ČUVATI SE, DA NE OKOSTENIMO stran 6 NASLOV Leto XXXIV Št 25 Murska Sobota. 1. julij CENA 10 DIN VESTNIK Prisrčno ob otvoritvi MDA Goričko 82 nov in zo5nost* številnih brigadirjev, domači-Bačič ®OSJOV’ med katerimi sta bila tudi Geza komnnk* retar medobčinskega sveta zveze predt^r .Za Pomurje, in Martin Horvat, so v telJ ' skupščine občine Murska Sobota, trovcih 'aomc> osnovne šole v Gornjih Pe-/ i '’611 način °dPrli republiško vnostni „ °'no akcijo'»Goričko 82«. Sla-sveta Je Bil predsednik izvršnega uvodoma .oBčme Pavel Pongrac, ki je Brigadir!! poildard’ da so se letos že šestič zbrali Prispevek l i ? Slovenije, ki bodo dali velik stične dmrn B^rejšemu razvoju naše socialise ta sreča • Med drugim je dejal: »Vsekakor krepitev hrn!a m'a.dih, ki so zelo pomembna za teh akciiat, $^a 'n en°tnosti, saj se mladi na časno na enSp0Znavaj0 s kraji in ljudmi. Isto-v PrijetnemePa ° Pr'jateljstva, ki jih ohranjajo Prijateljstva cSp”mi.nu skozi vse življenje. Ta delom ? traJna, ker so sklenjena med ^Buinve^ii'" znojem, med igro in zabavo, v Pomagale >, a U’ Mladinske delovne brigade so Potrebna t J°tam’ kjer je bila pomoč najbolj Vsa ta dela k ? Bodoče bo mladina opravljala SreČujein0’kar je zlasti pomembno sedaj, ko se Občani p®°sPodarskimi težavami.« !?r^i bri±!^a so tudi tokrat prisrčno Pestrem km« kar se je pokazalo tudi v ^?opit|. mS®. Programu, v katerem so • nna skupina j, re Magnet, folklorna in rit-n "upa iz JVjUr > Gornjih Petrovec ter duo Rudi ’’rtgadirfca Darj pobote. Ob tej priložnosti je "aB ® LjuBljane prebrala pozdravno pismo delegatom in gostom 12. kongresa ZKJ, članica predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Vera Gradišar pa je na slovesen način — ob dvigu brigadirske zastave — odprla letošnjo akcijo na Goričkem. Milan Jerše Aitročiu pridelovanja Naloga, ki smo si jo zadali v Sloveniji na^jobja naj bi v naši Brane, m lahka. Do konca tega srednjeročn ga program seveda ^publiki pridelali 85 odstotkov vse Potr'b”a See in rži. Zlasti smo vključuje tudi proizvodnjo žitaric, predvse P‘ ton pšenice zastavili napore, da bi od potrebne količin setev opravili zel največ pridelali doma. V ta namen smo J_ medtem ko uspešno. S tem pa vse delo seveda še žetve, je tr žitna polja vse bolj rumena, kar priča o skoraj. J še marsikaj postoriti. Kam s pšenico? Na to vprašanje ni težko od^^orodnihobmočjih, kp smo pšenico poceni kupovali na zunajslov hrane v mejah naše msmo pa namenjali potrebne skrbi pridelo J , na zastavljeno republike. Torej zdaj, ko pričakujemo obilenipr‘ kmetje obvezali na Wšanje odgovarjamo-. N e le količine, za katere sesem^sko pšenico), temelju sklenjenih pogodb (v ta namen so dobil ,ruini organizaciji ampak tudi ostalo pšenico oddajte svojiteme da je tudi zdaj še tiroma Mlinopeku v Murski Soboti. Spomnimo naj kilogramov 'Boč skleniti pogodbo, po kateri dobi pridelovalec z^ seveda ludi Pšenice 100 kilogramov koruze, pšenico Pa ‘ pšenice letošnjega Prodali po dokaj visoki ceni. Te dni je potrje . prvega kakovos-Pndelka. Vključujoč premijo bodo kmetje z P razreda 12 in . Brega razreda dobili 13 dinarjev, za P^mco d g |ridelovanje pšenice Pridelek tretjega kakovostnega razreda 11 dl J _ hQ 5e večji. če zemlje Podaja torej donosno, izkupiček s pšeničnih p JIP ampak če bomo P° žetvi ne bomo pustili vnemar (kar žal radi rastline. anJo zasejali ustrezen dosevek: ajdo, proso .. • , Kako smo se pripravili na spravile’ Pr'^"^andarsezdi.dajihbo Letos bo v Pomurju nekaj kombajnov več kot lam, več žitaric P ernalo. Upoštevati je namreč treba, da ima ne lastnike kombajnov । Prejšnja leta. Prav zaradi tega pozivamo za hanizacija kar najbo^ strojne skupnosti, naj storijo vse. da b lako kot marsikje lani, .ac|onalno izkoriščena. Tam, kjer se utegne zgod območje druge l so kombajne po nepotrebnem prevaža . ne bodo ravnali ^strske občine ne da bi poželi vse njive, seve^ meznl vasi je lom-1 S°sPodarji. Dober dogovor vseh kombaj dločiliPda ima pred"0^ nii? Več kot potreben. Na njem naj bi se tud izkušnje, ko je najbližja kombajnu, ne pa kot toW wrej s0 »ska-ka^^^ti najprej kosili svojim sorodnik . ° nepotrebnem tr .. pli * z enega pridelovalnega območja na d g kot bi sicer. olje in tako v enem dnevu naredili veliko manj a o p''zapored. Ker bo letos dela za kombajne ve Skupnosti, ki noč^o lud’tiste lastnike kombajnov 'n J prisiliti- naj poža J J p?avbati žetve drugim. Že res,da jih ne moremo^^^ normah. Gre to lCo nečlanom, vendar sO to dolžni štor p od katereg J . za pridelovanje hrane, za spravilo pnde^. kombajnov so Prei naše življenje Ne nazadnje: wd| pomagati Sel' kredit za nabavo strojev, zato so tudi dolžni pom JUZaProsili. ,vnih Vzroji Pa rezervni deli? Zaradi nadomestnih Sicer °V' lud‘ 'elos nismo povsem brez sk . ce|0 lrdili, d SLOVESNA OTVORITEV MDA »GORIČKO 82« — V prostorih telovadnice osnovne šole v Gornjih Petrovcih so v nedeljo popoldne nadvse slovesno odprli republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko 82«, na kateri bo letošnje poletje sodelovalo okrog 500 brigadirjev. Foto: A. Abraham PŠENICO V MLINE mehanizacije storila vse, da bo stroj, če bo z njim kaj narobe, zastal le za krajši čas. Pogonskega goriva pa letos-za kmetijstvo ne primanjkuje in tako bo tudi ob žetvi. Tako je tudi zagotovilo republiških organov. Da bi žetev kar najbolj uspela, bodo občinski upravni organi posredovali tudi v tistih organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni delavci, ki pa si v času žetve vzamejo dopust in žanjejo s kombajnom. Intervenirali bodo seveda le tam. kjer bi utegnili taki delavci'naleteti na ovire pri koriščenju »dopusta«. • Žetev je pred nami. Gre za osrednje opravilo, na zasebnih in družbenih-kmetijskih posestvih. Naredimo vse. da bodo polja pravočasno požeta in da bo ves pridelek, ki ga ne rabimo za prehrano družine, pravočasno oddan (zamenjan za koruzo ali pa prodan), kajti šele tedaj bomo Pomurci upravičili zaupanje družbe donašega območja, ne smemo namreč pozabiti, da naša ožja domovina vse bolj gmotno podpira pridelovanje hrane na območju obeh bregov Mure. Uspehjesenske setve bo torej popoln šele tedaj, ko bomo vse dogovorjene količine pšenice oddali, k temu pa dodali še kak stot. Štefan Sobočan NOVA ZDRAVSTVENA PUSIAJA v lUKmocu — riški zunanji minister Alexander Haig, je v svetu naletela na različne komentarje. Presenečenje in obžalovanje je bila uradna reakcija na sedežu severnoatlantskega pakta, kakor tudi v posameznih prestolnicah zahodnoevropskih držav. Predsednik Reagan je bil v vidni zadregi, ko je v dvorani za tiskovne konference v Beli hiši zbranim časnikarjem sporočil, da je Haig odstopil. Medtem ko so Haigov odstop v Moskvi pripisali »očitnim političnim razhajanjem v ameriški administraciji«, sodijo v krogih izraelske vlade, da je Haigov odstop hud udarec izraelskemu premieru Be-ginu, medtem ko sodjjo v krogih PLO, da so ga ZDA žrtvovale in nanj prevalile odgovornost za dogajanje v Libanonu. Haigovo imenovanje za zunanjega ministra je Zahodna Evropa pozdravila. Povsem upravičeno je namreč menila, da bo bivši glavni poveljnik natovskih sil v Zahodni Evropi bolj kot kdorkoli razumel stališča ameriških zaveznic, poleg tega si je med štirimi leti, ki jih je preživel na sedežu pakta nato v Bruslju, skoval številna prijateljstva v zahodnoevropskih državah. Toda že prvi meseci Haigovega ministrovanja so pokazali, da je veliko boli vojak kot diplomat. Zahodna Evropa mu je zamerila predvsem zanemarjanje njenih ekonomskih in političnih interesov pri zaostrovanju odnosov z Moskvo. Pod ameriškim pritiskom je EGS ostro nastopila ob razglasitvi vojaškega stanja na Poljskem in sledila Washingtonu pri odkritem obtoževanju Moskve, kar je vodilo do razglasitve delnih sankcij do Sovjetske zveze ter do odlaganja spomladanskega dela madridske konference o sodelovanju v Evropi. S svojim probritan-skim nastopanjem je Haig morda pospešil oborožen spopad v Južnem Atlantiku in tako zahodnoevropski gospodarski skupnosti »porušil« njene načrte o gospodarskem odpiranju »zelene celine«, ki je bila njen strateški cilj. V zahodnoevropskih državah tudi menijo, da izraelska agresija v Libanonu ni bila več pod kontrolo Washingtona. Ne glede na izreden pomen bližnjevzhodne krize, je Haigovo slovo posledica nesporazumov s predsednikom Reaganom, ki je od svojih zahodnoevropskih zaveznikov zahteval trdo roko v odnosih do Sovjetske zveze. Poznavalci razmer trdijo, da Reagan nikoli ni mogel »pogoltniti si birskega plinovoda«, ki pa mu je bil Haig — lahko bi rekli — skoraj naklonjen. KONEC DOLGE RAZPRAVE Na posebnem zasedanju generalne skupščine o razorožitvi se je končala splošna razprava, v kateri so govorili predsedniki Cipra. Paname-. ZDA in SFRJ. 13 premierov in 44 zunanjih ministrov. Skupščina je prisluhnila stališčem predstavnikov. 139 držav. Na. zadnji dan razprave je govorila predsednica britanske vlade Margaret Thatcher in se zavzela za »uravnovešeno in nadzorovano skrčenje oborožitve, ki naj bi okrepilo mir in varnost«. Pri tem je zagovarjala tezo, da je treba jedrsko oborožitev obravnavati kot »dejavnik zastraševanja« in zatrdila, daje prav to orožje v~ zadnjih 37 letih ohranilo mir med Vzhodom in Zahodom. Margaret Thatcherje dejala. da je v Evropi največ konvencionalnih sil in da ima pri tem varšavska zveza veliko prednost ter podprla ameriške predloge o »bistvenem skrčenju strateške oborožitve in odpravi zvrsti raket srednjega dosega v celoti«. »Obljube, da ne bodo prvi uporabili te ali druge vrste Očitno je, da v Moskvi ne opazujejo razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu križem rok. Sovjetska zveza je v nedavni izjavi opozorila Izrael. da naj se umakne iz Libanona. Zunanji minister Gromiko pa je na nedavni tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da je treba Libanon kot neodvisno in suvereno državo in palestinske Arabce zaščititi in da je tudi Sirija deloma žrtev sedanje izraelske agresije. Moskovski analitiki z zaskrbljenostjo opozarjajo na cilje izraelske agresije, ki je seveda navzkriž z moskovskimi pogledi na Libanon in Bližnji vzhod v celoti. Sodijo, da sta Tel Aviv in Washington sklenila z razbitjem Palestincev črtati palestinsko vprašanje z dnevnega reda in potrditi izraelsko okupacijo zahodnega brega Jordana, Gaze in Golana, dejansko razdeliti Libanon! tako da bi vojaškega orožja, niso bistvenega pomena«. Thatcherjeva sodi, da vzrok vojn ni oboroževalna tekma, temveč poseganje po sili proti drugim državam. Predsednica britanske vlade je nato na tiskovni konferenci zagovarjala dejstvo, da je Velika Britanija posegla po vojaški sili v južnem Atlantiku, češ da je tako »uveljavila pravico do samoobrambe«. Po mnenju Španije je treba razorožitev in skrčenje oborožitve obravnavati v luči prizadevanj za mir in varnost. »Demagoška gesla ne morejo prispevati k temu. Sklepni dokument prvega posebnega zasedanja je ustrezna podlaga za delo. Regionalna stališča so prav tako lahko koristna in madridski sestanek K.VSE ponuja takšno realistično stališče,« je- poudaril španski veleposlanik. Bolivija sodi, da bi moralo deset držav, ki izdelujejo in prodajajo orožja za množično uničevanje, stati na čelu prizadevanj za razorožitev, krepitev zaupanja in krepitev vlada, ki bi bila pripravljena podpisati z Izraelom mirovni sporazum po campdavid-skem receptu. Svarilo Izraelu, objavljeno v sovjetskem tisku po tistem, ko so izraelske granate padle na območje sovjetskega veleposlaništva v Bejrutu, si je mogoče razlagati tako, da Sovjetska zveza namerava storiti kaj več kot samQ zaščititi svoje predstavništvo. Napovedi o skorajšnji sklenitvi sporazuma med Sovjetsko zvezo in Siriio o strateški, zvezi lahko v sedanjem položaju postanejo stvarnost »vsak trenutek«. O možnostih za to strateško zvezo je pred dnevi govoril tudi sirski minister za informacije. Damask so obiskali visoki funkcionarji sovjetskega letalstva, Sirci pa so tudi dali vedeti, da je Sovjetska zveza Siriji že nadomestila vse orožje, ki so ga Sirci izgubili v dosedanjih spopadih z Izraelci v Libano MADRID-Španskavladaje zelo ogorčena zaradi nedavnih izjav britanske premierke Thatcherjeve o Gibraltarju in o Kanarskih otokih. »Železna Iady“je menda dejala, da se ne bo pogajala o ponovni španski suverenosti nad Gibraltarjem. WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da bo uveljavilo sankcije zoper tista podjetja v Zahodni Evropi in na Jap°n' skem, ki bi uporabljala amerisKO tehnologijo za izgradnjo plm°' voda iz Sibirije v Zah. Evropo-Takšnim podjetjem naj bi prihodnje ne pošiljali več ar116 riškega blaga in podatkov tehnologiji. mirovne vloge ZN, Gvajana pa je prepričana, da sta edina alternativa miroljubno sožitje in konstruktivno sodelovanje spričo dejstva, da v jedrski vojni ne bo zmagovalca. Liberja se je zavzela za to, da bi generalnega sekretarja OZN pooblastili, naj nadzoruje dejavnost velesil, Avstralija je za prepoved vseh jedrskih poskusov, Mauricius pa sodi, da bi se morale nejedrske države udeležiti vseh multilateralnih pogajanj' o omejitvi in skrčenju jedrske oborožitve. Ob koncu splošne razprave se je libanonski predstavnik opravičil, ker ne more govoriti o univerzalni razorožitvi v trenutku, ko je njegova država tarča hudega vojnega razdejanja. »Nekateri nam zdaj predlagajo, naj bi spremenili zemljevid Libanona in našo ustavo in se znova pogajali o naših nacionalnih interesih. Vsem, tako prijateljem kot sovražnikom, sporočamo, da bo o prihodnosti Libanona odločalo le njegovo ljudstvo in nihče drug,« je izjavil libanonski predstavnik vsvetovni skupščini. BONN — ZahodnonemSj1 kancler Schmidt je izjavil, ® utegne sklep ameriškega predsedstva o prepovedi izvoza tehnologije in opreme za spor® plinovod v ZSSR bolj škodovati Zahodu kot sami ZSSR. • TEL AVIV — Izrael je priz^ da je imel doslej v vojni v L® nonu blizu 300 mrtvih in oko 1500 ranjenih vojakov. BAHREIN - Na Dunaju W 9. julija konferenca držav, ki ' važajo nafto. Dogovorili bodo koliko nafte bodo načrp do septembra. NEW YORK - V Kalif so aretirali funkcionarje dv japonskih družb, ki sojih men zalotili pri poskusu, da bi iz® knili tajne podatke znane tir IBM. Američani ob tem g°v ... o »najhujšem primeru indust J skega vohunstva v zgodovini- MANAMA - Iranski reži® ajatola Homeinija je prepr® v nov poskus vojaškega udar«-državi, poroča časopis agencija zalivskih držav. TRIPOLI - Voditelj Ij^ revolucije Gadafi je izjavil, ° Libija takoj udarilapolzraei , bi bila njegova soseda. I, morale storiti po Jordanija, Sirija, Egipt in s ska Arabija. V žarišču dogodkov Oboroženi spopad med Argentino in Veliko Britanijo, ki se je pričel 2. aprila z invazijo Argentincev na to otočje, je sicer končan in rezultat je takšen, kakršnega smo pričakovali. General Galtieri (kije medtem odstopil) je po prekinitvi ognja izjavil, da so boji sicer končani, ne pa tudi vojna. Vendar je vprašanje, ali ima Argentina dovolj materialne in tudi moralne moči za upanje na drugačen razplet zadeve. FALKLANDSKA BILANCA Predaja okoli 15 tisoč argentinskih vojakov je ponižanje in sramota za te vojake, nič kaj boljše pa ne * velja tudi za generale in državno vodstvo, ki so ga prav tako predstavljali poklicni vojaki. Za argentinsko vojaško hunto je bil rezultat spopada najbrž jasen takoj, ko se je Velika Britanija odločila, da otočje osvoji s silo. Po 73 dneh vojne je status Falklanskih otokov prav tam. kjer je bil pred njo. Pouk za argentinske politike pa iz vsega tega je. da se ni najbolj primerno poigravati z zaupanjem ljudstva, ker to navadno preveč stane. Tako kot vsi dosedanji vojni spopadi po drugi svetovni vojni, tako je bil tudi falklandski primer »preizkušnja dovršenosti sredstev in taktike za ubijanje.« Po nekakšnem tradicionalističnem gledanju je prava nesreča biti general, ki nikoli ne preizkusi vojne, prav tako je totalen mir nesprejemljiv za proizvajalce orožja, kajti to velja le, če je preizkušeno v ,,ognju”. Falklandski vojni (kot vsem doslej) sledijo analize in ocene. Pozornost vojaških strokovnjakov je menda — kot trdijo poznavalci razmer — namenjena predvsem analizi pomorsko-zračnih in zračnih operacij. Očitno namreč je. da so bile na obeh vojskujočih se straneh izgube tako v letalih kot ladjah izredno velike. Prve ocene kažejo, da argentinsko letalstvo ob napadih na cilje ni bilo vedno uspešno, da pa so bili vsi zadetki usodni za britanske ladje. Postavlja se tako vprašanje odpornosti bojnih ladij. Res je, da vse potopljene ladje niso imele izredno močnih oklepov, toda, preseneča, da so se zadete takoj spremenile v pravcato bakljo. Britanski rušilci »SschefTield« in »Coventry« ter fregati »Antelope« in »Ardent« so bili poslani na morsko dno z eno -samo raketo oziroma bombo. Slišati je, da je vzrok v tem, ker so bile ladje grajene iz aluminija, z množico najrazličnejših električnih in drugih kablov, izoliranih z vnetljivo snovjo. Nič manj presenetljive tudi niso argentinske izgube pri letalih. Šestdeset borbenih letal je v bojih vodilo prav toliko najbolj izkušenih pilotov, ki sojih nekateri imenovali kar »argentinske kamikaze«. Argentinska letala so z neba General Reynaldo Bignone sklatili izključno britanski letalci. Ocenjujejo, da so se najbolj obnesli lovci tipa »harrier«, za katere velja, da imajo izredne maneverske možnosti. Argentinske rakete so bile brez moči, kar zadeva britanske »Harrierje«. Neglede na te vojaške vidike 73-dnevne vojne je treba omeniti tudi človeške in gospodarske žrtve te nesmiselne vojen. Po nepopolnih podatkih so Britanci imeli 200 mrtvih in prek 300 ranjenih, izgubili so pet sodobnih bojnih ladij, dve pomožni ladji in nekaj manjših desantnih, nekaj letal in helikopterjev. Argentinske izgube so bile veliko večje. Po nepopolnih podatkih nekaj sto mrtvih, prav toliko ranjenih, 15 tisoč ujetih. Argentinci so ostali brez ene križarke (ki ni bila sicer najbolj nova), izgubili so eno podmornico in nekaj manjših ladij, 60 letal in nekaj helikopterjev. Ob koncu se smemo vpf® šati, komu so vse to žrtvov li? Britanci pravijo, o? u vojno za Falklande h dokazati »kako je agr® nesmiselna zadeva«. c bil to ooduk potem žrtve ne bi 6“ . a. man. Toda, iz primera ela do sosednega Liba vemo, da ni tako kot Britanci, kajti potem trditev morali že 20 uporabiti za Izrael. In kaj'je vojna P Argentincem stop vodje hunte ' Galtierija, ki ga je 3 . as; stil še bolj desniča tranjt merjeni general m ..cOiai-minister Cristino . a je des. Kopenska v J st za prevzela »odgovo vega politično oblast«. z pa Je šefa vojnega rezim^^^F postavila generala da Bignona. VESTNIK STRAN 2 Predsednik predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Dragosavac V SVETU prebivalca, niso zmanjšale, vsi drugi kazalci pričajo, da se zmanjšujejo razlike v razvitosti proizvajalnih sil, v zaposlenosti in življenjski ravni. Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pomeni boj za krepitev stvarne družbene moči združenih delavcev, za uresničitev našega družbeno ekonomskega sistema in za takšen družbenoekonomski razvoj, ki bo temeljil na razpoložljivih materialnih možnostih. Da bi odpravili primanjkljaj v plačilni bilanci in bistveno zmanjšali zadolženost države v tujini, moramo krepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva, stalno izboljševati notranjo ekonomijo, doseči večjo dohodkovno povezanost in boljšo organiziranost poslovanja vseh organizacij združenega dela ter napraviti korenit zasuk pri investicijski politiki. Socialna politika še ni postala popoln sestavni del ekonomske politike in je v veliki meri dobila lastnosti klasične socialne in državne skrbi. Zveza komunistov in druge vodilne organizirane sile naše družbe niso bile dovolj odločne pri uresničevanju ključnih nalog v razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pri reševanju velikih družbeno-eko-nomskih problemov in nasprotij. Zvezi komunistov v posameznih okoljih ni uspelo, da bi tudi v zmanjševanju in odpravi uvoza tiste hrane, ki bi jo lahko proizvajali doma. Gre pa obenem za trdno in dolgoročno usmerjenost v tako proizvodnjo, ki bo trajno zagotavljala možnosti izvoza hrane, saj bo tako kmetijstvo pomembno prispevalo k izboljšanju naše devizne bilance. Posebej pa še. če bomo s kmetijskimi proizvodi izvažali več znanja in sestavljenega dela.« se dvignila nad posamične, partikularistične interese, spoznala in izrazila resnične dolgoročne razredne interese delavskega razreda in delovnih ljudi v združenem delu ter na tem mobilizirala vse ustvarjalne družbene sile. Zveza komunistov mora biti dosledna pri stališču, da se sedanji odnosi v razširjeni reprodukciji odločno spremenijo tako, da se bo krepil položaj združenega dela. Pri odpravljanju spopada med etatizmom in samoupravljanjem mora imeti pomembno vlogo komuna oziroma uresničevanje ustavne zasnove komune. V praksi se mora še bolj konkretizirati odgovornost republik in pokrajin, tako za njihov razvoj kot za uresničevanje funkcij federacije in za razvoj Jugoslavije kot celote. Zveza komunistov ponekod še ohranja elemente delovanja s položaja oblasti, to pa zlasti otežuje politično usklajevanje in najširše združevanje delovnih ljudi in občanov v socialistični zvezi. Razvijanje socialističnega samoupravljanja je resnično najboljša pot za ustvarjalno angažiranje mladine, ki upravičeno terja, da enakopravno s starejšimi rodovi nosi odgovornost za razvoj družbe in da je resnični subjekt v združenem delu ter pri odločanju o vseh družbenih zadevah. Zveza komunistov Jugoslavije je najbolj neposredno odgovorna za to, da bodo oboroževalne sile vselej sposobne in pripravljene za učinkovito nasprotovanje sleher menile ustrezno zamenjavo i za vedno dražji uvoz, vsaj v določenem obsegu, če ne v i celoti.« V nadaljevanju se je zadržal pri rezervah, ki se kažejo v racionalnejši izrabi kmetijskih zemljišč in smotrnejšem izkoriščanju tehnične in tehnološke opremljenosti, pose-. bej pa naglasil pomen melioracijskih posegov. Nekaj misli je nanizal okrog dohodkovnega povezovanja, kjer ovir ne manjka, neustrezne primarne delitve — tu je povedano podkrepil z nekaj številčnimi podatki — in porušenih paritetnih odnosov tako pridelkov med sabo kot tudi med poljedelskimi proizvodi in proizvodi živinoreje oziroma proizvod klavne in mesnopredelovalne industrije. Posebej kritično se je zadržal pri vsebini neenotnega nemu agresorju oziroma za zmagovit oborožen boj v vseh razmerah v skladu z zasnovo splošne ljudske obrambe. Za zvezo komunistov je enakega pomena razvoj znanosti kot subjektivne sile družbe in kot proizvajalne sile združenega dela. Za boj na idejni fronti sta bistvenega pomena stanje v zvezi konyunistov in njena usposobljenost, da uspešno razčiščuje idejne dileme in da je nosilec demokratične družbene kritike in organiziranega idejnega boja. Ustvarjalna kritika je sestavni del graditve socializma. Za nas je pomembno, da dosežemo čimbolj enakomeren razvoj vseh delov Jugoslavije in čim bolje razporedimo proizvajalne sile, ne samo z vidika ekonomske smotrnosti, temveč tudi z vidika nacionalne, republiške in regionalne enakopravnosti. Jugoslavija bo toliko trdnejša, kolikor bolj dosledno bodo zavestne socialistične družbene sile gradile socialistični samoupravni sistem, ki zagotavlja enakopravnost in sožitje. Ugotovili smo in danes lahko to še enkrat potrdimo, da smo dosegli uspehe pri stabilizaciji razmer na Kosovu, da ta proces stabilizacije uresničujemo v glavnem spolitičnimi sredstvi in da se bo v temeljih stabilizacija tudi v prihodnje uresničevala s političnim in idejnim bojem zveze komunistov in drugih naprednih sil. Enotni smo pri stališču, da moramo odnose v ZKJ in njeno idejnopolitično, organizacijsko in akcijsko enotnost tudi v prihodnje razvijati na bistvenih določilih demokratičnega centralizma. Organizacije in organi zveze komunistov morajo dosti večjo pozornost namenjati gojenju in krepitvi moralne podobe komunista — komunista revolucionarja in humanista. Komunist si mora in more edinole z osebnim zgledom, odgovornostjo, znanjem, nesebičnostjo in načelnostjo pridobivati ugled in mesto v svojem okolju in družbi. Vselej smo menili, sedanja gospodarska kriza pa nam še bolj pritrjuje, da mora razviti svet, vštevši gospodarsko razvite socialistične države, pokazati več posluha in razumevanja za čedalje večje potrebe dežel v razvoju. Podpiramo sleherno realistično pobudo, ki lahko pelje k ustavitvi ali omejitvi oboroževalne tekme in k začetku procesa razorožitve. Neuvrščenost je prav zato, ker se bojuje za mir in uveljavitev aktiva miroljubne ko VREČE” jugoslovanskega trga. »Namesto svobodne menjave dela in storitev imamo med republikami in območji neke vrste bolj prisilno naturalno menjavo. Na primer za koruzo železo, za koruzo sojine tropine, za zaščitna sredstva pšenico.« »Nekaterim očitno bolj ustreza mešetarska' anarhija.« je bil Horvaf neposreden ko je opozarjal na že tradicionalne subjektivne odpore, do katerih prihaja v prizadevanjih po uveljavljanju tržnega reda pri nas. »Navidezni dobički, ki pri tem nastajajo, so varljivi in dejansko pomenijo odtujevanje dohodka tistim, ki so ga ustvarili.« Ob koncu je pomurski delegat na 12. kongresu ZKJ razgrnil, kakšne možnosti se zdaj ponujajo na kmetijskih območjih za zaposlovanje delavcev, ki se vračajo iz tujine. eksistence in ker zanika vse oblike politične in ekonomske nadvlade v mednarodnih odnosih, tudi bistveni dejavnik naprednih družbenih preobrazb v svetu. ZKJ daje in bo dajala vso moralno in politično podporo pravici sleherne partije in gibanja do lastne poti boja za uresničitev svojih socialističnih idealov in novo socialistično družbo v skladu s posebnimi razmerami sleherne države. Tako kot doslej bo ZKJ tudi y prihodnje nesebično dajala pomoč in podporo vsem strankam in gibanjem, ki se bojujejo za nacionalno osvoboditev in neodvisnost svojih držav in narodov. Bistveni dejavnik moči mednarodnega položaja naše države in njene uspešne zunanje politike so prav krepitev notranje stabilnosti naše družbe, stalen razvoj socialističnega samoupravljanja, uspešno izvajanje politike gospodarske stabilizacije, predvsem pa krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Sporazumno namesto prisilno Te dni propagira blagovnica Beograd svoje sodelovanje s proizvajalci, katerim v stiski ali ob drugačni potrebi pomaga pri uresničevanju proizvodnih načrtov. Ta zgodba o sodelovanju, ki jo beograjska televizija plasira v reklamnih oddajah, je postala povsem logična propaganda dela, propaganda, v kateri nima odločilno mesto proizvod, temveč človek, čeprav ta vrsta propagande še ni kdo ve kako izdelana, kakor tudi samoupravno sporazumevanje še ni kdo ve kako izdelano, čeprav ga že dolgo časa oblikujemo za zamenjavo dosedanjega državnega urejanja odnosov v družbi. Pravijo, da imamo v Jugoslaviji že čez dva milijona samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in da se za naslovom »samoupravni sporazum« pogosto še vedno skrivajo navadne pogodbe, včasih tudi izsiljevanja zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, deviz in podobnega, do česar sicer ni mogoče priti po normalnih poteh. Opraviti imamo torej s količino samoupravnih sporazumov. ki še ne daje potrebne kakovosti, za kar pa seveda ne smemo dolžiti samoupravnega sporazumevanja, temveč preveč stare družbenoekonomske odnose, ki še ne morejo biti soliden temelj doslednemu samoupravnemu sporazumevanju. Zato tudi slišimo, da slabo vplivajo na samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ki so rezultat take in podobne nuje, oziroma so posledica odsotnosti ekonomskih in tržiščnih zakonitosti v naši ! gospodarski praksi. PISmO IŽ BEOGRADA Od tod potem tudi posledice, kijih zapažamo kot neure-sničevanjedogovorjenega v proizvodnji, prometu, investicijah, na področju svonodne menjave dela in drugod. Dosledno ure-sntčevcmje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov je namreč lahko le rezultat dosledno izpeljanih družbenoekonomskih odnosov, zato so samoupravni sporazumi praviloma uspešni tam. kjer so nastali zaradi spreminjanja vsebine gospodarjenja. tako da so pri tem sodelovali vsi delavci in ostali zainteresiran i dej a v n iki. Oblikovanje samoupravnih sporazumov je torej dolgotrajno delo in je dobro opravljeno, če ima dolgotrajne posledice spreminjanja stanja s snovanjem samoupravljanju ustreznih družbenoekonomskih odnosov. Nestrpnost glede samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja torej ni na mestu, kakor tudi ni na mestu tarnanje, da samoupravni sporazumi nimajo predvidenih sankcij in da jih zato nikjer ne spoštujejo. Pričakovali, da bodo samoupravni sporazumi prisiljevali kogarkoli k sodelovanju, dobremu delu itd., je povsem nesmiselno. če vemo, da samoupravljanje ne temelji na prisiljevanju, temveč na sodelovanju v izgradnji nove družbe. Prisiljevanje k uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovora r si želijo navadno v tistih krogih, ki so državno nrisiLaJsar zamenjali s samoupravnimi akti, ki so jih sprejeli po stari navadi kar v ozkih krogih organizacij, skupščin, zbornic itd. in jim potem ni ljubo, ko vidijo, da delavstvo takih »samoupravnih« sporazumov ne jemlje za svoje in se ponaša, kol da jih sploh ni. Zgolj pravniško pripravljanje samoupravnih sporazumov se je pokazalo kot nekoristno, kajti če delavci dobijo izdelane samoupravne sporazume, jim ne preostane drugega, kot da se izjasnijo za ali proti, s formalnim načinom glasovanja. Tekst samoupravnega sporazuma bi torej moral biti zadnje dejanje samoupravnega sporazumevajo, v katerem se mora obstoječe stanje temeljito in korenito pretresti, da bi našli poti spreminjanja neustreznih odnosov v kolektivih in drugih skupnostih. To pa je zelo zahtevno in tudi težko delo za družbenopolitične organizacije, zlasti za komuniste. To pa je kajpak borba, revolucionarna kot sleherno spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in marsikje se organizacije in tudi funkcionarji izogibajo spopadom, zlasti kadar gre za centre moči ne samo v delovnih organizacijah, temveč tudi r krajevnih skupnostih, občinah in še kje, da ne grtvorimo o administracijah SIS in o povezanosti administracij nasvloh. ne samo na področju svabodne menjave dela. Viktor Sirec Naš delavski razred in delovni ljudje upravičeno pričakujejo, da bo dvanajsti kongres brez omahovanja izpričal pripravljenost, sposobnost in odločnost zveze komunistov, da bo z delom in bojem v prvih vrstah naših delovnih ljudi napela vse sile in moči za reševanje problemov, ki danes pritiskajo na nas in otežujejo uresničevanje tekočih in tudi zgodovinskih ciljev naše socialistične revolucije. V središču naših stabilizacijskih prizadevanj mora biti vprašanje, kako bodo delavci obvladali družbeno reprodukcijo tako, kot smo zapisali v ustavi, zakonu o združenem delu, sklepih enajstega kongresa ZKJ in sklepih tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Delavski razred in delovni ljudje pričakujejo od zveze komunistov, da bo odločno obračunala z negativnimi po-javi v svojih vrstah in da bo dvignila na visoko raven odgovornost slehernega svojega člana in slehernega svojega organa za delo, ravnanje m odnos do dogovorjenih nalog. STRAN3 1982 od tedna RADENCI — Pretekli četrtek je bil v kongresni dvorani hotela Radin posvetovalni sestanek predsednikov in tajnikov skupščin občinskih in medobčinskih zdravstvenih skupnosti. Razpravljali so o delovanju zdravstvenih skupnosti njihovih skupščin in skupnih organov, delu strokovnih služb za potrebe zdravstva in izrekli dopolnitve informaciji o uresničevanju zdravstvenega varstva v republiki. Posebno pozornost pa so namenili proračunu solidarnosti za preteklo leto, navodilu o zdravstveni izkaznici ter predlogu enotnega seznama zdravstvenih storitev ter samoupravnemu sporazumu o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela. bb LENDAVA — Delegacija občinskega odbora Rdečega križa Lendava je pred nedavnim obiskala Županijo Zala, Iger se je v Zalaegerszegu udeležila županijskega zbora delegatov Rdečega križa. Tesne vezi med organizacijama so vzpostavili že pred leti, to sodelovanje po koristi obema odboroma, saj si izmenjujejo izkušnje pri delu. Delegacija si je ogledala tudi nekatere znamenitosti v Zalaegerszegu. LENDAVA — Na seji sveta občinskega sveta zveze sindikatov Lendave so razpravljali o pripravah na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije, ter analizirali uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka z analizo vzrokov odstopanj in predlogi ukrepov. Pogovorili so se tudi o osnutku družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini in ocenili priprave in izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij. f LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference SZDL Lendava so analizirali izvajanje plana zaposlovanja v prvem trimesečju letošnjega leta, pregledali pa so tudi izvajanje dogovora o razvoju srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju. Predsedstvo je menilo, da bi bilo potrebno v delovnih organizacijah vložiti več naporov, da bi se vsaj približali stopnji rasti zaposlovanja, ki je bila določena z letošnjim planom razvoja občine. LJUTOMER — Predsedstvi OS ZSS in OK SZDL Ljutomer sta pretekli teden imeli skupno sejo. Osrednja tema je bila stabilizacija, oziroma razprava o tem kako izboljšati trenutni gospodarski položaj. Ugotovitev, da moramo stanje reševati dolgoročneje, je vsekakor pravilna, kljub temu pa je v danem trenutku potrebno najti pravilno pot za trenutno premostitev nekaterih neugodnih pojavov. Vsekakor bo potrebno najprej zastaviti vse sile za odplačevanje posojil, izpolnitev vseh planskih nalog, povečevanje izvoza, zmanjševanje uvoza, ocena stanja gospodarstva v občini Ljutomer . . . Omenjenih nalog se bo potrebno lotiti čim prej, aktivno pa morajo sodelovati izvršni svet, DPO občine Ljutomer in delovni ljudje v OZD. LJUTOMER — Komite občinske konference ZK Ljutomer je na svoji seji analiziral trenutno gospodarsko situacijo. Zavzel se je za širšo politično akcijo za premostitev neugodnih gospodarskih razmer. V akcijo se morajo aktivno vključiti vse družbenopolitične strukture, od osnovnih organizacij do občinskega vrha. Naloga je dokaj zahtevna, saj zahteva maksimalno angažiranje vseh, ne glede na dopuste in letni čas. Svoje sklepe so prenesli tudi sekretarjem OO ZK v občini Ljutomer, ki so se zbrali na delovnem posvetu. Na tem skupnem sestanku so se dogovorili o nalogah, ki čakajo vse OO ZK do pričetka jeseni. LENDAVA — na slovesni seji kluba samoupravljalcev občine Lendava so podelili srebrne znake zveze sindikatov zaslužnim sindikalnim delavcem v občini. Poudarili so, da se" morajo sindikati vse bolj uveljavljati v organizacijah združenega dela, pri čemer pa so nagrajenci za vzor, saj so dolga leta delali pri krepitvi samoupravljanja. Letošnji nagrajenci so : Rade Nešovič, Ivan Utroša, Cvetko Devetak, Francka Hajdinjak in osnovna organizacija sindikata v Primatu. LENDAVA — Ena izmed nalog letošnje akcije NNNP je tudi prometna varnost. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava si prizadeva, da bi prometnovarnostno kulturo vcepila že v najmlajše, v osnovnošolce. Na osnovnih šolah delujejo prometni krožki, ki organizirajo izpite za mlade kolesarje. Tako je bilo pred dnevi na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja mladih kolesarjev. Okoli 40 učencev je opravilo izpit, ocena znanja pa je zadovoljiva. LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o delu temeljnega'sodišča M. Sobota enota Lendava, o delu javnega tožilstva in pravobranilstva. Pregledali so tudi osnutek samoupravnega sporazuma o skupnem financiranju in izgradnji televizijskega pretvornika v Lendavi. Razpravljali so tudi o pobudi zdravstvene skupnosti Slovenije o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu. Na dnevnem redu seje je bil tudi pregled sklepov o izvršitvi spomladanske setve in o pripravah na skorajšnjo žetev. do tedna PRETRESANJE GOSPODARSKIH GIBANJ Temeljit strokovni nadzor nad raznimi oblikami zdravstvenega varstva, nova lista participacije zavarovancev, ki ima tudi vzgojni namen, boljša evidenca glede zdraviliškega zdravljenja, kontrola vseh oblik porabe in podobno — toje le nekaj konkretnih , a še kako pozitivnih premikov na področju zdravstvenega varstva v murskosoboški občini, ki izhaja tudi iz nedavnih stališč in predlogov delegatov vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti. To kaže tudi na večjo angažiranost zdravstvenih delavcev in širše osvešče-nanje vseh uporabnikov zdravstvenih storitev, saj je med drugim upadlo število najdražjih oblik bolnišničnega zdravljenja in oskrbnih dni. Gre za eno izmed najpomembnejših ugotovitev s - seje občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, ko je bil govor o uresničevanju stališč v zvezi s problematiko zdravstvenega varstva v murskosoboški občini. Omenjenih je bila vrsta dosežkov, kot npr. organizirana zdravstvena vzgoja prebivalstva, zlasti še v krajevnih skupnostih, nega bolnikov na domu, zmanjšanje stroškov itd., kar bi naj prispevalo k racionalnemu trošenju zdravstvenih storitev. V pripravi so aneksi k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjftvi dela ter o pravicah in obveznostih zavarovancev, ob polletju pa bo opravljena še konkretna analiza doseženega. Zato pa je nujno maksimalno angažiranje vseh, uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev, kot tudi družbenopolitičnih organizacij, da bi v praksi dejansko in dosledno 'uresničili sprejete ukrepe. V nadaljevanju seje OK SZDL so delegati sprejeli program dela za obdobje junij—december le-tošnjga leta., kakor tudi spremembe in dopolnitve vodstva občinske konference. Za novega sekretarja OK SZDL v Murski — GORNJA RADGONA------------- Ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v murskosoboški občini v prvem polletju letošnjega leta — to je bila osrednja tema seje izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. Podatke so izdelali ha osnovi ankete, ki so jo opravili v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in v skupnostih, upoštevali so tudi dosežena gospodarska gibanja v prvem trimesečju. Zlasti ugotavljajo pozitivna gibanja pri rasti izvoza, industrijske in kmetijske proizvodnje ter sredstev minimalne amortizacije, ki so tudi v skladu s sprejeto občinsko resolucijo. Podobno velja tudi za družbeni proizvod in stopnjo zaposlovanja, kjer je predvidena 2-odstotna rast, in za produktivnost z enoodstotno rastjo, kar bo verjetno težje doseči. Ob takih gibanjih pa se pričakuje 27-odstotna rast dohodka, čisti dohodek bi naj porasel za 23 odstotkov, v poslovni sklad pa bodo namenili za 29 odstotkov več sredstev. Žal pa so prisotna tudi negativna in zaskrbljujoča gibanja, kot so močno naraščanje stroškov poslovanja, predvsem surovin, materiala in energije, povečanje zalog gotovih izdelkov in neplačane realizacije, izgub, hitra rast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva itd. V razpravi so člani murskosoboškega izvršnega sveta opozorili na nujnost večjih prizadevanj v združenem delu za izvoz, ker je njegova rast v primerjavi z lani upočasnjena. Hkrati pa je skupna poraba v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti naraščala nad re-solucijske okvire. Izvršni svet je ob tej priložnosti že sprejeta stališča dopolnil z ukrepi, ki izhajajo iz novih pogojev gospodarjenja. Več sklepov pa so sprejeli ob obravnavi informacije o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v prvem trimesečju 1982. O prekoračiteljih oziroma kršiteljih omenjenega dogovora bi naj sprva razpravljali delegati vseh zborov skupščine občine. Zato morajo v teh organizacijah združenega dela najkasneje do 5. julija pripraviti obrazložitve z natančnejšimi ugotovitvami o vzrokih za morebitna odstopanja pri izplačilu osebnih dohodkov. Tam, kjer so dejansko kršili določila dogovora, pa morajo previsoko izplačane OD poračunati do konca septembra. Milan Jerše Po treh letih so v občini Gornja Radgona prejšnji teden le storili osnovni korak pri združitvi strokovnih služb SIS materialne dejavnosti. ki mora privesti do racionalizacije poslovanja posame-znih skupnosti in ponuditi uporabnikom kakovostnejše storitve. Na skupščinah ustanoviteljic: občinske kmetijsko-zemljiške, samoupravne interesne komunalne in stanovanjske skupnosti so delegati sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe. Vsa dosedanja tovrstna (ne-) prizadevanja pa je simboliziral tudi potek posameznih skupščin, posebej še na občinski samoupravni interesni stanovanjski skupnosti. Tukaj so usklajen samoupravni sporazum sprejeli šele po nekajdnevnem nadaljevanju, saj prvič zanj ni glasovala potrebna skupščinska večina. Delegati pa so ponovno terjali odgovore na še odprta vprašanja, ki se tičejo nerazčiščenega poslovanja SKIS. S SEJE OK ZKS GORNJA RADGONA Pripraviti dolgoročne stabilizacijske POMURJE Obravnava izhodišč dolgoročnega programa stabilizacije v luči radgonskega gospodarstva in operativni ukrepi v SR Sloveniji za odpravljanje težkega gospodarskega položaja sta bili osrednji temi zadnje seje OK ZKS Gornja Radgona. Sicer pa se komunisti v tej pomurski občini zavedajo resnosti trenutka in potrebe po še večji aktivnosti in spoprijemu z vsemi gospodarskimi težavami. In to predvsem s takšnimi, za katere je. potrebno opraviti z vzroki, ki so v tej družbenopolitični skupnosti in tukajšnjem združenem delu. Po podatkih, ki jih je po uvodnih besedah predsednika SO Jožeta Kolbla podal namestnik komiteja za družbeno planiranje pri SO Jože Kocuvan, so gospodarske težave v občim predvsem posledica strukturne neusklajenosti gospodarstva. Združeno delo beleži v prvih petih mesecih izredno nizek odstotek, le 16-odstoten, ki so ga ustvarili v celotnem prihodku z izvozom. Težave pa povzročajo tudi denarno blagovni tokovi, saj imajo posamezne OZD obilico neizplačanih terjatev. Ker se v občini ustvarja družbeni proizvod na nizkem nivoju, bo temu potrebno v bodoče še bolj podrediti vse vrste porabe. Aktivnosti, kijih vodijo komunisti za dolgoročnejše stabilizacijske dosežke, pa že potekajo. Dvakrat so se že sestali, s prese-dniki OO, kot tudi sindikalno vodstvo s predsedniki OO ZSS in predsedniki delavskih svetov. Posebna komisija, sestavljena iz Temeljit nadzor zdravstvenih storitev Soboti so namesto Eme Brumnove, ki je postala članica murskosoboškega izvršnega sveta, izvolili Gezo Farkaša, dosedanjega stro-kovno-političnega delavca na občinski konferenci SZDL. Ob tem so tudi potrdili sklep o sestavi predstavnikov DPO in IS SO pa je že obiskala vse TOZD in druge delovne skupnosti v občini, občinsko vodstvo zveze komunistov pa se je tudi sestalo s komunisti v aktivih neposrednih proizvajalcev. In uspehi odgovornejšega dela vseh DPO, posebej pa še komunistov, so že vidni, in to se je izkazalo tudi v primeru Opekarne, ko so nemudoma delavcem zagotovili začasno delo v drugih ozdih. V vseh delovnih Okoljih pa pripravljajo dolgoročne stabilizacijske programe, ki morajo sloneti na trdnih in realnih temeljih. Prav v pripravo teh se morajo najakti-vneje vključiti komunisti, in to na vseh ravneh in v vseh okoljih. V. Paveo predsedstva OK SZDL in se seznanili z informacijo o gospodarskih gibanjih v murskosoboški občini v letošnjem letu ter z načrti ukrepov za izpolnitev stabilizacijskih nalog. Milan Jerše Proizvodnja mleka in stalež krav nazadujeta Kako povečati proizvodnjo kot tudi odkup tržnih viškov mleka, katerega proizvodnja in s tem tudi odkup nazadujeta? Za primer naj navedemo podatek, da je v letu 1980 mlekarna Pomurkine Tovarne mlečnega prahu odkupila in predelala 34,080 milijonov litrov mleka v letu 1981 pa le 32,659 milijonov litrov, od tega je odkupila z drugih območij 45.971 litrov. Glede na to. da s poviševanjem odkupnih in prodajnih cen mleka . letos ne gre računati, iščejo načine, kako stimulirati večjo proizvodnjo mleka za tržišče. Pri tem ne gre prezreti rezerv tako v iskanju optimalnega krmljenja, ki še opravičujejo finančni rezultat. Ob pravilni sestavi krmnih obrokov, ki so jih sestavili strokovnjaki ZVZ za Pomurje, je moč pri številnih rejcih povečati prirejo mleka tudi na 100 odstotkov. Seveda velja takoj omeniti tudi težave ob pomanjkanju ustreznih Sestavin krme iz uvoza inštarterjev za krmljenje telet, kijih kmetje zato pozno odstavljajo. Ni namreč zanemarljiv podatek, da v- Pomutju mlekarji odkupijo le 45—50 odstotkov vsega mleka. Na to ob nestimulativnih cenah, pomanjkanju krmil, vpliva tudi dejstvo, da preko 3 tisoč rejcev krav zaradi še neizgrajenih hladilnih naprav v zbiralnicah ne more oddati mleka večerne molže. Posebna pozornost pa po mnenju rejskih strokovnjakov pri proizvodnji mleka mora veljati aktivni domači čredi in pospeševanju prireje. Tačas preko 50 odstotkov mleka v Pomurju oddajo kmetje, ki v poprečju redijo v soboški občini 2,6, v lendavski pa le dve kravi. Ti so v strukturi kmetov proizvajalcev mleka zastopani kar s 74 odstotki. Tržna proizvodnja slednjih se giblje okoli 5 tisoč litrov oddanega mleka v letu dni. Ker je število specializiranih večjih proizvajalcev, ki letno oddajo več kot 10 tisoč litrov mleka, v strukturi le 6 odstotkov, takih, ki oddajo od 5—10 tisoč pa do 20 odstotkov, bo morala posebna pozornost veljati prav tem, če želimo pomembnejše rezultate v večjem odkupu. Se posebej zato ker so manjši kmetje, ki redijo 4—5 krav, tudi manj odvisni od tržnih težav pri oskrbi s krmo.Razis]‘zbenopoliiičnega zbora so tudi «1&dcl.<*a,i sPrejeli ugotovitve in a «a izvršnega sveta skupščine , lne in podčrtali, da je sanacij-nič Lri>.Kram ukrepov za izboljšanje sl., ^vidljivega položaja mur-. 'soboške Mesne industrije kvali-r j10 pr'pravljcn. Nakazuje nam-i psi” konkretnih rešitev, da bi gubo ki se je v lanskem letu P epela na več kot 107,2 milijona ”'"aPw. čimprej omilili. V raz- • dri. ' .so *,ld' Poudarili, da si ari»V? M?sne industrije zelo liri a* evajo za izboljšanje stanja, sn<.,iitm,tr so omenili tudi nadvse »'dne lanskoletne izvozne . Pon, > saj v okviru SOZD ABC '"'bislrij* prtdnja'' ravno Mesna kHe p,,R'avj'n' vzrok za izgube, zanor/i p°jav'jajo že osmo leto jenost ^’^"’’''“^‘''’ ueuskh-mesn " k avne z,vine m svežega Zato ”z,r,,ma mesnih izdelkov, zborov” v,razPravi delegati obeh l>ošk<> P01 prli stališče murskoso-ba SVe,a- da * 're-vati Jc d|sparitete cen reše-očitnn “ P0 v VSej republiki, ker to P'rav hi" ,ll> obšinski problem, skih kredu ’° odplačil° sanacij-Mesnn - PV’ kl močno bremenijo združb; lndus,r'jo, treba nujno "eniz.,,1 ncp,,vrai . k'aynk' pa ne bi kane bodo S” deja'b začrti, preden Problemi* ’’rejeni nekateri odprti rina«fnega „ 'zboljšanje Sirije. K Položaja Mesne indu-b>zp^^r:^u seje so delegati dela zbo ' ** ° osn,'tku programa 'eto lox?’"* sk»pščine občine za kc '»’'okov”'^?"’ “'katere osnut-za Posamezna* ^zidalni načrti SobL°bmofja v mestu nal»gah jn .®’ ,o pristojnosti, občinske sk. « V| delovnih teles bd sprejn sk ine i,d; Hkra,i * "ntralne dv • • ° ustanovitvi V proseni.o',tZ^ne osnovne šole “dločbe o uyS1', prcdlog Postopka v lJ.” k°masacijskega 'ešaitovci <„ a as,rskem območju srednje zdr r S0R'ašali s statuti ^aUSTc^š0le’Zavoda burska Soh " radijsko dejavnost statuta sr„.i ”•a 'n dopolnitvijo ek°nomske rT družboslovne in "ske šole v Murski Soboti. Milan Jerše Čimprej do plina na V Pomurju se z najobsežnejšimi in najtežjimi nalogami pri razreševanju težkega ekonomskega položaja nedvomno srečuje kolektiv lendavske INA Nafte, ki ga ob zgubah v Rafineriji in Petrokemiji pestijo še obveznosti iz odločene investicije, odplačevanje anuitet za naftovod, ki ga polno ne izkoriščajo, težave v preskrbi z nafto, pomanjkanje deviz, slaba preskrba z električno energijo .. V 1000-članskem delovnem kolektivu so ob naštetih problemih v ospredju prizadevanja za sanacijo. Potem, ko je bila v lanskem letu odložena izgradnja rafinerije, so pripravili temeljit sanacijski program, ki pa je ostal v glavnem na papirju. Zaradi zmanjšanih dobav nafte v preteklem letu niso uspeli izvršiti plana predelave, porasli so stroški poslovanja, obveznosti do naftovoda so se povzpele na skoraj 400 milijonov. Tu pa so tudi obveznosti do projektov in opreme za odloženo investicijo, za katero je 65 odstotkov opreme že na dvorišču INE v Lendavi. Stroški investicije pa so doslej znesli že 450 milijonov. V petrokemiji je glavni vzrok za izgube v nesklaje-nosti cen med materialom in njihovimi proizvodi, ob tem pa je potrebno odplačevati visoke anuitete, kapacitete niso popolno izkoriščene, veliko je bilo tudi zastojev zaradi izpadov električne energije. Vzrok je dotrajani daljnovod med Ljutomerom in Lendavo. Po sprejemu zaključnega računa so v delovni organizaciji sanacijski načrt novelirali in takšen je bil sprejet tudi v okviru SOZD INA, ne pa tudi v Zagrebški privredni oanki, ki je sama v sanacijskem postopku. Uresničitev sanacijskega načrta je tako spet postavljena pod vprašaj. Kaj storiti in kako naprej je bila zato tudi osrednja tema razgovora predsednika slovenskega izvršnega sveta Janeza Zemljariča s sodelavci pretekli teden v Lendavi. Med sanacijskimi ukrepi so predvsem normalizacija obstoječe proizvodnje, saniranje obvez do nove opreme, drugačen način odpla-. čevanja anuietet za naftovod, v petrokemiji pa predvsem uskladitev cen in izgradnja daljnovoda. Pogoji bi se bistveno izboljšali tudi ob izkoriščanju plina na Petišovskem polju, kjer so na eni vrtini raziakve v zaključni fazi, ugotovitve pa dokaj spodbudne. Potrebno je poudariti, da so v rafineriji opremo toliko obnovili in popravili, da ob tekočem vzdrževanju s kapaciteto 650 ton lahko obratovala še 10 let. Vsestransko si tudi prizadevajo za kompletno prodajo opreme za rafinerijo. Če do tega ne bo prišlo, je druga možnost kosovna odprodaja, kar pa bi seveda pomenilo zelo veliko izgubo. Vztrajajo pri pospešeni izgradnji daljnovoda, za katerega naj bi denar združilo lendavsko gospodarstvo, s tem, da bi bil delež INE Lendava največji. Toliko so doslej pri uresničevanju sanacijskih ukrepov uspeli storiti sami, če seveda posebej ne omenjamo vse organizacijskih sveta so dobili v teh svojih prizadevanjih polno podporo, kakor tudi zagotovilo, da bodo vsi, ki kakorkoli lahKo pomagajo, to tudi storili. Predvideni ukrepi so takšni, da delavcem zagotavljajo varnejši socialni položaj. S pokritjem lanske izgube je priskočil na pomoč republiški sklad skupnih rezev. Oblikovan bo poseben strokovni tim iz obeh republik, ki bo pripravil program nadaljnjega razvoja naftno-plinskega in elektro gospodarstva v obeh republikah* in v njem naj bi bil končno opredeljen tudi razvoj lendavske INE. Vodilo se bo računa o pokrivanju deviznih obveznosti in zago-tavjanju ustreznih količin surove nafte za predelavo. Najbolj oprijemljivi in za perspektivo morda celo najpomembnejši pa sta še investicija Belinke v Lendavi v proizvodnjo pentaeritritoia, za kar je osnovna surovina metanol in pa možnosti za izkoriščanje plina na Petišovskem polju. V že razstreljeni vrtini PG 6 so indikacije pozitivne in v približno dveh mesecih bi naj vrtino aktivirali. Z raziskavami pa bi naj tudi v prihodnje pospešeno nadaljevali in čimprej aktivirali naslednjo vrtino. Kaže torej, da se lendavski INA Nafti le obetajo boljši časi. Če bo res vse tako, kot tečejo dogovori in kot se nakazujejo rešitve, je podatek, da bi naj do leta 1990 izplavali iz težav in pozitivno poslovali, realen. Seveda pa to terja še naprej maksimalne napore kolekti- Se o težavah soboške Mesne industrije MESARJI SO SAMI NEMOČNI PONOSNI NA OPRA VLJENO POSLANSTVO V svojem stoletnem delovanju je soboško gasilsko društvo opravilo pomembno humanitarno poslanstvo. V tem času je v društvu delovalo 1116 gasilcev, ki so se spoprijeli s 1314 požari, med katerimi je bilo tudi nekaj katastrofalnih. Posebne napore in strokovno usposobljenost pa so od soboških gasilcev zahtevale tudi druge naravne nesreče, predvsem poplave. Prav zato je soboško gasilsko društvo lahko ponosno na doslej opravljeno delo. To še zlasti zato, ker so kljub težavam, s katerimi so se srečevali v preteklosti, na amaterskih osnovah dosegli visoko strokovno raven. Zato so ob visokem jubileju bili tudi deležni družbenega priznanja. Sicer pa smo povprašali nekatere starejše soboške gasilce, kako doživljajo stoletnico društva. JOŽE TOPLAK — »V gasilski organizaciji delam že štirideset let. To pa zato, ker je to humanitarna organizacija, čeprav jo nekateri še vedno gledajo poniževalno. To je organizacija, katere člani morajo vedno nekaj žrtvovati. Osebno delam iz ljubezni in si štejem v čast, če lahko pomagam v nesreči reše- vati ljudi ali premoženje. Stoletnica neke organizacije je prav gotovo jubilej, na katerega je lahko vsakdo ponosen. To še posebej velja za danes, ko je že na razpolago sodobna oprema za učinkovito posredovanje. Moja največja želja ob stoletnici gasilstva v Murski Soboti je, da bi se v našo organizacijo vključilo več inteligence in mladine.« EMERIK HANC — »Že več kot trideset let delam v gasilstvu in moram reči, da se je soboško društvo v zadnjih dvajsetih letih srečevalo predvsem s problemom vključevanja članstva. Zlasti nam primanjkuje mladih gasilcev, saj je povprečna starost gasilcev petintrideset let. Naš visoki jubilej je torej lepa priložnost, da spodbudimo mlade, naj se vključijo v naše vrste, hkrati pa da damo obračun razvoja te humanitarne organizacije zanamcem. V ta namen smo v gasilskem domu tudi pripravili razstavo fotografij, eksponatov in opreme. Moja želja je, da bi tudi v prihodnje gasilstvo v Murski Soboti uspešno opravljalo svoje poslanstvo, saj smo vsak dan priče številnih nesreč.« TEHTATI SVOJE DELO IN POLOŽAJ Čeprav je do 10. kongresa slovenskih sindikatov še. veliko časa, so se priprave nanj v lendavski Pbčini Že začele. Ko so namreč opravili občne zbore osnovnih or-Sanizacij sindikata, so izvolili tudi »'regata za kongres. V programu PrtPjav na kongres sov lendavskih , sindikatih poudarili, da bo ' v \Predju predkongresnih razprav »lunje lastnega dela in položaja, samoupravnih odnosov v , , । rni organizaciji združenega Aa . 'n nenazadnje ocenitev slajcnosti samoupravnih aktov z ^''konom o združenem delu in ustali' C*b?'nski svet zveze sindikatov . sPrcjel tudi rokovnik vsebinskih * re ,°r.®an'zacijskih priprav in op-sti n nos''ce posameznih aktivno-ne h a pa Predkongresne priprave n ?do le zgolj delovne, bodo pr i-do'' ' ”’d' več prireditev. Tako in?""?. Pripravljajo razstavo Vo?ae’'. 'er prikaz amaterske de-nn^v'' na Področju kulture. Pri-'om" ^do 'udi več akcij pod ges-»o, šile za stabilizacijo SosPodarstva”. O težavah, s katerimi se srečuje soboška Mesna industrija, je bilo že veliko zapisano, kljub vsemu pa ne bo odveč, če zapišemo še nekatera dejstva za boljše razumevanje dejanskega stanja. To je v tem trenutku še toliko bolj potrebno, saj je od položaja v tej industriji v veliki meri odvisen razvoj pomurske živinorejske proizvodnje neposredno pa tudi socialna varnost prenekaterega pomurskega kmeta. Odločitev izpred desetih let, da je v Pomurju potrebna sodobna klavnica, je bila utemeljena, saj je bila na tem območju že takrat močno razvita živinorejska proizvodnja. Z gradnjo pa so pravzaprav ujeli tudi zadnji vlak, saj je predračunska vrednost nove klavnice znašala 220 milijonov dinarjev, klavnica, ki je ena najsodobnejših, ima pa tudi kompletno izvozno registracijo, pa je danes vredna že 1,20 milijarde dinarjev. Pa tudi razmere na tržišču so bile takrat znatno ugodnejše in če bi ostala tedanja razmerja cen med živino in mesom, bi klavnica danes ustvarjala letno 200 milijonov dinarjev poslovnega sklada. Žal pa se je to razmerje že kmalu zatem porušilo, kar je tudi osnovni razlog, da klavnica že osem let posluje z izgubo. Vsa leta nazaj so izhod iz nastalih težav reševali s sanacijskimi krediti, tako da ta bremena preteklosti zdaj še dodatno otežujejo položaj v tej delovni organizaciji. Nesorazmerja cen so torej osnovni razlog za nastajanje izgube, za podkrepitev te trditve pa navajamo nekaj podatkov. Znano je, da se cena govejega in svinjskega mesa določa na osnovi zagotovljenih odkupnih cen in če ob tem zapišemo, da je določena odkupna cena za govedo 65 dinarjev, proizvodna cena pa že 82 dinarjev, za svinje pa določena cena 58 dinarjev in proizvodna cena 83 dinarjev, potem kaj lahko dobimo sliko trenutnega položaja. Tako je samo v lanskem letu znašala razlika na račun teh disparitet 298 milijonov dinarjev, tako delovni kolektiv, sozd in tudi celotno pomursko gospodarstvo, pa so ob taki situaciji nemočni. Očitek izpred let, da je treba iskati rešitve znotraj delovne organizacije, sozda pa tudi pomurskega kmetijstva, ni sprejemljiv, saj so pomurski kmetijci vložili maksimalne napore, naprej pa so sami nemočni. Že podatek, da so znašale v lanskem letu razlike na račun disparitet 298 milijonov dinarjev, izguba pa le 108 milijonov dinarjev, dovolj zgovorno kaže, da pomurski kmetijci niso držali križem rok in čakali na rešitve od zunaj. Dejstvo pa je tudi, da pomursko gospodarstvo ni dolžno samo pokrivati izgub, saj se 80 odstotkov pomurske kmetijske proizvodnje troši zunaj Pomurja. V okviru razpoložljivih možnosti je pomursko gospodarstvo že tako vlagalo precejšnja sredstva v to panogo, nemalokrat tudi na račun razvoja drugih panog gospodarstva. Že samo to, da delovna organizacija Mesna industrija ne plačuje nekaterih občinskih prispevkov in davkov, pomeni velik izpad v proračunskih sredstvih. Tako je bila samo občinska zdravstvena skupnost v Murski Soboti v lanskem letu oškodovana za 8 milijonov dinarjev prihodka, da o izpadu v drugih SIS in občinskem proračunu niti ne govorimo. Tudi predlog, da je treba izgubo prenesti tja, kjer nastaja, to pa je v primarno kmetijsko proizvodnjo, ni sprejemljiv, saj bi bile tu posledice znatno hujše in dolgoročne. Če namreč živinorejcem ne bi priznavali proizvodnih stroškov, bi se le-ti gotovo odločali za zmanjšanje staleža živine in prašičev ali pa bi se povezali z drugim partnerjem. To pa v sedanjih prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane in samooskrbo Slovenije z njo nikakor ne bi bilo pametno. Pomurski kmetijci zato predlagajo nekatere konkretne rešitve in upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa. V prvi vrsti gre za ureditev paritetnih odnosov oz. zagotovitev razlike na račun disparitete. Sam način pri tem ni toliko pomemben, potrebne so le sistemske rešitve. Sedanja praksa, da se Mesna industrija direktno povezuje z občinami, ki so potrošnice mesa, ni najboljši, saj ti dogovori konkretno ne zavezujejo občin za pokrivanje razlik v ceni. Mesna industrija prodaja meso v 36 slovenskih občin, svoje obveznosti pa pokrivajo le pomurske občine, zato' je treba to pokrivanje zagotoviti s sistemskimi rešitvami. Nenazadnje pa že sam podatek, da smo po potrošnji mesa na 4. mestu v Evropi, pove, da cene mesa pri nas še niso pretirane. Med ukrepi za zmanjšanje izgube pa velja omeniti še dograditev predelovalnih kapacitet in s tem zmanjšanje deleža svežega mesa v proizvodnji. Kaže, da je za to investicijo v republiki ugodno razpoloženje, zato bi veljalo pohiteti z izdelavo projektov, ki bodo usmerjeni predvsem v izvoz. Nenazadnje pa bi kazalo razmisliti še o odpisu dosedanjih sanacijskih kreditov, saj prelaganje plačila le-teh ne vodi k rešitvam. Ludvik Kovač KAREL FLISAR — »Kot dolgoletni gasilski delavec, v tej humani organizaciji delam že petinpetdeset let, še vedno nisem povsem zadovoljen s tem, kako gledajo nekateri na našo organizacijo, čeprav seje stanje izboljšalo. Zavedati se moramo, da je gasilska dejavnost najce-nejsa in da je gasilec vedno pripravljen priskočiti na pomoč, kadar je to potrebno. Moja želja je, da bi se ta oblika požrtvovalnega gasilstva v našem mestu tudi v prihodnje ohranila in da bi nam tudi drugi dejavniki pomagali pri vključevanju novih članov. Ponosen sem na stoletni jubilej gasilskega društva v Murski Soboti. Mislim, daje ta obletnica pomembna tudi za nadaljnje delo v gasilstvu.« JOŽE PINTARIČ — »Praznovanje stoletnice društva je priložnost za obračun dosedanjega dela in pa da se spomnimo vseh tistih gasilcev, ki so s svojim delom prispevali k uspešnemu delovanju društva. Kot predsednik društva pa sem še posebno zadovoljen, da ob tem velikem jubileju že razpolagamo z najso- dobnejšo opremo in spadamo med najbolj opremljena gasilska društva v naši republiki. S tem tudi končujemo eno težjih obdobij gasilstva, saj nam sedaj družba omogoča nemoteno delovanje. Kljub temu pa menim in verjamem. da bo morala prostovoljnost v gasilstvu še naprej obstajati, čeprav nam primanjkuje operativnega članstva. Zlasti nam primanjkuje srednjega in višjega kadra. Jubilej naj Im torej poziv novim članom našega društva.« ŠTEFAN NOVAK — »Za nas, ki delamo v soboškem gasilskem društvu, je stoletnica pomemben dogodek, ki se ga bomo radi spominjali. S tem smo pred javnost razgrnili naše delo, ki ni bilo vselej labv'\ r ' smo se srečevali s št iW težavami. Zadovoljni < s da je naše društvo zad; „ obdobju sodobno opremljeno, tako da lahk«, hitro in učinkovito posredujemo ob požarih, elementarnih in I drugih nesrečah. Naša naloga in tudi naloga vseh zainteresiranih dejavnikov v našem mestu pa mora biti, da svoje vrsfe okrepimo, zlasti z mladimi, ki jih v društvu pogrešamo. Tako bomo postali še močnejši in tudi uspehi gasilstva bodo v prihodnje še večji.« Feri Maučec ^^MllT , -------- 1- JULUA 1982 Sl RAN 5 OB DNEVU BORCA Troje izročil, vtkanih Troje poglavitnih sestavin v pojmu ohranjanje, prenašanje in razvijanje revolucionarnih tradicij-. Troje izročil, vtkanih v eno, o čemer je svojčas v pesmi slovenske mladine vzhičeno klikni! naš veliki jtoet Zupančič: ,,Mogočen plamen iz davnine šviga, vekove je preletel, koprni. In plamen naš se druži z njim, se dviga in plamen naš pogumno dalje gre, ker nepretrgana drži veriga, iz zarje v zarjo in od dne do dne”. Kaj se pravi ohranjati, prenašali in razvijati revolucionarne tradicije? So le-te neizčrpen vir ali presušen studenec? Kaj nam sploh sporoča — ali bi nam moral sporočati — 4. julij? V Koledarju spomina najdemo: „4. julija 1941 je politični biro CK KPJ sprejel odločitev o oboroženem uporu proti okupatorju. Zaradi tega dne slavijo vsi jugoslovanski narodi svoj veliki praznik — dan borca.” Sedanjemu rodu bolje prikazati veliko stisko medvojne generacije, njene moralne vrednote in prispevek k družbenemu razvoju, se glasi eno od sporočil. Za mlade kajpada, ki se prav tačas kalijo na trasah, so na delovnem mestu ali kjersižebodi. „Cuvati se, da ne okostenimo!” Kar vidim jo, kako je — družno z nekdanjimi gimna^ zijskimi vrstniki — tik pred izbruhom drugega »svetovnega požara« v Koreni (svojčas Barbari) v Slovenskih goricah znala naplahtati nem-škutarske zagrizence. Milena Pirher, pomurska delegatka iz Ljutomera na devetem borčevskem shodu v Beogradu — bil je 19. in 20. junija — ni vajena rokavičiti. Tudi sam se z njo, ne da bi okoliši!, za nekaj hipov pomudim v viharnih letih polpreteklosti. »KO SI MLAD, TOLIKO NE PAZIŠ« Omenja zveze s Slavo Klavoro, prihod prvih aktivistov s Pohorja v Koreno leta 1943 in zametke osvobodilnega gibanja tam okoli. Nekdanja sekretarka A FŽ razkriva, kako so razmnoževali partizansko literaturo, oskrbovali bližnje postojanke z živili, prihajali do nakaznic* za prehrano in obveščali partizane o položaju. Dobro pomni napada na žandarme-rijski postaji v Koreni in Dupleku. Pribije: »To je pač tako bilo. Ko si mlad, zagnan, na vse nevarnosti ne paziš.« Izdaja jih je — kakih 50 domačinov, med njimi brat in oče — privedla v zapore. Pred posebnim sodiščem v Mariboru jih je kanil sovrag — »Nemci so takrat,že čutili, da jim gre za nohte!«- — pognati pred puške, vendar jih potlej pomilostil in našli so se v »lagerju« A ichach na Bavarskem blizu Miinchna. Konec aprila 1945 so ob prihodu A merikancev in končni osvoboditvi polno zadihali. Toda: »Šele 19. julija sem ugledala domači kraj, kajti treba je bilo dodobra .presor-tirati’ vse taboriščnike. Med njimi se je namreč našlo zlika vse mogoče svojati, či mišk '' in podobne golazni.« E D HOD NA »ONI SVET« Zaradi okoliščin sta se leto dni po vojni z možem znašla v Ljutomeru. Po partijski direktivi je moral na referent-sko mesto za prosveto — »tako se je menda reklo« — in kajpak je šla z njim. »Med mlade treba zasajati revolucionarnega duha, ne pa jim zgolj govoriti o tem, kaj je kje bilo,« sodi Milena Pirher. (Foto: J. Gabor) slednja štiri leta celo predsednica tega zbora in od letos aprila predsednica občinske borčevske organizacije — z vsem tem pa njeno torišče še ni izčrpano. Qb teh nalogah se je upokojena ravnateljica osnovne šole dobesedno razdajala šolski mladim, njenemu izobraževanju in »pro-svetljevanju«. UTRINKI S KONGRESA V ljutomerski občini je kakih 500 borcev. »Večidel njihove moči že načenja starost in posebej bolezenske nadloge. Prav ta čas pripravljamo analizo o tem, koliko jih je še dejavno prisotnih v delegatskem sistemu,« zvemo. Zlagoma se »seliva« na nedavno kongresno tribuno, kjer je bilo temu odmerjeno precej besedi. Se pravi, kako kaže z gmotnim položajem teh ljudi. »Na zadnji seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije smo se ogreli za predlog, ki ga je na kongresu sprožil Kvas družbe da so, pravimo zanje, kvas, ki vzhaja. V najširšem in najboljšem pomenu nadaljevalci vsega tistega, kar so začeli in sklenili prešernovci, tomšičev-ci, cankarjevci, bombaši. Le, da gre to pot, v zdajšnjih časih in razmerah, za položaje, barikade in juriše posebne sorte. ,,Iz zarje v zarjo in od dne do dne” vodi pot mlade generacije, ki je že ničkolikokrat zaprisegla, da lahko računamo nanjo. Na bližnjem kongresu bo to vnovič slovesno potrdila. Mesto in vloga mladih v družbi — večna tema. Vnovič in vnovič se prebija v ospredje in ni se moč znebiti vtisa, da se je, vsaj rahlo, navzela tendencioznosti. Ob dnevu borca velja vse povedano vzeti v presojo. Kajpak brez predsodkov in izmikanj. Bojaznim pokazati vrata! Kaj je kultura med mladimi v očeh nekdanjih revolucionarjev, ki jim je bil kakšen miting žitje in klitje, izvir in navdih za jutrišnji dan, poln strahu in upanja? Morebiti jim prav spričo tega ne kaže zameriti ostrejših presoj, ko grajajo, da se je med mladimi razpasla ,,manira” zahodnja- štva, ki vem6, da odraža manipulacijo establishmenta, si skratka nadeva pokrivalo lažnega avntgardizma. Spotikajo se nad punkom, ki je v svojem globokem bistvu kritika glasbene tradicije in obenem zoperstavljanje takim okoliščinam, ki utesnjujejo hotenja in stremljenja mladega rodu. Cesto letijo krepke na račun proslav, čeprav priznajmo, da se najdejo tudi take, ki so brez primesi komercializma, saj zna ta dober namen manifestacije docela pokvariti. Bolj kot kdaj prej se zdaj kaže potreba, da se fronta najžlahtnejših tradicij in izročil širi, poglablja. Mesto za to je nesporno frontna organizacija socialistične zveze, ki v zadnjem času spenja svoje, tako imenovane frontne dele. Bodisi da so posredi zveza borcev, rezervni starešine, mladina, partija, društva in družbene organizacije, bodisi kulturne in izobraževalne skupnosti, muzeji, zavodi za zaščito kulturne dediščine, pa seveda krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Tu se obenem najdejo sredstva javnega obveščanja. Branko ŽUNEC »Vse mi je bilo tuje in sprva se mi je dozdevalo, da grem malone na oni syet. Kaj kmalu sem se navadila in po smrti moža leta 19.60 sem ostala med tukajšnjimi ljudmi,« v smehu pristavlja. Občinska odbornica, dolgoletna predsednica zveze prijateljev mladine, članica številnih društev in družbenih organizacij, nazadnje dve mandatni dobi delegatka družbenopolitičnega zbora. podpredsednik Stane Repar. Namreč, da bi se naj sredstva — bojda so posredi ogromne vsote — ki se zdaj zbirajo v federaciji, poslej zbirala po republikah, razen seveda tistih, ki so namenjena za potrebe solidarnosti. Bilo bi dosti bolj pošteno in vrh tega bi bili tesneje povezani z združenim delom, saj nam leto daje denar. Na kongresu sem slišala — človek skoraj ne bi verjel — da gre kakih 30 odstotkov tu nabranih sredstev za najrazličnejše manipulacije, največ pa ga požro administrativni aparati, ki se ukvarjajo z borčevsko problematiko. Pa si kar izračunajte, koliko je 30 odstotkov od nekaj starih milijard!« se razgovori. »PIKA IN PIKA ...!« Ko sliši besedo stabilizacija, j eše udarnejša. Ozre se po občinskih razmerah in razgali primer, ki kar vpije po ukrepanju. Govor Je o nekem delavcu na občini, ki svojih nalog ne opravlja kot bi jih sicer moral. O njem so govorili na nekem sestanku. »Ostali smo zgolj pri tern: kaj zdaj z njim napraviti? Kako mu priti do živega? Pa sem si mislila: ja, tako vendar ne gre. To je ena pika, drži. Toda: pika in pika .. .ne!« vrta dalje. »Morala bi pravzaprav reči: ja bogati, s tem človekom je treba nekaj narediti,« sledi zgovoren nasmeh. Omenja govornike s kongresnih tribun: pesnico Miro Alečkovič — »ta ženska je bila preprosto enkratna, ko je govorila o odnosih do mladih« — Bogdana Crnobr- njo, Miloša Minica in druge. Zlasti se ji je vtisnil v spomin navedek A leksandra Grličko-va, ki opozarja: »Mladi se morajo čuvati, da jim organizacije ne okostenijo. Tudi komunisti v zvezi borcev se morajo tega čuvati.« Občutki so neizbrisni. »Ko je Minic ostro obsodil agresijo Izraela na Palestino, so mu člani palestinske organizacije Joplo stisnili roko. Mnenje je bilo, da smo se v mirovnih demonstracijah znašli v istih vrstah Ž mladino...« Branko ŽUNEC Priznanja samouprav- । Ijalcem tudi v Pomurju ( 27. junij 1950 bo ostal za vedno zapisan v zgodovini ijaših narodov kot dan, ki je prinesel eno izmed temeljnih pridobitev našega socialističnega razvoja, uzakonitev rasti socialistične demokracije z razvojem vsestranske samouprave. Ko danes gledamo na prehojeno samoupravno pot, lahko rečemo, da je bila prežeta z jasno mislijo, da je samoupravljanje edino zagotovilo našega razvoja. Za izjemne dosežke pri oblikovanju, razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za pomemben prispevek k neposrednemu uveljavljanju samoupravnega položaja delavcev, k stvarnemu uresničevanju njihovih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter na tej osnovi k zadovoljevanju njihovih skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov, že vrsto let podeljujejo najvišja priznanja in nagrade Zveze sindikatov Slovenije. Med petimi organizacijami združenega dela in desetimi posameznik’, ki so letos prejeii omenjeno priznanje in nagrado za uspešno uveljavljanje samoupravljanja — podelili so jih ob 27. juniju — dnevu samoupr^ivljalcev — so tudi delovna organizacija Tehnostroj iz Ljutomera, Franc Strniša, strojni tehnik, konstruktor orodij v Gorenje-Eiradu, TOZD Proizvodnja anten in kablov. Gornja Radgona, in Anton Vidonja, kvalificirani trgovec, namestnik poslovodje v ABC Pomurki, DO Potrošnik TO Izbira Murska Sobota. „Močna spodbuda za nadalnje delo!” »To je veliko priznanje zame in za mojo delovno organizacijo, saj je to skupen rezultat opravljenega dela. Vsekakor pa mi bo močna spodbuda za nadaljnje delo, zato si bom na svojem delovnem mestu in z večjo angažiranostjo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah po svojih močeh prizadeval, da upravičim dobljeno priznanje sindikalne organizacije. Ne gre namreč le za dobro opravljeno delo, ampak tudi za to: da pritegnemo činiveč članstva pri sprejemanju določenih odločitev in njihovem izvajanju«. poudarja 36-letni A N-TON VIDONJA. dobitnik letošnjega priznanja Zveze sindikatov Slovenije. Kot kvalificirani trgovec, doma v Pečarovcih. je zaposlen na ANTON VIDONJA — KV trgovec, namestnik poslovodje v ABC Pomurka, DO Potrošnik, TO Izbira v Murski Soboti. Prej je bil kar osem let predsednik Izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov, že pel let pa je član občinskega odbora sin-..dikata delavcev trgovine. Izvoljen je tudi v koordinacijski odbor zveze sindikatov SOZD A BC Pomurka, v tem mandatnem obdobju so mu zaupali nadvse odgovorno funkcijo predsednika delavskega sveta TO Izbira, je član delavskega sveta na nivoju delovne organizacije Potrošnik itd. Nekaj časa je bil tudi član pihalnega orkestra KUD Štefan Kovač-Marko. in sicer kot rogist, prav sedaj pa je član lovskih rogistov pri Zvezi lovskih družin Pomurja. Angažiran 'pa je tudi v raznih drugih komisijah, društvih in Še kje. »Mislim, da delo osnovne organizacije zveze sindikatov tem obdobju sem iztuhtal 10 I inovacij. Pripomogle so k I racionalnejši proizvodnji in tudi manjši porabi materiala. Samo ena moja inovacija je 1 denimo lani prihranila za M 680.000 dinarjev. Moje priznanje je pa seve-da tudi nagrada vsem inova- I torjem v DO in tej dejavnosti. ki je pri nas precej močno razvita. To je predvsem posle- g dica pravilnika o nagrajeva- S nju. Inovatorstvo je moj konjiček, ki ga ne mislim opustiti. Pripravil sem že tudi g novo, po vrsti 11 izboljšavo. I S strani delovne organizacije je že sprejeta, pripravljena so že tudi orodja, ne morem pa reč’, kdaj jo bomo pričeli tudi uporabljati v proizvodnem procesu.« VP trud, ki sem ga v teh letih vložil v razvoj in napredek v TOZD proizvodnja anten in kablov. Fes čas delam v Gorenje-Eiradu, razen štirih let, ko sem opravljal dela vodje obrata strojne obdelave, delam v konstrukciji orodij. V Obveza za še boljše delo Delovna organizacija Tehnostroj Ljutomer je ena I petih OZD, ki so ob dnevu samoupravljalcev prejeli P^^ f nje in nagrado za izjemne dosežke pri razvijanju in utrje nju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov m g uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanj E tozdih in drugih samoupravnih skupnostih. Delovna org g nizacija Tehnostroj Ljutomer se pri svojem delu odlikuj intenzivno razvojno dejavnostjo, veliko vlaga tudi v u'a g vanje materialnih in kadrovskih potencialov, kar je ternef.a. I gospodarsko stabilnost in uspešen razvoj delovne or.kanf'o, S cije, ki je že lani in seveda tudi letos v času zaostrenih p je v gospodarjenja dosegla nadpovprečne rezU^e'hiern primerjavi s prvim trimesečjem leta 1980 z enakim °bdo I lani so namreč povečali celoten prihodek kar za 110 o p tkov, čisti dohodek pa za 59 odstotkov. . Tako se je glasila utemeljitev za dobljeno priznanji za £ pa pomeni dobljeno priznanje za delovno organizacij0 or. I vse družbeno politične organizacije, še posebej osnov p STRAN 6 vestnik, 1. kulturna obzorja ES odprto pismo soboškemu kinu Filmska vzgoja ali denar? Sobočani smo dobili novo filmsko dvorano z oblazinjenimi iLježi. in ob tem obljube, da bomo v njej doživljali kulturne 'zttkc. kol je osrednji filmski dvorani v občini primerno. ' . Od teh obljub pit smo obiskovalci kina Park Murska Sobota začetku dobili bore malo. »Deseti brate bo ostal zares deseti r‘a-če »žalostnega« programa ne bomo uspeli spremeniti. Specializiral se je za cenene filme brez vsebine in brez 'mkega .sporočila. Filmi nudijo zgolj erotične in sadistične 'l L'- tudi mladoletni publiki, ki jih vabi reklama: film je '11 jdini do 16. leta prepovedan. Obiskovalci teh predstav so ‘'sili tudi najmlajši, še neosveščeni sprejemniki vsega, kar sej im /'ai pod ceneno ceno seksa in nasilja, saj take filme vrtijo tudi Popolnoma mladinski uri v nedeljo popoldne. Zakaj tako množični obiski »praznih« filmskih predstav, ina je vzgoja filmskih gledalcev, kajti, če bi se ta publika /"'Hala prek kulturnih in vzgojnih inštitucij, bi tudi dobri filmi |.’11 obisk inbi jih bilo tudi več na programu: Tako pa gledamo ».(''l1-! ' Predstave. ki nam ponujajo bore malo tistega užitkane dela programskega sveta, katerega preokupacija nivopj1' ”'1' pridobivanje^denarja na račun kulturnega M V duhu usmerjenega izobraževanja je potrebno vzpo-.j "°'j ustvarjalen kontakt s pedagoškimi- delavci in tudi llM^' osn°ynih in srednjih šol. Razmisliti je potrebno o možni ‘Uiovitvi šolskega — mladinskega programskega sveta. ledu nekaterih podobnih inštitucij v Sloveniji num r em° sc 'a^° Didi po Lendavi) bi v bližnji prihodnosti rJ.1, 1 ustanoviti kino gledališče, v katerem bi po kvalitetnih slavah bili tudi razgovori z gledalci. Br°blem financiranja pa bi lahko reševali tudi ob pomoči a.c v sw?j program kulturnega animiranja Jahko vklju-q| j tudi filmske predstave. him ° Vrsl'ce so napisane zgolj zaradi nezadovoljstva nad sla-ra/nJ;r.^lanu^ k'na Park in. predvsem zaradi težnje da bi se oib, Cle lzb‘>Ijšale. Upamo, da se bodo nekateri prizadeti in dvorni zamislili. r c . Emil Erjavec Milivoj Roš v imenu mladinskih kulturnih ustvarjalcev Vlado Sagadin in LIKOS V Galeriji Murska Sobota bodo vse do 11. julija na ogled dela članov LIKOS in 26 eksponatov prof. Vlada Sagadina iz Murske Sobote. S to razstavo predstavljamo prvič v prostorih nove galerije ljubiteljsko likovno ustvarjalnost soboške občine. 1963. leta se je LIKOS s svojo prvo kolektivno razstavo zavestno vključil v programska prizadevanja domačega KUD na kulturno prosvetnem področju. Peščici ljubiteljev in likovnim zanesenjakom, ki so takrat pomagali ustanavljati to sekcijo, se je pridružilo veliko število drugih članov, tako da jih danes šteje LIKOS več kot 20. Od svoje ustanovitve pa do danes so njegovi člani razstavljali na več kot 60 skupinskih razstavah,, nekateri pa celo samostojno. Od skupinskih razstav so pomembne pokrajinske, medobčinske in republiške pregledne razstave. Na teh predstavitvah so člani prejeli ' veliko priznanj in plaket. Ljubiteljska likovna ust varjalnost pomeni fenomen v današnjem času. Ona je odraz naše demokracije in z njo povezanih prizadevanj ustvariti kulturo širokih delovnih množic. Če samo bežno preletimo imena članov LIKOS in ugotovimo njihove poklice mizar, elektromehanik, gradbeni delovodja. obrtnik, zdravnik, ekonomist, dipl, pravnik . . .) lahko strnemo misel in idejo o krepitvi takšne kulture pri kateri je neposredni samoupravljalec ne samo porabnik, temveč tudi njen aktivni sodelavec. S kvaliteto del 15 članov (Franc Bencak, Koloman . Beznec, Branko Borko, Drago Fiala, Janez Grauf, Josip Heklič, Karel Kosednar, Adolf Pen, Josip Rački, Aloj? Raus, Pero Stojanovič, Jože Špilak, Lojze Veberič, Jože Vidonja, Marija Zrim) LIKOS smo lahko v tem trenutku zelo zadovoljni. Izobraževanje, ki smo ga organizirali lansko leto v galeriji, je že pokazalo svoje pozitivne rezultate. Nedvomno opazimo velik napredek v tehniki slikanja, tudi bistveni likovni problemi, kot so volumen, svetloba, prostor, kompozicija so podani na dokaj kvalitetni ravni. Ne moremo pa biti zadovoljni z ozkostjo izbora motivnega in idejnega sveta, ki ga zaobjemajo v svoji izpovednosti. K. širitvi in bogatitvi svojega lastnega izpovednega jaza bo prispevalo lastno izobraževanje in še globje spoznavanje zakonitosti in problematike likovne umetnosti. Najpomembnejši likovni element, ki karakterizira njegovo slikarstvo, je barva. S pojavom fovizma (od francoske besede fauve-divja zver) v začetku 20. stol., kije priznal barvi njeno lastno izrazno moč. so bili postavljeni temelji moderne likovne umetnosti. Figure, predmeti, oblike iz objektivne stvarnosti so počasi skozi različne stilne oblike spreminjale svojo naturalistično podobo. Likovna umetnost se je tako razvila v kulturni koledar ^ruki Proslava ob dnevu borca Odbor krajevne organizacije ZB v Beltincih tudi ob letošnjem dnevu borca pripravlja srečanje svojih članov in proslavo, ki Im tokrat v Beltinskem parku v soboto. 3. julija. Poleg drugih bodo v izvedbi kulturnega programa sodelovali še: Folklorna rskupina osnovne šole Beltinci in mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci. A.H Ansambel »Planinke« iz Malmbja nas, kot poroča Ivan Pucko, s prijetno glasbo uspešno zastopa na švedskih tleh. Delajo tam, pridobivajo izkušnje, pa še za sprostitev,in kulturne dejavnosti mnogi žrtvujejo precej časa. Dokazujejo, da so naši, če je treba, tudi s kulturnimi prireditvami.Švedi so očitno veseli, če slišijo tudi kaj jugoslovanskega. Vlado Sagadin: Strehovska klet (olje) Vlado Sagadin se je rodil leta 1930 v Beltincih. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je končal študij umetnostne zgodovine. Z likovno umetnostjo se ukvarja že od leta 1946. V zgodnjih letih se je ukvarjal tudi z režijo in scenografijo. Prve usmeritve v likovnem ustvarjanju je prejel od pokojnega akad, slikarja Karla Jakoba, nato pa na Robbovi večerni slikarski šoli v Ljubljani, ki jo je takrat vodil Rajko Slapernik, akad, slikar. Slikarstvo Vlada Sagadina se v glavnem motivno navezuje na pejsaž, pokrajino in tihožitje. V pej-sažu upodablja Prekmurje, hribovito Goričko v različnih letnih časih, tihožitje pa je cvetlično ali sestavljeno iz različnih predmetov. dve smeri: v abstrakcijo, pri kateri so bistvene kombinacije osnovnih likovnih elementov: barve, linije, točke, ploskve, svetlobe, prostor, rikma, in v novo figuraliko, ki je ohranila predmet, figuro, vendar jo je deformirala, po svoje je spremenila njeno naturalistično podobo. V to skupino lahko uvrstimo tudi Sagadinovo slikarstvo. Motiv, ki ga obdeluje, poudari z močnim koloritom. se oblikovno odraža v ploskvah ali v drobnih preciznih potezah čopiča. V zadnjih slikah iz cikla »Goričko« pa motiv pejsaža preide skorajda v same barvne lise. Ali je to znak za morebiten prelom z naturalizmom, motiviko? To bo pokazalo njegovo nadalj- nje delo. Franc Obal PESNICKO SOZVOČJE V počastitev 26. praznika občine Lendava in 90-letnice rojstva tovariša Tita je bila v prostorih knjižnice v Lendavi predstavitev pomurskih mladih pesnikov obeh narodnosti. Literarni večer, ki ga je pripravil zavod za kulturo skupaj s knjižnico seje zlil v pravo sozvočje pesniških besed obeh narodov, ki tesno sodelujeta. Mladi ustvarjalci Ernest Ružič, Franc Lainšček — Feri, Szunyogh Sandor in Bence Lajoš so s svojo pesniško besedo poslušalcem pričarali svoja razmišljanja in doživetja. Odgovarjali pa so tudi na vprašanja obiskovalcev. Jani D. Počitniški nastop Kljub temu da so se počitnice (tiste šolske) že pričele, pa so pionirji OŠ Stročja vas še nastopili. V nedeljo so se predstavili na, otvoritvi*novega gasilsko-vaškega doma v Pristavi. Nastop zborov, reci-' tatorjev* in mešane skupine Orfovega 'instrumentarija z • pevci ter nekaj posameznih instrumentalistov je vsekakor uspel, saj so mladi pevci in godbeniki pokazali veliko mero znanja, ki so si ga pridobili med šolskim,letom. Za popestritev pa so nastopili še lamburhši iz Stročje vasi. D. L. ČETRTEK. 1. JULIJA MURSKA SOBOTA — Ob 20. uri bo na grajskem dvorišču (če bo dež pa v grajski dvorani) večer pomurske folklore. SOBOTA, 3. JULIJA MURSKA SOBOTA -Sklepna prireditev tretjih poletnih kulturnih iger bo večer srbskih plesov in pesmi v izvedbi ansambla iz pobratenega Paračina. Slovesni govornik pa bo ob tej priliki predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat. Prireditev bo potekala na idiličnem prizorišču večine prireditev osrednje poletne kulturne manifestacije — grajskem dvorišču. Ce bo vreme ponagajalo pa bo prireditev v prenovljeni dvorani kina Park. Razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega kulturnega centra so na ogled dela likovnega ljubitelja Vlada Sagadina in ostalih članov LIKOS. LENDAVA - V galeriji Lendava je poleg stalne zbirke razstavljena zgodovina mesta v sliki. LJUTOMER -r- V muzeju Edvard Kardelj je na ogled muzejska zbirka pod naslovom Taborska gibanja na slovenskem. Knjige Uspešnice tega tedna v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jože Colnarič, Stojan Vrabl: VINOGRADNIŠTVO — tretja dopolnjena izdaja, izšlo pri ČZP Kmečki glas; Vitjan Sancin: AKTINIDIJA — SADEŽ VEČNE MLADOSTI, knjigo je založila Založba Lipa v sodelovanju z Državno« založbo Slovenije ter knjiga ZBOGOM, REKA KVVAI, avtorja Joan in Clay Blair ml., knjigo je izdala Pomurska založba. Praznični < Kulturno-umetniško društvo Ivan Kavčič iz Ljutomera se aktivno vključuje v praznovanje dneva borcev. V petek 2. julija bo v ljutomerskem domu kulture ob 20. uri koncert, na katerem bodo sodelovali nekateri priznani pevski zbori. Povabilu so se odzvali: Ptujski nonet. Logaški oktet, koncert pa bo končal domači Ljutomerski oktet. Koncert v petek zvečer =bo toliko bolj zanimiv, kajti po strukturi nastopajočih — nonet in okteta — bo kljub prazničnemu vzdušju ponudil obiskovalcem možnost primerjanja teh zborovskih skupin' Poleg samega primerjanja pa bo na tem koncertu zanimivo še nekaj: pestrost, ki jo ponujajo te majhne pevske zasedbe, saj je znano, da se ravno okteti ena najpri-vlačnejših oblik zborovskega petja, saj od posameznega pevca zahtevajo obilo glasbenega znanja. V petek zvečer se torej. v Ljutomeru'obeta žanimiv in pester pevski večer. L. STRAN 7 E JULIJA 1982 4----- Večja kontrola pri oblikovanju cen Spričo ogromnega števila zahtevkov za potrditev cen, s iatžrimi so se morali znova1 soočiti člani sveta občinske skupnosti za cene v Murski Soboti, je nujna večja kontrola pri oblikovanju cen, kjer morajo bolj 'prevladovati tržne kot pa administrativne zakonitosti. To bi za celo kopico podražitev gostinskih in obrtniških storitev, ki prevladujejo, vsekakor veljalo upoštevati. Zato je sprejem odredbe o ceniku za nekatere izdelke, kjer gre samo za potrjevanje, in pa za ostale storitve, predvsem gostinskih in večino obrtniških, kjer velja režim spremljanja nivoja cen, povsem umesten. Na tokratni seji sveta občinske skupnosti za cene so ugodili zahtevku samoupravne . stanovanjske skupnosti, po katerem so se najemnine za poslovne prostore podražile za 40 odstotkov, in Agroservisu za 15-odstotni dvig cen avtoservisnih storitev. Prav tako so potrdili linearno 16-odstotno povišanje cen dimnikarskih storitev, kar je predlagal Dimnikar Beltinci, 14-odstotno podražitev storitev murskosoboškega Urarstva in pa 16-odstotno višje cene individualnih naročil v tovarni Mura. Nedvomno pa bodo zanimive tudi nove cene vstopnic za kopališče v Murski Soboti. Odrasle osebe bodo poslej za enkratno kopanje odštele 30 dinarjev (prej'20 din), ob sobotah 35 dinarjev, mesečna vstopnica bo veljala 200 dinarjev, sezonska pa 400 dinarjev. Študenti, vojaki in dijaki pa bodo plačevali po novem 20 dinarjev, oziroma 150 dinarjev za mesečno in 250 dinarjev za sezonsko vstopnico'. Za otroke do 14. leta starosti pa bo treba odšteti 12 dinarjev za enkratno kopanje, medtem ko bo mesečna vstopnica stala 50, sezonska pa 70 dinarjev. Člani skupnosti za cene so tudi sprejeli odredbo o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in drobno, kjer je določena marža za izdelke, kot so kamen, pesek in gramoz. Prvič so obravnavali tudi za htevke za potrditev cen knjig Pomurske založbe in sprejeli ceno kom-bajniranja, tki so jo skupno s kmetovalci oblikovali v kmetijski zadrugi Panonka. Zaenkrat pa je bil zavrnjen zahtevek za povečanje cen pekarskih'izdelkov, zlasti osnovnih in posebnih vrst kruha, ker še pričakujejo medrepubliško usklajevanje cen za pšenično moko. Potem pa bodo verjetno odpadli trenutni zadržki za omenjeno podražitev kruha. Milan Jerše REKLI SO Sestopiti v bazo Karel Sukič, namestnik generalnega direktorja Mure in odgovoren za družbenopolitično delo in samoupravljanje v tem delovnem kolektivu je na nedavni prvi seji medobčinskega sveta pomurskih sindikatov med drugim povedal nekaj zanimivih in mnogopomenskih misli. Dejal je, da je za Muro izvoz merilo produktivnoti, organiziranosti, porabe. Pri nagrajevanju bi se bilo potrebno enkrat za vselej otresti govorjenja na pamet, več pa se posluževati številčnih, stvarnih podatkov. In za tem dobesedno: v partiji bi morali — to zahteva čas — ,,sestopiti” iz komitejev v bazo, podobno kot v sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Dovolimo si komentirati! V časih in razmerah, ki nam niso kaj prida naklonjene, nam take izjave, sicer ne nove, a drugače povedane, znajo še kako priti prav. Zlasti, ko gre za oblike in metode političnega dela. KJE LETUJEJO POMURCI? ZANIMANJE ZA LETOVANJA Začelo se je poletje in s Item tudi letovanja. Pomurci tokrat že razpolagajo s precejšnjimi zmogljivostmi ob morju, kjer lahko delovni I ljudje preživijo svoj letni dopust . ... . . Naj večje zmogljvio-sti ima Počitniška skupnost Murska Sobota v Monseni v S Rovinju, kjer je na voljo v I ličnih hišicah okrog 600 “ ležišč, v nih pa letujejo — delavci organizacij iz celot-I nega Pomurja, ki so poveza- ne v počitniški skupnosti.v Murski Soboti. Letos so _ sicer cene letovanja za I okrog 50 odstotkov višje kot I prejšnje leto, kar gre predvsem na račun povišane — amortizacije, medtem ko se SISTEMATIČNO SINDIKALNO IZOBRAŽEVANJE Murskosoboški sindikati so tudi v prvem polletju letošnjega leta namenili posebno pozornost družbenopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju svojega članstva. V sodelovanju s tukajšnjo delavsko univerzo so organizirali več oblik usposabljanja, predvsem z namenom, da bi članstvu sindikalne organizacije omogočili kar najbolj aktivno angažiranje pri uresničevanju nalog, ki jih pri nadaljnji izgradnji političnega sistema socialističnega samoupravljanja zveza sindikatov ima. Zato si . prizadevajo, da bi bilo to izobraževanje sistematično in postopno — od najbolj množičnih oblik do daljših in zahtevnejših oblik in večmesečnih seminarjev oziroma tečajev. S tem so tudi seznanili vse osnovne organizacije zveze sindikatov v murskosoboški občini. Temeljni program za usposabljanje v OO ZSS, ki obsega več aktualnih tem, so zlasti uspešno izvedli v večjih temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih, organizacijah, kjer so naleteli na podporo članstva zveze komunistov, zavzetost članov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij in pripravljenost strokovnih delavcev v tozdih. Prav tako so se obnesle problemske obravnave aktualnih tem v združenem. delu, še posebej ob sti v glavni poletni sezoni. Poleg letovišča v Monseni v Rovinju razpolaga Počitniška skupnost Gornja Radgona s 176 ležišči v Lovrečiči pri Umagu. Tudi tam, so zmogljivosti v jesecu juliju in avgustu v celoti zasedene, medtem ko je še na vojo nekaj kapacitet v mesecu septembru. Pomurci pa še razpolagajo z manjšimi letoviškimi naselji ob morju, kot so Laterna, Vodice pri Šibeniku. Pag in druga. 4 In kje bodo letos letovali delavci nekaterih največjih pomurskih delovnih organizacij? Soboška Mura ima na razpolago v Monseni v Rov-vinju 100 ležišč, kar je sicer F. Maučec Ob tem velja opozoriti na nekaj poglavitnih vprašanj, s katerimi so se. soočali pri tovrstnih oblikah -družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja članov sindikata v murskosoboški občini. Marsikdaj delavci ne čutijo dovolj potrebe po takšnih oblikah usposabljanja, čemur se pridružuje tudi nepravilno v^ednotenje usposabljanja v .nekaterih organizacijah združenega dela. Treba seje namreč zavedati dejstva, daje za uspešno opravljanje odgovornih funkcij nujno nenehno uspoda-bljanje in izobraževanje delavcev. To pa mora postati sestavni del kadrovske politike v združenem delu. Prav tako bi se kazalo v prihodnje izogniti določenemu podvajanju oblik družbenopolitičnega usposabljanja. Zato se v murskosoboških sindikatih zavzemajo za usklajevanje raznih oblik družbenopolitičnega usposabljanja in izobraževanja v občini, s čimer bi lahko dosegli še boljše rezultate in znatno racionalnejše koriščenje finančnih sredstev. To pa je v sedanjih stabilizacijskih razmerah vsekakor velikega pomena. Milan Jerše Spodbuda za inovatorje Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti Lendava je tudi v tem letu razpisal natečaj za podelitev nagrad in priznanj zainovacijsko in raziskovalno dejavnost. da bi tudi na tak način spodbudil vse tiste delavce, ki bi s svojim znanjem lahko veliko pomagali pri uresničevanju stabilizacije. V letošnjem letu bodo podelili tri nagrade, prvo v znesku 25. drugo 15 in tretjo 10 tisoč dinarjev. Podelili bodo tudi več priznanj. V natečaju lahko sodelujejo delavci in skupine delavcev. To se zlasti uveljavlja v INA-Nafti. ko skupina strokovnjakov raziskuje določen problem, kandidate za nagrade in priznanja pa bodo predlagale komisije za inovacije v delovnih organizacijah, družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah ali delovnih skupnostih in strokovna društva. Jani D. Obravnava realizacije izvoznih planskih' obveznosti za obdobje januar—maj 1982 in gibanje izvoza do konca letošnjega leta sta bili osrednji temi delovnega razgovora odgovornih predstavnikov delovnih organizacij iz murskosoboške občine, ki so zadolžene za izvozne posle. Na pobudo akcijskega odbora za spremljanje gospodarskih gibanj, s posebnim poudarkom na izvozu, je omenjeni sestanek sklical izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti. Na njem so se pogovorili tudi o problematiki uvoza v prvih petih mesecih letošnjega leta. Enotno mnenje razpravljalcev — direktorjev ali odgovornih delavcev za izvoz iz večjih delovnih organizacij murskosoboške občine — je bilo, da se morajo v sleherni delovni sredini zavzeto C nih športnih panogah. Organizirali bodo tudi družinske igre. Delovna organizacija Radenska iz Radenc razpolaga s 25 ležišči v Lovrečiči, s 50 ležišči v Monseni, 40 ležišči na otoku Pagu ter z bivalnimi prikolicami in šotori. Cene letovanja v Lovrečiči znaša v glavni sezoni za odrasle člane delovne organizacije 250 dinarjev dnevno, za odrasle, ki niso člani delovne organizacije 350 dinarjev, za otroke do treh let 100. do 10 let 150 in nad 10 let 250 dinarjev. V pred in posezoni pa so cene nekoliko nižje. Iste cene so tudi za letovanja na Pagu. Cena za Učinkovitejši izvoz terja dolgoročnost vključevati v splošna družbena prizadevarfja za večji izvoz, ki zagotavlja normalno proizvodnjo. V oči namreč bode podatek, da kar 65 odstotkov vseh izvoznih poslov v občini ustvarja tovarna oblačil in perila Mura, 25 odstotkov Zunanja trgovina ABC Pomurke, komajda 10 odstotkov pa odpade na vse ostale izvoznike. Zato so se zavzeli, da tudi v drugih delovnih organizacijah pospešijo napore za doseganje boljših izvoznih rezultatov, saj je delež izvoza v celotnem prihodku v tem obdobju celo nekoliko upadel. Razčlenitev podatkov je pokazala, da je v prvih petih mesecih letošnjega leta izvoz iz murskosoboške občine nominalno porasel le za 25 .odstotkov, medtem ko so v tromesečju beležili 44-odstotno rast. Kljub temu pa za- Zanašanje nase, potlej na druge Saj pravzaprav že premoremo razvojna izhodišča, utegne poreči tisti, ki je konec oktobra 1979 ali kasneje, dobil v roke, lin na hitro preletel ali vsaj slišal za Idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja Pomurja v letih 1981—1985.se več — znajo dodati malce bolj poučeni — na njihovi osnovi smo lani podpisali družbeni dogovor o skupnih temeljih planov razvoja regije za to srednjeročje. »Kolikor so bile v preteklem obdbobju delovno intenzivne investicije zaradi reševanja zaposlovanja prioritetnega značaja, bodo v naslednjem obdobju morale imeti prednost kapitalno, dohodkovno in kadrovsko intenzivne investicije ... Prednos številčnosti razpoložljivih delavcev se bo morala spremeniti« kvalitetno prednost... Pri odločitvah za nove investicije bom® morali v še večji meri upoštevati potrebna vlaganja za družben standard delavcev...« Zaradi lažjega kasnejšega soočanja z Izhodišči dolgroročnega programa gospodarske stabilizacij — izdelala jih je posebna komisija zveznih družbenih svetoyr smo se primorani omejiti le na bistvene navedbe iz »nasm izhodišč. .j »Z ekonomskimi in drugimi ukrepi bomo morali zmanjševa migracijo kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev iz “° murja ... V polni meri bo moralo priti do izraza sistematicn planiranje kadrov kot pomembnega proizvodnega faktorL' Prizadevati si bomo morali za postopno vračanje delavcev n začasnem delu v tujini...« V prid vrednotenju stvarnega’ začrtanega, dodajmo par podatkov! Od oktobra lani do konc letošnjega marca je naložbena komisija pri medobčinski g®5' podarskj zbornici dala »uradni blagoslov« 74 investitorjem? gradnjo (ali izdelavo) 120 objektov v predračunski vrednos 3,41 milijarde dinarjev. Prevladujejo kajpada naložbe v kmeu stvu, manj pa v izvoz in kar precej je še razdrobljenosti. 4 nekatere bi dali roko v ogenj, da so občinsko obarvane, kar peiI v — ne bo prav nič prekrepko rečeno — politiziranje 'nve. Vin Imamo 1769 iskalcev zaposlitve, od tega polovico žensk in 4 s strokovno izobrazbo. Mlajših od 27 let je 58 odtotkov, w upravičeno zaskrbljuje. »Tudi v naslednjem planskem obdobju bo Pomurje P°*P ševalo vse večjo odprtost in povezovanje tako na gospodjl skem kot na družbenem področju... (Mimogrede: o no» programih v regiji smo že ničkolikokrat poročali).. • Hi"° bodočega gospodarskega razvoja bo v veliki meri ovisna stopnje rasti in spreminjanja strukture proizvodnje hran%nie trokemije z bazno kemijo, energetike, turizma, proizvod" mineralne vode in brezalkoholnih pijač, tekstilne konfekcij®" razvoja obmejnega gospodarskega sodelovanja ... Imamo" vse pogoje, da hitreje razvijamo tudi industrijo z elektroni* ' kovinsko predelovalno in strojno industrijo, farmacevtsko ’ dustrijo, industrijo gradbenega materiala, lesno predelavo pohištveno industrijo, trgovino in malo gospodarstvo . V prihodnje naj bi dobršen del ustvarjalnih moči in sp® sobnosti usmerili na troje tako imenovanih prednostnih P^a ročij: kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem. Tako je " seji medobčinskega sveta ZKS menil Štefan Hajdinjak z 9 spodarske zbornice. Geza Bačič, sekretar sveta pa je za SP minjanje razmer razgrnil osem prednostnih nalog. ajj Da bomo zmogli obveznosti do tujine, bo treba zdruze ,, devizna sredstva. Bistveno kaže povečati izvoz na vseh ravn in področjih. Ohraniti velja proizvodnjo, ki zagotavlja 'zV®naj-pa priliv deviznih sredstev. Zagotoviti moramo preskrbo Z ® jn nujnejšimi življenjskimi potrebščinami za vse delovne lju® v občane. Vse oblike porabe je potrebno omejiti in uokvi'1^, resolucijske okvire. Dosledno se pridrževati družbenega govora o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohod* organizacijah združenega dela in občinah je nujno naPetlkfjte sile za sprotno reševanje socialne varnosti zaposlenih.RaZ 0. probleme treba odpravljati (blažiti!) na demokratičen, sa upraven način ob hkratnem dograjevanju sistemskih in za’* j skih normativov. Vsekakor pa napovedati neizprosen spon lagodju, razvajenosti in samozadovoljstvu. j(T1o Napočil je skratka čas, da vsi po vrsti, zdaj in tu, up®'s|ej predvidene ukrepe tja, kjer nas »čevelj najbolj žuli«. Pre) a’ ’ro-je posredi zastarela tehnična in tehnološka opremljeno5 izvodnje, skromen delež lastnega znanja v proizvodnih (*•' ti sistematičnejšem razvijanju razvojno-raziskovalne deja „da|je in za ustanovitev regijskega razvojnega centra so job# glasnejši!) in dejstvo, da se od 180 tozdov v regij’ le četrtina vključuje v izvoz. . ,anac’l' Rak rana so zgubarji (vemo, Kdo so!?), ki v svojin tfe-skih programih zgolj mrzlično tipajo, kako se izk°Pat,klorira' nutnih zagat, ne pa, da bi z novimi programi in prestruk k8 njem proizvodnje dolgoročno presekali »zgubarske« gor "gč, vozle. Pa še z nečim bi si veljalo čim prej priti na jasno. Na faZ-da ni zgolj industrija »razvojni motor«, marveč je v merah kmetijstvo tisto, ki naj bi — ob ustrezni don?® rej. povezanosti in programski naravnanosti — gnalo razvoj Zdaj je že tudi lažje odgovoriti na uvodni »izziv«.Zan eg s®' se lahko najprej nase, potem šele na druge. Smo narnLj p®' stavni, integralni del širše družbene skupnosti, z sebnostmi, nasprotji in protislovji. V tej luči gre pot®®1 sprO' jemati tako »naša« kot zvezna stabilizacijska tiinflacijskim programom in vsemi 16 posebnimi (konkr nimi!) programi, ki bodo še sledili. gotavljajo, da bodo planske obveznosti do konca letošnjega leta vendarle izpolnili, marsikje pa tudi presegli načrtovane cilje. , Kot so poudarili v razpravi, pa bo treba v prihodnje terjati tudi večjo odgovornost za določeno neizpolnjevanje predvidenih izvoznih poslov. Ti morajo znotraj reprodukcijskih verig znatno bolj temeljiti na dohodkovni odvisnosti. Ob tej priložnosti je bilo govora tudi o problematiki združevanja deviz za nakup surovin in reprodukcijskega materiala, o uresničevanju določil 67. in 68. člena zakona o deviznem poslovanju, kakor tudi o gibanju uvoza in izpolnjevanju obveznosti do tujine.’V tem smislu so se zlasti zavzeli za podrobnejše analiziranje dolgoročnosti razvojnih programov na področju izvoza. LENDAVA Prejeli so državna odlikovanj Ob letošnjemprazniku občine Len slovesni seji občinske s (eresf' skupščin samoupravni , skupnosti in vodstev d’ .^e političnih organizacij P obi'" in pismenih P^diiltova^ podelili tudi državna :ebil? Prejeli so jih: Posmrtn" s dom zaslug z zlato . dela van Slavko Lepičnik' i|j. srebrnim vencem so . k Lepičnik, Franc %. St""* Golenko in Jože Vug Lebar je prejel P^ zasluge z zlatimi n' 7 a"9 so pa medaljo zaslug ^sl«^yu-Medaljo za voja^e gl,der dobili Anton Sep. “ /mt0" čak, Mirko Horvat n sa. J’1" VESTNIK, 1- STRAN 8 kmetijska panorama ODKUP PŠENICE LETOŠNJE LETINE ODDAL BO 11 TON PŠENICE Slovenci smo res nespametno ravnali, ko nismo pospeševali pridelave žitaric v naši republiki m smo pšenico rajši kupovali drugod, tudi v tujini. Lani se je stanje že precej izboljšalo, velik korak naprej pa bo storjen po letošnji žetvi, ko naj bi kmetje oddali mlinsko-predelovalni industriji vso pšenico, ki je pač ne rabijo za potrebe svoje družine, in tako pripomogli, da nam letos ne bo potrebno toliko žitaric kupiti drugod. Nakupu na drugih — izvenslovenskih — območjih pa se menda ne bo moč nikoli izognili, saj letno rabimo 150 tisoč ton pšenice. Ugodnosti, ki so jih deležni pridelovalci pšenice, so znane. Le-to je možno zamenjati za koruzo ali pa prodati po dokaj visoki ceni. Vse to je v lanski jeseni spodbudilo mnoge kmeto-valce in so s svojo temeljno zadrugo sklenili (potem, ko so vzeli semensko pšenico), pogodbo o oddaji dogovorjenih količin. Mnogi zdaj napovedujejo, da hodo oddali celo več, kot so se obvezali, saj se zavedajo, da je zanje in za družbo kot celoto še kako pomembno, če pšenico v • Faloti porabimo za ljudsko prehrano, ne pa kot so delali v Preteklosti, ko so jo v nemalo Primerih pokladali tudi živini. Jože Hari, 27-letni kmet iz Sodišinec, ima 10 hektarjev zem-je. Lani je oddal 7 ton pšenice, el°s pa je sklenil pogodbo o oddaji kar H ton pšenice. Je največji proizvajalec žitaric na območju zadružnega skladišča S’ederovci, torej TZO Murska Pobota. Kmetje z območja Gede-rovec so lani oddali skupaj 63 S 'elOS pa obljubljajo več kot J°n pšenice. To pa je za to ne obm°čje PreceJ$en Ko smo se te dni bglasili pri Matijevih, smo Jožeta našli ob zmajevem kombajnu univerza! 410. Gre torej za velik stroj, katerega lastnik je Harijeva domačija sama. S tem pa seveda ni rečeno, da Jože ne bo žel tudi drugim. Svojo pšenico na dveh njivah (1,50 in 0,80 ha) bo požel v petih urah, zato stroj ne bi bil ŽETEV — Jože Hari iz Sodišinec bo tokrat žel 230 hektarjev polj, zasejanih s pšenico. Letos pričakuje okrog 60 stotov po hektarju, zato bo tudi izpolnil obvezo do zadruge in družbe; oddal bo 11 tisoč kilogramov pšenice. Da bo žetev potekala brez prekinitev, je že poskrbel s tem, da je temeljito popravil kombajn. Foto: Š. S. gospodarno izkoriščen, če bi ga imel samo zase. Seveda pa zrnja s svojih njiv ne bo dajal v vreče, ampak bo ob kombajnu peljal traktor s prikolico in bo dragocen pridelek padal kar vanjo. Ko bo polna, jo bodo zapeljali kar na prevzemno mesto v Mlinopek v Mursko Soboto. Na račun sklenjene pogodbe o oddaji pšenice je Jože že vzel 4 tone koruze, za ostale oddane količine pšenice pa bo dobil denar. Nekateri kmetje pravijo, da se zemlje ne izplača izdatno gnojiti, češ da pridelki ne nadoknadijo vseh vloženih sredstev. Povsem drugačnega mnenja pa je Harijev, Joško, ki z umetnimi gnojili prav nič ne skopari, saj se zaveda, da tam, kjer ne pognojiš, ne moreš pričakovati ustreznega pridelka. Tako po hektarju potrosi po 800 kilogramov mineralnih gnojil, njivo, kjer seje peso (to pomlad jo je posejal na 1.50 hektarju) pa okrepi s kar 1.000 kilogrami ustreznih gnojil. Pravi, da, čeprav so gnojila draga, še vedno se izplača dobro gnojenje. Sicer pa kmetijci ne morejo biti samo preračunljivci in tuhtati, kaj se izplača in kaj ne, ampak morajo slediti njivskemu zaporedju (kolobar) in tako se lahko zgodi, da bo eno leto dohodek višji, drugo nižji, izgube pa seveda ne sme biti. Poleg pšenice in sladkorne pese pa Harijevi. sejejo še 3,50 ha koruze, imajo 2 hektarja travnikov, na 23 arih pa so letos prvič posejali sojo. Spet dokaz več, da mlad gospodar umno kmetuje. Torej hoče zdaj, ko so beljakovinski koncentrati dragi ali pa jih sploh ni, pridelati nadomestek kar na svoji njivi. Če bo uspel, bo seveda sejal sojo tudi prihodnje leto. Harijevi. pa se ne ukvarjajo zgolj z rastlinsko proizvodnjo, ampak imajo tudi 28 glav živine, od tega največ molznic. Skoraj vse delo, razen redčenja pese, opravijo Jože in njegova žena ter mati. Očeta nimajo več. Pri hiši pa so še tri deklice, od teh sta dve dvojčki. Ko predstavljamo mladega kmeta iz Sodišinec in ga hvalimo, ker je prisluhnil vseslovenski akciji za pridelovanje in oddajo kar največ pšenice, čutimo dolžnost, da ga pohvalimo tudi zaradi tega, ker vzorno skrbi ne le za kombajn (kot že rečeno, ta je pripravljen za start na žetev), ampak tudi za oba traktorja (58 in 23 KS), pa druge stroje in delovne pripomočke. »Kmet, ki ima stroje, mora biti tudi neke vrste mehanik. Če boš samo čakal, da ti bo stroj kdo drug popravil, boš veliko zgubil na času, ta pa je na kmetih, zlasti zdaj v času žetve, dragocenejši od denarja,« je dejal Jože Hari, mi pa smo mu pritrdili, nato pa se poslovili, želeč nadaljnjih uspehov in upajoč, daje v Pomurju še več takih Jožetov. Š. Sobočan KMETIJSKI INŠTITUT PRIPOROČA: Kako nadomestiti pomanjkanje krmil za zgodnje odstavljanje telet? Zreja telet z majhnimi količinami mleka in zgodnjim privajanjem na suho krmilo starter inseno se je v preteklemobdobju uveljavila na mnogih naprednih kmetijah. Zaradi pomanjkanja krmila starter, pa je marsikje ta način zreje zašel v težave in se rejci vračajo na stare, neracionalne načine reje. S tem se ne povečajo samo stroški zreje, temveč se zmanjša tudi odkup mleka ali pa teleta zaradi preveč skromne prehrane slabo uspevajo. kar vse neugodno vpliva na razvoj živinoreje. Krmila za teleta bi morala biti zato na razpolago vsaj tam, kjer je organiziran odkup mleka. Brez dvoma pa nam narekuje čas, da starter za teleta krmimo čim bolj racinalno, v primeru da ga ni na razpolago, pa ga skušajmo čimboljše nadomestiti. Kljub temu, da je hranilna enota v starterju mnogo cenejša kot v mleku, je starter precej drago krmilo. Nepravilno je zato to krmilo nesmotrno uporabljati. Večkrat pokladajo starter tudi teletom, Ki so ze sposobna izkoriščati manj kakovostno in cenejšo močno krmo. Prednost starterja pred drugimi krmili za govedoje predvsem v tem, daje okusnejši, ima več in bolj kakovostne beljakovine, več vitaminov ter ne vsebuje uree. Za teleta, ki še nimajo razvitega vampa in se šele privajajo na suho krmo, ie močna krma take kakovosti potrebna. Kasneje ko teleta pojedo že več močne krme pa tudi že nekaj sena, silaže ali zelene krme, pa shajajo tudi s krmili, kfso namenjena za Krave ali pitovno govedo. Teleta, ki pojedo že 1,5 kg močne krme na dan in so težka 100—120 kg. lahko brez škode postopoma navajamo na cenejša krmila, ki lahko vsebujejo tudi ureo. Težko je zrejati teleta če starterja za teleta sploh ni na razpolago. Če imamo slučajno na razpolago oljne tropine si lahko starter za teleta napravimo sami. Zmešamo približno 20 % oljnih tropin 3—5 % sladkorja, 2 % rudninske mešanice, ostalo pa žita, na primer zdrobljena koruza ali ječmen. Del koruze ali ječmena lahko nadomestimo tudi z ovsem, pšeničnimi otrobi ali pšenično krmilno moko. Zadostuje, da krmo v pripb-ročeni količini trikrat z lopa to premešamo, pa je krma dovolj premešaria. Večinoma pa odpade zaradi pomanjkanja oljnih tropin tudi ta možnost in bomo morali zrejati teleta z večjo količino mleka. Da bi bilo tele oskrbljeno z zadostno količino beljakovin, zadostuje poleg druge krme že 5 do 6 litrov polnega ali posnetega mleka na dan. Poleg mleka pokladamo še žito, ki mu primešamo približno tri odstotke rudnin ali 1 veliko žlico na dan rudninskega dodatka. Razen mleka in žita pa naj tele dobi po volji tudi zgodaj košeno travniško ali lucernino seno. Mleko naj teleta dobivajo do 10 ali 12 tedna starosti. V tej starosti se že toliko odraščena in navajena na voluminozno krmo, da lahko vnaprej dobro uspevajo tudi samo z voluminozno krmo, ki jo dopolnimo z močno krmo za odraslo govedo ali pa z žitom inz rudninsko mešanico. Odločilne važnosti pri zreji z žitom in drugo škrobnato domačo krmo je, da vsebuje voluminozna krma čim več beljakovin. Veliko beljakovin vsebujejo zlasti detelje pa tudi zelo zgodaj košeno seno travno deteljnihmešanic ali dobrih trajnih travnikov. Teletom lahko pokladamo tudi mlado zeleno krmo ali dobro travno silažo. Ko so teleta težka 160—180 kg shajajo v skromnih razmerah tudi samo z dobro voluminozno krmo brez dodatka močne krme ali žita. To še posebno velja za plemenske telice, katerim bolj skromna prehrana, samo z dobro voluminozno krmo od 10 meseca starosti dalje, prej koristi kot škoduje. Pri pitovnih bikih pa preidemo lahko samo na voluminozno krmo, ko dosežejo težo približno 200 kg, če seveda nimamo na razpolago lastnega pridelka koruze, ki jo pitanci v taki teži prav dobro izkoristijo, če vsebuje voluminozna krma dovolj beljakovin. Kmetijski strokovnjaki ABC z ^kovnega društva od 23. do 25. maja ogled hoteU seznaniti z Munchnu. Ogled ie bil študijske narave, saJ . poleg razstave so dosežki inrazvojem tedežele na si ogledali tudi enega od največjih centrov z tako S1 ogledah goved! na Bavarskem blizu Miinchna v tega prispela bo tudi tipično kmetijo z intenzivno govedorej obravnavana samo govedoreja. republike Na tej razstavi so bile uredilo- nemško Nemčije z vsemi pasmami govedi, ki jih rokovsko govedo) m s črno-bela, rdeče lisasta, rumena pasma ( nekatere druge evrop-rjava. Poleg teh glavnih pasem govedi r J . vre(jne ornem ske pasme, in sicer: jersey, charolais, ki p združujejo v svoje rej Živinorejci v Zvezni republiki Nem J- le se pa z ozirom zadruge, te pa v živinorejske zveze po pas ^živinorejske skupnos ti. razprostranjenost pasme govedi združuj J DOjobno našim zad Poslovanje in delo v živinorejskih zadruga J P zastopajo gam. seveda v njihovih razmerah. Svoje rejskeintere lošn.h aveljayljajo enotno, prek svojih živinor j e posle, tako n. p • organizacijskih nalog te zveze opravljajo aovedoreje in kontr godijo matično knjigo in drugo. Po^^inoreiskih uradov, ki so Proizvodnosti opravljajo strokovnjaki zi so yečja,kakor J Ustavi kmetijskih zavodov za določena ob J • živinoreje j a Pr. naše Pomutje. Pospeševanje kmetijst .. sredstev. posredi ružbenega pomena, zato je finansirano i pokrajinskih mi Prek pokrajinskih gospodarskih zbornic o Verstev za kmetijstvo. . razvidno. da v 7 Po podatkih iz kataloga o razstavljenih 8°^®^ tega. 5.4 miljeni republiki Nemčiji redijo prek 7 milj, go ^’£rno.belo odpade Na dve vodilni pasmi lisasto (simentalsko) i druge manj 5'6 milj, goved in 3,8 milj, krav, ostalo pa odpao £rno.belo pa- Pomembne pasme. Največje število goved odpad Številčno je mo, saj redijo 3,1 milj, goved, od tega , poved in z L8 m J-"koliko manj zastopana lisasta pasma z 2 5mdj-J lmajo jo tudi ^ravamc Največji gospodarski pomen P^P1^3®;^ kakor tudi večja a Svojo nacionalno pasmo. Redijo jp tak. , asma pa se je razši gospodarstva skoraj po vsej Nemčiji. Crno-beLi pa ^em nižinskem ^sosednje Holandije, zato jo v glavnem redijo Predelu Nemčije. ^noreiski uradi ,s s ..Kontrolo proizvodnosti krav oPra^a3°sameznih živali z^rajo ^ojnm kontrolorji, podatke o proizvodnostii pc*am pasmo o 'n obdelujejo v računalniških centrih Tako za nemš^o v mlekm DPfav'ja računalniški center v Munchnu. avliajo posebne ja Plačujejo odkupljeno mleko, ugotavij j slaje. ne pa mlekarne. . proizvodnost za najštevi j Število kontroliranih krav in njihova p Pasme, je naslednje: basma Število krav >8^--rume^asta Mleka kg Tolšča ' kg % 481.333 4.924 196 3,97 522.263 5.958 236 3,97 131.158 5.447 205 3,77 18.954 4.572 182 3,98 tismePri! -em Je treba poudariti, da je črno-bela pasom ^mbinirape-!NemfilV1J mlado. Svetovno poznam izdelovalci čokoladnih spe' cialitet vedo, da za ljubica čokolade cena ni važna; ta* je slovita londonska druz» Charbonnel in Walker P(0 dajal v zlat staniol za*L čokoladne bonbone po dinarjev, luksuzni amen dobavitelj Godiva bonbon1 pa je čokoladne slaščice n ročnikom pošiljal po P05^ nem slu. ki jejezdil na konj0 spremstvu dveh pažev. / tak način poslana bonbon^ je kupca stala 135 tisoč din jev. stare koprive najbolj pečejo K A KO JE JA NEZ MICKO SKUBIL (SNUBIL)? Micka je Janezu že od nekdaj uhajala (ugajala), zato je sklenil, da jo bo žel skubit (snubit). Odločil se je torej, da jo bo zatrosil (zaprosil j za moko (roko). Je pa imela Micka zelo hudega psa. ki ni kara! (maral) tujih obiskov. Ko je torej prišel Janez do Mickine hibe (hiše). ga je pred vrati pričakal pek (pes) in začel na vso moč lajati. Toda Janez se ni ustrašil, s ral (stal) je pred vrati in čaral (čakal), da mu bo Micka odmrla (odprla). Micka je nežno (bežno) pomakala (pokukala) skozi okno in videla Janeza, kako pogumno je sral (stal) in čaral (čakal). Sicer pa je Janez tudi Micki uhajal T iskarski škrat (ugajal), ni ji bilo všeč le to. da je rad včasih preveč porival (popival). Povabila ga je v sobo, vzela iz obare (omare) pijačo ter mu zalila (nalila) kozarec. Pijača ga je kmalu ogrela in ni se niti zavedel, da mu je Micka nastavila mast (past). Ponudila mu je še kobilo (kosilo) in čar (čas) jima je prijetno mineval. Po kosilu ji je Janez pomagal še pri porivanju (pomivanju), nato pa sta legla k počitku. Janez je bil utrujen, vendar mu ni dovolila. da bi seal (spal). »Če ti je zdaj do scanja (spanja).« mu je govorila, »potem pa res nisi 'za nobeno babo (rabo).« To mu je vlilo še več poguma, bežno (nežno) jo je prijel za boke (roke) in ji povedal, zakaj je pravzaprav prišel. Ni je presenetil in le- gladko (sladko) se mu je nasmehnila. Zmenila sta se. da bo porota (poroka) po novem letu, na ponočno (poročno) potovanje pa bosta šla v Italijo, kjer si bosta med drugim ogledala tudi Rit (Rim). Pa povejte, če ne zna biti stric tiskarski škrat prav dražeče samopašen! Pa ne samo to. Privošči si vsakršne vragolije in kaj hitro se z njimi vred znajdete na »terenu« neslanosti. To pot nam pač ne preostaja drugega, kot da se s kolegi, ki so mu pred par leti velikodušno »odpahnili vrata« na straneh domačega tednika, opravičimo. Torej: brez zamere! Mimogrede Včasih se zdi. da imamo v Pomurju pri združevanju raznih podjetij večje probleme. kot so jih imeli nekoč znanstveniki pri cepitvi atomov. Da se razumemo: slednje smo izvohali med Cvetjem, v rubričici. kjer je naš Dodo prenekatero žaltavo razdrl. -brž- ZANESLJIVO Boljše kaže — Sploh ne. Če drugega ne bom našel, ti bom podaril zavitek mila ... — Zakaj za vraga vedno vlačiš v gostilno še sina, saj je še otrok? Se ne bojiš, da bi doma povedal, koliko kozarcev si popil? — Ne. Zna šteti samo do PRED ROJSTNIM DNE VOM — Dragi, dobro veš, da imam v soboto rojstni dan. Računaj s tem. Verjetno ne boš skoparil in mi boš kupil kaj za na roke. STRAN 12 VESTNIK ne zgodi se vsak dan Bolezni in škodljivci vinske trte ((Nadaljevanje iz prejšnje številke) Sedaj najbolj uporabljamo organske fungicide. V glavnem Učinkujejo proti peronospori in nekaterim drugim glivičnim boleznim, le nekateri med njimi pa so učinkoviti tudi proti oidiju in sivi grozdni plesni. Proti peronospori uporabljamo antracol, dithane 45, vondozeb, ortho-pfaltan, orthocid 83, myicodifol, polyram combi, euparen in še nekatere drugo. Odličen učinek, tudi zdravilni, so v poskusih pokazali nekateri novi sistemični fungicidi, katerih značilnost je, da ne ostanejo samo na površini, ampak prodro v listje >n grozdje, kjer se s sokom razširijo. Kot kaže, bo z njimi mogoče škropiti v daljših presledkih, kot z dosedaj znanimi fungicidi. V dosedanjih poskusih so se odlično izkazali ridomil, mikal in še nekateri drugi. Proti oidiju sta učinkovita karathane in morestan, odličen učinek pa sta pokazala tudi nova sistemična fungicida bayleton in rubigan. Z njima je mogoče škropiti tudi zdravilno (kurativno), torej že po pojavu oidija. Tudi proti sivi grozdni plesni smo dobili v zadnjih letih nove fungicide kot ronilan, rovral in sumilex, ki so bolj učinkoviti kot prej znani mycodifol in eurapen. Na pripravke kakor so benlate, enovit M in derosal, je postala siva grozdna Plesen odporna in jih ne kaže več uporabljati, nezadovoljiv pa je tudi učinek teh pripravkov proti oidiju. Za večino drganskih fungicidov lahko rečemo, da vinski trti sploh niso nevarni in da celo pospešujejo njen razvoj in Tast. ' Zlasti jih Priporočamo za škropljenje pred cvetenjem in vse do konca cve-tenja, lahko pa z njimi škropimo tudi po cvetenju. V tem primeru je Priporočljivo, da nekoliko skrajšamo presledke med posameznimi (kropljenj^ ker organski fungicidi ^oreJ sredstva proti glivičnim ne delujejo tako dolgo do ^^akrovi; večina le okrog 10 funpirizi-dni' Nekateri organski u "^dl palahko, če jih prepozno Porabimo, zavirajo ^vrenje mošta. 'nsekticidi ran??6«1^’?’ so sredstva za zati-strupj 'n so po večini hudi ravnati ,moramo z niimi unot,Q .skrajno previdno in ^tevati vsa navodila. mo ”in!Si najpogosteje uporablja-skih f ^hcidc iz skupine orgam sicer ?sforn'h Pripravkov. Res je stom- 3 S0 mno8> med njimi hudi in se'’ vendar se hitro razkrajajo tei ,ne. nabirajo v organizmu. V ce1n uP.lni so znani tudi manj ali ° malo strupeni pripravki, ki bi nred„Pri uP°rabi vsekakor dali ost. Izmed manj strupenih Pr'Pravkov bi bili za vinogradni- Primerni: basudin 20, diazi- seveda tudi hujši strupi, kot na primer tosdrin, gusathion WP 25 ter ultracid, vendar se jih zaradi prevelike strupenosti raje izogibajmo. Proti jajčastim rilčkarjem so učinkoviti lebaycid, orthene in bolj strupen monitor in folimat 50. Proti listni pršici šiškarici — povzročiteljici erinoze in proti akarinozi sta učinkovita oleodia-zinon in tolidol'olje, ki ju uporabljamo za predpomladansko škropljenje. Včasih so proti rdeči sadni pršici (rdečemu pajku) uporabljali metasystox, ekatin in anthio, vendar je pršica proti njim že odporna, poleg tega pa so vsi ti pripravki tudi precej strupeni. Insekticidi iz skupine karba-matov se vinogradništvu niso preveč uveljavili. Iz manj strupenih pripravkov je primeren le sevin, vendar ima to slabo lastnost, da pospešuje razvoj rdečega moramo pri uporabi herbicidov upoštevati določena pravila. Herbicidi delujejo na plevele prek zemlje oziroma korenin in prek listja ter drugih nadzemnih delov. Z enimi in drugimi pa ne smemo škropiti le po tleh, v nobenem primeru pa ne po trti. Škropimo s škropilnicami z nizkim pritiskom in večjimi kapljicami, pri čemer lahko uporabimo navadne ročne nahrbtne škropilnice s posebnimi šobami za herbicide, ali pa posebne plastične nahrbtne škropilnice, izdelane prav za škropljenje s herbicidi. Škropljenje z motornimi škropilnicami je manj ' primerno. Če pa že uporabljamo motorne škropilnice, moramo škropiti z majhnim pritiskom, kar lahko dosežemo tudi s posebnim uravnalccm (reduktorjem) pritiska. Bistveno pri tem je, da s škropivom ne poškropimo vinske trte, MinHQRMMnCBBBHBESSMUBBKMH prometni predpisi Počitnice! To je tisto, kar gre šolarjem že lep čas po glavah in kar so pravkar dočakali. Konec skrbi, šolska torba je na dnu omare, zdaj je čas za stripe, za igre, za vragolije in užitke v.vročem poletju. Otročaji gredo na svoj prvi razigrani potep in razmišljajo, koliko prijetnih dni je pred njimi. Ob tej razigranosti pa pozabljajo na prometne predpise.Na Ulicah in cestah prežijo avtomobili in druga vozila. Hura, počitnice! ŠANKOM — Natakarica, takoj odstranite tale cenik. To je rasna diskriminacija. — Zakaj? — Črno vino je za dva tisočaka cenejše od belega. POLETNA — Že spet gresta na morje, pa sta se od tam komaj vrnila. Koliko dopusta pa sploh imata za to vajino čolnarjenje? — Micka, tisti prvi dopust je bil bolniški, zdaj Pa bova še mesec dni na rednem s K-15. KRATKO IN JASNO — Tunek, slišala sem, da si Postal delovodja, čestitam! Koliko pa vas dela v tvojem oddelku? — Ko sem zraven — vsi! OČETOVA PREPOVED — Milika, vedno sem se trudil, da bi bil dober 'm razumeven oče, tokrat Takih herbicidov, ki ne bi bili škodljivi vinski trti, še ne poznamo, zato mladega vinograda (do 4. leta) praviloma ne škropimo. V starejših nasadih pa smo pri škropljenju plevelov sila previdni. Da ne bi poškropili tudi po trtah, uporabljamo ustrezne šobe, pa tudi sicer namenjamo posebno skrb pršenju herbicidov. pajka, zato se ga izogibamo. Dober, a zelo strupen, je lannate, ki prav zaradi strupenosti ni posebno primeren. Akaricidi Akaricidi so sredstva proti pršicam. Znano je, da proti pršicam učinkujejo mnogi insekticidi iz skupine organskih fosfornih insekticidov (npr. anthio, folithion, folimat, monitor, ultracid . . .). Po daljši dobi postanejo : pršice (še posebej pršice prelke ali rdeči pajek) proti tem pripravkom odporne. Tedaj jih lahko zatiramo le s posebnimi pripravki — akaricidi, kot na primer: kelthane, neoron, plictran, tedion in še nekateri. Proti pršicam šiškaricam so učinkoviti tudi folidol olje, oleo-diazinon, tiodan, neoron in v večji koncentraciji žveplovi pripravki. Herbicidi Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile in časa bi se ljudje radi izognili obdelavi vinogradov, predvsem ročni. Poudariti moramo, da z obdelavo ne zatiramo le plevelov, pač pa tudi drugače, oskrbujemo vinsko trto. Zato je razumljivo, da lahko s kemičnimi sredstvi za zatiranje plevelov ali s saj so vsi herbicidi, ki jih uporabljamo v vinogradih, škodljivi za vinsko trto. Zato je prav, če škro-‘ pimo s herbicidi v mirnem vremenu brez vetra in ne ob preveliki vročini. Ker je zanašanje škropiva pri pršenju zelo veliko, za herbicide nikoli ne uporabljajmo pršilnikov. Praviloma herbicidov ne smemo uporabljali do 4. lela starosti, ali pa škropimo le z gramoxonom (4 litre na hektar), in sicer res samo po tleh, še bolje pa je, če trte, vsaj prvo leto, ko so še majhne, začasno pokrijemo. Gramoxon plevele požge, ti pa po določenem času ponovno ozelenijo, zato moramo s škropljenjem ponavljati. Za škropljenje z gramoxonom lahko na škropilne palice namestimo tudi posebne plastične ščitnike, ki onemogočajo, da bi škropivo zanašalo na mlade trte. Pripomba: Strokovni nasvet, objavljen v prejšnji in današnji številki, smo povzeli po knjigi Jožeta Colnariča Vinogradništvo, ki jo je izdalo CZP Kmečki glas. Gre za knjigo, v kateri najde tako mlad kot star vinogradnik množico strokovnih nasvetov, zato vam jo toplo priporočamo. Dobite jo tudi v knjigarni, stane pa 290 dinarjev. za razvedrilo pa ti ostro prepovedujem poroko s tem bradatim kosmatincem. — Očka, bodi še naprej takšen kot doslej, saj v zakonu ne bova dolgo... NESTRPEN GOST — Precej časa že čakate. Boste kaj naročili? — Dva deci radenske in dobrega natakarja. ZASKRBLJENOST V današnjem času ob tolikšnem prometu moraš imeti prekleto srečo, da kot upokojenec umreš v postelji... NA MORJU — Zakaj rineš v vodo z nogavicami? — Zame je premrzla. IZPOLNJENA OBLJUBA — Mica, naš dedek je bil poštenjak. Obljubil je, da nam bo brezplačno zagotovil prenočišče in hrano s pijačo še gibanje na zraku. In to za dni. vred, pa svežem dvanajst — Čudovit človek mora biti. — To še ni vse. Tudi obljubo, da bomo dobili toliko, kot so vredni naši K-15. — Super! — Že, vendar smo morali v teh dvanajstih dneh sušiti seno in pospravljati okolico dedkove domačije, ob koncu pa je bil še en problem: mož se je razkuril in ni hotel za naš denar najeti kombija za podarjenega prašiča ... kozmetika Prhljaj in mastni lasje Prhljaj na laseh nastane vedno takrat, ko je onemogočeno pravilno obnavljanje las. Premočno ali premajhno delovanje žlez lojnic lasišča so vzroki za prhljaj, včasi pa tudi nepravilno izbrani preparati za nego las. Zato moramo lase pred umivanjem dobro prečesati. Lase s prhljajem lahko umivamo vsak dan, uporabljati pa moramo poseben šampon proti prhljaju. Lasišče je treba čimbolj pogosto masirati s tonikom proti prhljaju. Mastni lasje. Lasne žleze lojnice izločajo preveč maščobe. Včasih je to posledica hormonskega neravnovesja. Lase lahko umivamo vsak dan z zelo milim šamponom. Dvakrat tedensko uporabljamo poseben preparat ža mastne lase, ki vsebuje izvlečke zelišč, ki delujejo na žleze lojnice. Premočna masaža lasišča pri mastnih laseh in preostri preparati za izsušitev lasišča niso priporočljivi. Izogibamo se sušenja z elektriko, ki draži žleze lojnice lasišča, ker v tem primeru izločajo več maščobe. Vsi dobro vemo, kako malo je potrebno, da pride do nesreče. Zato otroci, kadar zaidejo na cesto, ne bi smeli biti nikoli povsem brez skrbi. Cesta ni igrišče! In prehodi za pešce, pa rdeče in zelene semaforske luči veljajo tudi med počitnicami.. Naj je dan še tako lep, nasprotni rob ulice pa še tako vabljiv, deklič in fantič ne bi smela nikoli steči čez cesto, ne da bi se prepričala, če je njuna nameravana pot prosta. A vsi vemo, da včasih stečeta! Avtomobil je ob takšnih trenutkih nemalokrat prehiter, voznik s svojimi gibi prepočasen, zavore pa premalo učinkovite. Skrb za otroke ob cestah in na njih sodi med poglavitne vozniške veščine. Tako kot ste se morebiti že priučili uganiti, kdaj vam bo kak neprevidnež zapeljal v škarje, ali kdaj bo spremenil smer, ne da bi vklopil utripalke, tako morate znati vnaprej uganiti, od kje in kdaj, bo pritekel otrok, da se mu boste varno ognili. Žoga, ki se prikotali čez cesto, ne sme biti vzrok za oklevanje. Zavirajte, kolikor morete in smete, kajti za njo se bo znašel kratkohlačnik, ki ga bo za usodo svoje igrače skrbelo dosti bolj kot za lastno življenje. Otročaji na pločniku, ki prepirajo, morajo vzbuditi pozornost voznika, kajti ne morete sedeti, kdaj se bo eden od njih ustrašil drugih dveh in si poiskal ,.varnost” na nasprotnem robb ceste! , Otroci na kolesih! Tudi to je dostikrat nespametno izzivanje nesreče. Kolesarjenje je zdravo in koristno, dokkler je varno. Sredi mesta ali na prometnih cestah otroka sploh ne bi smeli pustiti sesti na kolo. Toda vsi starši ne mislijo tako in nesreče so tu. Se mnogo huje je, ker šolarjem, zdaj počitnikarjem, dopuščamo vožnjo s kolesi z motorji. Se več: ne le dopuščamo, ampak jih k temu ponekod celo spodbujamo. Niso redki primeri, da starši kupijo svojemu ljubljencu za odličen uspeh v šoli — kolo z motorjem ... S takim početjem so sokrivec za nesrečo, ki se morda utegne zgoditi. Pa še tale nasvet Vbznikom: Kadar zavijate v vas ali v mesto, kadar vozite mimo blokov, kadar zagledate gručo otrok ali kadar vam ,,notranji glas” nenadoma reče ,,Kaj pa, če izza vogala priteče otrok?”, zmanjšajte hitrost, vozite previdno, pa če se vam še tako mudi! Počitnice so tu! Vsi se'potrudimo (šolarji in vozniki), da bodo kratkohlačniki resnično uživali, to pa bo mogoče v pravem pomenu besede le,, če se nobenemu ne bo nič zgodilo. Ko bi se počitnice za ese srečno končale! Mar ne bi bil te velik dogodek? Morda celo večji kot počitnice same. ZDRAVILO PROTI GLAVOBOLU PRAVO-KOTNICA SODOBNI SLOVENSKI PISATELJ (»LUKARJI«) VRSTA OPAT VZDEVEK, NAZIV TELESNA POŠKODBA MESTECE SEVERO-ZAH. OD SARAJEVA NAJDENI PREDMET varnost v prometu OPREMA KOLESA Od lanskega prvega maja, ko je pričel veljati temeljni zakon o varnosti cestnega prometa, mora tudi na dvokolesih ponoči ali v mraku na zadnjem blatniku goreti rdeča luč. Kolesarji so pri vožnji v mraku in temi izpostavljeni predvsem z zadnje strani veliko večjim nevarnostim, kot si marsikdo predstavlja. Mačja očesa na blatniku (rdeča) ali na pedalih (rumena) tudi zagotavljajo, da se svetloba iz žarometov avtomobila odbija. Toda veliko varnejše za kolesarja. ki se ponoči vozi po desnem robu ceste, je RDEČA LUČ, ki ji daje elektriko dinamo. V prodaji pa so tudi že mačja očesa, ki jih lahko pričvrstimo na napere (špice) kolesa. Tako voznik lažje vidi kolesarja, ki prihaja pravokotno na njegovo smer vožnje. Podobno je tudi z loparji, ki jih pritrdimo na zadnji blatnik in nakazujejo širino kolesa in kolesarja in so se uveljavili v tujini, prihajajo pa tudi k nam. Vse te pripravice sodijo k varnostni opremi dvokolesa in pripomorejo, da nas drugi bolje vidijo. V tem smislu so priporočljiva tudi oblačila živih barv. Sicer pa ne bo odveč opozoriti tudi na dobre gume, zanesljive zavore, trdno pritrjene sestavne dele kolesa ... Pa še nekaj je treba tudi redno vzdrževati. Torej ga je treba občasno namazati, očistiti. Če bo naše kolo, ki je zlasti aktualno v pomladno-poletnih mesecih, pravilno opremljeno in vzdrževano ter če bomo dosledno upoštevali prometne predpise kar zadeva obnašanje na cesti, smo lahko dokaj trdno prepričani, da z vožnjo ničesar ne tvegamo. DOBA TREH LET, TRILETJE PEVEC PESTNER ZGORNJI DEL STOPALA AVTOMOBILSKA OZNAKA ITALIJE MAJHEN NOS SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER (ANDREJ) KROGLA GEOMETRIJSKA TVORBA, PODOBA EVROPSKA DRŽAVA, NAŠA SOSEDA KITAJSKO MESTO OB REKI SINKIANG POGAN STRAH PRED NASTOPOM ZAČETEK ABECEDE GORSKA NOSILA TIR, KI GA OPIŠE NEBESNO TELO REKA V ISTRI DEL NOVE GORICE POLJSKA CVETLICA LUIGI GALVANI TATVINA VRSTA DELFINA RONALD REAGAN DROBEN GLDDALEC REDITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: avtobus, realist, interna, sto, oje, Tuva, el, oris, kakteja, R, Oates, Ail, Ais, tren, Eu, kasarna, AN, tein. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA l f 'r /)-».< m . ' _ STRAN 13 1. JULIJA 1982 Zaprla so se osnovnošolska vrata Počasi se iztekajo naši najlepši dnevi mladosti. Čeprav si želimo čimprej odrasli, se nam bo nekoč le stožilo po njih. Na našo mladost nas. bo vse skupaj vezalo mnogo, veliko lepih spominov. V osmih osnovnošolskih letih sem doživela toliko prijetnega! Vsa doživetja iz Šole želim ohraniti v srcu. Ko bom najbolj sama, bom v mislih posegla nazaj in se spominjala teh lepih dni. Tako bo z mano spet mladost. V našem razredu je vedno vla KOTIČEK ZA HALE LASTOVKE DRAGI MLADI PRIJATELJI! ŠOLSKO LETO SE JE IZTEKLO, PRED VAMI SO POČITNICE, KI STE SI JIH RES ZASLUŽILI, SAJ NISTE BJLI PRIDNI SAMO V ŠOLI, AMPAK TUDI' PRI PISANJU ZA "LASTOVKO". VSEM MLADIM SODELAVCEM ŽELIM, DA BI SE V POČITNICAH NAUŽIL VELIKO SONCA IN DA BI DOŽIVELI VELIKO PRIJETNIH TRENUTKOV Z BABICAMI, DEDKI, S PRIJATELJI IZ DOMOVINE IN MA MORJU. PA NAPIŠITE, KAJ STE DOŽIVELI TUDI ZA. "LASTOVKO"! LEP POZDRAV IN NASVIDENJE JESENI! x N VESELIM SE POČITNIC V počitnicah grem v Slovenijo; S starši bom šel tudi na morje. Letos bom prvič videl morje. KRISTJAN JAMBROŠIČ dalo prijetno prijateljsko vzdušje. Želela bi, da bi vsi to našli tudi v srednji šoli. Zavedamo se, koliko truda so učitelji vložili v to, da bi iz nas zrasli pošteni in dobri državljani. Zapirajo se vrata najlepšega dela .življenja, pred nami pa odpira negotov svet. Večkrat bomo rabili železno voljo, da ne bomo zapadli v kriminal, da ne bomo postali poulični frajerji s cigareto v ustih m s steklenico v rokah. Ne, to se z nami ne sme zgoditi. Jaz želim užiti svojo mladost. Ne bom je uživala v zakajenih lokalih. Hočem med ljudi, ki so enakega, življenja. Nočem pri tridesetih postati razvalina. Hočem naprej, hočem uspeti v tem vrtincu življenja. Doris Bokan, 8. b OŠ Rogašovci Smeh iz klopi Pri uri matematike se učimo o predhodniku in nasledniku. Tovarišica: Kako se imenuje število na desni strani? Andreja: To je zahodnik. Pri slovenskem jeziku se pogovarjamo o vrstah povedi. Tovarišica: Kako se imenuje stavek s piko? Andreja: To je pikasti stavek. Šli smo na učni sprehod v gozd. Tovarišica: Tiho! Poslušajmo, da bomo slišali žolno. Tišino pretrga rafal iz hlač. Učenci: Bojan pa ima v hlačah žolno. Pri uri glasbene vzgoje. Tovarišica: Zakaj pa ti ne poješ? Učenci (opravičujejo sošolca): Tovarišica, on ima danes tako grbast glas. Pred izletnikom čakamo štafeto. Oziramo se proti kanalu, od koder bi morala prispeti. Nekateri so ji šli nasproti. Damir spet pogleda v tisto smer in opazi, da nekateri tečejo. Vzklikne: Tovarišica, nasprotniki že tečejo! Pogovarjamo se o krvodajalcih. Veliko jih poznamo. To so mamice, očki, babice . . . Tovarišica: Da, tudi Boštjanov očka je krvodajalec. Njegovo ime še posebej hranijo na transfuzijski postaji in ga pokličejo, kadar kri nujno potrebujejo. Branko (čez nekaj časa, ko mu nekaj ne gre v glavo): Tovarišica, zakaj pa morajo Boštjanovega očka posebej krmiti? Katja (pojasni): Eh, mi pravimo „šparajo ga”! Iz glasila BRSTIČI OŠ Bakovci Minilo je osem let; tako hitro, da se niti 'zavedala nisem. To je bilo osem prelepih skrivnostnih jeseni in belih zim. Sedaj Odhajam v svet, tako neizkušena in majhna v primerjavi z njim. Pred osmimi leti, ko sem prišla v šolo, nisem vedela,'da bo tako lepo. Mogoče se tega v prvih letih nisem zavedala, spoznala pa sem sedaj na koncu, da bo slovo težko. Bojim se zadnjega šolskega dne. Bojim se solz, ki mi bodo privrele v oči, ko se bomo poslavljali in si zaželeli srečo. Obiskali smo kovača Nekega dne smo obiskali kovača. Takoj ko smo prišli na dvorišče, smo slišali, kako kovač kuje železo. Imel jc dosti dela. Železo je dal v žerjavico. Ko se je železo ogrelo, ga je vzel ven in tolkel po njem s kladivom. Imel je pomočnika. Kovač rabi dosti kladiv in klešč. Pokazal nam je meh, s katerim so delali kovači nekoč. Zdaj gre vse na elektriko. Tudi njegov oče je bil kovač. Pripovedoval nam je o svojem poklicu, ki je zelo težak, vendar ga ima vseeno rad. K njemu so stalno prihajali kmetje in ga prosili za razna dela. Kovačevo delo je zelo pomembno in potrebno. Mi, dečki, bi vsi radi postali kovači. Skoval nam je tudi dva žeblja, ki smo ju odnesli v šolo. Zelko Mojmir, 3. b OŠ Crenšovci Kkižemkražek\ SLOVO OD SOLE Bilo je lepo, čeprav smo preživeli tudi težke trenutke. Skupaj smo trepetali pred šolskimi nalogami. Sedaj sem spoznala, da ti predmeti sploh niso tako težki, čeprav pade tudi slaba ocena. Veliko težje se je znajti v življenju, najti tisto pravo pot, ki te osreči in te pripelje do začrtanih ciljev. Zjutraj., ko stopim v učilnico, mi kreda prileti tesno ob glavi. Ozrem se in vidim, da fantje preizkušajo svoje športne sposobnosti. Tudi tega ne bo več, pomislim. Pravijo nam, da za svoja leta nismo dovolj zreli. Vem, da smo prav tako odrasli kot tisti, katerih stopinje je že zabrisal čas, in prav takšni smo kot tisti, ki prihajajo za nami. % Marjetka Gomboc, 8. raz. OS Cankova Z OSNOVNE ŠOLE BAKOVCI: Zbirali smo papir. UREJA JOŽE GRAJ O. S.: Tale zapis me je rešil skrbi, kaj naj vam napišem ob koncu šolskega leta, tako kot je to v navadi in ste najbrž tudi pričakovali. A kaj lahko še dodam Marjetkinim mislim, ko pa mi je skoraj vse vzela z jezika! No, moram se vam zahvaliti za sodelovanje, za vaš trud in za vse, kar ste mi poslali. Žal vam nisem mogel vsega objaviti in upam, da mi tega niste preveč zamerili. Čeprav boste zdaj na brezskrbnih počitnicah, bom vesel, ako se mi kaj oglasite, če mi kaj zanimivega napišete ali narišete. Rubrika Križem po naših šolah bo sicer do začetka šolskega leta manjkala v Vestniku, vendar pa ni rečeno, da kakšen vaš prispevek ne bi bil prej objavljen. • Želim vam vesele in prijetne počitnice! ko so cvetele marelice Pred porodom smo močno poostrili konspiracijo. Nobena od deklet ni prišla k hiši, če ni bilo nujno potrebno. Kljub temu so bile vsak dan na tekočem, kaj se dogaja. Biba je vzdrževala zvezo. Bale so se zame. Niso vedele, kako naj meni in dr. Cirili pomagajo. Ko se je pri hiši umirilo, so začele prihajati. Najprej Helena. Radostna, hrupna, predvsem pa radovedna, kakšen je varovanec, za katerega je dosti tvegala in skrbela. Prišla je kakor vedno lepo oblečena, v čevljih z visokimi petami, s spremenjeno, moderno frizuro, v tesno oprijeti obleki, le njene oči so ostale iste — nemirne, dobrohotne, prijazne. Viharno je zaprla vrata, stopila k meni, mi stisnila roko. ,, Kako je, mami?" _ ^^o seje obrnila h košari, v kateri je Darko leno obračal glavom skušal gibati z rokami. ,, Torej ti si tisti smrkavec. Že pred rojstvom si bil predrzen. Saj veš, kaj si delaj ko smo spali skupaj v eni postelji, Lump si, veš. Pa mamico si mučil. Tako se nismo zmenili, ko si prišel s hribov. Ti lump." ,,Hva lažna sem ti, Helena. Vse si storila zanj," sem ji rekla razgibana, sentimentalna. Tolikokrat me je reševala v težkih trenutkih, ne samo iz nevarnosti, ampak mi je vračala voljo in mi dajala pogum, kar je še več pomenilo. „ Tebi največ dolgujem. Skrbiš zame, kakor da sem ti sestra. Verjemi, ko te dolgo ne vidim, se čutim osamljeno. Tvoje družbe sem se preveč navadila." ,,Nehaj, no." ,,Ce bomo dočakali svobodo, se ti bova skušala z Darkom vsaj malo oddolžiti. Ostali bomo prijatelji, obiskovali se bomo . . ,, Nehaj, no," me je prekinila. ,,Žrli se bomo. Ce sdžremo že zdaj, ko nam smrt vsak dan rine svojo koso pod nos." Helena ni hotela več poslušati mojih čustvenih izlivov. ,,Živiš tu kakor v bunkerju. Zato nič ne veš." ,,Nič. Me tudi razen otroka nič ne zanima. Samo da je zdrav." Smejala se je. Porod in trpljenje me je nagnilo k čudnim spremembam, ona pa je ostala seveda na trdnih tleh. ,, Vidim. Zdaj si šele prava mami. Pošteno si si zaslužila to ime." Povedala sem ji, da piše Darko o nekih obročih okrog mesta, ki so jih sprostili. ,,Kaj so sprostili? Nekaj naših ljudi je spet padlo in aretacije so na dnevnem redu. Vrag naj me vzame, če ne bomo kmalu tudi me na vrsti. — O materi pa še zdaj nič ne vem, "je tiho pristavila. Misel na mater jo Je vedno zresnila. Posebna bolečina je prežala na njeno viharnost in ta jo je potisnila v molk, pa čeprav le za kratek čas. Njen temperament in razburljiv pose! sta jo držala pri dobri volji, da je ostala nazadnje vedno Helena, ki se je iskrila v smehu in ki je bila polna domislic, novih idej. Ko je odšla, sem čutila praznoto. Res da so zame v hiši lepo skrbeli, a Heleno sem pogrešala. Potrebovala bi jo v vsakem trenutku, če ne zaradi drugega, samo da jo vidim in slišim. Nosim jo v sebi, kakršna je v svojem vedenju, v svojem ukrepanju. Moje življenje in življenje otroka, ki sem ga nosila, je bilo povsem odvisno od nje. V tem splošnem veselju deklet sem opazila, da Bibina mati ne deli z nami veselja. Razjedala jo je neka skrb. Nekoč, ko mi je prinesla toplo juho v posteljo, mi je svojo težavo zaupala. Preveč je bila iskrena, da bi jo zadržala zase. ,, Krščen ni, "je v zadregi dejala. ,,Ce bi umrl, ne bi prišel k Bogu." Z Bibo, ki je bila kar naprej po skojevsko točna zveza z dekleti, sva najprej materino željo premleli, nato jo je prenesla Katji, Vidi in seveda Heleni. Vse Štiri so se takoj odločile za krst, če to želi Bibina mati, ki smo jo spoštovale. Odločile so se za improviziran krst, s tem pa matere niso nameravale žaliti. Njena vera je bila tiste vrste, ki je življenje uravnavala ne samo njej, ampak jo nevsiljivo izžarevala tudi na svojo okolico. Verske resnice so bile njene resnice in to žive. Prepojile so vsako njeno misel in dejanje. Vera ji ni bila mučno breme, ki bi jo vezalo, ampak je vplivala nanjo pomirjujoče, Svoje težave je skušala z vero reševati in je bila ob tem srečna. De! te njene umirjenosti in dobrote smo bile deležne tudi me, posebno jaz z otrokom in v ta duhovni, odrešujoč svet je želela s krstom pritegniti tudi otroka. Ne samo zato, ker smo jo razumele. Sadove njene vernosti smo čutile, zato smo z improviziranim krstom skušale ohraniti do nje spoštovanje. Pravega krsta seveda nismo mogle in tudi ne bi hotele opraviti. Dekleta so sklenila, naj bi bi! Darkov krst kolikor mogoče slovesen, da bo mati čimbolj zadovoljna. Računati smo morale s tem, da bo vojna še dolgo trajala in da bomo njeno pomoč krvavo potrebovale. Otroški voziček je posodila Marta, kakor je bilo domenjeno. Potreben je bil za krst, ker smo stanovali na robu mesta-, frančiškanska cerkev, v kateri bo krščen kot smo rekle materi, pa je bila v središču mesta. Za svečana oblačila s svilenimi pentljami nismo bile v zadregi, saj je fant Imel nekaj novih kompletov. Voziček je določenega dne pripeljala Marta, ki je do takrat nisem poznala. Prišli sta tudi Helena in Katja. Otroka so mašno oblekle v sobi, ga odnesle na dvorišče in ga položile v praznično okrašen voziček, navešen z zavesicami in sploh olepotičen kot nevesta pred poroko. Drenjale so se okoli Darka, vsaka bi ga rada prijela,- mu kaj popravila ali ga pobožala. Midve z Bibino materjo sva ostali na balkonu in sva gledali. In ne samo midve. Marica iz trgovine je opazila, da se na dvorišču nekaj dogaja. Dala si je opravka pred lokalom, da je lažje videla na dvorišče. Vedela je, da sem rodila, saj smo vsak dan obešali na hodniku na vrvico plenice. Opazila je tudi, da je Biba zjutraj prišla po nekaj več živil kot ponavadi. Sklepala je, da se pripravlja krstno slavje. V hiši nismo niti slutili, da kdo spremlja naš obred. Z Bibo sva bili prepričani, da nihče pod soncem ne ve, da je z nami kaj narobe. Pohod h krstu je bil pripravljen. Marta je potisnila voziček na ulico, mati, Biba in jaz pa smo opazovale, kako se vse tri oddaljujejo proti mestu. Mati je bila srečna. Čeprav sem imela še vročino, sem stala in gledala toliko časa za njimi, da so na križišču zavile v stransko ulico. Zavile so proti Šišenskem hribu, v hosto, saj je bil fant od prvega dne ilegalček. Prišel je iz hoste in se vrača vanjo. Videti jo je moral čimprej in občutiti njen vonj. Izmed vseh ljubljanskih ilegalčkov se je najbrž moral prvi ukakniti v hosto. Vrnile so se v času, ki je t)H primeren. Z materjo, Bibo in Vero smo jih komaj pričakale. Živahno so pripovedovale podrobnosti o krstu, ki so sijih seveda izmišljale. Helena je bila kot botra v ospredju in je viharno razlagala o tem, kako se je fant drl in protestiral, ko so ga polili po glavi. Mati ga je vsa blažena dvignila iz vozička in mu govorila: ,,No, zdaj si pa naš, res si naš. Sele zdaj ti je ime Darko." Ker nisem mogla biti pokonci, je bila zakuska pripravljena zgoraj v sobi. 'Nekaj dobrot sta nacvrH mati in Vera iz živil na karte, narezek so prinesla dekleta. Francka je en dan prej po Henriku poslala načrtovano belo štruco, za katero se ji je posrečilo očuvati kilogram bele dolenjske moke. Mb ti je skuhala čaj in krstitki so potekali v zadovoljstvu, smehu in pripovedovanju. Potožila sem, da je fantek prevelik požeruh in mu je premalo hrane pri meni. J Kaj ne bo, če pa je iz rodu požeruhov," je namignila Katja. „ Pošlji ga v hosto, tam si bo že kako pomagal, kot si vsak," je dodala Helena. Biba je begala z očmi od ene do druge, Marta pa se je tej prikriti igri samo smehljala. ,,Sosed bo moral dajati mleka za dva," je menila mati, ki seveda igre ni razumela. ,, Jesti moraš, Ana, dosti jesti." (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 1. JULIJAj^. sport RAZGOVOR Z MAGISTROM JOŽETOM KOVAČEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE TKS MURSKA SOBOTA MNOŽIČNOST PRIORITETNA NALOGA Pred kratkim je bil za novega predsednika skupščine Telesnokulturne skupnosti Murska Sobota izvoljen mag. Jože Kovač, sicer direktor Potrošnika Murska Sobota. Z njim smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih telesne kulture. — kakšna je programska usmeritev nadaljnjega razvoja telesne kulture v soboški občini? deležne naše posebne pozornosti.« — Kateri so sicer največji problemi telesne kulture v soboški občini? »Telesno kulturni delavci se morajo zavedali, da stabilizacija ni stvar drugih, temveč nas vseh. To pa pomeni, da bomo tudi v telesni kulturi »Prevzem funkcije v TKS v občini Murska Sobota je v skladu s srednjeročnim obdobjem in sprejetim planom, ki ga je sprejela skupščina. Programska usmeritev načrtuje množičnost in kvaliteto telesne kulture v naši občini. Če bomo to. hoteli nadaljevati- potem bomo morali najti kar najboljšo usklajenost med obema pomembnima usmeritvama. Množičnost bomo morali krepili na vseh ravneh, predvsem pa med šolsko mladico, v KS in v OZD. kajti če bo množičnost. potem ne bo skrbi za kvaliteto.« — Katere so najpomembnejše naloge, ki jih bo obravnavala skupščina TKS Murska Sobota v letošnjem letu? »Programska usmeritev skupščine TKS v letošnjem letu je zelo obširna in pestra Izmed obilice nalog bi rad posebej izpostavil vprašanje delovanja, prednostnih špott-nih panog v naši občini Razprave <> tej problematiki potekajo Že dalj časa in na skupščine v zadnjem ^inletju bodo delegati sprejeli nadaljnjo usmeritev. Ob tej razpravi se bo nedvomno pokazalo, ali so se v zadnjem obdobju razmere med športnimi panogami, ki so bile prioritetne, od takrat ko so bile postavljene pa do danes, spremenile. V tem obdobju snto priča naglemu razmahu nekaterih športnih panog tako v množičnosti kol kvaliteti. zalo bodo morali biti morali usklajevati potrebe z možnostmi. Nenehni razvoj telesne kulture, ki je močno prisoten r zadnjem obdobju, objektivno zahteva več sredstev. ki pa jih žal ni vedno dovolj. Usklajevanje med potrebami in možnostmi bo težka naloga, ki pa ne sme imeti za posledico, zmanjša-; nje množičnosti in obsega telesne kulture. Nadaljnja izgradnja telesnokuhurnih objektov ho prav gotovo zmanjšana. To ni v interesu delavcev, ki delajo v telesni kulturi, zato nas to tudi najbolj skrbi. Sprejeti plan na področju investicij v dosedanjem obdobju ni r celoti realiziran, s spremembami pa bomo morali računali tudi v srednjeročnem planu. Planirati bomo morali samo tiste objekte, ki so najbolj potrebni in ki zagotavljajo realno osnovo za uresničenje sprejetih načel množičnosti v miši občini. F. Maučec konjenistvo DVOJNA ZMAGA DIMITRIJE kasaškega športa je bila krožna dirka za prv .. starejšim iz uspeha je imela Dimitrija MS z Markom _ 1’257 Lansped Kljuearovec, ki je zmagala na 2000 m s cas petj Sicer pa je (Galunder, Veržej) je bil četrti, Pegisped avtoštartom D|mitrija MS zmagala tudi v dirki za 3 do ‘ . vcija omeniti na 1800 m s časom 1:24,6. Od ostalih ljutomerskih kasače j 1:32>8 y anagi Finga (Anton Slavič) 1:39,0 in Lera (Mirk. se $e Fisko tekmovanju dvoletnikov na 1400 m dolgi progi. mesto s časom Mirko Hanžekovič), ki je v prvi dirki zasedel drugo mesto '39,2. — LOVSTVO -------------------------------" DVE ZMAGI LOVCEM V KRIŽEVCE Na prvenstvu zveze lovskih družin Prekmurja, v' ‘ kj Lovci so °'G iz občin Lendava in Murska Sobota, je so c etreliali so v tarčo merili svoje sposobnosti v streljanju na glinaste go o • . bOjo že v Srnjaka, najboljše pa so proglasili tudi v kombin I • . jnjOi kajti v soboto in nedeljo 3. in 4. julija imeli novo sltdsko p nstv0 v istih Murski Soboti (pri Budinskem mlinu) bo repu Prekmurja, 'sciplinah, v katerih so tekmovali lovci ^veze lovs ’ prekmurju 301. Rezultati: tarča srnjaka — ekipno: 1. LD Krize .£no: 1. Bačič M. Sobota I 292, 3. LD M. Sobota 1 288 ter po. 2 LD ' D Križevci) 89; glinasti golobi —ekipno: L L • $ Ra(jovci) Križevci 101, 3. LD Cankova 96 in posamično: 1- ™ L 'D M. Sobota kombinacija — ekipno: 1. LD Križevci 6 t oc , • Križevci) 172 u« 3. LD M. Sobota II 574 in posamično: 1. Baču, t točk. (tg) mali nogomet TURNIR OB DNEVU BORCA zim v počaslUčv . Nogometni klub Panonska iz Murske Sobote turnjr v malem • julija, dneva borca, v nedeljo, drugi kjp bo v petek, 2. migometu za prehodni pokal dneva borca. Žreban£ ? ’"lija 1982, ob 19.(10 uri v domu Partizan v Murski Sobe . Jetnik, 1. julija 1982 PARTIZAN BAKOVCI II. SRL — vzhod — moški Bakovci osmi. Krog deveti Končano je bilo tekmovanje v drugi slovenski rokometni ligi za moške — vzhodna skupina, kjer sta sodelovali tudi moštvi Bakovec in Kroga. Obe moštvi sta osvojili po 20 točk ter zasedli osmo in deveto mesto. Sevnica 22 19 0 3 738:555 38 Fužinar 22 13 3 6 615:532 29 Šoštanj 22 12 1 9 575:585 25 Ormož 22 12 1 9 595:601 25 Dobova 22 11 2 9 500:515 24 Brežice 22 11 1 10 564:575 23 Šempeter 22 9 3 10 541:543 21 BAKOVCI 22 10 0 12 513:511 20 KROG 22 9 2 11 534:539 20 Krmelj 22 8 3 11 541:561 19 Radeče 22 6 3 13 462:525 15 Vuzeničh (-3) 22 3 0 19 458-604 3 POMURSKA LIGA ROKOMETNA Črenšovci in Polana II. prvaka Končano je bilo tekmovanje v pomurski rokometni ligi za ntoške in ženske. V moški konkurenci so imeli največ uspeha rokometaši Crcnšovec, ki so osvojili naslov pomurskega prvaka, v ženski konkurenci pa je ta naslov pripadelrezervni ekipi Polane iz Velike Polane. Najboljši strelec je bil Šer-nck (Beltinka), ki je s 66 goli osvojil prvo 'mesto pred Novakom (Črenšovci) 41 in Rošičem (Lendava) 37 golov. Pri dekletih pa je največkrat zatresla mrežo Horvatova (Polana II.) 4 s 63 zadetki pred Zakojčevo (Toko) 52 in Hozjanovo (Indip) 41 golov. Medobčinska rokometna zveza Murska Sobota predlaga, da se naj kvalifikacij za drugo slovensko rokometno ligo — vzhod udeleži le moška ekipa Črenšoveč. Moški — rezultati: Beltinka : Lendava 0:10, Crenšov-ci : Krog II. 10:0, Ljutomer : Krog II. 10:0, Beltinka : Črenšovci 20:20, Črenšovci : Ljutomer 31:16 in Krog II : Lendava 32:31. Črenšovci 8 7 10 198:144 15 Ljutomer (-1) 8 4 9 4 117:147 8 Beltinka 8 3 1 4 167:177 7 Lendava 8 3 0 5 158:137 6 Krogli. 8 2 0 6 142:198 4 Ženske - rezultati: Beltinka : Polana II. 17:18, Toko : Polana TL 20:24, Ljutomer : Beltinka 11:20, Indip : Ljutomer 24:21 in Beltinka : Toko 21:11. Polana II. 8 Beltinka II. 8 Toko 7 Ljutomer 8 Indip 7 7 0 1 171:133 14 4 0 4 137:125 8 4 0 3 132:124 8 3 0 5 138:148, 6 1 0 6 107:155 2 Turniški strelci najboljši V lendavski občini so se pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov začele letošnje delavske športne igre. Končale se bodo v jeseni. Najprej so sc pomerili strelci z zračno puško. Nastopilo je devet ekip, presenetljivo pa so bili najboljši strelci iz Turnišča pred INA-Nafto in Merkator-Univerza-lom. Med posamezniki je bil najboljši Slavko Krpan INA-Nafta, pred Jožetom Zverom iz Planike Turnišče in Alojzom Zverom iz Gorenje-Varslroja. Pomerile so se tudi ekipe žensk v pikadu. Nastopilo je 7 ekip, najboljše pa so bile: INA-Nafta, Univerza! in Planika. Jani I). Pred kratkim so na Brionih podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim društvom Partizan iz Jugoslavije. Plaketo Zveze za telesno kulturo Jugoslavije je prejelo tudi društvo Partizan Bakovci za osvojitev partizanskega mnogoboja v lanskem letu. Partizan Bakovci je začel z organizirano rekreacijo pred desetimi leti v tesnem sodelovanju s šolskim športnim društvom z nalogo, da vzgoji potreben strokovni in vodniški kader. Načrtno delo z najmlajšimi je vse bolj tudi pritegovalo starejše krajane, da so se začeli ukvarjati s športno rekreaci- KAJAKAŠTVO — REP. PRVENSTVO Činč - Titan druga V Hrastniku je bilo republiško člansko prvenstvo v spustu in slalomu na divjih vodah. Tekmovanja so se udeležili tudi člani BD Mura iz Kroga in dosegli solidne uvrstitve. Najuspešnejša sta bila Činč—Titan, ki sta v spustu zasedla drugo, v Slalomu pa četrto mesto. Izkazala pa sta se tudi pionirja Karas, ki sta zasedla v spustu’ 10, in Borovič 17. mesto med 30 člani. MALI NOGOMET Stročja vas in Bučkovci Končano je bilo tekmovanje v obeh skupinah občinske lige Ljutomer v malem nogometu. Naslov prvaka v prvi skupini je pripadel Stročji vasi, v drugi skupini pa presenetljivo Bučkovcem. L skupina: Stročja vas 16 Triglav 16 Križevci L 16 Grlava (— I) 16 Presika 16 Križev-II. 16 Kamenščak 16 Ccz. (—1) 16 Vesna Bolehncčici II. skupina: Bučkovci 18 Bunčani 18 Žel. dve. 18 Cven L ( - 1) is Veterani ( D 18 Razlagova 18 Cven II (-D 18 Pristava 18 Obrtniki Stara-cesta 112 3 72:47 24 lil 4 75:39 23 10 2 4 81:39 22 934 98:74 20 844 63:41 19 5 2 9 58:73 12 277 33:42 11 1 1 14 22:89 2 diskvalificirani diskvalificirani 14 2 2 98:46 30 13 2 3 80:39 28 9 2 7 58:42 20 9 1 8 51:59 18 7 4 7 66:57 17 7 2 9 52:'5O 16 7011 70:72 13 2214-39:98 6 diskvalificirani diskvalificirani T. Ficko SREČANJE INVALIDOV Uspešnejši domačini V Murski Soboti jc bilo, tretje srečanje invalidov Vassakarat iz Szombathelva in DRŠ1 Murska Sobota. Uspešnejši so bili domačini, ki so zmagali v treh disciplinah in sicer v kegljanju 1915:1515 podrtimi keglji, v streljanju z zračno puško 802:527 krogov in v šahu 3,5:1,5 točke. Gost je pa so zmagali v namiznem tenisu 4:0 in v sedeči odbojki 2:0. MEMORIAL BRATA VIDAKA Pokal nogometašem Turnišča V okviru lendavskega občinskega praznika in praznika krajevne skupnosti Turnišče je bil v Turmšču nogometni turnir za memorial bratov Vidak. Na turnirju so sodelovala štiri moštva: Nafta, elan slovenske lige, rurnišče in Dobrovnik, člana prve ONI. Lendava in reprezentanca L ONL ' Lendava, Največ uspeha so imeli domačini. ki so že tretjič osvojili prvo mesto in pokal v trajno last. Rezultati: Turnišče—-Dobrovnik 2:1, Nafta—Lendava 3:1, Lendava—Dobrovnik 4:3 in Turnišče—Nafta 65. V regularnem času seje tekma Nafta—Turnišče končala brez golov in je Turnišče zmagalo šele po strelja nju enajstmetrovk. Vrstni red: L Turnišče. 2. Nafta. 3. Reprezentanca L ONL. Lendava in 4. Dobrovnik. Plaketa jugoslovanske zveze jo. Osnovna usmeritev je bila pritegniti čimveč krajanov k raznim aktivnostim. Začeli so organizirati vaška prvenstva po tako imenovanih rajonih ter uvajati nove in nove oblike dejavnosti, ki so bile privlačne za krajane. Tako ima društvo Partizan Bakovci danes organizirano redno vadbo, športno rekreacijska tekmovanja v krajevni skupnosti in občini, trim akcije in vaške igre. S takimi oblikami dejavnosti so uspeli pritegniti okrog 60 odstotkov celotnega prebivalstva. kar je vsekakor redek primer. Posebno skrb so namenjali tudi usposabljanju kadrov in izgrajeva- nju športnih objektov. Tako danes razpolagajo z lepo urejenim športno-rekreacij-skim centrom in tudi s potrebnim številom kadrov. Partizan Bakovci pa je tudi s pomočjo ljubljanske televizije začel z uvajanjem družinskega rekreacijskega dneva. Sicer pa je krajevna skupnost Bakovci v lanskoletni'vseslovenski akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost« med vaškimi skupnostmi . osvojila prvo mesto. Visoko jugoslovansko priznanje pa jim bo vsekakor spodbuda za nadaljnje delo. F. Maučec SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO Nedokončana dirka vPetišovcih Na stadionu v Petišovcih je bila v nedeljo zadnja dirka v prvi in drugi ligi v speedwayu za državno posamično prvenstvo. Žal pa so morali dirko prekiniti zaradi hudega neurja. Izvedli so le prve štiri vožnje. Žreb je določil, da sta se že v drugi vožnji pomerila glavna favorita za naslov državnega prvaka Vlado Kocuvan iz Gornje Radgone in Stefan Kekec iz Lendave. Kekec je odlično štartal in pobegnil zasledovalcem, toda že v drugem krogu ga je prehitel Kocuvan in zmagal. Sicer pa so se prve štiri vožnje končale takole: I. vožnja: 1. Kocmut (GR) 3, 2. Omerzel (Kr) 2, 3. Pavlic (Pr) 1 in 4. Smolko (GR) brez točke. II. vožnja: 1. Kocuvan (GR) 3, 2. S. Kekec (GV) 2, 3. Jaušovec (GV) 1 in 4. Žibert (Kr) brez točke. III. vožnja: 1. Vrbnjak (GR) 3, 2. Lazar (GV) 2, 3. Tominac (Os) 1 in 4. Cajner (Os) brez točke. IV. vožnja: 1. Korovljevič (Os) 3, 2. Gerjevič (Kr) 2, 3. Horvat (GV) 1 in 4. Lovrič (Os) brez točke. Tekmovanja v drugi ligi ni bilo. Kdo bo novi državni prvak bo zaradi prekinjene dirke v Petišovcih odločila komisija pri AMZ Jugoslavije. SPEEDWAY — MEDNARODNA DIRKA MOČNA MEDNARODNA UDELEŽBA V nedeljo, 4. julija, bo AMD Gorenje-Varstroj Lendava pripravilo na stadionu v Petišovcih privlačno mednarodni dirko v speedwayu, ki bo tudi lepa priložnost za domače tekmovalce, da pomerijo svoje moči z močnejšimi dirkači. Na dirki v Petišovcih bodo nastopili: Robert in Funk iz Avstrije, Jože in Ištvan Sziratsky iz Madžarske, Wilson iz Anglije, Eder iz ZR Nemčije, Fiora iz Avstralije ter Kirn Mauger iz Nove Zelandije. Med njimi bodo naslopili tudi jugoslovanski tekmovalci: Gerjevič iz Krškega, Kocmut in Kocuvan iz Gornje Radgone, Pavlic iz Preloga, ter Stefan in Jože Kekec ter Horvat in Lazar iz Lendave. Dokaj močna mednarodna udeležba in pa nastop najboljših jugoslovanskih dirkačev bosta vsekakor zadosten mik ljubiteljev tega atraktivnega športa, da bodo prišli v Petišovce. TG ---HOKEJ NA TRAVI--------------------------------- POMURJE ZADNJE V Murski Soboti je bil finale državnega prvenstva v hokeju na travi za mladince, na katerem so sodelovali prvaki Srbije, Vojvodine, Hrvatske in Slovenije. Največ uspeha so imeli mladi hokejisti Marathona iz Zagreba, ki so brez poraza osvojili prvo mesto in naslov državnega mladinskega prvaka. Ekipa Pomurke iz Murske Sobote, ki je na tem tekmovanju predstavljala Slovenijo jc pristala na zadnjem mestu. Rezultati: Pomurje: Marathon 1:7, Dinamo: Elektrovojvodina 0:2, Elcktrovojvodina: Pomurje 6:2, Dinamo: Marathon 0:2, Marathon: Elektrovojvodina 2:0 in Pomurje: Dinamo 1:3. Vrstni red: L Marathon, 2. Elektrovojvodina, 3. Dinamo in 3. Pomurje. --- ROKOBORBA — KADETI--------------------------- Vrbančič in Fajs republiška prvaka V Mariboru je bilo republiško kadetsko prvenstvo v rokoborbi, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. Največ uspeha sta imela Jože Vrbančič v kategoriji do 55 kg in Vlado Fajs v kategoriji do 59 kg. kjer sta osvojila prvi mesti in naslov republiškega prvaka. Izkazal seje tudi Edo Vogrinec, kije v kategoriji do 44 kg zasedel drugo mesto. Uspešen pa je bil tudi Franc Mekicar. ki je v kategoriji do 40 kg osvojil tretje mesto. Ostali pomurski tekmovalci so izpadli. Tekmovanje je bilo hkrati kvalifikacija za državno kadetsko prvenstvo, ki bo 4. julija v Zagrebu. Pravico sodelovanja so si pridobili trije tekmovalci: Jože Vrbančič. Vlado Fajs in Fdo Vogrinec. , PRAZNIK KS BAKOVCI Številne športne prireditve V. okviru letošnjega praznika krajevne skupnosti Bakovci se bo zvrstilo več športnih prireditev. Praznovanje so začeli že v nedeljo s košarkarskim turnirjem moških ekip in se je nadaljevalo v torek z nogometno tekmo med Turniščem in Bakovci. Jutri bo šahovski turnir, v soboto pa vaško prvenstvo v streljanju z zračno puško in ženski odbojkarski turnir. V nedeljo, 4. julija, na dan borca, pa bo meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, rokometni turnir za memorial Branka Novaka in sklepna proslava krajevnega praznika z otvoritvijo čebelarskega doma. STRAN 15 OB LETOŠNJI Y1NSKI RAZSTAVI V LENDAVI Zorijo razmere za vinsko klet CUPRAFLOW —. lažja in enostavna priprava škropiva — večji izkoristek — maksimalna suspenzivnost — ekonomična — varčna uporaba — večji učinek škropiva Posebno učinkovit za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospo-ri na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku. Embalirano v priročnih, zaščitnih plastenkah po 0,5 in 1 kg. cc Vinogradništvo lendavske občine je bilo dolga leta prava idilika, vsak je prideloval vino zase, le redki pa so bili, ki so svoje vino prodali. Izredna lega in sorazmerno dobri klimatski pogoji so vinogradnike sicer usmerjali, k novim metodam vzgoje vinske trte, a kaj je vse to pomagalo. ko pa je bilo vina preveč in kupcev premalo. Šele pred dobrimi tremi leti, z ustanovitvijo vinogradniške skupnosti pod okriljem kmetijske zadruge Lendava, so se začeli za vinogradništvo novi časi in danes smo priča temu, da je vinogradniška proizvodnja postala pomemben dejavnik gospodarstva v občini. S skrbno obdelavo malih vinogradov se danes dosegajo sorazmerno visoki pridelki in prav ti ustvarjajo pomembne tržne viške. Samo v vinski kleti >> Ljutomerčan* je bilo v lanskem letu predelano in ustekleničeno vino iz 763 ton grozdja pridelanega v lendavski občini. in to pri zasebnih proizvajalcih. To pa je 3.5 odstotka tržnih viškov na 2.8 odstotka vinogradniških površin v zasebni lasti v Sloveniji. Vse to. kot so dejali na letošnji vinski razstavi, ustvarja možnosti za bodočo gradnjo vinske kleti v Lendavi. Letos so vinogradniki S tega območja razstavili 38 vzorcev vin od laškega rizlinga. šipona, -ri/vanca/sovinjo-na. modre frankinje do belega mešanega. Na'razstavi se je pojavilo prek 30 vinogradnikov. kar je več kot lani. Najboljša vina pa so po oceni strokovne komisije imeli: sorta laški rizling SOZD ABC Pomurka PG Lendava. Štefan Adorjan in Jože Madyar. sorta šipon. Štefan Adorjan. Franc Šimonka in Jožef Tot. sorta rizyanec Ludyig Kiraly, najboljši sovinjon je imel Stanko Mlinarič, modro frankinjo pa posestvo. Med belimi mešanimi vini pa so najboljše ocene dobili: Katarina Kovač. Alojz Žalik in Aleksander Vučak. Organizator letošnje razstave je bila vinogradniška skupnost kmetijske zadruge Lendava, pokrovitelj pa kmetijska zemljiška skupnost Lendava. Jani D. To, da so lovci lendavske občine aktivni, smo vedeli že dolgo časa, saj so se udeleževali domala vseh proslav in prireditev, posebej pa so bili aktivni na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščit*-Toda, da premorejo toliko lovskih trofej, verjetno ni vedel nihče, zato J* bila prva povojna razstava lovskih trofej lovskih družin lendavske občin« ob letošnjem občinskem prazniku pravo presenečenje in paša za oči-Nekaj nad 200 lovcev iz štirih lovskih bratovščin je prineslo kakih 200 trofej, svoj delež pa sla pristavila tudi preparatorja in nagačevalca, zakonski par Štefan in Rozalija Tarnaš z Bistrice. Na razstavi je dan praktičen prikaz vsega, kar v naših gozdovih in na poljih živi, zato je tudi izredno poučna za učence. Takšne lovske razstave se gotovo ne bi sramovali tudi v osrednji Sloveniji, je zapisal v knjigo spominov eden izmed gostov. Razstavljeni so jelenji rogovi, ki so ocenjeni z zlato medaljo, iiplenilelja pa sta Božo Šašič in Viktor Lenarčič, ki sta s svojo trofejo tretja v Sloveniji. Na razstavi je tudi 10 jelenjih rogov, ki so ocenjeni s srebrno medaljo, nekateri primerki pa so bili razstavljeni tudi na mednarodnih razstavah. Zal je la poučna razstava odprta v času, ko se je končal pouk v osnovnih šolah, saj bi lahko otroci, oziroma učenci spoznali ves živalski svel, ki na območju občine živeto pa je gotovo veliko več kol branje iz. učbenikov in gledanje slik. Vendar še ni vsj zamujeno, preparatorja zakonca Tarnaš sta obljubila, da bosta v jeseni Tik pred zdajci za otroško 7' Poskusna proizvodnja nove otroške hrane v Fructalu, o kateri šmo že pisali, je stekla. Novi, najmodernejši stroji, že polnijo male in velike steklene lončke s pripravljeno hrano za dojenčke. Morda vam je, če imate majhnega otroka, zdravnik v dispanzerju tudi že ponudil nov izdelek Fructala na poskušnjo. Proizvajalci otroške hrane so seveda ljubosumni na svoj izdelek. Zato postopek za pripravo, zlasti če so ga sami razvili, ostaja navadno skrivnost. Pa vendarle bomo tokrat malce pokukali v halo, kjer nastaja Frutek, in s pomočjo prijazne tehnologinje razgrnili, kolikor se bo pač dalo, sliko o tem, kaj se dogaja od trenutka, ko tovornjak s svežo zelenjavo zapelje na dovrišče Fructala, do trenutka, ko skozi ista vrata odpelje drugo vozilo, naloženo s trdno zaprtimi, v plastične ovoje zavarjenimi lončki Frutka. hrano FRUTEK SESTAVINE MORAJO BITI SVEŽE IN IZBRANE Zelenjavo — blitvo, mlad fižol in grah — delavke skrbno preberejo in pregledajo, tako da gre v predelavo samo resnično sveža, izbrana povrtnina. Meso, ki ga pripeljejo iz pivškega perutninarskega kombinata, je pregledano že v klavnici in po predpisih odležano, pa tudi sadna kaša, ki je spravljena v Fructalovih hladilnicah,jeiz zdravega, izbranega sadja. Sadje, zelenjava in meso se najprej znajdejo v mlinih, ki napravijo iz teh sestavin drobnejšo ali bolj zrnato kašo — odvisno pač od tega, kateri hrani bo namenjena, tisti za čisto majhne ali tisti za že malo večje dojenčke. Iz mlina odteče zmes v bazene, kjer jo avtomatski mešalci neprestano mešajo, da ne nastanejo usedline, ampak ostane zmes enakomerno gosta do trenutka, ko elektronski računalnik natanko odtehta potrebno količino vsake sestavine in »ukaže« avtomatski napravi, da napolni lonček. V tem trenutku je hrana že tudi termično obdelana, temeljito je izsesan ves zrak in ko se lonček napolni, ga je treba le še vakum-sko zapreti. NADZOR JE IZREDNO POMEMBEN Izdelava in predelava hrane ter pijač je izredno občutljiva zadeva, saj tod nastajajo proizvodi, ki gre do skozi želodec in so torej tako kot malokateri drugi lahko nevarni človekovemu zdravju. To seveda še toliko bolj velja za otroško hrano, saj je otrok dosti bolj občutljiv za različne klice, bakterije in mikrobe. Zato je higienski nadzor pri proizvodnji te hrane še ostrejši in bolj potreben. Da so zelenjava, sadje in meso skrbno pregledani in da morajo biti ne le popolnoma zdravi, marveč tudi organoleptično neoporečni, smo že napisali. Vendar je to premalo: pod stalnim nadzorom morajo biti tudi ljudje, ki hrano pripravljajo. Tako so za delavce in delavke iz obrata za Frutek obvezni redni pregledi, kjer preverjajo, če nimajo kakšne bolezni, ki bi se lahko prenašala s hrano. Laboratorij pred vsakim polnje njem opravi mikrobiološko kontrolo strojev: šele, ko je potrjeno, da na njih ni nobenih klic, se proizvodnja lahko prične. Ko je hrana že narejena in spravljena v kozarčke, vzamejo nekaj naključnih vzorcev in jih pet dni izpostavijo temperaturi 37° Celzija — torej temperaturi, pri kateri bi se bakterije najugodneje razvijale in jih ne. bi mogli spregledati, če bi zašle v hrano. Če bi se zgodilo, da bi jih odkrili, bi uničili vso proizvodnjo tistega dne; sicer pa pustijo hrano še teden dni v karanteni (skupno traja karantena torej štirinajst dni), šele potem zložijo kozarčke na podstavke, neprepustno zavarijo okoli njih plastično folijo in jih zapro še v kartonske škatle. In Frutekgre lahko na pot. FRUTEK ZA DVA OBROKA Še tole je dodala tehno; loginja, ko smo odhajali čez tovarniško dvorišče: Frutek je dobro termično obdelan in vakuumsko zaprt, tako da na sobni temperaturi zdrži lahko leto dni, ne da bi se pokvaril-Torej ga ni treba dajati v hladilnik — razen v enem primeru. Če namreč otrok . ne pospravi vse hrane, lonček lahko spet zapret® in spravite ostanek hrane do naslednjega obroka. In takrat je dobro, da hrana počaka v hladilniku. STRAN 16 VESTNIK, 1. JULIJA kronika Eksplozija v Kocljevi ulici uprave za notranje zadeve v Murski Soboti poroke 21. junija se je Franc Casar iz Odranec 25 peljal z osebnim avtom skozi domačo vas. Ko je pripeljal v križišče enakovrednih cest, ni upošteval desnega pravila, zato je prišlo do trčenja s traktorjem, s katerim se je z desne strani pripeljal Jurij Kavaš iz Odranec 339. Casar se je lažje poškodoval, materialna škoda na vozilih pa znaša 80 tisočakov. V Moravcih se je 22. junija ob 16.35 uri zgodila huda prometna nesreča, ki je posledica izsiljevanja prednosti. Z dvorišča domačije številka 49 v Moravcih je neprevidno pripeljal na cesto 8-letni kolesar H. M. iz Moravec 79 in se zaletel v desno kolo traktorja Martina Kreslina iz Babinec 14, občina Ljutomer. Kljub temu, da je traktorist zapeljal na levo in celo v jarek, nesreče ni uspel preprečiti. Otrok je zaradi hudih poškodb umrl na mestu nezgode. Po Ravenski ulici v Beltincih se je 22. junija peljal s kolesom z motorjem Anton Balažič iz Meli-nec 34/a. Pri stanovanjskem bloku številka 3 je zapeljal v ovinek po levi strani vozišča in tako trčil z osebnim avtom, s katerim se je peljal Jože Vereš iz Beltince. Balažiča je odbilo na pločnik, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Gmotna škoda na Prevoznih sredstvih znaša okrog 15 tisoč dinarjev. Z dvorišča stanovanjske hiše številka 34 v Lutvercih je 23. Junija pripeljal nenadoma na cesto 8-letni kolesar G. M. iz Lut-verc 27. Anton Hafner iz Podgrada — voznik osebnega avta — je kolo zadel v bok, na-kar se je odbilo in mlad kolesar Je obležal z lažjimi poškodbami. Materialna škoda na avtu in kolesu znaša 6 tisočakov. 25. junija ob 11.30 se je zgodi-a Prometna nesreča v Trehmli-nih. Vzrok: izsiljevanje pred-n°sti, posledica: ena oseba hudo Poškodovana in škoda za 25 > 'socakov. prec| osebnim avtom, ga je vOzii Ladislav Gerenčer ' i Uo|ge vasi 13/a, je v Trehmli-nri Pr ^^usnem postajališču Deljal s stranske ceste na Prednostno voznik kolesa z ^otdfjem Dragutin Vogrinec iz skovca pri Čakovcu. Zaradi S|ljevanja prednosti in prehitre £!*!12jtRAZNIKOM BELIH RUDARJEV Spomini starega vrtalca O vrtalcih, teh rudarjih z naftnih polj, se vedno piše in se je pisalo z zanosom, spoštovanjem. Njihova lica so umazana od nafte, njihove močne roke se spoprijemajo z jeklom, postali so simbol naporov in trdega dela. Tako je bilo, to od nekdaj, od 'takrat, ko je človek zapičil svoj pogled v glpbino zemlje, da bi iz nje privabil črno.zlato, bodisi v obliki premoga ali nafte. V rudarskem naselju v Lendavi živi človek, ki sodi med pionirje naftne industrije pri naši človek, ki je skusil veliko veselja in grenkobe. kakor je pač naneslo, če so .našli nafto in plin, so bila lica vrtalcev vesela, če ne. so »spakirali« svoje stroje in se podali v nove kraje, na nove vrtine. Ta človek, ki danes največ časa Preživi na svoji »farmi«, kot pravi svojemu sadovnjaku m vrtu je Eugen Gergeli. Pod košato hruško je obujal spomine: »Najprej sem končal trgovsko šolo v ‘nzh, izučil sem se ključavničarske obrti in na Koncu Postal vrtalec. Že pred vojno smo začeli v bosanskih divjinah vrtati, po vojni pa sem prispel v Lendavo, ker se je takrat slišalo za Peti- vožnje avtomobilista jc pililo do trčenja; Vogrinec je padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v Čakovec. Skozi Filovce se je 25. junija okrog 16.15 ure peljal s tovornim avtom Franc Rogač iz Murske Sobote. Ko je pripeljal izven naselja, je zavil v blagi levi ovinek. Za njim je privozil z osebnim avtom Dezider Bojnec iz Dobrovnika 253 in začel tovornjak prehitevati, čeprav tega oznaka na cesti (polna črta) ni dovoljevala. Pa še nekaj je: voznik tovornjaka je vključil smerokaz in je zavijal v levo! Miličniki, ki so obravnavali to nesrečo, so kot posledico trčenja ugotovili gmotno škodo na obeh vozilih, ki skupaj znaša 90 tisočakov, prav tako pa so odkrili, da smernik na tovorjaku ni utripal, ampak le svetil. Pa še to: Bojnec seje lažje poškodoval. 25. junija ob 23.30 uri je voznik osebnega avta Zvonimir Perčič iz Ljutomera, Jana Baukarta 16, peljal proti Dokležovju. V bližini drugega mostu na rokavu Mure se mu je s sprednje strani po levi polovici vozišča približal avto, ki ga je vozil Jože Virag iz Bučkovec. Prišlo je do silovitega trčenja. Perčiča je odbilo v jarek, Virag pa se je odpeljal naprej in so ga pozneje na milico pripeljali občani. Ustavil_ se je namreč v Banovcih, saj se mu je na avtu izpraznila zračnica. Materialna škoda na obeh vozilih znaša kar 90 tisoč dinarjev. Miličniki so Viraga preizkusili z alkoskopom, katerega reagent (posebna snov) je pozelenel čez polovico, zato so odredili strokovni pregled v zdravstvenem domu v Ljutomeru. Kaže pa, da povsem trezen tudi ni bil Ludvik Smodiš iz Cernelavec. V miličniškenj poro-; Čilu je namreč zapisano, da je 26.: junija ob 3.30 uri zaradi neprimerne hitrosti in opitosti v Kocljevi ulici v Murski Soboti zapeljal z vozišča na bankino, z avtom zadel prometni znak, nakar ga je vrglo v drevo in je tako nastala škoda za 65 tisočakov. Voznik se je lažje poškodoval. Vozil je v času, ko mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto. Anton Krempl iz Gornje Radgone, Trate 1, seje 26. junija okrog 22.40 ure peljal z oseb- šovsko in ‘Dolinsko polje. S presledki sem vsa leta preživel tu v tem malem mestecu pod goricami, tu šem si ustvaril družino in tu sem se tudi upokojil.« Skromna pripoved človeka, ki je v svojem življenju veliko doži-vel. V Lendavi se je po vojni začelo veliko delo, vrtali smo noč in dan. v vročini in mrazu, porušeni domovini je bilo potrebno dati energijo. Polnih 16 let je trajalo delo v Lendavi, v zemljo smo zavrtali okoli sto vrtin, pa tudi nafto in plin smo našli. Lendava je postala zibelka naftne industrije v Jugoslaviji. Po tistem, ko je množico ukrepov. Tako so pešcem izrekli tele ukrepe: sodniku za prekrške so prijavili 2, denarno kaznovali 25, na manjše kršitve pa so jih opozorili 47. Tudi kolesarji so nepopravljivi, sicer ne bi bilo treba spet napisati 65 prijav sodniku za prekrške, izreči 2 mandatni kazni, 24 opozoriti, odkrili pa so tudi 7 močno vinjenih biciklistov. Kaj prida se tudi niso poboljšali vozniki koles z motorji (mini mopedi in podobna ,,kolesa”): 13 jih bo šlo k sodniku za prekrške, 4 so bili kaznovani z denarno kaznijo, 6 pa so jih opozorili. Tudi drugi udeleženci v prometu (avtomobilisti, traktoristi) so pogosti kršilci. Tokrat so ugotovili 16 kršitev, zaradi kate- iz vrtin pritekalo vedno manj tega tekočega zlata, je mojstra 'pot vodila v Šan-drovec na novo naftno polje. od tam v druge kraje tudi v Egipt, naposled je spet prišel domov in se upokojil. Zaslužil si je počitek, delo, ki ga. je opravljal, je bilo naporno, na človeku pa pušča sled. Stari vrtalci., začetnikov vrtanja pri nas je čedalje manj. ob novici, da v Lendavi spet vrtajo, ne ostanejo mirni., v njih se obudijo spomini na davno minula leta, zanima jih. kako to delo danes opravljajo mladi. Tako je tudi z mojstrom Evgenom, tako je z drugimi, ki so še v lendavski občini. Dan rudarjev je bil zanje vedno praznik dela, nekoč so ga proslavljali celo tako, da so tekmovali med seboj, kdo bo na dan izvrtal globljo . vrtino, kdo bo prej končal vrtino. »Raziskave na starem naftnem polju v Petišovcih so se spet začele, prav je tako.« pravi Gergeli. zakaj tu sta gotovo, še plin in nafta, saj ni hudič, da bi mi vse . izčrpali in vse našli. Mladi se morajo še potruditi.« Jani D. odkrili pa so 3 vinjene. V 23. junija ob 1.25 je odjeknila eksplozija v zgradbi na Kocljevi ulici v Murski Soboti. Po eksploziji je nastal tudi manjši požar v zlatarski delavnici Vlada Mandiča in delavnici Jožeta Gajška, ki popravlja in montira smuči. Požar je bil povzročen naklepno v hodniku, saj je storilec na več mestih prižgal kupe časopisnega papirja in jih polil z bencinom. Skupno škodo so ocenili na okrog 200 tisočakov; nastala ni le v obeh delavnicah, zlasti zlatarski, ampak se je porušila tudi notranja stena. Požar so pogasili soboški gasilci. Dejanja je osumljen Janez Lah iz Murske Sobote, Kocljeva 12, ki so ga medtem že priprli. Neprijetna pa je tudi tale zadeva. 23. junija ob 2. uri ponoči je prišel pred vhodna vrata stanovanja dr. Josipa Hekliča v Murski Soboti v Vrtni ulici 6 neznanec in pozvonil. Ko je doktor vprašal, kdo neki hodi tako pozno, je obiskovalec spremenil moški glas v ženskega in dejal, da je njegova pacientka. Ko je dr. Heklič odprl, je ugotovil, da je k njemu na obisk prišel Danilo Oblak, stanujoč prav tako v tej ulici (Vrtna 6). To pa ni bil prijateljski obisk, saj, kot je povedal dr. Heklič, mu je Oblak takoj začel očitati, češ zakaj ga je Pomlad je letos pogosto ponagajala. Tudi pri Rituperjevih v Bokrači je bilo tako. Pa vseeno — Ludvik in soproga sta »vpregla« traktor s prikolico in ob zavzetem delu pozabila ha nedeljske ure. Foto: Janko Stolnik Za obisk se priporočajo Črenšovci, Velika Polana in’ Hotiza. Nudimo pecivo po naročilu. Priporočamo se s kvalitetnimi sladoledi, ki. so izdelani po novih receptih. Priporočata se slaščičarja Šaban Ajvazi, Hotiza in Ristemi Ajet, Črenšovci in Velika Polana Ludvik PENHOFER, ekonomski tehnik, Beltinci, Panonska 43 in Kristina GABOR, ekonomska tehnica, Noršinci 39; Alojz LUTAR, knjigotiskar, Krog 130 in Marjanca JAKlC, šivilja, Markovci 97; Anton KOREN, strojnik, Rakičan 47 in Majda HORVAT, obdelovalka črev, Rakičan 47; Zdenko HAJDlC, strojni tehnik, Vidonci 143 in Vlasta KOUS, trgovska pomočnica, Murska Sobota, Tomšičeva 40; Viktor DERVARIC, zidar, Cankova 68 in Silva VINDIŠ, konfekcijska šivilja, Dokležovje 153. krvodajalci IZ RAZNIH KRAJEV — Slavko Strniša (6). Vlado Kumpleš (2). Martin Magdič (3). Branimir Meško (9), Avgust Kauter( 14), Alojz Raus, (10). Milan Štaus (5). Milan Gjerek (6). Rosa Simič (2). Ludvik Černi. (13). vsi iz Beltinec; Jakob Ropoša (4). Stefan Smej (5). Franc Maroša (5), Jože Senica (2). vsi Komuna Beltinci; Cvetka Lenarčič (7). Anica Sipoš (2). oba Beltinka Beltinci: Anton Barič (21). INA—Nafta Lendava; Jože Ošlaj (63). Štefan Mate(6). Drago Habot(S). MarijaZrinski (8).vsi K1K Pomurka M. Sobota: Alojz Mekiš (6). Avguštin Pucko (1). Beno Doring (2). Geza Kianec (1). Jože Borovnjak (1). vsi Panonija M. Sobota; Janez Ulen(7). Blisk M. Sobota: Franc Špilak (3). Gorenje—Varstroj Lendava; Slavica Keršič (I). Moravci: Djura Probojčevič (8), Zrd. dom Lendava; Anton Novak (10). Franc Mesarič (5). oba Mura. TOZD Težka Konfekcija M. Sobota. STRELA UBILA OTROKA 21. junija ob 19.15 je strela med nevihto udarila v gl: to transformatorsko postajo v Šratovcih pri Radencih. Prišlo je do izlitja olja in ustvaritve plinov, ki so se vneli in so zato odjeknile tri zaporedne eksplozije. Po žarečih žicah seje ogenj razširil v stavbo, kjer je stikališče za daljnovode. Prvi del je popolnoma uničen. Po prvih ocenah je škoda ogromna: 10 milijonov novih dinarjev! Prav tako 21. junija ob istem času je. izza nevihtnih oblakov švignila strela in udarila v hišo Ivana Leha v Lutvercih terse skozi streho prebila v kuhinjo, kjer je na divanu skupaj s starimi starši sedeja 9-letna N. L. Ko je strela udarila v kuhinjo, je deklica skočila z divana in stekla proti vratom. Tu se je zgrudila in nihče ji ni mogel več pdmagati. IVANKOVIČ — bil si naš \aš časopis je vse od ustanovitve večkrat menial ime. vendar boste v mnogih številkah pod prispevki našli skromno oznako IKA. Ivan Kovič, prosvetni delavec, ki se je rodil leta 1100 r Ljubljani. se je ob upokojitvi pošlo vil od pedagoškega poklica r Radencih. Vijugaste so bile te poti, je včasih redkobesedno dejal z dodatki, kje vse je delal. r kakšnih razmerah, ka ko je r ljudeh iskal srčnost. tisto, česar imamo ljudje čedalje manj. 'Ladi po upokojitvi je skušal bili vsaj r Radencih r središču dogajanj, ker je imel nekakšno nenapisano pravilo — če poklicnega novinarja ni. bom napisal , jaz. Da. tako je bilo. Zadnja leta pa boste v Vestniku zaman iskali prispevke s skromno oznako IKA Leta in bolezen sta opravila svoje 26. junija i' soboški bolnišni- — ci. Da je bil človek širokega srca, da je bil vedno' nekje blizu in ob tem skušal na vešč način ugo-' tov it ve sporočiti še drugim. tega mu verjetno mnogi niso zamerili, ali pa sk oraj nihče. Hvala za dolgoletno sodelovanje, bi morali zapisali ob koncu, vendar je dovolj! K L 1. JULIJA 1982 STRAN 17 *'?**. g F«/. BAD RADKERSBURG VAS VABI! • mnogo strokovnih trgovin • velemestna izbira • ugodne cene • velik parkirni prostor * • Radkersburg je najbližje meji V nedeljo, 4. julija, so vse trgovine odprte od 9. do 12. ure (po našem času od 8. do * L ure). KAJ BOMO DELALI V MESECU JULIJU? Na vrtu____________________ Paradižnik je v tem mesecu v bujni rasti, zato je tudi bujna rast zalistnikov na paradižniku. Zalistnike moramo redno odstranjevati, s tem bomo dosegli, da bo pridelek kvalitetnejši in obilnejši. Zalistniki namreč po nepotrebnem jemljejo hranljive snovi paradižnikom, ki nastavlja plodove. Če bomo opazili, da listje na paradižniku izgublja temno zeleno barvo in se listje frkoči izvršimo drugo škropljenje z apnenimi oz. bakrenimi pripravki. V deževnem vremenu pospešujemo rast zeleryave z gnojnico; Kumara’m bomo ostranili neplodne poganjke, da bo pridelek obilnejši. Prazne grede pognojimo — najboljše je s kompostom in posadimo s kasnim zeljem, ohrovtom, kolerabicami, je- senskimi karfijolami in endivijo. Obiramo zalego kapusovega belina na kapusnicah, ki se po navadi nahaja na spodnji strani lista. V tem mesecu že nabiramo in sušimo razne dišavnice. Preobilo zelenjave sušimo in vlagamo. Razmnožujemo jagode z zarodki. Odcvele vrtnice obrežemo. proti plesni prašimo in zatiramo listne uši. Precepljenemu sadnemu drevju nadalje naravnavamo pogajnke. Po moniliji napadene plodove obiramo, odpadle pobiramo in pokrmimo prašičem, sežgemo ali globoko zakopljemo. Če nismo škropili tretjič v juniju, opravimo to pomembno opravilo čimprej. V sadovnjaku Po košnji bomo sadovnjak pognojili z hlevskim gnojem in z gnojnico. To bo omogočilo lep nastavek brstja za boljši pridelek za prihodnje leto. Najboljše je, če gnojnico zlivamo v luknje ali zaseke, ki jih napravimo z rovnico pod kapom dreves. Dobro je, če primešamo gnojnici umetno gnojilo NPK. Z vezanjem zelenih mladik nadaljujemo, da bomo laže zatirali peronosporo. Z vrši-čkanjem še ne smemo začeti, s tem bi namreč zmanjšali asimilacijo in pospešili rast zalistnikov. S plitvim rahljanjem tal pospešujemo razvoj trt in ohranimo v zemlji vlago. Zelo važno je škropljenje proti peronospori. Pri tem se ravnajmo po navodilih per-onosporne službe Kmetijskega inštituta. Ob koncu julija bomo sejali rastline za zeleno gnojenje vinograda, lahko v vsako drugo vrsto. A. H. TURNIŠČE: cene pujskov Pretekli četrtek (24. junija) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 108 pujskov, kar je bilo nekoliko več, kot so bili pripravljeni prevzeti kupci. Le-ti so jih pokupili samo okrog 90, in sicer po cenah od 3.000.00 do 4.000,00 dinarjev za par pujskov. Zbor delovne skupnosti Osnovne šole Vlaj Lajos Gente-rovci razpisuje dela in naloge RAVNATELJA TOZD Kandidat mora poleg pogoja iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje: — po zakonu o osnovni šoli predpisano pedagoško izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-valnem delu in opravljen strokovni izpit, — ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti in obvladanje slovenskega in madžarskega jezika. Nastop dela s 1. septembrom 1982. Kandidati naj v roku 15 dni po objavi razpisa predložijo pismene prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Razpisna komisija Osnovne šole Vlaj Lajos Genterovci, 69223 Dobrovnik. Kkomgrkd, , LJUTOMER Podjetje za komunalno gradnjo, vzdrževanje in opravljanje uslug ,,Komgrad" Ljutomer Delavski svet delovne organizacije RAZPISUJE po določilih 113. in 122. člena statuta in sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge 1. direktorja 2. tehničnega vodje Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v isti stopnji izobrazbe — da je moralno-politično neoporečen pod 2. — da ima višjo izobrazbo gradbene smeri z opravljenim strokovnimjzpitom — da ima opravljen strokovni izpit po Pravilniku o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij za izkoriščanje rudnin — da ima 3 leta delovnih izkušenj — da je moralno-politično neoporečen Izbrana kandidata bosta imenovana za mandatno dobo 4 leta. Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo pismene vloge z dokazili na naslov ,,Komgrad" Ljutomer, za naloge direktorja na kuverti označijo „za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka. KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o. ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o. GORNJA RADGONA RAZPISUJE na osnovi sklepa DS DO ter 49. in 78. člena Statuta DO, delovne naloge in opravila - VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEK- TORJA, oziroma člana KPO odgovornega za finančno-ekonomsko področje. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) da imajo visoko ali višjp izobrazbo ekonomske smeri, b) da imajo 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj v gospo- darstvu. * Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj v roku 15 dni po objavi razpisa, pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili, na naslov: ABC POMURKA KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o. Kadrovska služba — za razpisno komisijo Jurkovičeva 3 69250 GORNJA RADGONA. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni gd poteka roka za prijave. S ABC POMURKA ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge pospeševalcev v kontroli ,,7” za naslednja področja: 1. TZO M. Sobota — Beltinci 2. TZO Cankova 3. TZO Petrovci 4. TZO Prosenjakovci — Martjanci Pogoj: — srednja kmetijska ali srednja veterinarska izobrazba — lastno prevozno sredstvo Stanovanja ni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Objava velja do zasedbe. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov. Temeljno sodišče v Murski Soboti, enota sodišča v Murski Soboti objavlja prosta dela in naloge vpisničarja Pogoji: — srednja šola administrativne ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — znanje strojepisja Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 'to Kandidati naj pošljejo pismene prijave skupaj z dokazili izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na n slov: Temeljno sodišče v Murski Soboti, Kidričeva ' > M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravlje izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav. iendava VAS VAB118. JULIJA ob 13. uri v Petišoaee Ari Undavi na SUPER TOMBOLO r—POBITKI:-------- -10 avtomobilov - 5 traktorjev PRVI »OBITER OPEL S0M000RE! VESTNIK, 1. JULIJA^- STRAN 18 4 KJOOOt URADNE OBJAVE Leto XVI Murska Sobota, dne 1. julija 1982 Št.: 19 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 180. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 skupščine občine G. Radgona. 181. Odlok o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 182. Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles skupščine občine Ljutomer 183. Odlok o sestavi, pristojnostih in nalogah komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja skupščine občine Murska Sobota 184. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Genterovci—naselje Radmožanci 185. Sklep o spremembah in dopolnitvah cenika za geodetske storitve, ki niso zajete v Zakonu o upravnih taksah skupščine občine Lendava 186. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Bakovci STRAN 19 VESTNIK, 1. JULIJA 1982 180 Na osnovi določb 234. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 21/74) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2/73) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 5. 1982 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV TER PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1981 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1981 izkazuje: — obremenitev 71.284.064,50 — razbremenitev ' 66.782,625,45 — znesek dolga zavezancev 6.395.362,70 — znesek preplačil zavezancev 1.893,923,65 — računski saldo — dolg zavezancev 4.501.439,05 3. člen Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 izkazuje: — obremenitev 8.683,015,60 — razbremenitev 8.187,608,75 — znesek dolga zavezancev • 543.399,80 — znesek preplačil zavezancev 47.992,95 — računski saldo — dolg zavezančev 495,406,85 4. člen Zaključni račun obsega bruto bilanco na obrazcu KD—6, bilanco na obrazcu ZR—1, pregled skupno doseženega prometa za davke in prispevka na obrazcu ZR—2 in pregled dolgov in preplačil na obrazcu ZR—3. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. številka: 400-1/82 Ljutomer, 27. 5. 1982 . Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 181 v » Na obdlaei 2. odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ur. list SRS, Jt. 3/82) in 181. člen statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela ih zbora krajevnih skupnosti dne 27. 5. 1982 sprejela ODLOK o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 1. člen S tem odlokom se predpisuje posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 % za zagotavljanje sredstev za intervencije’v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 2. člen Sredstva, zbrana 'po določilih prejšnjega odstavka se v obdobju 1982—1985 uporabijo za: — pospeševanje družbeno organizirane pridelave poljščin, sadja in * vrtnin — za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proizvodnje — za intervencije v družbeno organizirani proizvodnji in predelavi hrane in — za delovanje kmetijske pospeševalne službe. 3. člen Za intervencije v družbeno-organizirani proizvodnji in predelavi hrane se po temsodloku smatrajo premije, regresi in nadomestila za naročeno ali dogovorjeno dejavnost in se upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s programom ali pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane. 4. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva Ljutomer, izven dovoljene proračunske porabe. Ta pa jih uporabi v skladu z določili tega odloka. 5. člen Skupnost za pospeševanje kmetijstva sestavi letni program dela in porabe sredstev po določilih 2. člena tega odloka, v skladu z letno resolucijo za izvajanje družbenega plana občine Ljutomer in letnim dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje’ hrane v SR Sloveniji. • 6. člen Skupščina občine Ljutomer sprejme z letno resolucijo namene in način porabe sredstev in daje soglasje k statutu skupnosti. 7. člen Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava in vplačuje, kakor je določeno za davek iz osebnega dohodka delavca po zakonu o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78). 8. člen Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljutomer mora v 6. mesecih od uveljavitve tega odloka smiselno vskladiti svoj statut z določili 13. in 14. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Ur. list SRS, št. 1/79) in z določili tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati Osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, davek pa se obračunava od osebnih dohodkov izplačanih po 1.7. 1982. Številka: 402-1/82 Datum: 27/5-1982 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 182 Skupščina občine Ljutomer je na podlagi 180. in 1. odst. 206. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 27. 5. 1982 sprejela ODLOK O SESTAVI, NALOGAH IN NAČINU DELA DELOVNIH TELES SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER . -4S ' . > 1. člen S tem odlokom se določi sestava in način dela svetov in komisij (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) skupščine občine Ljutomer. 2. člen Delovna telesa imajo naslednje število članov: — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima.predsednika in 10 članov; — Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika in 14 članov; — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika in 10 članov; — Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ima predsednika in 6 članov; — Komisija za odlikovanja in priznanja ima predsednika in 6 članov; — Komisija za prošnje in pritožbe občanov ima predsednika in 8 . članov; — Komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV ima predsednika in 8 članov; — Komisija za družbeni nadzor ima predsednika in 6 članov; — Statutarno-pravna komisija ima. predsednika in 8 članov; — Komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in.^ člane; 3. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja naloge določene z zakonom, statutom občine in drugimi predpisi. 4. člen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnava splošna ih temeljna vprašanja v zvezi s preventivo in vzgojo v cestnem prometu; spremlja uresničevanje zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo stanje na tem področju; predlaga pristojnim organizacijam in skupnostim sprejemanje ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti v cestnem prometu; organizira v sodelovanju s pristojnimi organizacijami prometno vzgojo in izobraževanje; sodeluje s samoupravnimi organi, organizacijami s področja prometa; s postajo milice in drugimi organi po vprašanjih preventive in vzgoje v cestnem' prometu ter obvešča zbore skupščine občine o svojih ugotovitvah in predlaga sprejem določenih ukrepov oz. aktov, ki se nanašajo na urejanje zadev na tem področju. ' 5. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja obravnava vprašanja kadrovske politike v občini in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki sp v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. . Pri uresničevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih posreduje pristojnim zborom v odločittev. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja predlaga skupščini imenovanje članov stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine in imenovanje ali soglasje'za delavce na vodilnih mestih, za katere je pristojna občinska skupščina. Komisija opravlja tudi druge naloge in zadeve, za katere jo pooblasti skupščina. 6. člen Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava v skladu z zakonom predloge za podelitev odlikovanj SFRJ delovnim, ljudem ih občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom ter enotam teritorialne obrambe in civilne zaščite, ki se podeljujejo za delo ali dejanje, ki zaslužijo splošno družbeno poznanje ter daje mnenja o obravnavanih predlogih pristojnim republiškim organom. Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava v skladu z odlokom občinske skupščine predloge za podelitev občinskih družbenih priznanj ter daje k tem predlogom mnenje pristojnim zborom občinske skupščine. 7. člen Komisiia za nrošnie in pritožbe občanov obravnava vloee in predloge, s katerimi občani, organizacije in skupnosti predlagajo ureditev vprašanj splošnega pomena in po lastni presoji pošilja predloge pristojnim organom in organizacijam; obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve; ugotavlja njihovo upravičenost v ustreznih organih; posreduje pri pristojnih organih, da rešijo predložene zadeve v smislu veljavnih predpisov in obvešča o tem predlagatelje; preučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih komisiji pošiljajo občani in organizacije iz območja občine; ugotavlja vzroke za te prošnje in pritožbe in obvešča organe skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov, odlokov in drugih predpisov ter predlaga ustrezne ukrepe. Komisija pri svojem delu sodelujejo z organizacijami.in skupnostmi v občini ter z republiško komisijo za prošnje in pritožbe. 8. člen Komisija za vprašanje borcev in invalidov NOV spremlja, preučuje in obravnava položaj, probleme, posebno pa socialno.stanje borcev in vbjaških vojnih invalidov, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mej«, jp slovenskih vojnih prostovoljcev. Obravnava predloge zakonov in drugih aktbv.s tega področja in daje pobude za njihovo spremembo ali dopolnitev; daje pobude za nove oblike varstva borcev in vojaških vojnih invalidov v okviru materialnih možnosti; skrbi za pravilno koriščenje finančnih sredstev, ki so namenjena za varstvo borcev in vojaških vojnih invalidov ter za njihovo rekreacijo; obravnava predloge za predčasno starostno upokojitev obolelih borcev NOV; vodi skrb za priznavalnine; sodeluje, z družbenopolitičnimi ter drugimi organizacijami in.skupnostmi in območju občine in opravlja druge naloge na tem področju. O svojem delu informira zbore skupščine in jim predlaga v odločitev ustrezne rešitve. 9. člen Komisija za družbeni nadzor obravnava splošna vprašanja v zvezi z uresničevanjem sprejete politike z izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Komisija pri svojem delu sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in drugimi organi. Komisija obvešča zbore skupščine o svojih ugotovitvah in predlaga določene ukrepe oz. sprejem ustreznih' aktov, ki se nanašajo na uresničevanje odgovornosti pri. samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi in jim predlaga, kako naj izvršujejo družbeno nadzorstvo. Komisija iz svoje pristojnosti predlaga zborom obravnavanje posameznih vprašanj.in sprejem ukrepov za preprečevanje negativnih pojavov v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese. Komisija ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene-discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo ustrezne ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic. 10. člen Statutarno-pravna komisija spremlja izvajanje statuta občine in poslovnika o delu skupščine; pripravlja predloge za avtentično razlago posameznih določil statuta; pripravi po sklepu skupščine osnutek sprememb in dopolnitev statuta in ga predloži skupščini. Opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov in daje mnenja v zvezi z delovnim področjem posameznega dela skupščine. 11. člen Komisija za odnose z verskimi skupnostmi rešuje vprašanja, ki se pojavljajo v odnosih med družbo in cerkvenimi skupnostmi. Pri svojem delu sodeluje komisija z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, upravnimi organi, šolami in verskimi skupnostmi; daje mnenja in priporočila občinskim upravnim organom pri reševanju konkretnih zadev in spremlja izvajanje • predpisov, ki opredeljujejo odnose do cerkvenih zadev in spremlja izvajanje predpisov, ki opredeljujejo odnose do cerkvenih skupnosti ter obravnava vsa druga vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo. 12. člen Delovno telo ugotavlja, kako so na podlagi razprav usklajena različna stališča glede.zadev, ki so na dnevnem redu sej skupščine oziroma njenih zborov; predlaga stališča, mnenja in predloge glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje; predlaga . možne alternativne rešitve oz. oblikuje možne predloge sklepov, ki jih sprejemajo delegati na seji skupščine. 13. člen Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta ali upravnega organa oz. organizacije, da njihovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar STRAW on \/CCTMIL/ — daje predlog \isre za člane disciplinskih Yorrvslj organizacij zdrukenega » dela; — predlaga druge volitve, imenovanja ter razrešitve, če to določajo predpisi; — sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL; — za funkcionarje, ki so izvoljeni ali imenovani na osnovi razpisa vodi komisija razpisni postopek. 3. člen Komisija sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih Tosebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem in določa osebne dohodke in nadomqftila osebnih dohodkov delegatom in funkcionarjem občinske skupščine. 4. člen Strokovna, administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja strokovna služba Skupščine in Izvršnega sveta Skupščine lobčine Murska Sobota. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah. Z dnem sprejetja tega odloka neha veljati Odlok o ustanovitvi, pristojnostih, in nalogah komisije za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 18/74). Številka: 02—20/82—,1 V Murski Soboti, dne 25. junija 1982 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT Martin HORVAT, 1. r. 183 Na podlagi 180. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) ter 133. člena Poslovnika Skupščine občine Murska Sobota je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1982 in Družbenopolitičnega zbora, dne 23. junija 1982 sprejela ODLOK O SESTAVI, PRISTOJNOSTIH IN NALOGAH KOMISIJE ZA KADROVSKA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA 1. člen Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja Skupščine občine Murska Sobota ima predsednika in 8 članov. Predsednika in člane imenuje občinske skupščina izmed delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. 2. člen Komisija obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,'zlasti pa: — daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev članov delovnih teles občinske skupščine in zbora; — daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev občinske skupščine oz. zborov in upravnih organov, za katere tako določa statut ali zakoni; — daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev predsednika, sodnike in sodnike porotnike temeljnega sodišča, predsednika in sodnike sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške, družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike, javnega pravobranilca, javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike; — daje predloge za imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organih, za katere tako določajo predpisi; 184 Skupščina krajevne skupnosti Genterovci je na. podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in ustreznih določil Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 29/72) in Statuta krajevne skupnosti Genterovci sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Genterovci — naselje Radmožanci 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu, dne 20. 6. 1982, se uvede krajevni samoprispevek za vas Radmožanci, in sicer za: 1. izgradnjo nove mrliške veže v vasi Radmožanci in 2. adaptacijo vaškega doma v Radmožancih. Skupna predračunska vrednost del za katere se uvede samoprispevek znaša 3.000.000,00 din. S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 2.800.000,00 din. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987. 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče v vasi Radmožanci. - ( Višina Samoprispevka znaša: — 10 % od KD iz kmetijstva — letno — 3 % od netto OD zaposlenih občanov — 3% od pokojnin, ki presegajo 1.500,00 din — 2 % od dohodka obrtnikov in samostojnih poklicev — 300 din mesečno od delavcev zaposlenih v tujini Delovne obveznosti bodo naslednje: — do 1 ha — 1 delovni dan letno — od 1 do 3 ha — 2 delovna dneva letno — od 3 do.5 ha — 3 delovne dni letno — nad 5 ha — 4 delovne dni letno — lastniki traktorjev dve traktorski delovni uri letno Delovni dan traja 8 ur, cena delovne ure znaša 50,— din, cena traktorske ure pa 200, din. Omenjeni zneski bodo služili kot osnova za izterjavo neizpolnjenih delovnih obveznosti. Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od družbene pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin, otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij in nagrad ter učenci v gospodarstvu. Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja obračunava in odteguje izplačevalec dohodka. Kmetijski proizvajalci in obrtniki ter gospodinjstva morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 15. decembra. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijsko, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in posreduje občinski upravni organ davčne službe Skupščine občine Lendava. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 5. člen Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka se nakazujejo na zbirni račun 51920-842-021-8675 pri Službi družbenega knjigovodstva Lendava 2 označbo ,.Krajevna skupnost Genterovci”. Za nadzor nad sredstvi in njihovo namensko porabo skrbi posebna komisija, ki jo izvoli vaški odbor Radmožanci. * 6. člen Vaški odbor Radmožanci je dolžan vsako leto na krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, o njihovi uporabi ter o drugih važnejših podatkih. 7. člen Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek mora vaški odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu predložiti zboru volilcev. 8. člen Sredstva, ki bi eventuelno ostala po zadostitvi potreb so strogo namenska, uporabljajo pa se za zgraditev drugih komunalnih naprav. 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 014-1/82-1 Datum:Zl. 6. 1982 Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Mirko LASLO, 1. r. 185 Na osnovi 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) in na sonovi 5. člena Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 8/74) je izvršni svet Skupščine občine Lendava dne 15. 6. 1982 sprejel naslednji SKLEP o spremembah in dopolnitvah cenika za geodetske storiive, ki niso zajete v Zakonu o upravnih taksah, in sicer: Na podlagi 11, člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 25. maja 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Bakovci I. Javno se razgrne programski del osnutka zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Bakovci. II. Osnutek zazidalnega načrta, projekt št. 15/81 bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti v Bakovcih 30 dni po objavi javne razgrnitve v Uradnih objavah pomurskih občin. . III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana ul. št. 5 in Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-1/82-4 Murska Sobota, dne Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel Pongrac Radijski in televizijski spored od 2. julija do 8. julija PETEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 16-00 Poročila, 16.05 Barce-ona: SNP v odmoru Propagandna oddaja, 18.05 Pihal-™ orkestri: Papirniški pihalni orkester Vevče, 18.35 Obzornik 18.45 Pot v prihodnost: Človek v svojem oko-^obraževalna serija, ,y l5 Risanka, 19.20 Cik-^k’ 19-24 Tv in radio 19-26 Zrno do zrna, !yD0 Tv dnevnik, 19,55 ^me, '9'57 Propagandna oddaja 20.00 Včeraj ... za mtn: Plodna jesen, doku-rnentarna serija, 20.35 Propagandna oddaja, 20.40 Ne Pyrite, 20'55 E. Tidyman: ‘ragedija v Gvajani - L del amenš. filma. 22.25 JPramljajmo sodelujmo, opn? Nočni kino: Tretja film zahodnonemški Dim. 00.20 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: Doin’ Yimbledon: Tenis -(P'”na'e moški Posamezno RešnJ i ° Znanost. 20.00 la ?n«ba’ 2045 poroči-oddai.' ,, Dokumentarna Maltpfv-2 '4^ Nočni kino: Wkl sokol. ameriški “im (d0 23.25) Mad1?^ 19 50 - 2L45 TVS^NP (na L ali II. MAGREB SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30—Zabavna glasba, vmes reklam- na sporočila, 16.00 —DNEVNIK, 16.10 —Prijetno soboto vam želimo (naš nasvet, sobotna reportaža, prispevek iz časopisov), 16.45—Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00—Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda. TV LJUBLJANA 11.25 Poročila, 11.30 Zandvoort: Avtomobilske dirke za VN Nizozemske, (do 13.20/30), 14.00 Wimbledon: Tenis, — finale ženske posamezno, moške in ženske dvojice, 15.45 Poročila. 15.50 Vesna — slovenski film. 17.15 Kranj: Mednarodni plavalni miting — prenos (za JRT II), 18.50 Naš kraj, 19.50 Zlata ptica — Račko in Lija: Pravljica o lutki Lepuški, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Jara Ribnikar: Življenje in zgodba, drama TV Beograd in TV Zagreb, 21.15 Propagandna oddaja,21.20 Zrcalo tetina, 21.35 Zabava vas Biljana Ristič, 22.35 Poročila NEDELJA RADIO PONEDELJEK . TOREK MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 10.05—Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00—Srečanje na pomurskem valu, 12.00—Spored v madžarskem jeziku, 13.00—Doma in onkraj meja, 13.30—V NEDELJO POPOLDNE, 14.30—Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00—Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda. DEŽURSTVO: Od 9.00 do 13.00 (Telefon 21-232) N 15.30—Zabavna glasba, vmes reklam- na sporočila, 15.30—Zabavna glasba, vmes reklam- TV LJUBLJANA 9.00 Poročila. 9.05 Živ žav. otroška matineja. 10.00 Kola-šin: Zbor rezervnih vojnih starešin Jugoslavije, prenos. 11.30 TV kažipot. 11.55 Mra-kovica: proslava ob 40-letnici bitke na Kozari, prenos (do pribl. 13.30). 13.50 Pojo »Frankolovčani«. 14.25 Dimitrije Tucovič, jugoslovanski film. 16.00 Poročila. 16.05 SNP-Madrid odmoru SREDA RADIO MURSKA SOBOTA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA 16.00—DNEVNIK, 16.10—Spored slovenske narodno-za-bavne glasbe, 16.30-ŠPORTNA ODDAJA, 16.40—Najbolj iskane plošče, 17.00—Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00—Vključitev osrednjega slovenskega radijskega sporeda. TV LJUBLJANA na sporočila, 16.00—DNEVNIK, 16.10—Glasbena oddaja, 16.40-POTA MLADIH (MDA Goričko, 82!), 18.00—SO- TOČJE, 18.45—Prijetni 15.30—Zabavno glasba in reklame, 16.00—DNEVNIK, 17.10—Nekaj minut z... 16.30—Koncert na domačem valu, 17.00—Prenos sporeda RLJ. 15.30—Zabavna glasba in reklame, 16.00—DNEVNIK, 16.10—Glasbena oddaja, 16.30—S pesmijo po Jugoslaviji, 17.00—Prenos sporeda RLJ. glasbeni utrinki, 19.00—Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA ' TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA Prvi program 15.30 Poročila, 15.35 TV koledar, 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: prenos SP, 18.00 Dokumentarni film, 18.15 Tedenski zabavnik, 18.45 Risanka, 19.10 Dnevnik, 19.30 Jazz na ekranu, 19.50 Nogomet: prenos SP, 21.50 Dnevnik, I 22.10 Kultura srca, Oddajniki II TV mreže: 9.00 Oddaja za JLA (do 11.30/12.00), 14.00 Wimbledon: Tenis — finale, prenos slov, koment. EVR, 17.40 Trogir: Rokomet (m) za trofejo Jugoslavije Jugoslavija: SZ, prenos v odmoru .. ., 18.55 Človek in pol, humoristična serija. 20.00 Radenci 82, zabavno glasbena oddaja, 20.30 Poezija Djura Jakšič, 21.05 Poročila, 21.10 Morje, ljudje, obale, dokumentarna reportaža, 21.40 Športna sobota, 22.00 Potopljeni zaklad, dokumentarna oddaja. PPROPAGANDNA ODDAJA. 18.05 Športna poročila. 18.15 625. 18.40 Opera narave — Južna Amerika: Strast spomina, dokumentarna serija. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 19.58 SNP-Barcelona v odmoru P PROPAGANDNA ODDAJA. 21.45 Prva slovenska partizanska brigada—11. grupa odredov, dokumentarna oddaja. 22.10 Športni pregled. 23.10 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 13.55 Wimbledon: TENIS-finale (moški posamezno in mešane dvojice, prenos, slov, kom.). 19.00 TV dnevnik. 19.30 V iskanju prejšnjih časov, .poljudnoznanstveni film. 20.00 Velikani jazza, 20.45 Poročila. 20.55 E. Grieg: Koncert za klavir, 21.30 Iz sporeda TV Skopje:. 21.55 Bogastvo Rougonovih, francoska nadaljevanka (do 22.50) 16.00 Poročila.. 16.05 SNP-Barcelona v odmoru propagandna oddaja. 18.00 Dekleta z imenom AMA. japonski poljudnoznanstveni film. 18.30 Obzornik. 18.45 Jazz na ekranu: Kvartet Lou Donaldson. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19,55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00’ L. Pirandello: Nocoj bomo improvizirali, predstava SNG Drama Maribor, 21.30 Kulturne diagonale, 22.15 Reportaža z atletskega dvoboja Jugoslavija: Kanada, 22.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Lutkarski pogovori, otroška serija. 18.30 Ljudske pripovedke. 19.00 TV dnevnik, 19.30 Matematika in umetnost, izobraževalna oddaja, 19.50 Ali 'ste vedeli, izobraževalna oddaja, 20.00 Po poteh spoznanj, 21.00 Poročila, 21.10 Srečanje sorodnih duš, zabavno glasbena oddaja. 22.10 Reportaža z atletskega dvoboja Jugoslavija: Kanada (do 22.30) OPOMBA: 19.50-21.45/50 SNP-Madrid (na L ali II. mreži) 17.45 Poročila, 17.50 Zgodbe o prismukih, otroška serija. 18.00 Jugoslovanski naro-di v pesmi in plesu: »Igrale se delije ...«, oddaja TV Beograd. 18.30 Obzornik, 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost, 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 R. Wolffhardt: Franziska Reventlow, zahodno-nemška nadaljevanka, 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini. 18.00 TV dnevnik, 18.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 19.00 TV dnevnik. 19.30 Čas knjige. 20.00 Koncert narodne glasbe, 20.45 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja, 21.35 Poročila, 21.40 Iz koncertnih dvoran: — F. Chopin: Andante spinato in velika poloneza za klavir in orkester, G. Kančeli: Simfonija št. 3 (do 22.25) 17.55 Poročila. 18.00 Gu-Isarji kapitana Gancha, brazil-Iska otroška nadaljevanka, 18.30 Obzornik. 18.45 Glasbeni amaterji: Srečanja v Ludbregu, oddaja TV Sarajevo, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio Nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00, Film tedna: Nahla, alžirski film, 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Padla z neba, otroška serija. 19.00 TV dnevnik, 19.30 Pesem ki traja, glasbena oddaja, 20.00 Umetniški večer, 21.30 Poročila, 21.40 Kultura v objektivu (do 22.25) 16.00 Poročila, 16.05 SNP-Barcelona v odmoru Propagandna oddaja, 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Lju in Čeng. 18.30 Obzornik, 18.45 Stara skopska čaršija. reportaža TV Skopje, 19.15 Risanka, 19.20 Čik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.58 SNP-Sevilla v odmoru propagandna oddaja, 21.45 Milko Špa-remblek: Dragi Miha, balet, 22.10 V znamenju TV ZAGREB TV ZAGREB /o ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: 18.15 40 zelenih slonov, otroška serija TV Ljubljana, 18.40 Dašenka.-risanka, 19.00 TV dnevnik, 19.25 O kibernetiki, izobraževalna serija, 20.00 Filmski večer: srhljive zgodbe, japonska serija) 21.45 Dracula, gospodar teme, ameriški film (do 23.00) TV ZAGREB /Q ljubljanska banka Pomurska banka Klanska banka -----Romunk, banka TV ZAGREB TV ZAGREB Tv AVSTRIJA 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Nino-čka (film), 11.20 Ljudje, sile, mnenja, 12.00 Opoldanska redakcija, 12.15 Iz parlamenta, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Pan-optikum,-17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 1830 Čas v sliki, 19.15 Narednik Cribb (film), 20.00 Veseli Jocker, 21.05 Nočni studio Prvi program 13.40 Poročila, 13.45 TV koledar, 13.55 Wimbledon- ski turnir, 17.45 Mali kon- cert, 18.00 Zora novega I časa, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik. 19.30_ Pesem, ki traja, 20.00 Življenje je zgodba (drama), 21.20 Dnevnik, 21.35 V soboto zvečer TV AVSTRIJA Drugi program 1130 Nogomet včeraj, 14.00 Wimbledonski turnir, 16.05 Nogomet, 18.00 Tenis, 19.20 Poročila, '9.30 Nogometni studio, 19.50 Nogomet. 2L45 Sa-moobsodba (film) Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 V Alahovih vrtovih, 10.00 Dokumentarni film, 10.55 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija, 13.30 Dekla iz Heiligenbluta (film). 15.00 Iz parlamenta, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Dober večer v soboto, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Zabavni sobotni ve-, čer, 21.05 Šport, 21.25 Mož, ki je plesal okrog sveta Prvi program 10.00 Zbor rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, 11.30 Glasbena oddaja, 11.45 Dnevnik, 11.55 40 letnica bitke na Kozari (prenos), 13.30 Igra ansambel Toneta Kmetca, 14.00 Jenie (film), 15.45 Kronika nogometa, 16.05 Nogomet (prenos). 18.00 Tito in Brioni, 18.45 Risanka. 19.00 Dnevnik. 19.30 Mali koncert, 19.50 SP v nogometu, 21.55 Dnevnik, 22.10 Športni pregled Prvi program 15.30 Poročila, 15.35 TV koledar, 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Španija: SP v nogometu, 18.00 Mali koncert, 18.15 Lutkarji, 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Glasbena oddaja, 19.50 Španija: SP v nogometu, 21.55 Senegal — zunanje-politična oddaja, 22.40 En avtor, en film, 22.55 Dnevnik Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV kronika, 18.15 Palčki nimajo pojma, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Amaterski studio, 20.00 Teme in dileme, 20.50 Lopov (film),' 22.30 Dnevnik VAS TEDNIK VESTNIK TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 10.00 Razgovor z novinarji, 14.35 Tarzan (film), 15.45 Mladinski spored, 16.40 Klub seniorjev, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kot je bogu všeč, 20.15 Religija, 20.20 Opera: Carmen ih Tarantella ; Tvmadžarska 1 TV MADŽARSKA I TV MADŽARSKA Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Pala iz oblakov, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Zeleni kabaret, 20.00 Zabavna sreda, 21.30 Velike spletke (ser. film), 23.00 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Tarzan (film), 10.40 Roke got;, mojster prihaja, 11.00 Argumenti, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Obala lopovov (ser. film), 14.50 Gibanje je vse, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski ma-gacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport, 19.35 Skrivnost sedmih številk (film), TV ZAGREB Prvi program 15.30 Poročila, 15.35 TV koledar, 16.05 Španija:SP v nogometu, 18.00 Dokumentarni film, 18.15 40 zelenih slončkov, 18.40 Dašenka, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Glasbena oddaja, 19.50 Španija SP v nogometu, 21.55 TV kiosk, 22.55 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Ob devetih bo konec sveta (film), 11.00 Iz parlamenta, 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Obala lopovov (film), 14.50 Počitniški spored, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski maga- cin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, Ponedeljkov šport, Nogomet Drugi program 15.35 Nogometna 19.15 19.50 kroni- ka, 16.05 SP v nogometu, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Linija Onedin, 20.05 Dežela generalov, 20.50 10 pred 10. 21.20 Zeleni ptič (film), I 1530 Tadžikistan; zašči-| lena področja, 15.50 5 mi-I nut meteorologije, vremen-I ska napoved, 16.05 Sveto-| vno prvenstvo v nogometu, I Prenos tekme iz Barcelone, I 18.30 TV dnevnik, 19.00 1 Delta, znanstveni maga-I zin. 19.20 Še pol ni res, kviz. | 19.50 Svetovno prvenstvo v | nogometu, prenos tekme iz l Madrida. 21.50 TV dnevnik. Cestnik, 1. julija 1982 7.30 TV reprize. 13.20 Za otroke. 15.00 Vso zlato Transvaala, nadaljevanka, 16.10 Sprejmemo gosta, dok. spored. 17.05 Telera-ma. 17.45 Zabavna glasba, 18.30 TV dnevnik. 19.00 Pesem za vsakogar, Attila Jozsef: Postal si otrok. 19.05 Ljubezen, pomagaj! filmska komedija. 21.00 Nedelja v Budimpešti, prenos. 22.00 TV dnevnik. 7.05 Spored za otroke. 13.35 Graščina brez imena, nadaljevanka po Jokaiju. 14.40 Glasbeni program. 15.10 Priporočamo naše sporede. 15.35 Med dvema oceanoma, reportaža. 16.05 SP v nogometu, prenos iz Madrida. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.05 Charliejevi angelčki, kriminalka. 19.50 SP v nogometu, pregled. 22.00 F 'očila. Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Zabava (film), 11.10 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Obala lopovov (ser. film), 14.50 Gibanje je vse, 15.25 Nogometna kronika, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski maga-cin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport, 19.35 Argumenti, 20.35 Lagal sem resnico (TV film). Drugi program 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Okay, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kulturni žurnaL 20.15 Življenje v jazzom, 20.50 10 pred 10, 21.20 Umetnine: Faust Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Grof Monte Christo (film), 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Obala lopovov (ser. film) 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport: SP v nogometu, Drugi program 1605 Snaniia: Polfinale SP v nogometu, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Klovn in družina, 20.50 10 pred 10, 21.20 Pogovor pred kamero Drugi program 17.00 Usmeritve, 17.30 Vidiki, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Alfred na potovanju, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2 Dopisujte v VESTNIK TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA | TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 15.30 Poročila. 15.35 Filmska reportaža iz Alžirije. 16.05 Svetovno prvenstvo v nogometu, prenos tekme iz Barcelone. 18.10 TV telovadba. 18.15 Večerna pravljica. 18.30 Poročila. 18.35 Smer Caracas, komedija. 19.50 Svetovno prvenstvo v nogometu v Španiji: Prenos tekme iz Barcelone, v odmoru reklame. 21.55 Poročila. 15.45 Naš vrt, naše dvorišče, reportažni spored. 16.05 Šah mat. 16.35 Zakaj in kako, spored za cicibane. 17.00 Poje Laszlo Domahi-di. 17.30 Kronika Južnega Alfblda. 18130 TV dnevnik. 19.00 Moška lepota, nadaljevanka. 20.10 Živa ljudska pesem. 20.20 Preden odidem, A. Komlos. 20.45 Namenjam, za gospodarstvo. 21.25 TV dnevnik. 8.05 Za otroke. 8.55 TV reprize: Delta, Nadaljujte, sestra, Glasbeni film. 15.35 Kratki filmi. 16.15 Tv bbr-za. 16.25 Otroci v hiši, nadaljevanka. 16.55 Šola za badminton. 17,20 Glasbeni film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Moška lepota, nadaljevanka. 20.10 Panorama, vojaško-politični magazin. 21.10 TV galerija. 21.50 TV dnevnik. 15.35 Julija 1917, dokumentarni film iz Sovjetske zveze. 16.05 Svetovno prvenstvo v nogometu, prenos tekme iz Barcelone. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kremenčkovi, ameriška serijska risanka. 19.25 Čar diska, ameriški glasbeni film. 19.45 Umetnina tedna. 19.50 SP v nogometu, prenos predfinalne tekme iz Seville. 21.45 TV dnevnik. STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 2. julij — Oton SOBOTA, 3. julij — Tomaž NEDELJA, 4. julij — Dan borca PONEDELJEK, 5. julij — Cirila TOREK, 6. julij — Marija SREDA, 7. julij — Dan izgnancev ČETRTEK, 8. julij — Elizabeta kino „PARK” MURSKA SOBOTA 2. julija ob 18. in 20. uri ter 4. julija ob 16., 18. in 20. uri ameriški •barvni kinemaskopski film: ,,NAREDNIK STEINER”; 5. in 6. julija ob 18. in 20. uri hongkongški barvni kinemaskopski film:,,JUNAK DIVJINE”; 7. in 8. julija ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: „MOŽ IZ SAN FERNANDA” II. del. LJUTOMER 3. julija ob 20. uri ter 4. julija ob 17.45 in 20. uri zahodnonemški film: „SPANSKE OLIVE”; 7. in 8. julija ob 17.45 in 20. uri zahodnonemški film: ,,RESNIČNE ZGODBE” IV. DEL. GORNJA RADGONA 2. julija ob 18. in 20. uri ameriški film: ..PREGON ZA RAZPARA-CEM”; 3. julija ob 20. uri francoski film: ..POLICIST IZ ST. TRO-PEZA”; 4. julija ob 18. uri francoski film: ..POLICIST IZ ST. TRO-PEZA” in ob 20. uri ameriški film: ..PREGON ZA RAZPARA-CEM”; 7. julija ob 20. uri in 8. julija ob 18. uri italijanski film: ..PRVA LJUBEZEN”; 8. julija ob 20. uri angleško-itali-janski film: ..KALICULA”. Ogled filma otrokom ni dovoljen. prodam KAVČ Z DVEMA FOTELJEMA UGODNO PRODAM. Ivan Hob-laj, Stara ulica 1/VI—33, Murska Sobota. M-2282 LADO 1600, letnik 1980, 9.000 km, ugodno prodam- Ogled po 16. uri. Nemec, Martjanci 8/A. M-2283 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, modre barve, prodam. Telefon 23-452 — popoldne. M-2284 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 71. M-2285 FOTO POVEČEVALNIK TIP REPORTER, 24—36 mm, z vsem priborom za izdelavo slik, po ugodni ceni prodam. Zoran Klemenčič, Štefana Kovača 17, Murska Sobota, telefon 22-611. M-2286 KRAVO Z RODOVNIKOM, po izbiri, prodam. Ivanovci 60. M-2287 OKNO ZA STOPNIŠČE 120 x 270 in okno z roleto 110 x 80 prodam. Gregorčičeva 43, Beltinci. M-2288 PASSAT 1300 LX, letnik 1977, prodam. Ščančar, Skakovci 62. M-2289 KOMBAJN EPLLE 211 HT pd ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-2291 MOTORNI KOLESI PUCH IN VESPO, dobro ohranjeni, prodam. Borut Flisar, Martjanci 74. M-2292 ŠOTOR ZA TRI OSEBE, skoraj nov, PRODAM. Naslov v upravi Usta. M-2294 KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Bodonci 107. M-2295 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, kavč garnituro ter kuhinjsko pohištvo s hladilnikom in kombiniranim štedilnikom ugodno prodam. Štefan Horvat Naselje V. Vlahoviča n. h. — pri srednješolskem centru, M. Sobota. M-2296 DVO in TRIDELNA OKNA z roletami in vrata prodam. Vlado Vrečič, Vaneča 37. M—2335 BOROV LES, rabljen, primeren za drva, v dobrem stanju, prodam. Cankarjeva 101, Murska Sobota. M—2336 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednik^), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik. Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din; Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK RAZNOVRSTNI REZANI LES in globok otroški voziček prodam. Moščanci 63. M—2333 Gumijasti Čoln z motorjem, 4-sedežni, prodam. Kroška 32/A. M—2334 TRAKTOR IMT 558, star tri leta, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M—2337 NOV KOMBINIRANI ŠTEDILNIK PRODAM. Dragica Pačnik, Cemelavci 11/B. M—2338 DIANO 6, letnik 1977, prevoženih 55.000 km, prodam. Ogled v soboto in nedeljo do 20. ure: Žižki 57, p. Crenšovci. M—2339 TRAKTOR FERGUSON DE LUX, 35 KM, registriran do aprila 1983, opravljenih 730 delovnih ur, prodam. Naslov v upravi lista. M—2341 ZASTAVO 750 PRODAM. Čopova 22. M—2342 osebni Avtomobil sunbeam PRODAM. Telefon 23-440. M—2343 KRAVO, staro štiri leta, prodam. Cemelavci 39. M—2344 MOPED AVTOMATIK PRODAM. Petanjci 28. M—2347 AMI-8, registriran do maja 1983, prodam. Vladimira Štefanec, Salin-ci 13, p. Križevci pri Ljutomeru. M—2349 LADO 1500, letnik 1978, prodam. Brezovci 37, p. Puconci. M—2350 DVOMANUALNE ORGLE „SOLTON” in 100WOJACEVA-LEC ,, LESLI” prodam. Informacije popoldne: JLA 11, Murska Sobota, telefon 23-126. M—2352 SLAMO V BALAH, večjo koli-čino, prodam. Lendavska 54, Murska Sobota. M—2353 ZASTAVO 750, registrirano do 28. januarja, prodam. Domanjševci 126. M—2354 AVTOPRIKOLICO, 500 kg, in malo rabljeno jermenico za traktor zetor prodam. Bratonci 145/A. M—2355 FIAT 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Martin Kustec, Srednja Bistrica 36, p. Crenšovci. M—2356 ŠKODO CUPPE, letnik 1975, generalno obnovljeno, prodam. Ogled po 14. uri. Štefan ščap, Turnišče 84/A. M—2357 MOTOKULTIVATOR GOLDONI, tip 108 L, s priključki, prodam. Telefon 22-957 po 14. uri. M—2358 KOŠNJO OTAVE PRODAM. Naslov v upravi lista. M—2359 MALE PUJSKE PRODAM. Vaneča 57, p. Puconci. M—2360 KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Rajnar, Gradišče 54. M—2361 KRAVE, dobre mlekarice, kontrola A, zaradi bolezni lastnika prodam. VeUka Polana 187. M—2362 STEYR 188 v dobrem stanju in blatnike za ferguson 35 ugodno prodam. Prečna 18, Bakovci. M—2364 60 AROV ZEMLJE in gospodarsko poslopje prodam. Ivana Kova-čec, Sovjak 83, p. Videm. M—2065 BARVNI TELEVIZOR GORENJE in šotor za štiri osebe prodam. Hodošček, Prežihova 3, Murska Sobota. M—2318 MANJŠO OMARO za dnevno sobo s foteljem ugodno prodam. Zorana Velnarja 1, Murska Sobota. M—2319 PROSO ZA SEME PRODAM. Štefan Pintarič, M. Črnci 37, po 16. uri. M—2320 TRAKTOR FERGUSON 540, prevoženih 300 ur s plugi, prikolico in krožne brane prodam. Hozjan Džuro, Selnica 164, p. Selnica — Medžimurje. M—2321 PIANINO PETROV PRODAM. Telefon (069) 71-074. M—2322 VIKEND v k. o. DRAGOTINCI, na lepi legi, ugodno prodam. Antonija Bari, Šentpeterska ulica 22, 62000 Maribor. M—OP PLUG ZA TRAKTOR ZNAMKE OLT, 3-brazdni, skoraj nov, prodam. Stanko Heric, mlajši, Rado-slavci 36, p. Bučkovci. In—208 ZASTAVA 1300, registriran do 6. 6. 1983, 32000 km, prodam. Dolamič, Babinci . 32, p. Ljutomer. In—209 125 PZ, po ugodni ceni prodam. Forjan, Lipovci 52. M—2326 HIŠO z nekaj zemlje v D. Slavečih 52 prodam. Informacije dobite po telefonu (062) 39-934 ali pri Sabu, Iztokova 16, Maribor. Ogled 11. julija od 9. do 18. ure. M—2328 HRASTOVE HLODE IN DESKE, dolžina obojih 5 m, suhe, prodam. Naslov v upravi lista. M—2300 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in okna z roletami, rabljena, v dobrem stanju, prodam. Jože Jambor, Daneta Šumenjaka 8, Murska Sobota. M—2331 NOVI MOTOKULTIVATOR HONDA 400 F PRODAM. Vince Perkič, Soboška 47, Bakovci. M—2299 GUMI KAJAK ČOLN in otroško dirkalno kolo prodam. Ščap, telefon 21-507. M—2302 KOSILNICO LA VERDA s snopo-vezalko in jermenico prodam. Moščanci 71, p. Mačkovci. M—2303 KRAVO s tretjim teletom brejo prodam. Lipovci 218. M—2305 TELICO, kontrola A, brejo sedem mesecev, prodam. Gorica 50, p. Puconci. M—2306 PARCELO ZA VIKEND PRODAM. Dolina 20, p. Puconci. M—2307 PRAŠIČE, stare dva meseca (devet), prodam. Dolnja Bistrica 37. M—2308 ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO in brejo kravo prodam. Košarovci 26, p. Križevci v Prekmurju. M—2312 TOVORNI AVTO JELES, nosilnost 14 t, dolžina kesona 7 m, registriran do konca leta, prodam: Informacije po telefonu 062-303-077. M—2313 TRAKTOR FERGUSON 35 PRODAM. Ivan Casar, Lukačevci 8, p. Martjanci. M—2314 GOSTINSKI LOKAL s.stanovanjem in gospodarskim poslopjem, na dobri prometni točki — železniška postaja Beltinci — prodam. Informacije v gostilni Nad — Bakovci. M—2315 KARAMBOLIRANI ŠKODI 120 1, letnik 1978 in 110 L, letnik 1972, prodam. Sodišinci 19. M—2316 BMW 2002 UGODNO PRODAM. Ogled po 17. uri: Kukojca, Andrejci 20. M—2317 STEYR 188 v dobrem stanju in blatnike za ferguson 35 ugodno prodam. Prečna 18, Bakovci. M—2364 VSELJIVO HIŠO, lahko tudi počitniška hišica, z vrtom in brajdami, pri asfaltni cesti, prodam. Alojz Hvalič, Janžev vrh 65, p. Radenci. M—2365 PRVOVRSTEN LIPOV HLOD, cca 1 kub. m, prodam. Satahovci 30. M—2367 ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjen, registrirano do marca 1983, prodam. Jože Farkaš, Veržej 42/A. M—2368 DVOOSNO PRIKOLICO, kovaška izdelava, in garnituro varilcev z urami za varilni aparat prodam. Janez Kumin, Krog 78. M—2369 MASSEY FERGUSON 685 S, v dobrem stanju, prodam. Ivan Flegar, Lomanoše 34, Gornja Radgona. M—2370 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Naselje 14. divizije 56, Murska Sobota popoldne. M—2376 GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v izmeri 8,62 arov v bližini M. Sobote, prodam. Naslov na upravi lista. M—2378 MLADO KRAVO s teletom in koso olt za traktor ugodno prodam. Pordašinci 20. M—2372 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS UGODNO PRODAM. Franc Rautar, Spodnji Kocjan 5, p. Radenci. M—2373 NASELJENE CEBELNE PANJE PRODAM. Cankarjevo naselje 23, telefon 21-596. M—2374 RENAULTA, letnik 1976, registriran do junija 1983, po ugodni ceni prodam. Franc Jureš, Babinci 28, p. Ljutomer. In—203 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE v šolskem letu 1982/83 3 štipendije za poklic — diplomirani ekonomist Prijave za štipendiranje sprejema kadrovska služba SDK, podružnica Murska Sobota do 24. 7. 1982. DIANO, letnik 1978, prodam. Rankovci 8/A, p. Tišina. M—2375 OSEBNI AVTO NSU PRINZ 1200 C, prodam. Cena 30.000 din. Milan Hramus, Krapje 26, p. Veržej. In—199 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Franc Osterc, Vučja vas 26, p. Križevci pri Ljutomeru. In—207 PIANINO PETROF UGODNO PRODAM. Marija Paušič, Lendava, Kovačeva 27. Le—198 POROČNO OBLEKO BELE BARVE, št. 42, prodam. Telefon 81-145 od 6. do 14. ure ali naslov v upravi lista. M—OP kupim GRADBENO PARCELO ali hišo, zgrajeno do 3. ali 4. faze v okolici M. Sobote kupim. Naslov v upravi lista. M—2298 SNOPOVEZALKO ZA TRAKTOR KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod ,,snopovezalka”. M—2311 Od ponedeljka, 5. julija, do sobote, 17. julija, vas bo v kavarni HOTELA ,,DIANA" zabaval ANSAMBEL LEGIJA Za obisk se priporočajo! Čestitke in pozdravi DRAGEMU BRANKU MAJCU iz Melinec želijo ob odhodu k vojakom srečno pot. prijetno počutje v novem okolju in veliko novih prijateljev — oče. mama, brat Štefan ter sestri Rosana in Olga z družino. STANKU ZVERU iz Brezovice želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse najboljše, dobro počutje med novimi prijattelji ter zdrav in srečen povratek v domači kraj — oče. mama, sestra in brat z družino. TONČKU LANJŠČKU iz Čepinec želita ob odhpdu k vojakom srečno potovanje, veliko lepih trenutkov v novem okolju, po odsluženju pa vesel povratek k svojim dragim — Marija s hčerkico Melito. DRAGEMU SINU IN BRATU DRAGU LOVENJAKU iz Gornjih Slaveč želijo ob odhodku k vojakom vse najboljše z željo, da bi postal dober in vesten vojak svoje domovine — mama, ata ter sestri Angela in Olga z družinama. Dragemu bratu VLADU KOLTA JU iz Berkovec želi ob odhodu k. vojakom srečno pot. dobro počutje v vojaški suknji ter vesel po vratek v domači kraj — brat Štefan z ženo Elo. sinom Boštjanom in hčerko Sašo. Dragemu sinu Ivanu Ferčaku iz Kobilja želijo ob odhodu k vojakom vse najboljše, da bi se med novimi prijatelji in v novem okolju kar najbolje počutil, po odsluženju pa srečen povratek k svojim najdražjim — oče. mama, brat Jože in sestra Olga z družino. KOSO ZA TRAKTOR ZETOR, 25 KS, kupim. Naslov v upravi lista. M—2366 sobe STANOVANJE V OKOLICI KRIŽEVEC ALI LJUTOMERA išče 4-članska družina. Naslov v upravi lista. M-2297 STANOVANJE ali opremljeno, ogrevano sobo z možnostjo uporabe kuhinje iščeta mlada zakonca. Plačilo po dogovoru. Informacije: Branko Ribič, Partizanska 56, M. Sobota. M—2348 zaposlitve DVA KVALIFICIRANA ZIDAR- JA in NK delavca za nedoločen čas, takoj zaposlim. Alojz Žižek, zidarstvo in fasaderstvo, Cankarjevo naselje 10, M. Sobota. M—2329 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA SPREJMEM V SLUŽBO. Nastop dela takoj. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Vinko Zemljič, dimnikarstvo, 66232 Planina pri Rakeku 92. M—OP ČISTILKO Za čiščenje stopnišča v bloku dvakrat na teden iščemo. Informacije po 19. uri pri Emri, Lendavska 17 b. M—NE Dragemu sinu in vnuku MILA NU SKLEDARJU iz Murske Sobote, ki je na odsluženju vojaškega roka v Bačkih vinogradih pri Subotici, za 20. rojstni dan iskreno čestitajo ter želijo tudi v prihodnje srečna in zadovoljna leta predvsem pa izpolnitev življenjskih ciljev — oče. mama, stari oče in stara mama. Dragemu sinu in bratu Jožetu Slugi od Jurij a želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse lepo, srečno pot in prijetno bivanje v novem okolju, ter da bi se kmalu zdrav vrnil v domači kraj — oče. mama in sestra Majda z možem Pepijem: ANTONU ŠTEFAN ECU iz Vučje gomile želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse najboljše, dobro počutje v vojaški suknji ter izpolnitev življenjskih ciljev — Štefane-covi. in Magdičevi, posebno botra Bariča iz Turnišča. K vojakom odhaja tudi VLADIMIR ŠIFTAR iz Struko-vec. Srečno pot. da bi vestno služil domovini, predvsem pa, da bi se zdrav in srečen vrnil med svoje najdražje — želijo: oče. mama in brat Tibor. DVA KOSCA z ročnima kosama iščem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M—2371 razno Cenjenim gostom sporočamo, da bo gostilna v času od 4. 7. do 22. 7. 1982 zapgta zaradi letnih dopustov. S svojimi specialitetami se gostom tudi v bodoče priporočamo. Gostilna Ignaca Rajha, Bakovci. M—2310 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 7. razred osnovne šole, letnik 1957/58, št. 60/58. Terezija Novak, Križevci 3/A Pn Ljutomeru. In—210 OPREMLJENO KMEČKO HIŠO v Orehovcih pri Radencih oddamo v najem za oskrbo starejšo!« upokojenca. Informacije pri Manji Dreflak. Panonska cesta 23, Radenci. M—2346 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 714584, izdano v KZ Lendava, podružnica Crenčovci-Martin Horvat, Trnje 29, P-Crenšovci. M—2330 MOŠKEGA, starega od 40 d o 60 let, išče, vdova za pomoč na kmetiji. Naslov v upravi lista. M—2325 GOSTINSKI LOKAL VZAMETA V NAJEM ZAKONCA — GO- STINCA. Naslov v upravi list«, M—2304 Dragemu sinu in bratu JOŽETU MERTIKU iz Velike Polane želijo ob odhodu k vojakom vse najlepše, predvsem pa dobro počutje v novem okolju, med novimi prijatelji^-mama. oče. brat in sestri. ANTONU FUJSU iz Kroga želi ob odhodu na odsluženje vojaškega roka srečno pot, dobro počutje v novem okolju, m iskrene prijatelje — sestra Marija z možem Ludvikom m Melito. JANIJU KOVAČU iz Rakovec. želi ob odhodu k vojakom srečno pot z željo, da m vestno služil domovini, po od' služenju pa vesel povratek me svoje drage domače — sosed Slavica iz A ndrejec. K vojakom odhaja tudi dragi sin m brat FRANC KRANJEC iz gašovec. Dobro počutje v nove , okolju, da bi vestno izpolnjeV nove dolžnosti ter se po odsluženi zdrav vrnil v krog svojih najdraZJ — želijo ata, mama, sestre Flarlf Hilda in Danica, brata Marjan Stanko ter stara mama. Dragemu sinu m bratu Sukiču iz Sulinec želijosre _ pot k vojakom, da bi ves izpolnjeval nove dolžnos i da bi se srečen, zdrav id dovoljen vrnil med svoje jdražje — oče. mama terb Jože in Stanko. K vojakom odhaja drag1 c Anton Zadravec iz Streho Srečno pot ter dobro med novimi tovariši in ££|i vestno služil domovini —' sestra Marta. .—-~;—r STRAN 22 ------—[—r---——— —I . -j«#? - VESTNIK, 1.JULlJ*^> HUJSOM PRIMAT ( |RIMAT^ ELKOM TKO PRIMAT MARIBOR n. sol. o. TOZD Skladiščna oprema Lendava n. sol. o. objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih izločenih osnovnih sredstev: ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, stara mama in prababica Terezija Recek iz D. Slaveč Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikpm, sosedom, prijateljem m znancem ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali X nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, njen grob pa zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! D. Slaveči, 17. 6. 1982 — stiskalnica 15 ton — radialni vrtalni stroj — viličar diesel 2,5 t (nevozen) — dotrajali elektromotorji zamenjan? na osnovnih sredstvih izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena 9.500,00 din 9.000,00 din 12.000,00 din 10,00 din/kg Žalujoči: mož Franc, sin Viktor z ženo, hčerka Ema z možem, brata z družinama, vnuki z družinami in * pravnuki Licitacija bo v četrtek, dne 8. julija 1982, s pričetkom ob 7. uri na prostoru pred upravno zgradbo TOZD v Lendavi, Kolodvorska ulica št. 43. Varščina za posamezni predmet znaša 10 odstotkov od izklicne cene. Srce pa klilo bo, kot klije seme: vse neizgovorjene se'besede rast gnale bodo iz njegove srede. (A. Gradnik) V SPOMIN 22. julija'mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat Jožef Benkič iz Puconec Ne moremo verjeti, da nisi več med nami. V naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Žalujoči: žena Jolanka z družino in brat z družino s Cankove ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, tašče, t _ stare mame in sestre Marije Lajnšček roj. Kovačič iz Rakičana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti, sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in nam izrazni sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in osebj u internega oddelka soboške bolnišnice, ki soji nudili zdravniško pomoč, predstavniku Krajevne skupnosti za globoko občutene besede ob odprtem grobu, duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Rakičan, 15. junija 1982 Žalujoči: VSI NJENI Kdo nam je odtrgal nežen cvet mladosti? Kdo nam je pretrgal vse nade in radosti? ZAHVALA V 35. letu starosti nas-je za vedno zapustil naš dragi sin in brat Rudi Benkič . iz Puconec Pa se^ahvaljujejno prijateljem iz Nove Gorice, sosedom insorodnikom za cvetje, nam s°žalje. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, duhovniku za Srebnj obred in pevcem za odpete žalostinke ter kolektivu Mura TOZD Perilo in Težka konfekcija. Puconci, Nova Gorica Žalujoči: mama Jolanka, sestra Julijana in brat Bela V SPOMIN Meseca junija mineva šesto leto polne žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož in brat Ludvik Žohar iz Brezovec Dragi mož! Ne čas ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja mnogo prerana smtt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očmi gledamo tvojo gomilo in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. Žalujoči: žena Etelka in sestra Gizela z družino ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega sina Režeka Andreiča iz Predanovec ki nas je v 47. letu starosti zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani m ga pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob pa zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahva a ,. easiiskim njihovemu predstavniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, c g ' društvom, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete zalostmKe. ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni je v 58. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame, stare mame in sestre Rozalije Dominič roj. Lebar iz Rakičana Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji ' darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Predanovci, 22. 6. 1982 Žalujoči: mama in vsi njegovi Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu ter družinam Rajnar in Lebar iz Rakičana, družini Lebar iz Velenja in družini Benič iz Ljubljane za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož, oče, sin in brat ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 44. letu starosti nepričakovano za vedno zapustil naš preljubi mož, oče, sin in brat Franjo Makovec iz Lukavec Žalujoči: mož Jože, sin Srečko in hčerka Darinka z družinama, sin Jožek in ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem, ki ste v težkihdneh ^‘ovaliremilin^njegovi zadnji poti. in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na n g znancem Iskrena Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, vaščanom, prija e j ocjigrane žalostinke, hvala č. duhovnikoma za pogrebni obred, Pevaa .. Atnjjnjce v Murski Soboti ter medicinskemu osebju kirurškega in internega oddelka boims govorniku za iskrene poslovilne besede. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je dotrpela naša draga mama, tašča in stara mama Ana Horvat roj. Magdič iz Beltinec Vsem še enkrat,— iskrena in prisrčna hvala! Žalu’ f ~ Lukavci, 29. 6. 1982 J° >• žena Štefka, sin Marjan, hčerka Metka, atek, mama, sestra Mojca in Mirko Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Rašice TOZD Beltinka za organizacijo pogreba, govornikom, čč. duhovnikom, pevcem, kolektivu internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani. ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI 1. JULIJA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju Delegatske poti in stranpoti Zares je marsikaj na omejenem srečanju delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, ko so se morali odločiti o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti, spominjalo na priljubljeno in kot kaže še nepozabljeno Marodičevo uspešno televizijsko nanizanko. Delegatska pota odločanja kot da še vedno niso vsem dovolj razumljiva, ali kot da si jih še kdo vedno razlaga po svoje. Potek seje je namreč spominjal na vse kaj drugega kotna mesto, kjer bi se naj po delegatskem načelu usklajevala stališča in interesi delegatov posameznih delegacij. Vse je bilo na ravni debatnega krožka, kjer so z glasovanji hoteli uveljavljati različne interese. Kopja so se lomila o že dalj časa nejasni situaciji v eni izmed podpisnic sporazuma in v zvezi s tem so vsi vztrajali pri svojem. In ko so slednjič le uspeli narediti korak naprej (imenovati komisijo za usklajevanje z ostalima skupnostima), se je ponovno zataknilo. Pri tem pa seje tudi izkazalo, da je delegatski sistem za nekatere še vedno poligon za merjenje moči. Drugače si je težko razlagati dejstvo, da delegacija sprejme osnutek, predlog pa odločno zavrača ... in celo demonstrativno zapusti skupščino in tako prekine delo (da o stroških nadomestitve delovnega časa ne govorimo) najvišjega samoupravnega organa skupnosti. V. Paveo TURNIŠČE ! ZA PRAZNIK NOVA ZDRAVSTVENA I POSTAJA - V Turnišču so v počastitev praznika občine Lendava in praznika KS odprli zdravstveno postajo — Pozdravilo pismo 12. kongresu ZKJ — Priznanja OF Sklepna slovesnost ob letošnjem prazniku lendavske občine Ije bila v Turnišču, povezali pa so jo s praznovanjem krajevnega praznika in otvoritvijo nove zdravstvene postaje. Po pozdra-Ivnem nagovoru predsednice KK SZDL Turnišče Julke K 6-veš, je prevzel besedo slavnostni govornik Geza Bačič - sekretar MS ZKS za Pomurje. Potem ko Ije omenil vsestranski razvoj Turnišča in poudaril, pomen 12. kongresa ZKJ, je med drugim povedal: »Danes smo se zbrali Itudi zato, da predamo človekoljubnemu poslanstvu novo pridobitev KS Turnišče — lepo, sodobno zdravstveno postajo. Z Izgraditvijo tega zdravstvenega objekta ponovno potrjujemo znano resnico, daje le sskupnimi združenimi silami moč hitreje napredovati, da solidarnost in I samoupravljanje nista le besedi. Pred nami je prvi rezultat že druge faze skupnega pomurskega samoprispevka za izgradnjo I bolnice, zdravstvenih in šolskih objektov. V tej ambulanti torej niso samo žulji, znoj in sredstva delovnih ljudi Turnišča, ampak w solidarnost delavcev vseh po-B murskih občin. Vaša ambulanta je zgrajena, kljub težkim časom pa po zaslugi visoke zavesti in skrbi za svoje zdravje vseh Pomurcev uspešno gradimo zadnjo fazo naše bolnišnice — kirurški blok s spremljajočimi objekti, ki bo predvidoma zgrajen v letu 1984. Sebi in drugim tako ponovno dokazujemo, da smo Po-murci solidarni in enotni, združeni v fronti Socialistične zveze v naši samoupravni socialistični skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti sami kovači svoje prihodnosti, da je naš hitrejši napredek v naših rokah. Otvoritev zdravstvene postaje v Turnišču naj bo naše darilo ob kongresu ZKJ, darilo za vaš krajevni in občinski praznik, hkrati pa tudi obveznost, da referendumski program za dograditev oolnišni-ce uresničimo,« je dejal Geza Bačič. Zatem je na slavnosti govoril predsednik skupščine KS Turnišče Jože Matjašec in se najprej zadržal pri pomembni pridobitvi — novi zdravstveni postaji, v nadaljevanju pa je govoril o nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti Turnišče v tem srednjeročnem obdobju, hkrati pa tudi o dosežkih uspehih. V i-menu občinske zdravstvene sku- pnosti Lendava pa je spregovo- “ rila tudi predsednica skupščine Jožica Draškovič. Novi zdravstveni objekt v M Turnišču, v katerem bo delovala ® sodobno organizirana splošna zdravstvena in zobozdravstvena 8 služba ter lekarna, je veljal 12 I milijonov dinarjev. V združenih 3 sredstvih je delež krajevne skupnosti Turnišče dva milijona di- a narjev, prispevali pa so nekaj tudi v gradbenem materialu in delovni B sili ter en milijon dinarjev Pla-. nika Turnišče. Nova zdravstvena postaja je za kraj in okolico ve- g lika pridobitev. Na slavnosti so tudi podelili priznanja OF. Prejeli so jih: „ Alojz Čeh, kmet iz Nedelice, pi- s onirski odred Štefan Kovač K Turnišče in KUD Štefan Raj ** Turnišče. V kulturnem programu so sodelovali cicibani iz vrtca, K učenci osnovne šole in člani KUD Štefan Raj. S slavnosti pa K so tudi poslali pozdravno pismo 12. kongresu ZKJ. Zatem pa so K bile v Turnišču še športne igre g krajevnih skupnosti in nogome- E tni turnir za memorial bratov “ Vidak. H Feri Maučec Sto let gasilstva v Murski Soboti — Dostojno proslavljen visoki jubilej — Uspela 'vaja na Trgu zmage —- V povorki sodelovalo<720 gasilcev — Gasilska priznanja — Pozdravno pismo 12. kongresu ZKJ. Slovesnosti ob praznovanju 100-letnicegasilstvav Murski Soboti so se začele že v soboto z gasilsko vajo na Trgu zmage v M urski Soboti. Soboški gasilci so s sodobno opremo, s katero razpolagajo, uspešno prikazali reševanje ljudi z zgradbe Ljubljanske banke po nastalem požaru z lestvijo, skoki na blazino, drsalnim prtom in vrečo. Sledila sta promenadni koncert soboške godbe na pihala in slavnostni zbor društva. Praznovanje visokega jubileja soboških gasilcev se je nadaljevalo v nedeljo dopoldne s slavnostno sejo in povorko gasilskih enot po ulicah mesta, v kateri je sodelovalo 720 gasilcev. 45 praporščakov in 60 gasilcev iz Avstrije. Osrednja proslava pa je bila pred gasilskim domom, kjer so se zbrali številni gasilci in Sobočani ter gostje, med katerimi so bili predstavniki GZ Slovenije Vili Špat, delegacije pobratenih mest: Paračin, Kdszeg iz Madžarske. Jennersdorf iz Av; strije in drugi. Kroniko društva je prebral Janez Stoti, slavnostni govornik pa je bil Martin Horvat — predsednik skupščine občine M urska Sobota. Naj prej je spregovoril o pomenu gasilstva in visokem jubileju, zatem pa se dalj časa zadržal pri sedanjem gospodarskem m političnem trenutku. Med drugim je povedal: »Sedanje družbenoekonomske in politične razmere doma in v svetu terjajo od slehernega OTVORITEV DOMA Ko so pred leti vaščani Pristave sprejemali samoprispevek za izgradnjo in asfaltiranje ceste Stročja vas-Pristava. so zavestno potisnili gradnjo večnamenskega vaškega doma ob stran. Zahvaljujoč hitri izgradnji ceste pajim je gasilsko-vaškega doma. Seveda sredstva niso zadostovala, zato sta na pomoč priskočili še KS Stročja vas in občinska požarna skupnost. Precej pa so prispevali tudi sami vaščani Pristave s prostovoljnim TERITORIALNA OBRAMBA Uspelo usposabljanje pripadnikov TO Usposabljanje večjih enot teritorialne obrambe seje v prejšnjem obdobju izvajalo v Apačah pri Ptuju. Z ustanovitvijo Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Pomurja so tudi to usposabljanje prenesli na področje, kjer pripadniki teritorialne obrambe živijo in delajo. Ker v Pomurju nimamo pokrajinskega centra za obrambno usposabljanje, je bil letos na območju radgonske občine urejen tabor v Zgornjih Ivanjcih pri Negovi. Pri urejanju tabora se je izkazal občinski štab teritorialne obrambe Gornja Radgona in je lahko ostalim občinam za zgled. zastavljeni cilji usposabljanja. V času usposabljanja so s pripadniki teritorialne obrambe živeli tudi domačini, kar je prispevalo k zbližanju med teritorialci in prebivalstvom. Sicer pa so se pripadniki teritorialne obrambe usposabljali na terenih, kjer je možno, da bodo delovali tudi v primeru potrebe. Usposabljanje je pokazalo, da so pripadniki TO iz ljutomerske in radgonske občine dobro pripravljeni za obrambo svoje domovine. Po zaključni vaji, ki je trajala vso noč in seje končala v dopoldanskih urah naslednjega dne je z zagorelih Z osrednje proslave ob 100-letnici gasilstva v Murski Soboti pred gasilskim domom. Foto: A. Abraham občana, da da svoj prispevek k sanaciji izredno težkih gospodarskih razmer, ki poleg drugih okoliščin vplivajo tudi na notranje politične razmere in položaj Jugoslavije v svetu. Zaradi neskladij v družbenem razvoju smo se danes znašli v položaju, ko moramo naše načrte usklajevati z realnimi materialnimi možnostmi, hkra-ti pa upoštevati dejstvo, da bomo še dolgo plačeva"li tisto, kar smo že porabili. Toje seveda boleče in sami sebi bi slepili, če bi živeli v prepričanju, da se bo že našel kak izhod, ki ne bi prizadel našega osebnega in družbenega standarda. Zato moramo biti pripravljeni tudi na to, da bodo naše težave poskušali izkoristiti tisti, ki jim Jugoslavija, takšna kot je, m všeč, da bi načeli njeno notranjo trdnost, samoupravljanje, bratstvom enakopravnost narodov in narodnosti ter neuvrščeno politiko. Zavajati ljudi s tem, daje za težave kriv politični sistem, je že dolgo znana taktika vseh protisocialističnih sil pa naj gre za notranjega ali zuna- ostal od samoprispevka približno 1 milijon dinarjev. Na zboru vaščanov so se dogovorili, da ta milijon investirajo v pričetek gradnje delom in materialnimi sredstvi: les. zemlja ... V nedeljo so tako slavnostno odprli nov gasilsko-vaški dom. Slavnostni govornik. Rudi Sever, predsednik KS Stročja vas. je spregovoril o pomenu gasilsko-vaškega doma, saj bodo v njem našli streho gasilci, družbenopolitične organizacije v vasi in predvsem mladina za svojo-športno, kulturno in družbenopolitično dejavnost. Na slavnosti so podelili tudi priznanja gasilskega društva Pristava nekaterim najaktivnejšim vaščanom in gasilcem. Otvoritev gasilsko-vaškega doma je tudi pričetek praznovanja 90-letnice gasilskega društva Pristava, ki praznuje ta jubilej prihodnje leto. D. L. Zaradi stabilizacijskih prizadevanj celotne družbe je bilo usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe skrajšano na pet dni, vendar ne v škodo kvalitete pouka. Z intenzivnim delom, z dobro organiziranostjo, ob pomoči in sodelovanju družbenopolitičnih dejavnikov, zlasti pa veliko discipliniranostjo in zavzetostjo samih pripadnikov, so bili doseženi vsi obrazov bilo mogoče razbrati utrujenost in posledice neprespane noči, hkrati pa prepričanje, da so nalogo uspešno opravili in da teritorialna obramba postaja ob vse boljši opremljenosti in usposobljenosti pomemben dejavnik splošne ljudske obrambe v naši samoupravni družbi. F. M. Soboški gasilci so ob praznovanju 100-letnice gasilstva v Mursk' Soboti izvedli tudi vajo rešavanja ljudi z zgradbe Ljubljanske ban Reševali so z lestvijo, blazino, drsalnim prtom in vrečo, , , Foto: F. Maučec njega sovražnika, saj imata oba isti cilj — komfromitirati s31’1? upravljanje in druge pridobitve naše NOB in ljudske revolucije, < J dejal Martin Horvat. u ti je Na osrednji proslavi ob 100-letnici gasilstva v Murski Soboti. GZ Slovenije podelila 12 članom soboškega gasilskega društva likovanja. Poleg tega so podelili 55 plaket, vsak član pa je P^^ spominsko kolajno. Ob tej priliki so tudi izdali brošuro s prtka stoletnega delovanja in pripravili razstavo fotografij, eksponate opreme. V kulturnem programu so sodelovali združeni pevskij soboških osnovnih šol in soboška godba na pihala. Udele proslave pa so tudi poslali telegram 12. kongresu ZKJ. u^eC MEDNARODNA POZIVNA DIRKA v nedeljo, 4. julija, ob 16. uri na stadionu AMD gorenje v Lendavi Sodelujejo vozniki iz Madžarske, Avstrije, Velike Britanije, Nove Zelandije, Avstralije in Jugoslavije Ob 14. uri na istem stadionu nogometna tekma NAFTA-M URA - veterani