sta Bogu nepokorna bila. ter je djala. kako bota Bogu enaka zavživaje prepovedaniga sadu, ki se je mu reklo sad spoznanja dobriga ino hudiga — ona je zasjala seme pogublenja v' človeško serce. ki stori, de ljudje zapovedani božjim pokorni biti nočejo. Iz tega pa pride časna ino večna smert nad človeški rod. Ravno ta kača je dan današen duha prevzetnosti ino napuha v' sercih silo veliko ljudi vnovič obudila, de se toljko duš od Boga loči, ino rajši posvetnim ljudem verjame, ki po svoji spačeni modroti učijo, kaj bi pravica ali krivica — bila resnica ali laž —, kteri nar veči skrivnosti naše svete vere, ki nam jo je sam Bog po svoji neskončni milosti razodel, po svojih izpačenih mislih izlagajo alj clo vtaje ino zaveržejo. — Kamo je prišel svet, ki se je tak od Boga ino nja svete nain razodete vere ločil! — Kamo še hoče priti? — Taj, kamor je slepota perve stariše ino ves njih zarod pripeljala — v' časno ino večno smert. Po tim strašnim sadu mormo pa tudi spoznati, kako zvijačne ino pogublenja polne so misli ošabniga posvetniga duha, ki nas napeljuje Boga zapustiti, nauke njegove svete vere zaničovati. in božje zapovedi treti. Sad tiga hudobniga duha se očitno v' tim po sveti vidi, ker so ljudje toljko merzli ino brez vse skerbi za nebesa, ter le posvetno z' svetam živijo, se poživinijo ino
razvajenimu truplu vse dovolijo, z' svojim bližnim v' njegovim terplenji malo, ali clo kaj vsmiljenja nimajo j de so zakonski brez zastopnosti ino zvestobe; de stariši otrok malo kaj prav izredijo, de ljudjč v' nesreči clo obupajo. To, preljubi moji, je žalosten sad prevzetniga duha sodanjih časov, ki nima včre, nirna Boga.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Gorenjskega. 17. sušca 1890. Od novega leta je umerlo že G duhovnov na Kranjskem. Šesti bil je č. g. župnik pri sv. Ožbaltu, Janez Nemanjič, star \A let. Odkar so preč. g. Kajdiž dekan v Moravčah, namreč vpoldrugem letu, so jih tudi že 6 pokopali, in sicer, Jožefa Cergola, vpokojenega duhovna pri sv. Križu; župnika Kolovraškega, č. g. Andreja Pogorelca, in Ignacija Vrančiča; pa Moravškega kaplana gosp. Lorenca Oblaka,*) župnika Čemšeniškega g. Jakoba Tomeljna, in slednjič že imenovanega gosp. Janeza Nemanjiča. Ta gospod je že dalj časa hiral za serčno boleznijo (eksudat), pa je deloval do zadnjega, ker le par nedelj ni maševal. Bil je previden z vsimi ss. zakramenti za umirajoče, tudi poslednjo voljo zapustil. Pokojnik bil je svoje dni priden dijak, na vsi gimnazjji odličnjak, bil je učen gospod in vesten duhoven. Že vlani pa je imel koze, ktere so ga dobrih 6 tednov mučile in ga močno oslabile. Po pravici žaluje osirotena fara št. Ožbalška, kar je pričal tudi lep pogreb 13. t. m. Enajst duhovnov se je bilo sošlo. to je: preč. gg. dekan Moravški Tom. Kajdiž. župniki Jakob Gros iz Zagorja, Janez Golob iz Motnika, Janez Verhovnik iz št. Gotarda, Alojzij Kumer z Berda, Fr. Jeršič z Izlak, župniki: Ljudovik Škufca iz Blagovice, Alojzij Rožic iz Krašnje, administratorja gg. Fr. Kepic iz Češnic in Alojzij Krajner iz Kolovrata, pa bogoslovec iz 4. leta gosp. Martin Nemanjič. stričnik pokojnega župnika Nemanjiča. Ljudstva se je bilo zbralo v lepem vremenu prav obilno; med drugimi je deželni poslanec g. Kersnik skazal zadnjo čast verlemu duhovnu in rodoljubu.
Besede govornika g dekana segale so globoko v serce pričujočim. Omenjal je smerti mnogih duhovnikov v Moravški dekaniji, popisoval življenje pokojnika, posebno zadnje dni, in ko je spregovoril besede: komu bi se serce ne užalilo, ko ljudje tako pogosto zgubljajo duhovne, začel se je glasen jok po cerkvi, ki se je večkrat med govorom ponavljal. Milo se mi je storilo, ko so se tudi dečki, 10 — 13letni, britko solzili zaradi zgube svojega dobrega pastirja. Serčna hvala bodi vsem, ki so prišli od blizo in daleč, zlasti tudi gg. učiteljem pevcem, ki so z gin-ljivim petjem pokojniku poslavili spomin.
Tu naj omenimo, da še živi oče pokojnikov, ki je iz daljne Metlike prišel z najstarejšim sinom ravno še prav k smertni postelji sinu, in ga je še poznal. Pač ni mislil ta verli mož pri novi maši sinovi, da ga bode spremljal na pokopališče!
Tako pada list za listom z drevesa naše škofije, da mora vsakega človeka serce boleti, ko duhovni tako pogosto merjejo. Malo ostaja duhovnov in ti so zdaj večinoma z delom preobloženi, ker se ljudstvo
*) kteri se je z lepim darom spomnil tudi naših dijakov, kar mu Bog lOOOkrat poverni, vi naši dijaki pa zanj molite. Vr.
vedno množi in se nove šole delajo ali stare raz-širjajo. — Ni čudo, da duhovni pešajo in pred časom cepajo v grob. Žetev je velika, ali delavcev malo; prosite toraj Gospoda žetve, naj pošlje delavcev v svojo žetev. — *)
Velika Dolina. (Nekaj božjega in nekaj satanovega dela.) Dne 17. 18. in 19. t. m. obhajali smo sicer bolj tiho, postnemu času primerno, vendar prav lepo pobožnost, — tridnevnico na čast sv. Jožefu. Pred dvema letoma v novi župni cerkvi postavljeni, že sam ob sebi prekrasni oltar sv. Jožefa bil je v ta namen z zelenjem in cvetličjem poživljen in praznično nakičen. Za predpoldanšnjico služile so se ssv. maše, popoldne pa so bile vselej litanije in sv. rožni venec z blagoslovom. Že v nedeljo prej, in na praznik sv. Jožefa, bili so primerni cerkveni govori. Vse tri dni spovedovalo se je obilno pred poldnem in popoldne. V to sverho imeli smo pomoč iz samostana veleč. oo. Franjevcev iz Samobora. Na praznik sv. Jožefa popoldne sklenila se je tridnevnica z zahvalno pesmijo „Te Deum." Po obilnem vdeleže-vanji soditi, upamo, da ni bilo brez dobrega sadu.
V	noči od 16. do 17. t. m. oglasijo se pri nas tudi neki gosti, tatovi „nebodijihtreba." Ono noč kazal se je „Tigro," — šarasti čuvaj župnega dvora, posebno gorečega v svoji ponočni službi. Mislilo se je, kaj bi to bilo? Zvemo drugi dan, da je bilo šest lopovih pretiranih v trenutku, ko so hoteli v bližnjo prodajalnico vlomiti. Ob jutranji zariji pa je nekdo iz Samobora srečal šest prilično oboroženih ponočnih junakov, lahkih korakov pomikati jo po hrovaški cesti, valjda v tihem premišljevanji: „kako jim je spodletelo." Bolje pa, bojč se, ko se je tem, ali kterim drugim, poneslo v Mokricah, kjer je v majariji tisto noč izginilo več hlebov slastnega sira. Svet osreče-valni materijalizem pretvara se bolj in bolj v podobo nevarnega komunizma, — saj ne more drugače biti!
V	Štanjri, 21./3. (Cerkvene novosti. Duhovne dobrote iz Rima. Češčenje sv. Jožefa. Pomanjkanje.) Pri nas se sv. Anton Padv. močno časti. Res, saj tudi zasluži, ker je velik pomočnik revnim ljudem. Njemu v čast smo I. 1886 postavili zares lep oltar, ki je vsakemu všeč, ki ga vidi. Letos okoli godu sv. Antona bomo postavili pa še stranska oltarja (v čast sv. Antonu Pušč., ss. Erazmu in Avguštinu; ss. Jederti, Neži in Luciji), in pa prižnico. Dela vse to izverstni kamnosek Feliks Toman v Ljubljani iz raznega kamna. Podobe bodo lepo bele; tudi vse iz kamna istrijanskega. Če bi hotel častivec sv. Antona dobrotno v ta namen kaj podariti — bomo prav hvaležni in svetniki ne. bodo opustili zanj prositi.
Tudi smo iz Rima dobili odpustke za dan sv. Antona Pad. nedeljo potem, za Angeljsko nedeljo, za dan ss. Simona in Juda in naslednjo nedeljo, in sicer popolnoma odpustke z navadnimi pogoji. Morejo se tudi dušam v vicah v prid obračati.
Odpustkov 300 dni dobi vsak one dni, če tu skesano nekoliko moli v namen sv. Očetu.
Zdaj smo tudi obhajali tridnevnico v čast sv. Jožefu. Po hišah se pa moli njemu v čast celi mesec. Saj je nam treba njegove pomoči prav posebno sedanji čas. — Revščina je letos velika tudi pri nas.
*) Iskrena hvala za poslano in prosimo tudi za obljubljeno o priliki. Vr.
Skoraj vsi kupujejo debeljačo. Tudi krompirja je malo — še za seme bo terdo. Za podporo se je oglasilo čez 40 družin; a dobilo jo bo le majhno število, zdaj le 6 družin. V družbo sv. Mohora je letos zapisanih 48 udov. Lepo število za malo duhovnijo, ki šteje okoli 800 duš.
Da bodo zopet dekanijske konference, je nam jako všeč. Zdravi smo.	M. Saje.
Iz Čemšenika, 24. sušca 1890. (Pojasnilo o smerti in pokopu f župnika Tomelja.) Pobožni župnik g. Jak. Tomelj se je preselil iz Ambrusa k nam 13. grud. u. 1. Bil je vesel in zadovoljen, da je prišel v svojo rojstno duhovnijo; ali ko si pri pomanjkanji duhovnov ni mogel ohraniti kaplana, začel je biti otožen in se je kesal, da je prišel na tako razširjeno in težavno faro, ker za duhovna že priletnega v hudi zimi je pač pretežavno biti brez pomožnega dušnega pastirja. Tako je šel na primer v nedeljo zjutraj ob 6ih v hudem mrazu in velikem snegu uro daleč obhajat. Ko domu pride, čakalo ga je deseto duhovno opravilo, od 1—2 šola, ob 2 keršanski nauk in litanije. Iz tega se vidi, da je za 531etnega dušnega pastirja to prevelika butara. Tretjega sušca pa je imel sv. obhajilo zjutraj napovedano Po sv. maši zjutraj ob sedmih bil je pri zajuterku vesel, in zdravega se je čutil. Hitro se napravi in hiti s sv. Popotnico k bolni, četert ure oddaljeni. Bilo je merzlo in dosti snega, pot pa navkreber. Komaj pride deset minut od cerkve, reče strežaju: nPočakaj! meni je slabo." To izgovorivši, pade znak. Strežaj brezzavestnega gospoda posadi v sneg. ter začne vpiti, kar ima moči; vendar pa mine četert ure, predno ljudi skliče. Ko ljudje v strašnem joku vkup prihite, jame klicati: „Oj mama. mama! Mraz. mraz!"
Ljudje svojega duhovnega očeta imajočega sv. Rešnje Telo na persih, peljejo na saneh v farovž. ter ga prineso v sobo. ") Sv. R. Telo se je pa dejalo v drugo sobo med dvema gorečima svečama. V postelji ležeč gospod župnik, je bil zopet pri zavesti, ter je klical: rPomagajte! molite! mraz, mraz!... Oh, bolni duhoven g. M. Lazar, ves prestrašen vstane iz postelje ter mu podeli sv. poslednje olje. ker od velicih bolečin se ni mogel spovedati, pa saj bil je pretečeni četertek pri spovedi. Eden leti na Vransko po zdravnika, dobri dve uri daleč (na Stajarskem). Pač žalostno, da celih pet ur ni nobenega zdravnika na Kranjskem. Gospodu vedno hujšo prihaja, — ljudstva je vse polno v sobi, — vsak bi še rad vidil svojega dušnega pastirja. Glasni jok in stok pa posebno od sorodovincev. Gosp. M. Lazar ostane delj časa pri bolniku. Res je bil neizrečeno razburjen gledati svojega sorodnika in prijatelja v smertnih težavah; vendar pa ni omedlel, kakor je zadnjič rDanica" sporočala, temveč se je od strašnega joka in hrupa podal v svojo sobo nazaj v posteljo, čakaje Šentgothardskega župnika, g. Verhovnika, ki je od ondot šel obhajat omenjeno bolno. Zdaj pride čast. g. Verhovni k. ki je tudi ves prestrašen prenesel sv. R. Telo iz farovža v cerkev. Med tem je vedno večji jok in stok. bolniku vedno slabše. Gosp. Verhovnik mu podeli papežev blagoslov. Ob 12ih pa veliki zvon s turna naznani, da so ovčice zgubile svojega dušnega pastirja. Far-
♦) Slikarji! to bi bil predmet za sliko, par lepši, kakor je slika, kako neso ranjega Černoprorea z bojišča. (Opomba dopis.
mani so bili tako pretreseni in prežaljeni, da tisti popoldan nobeden nič ni mogel delati. Razburjenost s«j ne da popisati. Kako velikansk pogreb je bil v sredo priča to, da je v takem mrazu prišlo 11 duhovnov. z Moravšk<>ga g. dekan, da je bilo več ljudstva, kakor na kaki novi inaši.
Celo naš tolikanj priljubljeni, poprejšnji župnik, veleč. g. Rom«', je prišel v takem mrazu iz daljnega Naklega tolažit svoje zapuščene sirote; gotovo se spominja vsi mile prošnje, v .SlovencuJ tiskane:
.Srečni, zadovoljni bodite.
Nas sirot, ubogih Čemšenčanov ne pozabite!"
Premilo je Moravski g. dekan tolažil v izverstnem govoru od žalosti presunjeno ljudstvo. Vse je jokalo in žalovalo. Trojansko Čemšeniško pevsko društvo pa je zapelo, kakor pred farovžem . rBlagor mu..., tako zdaj pred jamo: „ Jamica tiha."
In tako smo zopet Čeinšenčani postali sirote. Da je pa vsa ta nenavadna, presunljiva, prežalostna in skoraj neslišana prigodba jako slabo vplivala na tako bolnega g. M. Lazarja, lahko vsaki razumi; zato se vsem prijateljem in znancem priporoča v molitev in spomin, s. grudna je namreč še zjutraj ob šestih pel: - Tantum ergo." pridigaval, spovedoval, ter si s tem nakopal bolezen za celo zimo — pa bodi vse v večjo čast Božjo!
PeS-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim.
(Dalj«'.) Bil sem v cerkvi sv. Andreja „della Valle", v družbeni kapeli čistega spočetja, oblečen v sinji, nebesno višnjevi sv. škapulir brez madeža izvirnega greha spočete Device Marije. Svečenik iz reda tea-tinskega in predstojnik družbe sinjega škapulirja mi je ukazal po latinskem trikratnem izreku še v sla-venskem ponoviti trikrat, pri obleki sv. škapulirja običajne besede: Bodi slavljen brez nehanja presv. oltarni Zakrament! Bodi slavljeno sveto in brezgrešno začetje blažene Device Marije! Tudi ta č. v. svečenik in redovnik je rekel, da ima naš slavenski jezik lep izvoj in naglas.
Popoldne ob 3eh sem bil sprejet v družbo služabnikov žalostne Božje Matere in Device, in oblečen v r-erni škapulir 7 Marijinih žalosti, in to v cerkvi sv. Marcele pri ulici „korzi.u Ginljiv je obred, kterega je zverševal v. č. predstojnik reda Servitov pri blagoslovu in obleki sv. škapulirja in pri blagoslovljenji in podelitvi sv. kronice 7 žalosti Marijinih; to je namreč rožni venec, s sedmerimi oddelčki. vsaki ima sedem zdrava-Marij in en očenaš s Čast Očetu, Sinu in Duhu svetemu itd. Pri vsakem oddelčku se pomisli ena Marijina žalost. Družba svetuje vsaki teden enkrat opraviti molitev te sv. kronice. Odpustki so mnogoteri in obilni
Sedaj naj omenim, da tu in tam po Sloveniji so družbe škapulirske Božje Matere 7 žalostne. V nekterih krajih je cerkvenik zapisoval in sv. škapulir podajal. Pa vse to nima veljave. Vsaki škapulir mora pravilno in zakonito v to pooblaščeni svečenik blagosloviti, molitve opraviti in sv. škapulir na vprično osebo de jati preko glave, tako, da je en del sv. škapulirja na persih. drugi pa na herbtu; to se pravi sv. škapulir obleči; ne sam družbenik, niti kdo drugi nima veljavne pravice pervi sv. škapulir obleči, temuč sam pooblaščeni svečenik mu ga mora obleči.
Vsaki mora sam pričujoč biti. v to pooblaščeni svečenik mora škapulir blagosloviti, sv. obred in molitve opraviti, zapisanega v družbo sprejeti, in osebi
škapulir obleči. Tako velja za vse škapulirske družbe in bratovščine. Drugač je neveljavno, brez odpustkov.
Sedaj pa zna kdo reči: Kaj je pa treba toliko škapulirjev ob enem in mnogih bratovščin eni isti osebi? Dosti je ena. bratovščina, pa tisto dobro opravljati.
Predragi, le počasi! Misli. Zakaj p;, jih je mnogo, ki so v mnogoverstnih svetnih družbah in ob enem udje mnogih koristnih in nekoristnih zadrug in tovarštev? Pa nitko se ne spotika, nitko ne ugovarja; — vsim se še le častno zdi in vidi.
Ali toliko škapulirjev nositi je vendar preveč in prenapeto, — porečeš.
Na pervo ti povem: sv. Cerkev ni zapovedala ne jednega. niti več jih nositi.— Želji in svetuje pa, da bi jih verni pobožno nosili - Obdarovala jih je s posebnimi pravicami in obilnimi svetimi odpustki. Misli. — Sveti škapulirji so razodeti od Jezusa in Marije in obljubljene so onim. ki jih bodo prav in pobožno nosili, posebne pomoči, milosti in dobrote. Ni si jih izmislil pobožnjak, kakor bi se komu poljubilo misliti. Razodeti. podeljeni in podarovani bili so velikim služabnikom in služabnicam Božjim. Sv. Cerkev jih priznava, — jih je poterdila in z duhovnimi zakladi obilno oskerbela in obogatila. Drugič, da veš. težki niso, ako bi jih 5 ali H nosil; vsi imajo kakovih 8 — 11 dekagramov; no to lahko vsaka slabotna oseba nosi. Dolžnosti niso ne pod velikim, ne pod malim grehom naložene. Ako se opravi, je dobro delo in mnogo zasluženja; ako se kdaj ne more opraviti, zopet nikakovega zadolženja ni. Mislim si pa le: oni me vidijo, kterih znamenja, obleko in podobe iz ljubavi do njih na sebi nosim; gotovo mi bodo pomagali, da se spokorim. prav živim in težko nalogo, dušo svojo zveličati, ložej in gotoveje zveršim. Marsikaj sem grešil, še več bi bil; ali pogledal sem v skušnjavi in grešni priložnosti jeden ali drugi škapulir. Vidil sem na enem brez madeža greha Spočeto: proč z nečistostjo! Vidil sem na drugem deviško sedmero-žalostno Mater z mertvim. ranjenim in prebodenim Božjim Sinom v naročju, proč z napuhom, jezo, sovraštvom, nepoterpežljivostjo! Gledal sem na tretjem ljubeznjivo Božjo Mater in Kraljico nebes in zemlje z milim Detetom Jezusom v naročju; spodaj pa milo jokajoče in roke k Mariji stegajoče duše v ognju čistilišča, vic; proč z mlačnostjo, lenostjo v službi Božji in nespokornostjo! Zapazil sem na če-tertem Serafina z Jezusom križanim, pred njim pa klečijočega sv. Očeta Frančiška Seraf.; gledam, kako žarki ljubezni križane iz peterih ran teko v noge. roke in stran Frančiškanovo. Pretreslo mi je dušo in telo; proč z meseno sladnostjo, mehkužnostjo. lakomnostjo, posvetnostjo, nevošljivostjo! itd. Nisem jih pa vsaki pot pogledal, le spomnil sem se. kaj na sebi nosim — in zmaga je bila s pomočjo Božjo in blažene Device Marije moja. Kadar sem se kaj pregrešil, me je tudi pogled in spomin na ss. škapu-lirje spodbujal, da. silil k poboljšanju. k spovedi in zadostovanju.
Znaš, dragi, da priprosta, detinska vernost in pobožnost je naj bolja.
Učeni, krivo zavojeni in strastveni bogatajec in strašni ogerdivec Kristusa in Marije: „Renanu, je proti prijatelju svojemu spoznal, kako srečen in zadovoljen je bil one čase, ko je imel še priprosto. otroško vero.
„Sedaj bi rad veroval, pa ne morem." Vidiš, kam dovedejo merzle. neverne, naturalistično-modroslovske fraze in krivi meseni pojmovi. —
(Dalje nasl.)
Čertice iz dnevnika.
Spi>al J. B. (Unije.)
III.
Notranjski svet.
Kmalo sem se privadil in vdomačil v lepi Vipavski dolini, pod stermim Nanosom, kjer zori žlahno sadje, kjer raste dobra vinska kapljica, kjer prebiva ubogo, a dobroserčno, pošteno ljudstvo, ktero je v gorki ljubezni vdano svojim dušnim pastirjem.' ) Preteklo je nekoliko dni, in zvedel sem, da stanuje ne daleč od duhovske hiše neka stara ženica, ktera je že več mescev bolna. Sklenil sem jo obiskati, in kmalo sem ta svoj sklep tudi spolnil. Našel sem v dobro premožni kmečki hiši staro ženo, ktera je utegnila imeti kakih 75 Ičt.
Bila je starosti in bolezni poterta. že ni mogla dolgo več iz postelje: mnogo je terpela, pa vse je prestajala mirno in vdano v voljo Gospodovo. Čuditi sem se moral njenemu bistremu duhu, njenemu predobremu spominu, njenemu modremu govorjenju. Sama sebe je tolažila z izgledi in z reki sv. pisma, posebno iz listov svetega Pavla, ktere je nekdaj v cerkvi slišala, ali znabiti tudi sama brala. Večkrat je pobožno ss. zakramente prejela: pogostoma sem jo obisku val, ker sem videl, da vsakikrat, kadar pridem, jo razveselim. Ko je doznala, da delamo v kuracijski cerkvi sv. Frančišku Ksaveriju nov veliki oltar, je bila vesela; le to jo je žalilo, da ona novega oltarja ne bode vidila, in ne pred njem molila. Imela je nekaj na sercu, kar bi mi bila rada razodela. Prosila me je namreč, naj častitljive podobe sv. Izi-dora in sv. Notburge, posebno glavni kip sv. Frančiška, dobro shranim in naj nikar ne dovolim, da bi se kipi svetnikov, pred kterimi se je v neštetih letih toliko molilo, po kotih valjali, znabiti v posmeh in igračo nespametni mladini. Ko sem ženici obljubil, da je za to že poskerbljeno. da se bojo stare podobe popravile in drugod porabile, in kar je slabega, se bo sežgalo, je bila mirna in vesela. Glejte, tako spoštovanje je imela priprosta, stara ženica do svetih podob!
Da se mi ne bo očitalo, da v svojih podobah le solnčno, svitlo stran rišem, da le dobre, pobožne osebe predstavljam častiti m bralcem , naj tudi temno, senčno stran načertam, naj jim pokažem človeka, kteri je bil ravno nasproten, popolnoma razločen od omenjene dobre ženice. Bil je človek izmed boljših stanov, človek, kteri se je olikanim ljudem prišteval. Dasiravno sem ga dobro poznal — nekdaj sva celo prijatelja bila — vendar imč njegovo, kraj kjer je prebival, in druge okoliščine hočem tukaj zamolčati. Bil je mož dobrega, usmiljenega serca, ter je imel
*i Žalostni dogodki v P. so nekoliko otemneli to slavo Ipavskega ljudstva; takrat ni nihče slutil, kaj se bo tukaj godilo. Nadjamo se. da so sicer dobri ljudje svojo zmoto spoznali.
Pis.
mnogo dobrih lastnosti. Bil je bistrega duha; začel je mnogo brati, pa, žali! ne dobrih, podučnih bukev, temuč slabe, pohujšljive spise je začel prebirati, — in to je bila njegova naj veča nesreča. Bral je bukve francoskega bogatajea Renan-a; lažnjivega obrek««-valca rimskih papežev Patuzi-ja; prebiral je časnik in knjižuro gerdega zasramovalca duhovnov in pod-pihovalca priprostih delavcev Zimmerman-a; zgubil je nesrečnež popolnoma vso vero. Cerkve se je skerbno ogibal, in kar je posebno čudno, postal je za niče vale« • in zasramovaleč svetih kipov in podob. Otroci cel«'« so pripovedovali, da se jim je posmehoval ter jih karal, zakaj se pred svetim razpelom odkrivajo. To je med mladino neizrečeno pohujšanje provzročilo.
Pa kaj se zgodi? Moža naj boljših let. zasramovalca svetih podob, so našli nekega dne v kervi ležati: končal si je bil sam nesrečno življenje. Glejte, kam človeka pripelje branje slabih bukev! Varujte se takih bukev, varujte pohujšljivih časnikov bolj kot strupene kače, ker ona Vam zamore samo telo ugonobiti; te pa dušo in pogostoma oboje, dušo in telo! — Vernimo se v hišo, kjer je ležala stara žena bolna! Posebno všeč mi je bilo tukaj obnašanje gospodarjev« in gospodinjino do uboge bolnice. Dasiravno je bila ona hišnemu gospodarju le mačeha, sta ji vendar «>n in žena njegova z naj večo ljubeznijo in poterpežljivostjo stregla; dan in noč sta se verstila v postrežbi, in pri njeni blaženi smerti sta se britko jokala. Tudi po smerti sta se je v molitvi spominjala ter posker-bela, da se je marsiktera sveta maša opravila za ranjco mater. Zares lep izgled, posebno tistim nehvaležnim sinovom in sinaham. kteri svoje stariš«-. kadar so jim ti premoženje izročili, sovražijo, preganjajo, tožarijo in velikokrat na stare dni iz hiše spravljajo. To se pogostoma posebno na Notranjsk«*m dogadja. kar nikakor ni za Notranjce častno. Omenil sem to zadevo le zato. ker serčno želim, da bi se tudi v tej reči skoraj na boljše obernilo' —
dlalje nasl.)
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec april unal. traven».
a) Glavni namen:
Skomin na včlorecenje Krista&H o.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII
prihodnjič.)
b) Posebni nameni:
1.	S. Hugmi. Ta in vsaki dau v mesen vse naznanjene, pa fee ne zaznamovane, ali nenavadne za«l«w Duhovne vaje po semeniščili.
2.	S. Frančišek l'a vi j. Na«lškoliji praška in s««ln««-graska. Za prospeh edinosti in keršanske obeekoristi. \ «•«'• hudo obrekovanili.
3.	Veliki četertek. S. Kili ar d. Za pobožn«»st k presv. Zakramentu in za vreden prejem velik<«uo«-iiega obhajila. rDuhovni in obhajawi.u
4.	Veliki petek S. Izidor. Za ljubezen do Jezusa križanega. Vee hudo terpeeih. HogokleUieži iu sovražniki Jezusa Kristusa.
5. Velika sobota. S. Vincencij Fererji. Po-innoženje vere in upanja. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva. Neka cerkvena slovesnost.
»i. Velika noč. S. Viljem. Veselje nad duhovnimi re.mj. Misijoni na severu. Da bi se onečaščene eerkve vernile prešiijemu namenu.
7. V e 1 i k o n o e n i p o n e d. S. H e r m a n Jo ž. Pridno obiskovanje popoldanske služb«* božje. Tisti, ki še niso zadostili svoj: velikonočni dolžnosti. Več dijakov.
S. Velikonočni torek. S. Albert Vel. Kerščanska veda. Razširjanje dobrih spisov. Več učiteljev in učitelji«*.
9.	S. Marija Kleofe. Stanovitnost v stiski in skušnjavi. Krotenje požrešnosti. 3 samostani.
10.	S. M eliti ld a. Zadostenje in sprava z Jezusovim Serceni. Stariši, ki se protivijo božjemu klieu gled«'* njih otrok. Zadeve zarad poklica.
11.	S. Leon Vel. Sv. Oče. Udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Rimski romarji 1890.
12.	S. Konštantin. Škofje in mašniki. Duhovne vaje, ljudski misijoni in njih voditelji. Več posebnih zadev v dušnem pastirstvu.
13.	R e I a nedelja. S. H e r m e n e g i 1 d. Pervoobha-jancj. Spolnovanje kerstue obljube. Več < Igojevališč.
(Dalje nasl.)
II Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče, — Bolna oseba za pomoč*. — Oseba za zdravje na roki. — Nevarno bolna za zdravje. — Dve osebi za dosego nekega dobrega namena na priprošnje Matere B , ss. Jož., Ant. Pad., iu Frančiška Serat". — Mati priserčno priporoča svojega v vojaščino poterjenega sina, da bi se ua priprošnjo Marije D. iu sv. Jožeta neki poseben dober namen dosegel. — Neka družina — oče in sin za dušno in telesno zdravje, za mir me«| sosedi v hiši. priporočeni usmiljenim seicem Jezusa, Marije D. in sv. Jožeta.
Zahvale.
Iz Savinske doline 28. svečana 1890. Nevarno in na-glouia so nam zboleli naši velečast., za vse skerbni in iskreni dušni pastir. Tako, da je še mnogoučeni zdravnik dvomil za voljo njihovega zdravja, in so že bili tudi s svetimi zakrament: za smert prevideni. Ah kolika žalost je bila po celi fari. in še po sosednjih tarah, kakor za sv. Petra, ko je bil v ječi. in se je keršČ. ljudstvo balo, da bi mogel umreti in je cerkev za njega molila, tako so tudi naša tara in še sosedmere goreče molitve k Bogu pošiljale, da bi nam Bog našega preljubljenega dušnega pastirja še ohranil, posebno se je še mnogo pobožnih duš zbralo, da so devetdnevnico oprav-liale k sv. družini Jezusa, Marije in sv. Jožefu, k sv. Frančišku S«*r. iu sv. Antonu Pad. Z veseljem in hvaležnim sercem
zdaj izrekamo zahvalo sv. Družini Jezusu, Mariji in sv. Jožefu, sv. Frančišku Ser. in sv. Antonu Pad. za ulišane molitve in za ljubo zdravje našega preljubljenega, preč. gospoda. Priporočamo tudi vsem spoštovanim čitateljem „Zg. Danice," priporečujte se tem mogočnim besednikom, gotovo bodete uslišani.	Fr. Z.
Sestra je bila več tednov močno bolna iu zdravnik ji je rekel, da ta bolezen terpi več let. Toraj se z velikim zaupanjem zatečem k Mariji, Naši ljubi (iospej presvetega Jezusovega Serca, in k sv. Antonu Padov. iu opravljam devetdnevnico z obljubo, če bo ozdravela, da bom v „Zg Danici-naznanila In res je, hvala Bogu, ozdravela. Zatoraj priserčna zahvala Mariji, Naši ljubi (iospej presvetega Jezusovega Serca in sv. Antonu Padov.
V Ljubljani, 19. sušca 1890.	F. K.
Listek za raznoterosti.
Katoliško-politični shod v Št. Vidu nad Ljubljano preteklo nedeljo, 23. t m., se je tako moško in zmagoslavno obnesel, da prav globoko iz serca čestitamo slavnemu odboru samemu, Šentvičanom in naši deželi! Ta shod, s pervim ljubljanskim vred, je jasno pokazal resnico: ,.Kdor ni z narodom, je zoper narod, — kdor je zoper versko šolo, je zoper slovenski narod." Taki bode narodu ničla, bodi si časnikar, pravdosrednik, mož pri odgoji mladine ali kdor koli. Prepričan naj bode marljivo delavni društveni odbor, da bode povsod sprejet z naj živejšim „Dobrodošel", kjer koli bo shod napravil. Naznanimo naj še željo, da iz cele dežele naj prav veliko tacih mož pristopi v to novo društvo, kakoršni so dozdaj pristopali!
Duhovne vaje za ude Vincencijeve družbe se prično cvetno nedeljo zveččr ob Tih; v ponedeljek, torek in sredo bo zjutraj ob 6ih sv. maša in potem govor, zvečer vse dni govor ob Tih; veliki četertek je sklep o	zjutraj s sv. mašo in skupnim sv. Obha-
jilom.
V Bohinjski Bistrici so v začetku t. m. imeli prelepe misijonske opravila; dopis prihodnjič.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škotije: lz Ljubnega 10 gld. 50 kr., in 20 kr. — Z Zgornjega Tuhinja 21 gld. — Z Pnca 10 gld. - Po čč. gg. Uršu-linkah v Ljubljani 20 gld. 45 kr. — Po preč. g mestnem župniku J. Rozman-u zopet 10 gld. — Iz Šempetra na Notranjskem zopet 2 gld. 69 kr. — S Poljaniee 12 gld. — Z Nevelj 7 gld. 50 kr. — Iz Sent-Lorenca ob Temenici 25 gld. 44 kr. — Z Ambrusa 30 gld. 65 kr. — S Kokre 6 gld. 40 kr. — Iz Cerkelj na Gorenjskem 36 gld. 27 kr. — S Kopanj 7 gld. 74 kr. — S Šent-Prške gore 3 gld. — S Save 13 gld.
Za Marijan išče: Č. g. kapi Avg. Šinkovec 5 gld. — (*'. g. župn. Jern. Babnik 5 gld. — SI. posojilno društvo Ljubljanske okolico 10 gld.
(Drogi dar. priti i
Odgovorni vrolnik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.