KRALJ EVI NA Mi JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
52.	kos.	V	LJUBLJANI,	DNE	19.	APRILA	1930.	Letnik	I.
Vsebina:
251. Naredba glede proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1930.
252. Naredba o občinski trošarini mesta Ljubljane (s tarifo).
253. Naredba o sanitarno-obrtni kontrolni davščini v mestni občini ljubljanski.
254. Naredba o pobiranju občinskih davščin in doklad v mestu Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
Z odločbo gospoda ministra za finance št. 17.472 z dne 8. aprila 1930. so odobrene spodnje naredbe, ki se tičejo proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1930.
V Beogradu, dne 9. aprila 1930.
Po naredbi ministra za finance: svetnik Mil. M. Tosič s. r.
* * *
251.	*
Naredba
glede proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1930.
Člen 1.
Občinski proračun zn leto 1930. se odobril je:
I.	z rednimi izdatki...........I>in	48.408.198—,
z rednimi dohodki (s presežki dohodkov v proračunu občinskih jiodjetij) .... Din 48.408.198'—; U. z izrednimi izdatki .... Din 37,023.377—, z izrednimi dohodki .... J)in 37.023.377—.
Člen ‘2.
Proračuni izdatkov in dohodkov po členu 1. so sestavni del te naredbe.
člen 3.
Virernento med pozicijami iste partije odreja občinski svet na predlog finančnega, odseka.
Člen 4.
Proračunsko rezervo porazdeljuje na posamezne partije občinski svet na predlog finančnega odseka.
Člen 5.
Krediti, odobreni b proračunom za podpore in subvencije, se ne smejo zviševati iz rezervnih proračunskih kreditov.
Člen 6.
Občinski svet se pooblašča, da sme zvišati med izvrševanjem proračuna po pristanku finančnega odseka kredite občinskih potrebščin v mejah presežkov onih dohodkov, ki se dosežejo po mesečnih stanjih preko vsot, določenih v proračunu.
Člen 7.
V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina izza dne 1. januarja 1930. davke, takse, doklade in naklade, navedene v IV. in VII. poglavju.
Davščina na nočni obisk gostiln in kavarn in davščina na igre v gostilnah in kavarnah se ukinja.
Člen 8.
Izdatki, angažirani pravilno in skladno z obstoječimi predpisi v enem proračunskem, letu, ki niso mogli hiti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih računskega leta, se smejo vršiti tudi po poteku tega računskega leta; vendar pa se morajo vknjiževati na posebni račun »Občinsko obveznosti iz prejšnjih let» in izkazati v končnem računu onega računskega leta, v katerem se efektivno izvrše.
Člen 9.
Vse občinske nabave se morajo vršiti z razpisom. Od teh se izvzemajo nabave do zneska I)in 5000- - , ki se smejo vršiti tudi komisijski po kratki poti.
O oddaji nabav in oddaji del se predpiše posebna uredba.
Clen 10.
Nekvarno § 11. »določb o potovalnih pristojbinah za občinske; svetnike in uslužbence mestno občine ljubljanske*, sme odrejati mestni načelnik službena potovanja po potrebi.
252.
Naredba
o ^občinski trošarini mesta 'Ljubljane.
Clen 1.
Občinska trošarina se pobira od vsega blaga po. tariti, določeni v tej naredbi.
Clen 2.
Predmeti, na katere se plačuje trošarina, so:
poljedelski proizvodi; živinorejski in Šuinarski proizvodi; ostali živalski in rastlinski proizvodi in predmeti za hrano in pijačo; mineralna olja in njih proizvodi; živalski, rastlin siki in mineralni vosek in izdelki iz njega; nadalje masti, olja, kemijski in le-karski proizvodi; barve in proizvodi iz njih; pokosi i (firneži), laki, etri. alkoholi, dišeča eterska olja; živalske in rastlinske snovi za prediva in izdelki iz njih; kože in krzna kakor tudi izdelki iz njih iti čreva; kavčuk in guma; pletarski izdelki iz rastlinskega materiala; ščetarski in sitarski izdelki; galanterijski izdelki; papir in izdelki iz njega;' izdelki i-: kamenja in ostalega fosilnega materiala; steklo in izdelki iz njega; kovine in izdelki iz njih; stroji, aparati. elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva; učni instrumenti in aparati; strelno orožje in otroške igrače. — Vsi navedeni predmeti so trošarinski predmeti.
Clen 3.
Za trošarinsko mejo se smatra politična meja mestne občine ljubljanske.
Clen 4.
Trošarinska meja mesta Ljubljane je upostavljena s trošarinskimi uradi. V okviru politični' meje so predmeti, označeni v vsakokrat odobreni tarifi, zavezani mestni trošarini.
Clen 5.
Ce se politična meja mestne občine ljubljanske razširi, so predmeti, kar jih je ob razširitvi v inkor-poTiranem delu mesta, zavezani plačilu mestne trosa r in e.
Clen ti.
Vsi trošarin dkl predmeti so morajo uvažati ali vnašati v mestno območje samo pri trošarinskih linijskih uradih, ki so kot taki vidno označeni.
Vse inozemsko blago, ki si' uvaža neposredno v mesto, se mora uvažati samo pri carinarnici po predpisih carinskega zakona.
Na to blago se plačuje trošarina po carinarnici po prej omenjenih predpisih.
Clen 7.
Za trošarinsko poti so smatrajo ono, ki jih določi ol črnski svet mesta Ljubljane. Ob teh potih so tro-ši."inski linijski uradi, podružnice, odnosno stražarnice, pri katerih se prijavlja in plačuje občinska trošarina.
Clen 8.
število trošarinskih uradov in stražarnic, njih naziv in mesta, *kjur naj se postavijo, odreja mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega doho-darstvonega urada.
Clen 9.
Mestno trošarino morajo plačevati proizvajalci, trgovci in uvozniki predmetov, zavezanih mestni trošarini.	,	.
Clen 10.
Za proizvajalce predmetov, zavezanih trošarini, so smatrajo oni, ki jih izdelujejo pod kontrolo v mestnem območju.
Clen 11.
Za prodajalce, odnosno trgovce, se smatrajo oni. ki nabavljajo predmete, zavezane mestni trošarini, izven politično meje ter jih prodajajo na drobno ali na debelo v mestnem območju. Za prodajalce sc smatrajo tudi oni, ki prodajajo predmete, izdelane v mestnem območju.
Clen 12.
Za uvoznike se smatrajo vsi oni, ki uvažajo predmete, zavezane mestni trošarini, iz tozemstva ali iz inozemstva.
P o s t o p a njo s p r o, d m e t i, zave z a n i m i mestni trošarini.
Clen 13.
Noben trošarinski predmet, donosen ali uvožen na kakršenkoli način in v katerikoli namen, ne sme priti v mestnem območju v promet prej, dokler se ne izvrši prijava, odnosno pregled, in se ne plača odpadajoča trošarina.
Clen 14.
Prijave je -vlagati pismeno, če znaša trošarina pn ko Din 50O—; drugače pa se izvrši prijava ustno.
Obliko, vsebino in način prijave predpisuje mestni magistrat, na predlog ravnateljstva mestnega do-hcdaistvenoga urada.
Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v proizvajalne svrho in ki spadajo pod nižjo tarifno postavko, s > pod kontrolo dohodarstvonih organov.
Prijave, pismene ali ustne, morajo biti točne in so morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga.
Clen IH.
Za prijavo odgovarja lastnik ali uvoznik, blaga. Trošarinski urad ni dolžan, ugotavljati pravilnosti
podpisa in osebe, ki predloži prijavo. Prijavi je priložiti tudi eventualni tovorni list.
C len 10.
Po predloženi prijavi so izvrši pregled blaga -in plačilo trošarine. Pregledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga.
Člen 17.
Trošarini, predpisani v tarifi te naredbe. niso zavezani;
a) predmeti, ki zapuste v 24 urah mostno območje, neizpremenjeni po tovorkih, na istem vozilu;
b) predmeti, ki so v carinskih, mestnih javnih hi privatnih skladiščih; trošarina za te predmete se plača šele ob iznosu, odnosno izvozu;
c) motorna vozila pod tar. post. 35. a) in b), če se ne mude v mestu dlje kot tri dni;
e)	predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo.	.
Clen 18.
Plačila trošarino se opraščajo:
1.) pošiljke kraljevskega doma;
2.) denar in vrednostni papirji kakor tudi predmeti državnega monopola, ki se morajo prodajati po stalno odmerjenih cenah;
3.) javne službene pošiljke, ki jih pošiljajo javna oblastva kraljevine Jugoslavije, poslaništva in zastopništva tujih držav .medsebojno; nadalje služ-1 ene pošiljke gradbenega in tehničnega materiala za pet tebe državnih železnic, če so naslovljene na njih ime;
4.) pošiljke, ki se reekspedirajo direktno na kolo-(h oru;
5.) blago, odnosno vzorci, ki jih jemljejo ljubljanski trgovski potniki na trgovska potovanja ter jih kot taiko zopet vmosijo v mestno območje; fb pa velja le za ono, ki podado neposredno pred odhodom pri izstopnem uradu prijavo, odnosno točen popis vsega iznesenega blaga, odnosno vzorcev;
G.) blago (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se je uporabljalo pri njih delu izven mesta, če ni preteklo od dne izvoza, odnosno iznosa, več kot šest mesecev. Za te blago, odnosno za ta material, jo treba predložiti pred izvozom pri izstopnem uradu pismeno prijavo in popis;
7.): ambalaža ljubljanskih trgovcev, ki jo dobe -- kot svojo lastnino povrnjeno;
8.) v Ljubljani izdelano blago — če se vrača ljubljanskim trgovcem na njih naslove — ako ne ustreza kupcem, odnosno prejemnikom;
b.) vse rabljeno pohištvo hišnega gospodarstva, ki ga uvozi lastnik zaradi selitve.
Plačilo trošarine.
Clen 19.
Občinska trošarina se plačuje v gotovini, in sicer v dinarjih. Ce znaša trošarina manj kot Dni 0-50, sc-zanl roži plačilo na Din 1—. Pri proizvajalcih in
prostih skladiščih so moro na predlog ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada odobriti plačevanje trošarino dnevno ali v drugih daljših rokih. Ce se je dovolilo plačevanje uvoznine v daljših rokih, se mora vršiti točno ob napovedanem času.
Clen 20.
Trošarina se plačuje po kosih, teži, jakosti ali merilu, kakor je to določeno v odobreni tarifi.
Clen 21.
Trošarina se zaračunava — kolikor ni omenjeno posebe — po čisti teži, ki se določi po odbitku tare. Cista vsebina posod se ugotavlja po uradno ugotovljeni cimentaciji, drugače pa po odbitku tare ali stvarni izmeritvi čiste vsebine.
Clen 22.
Trošarina se mora plačati takoj ob uvozu ali ob vnosu predmeta v mestno območje, odnosno neposredno, ko se dd predmet v promet. Na predmete, vnesene, odnosno uvožene,«-v javna skladišča, so plača trošarina istočasno — če ni odrejeno drugače — ko se izvozi ali iznese iz skladišča.
Clen 23.
Trošarina se plačuje:
a) pri carinarnicah in njih oddelkih v Ljubljani za vso carinsko blago, ki je zavezano plačilu trošarine po tej naredbi in tarifi;
b) pri poštnem uradu v Ljubljani za ono troša-rinsko blago, ki prihaja po njem v mestno območje:
c) pri vseh trošarinskih linijskih uradih in ekspoziturah, odnosno stražarnicah, kolikor prihajajo ti predmeti mimo njih v mestno območje;
č) za prosta skladišča pri onih uradih, ki jih določi ravnateljstvo mostnega dohodarstvenega urada;
d) za žganje, kuhano v mestnem območju. «o plačuje trošarina po prijavah finančne kontrole pri ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada.
Clen 24.
Trošarina se plačuje izključno na uradno priznana potrdila, katerih obliko in vsebino predpisuje mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada.
P o	v r a čila in n a k	n a d n a plačil	a
t r o š a r	i n e.
Clen 25.
Mestna trošarina, plačana na katerikoli osnovi te naredbe, se povrne samo	na zahtevo osebe,	ki	je
plačala	trošarino, in sicer v	šestih mesecih od	dne,
ko se je uvoz izvršil.
Pravica do povračila po tem roku zapade. Za povračilo plačane trošarine se vlagajo prošnje pri ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, no glede na to, kje je bila trošarina plačana, Zoper odločbo omenjenega ravnateljstva jo dopustna pri-
tožba tna mestnega načelnika ljubljanskega, zoper odločbo tega pa na občinski svet mesta Ljubljane. Zoper ta odlok je končno dovoljena pritožba na bansko upravo dravske banovine. Za vse prizive velja pritožbeni rok 14 dni.
Člen 26.
Na poziv ravnateljstva mestnega dohodarstve-nega urada morajo lastniki blaga v šestih mesecih doplačati manjke, ki so se ugotovili z revizijo uradnih dokumentov. Če v zgoraj navedenem roku ni možno izterjati dolžnega zneska, je odgovoren za plačilo dohodarstveni organ, ki je zlonamerno zakrivil zapadlost.
Člen 27.
Uradnitk ali uslužbenec, ki bi zaračunaval trošarino napačno v škodo mestne občino ali v uvoznikovo škodo in kršil jasne odredbe tarife, odnosno naredbe, se kaznuje disciplinski po veljavni službeni pragmatiki. Če pa se ugotovi, da obstoji razlog 'kazenskega postopanja, se izroči stvar pristojnemu sodišču.
Člen 28.
Zoper uporabo trošarinske tarifo je dopustna, če se pojavijo spori glede nje, instančna pot, kakor je omenjena v členu 25. te naredbe. Pritožbo in spori glede uporabnosti tarife ne izključujejo plačila trošarine po odmerjeni postavki.
T r a n z i t n i p r o m e t.
Člen 29.
Za tranzitni promet se smatra promet z onim blagom, ki zapusti mestno območje v -24 urah neizpre-menjeno na istem vozilu pri enem izmed trošarinskih linijskih uradov.
Člen 30.
Prevoz blaga je prost plačila trošarine, če se izvrši po predpisih te naredbe in dosedanjega pravilnika.
Prosta skladišča.
Člen 31.
Predmeti, zavezani trošarini, se morejo vskladi-ščiti v mestna javna ali privatna prosta skladišča, če znaša trošarina za vskladiščene predmete preko Din 20.000—.
Sedanji lastniki prostih skladišč obdrže navzlic temu določilu svoja prosta skladišča še nadalje.
Člen 32.
Privatna prosta skladišča se morejo odobriti v bodočo samo. če v javnih mestnih skladiščih ni dovolj prostora. Javna in privatna prosta skladišča odobrujc mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada.
Člen 33.
Vse poslovanje v javnih in privatnih prostih skladiščih glede uvoza in izvoza se predpisuje s pravilnikom.
Člen 34.
Iznos, odnosno izvoz blaga iz prostega skladišča se more izvršiti samo po predhodni prijavi, če iz-stkiadišči lastnik prostega skladišča predmete, zavezane trošarini, za potrošek v mestu, mora plačati ustrezno trošarino; za blago pa, ki se izvozi ali iznese iz prostih skladišč iz mesta, se mora plačati za kontrolne strošlke za vsakih 100 kg Din 0-20; za alkoholne pijače pa za vsakih 100 kg Din 0-60.
Člen 35.
Če so predmeti, zavezani mestni trošarini, ki se hranijo v prostem skladišču, pod zaporo kateregakoli oblastVa, se ne morejo iznesti, odnosno izvoziti, dokler ni plačana nanjo odpadajoča trošarina.
če bi pa pretila z dolgim ležanjem blaga v prostih skladiščih nevarnost, da preseže trošarina njegovo vrednost, se proda blago na javni dražbi.
Člen 36.
Osebam, ki so bile kaznovane po tej naredbi in katerih kazen še ni zastarana, se ne more podeliti prosto skladišče. Prav to velja za osebe, ki so v konkurzu.
Člen 37.
Trošarinski predmeti, na katere ni plačana mestna trošarina, se morejo iznesti, odnosno izvoziti, v vsalki količini le iz onih prostih skladišč, v katerih je stalno zaposlen dohodarstveni organ, iz ostalih skladišč pa samo, čo izstopi blago v originalnih zabojih ali posodah, in v vseh drugih primerih samo, če izstopi v času, določenem v naredbi, ako je ostalo ])<) tovorkih in vsebini neizpremcnjeno.
člen 38.
Blago, ki sc začasno izvozi iz mestnega območja, da bi se predelalo ali izboljšalo, in se vrne v treh mesecih v mestno območje, mora plačati še 15 % na že plačano prvotno trošarino, ker se mu je vrednost povečala.
Kontrola nad uvoženim blago m.
Člen 39.
Vse blago, uvoženo v mestno območje, spada pod kontrolo ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada.
Člen 40.
Pod dohodarstveni nadzor spadajo vse osobo, ki vnašajo ali uvažajo v mestni okoliš blago, zavezano trošarini, tako prodajalci in proizvajalci v okviru politične mejo kakor tudi njih trgovine, slkladišča in delavnice, nadalje izdelani predmeti in slrovine. Dohodarstveni organi so upravičeni, preiskati ob uvozu ali vnosu blaga vsa vozila, vse tovore, prtljago potnikov kakor tudi 'sumljive osebe. Ženske osebe se morajo preiskovati samo po ženskih osebah.
Člen 41.
Dokazi, da je trošarina plačana, so ti-le:
a) carinska uvozna deklaracija in poštna vročil-nica in
b) uradne bolete dohodarstvenih uradov o plačani trošarini.
Člen 42.
Dohodarstvenim organom je dopustno dostop v vse trgovinske prostore in v vsa skladišča ob navadnih urah; tudi jim gre pravica, vpogledovati knjige prostih skladišč, v katere se vknjižuje sproti vsa dobava predmetov, za katere preseza trošarina Din 50—.
Proizvajalci in njih dolžnosti.
Člen 43.
V mestnem območju ljubljanskem smejo proizvajati trošarinske predmete vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje in predpise te naredbe in drugih predmetnih zakonov.
Člen 44.
Proizvajalci trošarinskih predmetov smejo biti:
a) oni, ki plačujejo mestno trošarino' na sirovine in izdelke po odobreni tarifi; vendar pa spadajo pod dohodarstveno kontrolo;
b) oni, ki plačujejo mestno trošarino na sirovine in polfabrikate ter so oproščeni plačila trošarino na izdelane predmete.
Člen 45.
Pod točko a) zgornjega člena spadajo proizvajalci alkohola in alkoholnih pijač, piva in vseh brezalkoholnih pijač, pod točko b) pa vsi ostali proizvajalci.
■	Člen	46.
Točnejšo postopanje glede kontrole nad proizvajalci iz točko a) člena 44. te naredbe se predpiše s posebnim pravilnikom.
Člen 47.
Na predmete, ki se izvozijo iz mestnega območja, pa je oproščen plačila trošarine, Ikolikor ni predpisano v tej naredbi drugače.
Člen 51.
Proizvajalci iz točke b) člena 44. te naredbe plačujejo trošarino samo na sirovine in polfabrikate, ne glede na to, ali se izdelani predmeti trošijo' v mestnem območju ali ne.
Člien 52.
Za proizvajalce iz točke a) člena 44. te naredbe izdela ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada na podstavi strokovne analize seznamek, iz katerega bodi razvidno razmerje med količinami porabljene sirovine in izdelanega proizvoda.
Trošarinski prestopki in kazni.
Člen 53.
Za kaznive trošarinske prestopke se smatrajo:
a) tihotapstvo in
b) prestopki predpisov te naredbe, pravilnika in naredb ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada, izdanih, na podstavi te naredbe.
Člen 54.
Za prestopek tihotapstva je smatrati:
1.) če se vnesejo ali uvozijo mimo trošarinskih linijskih uradov, podružnic ali stražarnic v mestno območje katerikoli predmeti, ki so zavezani mestni trošarini;
2.) če se vnesejo ali uvozijo imenovani predmeti v mesto po stranskih potih;
3.) če se ti predmeti linijskemu uradu ne prijavijo, pa se zalotijo, iko se pregleda oseba ali tovor;
4.) če se iznesejo ali izvozijo prodmeti, namenjeni v prosta skladišča, iz teh skladišč brez plačila trošarine;
5.) če se kdo izogne plačilu trošarine s tem, da vnese ali uvozi predmete v potvorjenih posodah ali zabojih, odnosno kakorkoli skrivaj;
6.) če se ugotovi v prostih skladiščih manjek, ki ni v razmerju z naravnim osuškom ali izgubkom.
Člen 55.
Za prestopek predpisov se smatra zanemarjanje predpisov te naredbe ali izdanih naredb, ki se kot tako ne more smatrati za tihotapstvo po členu 54. te naredbe.
Člen 56.
Tihotapci se kaznujejo poleg- tega, da plačajo redno trošarino na vse blago, z enkratnim do petkratnim zneskom redne trošarine. Če se iz vrše poleg tihotapstva še druga dejanja, kazniva po občem kazenskem zakoniku, se izvrši kazen zaradi tihotapstva nezavisno od kazni, ki jo izreče pristojno ob-lastvo.
Noben proizvajalec iz točke a) člena 44. te na-redbo ne sme dati v promet v mestnem območju nobenih predmetov, dokler ni plačana odpadajoča občinska trošarina.
Člen 48.
Glede predmetov, za katere se predpiše v kontrolno svrhe oznakovanje ter se dobe brez oznake v prometu, se smatra, da trošarina ni plačana, čo lastnik ne more verodostojno dokazati plačila trošarine.
Člen 49.
Vsak proizvajalec iz točke a) člena 44. te naredbe mora imeti, če je istočasno prodajalec, delavnico, odnosno obrtno prostore, ločeno od prodajal-nice.
Člen 50.
Na proizvod, ki se da v promet v mestnem območju, plača proizvajalec iz točke a) člena 44. te naredbe mestno trošarino po odobreni tarifi.
Clen 57.
Zaloteno blago služi v prvi vrsti za plačilo redne trošarine in denarne kazni, ne glede na to, ali je tihotapec lastnik blaga ali ne.
Clen 58.
Ce izvrši tihotapstvo več oseb, plačajo redno trošarino solidarno, denarno kazen pa vsaka- zase po členu 5(3. te naredbe. Nihče ne sme biti kaznovan, preden je bil zaslišan. Ce se storilec vkljub dvakratnemu pozivu ne odzove, so odmeri kazen brez zaslišanja.
Clen 59.
Kazen, predpisana v členu 56. te naredbe, se zviša za 50 %, če ponovi storilec dejanje pred potekom enega leta.
Clen (K).
Osebe pod 16. letom starosti se ne kaznujejo. Pač pa so odgovorni za plačilo trošarine njih roditelji, odnosno varuhi, ali lastnik, odnosno kupec blaga.
Clen 61.
Denarne kazni zaradi tihotapstva — kolikor niso izterljive v denarju ali v dejanslki vrednosti blaga — se izpreminjajo v zaporno kazen. En dan zapora se računi za vsakih Din 50— kazni.
Zapor ne sme trajati dlje kot eno leto in ne manj nego en dan. Zapor se prestaja pri policijskem ob-lastvu ob občinskih stroških.
Člen 62.
Ce se tihotapljeno blago vkljub preiskavi no more doseči, se sme izreči kazen za tihotapstvo samo, če so se ugotovile s preiskavo točna količina in kakovost blaga kakor tudi tihotapčeva kazenska odgovornost. Ce se količina in kakovost blaga nista mogla ugotoviti, tihotapstvo in kazenska odgovornost pa sta dokazani, se kaznuje tihotapec v denarju z Din 100— do Din 10.000-—.
Člen 63.
Trošarinski predmeti, za katere je predpisano, da morajo biti oznakovani, ki pa se zalotijo v prometu brez oznake, se smatrajo za tihotapljene.
Clen 64.
Proizvajalci trošarinskih predmetov se 'kaznujejo za prestopke predpisov te naredbe, pravilnika in na-redb ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada, izdanih na podstavi te naredbe, kolikor niso imenovani ti prestopki posebe, v denarju z Din 50-— do Din 500—.
Clen 65.
Proizvajalci in prodajalci trošarinskih predmetov, ki bi zabranili dohodarstveni mu organu pregled svojih obratov, odnosno trgovin, se kaznujejo v denarju z Din 50-— do Din 500—, v vsakem ponovnem primeru pa v denarju z Din 200— do Din 1000—.
Clen 66.
Prodajalci trošarinskih predmetov kakor tudi vse druge osebe se kaznujejo, če ne postopajo po predpisih te naredbe, v prvem primeru z Din 20— do Din 200—, v vsakem ponovnem primeru pa z Din 50— do Din 500-— poleg plačila škode, ki bi nastala iz tega mestni občini, kolikor ni za te prestopke posebnih določil. Enako se 'kaznujejo osebe, ki se ne zglaso na poziv ravnateljstva mestnega doli oda rstvenega urada, odnosno izostanejo brez opravičila.
C ten 67.
Tihotapljeno blago se ne izroči lastniku prej, dokler ne plača redne trošarine in denarne kazni.
Tako blago in vse drugo blago, ki bi ga ime! krivec v svojem skladišču, jamči za trošarino in za denarno kazen.
Tihotapljeno blago se more prevzeti v treh dneh od dne, kose je izrekla globa; drugače pa se proda in iz izkupička se pokrijeta trošarina in denarna kazen.
Ce gre za živo ali pokvarilo blago, se smo takoj prodati, denar pa se deponira, dokler se stvar dokončno 110 reši. Ko je spor končan, odnosno ko postane odlok pravnomočen, se pokrijeta iz tega denarja v prvi vrsti redna trošarina in globa, cven-niku v treh mesecih; po tem roku se naloži na lastniku v troh mesecih, po teni roku se naloži na lastnikovo ime v Mestni hranilnici ljubljanski. Ce bi izkupiček no dosegel višine trošarine in odmerjene kazni, se sme zavarovati terjatev na imetju lastnika zaplenjenega blaga.
Ce se doženo tihotapstvo, omenjeno v členu 54. to naredbe, in so zapleni blago, čigar lastnik, odnosno prinašalec, je neznan ter so ne javi v treh dneh od dne, Iko jo bilo blago zaplenjeno, so proda blago na javni dražbi; z denarjem se pokrijejo potem trošarina in stroški prodaje, z ostalim zneskom pa se postopa po členu 77. te naredbe.
Clen 68.
Vsi prestopki, ki so bili izvršeni pred razglasitvijo, odnosno uveljavitvijo to naredbe, sc obravnavajo po prejšnjih predpisih.
Clen 69.
Za blago, uvoženo in prijavljeno za ponoven izvoz pred uveljavitvijo to naredbe, veljajo določila pravilnika za pobiranje trošarinskih naklad v mestni občini ljubljanski, «Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti* z dne 30. decembra 1924., št. 383/123.
Z a s I e d o v a ii j e in reševanje trošarinskih prestopkov in sporov v obče.
Oton 70.
Trošarinsike prestopke in spore preiskuje, zasleduje in rešuje ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada.
Clen 71.
Rešitev se vroči prizadeti oselii. Za tako se smatra krivec, izsleditelj ali zalotitelj.
Člen 72.
V vseli trošarinskih stvareh je dopustna pritožna pot, omenjena v členu 25. te naredbe. V rešitvi se mora označiti rok za priziv na oblastvo, na katero naj se naslovi priziv.
Člen 73.
Prizivi so vlagajo pri onem oblastvu, ki je izdalo rešitev na prvi stopnji; šele to jih pošlje z ostalimi pojasnili naslovnemu oblastvu.
Če se pošlje priziv priporočeno po pošti, velja za dan, ko je bil priziv prejet, datum poštnega pečata.
Prizivi, vloženi po določenem roku, se vrnejo kot prekasno vloženi. Prizivi pa, ki so vloženi pri drugem oblastvu, se smatrajo za vložene onega dne, ko jih prejme oblastvo, ki mu je stvar rešiti.
Če se prekorači rok za vložitev priziva, se sme to izpregledati v res vpoštevnih primerih, ako so dani za to tehtni razlogi.
Člen 74.
Obnovitev postopanja v vseh prestopnih in spornih stvareh se more izvršiti po preteku troh mesecev. ko je bila izdana zadnja rešitev. Obnovi pa stvar po tem roku lahko ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada.
Člen 75.
Tihotapski prestopki zastarajo po preteku enega leta orl dne izvršitve, ostali prestopki pa v treh mesecih od dne, ko se je dejanje izvršilo.
Izvršilni odloki in odredbe glede kazni zastarajo po preteku petih let od dne, ko postanejo izvršne.
Člen 76.
Uradniki mestnega dohodarstvenega urada, ki izdajajo od lok o po tej naredbi, so odgovorni disciplinski in materialno, če sporna stvar zastara zbog njih malomarnosti.
Člen 77.
Denarne kazni, plačane po kazenskem postopanju/se razdele:
polovica pripade mestnemu ubožneinu zakladu, druga polovica pa po zaslugi izsleditelju in zaloti-telju.
Člen 78.
Denar razdeli po predhodnem členu z odobritvijo mestnega načelnika ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada.
Uradno p o s 1 o v a n j e.
Člen 79.
Vse posle mestne trošarine in drugih indirektnih dohodkov vrši ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada.
Člen 80.
Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada ima svoj pečat, na katerem je na sredi z zakonom predpisani grb, okrog tega pa napis: Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada. \
Člen 81.
Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada je izvršilno oblastvo za vse primere, ki spadajo v njegovo področje. Odgovorno jo neposredno mestnemu načelniku.
Člen 82.
V področje ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada spadajo ti-lie posli: ■
a) po svojih organih pobira občinske davščine, omenjene v tej naredbi;
b) sestavlja predlog proračuna dohodlkov in stroškov v svoji stroki;
c) vrši kontrolo nad pravilnim zaračunavanjem mestno trošarino po tej naredbi;
č) čuva s svojimi organi trošarinsko črto;
d) skrbi za službeno obleko in obutev svojih uslužbencev;
c)	je po svojih organih v pomoč sanitetno-poli-cijskim predpisom;
f) vodi statistične podatke o donosih mestne trošarine:
g) rešuje vse dohodarstvene prestopke in
h) vrši v mejah te naredbe in proračuna nabave svojega področja.
Člen 83.
Ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada načeluje ravnatelj, ki je direktno odgovoren mestnemu načelniku.
če je odsoten, ga nadomešča njegov namestnik.
število uslužbencev, njih opremo, naslove in dohodke, dolžnosti in pravice kakor tudi službena razmerja predpisuje službena pragmatika uslužbencev ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada v Ljubljani.
Člen 84.
Dohodarstveni uslužbenci morajo nositi v službi službeno 'obleko; kroj službene obleke predpisuje mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada. Nabavlja se ob Stroških mestno občine.
1’ r a v i c e d o h o d a r s t v e n i h u s 1 u ž b e n c e v.
Člen 85.
Ravnatelj, njegov namestnik in uradništvo ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada kakor tudi vse ostalo službeno osebje tega urada, najsi je nameščeno aktivno ali pogodbeno, ima poleg svojih službenih prejemkov pravico do nagrade 2 %, skupnih čistih dohodkov.
Od tega čistega dohodka sc odbije pri obračunavanju nagrad ona vsota, ki je bila plačana po/carinarnici ali poštai upravi v Ljubljani.
Nagrade se razdele sorazmerno z odgovornostjo, t. j. dve petini med uradništvo ravnateljstva, tri petine pa med vse drugo osebje, dodeljeno dohodar-stvenemu ravnateljstvu.
Državni organi, ki vrše službene dolžnosti po predpisih te naredbc, dobe kot nagrado 2 % skupne vsote, ki so jo pobrali
Kako se izplačuje ta nagrada, določi mestni magistrat ljubljanski na predlog ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada.
Državnim organom, ki bi vršili poleg svojih rednih službenih dolžnosti še drug uradni posel po tej naredbi. je dopustno podeliti še posebno nagrado.
K on č 11 e odredbe.
člen 8(5.
Ob plačilu občinske trošarine se zaračunava tara, ki je veljavna za carinsko blago.
Člen 87.
Blage, ki ni imenovano v trošarinski tarifi in ni označeno v kakšni njeni postavki, se obdavči po postavki, ki je z njo po kakovosti in uporabnosti uaj-sorodnejša.
Člen 88.
Kolikor je izdelano blago iz raznega materiala, se plačuje trošarina po glavnem materialu, ki ga ima predmet v sebi.
Člen 89.
Da more mestna občina izvrševati predpise te narodbe in tarife, se pooblašča, predpisati pravilnik in komentar, ki ga odobri kraljevska banska uprava dravske banovine.
Člen 90.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko jo odobri pristojno Oblastvo im ko se razglasi.
Ko stopi ta naredba v veljavo, izgubi veljavnost tarifa o trošarinskih nakladah za mesto Ljubljano, označena pod členom 4. pravilnika za pobiranje občinskih naklad v mestni občini ljubljanski, ki jo bil razglašen v «Uradnem listu ljubljansko hi mariborske oblasti* z dne 30. decembra 1924., št. 383/123. Prav tako izgubi veljavnost naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o uvedbi občinskih davščin «uvoznine» in «tržnine», razglašena v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* z dne 25. av-gusta 1902., št. 282/88. in dopolnjena z naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, razglašeno v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* z dne 23. junija 1923.. št, 222/58.
*
Tanifa.
Št,	Predmet	Merilo
1. Rum, arak, esenca, rozolija. liker in vse oslajene opojne pijače  .........................lit.	%
Odmera
Din
13—
Št. Predmet	Merilo	Odmer,
		Din
P r i [> o m b a: Sem spadajo		
vsa dišeča žganja, tinkture in		
sploh vse užitne tekočine, v		
katerih je špirit poglavitna		
sestavina.		
2. Špirit in žganje vseh vrst	lit. %	13—
3. Denaturirani špirit, vse vrste		
politur, vse vrste lakov, brez		
razlike sestavine ali primesi		
etersko spirituoznih kemijskih		
sestavin, bodisi v suhem, bo-		
disi mokrem stanju ....	kg,	
	odnosno	
	liter	1-50
4. Vino:		
a) vino v sodih		liter	1-50
P r i p o m 1) a: Sem spa-		
dajo: vino, vinski mošt,		
vinska brozga in medica.		
b) vino v steklenicah . . .	liter	3—
5. Sadni mošt:		
a) sadni mošt		1 iter	0-50
b) vino iz jagod, malinovec		
in vsi drugi sadni soki	kg	1 —
c.) limonova, vinska in mleč-		
na kislina kakor tudi vse		
druge sadne kisline in si-		
rupi brez alkohola, dia-		
malt, dekstroza in slično .	kg	1 —
d. Penina in sploh vsa vina, ki		
se penijo in kipe ....	steki.	20—
7. Pivo		liter.	1—
8. Kis;		
a) navadni			
b) kisova kislina (esenca) . .	kg	20—
9. Klavna živina:		
a) nad 350 kg žive teže . ,.	glava	16—
b) od 25?) kg do 350 kg žive		
teže ........	glava	12-50
c) teleta do 250 kg žive teže	glava	10-- -
č) konji brez razlike . . .	glava	20—
10. Ovce:		
a) ovni, koze, koštruni, jag-		
njeta in kozlički nad 10 kg		
v živem stanju ali nad 8 kg		
zaklani .......	glava	8—
b) kozlički in jagnjeta pod		
10 kg v živem stanju ali		
pod 8 kg zaklani ....	glava	5—
11. Prašiči:		
a) oddojniki od 10 kg žive		
teže ali 8 kg zaklani . .	glava	6—
b) mladi prašiči od 10 kg do		
60 kg žive teže ali od 8 kg		
do 45 kg zaklani ....	glava	8—
št.	P r e d m o t	Morilo	Odmera
Din
e) prašiči nad <>0 kg žive teži1
ali 45 kg zaklani .... glava 15—
12. Meso in mesni izdelki:
a) presno meso vseh vrst, ki se uvaža preko trošarinsko črte, divjačina, štirinožna kakor tudi pernata, brez razlike, nadalje suho meso,
klobase in salame ...	kg	1-
b) konzervirano meso vseh
vrst .	/....................... kg	8—-
c) užitna mast vseh vrst, slanina, presna, nasoljena,
prekajena in papricirana .	kg	0*50
Pripomba; Za vse inozemsko blago Se plačuje na posamezne postavke še 100%.
13. Perutnina:
a) velika, purani, gosi itd. .	glava	2-—
b) mala, kokoši, piščeta itd.	glava	D—
P r i p o m 'b a: Perutnina, uvožena v zaiklanem stanju, je zavezana mestni trošarini pod tarifno postavko 12. a).
c) Jajca.............................vsako	0*02
14. ltibe:
a) presne, iz tozemskih rek, jezer in morja, raki, žabe in polži, nadalje iste vrste konzerviranih rib ...	kg	2-—
b)	presne in vse vrste morskih živali iz i n o z e m -
s t v a............................ kg	5i
- c) tuje ribe, nasoljene, marinirane ali vložene v olje, in sploh vso vrsto v zaprtih posodah............................ kg	4—
č)	rusi, slaniki, polenovka .	Ikg	1—-
15. Sadje;
a) presno, domače jn vse vrste gozdnih sadežev kakor tudi gobe......................... kg	025
b)	suho, domače, limone, rožiči in rožičeva moka . .	kg	0-50
e)	marmelade! in kompoti
vseh vrst, vložena zelenjava in povrtnina, pomaranče, domače južno sadje in gorčico .......	kg	K50
e)	južno sadje, presno in su-
ho, tuje, najsi jo v kateremkoli stanju..................... kg	2—
d) suhe gobo vseh vrst ... kg	1—
1(1. Med brez razlike, tudi v satovju ..................................... kg	1 —
Št.
17.	Oves v zrnju, suhi fižol, zdrobljena koruza, otrobi, seno, slama rezanica, steljna slama in tropine.............
Pripomba: Žito v bilkah se smatra za slamo.
18.
1!>.
20.
21.
100 kg
Moka iz žita, 'krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno, prosena kaša. kruh in slično pecivo, nadalje vse vrste testenin .............................100	kg
Riž in sir;
a)	riž......................... kg
b) sir v hlebih domačega izvora	in kvargeljni ...	kg
c) sir domačega izvora, ki so prodaja v zaprtih etiketiranih	posodah in ovojih .	kg
č) tuji sir, brez razlike . .
a) Jedilno olje vseh vrst . .
b) rastlinska in zdravilna olja, vosek in voščene sveče, stearin in stearinove sveče, parafin in parafino-ve sveče, glicerin vseh kakovosti, loj in lojeve sveče
Milo;
a) navadno, za pranje in za industrijske svrhe v vseh oblikah, in pralni praški .
b) toaletno, neparfumirano in parfumirano, in medicinsko ............................
Pripomba: Milo, ki se uvaža etuirano v škatlah kot posebna garnitura brez zveze ali v zvezi z drugimi kosmetičnimi predmeti (s parfumom, pudri itd.) spada pod tar. post. 06.
a) Čokolada, kakao in vse kanditno blago, vse vrste sladčic, kolikor ne spadajo pod točko b), kandirano sadje in slično ....
b) vse vrste čajnega peciva in keksov, navadnih ali polzamočenih, nadalje vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo iai meiličarski izdejki, ki ne izgube po notranji se-
kg
kg
kg
kg
kg
kg
4—
6—
0-40 050
1-50 4—
040
0-50
040
1—
Št.	Predmet	Morilo
I i
stavi v primesi z drugimi dodatki značaja povsem močnatega izdelka, vse vrste navadnih neapolitank	kg
c)	sladkor za človeško prehrano .......	kg
č) sirovine za industrijske proizvajalce predmetov, tar. post. 22. a) in b) . .	kg
23. Kava in čaj:
a) sirova kava vseh vrst in
čaj, preprosto etuiran . .	kg
b) uvožena pražena in zmleta kava in čaj, etiketiran .	kg
c) žitna kava vseh vrst in
vsi kavni nadomestki . .	kg
24. Vsi tuji delikatesni kolonialni izdelki, ne posebe imenovani, izvzemši banane ...	kg
25. Mleko:
a) presno, smetana in sirčki liter,
odnosno
kg
b) gosto in sterilizirano, mlečni praški in nadomestki .	kg
26. Poljski pridelki:
a) poljski pridelki in povrtnine domačo v presnem ali suhem stanju in cvetje
v lončkih......................... kg
b) isti pridelki inozemski .	.	kg
c) sadno drevje in drevje za nasade...............................kos
27. Cvetje;
a) presno vrtno domače, brez razlike, odrezano ....	kg
b) presno inozemsko, brez razlike.............................. kg
c) suho (naravno), preparirano ................................ kg
28. Mineralne vode:
a) mineralne vode vseh vrst	liter
b) brezalkoholne pijače, kolikor že niso imenovane, n. pr. sifon, pokalice, cha-beso in slično bodisi ljubljanskega, bodisi tujega izdelka.............................liter
2!). Drva:
a) mehka............................. m3
b) trda.............................. m8
30. Premog in koks:
a) splošno........................... t
b) za industrijske namene . t
31. Oglje	100	kg
0-50
0-02
0-08
6—
0-30
3—
0-10
0-50
0-05
0-25
(K50
1 — 10'— 3—
0-20
0-50
2— 4—
2-50
4—
Št.
32.
33.
Železo:
a) palično železo, valjano in
lito železo	100	kg
b) fazovano železo, železno žice, cevi, žeblji, pocinka-.
na pločevina in slično .	.	Ikg
c) izdelki iz železa in svinca, kakor; obrtno orodje, drugo orodje, ključaničarski izdelki, stroji in njih deli, okovja, navadne železne peči, nadalje vso boljše kovine v sirovem stanju, kakor: medenina, nikelj, ba-ko‘r, jeklo, cink in slične zlitine, svinec in svinčene cevi, stari stroji in mehanizmi, uvoženi v popravilo	kg
č) tiskarske črke ....	kg
d) gravure in slično ....	kg‘
e) izdelki iz medenine, bakra, alpake, jekla, cinka in sličnih zlitin, kakor: namizno in kuhinjsko orodje in slično, ne glede na to,
iz česa so.................... kg
f) isti izdelki, pozlačeni ali posrebreni....................... kg
g) drsalice in kompletni briv-
ni aparati....................par
ali kos
h) britvice (gilete) .... ducat
i)	izdelki iz aluminija vseh
vrst.......................... kg
j) žepni nožiči, brez razlike,
in britve.....................kos
P lipo m b a: Kuhinjsko in namizno orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata, niklja, kitajskega srebra in sličnega, se trošarini kakor luksuzni predmeti. il<) emajlirana in pocinkana
posoda.....................  .	kg
I) železno blagajne, kaseto, peči, kopalne kadi in kopalne peči, tehtnice vseh vrst,, stojala, železne in emailirane hišne in gospodarske opravo, hladilne omare in slično .... kg m) sirovo in staro železo. za pretapljanje iu kovno železo za predelovanje . • 100 kg
Električni in drugi aparati in drugi material:
a)	ves material, kakor: žice, kabli, porcelanasto in ste-
I-
0-02
005
0-25
10—
0-50
8—
3—
g.___
2____
0-10
0-20
kleno blago, krožki, izolatorji vseh vrst in slično .
b) vse vrste modelov za senčnike. emailir&ni in kovinski, stikala in vsa druga oprema za navadna električna svetila, kolikor ne spada pod drugo tarifne postavke.........................
c) vsa druga kompletna svetila. lestenci,' viseče svetilke, namizne svetilke in drugo ..........................
č) svetilki;, za poulični promet:
avtomobilne male (Stadt-
lampe).....................
avtomobilne velike (žaromet) .........................
motorne na olje ali karbid motorne električne .	.	.
za kolesa na olje ali karbid za kolesa, električne . . za vsa druga vozila .	.	.
avtomobilne ogrevalne pečice .........................
d) električni aparati za obrtne in zdravstvene namene .
e) električne žepne svetilke
brez baterije................
žepno električne baterije,
domače ali tuje .	.	.
anodme in slične baterije, brez razlike .....
f) električni motorji vseh vrst
g) akumulatorji in njih deli .
h) mrežice vseh vrst za svetila ............................
34. Glasbila in drugi aparati precizne mehanike:
a) klavirji, pianini, harmoniji, orkestrom in druga slična glasbila in njih sestavine — tudi stari, če se uvozijo v prodajne svrhe .
b) radijski aparati, gramofoni in njih sestavine kakor tudi gramofonske plo-šče.............................’
c) zvočniki vseh vrst .	.	.
č) fotografski aparati vseh
vrst.........................
d) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: pisalni, seštevalni in slični stroji, merilni instrumenti vseh panog, fizikalni, kirurški (zdravniški) instru-
kg	1—
fakturna cena 3 %
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
vsalka
fakturna
cena
vsaka
kOs
kos
kg
kg
vsaka
kg
kg
kg
kg
o'—
10—
4—
6— 3—
5— 5—
3 % 0*50 0-25
o____
0-50 0-10
1—
2 — 5-l_
3'—
ineuti, godalni, pihalni in slični instrumenti, tako kovinski kakor tudi leseni, puške in samokresi, vse sestavine navedenih predmetov kakor tudi strune iz črev, žice in slično .	.
e) šivalni stroji in stroji za pletenje vseh vrst . . .
f) pletilni stroji za industrijo
g) traki za pisalne in slične stroje, kemijski vseh vrst
35. Vozila:
a) novi osebni avtomobili novi tovorni avtomobili . nove šasije ......
b) motorna kolesa, brez razlike ..........................
e) posamezni deli koles, motorjev in avtomobilov kakor tudi vse druge mehanike se trošarini jo za .	.
č) motorni priklopni sedež .
d) kolesa vseh vrst .	.	. •
e) otroški vozički, brez razlike ...........................
36. Kavčukovi izdelki:
a) za osebne avtomobile, motorje. bicikle, tovorne avtomobile, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slično potrebo, gumeni izdelki za obrtno in industrijsko potrebo ..........................
b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: žoge, igrače, radirke, športni in droge-rijski predmeti, gumene pete, gumeni podplati in slično..........................
c) galoše in snežni čevlji vseh vrst ........
č), gumeni plašči in drugo blago, prepojeno z gumo .
d) arabska guma. trda in tekoča ...........................
e) sirova guma in kavčuk, plošče iz trde gume in vsi izdelki iz teh sirovm, kolikor niso imenovani posebe
f) raztopine gume ....
g) obrtniška lepila vseli vrst
37. Azbest — amiat in Iksilolit,
sirov in zmlet, v ploščah,
vlakna iz azbesta in slično .
38. Zagoščila vseh vrst ....
39. Bencin in beneol................
Ikg
kg
kg
vsak
vsak
vsak
vsaka
kg
vsak
kg
kg
200-
200-
200-
vsako 100-—
0-25
25-—
g.
kg	1—
kg	3-—
par	3-—
ikg	4*—
kg	0-50
kg	l—
kg	l—
kg	0-50
kg	- 050
kg	ls	
kg	0-05
40. a) Petrolej in nafta za pogon
in druge potrebe in sirovo
olje.............................. kg
b)	karbid........................... kg
41. Olja vseli vrst za tehnične svrhe:
a) olje za mazanje in za vse ostale tehnične svrhe, nečisto ribje olje, terpentin; pokosti (firneži), laneno
olje, karbol in drugo slično	kg
b) olje antracensko, karbol-no, kreosotno, kaniforno. anilinsko in drugo slično .	kg
■ c) fina eterska, rožna in dišeča olja in vsa druga slična olja.................................. kg
42. Mast:
a) za mazanje za vse tehnične
in industrijske svrhe . .	kg
b) vse vrste voščil in čistil za usnje, les, kovine in slično	kg
4:3. Barve;
a) barve v suhem stanju vseh
vrst ........	kg
b) barve z oljeni, glicerinom, pokostom (firnežem) ali -mešane z drugimi prirod-ninii snovmi, nadalje vse barve grafične stroke	.	.	kg
c) kreda, trda in zmleta, kit in lojevec, grafit in vsi drugi rudninski proizvodi, zmleti ali v trdem stanju,
za industrijsko predelavo	.	kg
č) akvarelnc in oljnate umetne luirve in v tubah	.	.	kg
44. Malce (gips):
a) zmlet in v kosih ....	kg
b) izdelki iz mulca, kakor:
kipi, plakete hi slično	.	.	kg
15.	Cement:
a) cement vseh vrst in slične mešanice............................ kg
b) cementni izdelki vseli vrst	kg
40. Marmor:
a) neobdelan......................... kg
b) obdelan, kipi iz marmorja in slično........................ kg
47. Kamen;
a) neobdelan......................... kg
b) obdelan vseh vrst ...	kg
48. Porcelan in glinasta posoda:
■ a) glinasta posoda, sirovo iz-
r delana............................  kg
Odmera
Din
0-03 1 —
0-05 0-50 5—
0-05
1—
005
0-50
0-05
o.___
0-03
050
0-01
003
0-05
0-50
0-01
0-03
0-03
St.
b)	glinasta posoda, navadna, postekljena (glazirana) in keramični izdelki vseh vrst, nadalje vse vrste porcelanaste kuhinjske posode, posode v gospodarske in obrtne svrhe iz porcelana, namizne porcelanaste posode brez razlike, luksuzni in galanterijski izdelki za- okras, kakor: vazo, kipi, razne figure in slično iz gline in porcelana in smirkov prah.............................. kg
49.	Steklo in stekleni izdelki:
a) navadno steklo vseh vrst za okna, izložbe itd., preprosto vloženo, cevke, steklena opeka in slično, brušeno steklo, zrcala vseh vrst, brez okvira, posoda iz navadnega stekla, kakor: steklenice, pletenke, čaše, kuhinjska in namizna posoda; posoda za gospodarske svrhe, valjčki; ploščo itd., brušeni poslikani in okrašeni in ornamontirani steki eni izdelki, razpršilne steklenice za parfume in steklenice za pomade, re-torte in slično za tehnične svrho........................... kg
b) fotografsko plošče in zrcala v okviru ..... kg
E(). Barometri, termometri in optični izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh vrst z opremo .... kg
51. Žarnice;
a) žarnice vseh vrst in velikosti ..............................vsaka
b) radijske eleiktronke vseh
vrst.......................vsaka
52. Filmi in fotografski papir:
a) filmi za javno predavanje, izvzomši kulturne filme
b) fotografski papir in fotografski filmi .....	kg
53. Papir in njega izdelki;
a) navadna lepenka	....	kg
b) časopisni in tiskarski papir, zavojni papir, izdelane vrečice, navadne za špecerijo in slično	....	kg
Pripomba; Novine, knjige in revijo so proste plačila trošarine.
0-15
0-15
10—
vsak	100—
8—
0-02
0-03
c)	pisarniški papir vseli vrst, navadni, barvani, kopirni, in papir, napojen s parafinom ali kemikalijami vseh vrst, karton, kuverte, pismovni papir in kuverte, brez razlike, vse vrste kar.tonažnih izdelkov, boljše papirne vročice, tiskovine vseh vrst, poslovne knjige, zvezki, bloki in beležnice, vse druge šolske potrebščine iz papirja, krepni, svileni in staniolni papir, vseh vrst tapetni in pergamentni papir, papir celofan, preparirana prešami lepenka in izdelki iz nje, nadalje slike, podobice, šablone za slikarje, vseh vrst papirno reklamno blago, razglednice, albumi vseh vrst, geografske in ostale karte, konfeti in slično, papirne imitacije usnja in slično za tapeciran je pohištva, prevleko raznih predmetov, povoščena in druga slična platna za knjigoveško stroko, ves drugi papir, prepariran z voslkom, pokostom (firnežem), katranom in smolo, papirne tapeto in preproge, nadalje slično blago iz linoleja, smirkov papir vseh vrst ....	kg
54. (Plutovimi:
a) navadna plutovina . . .	kg
b) izdelki iz plutovine za priv
de lav o.......................... kg
c) narejeni izdelki iz pluto-
ving.............................. kg
e)	suhe morske gobe vseh
vrst, izdelane.................... kg
d) suho morsko gobe za industrijo in predelavo .	.	Ikg
55. Manufaktura:
a) bombaž ! in sirova volna, vse prejo iz bombaža, volne, umetne svile in lanu, sirove ali barvano, tudi z drugim materialom sukane. sukanec za industrijo
in obrt........................... kg
isto za trgovino .... kg
b) platno iz bombaževine, volne dn pol volno, izdelano platno, brez razlike,
0-60
0-05
0-15
0-50
0-15.
0-25
sukno v kosih, brez razlike, in navadni žamet .	.	kg
c) pletenino iz bombaževine, volne in polvolne, kakor: jopice, čopiče, obleke, nogavice, rokavico, trakovi, vezenine, čipke, perilo in slično blago, šivani izdelki iz bombaževine, platna, volne in polvolne, kakor: perilo, obleke in slično, nadalje šivani izdelki iz navadnega žameta, sukna, obleke, plašči itd. .	.	.	kg
č)	navadne in	prešite	odeje	.	vsaka
d) navadni gunji (koci)	.	.	vsak
e) razni odpadki iz gorenjih tkanin........................ kg
f)	stare krpe................ kg
56. S,vila, svitali žamet, polsvila
in pliš:
a) svilena preja in šivalna svila za industrijo in	obrt	kg
ista za trgovino . .	.	'.	kg
b) polsvila in izdelki iz nje
in svileni sukanec	...	kg
c) umetna svila Ikakor tudi pletenine iz nje	in	tkanine	kg
č) svila, svileni žamet in pliš kakor tudi slične tkanine v kosih......................... kg
d) izdelki in vsa pozamente-rija iz imenovanih tkanin, kakor: traki, perilo, čipke, vezenine, rokavice, nogavice, mrežice, šali, rute in slično.......................... kg
e) šivani oblačilni izdelki iz svile, svilenega žameta in pliša, kakor: oblike, krila, plašči, jopice in vsi kosi vrhnje obleke in	slično	.	kg
f) izdelane zaveze in slično,
brez razlike............... ikg
g) svilene in polsvilene kravate .  .............................. kg
h) izdelane druge kravate, naramnice, podveze in slični izdelki ..... kg
Pripomba: Za pol-svileno blago so smatra blago, ki ima nad . 10 % svile, za svileno blago pa blago, ki ima nad 50 c{ svile.
57. Izdelki iz tkanin:
trdi ovratniki, narokvice in
naprsniki .	.	...	.	.	kg
0-25
3— 3— 1 —
0-10
0-01
1—
15—
20—
10— •20.-40 —
58. Izdelane proge .
dekorativne pre-
fak turna cena
59. Klobučina:
a) (klobučina in polst (file) iz volne ali živalskih dlak .
b) vsi izdelki iz klobučine in polsti, kakor: moški in ženski klobuki in njih neizdelane oblike, moški in ženski slamniki, izdelani ali neizdelani...................
c) Ikape iz sukna ali platna, otroški klobuki in slamniki
č) modne gamaše vseh vrst
60. Usnje in usnjeni izdelki;
a) kože, presne, nasoljene in suhe.......................... .
b) čreva, presna in suha, vseh vrst.......................... .
c) usnje za podplate in slično za trgovino in obrt . . . isto za industrijo ....
č) navadno usnje za vrhnje dele čevljev in za vso drugo obrtno rabo .... isto za industrijo ....
d) kozje usnje (ševro), lakasto vseh vrst, želvje, anti-lopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije in slično finejše usnje v kosih isto za industrijo .	.
d) ikozje usnje, lakasto vseh vrst, želvje, antilopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije in slično finejše usnje v kosih . . .
e) kosti in mezdra, parklji in rogovi, brez razlike . .
f) perje in očiščen puh . .
g) perje in neočiščen puh . .
h) perje za okras.................
61. Izdelki iz usnja:
a) galanterijski izdelki iz usnja, kakor: kape, rokavice, ročne torbice vseh vrst, kovčegi, pasji ovratniki, pasovi, vsa oprema in drugo boljše blago . .
b) usnjene gamaše in torbice za akte..........................
c) šolske torbice iz usnja . .
č) usnjeni plašči in obleke
vseh vrst, posamezni kosi itd..........................
d) jermeni za vse industrijske svrhe, vsa konjska oprema in drugi izdelki za
kg
vsak
vsak
par
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
Ikg
kg
kg
kg'
kg
Odmera
Din
3%
4—
1— 1—
005
.1—
0-50
0-15
1— 0-20
3— 0-75
3—
0-03 5— o.__
10—
tc-
l-
industrijo, obrt in gospodinjstvo ....................... kg
e) moški in ženski čevlji vseh vrst, tudi svileni in iz drugih imitacij.......................kg
f) vse vrste	navadnih	mo-
ških, ženskih in otroških platnenih čevljev, sandale, opanke in	copate	...	kg
62. Pisarniške potrebščine:
vse vrste tint in tušev, svinčniki vseh vrst, peresniki in slično blago, polnilna peresa vseh vrst, ravnila in krivulje, risalne deske in slični izdelki, nastavki za tinto iz lesa ali kovin, pivne tehtnice in druga slična oprema v leseni ali kovinski izdelavi, temu slične garniture, risalno orodje, navadno ali v garniturah .	.	.	kg
63. Gumbi:
a) iz lesa in pločevine, iz kosti, umetne kosti, celuloze, roženi iz blaga in usnja, naprsne igle in zaponke, lasnice, navadni zapestni gumbi, gumbi in zaponke z okraski, kameni in slično, kakor : galanterijsko blago, stekleni biseri za okras obleke, luči itd.................... kg
b) zapestni gumbi v etuijih, razen gumbov iz dragocenih kovin.........................ga	mit.
64. Ščetarsko blago:
ščetke in krtače iz rastlinskega materiala za čiščenje poda in za umivanje, fibris za čopiče in ščetke, krtače, ščetke in čopiči iz dlak za vso hišno in obrtno porabo, nadalje ščetine, žime in živalska dlaka, žične krtače in žične gobe, metle iz rastlinskega materiala, sl&mnjače iz slame, mor-
, ske trave in iz boljšega materiala ......... t kg
65 Krzno vseh vrst:
a) sirovo ali izdelano, nekon-fekcionirano, ocl domačih živali............................. kg
b)	od	divjačine ..... kg
c) izdelano krznarsko blago, konfekcionirano, od domačih	živali....................... kg
č)	od	divjačine................... kg
1—
3—
1 —
0-60
5— 5- —
050
1— 5-—
2-10—
d) dragoceno krzno v neizdelanem stanju........................ kg
P r i p o m h a; Izdelki- iz tega krzna se trošarinijo po tar. post. 84.
(id. Kosmetična sredstva:
parfumi, puder, ličilo, barve za 'lase, brilantin in druge slične pomade in kosmctično vode. toaletne in zobne kT-tačke, paste in praški za zobe, lepotila vobče, vse vrste toaletnega mila, etuiranega, in slično.............................. kg
67.	Antiseptična sredstva:
vata v zavojih, bombažna in papirnata, obvezila, ovojne tenčiee in vsa navadna razkužila v suhem ali v mokrem stanju (zaherlin, flit in slično)	kg
68.	Lasuljarski predmeti ...	kg
66.	Zobje iz emaila in ostalega
materiala........................... kg
76.	Lekarniške in drogerijske po-
trebščine:
a) dozirane in omotane pod posebnimi imeni in specialitete .....................
b) proste kemikalije, zdravila in droge....................
c) kemikalijo vseh vrst. za industrijo, vse vrste jedkih in kislih tekočin, vso vrsto soli in slično v industrijske in obrtne »vrhe . .
č) umetna gnojila in galica .
71. Kvas in droži kakor tudi vso vrste pecilni praški ....
72. Melasa............................
73. Dišave vseh vrst, kakor: vanilija, žafran, cimet, muškatni cvet in orešček, druge slične dišave, Maggi. Juham in slično ....................................
74. Semena:
a) semena vseh vrst za poljske in gozdne pridelke in povrtnino........................
b) vse vrste cvetačnih semen
c) gomolji in čebulice za cvetje...........................
kg
kg
kg
10—
5—
0-50
2r___
200—
b rut to
za netto kg
kg
kg
kg
kg
0-05
0-02
1 — 0-05
002 5*—
1—
75. Suha roba in si tarsko blago: sitarsko blago in škafi kakor tudi druge slične posode za gospodarsko rabo, pleteno blago in boljše plctarsko blago
76. Los in izdelki iz njega:
a) navadni les na panju in merkantilno obdelani les .
b) lesni izdelki v gradbene s\ rhe, furnirji in ves plemeniti les v kakršnikoli obliki in za kakršenkoli namen (žagani les), brezove metle, zaboji in slično .	.
c) sodi in slične gospodarske potrebščine, izdelane . .
č) pohištvo in enake potrebščine. navadne im pleskane, slični izdelki iz mehkega in trdega lesa ali ličeni .
d) staro pohištvo brez razlike (kolikor se ne smatra po členu 18., točki 9., za selitveno blago) in vrnjeni vozovi za pohištvo .	. .
e) tapetniški izdelki ....
77. iPečarski izdelki:
a) vse vrste pečarskih izdelkov, postekijeni in emaili-rani............................
b) porcelansko plošče za peči, štedilnike in razne obloge
c) glina, brez razlike . . .
78. Gradbeni material:
a) veis drugi neimenovani gradbeni material, kakor: opeka, gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek, «ce-stol», predmeti za tlako-vanje ulic, strešna lepenka
b) trstje za strope in slično .
c) Samotna opeka in moka kakor tudi pesek v industrijske in obrtne svrhe .
č) sirkova slama.................
79. Vrvarski izdelki:
a) vse vrvarske sirovine, afrik, rafija in navadna kravja dlaka....................
b) vsi vrvarski izdelki . .
80. Galanterijski izdelki vseli vrst, kolikor niso imenovani posebe:
izdelki iz lesa, celuloze in gume, iz kovin, blaga, porcelana, gline in sličnih sesta-
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg-
k°’
kg
kg
kg
050
0-01
0 05 005
0-25
008
0-50.
010
015
003
0-01
005
0-03
010
010
0-50
81.
88.
84.
vin, iz malca. stekla in sličnega, iz slaine in papirja, usnja in usnjenih imitacij, iz kosti, slonovine, marmorja in njega imitacij, vsa bižuterija in športni predmeti iz lesa .	.
Posamezni galanterijski izdelki;
a) steklenice «Termos», iz-prehodne palice vseli vrst
b) kvarte za vse vrste iger .
c) svileni dežniki in solnčniki č) navadni dežniki in solnčniki ............................
82.
b)
c) C)
d)
e)
kg	5'—•
garnit.	5-—
vsak	10—
vsak	5-—
Ure:
a) preproste ure do Din 50— fakturne cene .... vse druge navadne ure, kakor: budilke, navadne kuhinjske in žepne uro iz niklja do ameriškega zlata (double) nad Din 50-—
fakturne cene................
srebrne in tulsko uro . . zlate ure .......
sobne stenske in konzolne ure in slično do Din 500*—
fakturne cene ...............
isto z nad Din 500-—- fakturne cene..................
velike sobne ure s stojali
f) mehanizem za žepne ure .
g) mehanizem za stenske, sobne in ostale ure .	.	.
Vsi izdelki in mehanizmi, ki spadajo v zlatarsko in urarsko stroko, iz niklja in ameri-, škega zlata...................
Luksuzno blago:
Sem spadajo; vsi dragoceni predmeti, izdelani luksuzno iz umetnega cvetja, dragih kovin, slonovine, marmorja, stekla, porcelana v zvezi s katerimkoli materialom, svile in drugih finih tkanin, usnja, krzna, kolikor niso v tarifi posebe imenovani.
Nadalje vsi dekorativni predmeti, če niso še posebe imenovani, vsi predmeti, okovani s srebrom, zlatom ali okrašeni na drug sličen način. Navedeni predmeti se trošarini jo ........................f
,-saka
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
vsaka
garnit.
garnit.
a kturna cena vsak
0-50
10—
5*— 20—
10-
30-
40-
3-
85.
8(5.
87.
88.
Za nobeno pošiljko no more znašati trošarina manj kot .
Za vsak avtomobil, osebni ali tovorni, prazen ali naložen, ki pasira mestno mejo, poleg naloženega blaga še ...
Motocikli:
brez priklopnega sedoža od
vožnje.........................
s priklopnim sedežem od vožnje...........................
Za predmete, omenjene v členu 34., odnosno členu 30. te narodbe, .ki se uvažajo v prosta skladišča in ki se pozneje izvažajo iz mestnega območja, se pobira trošarina v zmanjšani pristojbini, in sicer:
a) za alkohol.......................100	kg
b) za drugo...................... 100 kg
Vse blago, ki ise vtovori ali iztovori na ljubljanskih kolodvorih in ki pride ali gre naravnost preko mestno meje, je zavezano trošarini .	.	.	100	kg
10-
0-00
0-20
0-50
253	„
Naredba o sanitarno-obrtni kontrolni davščini v mestni občini ljubljanski.
§ 1.
V socialne svrho mestne občine ljubljanske se pobira sanitarno-obrtna kontrolna davščina, ki »e steka v celoti v socialni fond mestne občine ljubljanske.
§
Sanitarno-obrtna kontrolna davščina se pobira od vseh gostilniških, kavarniških in točilnih obratov v območju mestne občine ljubljanske. Davščina se odmerja ha podstavi letnega prometa v vsakem posameznem obratu po nastopni izmeri:
1. kategorija:
od 40 do 100 hi potočenega vina dnevno Din 2-11. kategorija: od 100 do 200 hi potoči nega vina dnevno Din 5--- ,
III. kategorija:
od 200 do 300 hi potočenega vina dnevno Din 10-—-,
IV. kategorija:
od 300 do 400hl potočenega vina dnevno Din 20- -, V. kategorija: od 400 do 500hl potočenega vina dnevno Din 80-—, VI. kategorija: nad 50010	potočenega	vina	dnevno	Din	40-—.
Za plačevanje sanitarno-obrtno kontrolne davščine je odgovoren koncesionar ali zakupnik gostilniškega. kavarniškega ali točilnega obrata. Davščine se plačujejo v mesečnih anticipatnih rokih mestni blagajni ljubljanski ali pa na njen poštni o-čoko vini račun.
§ 4.
V 14 dneh od dne, ko se razglasi naredba v «Uradnem listu kraljevske bansko uprave dravske banovine*, je vsak izvrševalec gostilniškega, kavarniškega ali točilnega obrata dolžan, prijaviti mestnemu magistratu ljubljanskemu svoj letni promet na podstavi ugotovitve prometa v minulem letu. Te prijave se morajo podati vsako leto meseca decembra. Če prijava ni bila podana, se odmeri davščina no uradnih pripomočkih; zoper to ni priziva.
§ 5.
V vseh stvareh te naredbe odloča na prvi stopnji mestni magistrat. Zoper to odločbo je dopusten priziv na mestni občinski svet, zoper odločbo občinskega sveta pa na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne, ko se je iz roči! stranki izpodbijalni odlok. Dan vročitve se ne šteje. Če je zadnji dan nedelja ali praznik, so podaljša rok za en dan. Če je bil priziv oddan po pošti, je odločilen v navedenih primerili datum poštnega pečata.
§
Sanitarno-obrtna kontrolna davščina je javen občinski davek. Če se ne plača do 15. dne vsakega meseca, jo je izterjati s politično eksekucijo. Na isti način je izterjati tudi premalo oddane zneske, če se ne plačajo do prihodnjega plačilnega roka.
Prizivi nimajo — glede plačila — odložilno moči.
§ 7.
Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine*. Z istim dnem prične teči prvi prijavni rok.
§8.
Ko stopi ta naredba v veljavo, izgubi veljavnost naredba pokrajinskega namestnika glede pobiranja občinske davščino na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani, razglašena v «Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* z dne 21. junija 1922., št. 198/70. in davščina na igre v gostilnah in kavarnah.
254.
Naredba
o pobiranju občinskih davščin in doklad v mestu Ljubljani.
Na podstavi odobrenega proračuna smo pobirati mestna občina ljubljanska v letu 1980. te-le občinske davščine in doklade;
1.) Občinsko doklado na vse državne direktne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, v unificirani izmeri 60 %.
2.) Vodarino, gostaščino, kanalsko pristojbino in portalih davek v nastopni izmeri:
a) gostaščino za stare hiše s 6 % kosmate najemnine, uradno ugotovljene za leto 1929.;
b) vodarino za stare hiše z 9 % kosmate najemnine, uradno ugotovljene za leto 1929.;
c), vodarino in gostaščino za nove hiše, nadalje kanalsko pristojbino in portalih davek v enaki izmeri kakor za leto 1929.
Za te davščine :se izdado novi plačilni nalogi.
3.) Cena vode, porabljene po vodomerih, znaša pri strankah, ki ne. plačujejo vodomerne naklade. Din 3— za vsak m3 vode.
4.) Občinsko trošarino po gorenji narediti (Uradni list z današnjega dne, št. 252/52).
5.) Občinsko davščino na prenočišča v izmeri 20 % kosmate oddajne cene oddanih prostorov.
6.) Občinsko davščino na vozila, in sicer;
a) za kočije, breke in gige kakor v letu 1929.;
b) za avtomobile in motocikle pa v nastopni izmeri;
7.) Avtomobili:
a) za osebne avtomobile in avtotaksije po Din 82-50 za vsakih začetih 50 kg čiste teže;
b) za tovorne avtomobile z zračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 45—■;
c) za tovorne avtomobile s polzračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 57-50;
d) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50kg čiste teže po Din 82-50;
e) za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 10—, za isto s polzračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 15—, za isto s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste težo po Din 20—.
Motorna vozila, ki plačujejo gorenjo davščino, so oproščena plačevanja trošarino po tar. post. 86.
8.) Motocikli;
Pričenši z letom 1929. se razširja občinska davščina na vozila tudi na motocikle s priklopnim vozom ali brez njega ter znaša za vsakih začetih 10 kg čiste teže’ po Din 15.—.
Vozila so zavezana davku, če ne garažirajo dlje nego 20 km zunaj ljubljanske občinske meje.
9.) Sanitarno-obrtno kontrolno davščino po gorenji narodbi (Uradni list z današnjega dne, št. 253/ •/52).
10.) Veselični davek v izmeri kakor za leto 1929.
11.) Tehtarino v izmeri kakor za leto 1929.
12.) Tržnino v nastopni izmeri:
a o
co
•2" -3 T3 C
2 c d £ o
»o ^
T3
—o—•
o
bJD
crt cd
3 SPcd
“S	"	C >°	.	.O
e	>	2 i	: : 1
d d »n rt cd ^ J; . +-> Q
.s .s &	■§
5 5's »o	-= .
aaS^ ©S crt o • - d -o
2	2	§5,2	«	^ J^tS	&	’oS
©	©	©	^	°	O	Jj	H
&, 0u HOW>^
El
v> a
s x>
iiill!A9^§ i!upajodi.>7
18.) Tržno pristojbino v izmeri kakor za leto 1929.
14.) Mestarino v izmeri kakor za leto 1929.
15.-) Prirastkarino v izmeri kakor za leto 1929.
16.) Davščino na vozne listke električne cestne železnic.«; v izmeri 5 % vsakokratne cene voznega listka; za letne in mesečne vozne listke, ki jim je prištevati tudi proste vozne listke, prav tako 5 % njih cene, poleg tega pa še posebno davščino 5 par od vsakega voznega listka v prid pokojninskemu zavarovanju uslužbencev električne cestne železnice.
17.) Občinske takse v izmeri kakor za leto 1929.
18.) Opominarino v izmeri kakor za leto 1989.
19.) Nastopne klavniške pristojbine se izprominja-jo tako-lo;
za goveda	nad	450 kg	po	.. ..	Din
za goveda	pod	450 kg	po	...	.	Din
za prašiče	nad	100 kg	po	....	Din
za prašiče	pod	100 kg	po	. . . .	Din
za teleta po..............................Din
za drobnico po .......	. Din
oglednina se deloma izpreminja tako-le: za meso. mesne izdelke in slanino po Din 1 za kg;
za mast po Din —80 za kg; za zaklano govedo po Din 80-— za vsako; za zaklano prašiče pod 80 kg po Din 40.— z« vsakega;
za zaklane prašiče nad 80 kg po Din 70.— za vsakega;
za zaklana teleta po Din 35— za vsako.
Ostale klavniške pristojbine in oglednine se bodo pobirale v izmeri kakor za leto 1929.
20.) Takso za predelavo stanovanskili prostorov v poslovne lokale.
120—, 80- -. 70—, 40--, 35—, 20—;
50
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.