Poštnina plačana r gofovini. ŠTEV. 30.
V LJUBLJANI, torek, dne 9. februarja 1920.
Posamezna storilka Din 1'
LETO III.
Sporazum, ki ni sporazum.
Skoraj pred letom dni so v Beogradu z ^ikinii težavami sklepali sporazum.
e okolnosti, v kakoršnih se je spo-lazuin sklepal, so bile jako čudne. Ra-1(‘ je s svojimi tovariši sedel v zaporu, organizacije HRSS so bile omajane vsled negotove bodočnosti, ki jo je -obetala obznana, vlada PP pa se je zdela siuna sebi vsled volilnega rezultata dne 8- februarja tako trdna in neomajana, da ni bilo nikakor računati na kakšno naglo izpremembo.
Tedaj pa je presenetil vso politično javnost znani članek >Jutamjega lista« >Sa naročite stranec. Kdo je bila, odroma, kdo je tista zagonetna »naro-c strana«, široka javnost še danes ne %e' objavi tega članka, kjer je ne-ZU,aiy Pisec predlagal sporazum med
r v" l' in ra^^evc'i Pa 30 se dogodki
“Jljal1 2 neverjetno naglico in že po Pr 'u nekaj tednov je bila sestavljena nova vla(ia »sporazuma« na podlagi p^aT’ pl ^ je dal v narodni skupščini av0	v imenu svojega strica Sti-
10 , a P?' Sporazum je bil sklenjen med radika!! ^ novQ HSS> obznami je
Po noL-in radiSevci so vstopili v vlado.
c, .a^ lllesecih je vstopil v vlado tudi »J. Shpa Radič kot minister.
Ini?’ ^da ne izdajamo nobene s 'nvno»ti, če povemo, da se obe spo-razumaške stranke že od početka spo-
razumaške vlade nista počutili dobro. Zlasti radičevski državni podtajniki niso imeli skoro nobenega delokroga odmerjenega in so ostali popolnoma brez vpliva. Iz raznih dnevnih časopisnih poročil pa je razvidno, kakšni trdi boji so se bili v vladi za vsakega velikega župana, skoro še hujši kakor v bivši Avstriji za znanega »Nachtvvachterja von Laitomischk.
p»radoksus je bilo že to, da so ostali raEni. Člani bivše PP vlade na svojih mestih tudi pod vlado RR. Ali je bilo 9?oce pričakovati od notranjega mi-ls a Maksimoviča, da bo čez noč bla-
S	j '^al’ '<ar včeraj kot član PP ' ade preklinjal? Ze to je bil pni znak, -■ J*«"101*0 za sP°razumom skrivati se takšne druge namere, to pa se pravi, da jo bil sporazum rojen v znaku neiskrenosti.
Ni pa dovolj povedati, da je bil sporazum že od vsega početka neiskreno Umišljen, ampak treba je povedati tudi vrroke neiskrenosti, če hočemo ob-ioktivuo razumevati današnji položaj. Kdor količkaj pozna beograjske poli-
razmere, temu ni neznano, da v ?rbiii ne Vlada toliko radikalna stranka °* '■»lota ampak da tudi v radikalni stranki odločuje le mala skupina ljudi, S, Se	Okoli	g. Pasica. Ta mala
ISP10* irna danes v rokah vso državno to je odločilen moment za spo-
IVf /a».
Dr. Korošcev govor.
Beograd, 9. februarja. Senzacija včerajšnje skupščinske seje je bil govor dr. Korošca.
Najprej je konstatiral dr. Korošec ko-losalno davčno preobremenitev Slovenije. Ta je tako velika, da mora slovenski narod misliti na to, kako da organizira odpor proti sedanjemu preobda-čenju.
Slovenska industrija se ubija in zato raste brezposelnost in zato imamo danes že 30.000 brezposelnih. — Pa tudi kmetski stan propada.
Lani je bilo v Sloveniji 48.000 eksekucij in vpisanih 50 do 60 milijonov dolgov.
Država uničuje tudi naše zadružništvo. Zakon c kmetijskih kreditih je slab in neraben. Sploh je gospodarstvo tako, da propada vse, kar vzame država v roko. Parlament ne more reševati gospodarskih vprašanj, zato se naj ustanovi gospodarski svet in razne zbornice, kakor to določa ustava.
Nato je prešel dr. Korošec na politično polje.
Slovenci so samostojen narod in dr. Korošec osvaja Radičev program, kakor ga je razvil v Dubrovniku, da so namreč Hrvati nerazdeljivi in da hočejo kot nared biti združeni s Srbijo, da so torej za federacijo. Če je vladna siranka za federacijo, potem mi kot avtonomisti ne zahtevamo manj.
Da pa se uredi to vprašanje, je treba narodnega sporazuma. Slovenci se čutimo kot en narod in zato zahtevamo združeno samoupravno Slovenijo. Ne moremo delati za druge inčama nestrpnost je, če nam ue daste slovenske samouprave.
Danies smo v Vclesrbiji. Vas Srbov je 43%, v skupščini pa je dve tretjini srbskih poslancev. Imate 'svojega kralja. (Velik vihar.) Vlada je popolnoma srbska, diplomacija in generaliteta tudi. centralna uprava do 98%, žandarmerija do 60%, carina do 70% in vsak dan je vse bolj srbsko. Ta centralistična uprava kaže, da smo državljani druge vrste. Ko vidi Slovenec, da plača letno neposrednega davka 170 dinarjev, Srb pa le
GO, mora reci: vrag vzemi edinstvo in vse slične fraze, j Nato govori dr. Korošec o slovenski i univerzi, avtonomiji Ljubljane in o par-j iamentu, ki je le štafaža in brez moči.
| Ostro napade tudi zunanjo politiko ter
S	konča svoj govor z obsodbo centralizma, j Tega treba na vsak način odpraviti in | zato zahtevajo Slovenci in Hrvati revi-j zijo ustave.
i LJUBA DA VIDOVIČ 0 KOROŠČEVEM GOVORU.
J Beograd, 9. februarja Glede na vče-| rajšnji Koroščev govor, ki je izzval iz-| redno senzacijo, je Ljuba Davidovič v ; svojem političnem klubu izjavil sledeče: j Gospod Korošec je s svojo ugotovitvijo, J da opozicijski blok ne obstoji več, spravil opozicijo, ki je delala na sporazumu v jako neugoden položaj, ker je odkrito priznal dejstvo, ki je bilo sicer znotraj opozicije znano, za vlado pa je bilo še tajno. Smatram, da je bila ta iziava prav netaktična. Jaz sem bil dosedaj vedno v vseh prilikah povsem lojalen in sem zastopal koristi vseh skupin. Pri vsakem delu sem imel pred očmi vse skupine. Dr. Korošec pa se je s svojo izjavo o federaciji postavil na tako osnovo, o kateri . e ne more govoriti, ne da bi se vpo-števale njene skrajne posledice. Kakor je dr. Korošec sam dejal glede na Slovenijo, bi pomenila avtonomija, če se ne doseže v vsej državi, isto kakor federacija. Jaz navadno v parlamentu ne prekinjam govornikov z medklici. Da sem danes to storil, je bil vzrok ta, ker sem hotel nekoliko popraviti govor dr. Korošca, glede na to, da je stvar postala že prav resna. Prvi dan proračunske razprave sem v svojem govoru posebno povdarjal odnošaje med nami in med Pašičem in to zato, ker je izgledalo, kakor se je položaj razvijal, da bi moglo priti do raznih nezdravih pojmovanj. Potrudil sem se dobro naglasiti, da med nami in nved Pašičem ni in ne more biti nobenega sodelovanja. Politika ni nemoralna, ali ona je vojna v miru. Kdor hoče zmagati, mora vzdržati.
žaj^*U^e presojo današnjega polo-
Pašičevo skupiuo tvorijo naj-
ž0	beogradski	krogi, ki sp znali
h;jo . vojno držati na vajetih celo Sr-
Uovo h v68 pa drže na uzdi tudi celo
I® if PZ!lvo' Kdor pa ima tako moč.
Prosi' 'n'°. ne k° I-ad dal iz rok, najmanj
!asCki°^n°' Kdor ima v rokah vso ob-
jena dW° ^e. ^asti centralistično ure-
na male k8’ *e- PriPravljen kvečjemu
in zaveznike*08.^ za svoje podpaznike
lja svoje inofirt f.kor pa Ka ne 1)0 vo'
pravilnost te na£'JNaib"'iži dokaz za trditve je ravno vla-
ST. RADIČ PRISPEL V ZAGREB.
Zagreb, 9. februarja. Včeraj zjutraj se je povrnil z brzovlakom iz Dalmacije minister prosvete Štefan Radič. Na kolodvoru so ga pričakovali nekateri njegovi prijatelji. Ko mu je neki novinar pred-očil vesti o vladni krizi, je Radič odgovoril: To je oslarija in nič drugega. — Vol bode z rogovi in konj udarja s kopiti. Ostavke vlade ni in je tudi ne bo.
Po prihodu Radiča je bila na njegovem stanovanju konferenca, ki so se je udeležili razen Štefana Radiča še minister za agrarno reformo Pavle Radič, dr. Košutič in Predavec. Razpravljali so
o	političnem položaju. Kakor se doznava, so ti politiki komentirali beograjske politične dogodke in pisavo beograjskega časopisja 0 priliki izjav Štefana Radiča na skupščinah v Bosni in Dalmaciji in k< nferirali o položaju, ki je nastal za-
radi teh izjav. O tem so bili sprejeti važni sklepi. Minister za agrarno reformo Pavle Radič je odpotoval sinoči z brzovlakom v Beograd v družbi radičev-skega poslanca Trnjara.
VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV.
Berlin, 9. februarja. Sinoči ob 10. je vlada soglasno sklenila, da se odpošlje prošnja za sprejem v Zvezo narodov.
FALZIFIKATI V ŠIBENIKU.
Šibenik, 9. februarja. Tukajšnja policija je našla sveženj pc narejenih tisočakov. Bankovce je prinesel s seboj neki človek, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike. Policija o stvari ne daje nobenih pojasnil. — Falzifikati so izdelani precej nevešče in se lahko takoj spoznajo.0 Barva na njih je preveč izrazita, vodni znak pa se skoro ne vidi.
prav da RR.
Da se v takih rn„« pomik in zaveznik	,	*	P°t
b*nik. ne n,ere pST*”* -me™,. T„di Hrvatom J.	njihi!
vo sporazumaško sodelovanje v vladi brez posebne vladne moči končno presedali in posledice neiskrenega sporna so od dne do dne čimdalje vid-nejSe. In v tem je bistvo današnjega spora med SL Radičem m najblizjo
okolico Pašiča.	.	,	.	,	•
Na drugi strani pa kažejo nastopi Ljube Davidoviča, da z neomejeno ožje Pašičeve okolice tudi v Srbiji niso
vsi krogi zadovoljni in da odpor proti samovolji one klike vedno bolj raste tudi v matici kraljevine SHS. To je edini razveseljiv znak v žalostnem današnjem položaju. Kolikor bolj bo rastel ta od-' por, tem prej bomo prišli do pravega sporazuma in do resnične enakopravnosti. In šele tedaj ko bo ta odpor tudi zmagal, se pričenja tudi prava konsolidacija Jugoslavije.
> Seja radikalnega^ kluba.
Beograd, g. februarja. Včeraj popoldne ob 4. se je v radikalnem klubu nadaljevala razprava o proračunu in o političnem položaju. Prvi je govoril dr. Laza Markovič. Naglašal je, da je v tej razpravi, ki se vodi vzporedno s skupščinsko razpravo, želja radikalnega kluba, da se še enkrat prerešetajo vse postavke proračuna in da se napravi še nadaljnji korak v pogledu varčevanja poleg sklepov, ki jih je že storil finančni odbor. Mi smatramo, da mora vlada pokazati dobro voljo in sprejeti nekatere predloge, ki bi šli za tem, da se proračun še bolj zniža in se nekateri proračunski dodatki ali zmanjšajo ali sploh črtajo. Na drugi strani je radikalski klub soglasnega mnenja, da po ustavi vlada nima več možnosti, predložiti še kak amandman, bodisi za povečanje kreditov, bodisi za unos novih partij v proračun. Celo sama narodna skupščina ne sme povišati predlaganih vsot niti ne sme vnesti kake nove postavke. Če vlada po nemarnosti ni o pravem času poskrbela v proračunu za kake državno potrebo, mora to priznati in mora v skladu z ustavo predložiti poseben zakonski načrt, s katerim zahteva nov kredit O takem zakonu se mc-ra potem sklepati rednim potom.
Kar se tiče proračuna, ni njegova glavna napaka samo ta, da sc številke visoke, temveč še bolj to, da ni kritično se ta vi j en po posameznih resertih.
Potovanje finančnega ministra v Ameriko je sklenila vlada in vlada je gotovo morala imeti važne razloge, da je pustila ministra oditi iz države prav v trenutku, ko se je otverila proračunska debata. Namestnik finančnega ministra pa je imel po ustavi polno moč, a tudi dolžnost, da opravlja vse funkcije finančnega ministra.
Glede notranje politike dr. Markovič zameri vladi, ker ni ničesar stcrila, da bi se bila načela samouprave praktično izvedla. Nerazumljivo je, zakaj vlada ne izvede občinskih volitev v Dalmaciji. Očita vladi tudi, zakaj se še niso v Bosni in Hercegovini ustanovila selske občine.
H koncu govora se je dr. Markovič dotaknil aktuelnega notranjega položaja in rekel: Politične težkoče so nastale radi izjav Štefana Radiča. O tem vprašanju pa bi se moralo najprvo razpravljati v vladi, potem pa bi vlada bila dolžna o svojih sklepih obvestiti klub. Današnja situacija najboljše dokazuje, kako zelo je potrebno ono, kar je on vedno naglašal, to je slcga radikalne stranke in odrtranitev vseh sporov. Osredotočiti je treba vse sile in skupno delovati v tovariškem duhu, kakor je to bil običaj v radikalni stranki.
Marko G j u r i č i č, ki se je oglasil k besedi, pravi, da v tem ozira ni pooblaščen govoriti niti od predsednika vlade niti od vlade. Vseeno pa tu v klubu pove, da so izjave in govori Štefana Radiča pobudili največjo pažnjo predsednika vlade in vseh članov kabineta. Vlada se bo s tem vprašanjem še bavila, on pa bo o vseh stvareh naknadno obvestil klub.
Po 8. uri je bila seja zaključena in naslednja napovedana za danes ob 5. popoldne z istim dnevnim redom.
IZSELJEVANJE V RUSIJO.
Dunaj. 9. februarja. Vlada je dolo-
čila 5 in pol milijarde kron za tisoč de-
lavcev, ki so nezaposleni in se hočejo
izseliti v Rusijo. Dalje je notiranih še
6	milijard za drugo skupino, ki se želi
izseliti v Brazilijo.
Isbaja vsak dan opoldne, izvzemšj nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IW UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV, 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanav
Pismeni«? vprašanjem naj se priloži za odgovor
kačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.S3S.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, 9. februarja 1926.
m mMmmmmmmmmammaMtmmtBat mi mi »naa !■> m wwinwiiBiiina
Štev. W.
Samostojni demokratski tisk in njegovi naivni bravci.
Sijajno karakteristiko o samostojno de- j mokratskem tisku, njegovih praznih frazah ; ia neverjeitni neinformiranosti in zasleplje- j nosti njegovih bratcev je podat zagrebški .ffoaor-'.
Zlasti sedaj, ko se pripravlja vladna kriza in ko sam. demokratski tisk zlasti brihtno tolmači situacijo, bodo izvajanja >Obzo-ia< gotovo vse zelo zanimala. Zato jih priobčujemo v celoti. »Obzor« piše:
Samostojni demokrat, ki bere samo >Ri-ječ« beograjsko ali zagrebško (ali naše >Ju-tro«. Op. urd.), je docela prepričan, da bo Sv. Pribičevič v najkrajšem času minister, samo če hoče. Mnogo ljudi v svetovni vojni jo čiialo simo službene časopise svoje vlade, ti so bili do zadnjega prepričani, da bodo centralne sile zmagale, ker so ti službeni časopisi vedno prinašali le zanje ugodne veste, ter so sistematično ubijali svojim čitalcem v glavo, da bo \Vilhelm zmagal.
Tako je tudi s samostojnimi demokrati. Kdor bere njihove časopise, živi v nekem drugem nadrealnem svetu in povsem drugače glada na naše politične razmere.
Po teh časopisih je Pribičevič največji državnik v Jugoslaviji, on edini ima program, ki je z vseh stališč najboljši. Edino on vodi dosledno svojo politiko, ki si jo osvaja večina volilcev in le radi golega slučaj* ni prišlo to pri volitvah do izraza. Pribičevič je bil, ki je pravzaprav baeni! Davidoviča in pristaše iz stranke, ki sedaj ne pomenijo ničesar in ne morejo ničesar. Najboljši in najsilnejši med Srbi, Hrvati in Slovenci se nahajajo danes v njegovi stram1-ki. Ko pa jo ustvaril narodni blok, je storil to eato, da reši radikalno stranko pred propadom in da zamenja starega izčrpanega Pašiča. Pa kako je potem prišel v opozicijo, s« bo vprašal kak pametnejši samo-stojnei? Tukaj moreta biti dva razloga. Ali sta se Pašič in Pribičevič tako domenila, da n» tak način uničita Radiča ali pa se rfista dogovorila, nego je to le genijalen načrt Pribičeviča, da sporazume Pašiča in Radiča, nato pa jih z enim samim mahom potolče. V vsakem slučaju je Pribičevič središče naše politike in kadar je situacija kriti&ia, tedaj se vse vprašuje kaj misli in kaj namerava Pribičevič. To izhaja obelodanjeno iz vseh člankov >Riječi« in za to »Riječ« svečano javlja Pribičevičev prihod v nedeljo, kjer bo ob sedmih zjutraj svečani sprejem na kolodvoru, nato skupščina v kinematografu, za teni banket v Grand Hotelu, na večer pa ples v srbskem Sokolu.
Povsod bo imel govore in bo razjasnit situacijo in povedal, kaj se mora pravzaprav storiti. »Riječ- je uporabila neko beograjsko »Obzorovo« informacijo, da pokaže svojim čitateljem, kako je zares ključ situacije v Pribičevičevih rokah. Vse stranke se tepejo zanj, vsi bi šli radi z njim. Pašič mu skrivaj pošilja glasnike. Davido-vič komaj čaka, da se pomiri z njim, gotovo je, di bi tudi Radič hotel z njim uresničiti prečanski afront in to pravi jugoslovanski afront bivših Srbov, Hrvatov in Slo-veneev, da nauči potem one srbijanske separatiste in korupeijoniste v državni upravi. To bo politika integralnega državnega
in narodnega edinstva in integralnega
jugoslovanstva! To, kar sedaj počenjata Pašič na Radič, to je sleparenje in izbegava-nje naroda, ki mora obema skrhati vrat, razen — če vzamejo njega v vlado. V splošnem je bilo nedostojno od Radiča, da je stavil Pašiču pogoj, da mora Pribičevič v opozicijo.
Pašič na to ne bi smel pristati, nego bi moral prisiliti Radiča, da nadaljuje politiko narodnega bloka in pristane na sodelovanje s Pribičevičem. Pa ker se to ni storilo, naravno, da se vlada brez Pribičeviča ne more dolgo držati in čudno je, da se še drži, akoravno je imel Pribičevič že okoli 50 zborovanj, na katerih se je pokazalo, da celokupni jugoslovanski narod obsoja Pašiča, ker je zapodil Pribičeviča v opozicijo in na katerih se je videlo, da zahteva narod Pribičevičev vstop v vlado.
Sedaj je trenotek, ko bi se mogli in morali upi samostojnih demokratov izpolniti. Radiča se mora ponovno potlačiti v zapor, Pašiča se mora penzijonirati in se mora vzpostaviti Pribičeviča v oblast in to ne kakršnokoli oblast, nego pravo popolno oblast, tako, kot jo ima Mussolini v Italiji. Evo, v tem je ključ situacije in to bi hotel tudi g. Pribičevič. Vse one lepe fraze o integralnem jugoslovenstvu o demokraciji, o parlamentarizmu, to je vse le za obsenče-nje prostosti, da se dobe krogljice, ali vse to ne velja nič.
Potrebna je železna roka, ki bo napravila red, ki bo ustvarila državo, uredila upravo, ki bo organizirala in disciplinirala. Kakšen kaos bi nastal v Italiji, da ni nastopil Mussolini? Tak kaos pripravljata tudi Radie in Pašič in zato je treba temu stopiti na pot in zaupati usodo zemlje človeku, ki ve kaj hoče in kaj zmore. ker je znano, da je Sv. Pribičevič edini »državnik«, ki ima te kvalitete, je samo naravno, da poveri narod njemu to nalogo.
V	prilično tem tonu slika_ samostojna stranka svojega vodjo kot rešitelja države in ako njegovi pristali ne bero nobenih drugih časopisov, ako ne gledajo s svojimi očmi in' nočejo slišati drugih glasov, je povsem naravno, da vse to tudi verujejo.
Pa če sedaj Pribičevič v najkrajšem roku ne bo prišel na vlado, kar tudi ne bo in ako ne bo nikdar Mussolini, bomo zopet videli njegove pristaše, ki bodo mislili, da je to samo njegov manever, da ni tega sam hotel in da mimo čaka, dokler končno ne napoči dam, ko bo vendar mogoče zagledati Pribičeviča na vladi, seveda, če ne bo vsa Pribičevičeva stranka prej izginila kot umetna bilka. Vsekakor je historično točno, da je Pribičevič leta 1919 vso inteligenco oslepil s svojimi frazami in da je imel^ sto mandatov. Resnica je, da je imel oborožene bataljone Orjune, s katerimi si je kot Muis-solini hotel osvojiti oblast. No, od takrat do danes je ta politika razkrinkana, njegove fraze so se pokazale kot lažniva gesla in njegovo razdomo delo v lastni stranki mu je razgnalo pristaše. Njegova politika je bila zgrajena na mržnji med Srbi in Hrvati in čim bolj izginja ta mržnja, tem manj vpliva ima Pribičevič. Tudi sedaj more govoriti in prepričati svoje pristaše, široka javnost pa o njem ne vodi več mnogo računov.
Izid volitev v Delavsko zbornico
V	nedeljo zvečer so bile zaključene volitve v Delavsko zbomioo. Volitve so dale ta reeultat
Od 75.106 volilnih upravičencev so bile glasovnice dostavljene samo 64.456 volilcem. 10.650 volilcev pa ni dobilo glasovnic, ker se aiso mogle dostaviti.
Volitev sc je udeležilo 56.717 volilcev m so dobile posamezne liste glasov, oziroma mandatov:
Zdrsfoni socialisti in komunisti, nosilec liste Svetek 29.344 glasov in 27 mandatov.
Jsgoslov&nska. strokovna zveza, nosilec Kr Torseglav 15.073 glasov in 14 mandatov.
Zdrviena sam. demokratska in narodno socialistična lista, nosilec Juvan 8.359 glasov in 7 mandatov.
Socialno demokratična lista (Bemotova) nosilec Pevec 2.495 glasov in dva mandata ter
list* Slovenske delavske zveze^ (zdrazeni kmetijci in radičevci) nosilec inž. Debelak 1057 glasov in nobenega mandata.
Združeni socialisti in komunisti so torej zmagali. Če pa imajo vzrok na to zmago biti ponoanii, pa je drugo vprašanje. Zakaj
volitve so se vršile na način, ki je vreden vse obsodbe. To je polemika po listih jasno dokazala.
Dobro je samo to, da ne bodo združeni socialisti in komunisti še naprej neomejeni gospodarji v zbornici, temveč da dobe sfdaj močno opozicijo, ki bo pač skrbela tudi za potrebno kontrolo. Da je ta nujno potrebno, so ravno volitve nad vse jasno dokazale.
Rezultat volitev ni mogel nikogar presenetiti, kdor je poznal razmere in zasledoval volilni boj. Le to bi povdarili, da so volitve dokazale, da je Bemotova skupina še vedno močna delavska skupina in da bi nedvomno neprimerno bolje odrezala, če bi vodila boj s takimi sredstvi, kakor druge stranke. Zato pa so tudi vsi za socialno demokratsko stranko oddani glasovi res njeni, dočim se o drugih strankah ne da to reči.
Popolen neuspeh je d oživela lista Slovenske delavne zveze in sicer v prvi vrsti zaradi nezadostne agitacije. Za prvi nastop je treba izredno mnogo dela in samo vsak teden enkrat poziv' v listu ne zadostuje.
Pravilna sodba o Madjarski.
>Der osterr. VolksvvirU. zelo ugledna avstrijska gospodarska revija piše o madjarski aferi sledeče:
, A fara ponarejevalcev frankov dobiva določnejše obrise. Ce bodo tudi kmalu ali sploh kdaj, rešeni problemi, ki jih je sprožila. j« je drugo vprašanje. Mnenja smo, da ne. Ne. verujemo v predstoječo spremembo režima. Nasprotno nas je ozadje falzi-fikatorske afere prepričalo, da more Ma-djarska ozdraviti le potem političnega in socialnega preobrata, ki pa se more izvršiti tudi mimo.
Iz obtožnice proti ponarejevalcem frankov sledi, da je bilo njih delo od vseli strani podpirano. Tudi grof Bethlen, ki je bil
o	njej poučen, ni storil ničesar, da bi jo preprečil- Njegov alibi je pomanjkljiv in ne vzdrži objektivne preiskave. Moglo bi se v slučaju pritiska tujine upati na spremembo režima, če ne bi bilo sumljivo tudi ponašanje opozicije. Razvem majhne skupine meščanskih oktobristov opozicija menda sploh ne žeti iipremembe sistema. Njeno 1 optimistično krilo Apponvi - Vaasonjni je bilo že od nekdaj sovražnik agrarne reforme in demokratične volilne reforme.
Toda tudi ogrski socialni demokrati so
vodili vedno ozkosrčno in kratkovidno mestno razredno politiko. Strah pred kmetom je vedno obvladal njih taktiko tako v agrarnem ko tudi volilnem vprašanju.
Na spremembo sistema pa ni misliti na Madjarskem brez tajne volilno pravice, ki se razteza tudi na poljedelske delavce, m enako je nujno potrebna nidikslM <\^i ar-na reforma. Da bi sedanji voditelji socialno demokratske stranke to odkritosrčno hoteli, je skoraj izključeno. Vsaj je njih voditeljski monopol nad delavstvom samo tako doigo zasiguran, dokler je politična svoboda na deželi nasilno onemogočena. .
Sedaj Bethlena naskakujoči socialni demokrati so vendar ravno tisti, ki so še pred nedolgim časom sami sklenili z njun \ajen dogovor, da bodo uplivali na to, da se o Horthvjevem režimu razširjene »klevete« v socialno demokratskem tisku tujine popravijo. In ti ljudje bi hoteli danes pred Evropo veljati kot moralični garamti za odkritosrčno izpremembo režima?
Ne, zlo tiči na Madjarskem globlje, kakor
se misli.. .<	,	,	.
Z drugimi besedami.. Dokler ne nastopi na Madjarskem kmet, ni pričakovati nobene spremembe.
BREZ KULTURE.
Poljudno glasilo SDS je mislilo, da bi moglo tudi smrt kardinala Mercier-a izrabiti v strankarske namene. Zato vzporeja kardinala Merciera z ljubljanskim škofom. Do tu bi bila stvar še nekako v redu.
Toda »Domovina« je pri tem zagrešila to neukusnost, da je blatila spomin velikega kardinala samo zato, da bi mogla tem bolj napaisti ljubljanskega škofa. Poljudno glasilo SDS piše namreč o Mercieru, kako silno da je sovražil nemški narod, da je bil naravnost propovednik fanatičnega sovraštva do Nemcev. Iz tega se vidi, da samostojni demokrati niti sposobni niso, da bi pojmili veličino kardinala Merciera, ali pa so tako nizketni, da namenoma skrunijo spomin velikega patriota.
Zakaj samo skrunilci spomina velikega kardinala morejo pisati, da je on sovražil drug narod. Mercier je izredno globoko ljubil svoj narod, toda sovraštva ni poznal do nobenega naroda. Nemci so napisali ob njegovi smrti, da je bil Mercier prepameten, da bi sovražil. Slovenski list pa misli, da sme manj lepo pisati o velikem patriotu, ker bi tako mogel udariti po klerikalcih.
Pa ni —'temveč samo po svoji brezkul-turnosti!
»IZDAJSTVO« V NARODNEM BLOKU CELJSKEM.
Na Pribičevičevem shodu v Celju, je dr. Kalan v svojem pozdravnem govoru patetično izjavil: »Mi vsi (navzoči v dvorani) smo zvesti pristaši SDS.« Nato je izustil navzoči predsednik celjske organizacije NSS, gosp. O., samo dve besedi: »Ne vsi!« A že so ga zgrabile surove roke ter so ga vrgle iz dvorane. Gosp. G. je v Celju podžupan, a župan (dr. H.) istega Celja je sedel v častnem predsedništvu Pribičevičevega shoda, a ni mignil, ne besedice žugnil, ko so njegovega županskega namestnika metali iz dvorane, in sicer tako surovo, da je podana obtožnica zarodi telesne poškodbe. — Ko pa se je NSS in NRS v Celju z ogorčenjem odvrnila od takega prijateljskega »zaveznika« v občinskem svetu, pa kričijo kot jesiharji: »To je felo-nija — izdajstvo nad Narodnim blokom!« —
V	Celju je zdaj vsakdo »izdajalec«, kdor ne drži mirno svojega hrbta, da bi po njem bun-kala sam. demokratska batina.
Politične vesti
= Kriza vlade se je pričela. Pod tem naslovom poroča »Jutamji list« o poteku konference radikalnih ministrov. V poročilu navaja vse to, kar smo mi tudi včeraj že objavili. Da je stavil Maksimovič svoj port-felj na razpolago Pašiču, poroča »Jutamji list« kot gotovost. Ce se je kriza vlade tudi formelno pričela, je trenutno še negotovo. Vsekakor pa je jasno, da pride v kratkem do znatnih izprememb v vladi, da bi ostal v vladi še finančni minister, je izključeno, ker so proti njemu tako radičevci ko tudi radikali. Radikalni listi tudi že odkrito pišejo, da je Stojadinovičev položaj omajan. Vendar bi mogla pogajanja v Ameriki odložiti njegov padec. Enako se mnogo govori
o	demisiji Maksimoviča. Nezadovoljstvo z njim je tudi v radikalnih krogih močno. Zato je verjetno, da bo demisija Maksimoviča nekaka kompenzacija za izstop St. Radiča iz vlade. Da bo moral St. Radič iz vlade, je skoraj iueizogibno. Ogorčenje proti Radiču raste v radikalnih krogih stalno in dovolj značilno, da je proti njemu tudi ostro nastopil Ljuba Jovanovič, ki ima največ zaslug, da je prišlo do sporazuma z Radičem. Da bi obenem z istopom Radiča iz vlade, sledil tudi razkol sedanje vladne koalicije ni verjetno. V radikalnih krogih se splošno poudarja, da je treba sedanjo linijo politike ohraniti. To so po vrsti izjavili vsi radikalni voditelji. Treba namreč uvaževati, da je popolnoma izključeno, da bi dobil kdo volilni mandat, dokler ni izglasovan proračun. Ta mora biti izglasovan, ker je to državna nujnost. Radičevci izjavljajo, da so pripravljeni izglasovati proračun, če se takoj nato razpišejo volitve in so tudi oni v volilni vladi. Pri prejšnjih volitvah so se godila nasilja in zato pravijo radičevci, ni današnja skupščina pfavi iz)az ljudskega mišljenja. — Seveda se govori po Beogradu tudi mnogo o radikalni homogeni volilni vladi in imenujejo se že tudi prvi gospodje, ki bi hoteli postati v tej vladi ministri brez portfelja. Toda te kombinacije -so na vsak način mnogo prezgodnje.
= St. Radičev napad na finančnega ministra V Čapljini je imel St. Radič zelo dobro uspeli shod. V svojem govoru je silno napadel finančnega ministra. Stojadinovič vodii bankokraitsko politiko. Za poplave in druge nezgode je bilo zahtevanih 100 milijonov, Stojadinovič pa je dal samo enega, iločini je istočasno dal za ruske emigrante
6	milijonov. Mi Hrvati smo šli v vlado, da kontroliramo radikale, da ne delajo s Hrvati, kar se jim zljubi. Mi hočemo kontrolo tudi nad denarjem. Finančni minister je razsipnik in hazardni igralec, vsled česar naša država izgublja kredit. Vem, da bom imel zaradi tega govora neprilike, ampak to se bo uredilo. Kralj je pravičen.
= Kapitulacija gospoda Pribičeviča. V nedeljo je imel Pribičevič v Zagrebu več govorov, ki dokazujejo, da je g. Pribičevič popolnoma zatajil svojo dosedanjo poutiKO. Samo čujte, kar je govoril po z-agrebsKi »Novostih« Pribičevič v svojem . govoru: Potem ko je razložil zgodovino r sko - hrvatske koalicije je dejal, da se morda to kar bo sedaj povedal, J/iel katerim hudo, tada ni Kajmak Cala ril te države, temveč jo je	.naS?l
na zavest, ki smo jo tako	^	1'	J
mak Calan bi stvoril samo	to-
da manjšo, toda v nobenem sluNu tako in tako veliko državo. Govori d j .	,
danift vlade ki se ne sramuje, da imenuje enega Plamenaca, ki je notoričen izdajalec
za poslanika v tujini in da njemu slioas odlikuje. Danes se tako izdajalsko postopa, da je že sramota nositi odlikovanja, ker jih danes nosijo izdajalci in bivši tuji agenti. Danes je hujše ko pod Avstrijo. Toda če smo imeli pogum, da zrušimo Avstrijo, bomo tudi v Stanu, da jo danes združimo v naši zemlji.« To je govoril Svetozar Pribičevič! in vendar bo trdil da ni tako doslednega politika, kakor je on.
= Pribičevič ni centralist. Tudi to je deial J Zagrebu veliki centralist Svetozar Pribi-cevič. »Samostojno demokratska stranka ni bila za centralizem, ker je vedno zahtevala dekoncentracijo uprave in decentralizacijo polom širokih samouprav.« Silno pozabljiv je g. Pribičevič. Kdo pa je odpravil višji šolski svet v Ljubljani? Kdo je centraliziral n‘.ls1e z'lv«rovanije? Kdo pa je bil notranji mi-,~.° se centralizacija pričela izvajati r j ji morda ne bi vedel g. Pruibičevič tega povedati?
—	Pribičevič o radikalih. Silno ostro si je privoščil Svetozar tudi radikale. Dejal je, da skušajo radikali sedaj dobiti zaveznika, ki bi jih' rešil iz sedanje težke sitracije. Radikali ne vedo, ali hoče Radič volitve ali ne. Ni volitev, na katerih bi mogli radikali dobiti večino 192 poslancev. Zato hočejo, da bi Jim bili mi rezerva, da bi mogli izglasovati „ “f. un- Pašič bi se v ta namen aveaal z im. Glavno mu je, da ima uzde v rokah, se imenuje politična spretnost, v resnici P? J? ,e “rcznačelnost ali cigani ja. Kdor bi sel danes z radikali, ta bi jim moral biti rob. N 1 res, da je državni interes, da »e radikalom pomaga, temveč v državnem interesu je, da se radikali pritisnejo. Ostro je nastopil Pribičevič tudi proti temu, da bi dobili radikali volilno vlado. Vsaj enkrat treba spoznati, koliko dobe radikali mandatov brez vladnega pritiska. Naj se vidi. koliko jih je. če niso v vladi. Volilni mandat bi se seveda moral dati Pribičeviču, ker politika sporazuma je pobita, Pašičeva politika je doživela brodolom, vse politike so propadle, edino zvezda g. Pribičeviča se sveti! Samo v tem si je ostal g. Pribičevič zvest tudi v Zagrebu.
= .Pred novim dvobojem med Radičem in Pribičevičem. Svetozar Pribičevič se pripravlja, da govori v sredo v načelni deba-1 °. proračunu. Pribičevič upa, da bo do tedaj ^ Radič že^ v Beogrdau in da se potem razvije med njim in Radičem oster besedni boj. Pribičevič misli Radiča napasti »lasti vsled njegovih zadnjih govorov. Ker tudi Radič ni vajen, da bi molčal na Pribieevi-čeve očitke, je vihar v skupščini neizogiben.
= Vsi italijanski prefekti — fašisti. Italijanski kralj je podpisal ukaz, s katerim je upokojenih in premeščenih okoli 30 prefektov. S tem so- vsi prefekti nefašisti odstavljeni. Vladni aparat je sedaj tudi v provinci popolnoma v rokah fašistov. Posledica tega je, da so izgubile lokalne fašistov-ske organizacije svoj pomen, ker bodo o vseh stvareh odločevali sedaj prefekti ki so odgovorni edinole Mussoliniju. Diktatura Mussolinija je s tem trdno instalirana.
Šport
Mednarodna smuška tekma na Finskem.
V mednarodni kombinirani smuški tekmi na 15 km, ki se je vršila 5. februarja v finskem mestecu Bahtis, je zmagal Norvežan Grottumstraaten z 1:20’27. Drugi je bil Norvežan Haug z 1 : 23 -27, tretji Finec Jaer-winen z 1 : 27' 5. Nemec Miiller je dosegel samo 14. mesto v 1 :42 • 49, 19. mesto si je priboril Čelioslovak Bim z 1 : 48 • 58, 24. me-} 3to Avstrijec Dieck z 1 : 57 • 00 in 25. saeato ; Cehoslovak Walter Ratli.
S V nogometu je porazil Gradjanski Admiro j v 5 :1, dočim je prva tekmo dobila Admira v 8 : 3. Gledalcev je bilo na tisoče. Sploh so nogometne telune zelo-privla&ne, posebno v Ameriki in na Angleškem; tako je nogometni tekmi Manchester-City proti Hudder-field Town prisostvovalo 75.000 gledalcev; vstopnine so plačali 4868 funtov, t. j. okoli
1.400.000 Din. Match Sheffield United proti Sunderland je gledalo 62.000 ljudi, Birminghamski Derby Alb ion proti Anton Villa pa
52.000 ljudi.
Zimski šport je tedaj še vedno na vdfiku, seveda ne pri nas, ker mu bo jug kmalu napravil konec, pač pa na Norveškem, švedskem in Finskem. Seveda se iz teh narodov rekrutirajo prvaki v zimskem Bportu; tako je bil pri norveških tekmah najboljši čas na 500 m 4tJ sekund, na 10.000 m 18 : 42 • 5;, pri finskih na 500 m 47 5, na 5000 m pa
9	: 34 - 3!
V	tenisu je premagal Jean Borotra Rene Lacostra. Po Iiuti horbi si je priboril Borotra zopet francosko mojstrstvo. Prriž ie je dobil 1. 19-2: iz«lIt>il je 1. 1923 proti 1*-costi, zopet je je pridobil 1. 1924 ter je 1 1925 od Lacosta poražen. Zdi se torej, ima Borotra v letih s sodimi^ Stevifo več meče, kakor pa v letih z lihimi Števili, omagal je 1 : 6, 6 : 3, 6 : 3, 7 : 9, 8 : 6, torej po igrah. Od teh jih je dobil Borotra 28 in La-coate 27.
Houben zopet premagan. Nemec Houben, ki je 1. 1925 tolkel najboljše svetovne tekače na domačih tleh, se ne more uveljaviti v Ameriki. Zadnjič smo poročali, da je bil poražen v Bostonu; sedaj je imel eopet smolo v Newyorku, ko je starta) pri mednarodnem mitingu v Nevvyorku. V teku na 40 yardov je zmagal Amerikanec Murchison v 4-6 sekundah (svetovni rekord) proti Millerju iz Havvard univerze in Iloubenu. ' teku na 60 yardov pa je bil Houbem celo Četrti, prvi pa zopet Murchison.
Ker je nemSki športni urad za lako atletiko dovolil Houbenu za njegovo ameriško turnejo samo tri starte, jo s tem *'><*nJin' startom njegova turneja zaključena. Vendar moramo pri Houbenovih neuspehih upoštevati, da v svoji domovini sploh t« siaru na tako kratke distance.
Dnevne vesti.
nerešeni akti.
Če trgovec dnevno ne reši dnevne korespondence, potem mu vse opravičeno reče, da je slab trgovec.
Kavn« tako pa velja v vseh dobro urejenih. državah pravilo, da je slab urad tisti, 8Proti ne reši dožlih dopisov. Ker drugače stene013,1"0 prieeti kupičiti akti in delo za-
Dokaz slabe uprave so zato nerešeni akti. Dokaz zanikrne uprave pa so akti, ki tudi po enem letu niso rešeni. Včasih se je mislilo da pozna nerešene akte samo Beograd. Danes pa vemo, da pozna nerešene akte tudi Ljubljana.
Zlasti, če gre za politične stvari in če se ne ve, kako bi se zadostilo zakonu in protizakoniti zahtevi stranice. In v strahu pred upokojitvijo se odlaša in odlaša z rešitvijo akta, ljudstvo pa čaka in čaka.
Mislimo pa, da ljudstvo ne more več čakati in da se morajo ti nerešeni akti nehati. Čeprav je zakon od paragrafov precej zve-rižen, vendar je tako jasen, da se vedno ve, kaj zahteva zakon. Ampak ozirati se ne sme na dikrtate 'strankarjev, pred očmi treba imeti le zakon, pa bo hitro konec — nerešenih aktov.
—	Izvenstrankarsko udruženje na beograj-?"iTUMi' Na iniciativo rektorata se je '	® \ na beograjski univerzi akcija za
, ,y .lzveps*rankarskega udruženja, a ©rega elani naj bi bili vsi dijaki ne glede na politično prepričanje. Udruženje bi bilo g^vna reprezontanca beograjskih akademi-
~ Državni izpiti tehnikov — kandidatur
io J^,!avno slu*bc. V ministrstvu javnih del t J>9“PilSan pravilnik o polaganju državnega etuiicnega izpita. Pravilnik je izdelala dr-“Pitna komisija. Ti izpiti so lgaitonični ^a vse diplomirane jtehmike-s hi^te z:i državno službo. Po pravilniku meto	izpit	razven	iz	strokovnih	pred-
državne uprave in zakonov, ki se nanafejo na tehnično stroko.
io	rliiaiv	y°žnja	za	dijake.	Odslej ima-
iie vožnje	na 0 Prav*co P0!0^-
osnovnih ^gl(.V,|tl08t izPri«:val meščanskih i» n-rati-ot,*a razvrstitev uradmstva. Mi-
je odločilo z O. N. br. *e®o 'lil j a n. 1926, da zadostuje v do-triMvrprlnoUTad®iške kategorije izpričevalo
cSriqV*eŠ5anske šole- d0 31 •
bra 1925 h<wa nadalie ?elja d° 31' <>k,t0' ■osnovne šole v“<\.'zpnceval° osemrazredne
—	••	i 1 namen*
Ministrstvo v£ delavnice v Sarajevu -
kredit v -skimn ln mornarice je odobrilo
zgradbo Stitn, zn€sku 2,000.000 Din za zgradbo štirih arterijskih delavnic v Sara-
.T Velikem Bečkcreku. Za poli, i Poslopja bolnice v Velikem Bečkere-KL1 J® odobren kredit 450.000 Din. Z deli se
ima pričeti čim preje.
— Pontonski most pri Mitroviči. Te dni
je bil restavriran pontonski most preko Save
pri Mitroviči, ki je bil radi neugodnega vreme« a dalje časa demontiran.
— Število porok v Sarajevu. Leta 1925 je bal* v Sarajevu 710 porok. Od teh je bilo 3W muslimanskih, 187 katoliških, 135 pra-voaliiV!iih in 11 evangelskih. Število zakonov
na«aduje.
— Zračni promet Beograd—Zagreb. V so-je sklepal beograjski aeroklub o vzpostavitvi zračne proge Beograd—Zagreb. Promet naj se prične že spomladi. Dasi znaš« nf~^c? med Beogradom in Zagrebom 380 PoL j(^x-OV’ bajala vožnja samo 2 uri in °r*d—7 m rabi osebni vlak za vožnjo Beo-” __ ,, janf.eb 14 (j0 15^ brzovlak pa 11 ur. kopeli* a?ajlTost občinstva. V mestni ljudski skovni -S6i ,P°™vn° dogajajo slučaji, da obi-d9 j u-1 kličejo kopeljščka in ,se 'pritožujejo,
‘:'0 lvaJ0. mrzlo mesto vroče vode. Kakor ,,Pr|de kopeljščik, se prepriča, da je' J?.na- ® takLmi nagajivostmi se ^peli samo muči in {	? oU trpe ostali dostojni obiskovalci,
ker }e .um ne more primerno postreči, ker se jemlje^ lslužbenslvu čas s takimi neumestnimi salami. Poleg tega se dogajajo slučaji, da obiskovalci strojne naprave poškodujejo. Jako so n. pr. pretekli petek pri 2 mešalnih baterijah odlomili pretikala, ki kažeta mrzlo, oziroma toplo vodo. Mestni magistrat opozarja tem potom občinstvo, da se dostojno vede 'iudski kopeli, ker ima sicer kopeljščik 4a v bodoče vsakemu obiskovalcu vstop v kopol in zabram izdajo vstop-
*_T Rovanški nles v Varšavi. Pretekli teden Je.Vršil v Varšavi slovanski ples, ki so se vaT.»tMleži]i diplomatski zastopnika vseh slo-
ahv diiav. Ples so priredila poljsko-jup-bo^- poljsko-čeSkoslovaško m poljsko-
sarsko društvo.
j5®Va železniška proga v Sibiriji. Kot po;
n^° ‘z Moskve, je bila otvorjena v Sibiriji !’r°Sa ^-n-iŠka proga Ačinsk—-Minusinek. k;iteiw'ori 460 km, teče skozi ozemlje, na
udui^1 86 nahajajo bogati premogovniki
Ue«. F^*t,ova" francoski komunistični posla-
je 5;j n,Jlc°;ski komunistični poslanec Cachin dvorom j®n *e dni pred pariti kini sodnim ''iis&irjn .ra<Ji objavo člankov v novinah in *®taikov zoper vojno v Maroku na
globe. v ječe in 2000 frankov denarne
... :
černaja Moskvi3*48, ',e**a v Leningradu. »Ve-kanju stanovom! poro®a 0 občutnem pomanj-rašča prebivalsjv„v Leningradu. DoČim ina-in pol odstotka, s 1>ovPr^no mesečno za 1 nič. Številne r<Kibir,np a‘<'a takorekoč prav loaterih obseg zaostal«^8tanujejo v prostorih, nimom, določenim v il!,1 w' smešnim ml-nje. Radi tega so sklenili1,1?11' za nataizova-bodo ZiiČele nemudoma z ® °bla«ti, da
«.**, “««»«'»»s**cr:SLt:
— Razpisana mesta. Odda se mesto upravitelja 'bolnice v i iuju v 5. do 2. skupini li. kategorije. Prošnje je vložiti do 15. marca. — Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je razpisano mesto izvršilnega uradnika. Oddll se v pnivi vrsti izvršilnemu uradniku, v podrejeni visti pa poduradniku ali slugi. Za izvršilnega uradnika se zahtevajo pogoji za lil uradniško kategorijo, za poduradnika in slu-go pa pogoji za zvaniuniško ali sl-užiteljsko mesto, i rosnje 'je vložiti do 12. marca. — Na državnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto tajnika. Prednost imajo upo-koijeni državni uradniki, samci, zmožni več jezikov in strojepisja. Prošnje je vložiti do io. lebruarja pri ravnateljstvu zdravilišča.
kapnik Bajc v samostanu. Znani župnik; Bajc iz Št. Janža na Dolenjskem je vsto-pd v samostan. Njegov sklep so povzročile lezke razmere v šentjanški posojilnici. Posojilnica je danes sicer sanirana, ker so člani posojilnice prevzeli znaten del dolga, g. župnik pa se je kljub temu odločil za samostanski mir.
Zopet katastrofalni snežni viharji v Ameriki. V severni Ameriki divjajo še vedno silni snežni viharji. V Coneticulu se je udrla vsled teže snega streha neke tovarne ter pokopala pod ruševinami nad 50 delavcev. V Newyorku so morali zapreti osnovne šole.
— Otrok na razbeljenem štedilniku. Soproga nekega beograjskega policijskega pisarja je moderna klepetulja, ki izgine a hiše, kakor hitro odide njen soprog v pisarno. Družabno in društveno življenje jo tako absorbira, da ji preostaja malo časa za dolžnosti gospodinje in matere. Doslej ni imelo to ravno preveč tragičnih posledic. Zgodilo se j-e kvečjemu to, da mož ni dobil kosila ali pa večerje, ko je prišel utrujen iz pisarne ter jo moral iti v gostilno, če ni hotel čakati. Te dni pa se je pripetilo nekaj bolj kočljivega. Triletni sinček Milenko je moral ostati zopet enkrat sam doma. Iz dolgega časa je zlezel na stol poleg štedilnika ter hotel odmakniti' lonec vroče vode. V svoji nerodnosti pa je lonec prevrnil in padel mad odprtino. Ko^ je prišel oče domov, ga je našel na pol pečenega. Pio par ur trajajočem strašnem trpljenju je deček umrl na rokah svojega očeta, med tem ko je razvijala njegova mati svoje govorniške talente v družbi svojih znank.
— Politični izgredi v Berlinu. Predsednik berlinske policije je izdal ostro uradno objavo zoper v zadnjem času množeče se pretepe in surove delikte s političnim ozadjem. Izjavlja, da se nikakor ne more trpeti, da bi se reševala politična vprašanja na ulici z orožjem, zato bo pobijal take kravale tudi v nadalje z vso silo. Nošnja palic se bo prepovedala, zoper nedovoljeno posest orožja se bo postopalo brez pardona. Tudi kdor ima orožni list, nima pravice nositi orožja pri manifestacijah. Policijski predsednik bo prepovedal vselej, kadar se mu bo zdelo potrebno, vsaiko manifestacijo na javnih prostorih.
— Krasin težko obolel. Sovjetski poslanik ▼ i-ronaonu Krasin, ki je prispel pred dvema dnevoma v Pariz, je tako težko obolel, da utegne bolezni podleči.
— Velika ielesniška nesreča v Moskvi. Te dni je odpovedala na moskovskem kolodvoru pri leningrajskem brzovlaku zavora, vsled česar se je zaletel vlak v na tiru stoječ tovorni vlak. En voz je bil razbit, 5 oseb ubitih, 21 pa ranjenih.
— Požar v plesni dvorani. Iz Haaga poročajo: Pred par dnevi je izbruhnil v nekem tukajšnjem zabavnem lokalu ob pol 1. ponoči nenadoma požar. Ogenj je nastal v pritličju ter so ga opazili šele, too je švignil plamen skozi parketna tla plesne dvorane v I. nadstropju, kjer se je vršil neki podčastniški ples. Med gosti ni nastala niti najmanjša panika. Večinoma so hoteli prisostvovati požaru kot gledalci ter so morali policiji pomagati podčastniki, da je spravila goste hitreje iz poslopja.
— Spalna bolezen v Moskvi. V zadnjih tednih so se pripetili v Moskvi številni slučaji spalne bolezni, ki so končali večinoma s smrtjo. Zdravniške avtoritete si še niso na jasnem, kake mere naj bi se podvzele zoper širjenje epidemije.
— Senzacionelen umor. V krogih najvišje španske aristokracije je bil izvršen te dni senzacionalen umor: Podpolkovnik Jose Bour-bon je ustrelil svojo soprogo, rojeno vojvodinjo Sevilisko. Povod je bil malenkosten: Ko se je vrnil podpolkovnik domov, so sedeli njegova soproga in njena dva otročiča že pri kosilu, Podpolkovnika je to jezilo. Očital je svoji soprogi, da ga ni čakala. Radi tega se je razvil med njima srdit prepir. V jezi je potegnil podpolkovnik revolver ter je svojo soprogo kratkomalo ustrelil. Morilec don Francisco de Bourbon je španski infant.
— Neprevidna detomorilka. Te dni je prišla soproga nekega trgovca na dunajsko policijsko ravnateljstvo ter prijavila, da je njena sluškinja nedavno porodila, novorojenčka pa zadavila ter ga skrila v stanovanju. Policijska komisija se je podala takoj na lice mesta ter našla v kovčegu služkinje trplo novorojenčka, ki je ležalo na mestu že kakih 14 dni. Okrog vratu sta bili oviti dve vrvici, od katere je spletla detomorilka eno lastnoročno iz številnih niti. Detomorilka Barbara Bachinger, ki jo je izdal samo duh razkrajajočega se truplu, je bila aretirana ter je svoj zločin jokaje priznala.
_ Velikanski gozdni požar v Ameriki. Iz Melbourna poročajo, da gori v okraju Wagga-VVaeira ogromen teritorij, poraščen z grmi-čevjem in drevjem. Fronta požara je dolga nad 50 milj ter ogroža dragocene dommialne gozdove, ki merijo okrog 40.000 ha.
— Zločin pijanca. Cadonur Stojanovič je bU velik pijanec, tako da je bil redkokdaj trezen. Radi tega se je s svojo ženo pogosto prepiral. Tako je prišel tudi dne 16. septembra domov pijan kot čep. Njegova zena je molzla na dvorišču kravo. Ne da bi se obrni-
la, ga je vprašala: »Kje si bil zopet tako dolgo?« Cedomir ni črhnil besedice, stekel je v nišo po samokres in oddal na ženo šest strelov, z enim jo je zadel v vrat. Žena je padla s stolička ter vzkliknila: »Čedomir, kaj delaš z menoj?!« Tedaj se je pijanec zavedel. Pobral je svojo ženo ter jo nesel na posteljo. Niti njegov denar, niti njegov kes nista pomagala: Žena je par dni nato umrla Čedomir se je zagovarjal s tem, da je bil tako pijan, da se spominja samo, da je pograbil revolver in streljal, ne vede zakaj m kam Obsojen je bil na 10 let težke ječe.
Trinajstletna deklica ■— poglavar roparske tolpe. Pariška policija je razkrila te dni roparsko tolpo obstoječo iz samih mladih deklet — najstarejša članica ima za seboj 16 spomladi. Poglavar ženskih banditov je bila 13 letna Ana Dorint. Ta »frklja« je zapelja-vala moške ter jih vabila na sestanke na oddaljene in samotne kraje, kjer jih je tolpa ubila in oropala.
— »Dragi Peter! Jaz otroka ne rabim ...« Te dni je našel neki železniški čuvaj Uk tračnic med Okučani 'in Raičnu zavoj. Ko ga je odvil, je zagledal na svoje veliko začudenje kake tri mesece staro dete ženskega spola. Vzel je otroka k sebi. Ko ga je°hotela njegova žena doma skopati, je našla med plenicami listek, na 'katerem je bilo napisano* »Dragi Pero! Jaz otroka ne rabim ... Podarim ga tebi.« Brezsrčne matere še niso izsledili.
— Boljševiki v Slavoniji. Kmetje v okolici Vočina so pravi boljševiki. Te dni so razdeli-
li	Popovčani kar na svojo pest gozd veleposestnika Gutmanna ter prepovedali njegovim lovskim čuvajem izvrševanje službe. Posestnik je ovadil zadevo orožnikom, ki so prišli v vas in aretirali kolovodje. Ko so jih hoteli odvesti, jim je sledila skoro vsa vas in razlegali so se 'klici: »če zaprete te, zaprite tudi nas!« Orožniki so se končno zaenkrat udali it er aretirance izpustili. Vzgledu Popov-čanov >je sledilo še par drugih vasi. — Ne bo prav!
— Sodba zoper bivšega šeia londonske policijo potrjena. Kot smo svoječasno poročali, je bil zasačen bivši šef londonske policije sir Basil Thomfon ob zmaku v Hydeparku v delikatnem položaju v neko damo, radi česar je bil spoznan krivim prestopka zoper nravnost in obsojen. Sir Basil Thomson se je zoper obsodbo pritožil, vzklicno sodišče je te dni pritožbo zavrnilo.
— Roparski napad na dva sovjetska diplo-matična kurirja. Blizu Ukskula na progi Riga—'Moskva je napadla tolpa roparjev vlak, s katerim sta se vozila dva sovjetska kurirja. Pri tem je bil eden od kurirjev ubit, drugi pa težko ranjen, n abojišču pa sta obležala tudi dva roparja. Stroga preiskava je ugotovila, da gre za navaden kriminalen slučaj. Letska vlada je izrazila sovjetski svoje obžalovanje.
— Orožnik ustrelil žensko. V vasi Šljivo-ževci se je sprl pijan orožniški narednik z nekim /ikmetom. Potegnil (je revolver 'ter ustrelil, mesto svojega nasprotnika pa je zadel njegovo ženo. Hudega orožnika so aretirali.
— Zopet štiri ženske proti njihovi volji odvedene v javno hišo. V banjaluški javni hiši so se pobunile 4 ženske. Trdeč, da so bile privedene v hišo proti svoji volji, ne vedoč kako »delo« (jih čaka, so zahtevale, da jih lastnik nemudoma izplača in odpusti. Mesto tega jih je mož zaprl. Ker pa so delale prevelik hrup, se je končno zbal ter jih izplačal, nakar jih je poslal v spremstvu svojega poslovodje »domov«. Poslovodja je oddal ženske dogovorno s svojini gospodarjem v neki 'javni hiši v Sarajevu. Ko so videle, kam so prišle, so zahtevale, 'da se jih odpusti. Lastnik hiše tega ni hotel storiti, temveč je dal ženske dobro zastražiti. Kljub temu je zvedela za stvar policija, ki je ženske oprostila ter jih dala zdravniško preiskati. Dve sta bili spolno bolni, zato sta morali iti v bolnico, drugi dve pa je odpravila policija domov.
— Embrio na cesti. V glavnem drevoredu
Kalamegdana v Beogradu je našel te dni neki pasant škatljo za 500 svalčic, ovito v novo svilo. Šveda jo je v svoji radovednosti odprl. Na svoje neprijetno začudenje je našel v škat-Iji mesto cigaret — embrio. Boječ se, da ne bi imel končno še kakih sitnosti, je nesel svojo najdbo na policijo. Pa tudi tam so bili v zadregi, ne vedoč, kaj naj z embriom napravijo. Ker embria ni smatrati za mrtveca, ga v bolnico niso mogli poslati, zato so ga obdržali in sedaj čaka svoje usode na policiji.
— Panama pri dunajskem »Abendu«. Pri
znanem dunajskem rdečem revolversikem žurnalu »Der Abend« je razkrita veleškan-dalozna afera. Okrog lista zbrana družba, ki je vehementno napadala kapitaliste ter si lastila monopol na zaščito morale, je razkrinkana kot tolpa korupcionistov, ki je napadala in blatila ljudi že več let samo zato, da je služila milijone. Služili so pa ti gospodje kar na dve strani: od kapitalistov, oziroma denarnih zavodov zato, da so ubijali njihove konkurente, od napadencev pa zato, da so z napadi zopet prenehali. Mimogrede omenjeno, so pobasali včasih tudi denar, ne da bi bili držali besedo in pustili dotičnega, ki jim je plačal, da bi bili molčali, pri miru. Posrednik med glavnim urednikom Weissom in strankami je bil upravnik Artur Fuchs, ki je zaslužil s svojimi nečednimi manipulacijami, kolikor je doslej ugotovljeno, nad 30 milijard avstrijski^ kron (okrog 30 milijonov dinarjev). Ker ima stvar v rokah državno pravdništvo, stojimo pred velezanimi-vo sodno obravnavo.
— Napačni dragulji sohe matere božje. Napoljska policija je izvedela, da nameravajo cerkveni tatovi oropati soho matere božje v cerkvi sv. Jožefa njenega dragocenega nakita. Nato so bili po odredbi policije dragulji zamenjani s potvorjenimi. Prišli so tatovi in nasedli so. Odnesli so ničvredno steklo, vrhu-tega so bili pa še aretirani.
— Varšavska stavka končana. Stavka uslužbencev cestne železnice v Varšavi je končana. Delavci so se vrnili na delo, ne da bi bili dosegli najmanjši uspeh.
Danes
9 februarja 1926 Union.
Veliki elitni tehniški pies
pod osebnim pokr. Nj Vel kralj s ALEKSANDRA in sodelovanjem Udruženja inže-nerjev in arhitektov m častnega damskega komiteja.
— Nepošten narednik. V Štipu v Makedoniji jn bila razkrita te dni velika tatvina eira-ričnega denarja. Neki častnik je ustavil nekega vojaka, ki je nesel dve dobro nabasani vreči. Izkazalo se je, da sta bili vreči nabasani s papirnatimi novčanicami po 50 par. Bilo jih je za okrog 1CO.COO Din. Denar je bil državen. Ukradel in vojaku izročil ga je podna-rednik Stojičkov. Seveda sta bila obadva takoj aretirana.
— Kult nagote v Nemčiji. Pred sodiščem v Leipzigu je stalo te dni 33 članov raznih »Nacktbundov«. Obtoženci so telovadili na posebnem, od oblasti v to svrho dovoljenem prostoru v smislu svojih -principov popolnoma goli. Prebivalci bližnjih vasi so se radi tega pritožili in »nacktbindlerji« so bili obsojeni na denarne globe od 10 do 20 mark. Zoper to sodbo so se vsi pritožili. Sodišče jih je po kratkem posvetovanju oprostilo. V utemeljevanju oprostilne sodbe se poudarja, da niso obtoženci ničesar zagrešili ter da so storili tudi vse, da obvarujejo svoj prostor pred radovednimi gledalci.
— Amundsen obolel. ^Central Nevvs« poroča iz Los Angeles-a (Kalifornija), da je obolel Amundsen, ki se nahaja tam na propagandnem potovanju, resno na pljučnici.
— Za revno družino pod »Nujna pomoč« je poslal neznan dobrotnik 40 Din.
Ljubljana.
1— Suha tla. Včeraj popoldne sem hodil po mestu. Kar tako tja v en dan. Sprva nisem opazil nič posebnega. Čez nekaj časa pa je vzbudil mojo pozornost nenavaden pojav. Opazil sem namreč, da vsi ljudje gledajo na tla, kakor da bi nekaj iskali. Navadno se dogaja, da samo eden kaj išče, ali recimo dva, ki »ta kaj izgubila, vsi pa ne. Včasih kdo vsaj na uro pogleda na kakšen zvonik, včeraj pa je bilo vse zamaknjeno v tla. To je premotilo tudi mene in tudi jaz sem začel gledati r tla. Našel pa nisem nič. Končno pa sem se le vprašal, zakaj pravzaprav ne gledani naravnost, (kakor se spodobi, ampak ravno v tla kakor vsi drugi. Po daljšem 'razmišljanju se mi je zasvetilo: Vsi ljudje so gledali, in občudovali suha ljubljanska tla, ki jih že tako dolgo nismo videli. Kamenje je zopet osivelo, asfaltni lak se je zjasnil in če bi bile začele Tasti še trobentice med razpokami asfaltnega tlaka, pa bi bili imeli pravo, lepo spomlad. Tudi gerentski trosvet na magistratu je gledal včeraj v tla, ko se je vračal s svoje dopoldanske seje in v zanosnem občudovanju suhega tlaka je vzkliknil eden izmed gospodov: iKar eno tako mašino naročimo, ki solnce dela, pa ne bo nikoli več blata v Ljubljani!« Trosvet je ta predlog z navdušenjem sprejel in že prihodnje dni se odpelje v Nemčijo posebna komisija kupovat maši no, ki solnce dela.
1— Javna zahvala. Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem cenjenim ustanovam, tvrdkam in posameznikom, ki so pripomogli bodisi s požrtvovalnim sodelovanjem bodisi s prispevki k velikemu moralnemu in mate-rijelnemu uspehu letošnje Svetosavske proslave. Obenem vljudno prosimo, da nas odvežejo dolžnosti, da se zahvalimo vsem po-edino. — Glavni odbor.
1— Rijavec kot Des Grieux v operi M&non. Danes v torek 9. februarja gostuje g. Rijavec v naši operi in sicer v operi Manon. Cenj. občinstvo opozarjamo ponovno na to gostovanje in prepričani smo, da ne bo noben ljubitelj krasnega petja zamudil te redke prilike čuti našega Rijavca v .eni njegovih najboljših vlog. Predstava se vrši izven abonma pri običajnih opernih cenah.
1— BAJNA INDIJA! Kdo je ne bi rad videl? V kratkem bo preskrbljeno, da bo občinstvu omogočen pogled v te nam neznane in čudovite kraje. Skočili bomo na pustni torek, ko se že vse veseli, s tira mirnega in rednega vsakdanjega življenja in obiskali maškarado Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu.
1— Ljubljanski 'Sokol vabi svoje članstvo k sodelovanju pri maškeradi. Treba delavcev za predpriprave in na dan prireditve same na pustni torek, časa imamo še malo, dela je še mnogo. Žele se predvsem mlajši kakor starejši člani im članice, ki se'sicer v društvu J ne udejstvujeo. Koristili bodo na ta način 'ter i društvu pomagali do zaželjenega uspeha. Za
i	preddela, dokaj zanimiva, se zglasite zvečer ! po osmi uri naravnost v telovadnici v Na-, rodnem domu. V svrho organizacije preobU-nega posla na pustni torek pa bo v sredo 10. t. m. ob osmi uri zvečer v druStvenl sobi sestanek. Dobrodošli vsa, -'ki imate dobro voljo in zanimanje za starega Sokola!
Gospodarstvo,
LJUBLJANSKA BORZA, pondeljek 8. februarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, <len. 76, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 280; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den.20, bi. 22; Kom. zadolž-niee Kranjske dež. banice, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, taklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 200; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedioeica, Zagreb, den. 965, bi. 970; Slavenska banka
d.	d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 370, bi. 380; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120.	•
Blago: Hrastove podnice, 43 mm, 2.65 m, od 18 do 30 cm, ogledane, fco meja, 1 vag., den. 1300, bi. 1300, zaklj. 1300; bukovi hlodi, na tanjSem koncu cd 30 cm premera naprej, od 4 m naprej, z 15% od 2.E0 do 3.90 m, zdravi, ravni, brez grč, sveži, la, fco meja, 15 vag., den. 375, bi. 375, zaklj. 375; hrastove podnice od 43 in 53 mm, 2.65 odnosno 2.80 m dolge, fco meja, v vag., den. 1300, bi. 1300, zaklj. 1300; deske smrekove, 25 mm, 4 m, od 16 cm naprej, media 25 cm, I., II., fco meja,
1 vag., den. 590, bi. 590, zaklj. 590; bukovi hlodi, I., II., od 30 cm naprej, od 2.50 m, fco nakl. post., den. 200; bukovi plohi, od
2 m naprej, od 40 do 130 mm, L, II., fco meja,
j den. 500; drva suha, bukova, fco nakl. post., den. 21; drva suha, hrastova, fco nakl. post., den. 18; pšenica backa, 76 kg, %% prim., fco bačka postaja bi. 295; pšenica ban. 76/77 kg, fco nakl. post., bi. 298; pšenica dom., fco fco nakl. post., bi. 315; pšenica sremska, fco vag. nakl. post., bi. 290; koruza, času prim. suha, kv. gar., par. Ljubljana 1 vag., den. 150, bi. 150, zaklj. 150; koruza, času prim. suha, z gar. zdravega prispetja do slov. post., par. slav. post., 1 vag., den. 117.50, bi. 117.50, zaklj. 117.50; koruza i azulanka, več kot Času prim. suha, fco vag. prekm. posl., bi. 167.50; koruza drobna, fco vag. medjim. post., bi. 167.50; koruza drobna, fco vag. banatska postaja za III., bi. 140; koruza um. suš., fco vag. bačka post., 1 vag., denč 142, bi. 142, zaključek 142; koruza unretno sušena, fco Postojna tranz., denar 182.50, blago 182.50, zaklj. 182.50; koruza stara, par. bačka postaja,
1	vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja, bi. 155; ječmen, spomladanski, pivovarn., 66. 67 kg, par. Ljubljana, bi. 260; oves srbski, fco Ljubljana, bi. 215; ajda domača, fco vag. prekm. postaja, bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. postaja, bi. 210; proso rumeno, fco vag. prekm. post., bi. 210; proso rumeno medjim., fco Ljubljana bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakl! post. Vinkovc;i, bi. 115; otrobi drobni, pšen. par. Ljubljana, bi. 140; ježice, zlatommene, fco vag. dol. post., den. 250; slivovka bos., gar. 25%, 100-ertna, neotrošar., fco vag. postaja Brčko, bi. 3200; slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej), bi. 1600; la Portlandcement »Salon a-Tour«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.50.
BORZE.
ZagTeb, 8. februarja. Devize: Newyork ček 56.695—56.995, London izplačilo 276.04 do 277.24, ček 275.92-277.12, Pariz 211.37 do 219.37, Praga 167.95—168.95, ček 0.168.375, Curih 1093.27—1097.67, ček 0—109.55, Milan izplačilo 228.05—229.25, ček 228—229.2, Berlin 1352.5—1356.5, Dunaj 798.75—802.75.
turih, 8. februarja. Beograd 9.14, Newyork ?n<3 Lond<m 25.235, Praga 13.375, Pariz ione’ Milan 20.89, Bukarešta 2.27, Dunaj
0	0Q7274 a ^	®6r^n	123.55,	Budimpešta
DOBAVE.
Pevski odsek ,,GRAFIKfc“v LfuHjan5
priredi
na pustno soboto 13. februarja 1926 v dvorani »KAZINE*
ZiBlUHI VEČER
s petjem humorističnih zborov, kupletov ter plesom s sodelovanjem muzike Dravske divizije.
Zažetek ob 20. uri. Vstopnina Din 15—.
»ne 1«. februarja t. 1. glede dobave žebljev zice m vijakov, glede dobave raznega nate--rijala (opeka 60.000 komadov, gramoz belo aPn‘° 215.000 kg, porHand-cementa
230.000	kg, stresna lepenka, plošče iz azbe*t-cementa, žeblji, zaponke itd. za azbesit-plo-sce). Dne 17. februarja t. I. glede dobave na-terijala iz bakra in medi, glede dobave strešne m zidne opeke. — Dne 18. febrnari* t 1. g ede dobave raznega materijala (sviniene plombe za vagone, kositer, angleški kositer, cm kasta pločevina, aluminij, bela kovina, fe-rosuicium, svinec), glede dobave plinskih mrežic »in električnih žarnic. — Dne 19. februarja t. 1. glede dobave materijala za čiščenje (krpe, 'beli bombaž in odpadki itd.) ter \rvice za plombe, materijala za mašenje itd., glede dobave Jeklenega materijala (martin-sko jeklo, pločevina, žice, vrvi itd.). — Dne -'t. februarja t. 1. glede dobave materijala ca gornji ustroj, glede dobave železnega materijala (železo, žice, pločevina, cevi, mreše. lopate, motike, sita za pesek, bela pločevina, črna pločevina itd.). — Dne 22. februarja t. i. glede dobave 5 vagonov lesnega oglja ter glede dobave zakovic. Direkcija državnih ielee-nic v Ljubljani sprejema do 29. januarja t. 1. Ponudbe za prodajo 2490 kg pepela od bele Kovine ;ter za prodajo 1721 kg raznih kovinam stružcev. Predmetni pogoji so na vpo-n-0 ‘&rit ekonomskem odelenju te direkcije.
e,	. teoruarja t. 1. se vrši pri 2. zavodu za Izraelu vojne odece v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje stare opreme, cunj. —
1	redmetm oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Jack London:	7
Mor sle I vrag.
Ko sem tako pregledal obzorja, sem se obrnil k bližnji okolici. Moja prva misel je bila, da zasluži človek, ki se je bil pravkar rešil pri soudaru dveh ladij in zrl smrti v lice, malo več pozornosti kot sem jo jaz. Nobene pozornosti nisem vzbudil, samo mornar pri krmilnem kolesu je radovedno zijal čez kabino.
Kakor je vse kazalo, se je vse zanimalo za ono, kar se je godilo sredi ladije. Tamkaj je na pokrovu line ležal velik možak vznak. Bil je popolnoma oblečen, dasi je bila srajca spredaj preparana. Prs samih pa ni bilo videti, ker so bila pokrita z gostimi črnimi kocinami, vse skupaj precej podobno kosmatemu pasjemu kožuhu. Obraz in vrat sta bila skrita pod črno brado, tupatam posivelo, ki bi bila trda in povesmasta, da bi ne bila razmršena in premočena, da je veda kapljala od nje. Oči je imel zaprte; oeividno je bil nezavesten; usta pa je imel široko odprta in prsa so se mu dvigala kakor da bi se dušil, ko je šumno. lovil sapo. Nek mornar je od časa do časa in prav metodično, kot da bi že imel vajo, vrgel vodno posodo iz jadrovine, privezano na koncu vrvi, v morje, jo potegnil roko pod roko kvišku in zlil njeno vsebino po možaku, ležečem na krovu.
Vzdolž line je stopal sempatja možak, čegar slučajni pogled me je rešil iz morja, in razjarjen grizel konec smotke. V visokost je nemara meril pet čevljev deset palcev, mogoče tudi deset in pol; vendar prvega utiska name ni naredila njegova velikost, ampak nje-
gova moč. Pa dasi je bil čvrstega života in je imel široka pleča in globoke prsi, ne bi mogel reči, da je njegova čvrstost masivna. Ta moč je bila, kakor bi dejal, mišičasta, surova, moč one vrste, kakor jo pripisujemo suhim, krepkim in žilavim ljudem, ki pa je bila spričo njegovega čvrstega života nekako podobna moči gorile. S tem ne rečem, da je bil v svoji zunanjosti količkaj podoben gorili. Izraziti namreč skušani, kakšna je bila njegova moč, sama po sebi, ločena od njegove fizične zunanjosti. To je bila moč, ki smo jo vajeni združevati s prvobitnimi stvarmi, divjimi živalmi, z bitji, kakršni so bili na drevju živeči prototipi — moč divja, besna, živa sama v sebi, bistvo življenja v tem pogledu, da je sila gibanja, prvotna snov, iz katere so se izobličile mnogovrstne oblike življenja, skratka ono, kar se zvija v telesu kače, ko ji je glava odrezana in je kača kot kača mrtva, ali kar tiči v ničemur podobnem kosu želvinega mesa in se zdrzuje in vtripa ob zbadanju s prstom.
Takšen je bil utisek moči, ki sem ga dobil pri tem možaku, ki je stopal po palubi sempatja, noge so bile močne, koraki trdni in gotovi, vsak gib mišic, od vzdi-ganja pleč do stiskanja usten okoli smotke, je bi! odločen in je po vsej priliki izviral iz moči, ki je bila silna, nenavadna. A dasi je ta moč prevevala vsako njegovo kretnjo in dejanje, je bila, kaker je vse kazalo, zgolj nekako znamenje silnejše moči, ki je tičala in prežala v njem, ki je spala in se je od časa do časa samo zganila, ki pa se je vsak hip lahko pojavila v vsej silnosti kakor v srdu leva ali divjanju viharja.
Kuhar je pomolil glavo izza kuhinjskih vrat, se
bodrilno zarežal proti meni in lik'ra tu pomigeval s palcem proti možaku, ki je stopal po palubi. S tem mi je dal razumeti, da je to bil kapitan, ali »stark v kuharjevem narečju, človek, s katerim moram govoriti in ga nadlegovati, da me kje izkrca. Stopil sem nekoliko korakov naprej, da bi čim prej imel za seboj eno, o čemer sem bil prepričan, da bo kakih pet burnih minut kar se je možak, ki je ležal vznak na palubi, začel še bolj silno in krčevito dušiti. Strašno se je zvijal in zgibal. Spodnja čeljust z mokro črno brado se je dvignila višje v zrak, ko so se mu mišice na hrbtu strjevale, in prsa so se mu vzdigala v nezavednem, instinktivnem naporu, da bi dobil več zraka. Ped zalizci in drugod mu je koža postajala rdečkasto-modrikasta.
Kapitan ali Wolf Larsen, kakor so ga mornarji na-zivali, je obstal in zrl na umirajočega. Ta končni smrtni boj j© postal tako silen, da ga je mornar nehal polivati z vodo in je radovedno strmel vanj; posoda z vedo je bila deloma nagnjena, da je voda curljala po palubi. Umirajoči je udaril ne-kolikokrat s petami po pokrovu line, iztegnil noge, se napel v enem velikem naporu in obračal glavo z ene strani na drugo. Nato pa so mišice odjenjale, glava se je nehala obračati in iz ust se mu je izvil vzdihljaj, kakor da bi mu bilo močno odleglo. Spodnja čeljust se mu je povesila, zgornja ustnica vzdignila in prikazali sta se dve vrsti zob, razbarvanih od tobaka. Videti je bilo, kakor da bi bil izraz njegovega obraza odrevenel v diaboličnem režanju svetu, katerega je bil zapustil in ukanil.
(Dalje prih.)
^■RRniiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiip.
Vrtnarske zadeve
posreduje
i
Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranja
KOKS - ČEBIN
Mfi va ulica 1/11. - Telefon 56.
Gospodična
Me mesečno sobo s separatnim /hodom. — Ponudbe na upravo pod »Soba t.
dimi
iii>
MALI OGLASI
M oglasom do 38 b«sed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda 90 par.
Gospod
kateri je absolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarniške prakse, išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«.
Ženitev!
Kot praktikant
želi* vstopiti h kakemu ljubljanskemu podjetju. Imam pisarniško praks« ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisje, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jesrika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: »MaiHjiv«.
Kuhar
samostojen, z dobro prakso .^samski, se išče za kuhinjo od 20 do 25 oseb za zdravilišče na nekem otoku v Primorju. Stanovanje in oskrba v hiši. Ponudbe z izpričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 10. t. m. na upravo lista na nsalov »Jadran«.
Da si deliva zakonske dobrote in ! težnje (na boljšem posestvu) naj te-■ lesno in duševno zdravo, pošteno in
I	pridno kmetsko dekle — v svrlio ! seznani Ive z istotakim mladeničem j — pošlje tozadevni dopis na upravo j »Nar. dnevnika : pod: »Gruda«.
Gorenjskega krompirja
I	večje ali manjše množine postavi na dom. Pišite dopisnico na upravo lista pod: >ci 1.35 Din .
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljena, nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo!
f
K
IS
R
H
E	Tehnično in higienično najmoderaeje
s	urejena kisarna v Jugoslaviji.
|	Pisarna: Ljubljana, Dunsjska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
Absolvenftnja	j	Stekleno
tmke šole išče mesta kot prak-1 »trešno opeko imajo »talno v -lianitnja.	Ponudbe na upravo 1 logi Združene opekarne	d. d.
■a P°^: >Praktikantinja<.	1	Ljubljani.
tonile in širle JMIH Bill
Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica.
EJUBE1ANA - SIMON GREGORČIČEVA. USL. 13. - TELEFON 552
M
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.