183. številka. [Ljubljana, v ponedeljek 10. avgusta^1903, mm XXXVI. leto. m &ja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, jter velja po pošti prejeman za avstro-ogreke &>3eu> aa vsefleto «6 K, aa pol leta 13 R^zarčetrt leta^B K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem c- đom za vse letovi K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, valja )aa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko \ kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oananlta piaCnje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ca IB trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankcvati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t, 12. — DpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil« t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifttvo Je ht Vegove ulice Bt. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ranjsko ljudsko šolstvo in učiteljstvo. Dopis iz učiteljskih krogov z dežele.) III. Fakcijozna opozicija ima pri nas la deželi prav malo privržencev. Pri rjujejo ji najstarejši tovariši, kateri ne morejo slediti najnovejšim na-enbam in zahtevam na šol&kem olju. Zameriti jim ne moremo in adi ne smemo tega, ker za časa njih tudij niso imeli prilike se temeljito z obrazi t i, zdaj so pa za to že prestari, zmed mlajšega učiteljskega naraščaja odobrujejo nekateri nastop pozicije le zato, ker jim komodno vljenje bolj prija kakor pa delo, ka ero nalagajo učiteljstvu najnovejše aredbe deželnega šolskega sveta. V Ljubljani pa pripada k fakciozni opo-iciji tista »napredna« strančica, ka-?ri je ob pričetku letošnjega šol-kega leta »Slovenec« ponudil in dal a razpolago Bvoje zavetišče. Ostalo ubljansko učiteljstvo stoji pa odločno a strani načel deželnega šolskega adzornika H u b a d a in bo go->vo tudi v bodo5e stalo na tem blišču. In tako je tudi prav! Če po-:-:imo. da stoje v vrsti teh učite-ev možje, ki imajo že veliko zaslug a šolskem polju, kateri so navajeni ela in so na glasu kot izvrstni uči-elji, je jasno kot beli dan, da se pozicija«, katera pa le raje govori kriči, kakor pa dela, ne more Igo* vzdržati. Vzdržuje se »opozi-a« le edino še zato, ker se bori za j zboljšanje učiteljskega gmotnega staja. No, zato se pa borimo vsi, ne i vsi za manjše delo, ker t>mo mne ja, da kdor se poteza za večje plače i tudi večjemu delu ne sme nikoli pirati. Klerikalcem se »opozicija« :pade. zato ji dajejo pogum ter jo podpirajo po svojih glasilih, zabavljajo pa na one, katerim je resna volja, izboljšati kranjsko ljudsko šolstvo in tudi deželnega šolskega nadzornika Hubada prav radi, kjerkoli in kadar koli morejo, zbadajo, dasi je njegova edina »napaka«, katera ne ugaja klerikalcem in tudi naši »opoziciji«, ta, da vestno izpolnuje svojo dolžnost in nalcgo, katera mu je kot takemu na ložena. Prišli bodo časi in to v dogledni bodočnosti, ko bo vsakdo, komur le bije srce za naše ljudstvo, blagoslavljal Hubadovo delo za izbolj sanje kranjskega ljudskega šolstva. Hvaležni mu bomo, da se je upal razkriti velike rane, pod katerimi ječi kranjsko ljudsko šolstvo. To ga je stalo mnogo napornega dela. Kot uči-teljiščni ravnatelj je študiral razne metode ter jih tudi temeljito proučil. Te metode je ucepil vadniškemu uči-teljstvu, katero jih razširja med gojenci učiteljišča. Te meto ie je raztegnil tudi na okrajne šolske nadzornike, da jih le ti širijo zopet med učiteljstvo. Vspeh tega delovanja je neizogiben. Kot deželni šolski nadzornik je imel pa priliku, do jedra spoznati kranjsko ljudsko šolstvo. Primerjal je naše šolstvo z onim drugih kronovin in prišel je do žalostnega prepričanja, kako daleč smo v tem ozira Kranjci zaostali. Vzemimo n. pr. za vzgled samo sosedno Štajersko. Tamkaj so šolski okraji razdeljeni po sodnih okrajih, pri nas pa po političnih. Tamkaj ima vsak sodni okraj več šol in razredov kakor pri nas katerikoli politični okraj. Na Štajerskem je v vsakem sodnem okraju j več petrazrednih šol kakor pri nas j v celi deželi. In vse te naše žalostne j šolske razmere so naši »fakciozni j opoziciji« všeč. Ali ni to sramotno za ves naš stan, da se učiteljstvo protivi izboljšanju našega šolstva?! Mogoče, da bo trdil ta ali oni, da ni nasprotnik izboljšanja šolstva, samo naj se učiteljstvo pri tem delu pusti v miru. Za Boga, kako je pa mogoče izboljšati šolstvo brez navdušenega in za razvoj in napredek šolstva vnetega uČiteljstva? Vsakdo izmed nas je moral vedeti in znati, kaj je nje gova dolžnost in naloga, ko je postal učitelj! Vsakdo je bil tudi dobro poučen o učiteljskih plačah. Ia vsakemu je tudi kolikorloliko znano, da se vsi naši napredni krogi z vlado vred resno trudijo izboljšati učitelj-stvu njega gmotno stanje. Čemu torej zdaj tak krik in vik proti vsakemu napredku v našem šolstvu! To je fakcijozna opozicija, katera ne dela časti našemu stanu. Khuenov konec. Česar ni hrvatska opozicija mogla doseči v dvajsetih letih, dosegli so Madjari v par tednih. Nepremagljivi in absolutni grof Khuen-Hedervary je danes političen mrtvec. Grof Khuen pač ni sanjal pri odhodu iz Zagreba, da si steče v Budimpešti tako hitro modro polo, da ga bodo vrgli njegovi rojaki, za katere se je pehal kot hrvatski ban tudi z nepostavnimi sredstvi, da bo zapustil ministrsko stolico brez slave in časti, povrhu pa še moralno degradiran do navadnega korumpiranega spletkarja. Tisti grof Khuen, ki je še pred par dnevi simuliral užaljenega kava lirja, ki je z mogočnim patosom po-vdarjal, da se ni nikoli posluževal v politiki nepoštenih sredstev, moral je iti, ker je kazal ves pošten politični sset 3 pritom nanj kot neposrednega provzročitelja žalostne korupcij-ske afere. Ni bila sicer to prva Khuenova nepoštenost. Kot hrvatski samodržec jih je zakrivil na stotine se grših in podlejših. A tam je imei v rokah naglo sodbo, armado in rabeljna, da je zatiral ljudske pritožbe. Na najvišjem mesiu si je znal pridobiti popolno verjetnost in zaupanje. Dobil je tako obširna pooblastila, kakor do hedaj ni eden ogrski ali avstrijski dr žavnik. Njega se je celo poverilo, da se je smel pogajati s Kossuthom, katero ime je bilo dosedaj zapisano v črni knjigi. Popustiti je smel istemu I Kossuthu do skrajnosti v najvažnejših pohtičnih vprašanjih, o čemer njegov prednik pi. Szćll ni sanjati ni smel. Aristokrat grof Khuen, ki je na Hrvatskem zrl z velikim prezirom na plebejske opozicionalce, bratil se je v Budimpešti s kreaturami, ki so sedele zaradi grdih zločinov v ječi. Naravnost iz ječe si je dal naročiti famoznoga Dienesa, da bi mu pomagal izigrati najpodlejšo igro za svoj obstoj. Toda v deželi, kjer so korupcije na dnevnem redu. imajo za kaj takega bistre oči. Tudi Khuenovo nakano so kmalu zasledili, in konec je bil 201etnemu paševanju. Demisijo je Khuen podal že pretečem petek. Cesar je demisijo tudi sprejel ter samo poveril njegov kabinet za opravljanje poslov doslej, da se najde naslednik. Cesar prekine svoje bivanje v Ischlu ter pride ali na Dunaj, ali kar je še bolj verjetno, v Budimpešto, da osebno poskusi urediti velike politične zmede. R?\vno to dejstvo, da cesar zapusti priljubljeno in potrebno mu letovišče, priča, da se v ogrski krizi ne gre le za spremembo oseb, temuč sistema. Grof Khuen je spravil v veliko zadrego krono in dualizem. Ali bo pač dobil pri odstopu zaslužni križec? Nadškof Dvornik proti hrvaisko-srbski slogi. Vsi hrv. rodoljubi brez strankarskega razločka so z velikim zadovoljstvom pozdravili veseli pojav, da so I se nasprotstva med Hrvati in Srbi v zadnjem času ublažila in da se od obeh dosddaj sovražnih strani z rodoljubno vnemo deluje na to, da bi se med bratskima narodoma doseglo popolno sporazumljenje. Tako pravi rodoljubi. Da se med tene smejo prištevati katoliški dostojanstveniki, o tem smo že bili davno na jasnem. Vendar pa so dosedaj ti katoliški visoki gospodje še vedno skrbno pri- krivali svojo pravo naravo in se na zunaj vedno še ogrinjali s plaščem rodoljubja. Nadškof Dvornik pa je še ta plašč kot nepotreben zavrgel ia se pokazal v svoji pravi podobi kot strupenega nasprotnika vsega, kar bi moglo slovanstvu zares koristiti. Ukazal je namreč svojim bogoslov-cem, ko so odhajali na počitnice, da se naj ne dado zapeljati, da bi med ljudstvom agitirali za slogo Hrvatov in Srbov, nasprotno delujejo naj z vsemi silami na to, da se sloga in sporazumljenje s Srbi prepreči na vsak način. Lep apostol miru to! »Mir vam bodi«, to je vendar jedro vseh glavnih ničel krščanstva in Dvornik kot krščanski škof in oznanjevatelj miru in ljubezni, bi moral z vsemi silami in z vsem svojim ugledom stremiti za tem, da bi se razdvojena brata, ki sta se že desetletja na najnedostoj-nejši nači protistransko pobijala, zopet sporazumela in pomirila. To bi pa klerikalstvu seveda ne bilo na korist, ker bi potem Hrvatov ne imel tako vpreženih pri svojem vozičku in bi jih ne mogel več tako brezvestno izkoriščati v svoje samopašne namene. Hinc illae lacrimae! Zato je nadškof Dvornik nasprotnik sloge in zagovornik nadaljnega klanja. Je pač klerikalec, kakršni so vsi! Umor ruskega konzula v Monastiru, Že drugi ruski konzul v Mace-doniji je padel kot žrtva turškega fanatizma. Meseca marca letos je ustrelil turški vojak Ibrahim brez vsakega povoda ruskega konzula ŠSerbino v Mitrovici. V soboto pa je zadela istotako krogla turškega vojaka — po drugih virih orožnika — ruskega konzula Rostkovskega v Mo* nastiru. Dosedanja poročila pravijo, da je konzul, državni svetnik Rost-kovskv, obiskal sosedni samostan Bukovo. Ko se je proti večeru vračal Šport pri ameriškem ženstvu. (Konec.) * Že davno je dokazano, da je s aiišča učenja »skupna vzgoja« mogoča. Jaz menim, da s j tudi deklice :možne prebavljati stare jezike, ma-ematiko itd., o čemur se je v Evropi oliko časa dvomilo, akoravno so ita-ljanske renesančne dobe to že davno dokazale. Vzgoja ne samo k samostojnosti, ampak k samoodgovornosti, v kolegijih vposteva kot jeden glavnih faktorjev ženske vzgoje. K temu pripomore največ športno živ-snje, ki krepi teio in tudi duševno sili k samostojnosti deklic, katere kot take dozorevajo v dovršene osebnosti. Pri tem bomo redkokedaj našli med ekscentrično in na neprijeten način emancipiranimi ženami nekdanje kolegijske učenke. Zares harmonična telesna in duševna omika to izključuje. Občevanje obeh spolov učeče se mladine je v Ameriki popolnoma prosto. V kolegijih, ki jih obiskujejo samo dekleta, smejo povabiti kadar jim drago mlade gospode in občevati z njimi brez tistega neumnega in smešnega nadzorstva kakor pri nas. Pie3i in zabave, kateri ponajveč izpolnjujejo življenje naših deklet v tej starosti — kolegij se obiskuje namreč med 18. in 24. letom — se prirejajo le redkokdaj. Pri nas se veli najprvo učiti, potem zabavati. V Ameriki so pa uvideli, da se da oboje jako lepo strniti in da odraslemu dekletu boljših stanov ni potreba živeti samo za zabave. Sedaj se zabavajo in študirajo. Dekleta se s tem obvarujejo plitkosti in ostanejo dalj časa mlade. Tudi šport jih ohranja mnogo zdravejše in elastičnejše nego ples. Mesto pohajati celo vrsto plesov, se posveti vsaki dan nekaj ur športu na proBtem, h kateremu spada seveda po zimi tudi drsanje na malih jezerih, ki služijo po letu veslanju. Mlada dekleta v kolegijih imajo po dve ali tri skupaj svojo sobo in potem dostikrat po tri ali štiri skupaj svoj mali salon, kamor se medsebojno povabijajo k južinam, katere same pripravljajo. V tem samostojnem malem domu se dostikrat nauče več gospodinjstva, kakor razvajena domača hči. Tudi okoliščina, da si morajo urejevati same svojo obleko, je dostikrat dobra učiteljica, kajti moderna študentka gotovo neČe izgledati za-nemarjera, temveč »spo rt y« in »schick«, kakor le katera mlada Američanka! Nikakor se ne more slaviti ženskega kolegija, kot jedino pravo vzga-jališče za deklice. Kakor ni na vsa-cega moškega ne vpliva dobro kolegijska vzgoja, ravno tako ne na vsako dekle. Toda za sedaj je »Kol legegirl« tip za moderno amerikansko vzgojo, katere cilj je samostojno delovanje in mišljenje, prijateljsko občevanje obeh spolov in gojenje športa. Poželjenja vreden je ta smoter, ki stremi za vzgojo, katera dovoli tudi deklicam izživeti svojo mladost, ne v smislu hrumečih družb in plesov, temveč v polnorazvitju njene osebnosti, duševno in telesno. Vkljub marsikaterim nedostatkom amerikanske vzgoje in pouka se mora priznati, da je športno življenje med ženskami v času, ko se razvijajo, odločno ugodnega vpliva. De klica, ki je navajena na Tennis, vosi janje, Basket Bali in na temu primerno priprosto obleko, bo gotovo odložila nepotrebne potratnosti, katere Amerikanka drugače ljubi, tudi smisel zato ji bo bolj izumrl. In tudi ako eo šolski dnevi minili, išče kolikor mogoče nadaljevati športno življenje, ki ji je postalo tako neobhodno potrebno, kakor sveži zrak. Obiskuje telovadbo, igra tennis, ve sija in ribari. Tudi dosedaj tako zanemarjeno peš potovanje se pričenja končno bolj in bolj udomačevati: nasprotno ni kolo več tako priljub Ijeno. V Ameriki je žalibog vse po dvrženo modi! Odkar so postala kolesa poceni, zametujejo jih premožnejši stanovi. Golf je sedaj »fashio-nable« med 400timi in tistimi, ki bi jim bili radi enaki! Jedini zimski šport na prostem, drsanje, je, kakor poprej omenjeno, izven mesta na jezerih kolegijev in tudi v ob Ilud-sonu ležečih mestecih zelo v modi. V New Yorku je vreme preveč nestanovitno in pred malo časom ni bilo drsanje zato »fashionabla «, ker se je drsalo na javnih parkih in zastonj. Sedaj so napravili umetna drsališča, kjer vstopnina mnogo stane. Tam igra moška mladina »Hohey«, igra z dolgimi palicami in na ravnih nalašč za to napravljenih drsalicah. Mlada dekleta se dosedaj še ne udeležujejo te igre, toda gledajo z navdušenjem in nosijo zelo rade llokev-drsalice, s katerimi se leti zelo hitro, toda se ne more delati lokov. Ker je drsanje v New - Yorku šele pred kratkim prišli v modo,-se vidi sedaj le mlade ljudi na ledu, in ako pride kak evropejski starejši par na led, vzbuja dosedaj začudenje. Momentano nam je drsanje še daleč. Sedaj se plava, veslja in lovi ribe! Za plavanje in kopanje je v New-Yorku najkrasnejši kraj v bližnjem oceanu. Do kratko časa jedini, kajti bilo je zelo razširjeno mnenje, da je kopanje zdravo le v slani vodi, in tako so pustili krasna jezera n»-severu ameriške države v deviški nedotaknjenosti. V novejšem času šele jih obiskujejo plavači. V Ameriki se kopljejo moški in ženske ne-ženirano skupno, in jutranja kopelj spada v obrežnih krajih med glavne družabne zabave. Tudi ribji lov goje ženske z isto vnemo, kakor moški. Amerikansko življenje ima, kakor vidimo, do sedaj še vedno in povsod mnogo neizravnanih in ekscentričnih potez. Tako tudi z ozirom na ženski študij in žensko življenje, ženski šport. Toda v obče procvita tam duševno in telesno zdravejša generacija. ▼ Monastir, zapazil je vojaka, ki je stal kot straža pri topničarski vojašnici in ki je konzula izzivalno fiksirat, ne da bi ga bil pozdravil. Konzul je pristopil k njemu in ga vprašal, kaj želi. Mesto odgovora je vojak vzdignil puško ter večkrat ustrelil na konzula, ki je obležal takoj mrtev. Pri umoru konzula ŠČerbine ni ruska vlada izvajala nikakih posledic, nasprotno, ruski car je celo posredoval pri sul tanu, da morilec ni bil obešen. Ali se bo tudi sedaj vedla Rusija tako veledušno? Preveč bi bilo prizanes-ljivosti, vsled česar bi fanatičnim Turkom le še bolj rasel greben. Saj je jasno, da vojak ni streljal iz lastnega nagona, temuč je bil najbrže najet. In ako se smejo celo konzuli, ki veljajo vendar za svete, nedotakljive osebe, streljati kakor stekli psi, kako se postopa šele s kristijanskim prebivalstvom. Bodisi, da bi Rusija iz umora ne izvajala resnih posledic, umor konzula Rostkovskega bo imel za razvoj macedonskih zadev vsekakor dalekosežne posledice. Med ustaši bo zavladala nova bojevitost ker bodo upali na rusko pomoč. Politične vesti. — Naslednik grofaKhuena se imenuie v prvi vrsti grof Apponvi, ki je baje že poklican k cesarju ter bo sprejet v avdijenci 12. t. m. — Korupcijska afera na Ogrskem je končno končana. V sobotni preiskavi se je prečitalo pismo, ki ga je podal jurist Medve, in ki je podpisano z H.E (Ilajdu Etelka, ljubica grofa Szaparvja). Pismo je naslovljeno na Dienesovo ljubico Gi-zelo Geiger. V pismu se pravi, naj Dienes in Geiger ne obupata, ker je Szaparv obljubil ju varovati, in ako je potreba, ju spraviti na varno v inozemstvu. Nadalje se pravi, da želi ban Khuen takoj govoriti z grofom Szaparvjem. Komisija je sklenila, Hajdu zasliŠati, toda niso je mogli najti, ker je »neznano kam« odpotovala. — Narodno edinstvo v Dalmaciji. Za prihodnje dni se pričakuje zedinenje hrvatske narodne stranke s hrvatsko stranko prava, tako da pridejo stranke zedinjene ie v prihodnjo sejo dalmatinskega de želnega zbora. — Kronanje papeža. Po čas niskih zatrdilih se je vrši;o včeraj slovesno kronanje novega papeža. Zdržujejo se vesti, da bo kardinal Vanutelli imenovan državnim taj nikom. — Položaj v Sr bij L V srbski armadi vlada splošna nezadovoljnost. Nezadovoljni so častniki, ki so bili pri zaroti ter tiibo dobili povoljne odškodnine, nezadovoljni pa so tudi nevdeleženci, ker se protivijo, da bi bili zarotniki na kak način odškodo-vani. V Srbiji vladajo pravzaprav čast- niki. Ko je prinesel nedavno uradni list imenovanje vojaškega ataieja v Carigradu, podpolkovnika Lesjanina dvornim maršalom, so policaji takoj polovili list in druga izdaja ie ni imela več tega imenovanja. Uprli so se bili častniki-zarotniki, ker je bil Lešjanin ljubljenec kralja Aleksandra. — U s taja v Maoed on i j i. Položaj je postal zelo resen. Ustaje ni mogoče več potlačiti brez prelivanja krvi. V Carigradu se vrše vsak dan ministrska In vojaška posvetovanja zaradi Macedonije. — P ru s i j a p r o t i P o 1 j a k o m Poljska sokolska društva so hotela prirediti v Beuthenu veliko veselico. Policija je slavnust prepovedala, skli cateiJH, nekega poljskega graščaka zaprla ter ga izgnala kot »nadležnega tujca«. — Poroka grškega princa Andreja z batenberško prin-cezinjo Alico bo dne 17. oktobra. Pri tej priliki se baje snidejo angle ski kralj Edvard, ruski car in nemški cesar. Dopisi. Iz Metlike. Izgubili smo vrlega učitelja v osebi g. Josipa Križuarja, kateri je dobil nadučiteljsko mesto v svoji ožji domovini Gorenjski. Služboval je 13 let na metliški 4 razredni ljudski in obrtno-nadaljevalni šoli z neutrudljivo marljivostjo iu najboljšimi uspehi, za kar se mu je večkrat izrekla pismena pohvala višjih šolskih oblastij. Da je bil pa priljubljen tudi metliškemu prebivalstvu, spričuje njegovo slovo od nas. Dne 26. julija zvečer zbrali so se zastopniki vseh slojev našega mesta, mnogo veleceujenih dam in več njegovih nekdanjih učencev in učenk v gostilni „Pri zlati kroni" v toli impozantnem številu, da so bili dokaj obširni prostori premajhni. Tu se so vrstile napitnice na odhajajočega, ki so pokazale, kako obče spoštovan in priljubljen je bil. Nazdravil mu je imenom kraj nega šol. sveta njega predsednik iu krajui šol. nadzornik g* L. Gaugl, ki mu je ob jednem izročil prizualno pismo za njegovo uspešno delovanje. Imenom mestne občine mu je napil g. Govanec ; naducitelj g. Burnik v imenu učiteljstva; g. Gustin ml. kot vernemu članu čitalnice, načelnik metliških obrtnikov g. Trček pa v imenu vseh obrtnikov. V presledkih svirala je neumorno mestna godba. Krasno je govoril tudi učitelj g. E. Gangl, ki je napil Belokrajini in nje naprednemu obrtništvu, katero je tako sijajno pokazalo, kako zna ceniti zasluge svojega učitelja. Ginjen zahvaljeval se je odhajajoči vsem govornikom. Želimo mu vsi iz srca, da bi si s svojim tihim in mirnim značajem, ter vstrajnim delovanjem pridobil tudi v novem kraju toliko simpatij, kakor jih je užival tu, ter mu kličemo ie enkrat : Bog ga živi! Iz Tržiča. Predzadnjo nedeljo je imel naš trg naroden praznik, kakršnega se nismo nadejali. Tukajšnje „Slov. bralno društvou je namreč priredilo v korist „družbe sv. Cirila in Metoda" in slovenskega šolskega vrtca v Tržiču veselico, ki je vzpela nad vse nepričakovano. Vdeležba od zunaj, zlasti pa iz Kranja je bila izredno velika. Ob 3. uri popoldne so prikorakala narodna društva iz Kranja „ Gorenjski Sokol", »Čitalnica" in „Bralno društvo" z razvitimi zastavami in z godbo na čelu. Sprejem gostov pred hišo „Bral-nega društva", kjer je bil postavljen tudi lep slavolok, je bil prisrčen; do-šlece je v izbrauih besedah pozdravila gospica Frauja Ruchova-, odgovoril pa je starosta „Gorenjskega Sokola" g. dež. poslanec Ciril Pire, ki je v nav-duševaluih besedah slikal velik pomen prekoristne naše šolske družbe in zlasti povdarjal veliko važnost novo ustanovljenega otroškega vrtca za napredek slovenstva v Tržiču. Veselica sama se je vršila na prostranem dvorišču Pola-kove gostilne v Pristavi. Pred uhodo m na slavnostni prostor so bili postavljeni maji, slavolok s pomenljivim napisom, dvorišče pa je bilo okrašeno z zelenjem in cveticami, vmes pa so vihrale slovenske trobojnice. 1'rva točka vzporeda je bila telovadba „Gorenjskega Sokola." Sokoli so telovadili naravnost izborno in izvajali vse vaje tako precizno, da so gledalci kar strmeli in se niso mogli dovolj načuditi spretnosti in veliki iz-vežbanosti vrlih sokolov. V tem oziru se mora g. vodji telovadbe Ev^. Sa-jovicu na uspehu samo čestitati. Na to je nastopila kranjska „Citalnica" z svojim pevskim zborom. Da so se pele skrbno izbrane same melodične pesmi, ki očarajo poslušalca in mu segajo do srca, vešče in ubrano, nam pač ni treba povdarjati; pa tudi domače bralno društvo je proizvajalo vse pevske točke v občno zadovoljuost in videlo se je, da v vsakem oziru krepko uapreduje. Le tako naprej! V odmorih je marljivo svirala meščanska godba iz Kranja, ki je mnogo pripomogla k temu, da se je pričela prav živahna neprisiljena prosta zabava. Vsa čast ji! Vspeh veselice je bil tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru skoro nepričakovan. Veselica se je završila mirno in dostojno brez vsakega disakorda. Le neki pisarček iz predilnice po imenu Toman je hotel iz varnega zavetja izzivati, toda s slovenske strani se je to mirno prezrlo, ker takšne človeče pač ne more nobeuega dostojnega Slovenca razžaliti. Pozneje pa smo slišali, da tudi neki gospe sprejem kranjskih gostov ni bil po volji. Xo, mi za danes to samo konšta-tujemo, v drugič bi pa bili primorani tudi napram tej gospe označiti svoje stališ ČL'. Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo dne 2. t. m. imeli smo zopet siavnost, kakršnih še ni veliko videlo Zagorje. Blagoslovil se je novi most čez Savo. Most, kateri je jako lično izdelan, je oboČoega sistema ter je dolg 43 m. S tem, da se je zgradil ta most, je izpolnjena iskrena želja onstran Save bivajočega prebivalstva, ker imajo pripravno zvezo z Zagorjem. Da je ljudsvu most bil res potreben, pokazala je otvoritev istega pretečeno nedeljo, kajti zbralo se je čez 3000 oseb iz oele okolice. Ob 4. uri popoldan blagoslovil je z zastavami in venci okrašen most zagorski gosp. župnik v spremstvu obeh gosp. kaplanov. Po blagos'ovjenju pa se je pomikalo občinstvo v nepretrgani vrsti v krasni vrt gradu Brus-nik, kjer se je vršila ljudska veselica. Veselica vspela je izborno; za gorski orkester se je zopet izkazal zbornega, ter nam krožil poskoč-nice prav pridno, medtem, pa se je mladina pridno sukala na nalašč zato prirejenem plesišču. A Čas je bil kratek in mrak nas je le ,prehitro objel; tu pa so nas iznenadile rakete, katere so švigale bliskoma v temno noč. Stoprav noč nas je pregnala iz prijetnega vrta, želeče si kmalu zopetnega svidenja na tem prijetnem kraju. Iz Krapine. Kneippovo kopališče v Krapini obiskalo je do sedaj preko 200 gostov, in če se pomisli, da je bilo kopališče otvorjeno šele početkom meseca julija — je dosedanji vspeh jako povoljen. Med dru gimi gosti so tudi rektor magnifikus g. Vekoslav Klaić, državni poslanec g. Vekoslav Spinčić, g. Ivan Fabris, kanonik iz Dubrovnika, vseučilišČni profesor gosp. Bauer iz Zagreba in mnogi drugi odlični gosti. Dne 2. t|m. je bila veselica v kopališkem parku v Dolcu, pri kateri priliki je tambu-raško in pevsko društvo vprizorilo opereto »Matek i Janica«, ki je izpala na občno zadovoljnost. Bili so pri šotni tudi tamburaši iz Vukovara, kateri so odigrali in odpeli poslancu Spinčiću pri njegovi mizi 2 hrvatski pesmi, na kar se je on globoko ginjen med klici »živio Spinčić" zahvalil, naglasivši osobito, da je tu našel pravo hrvatsko zavest, na kar je zopet iz tisoč grl zaoril klic »ži vio Spinčić.a Zvečer zažga! se je ume-talen cgenj, na kar se je pričel prav živahen ples. S tem smo zaključi; našo včerajšnjo zabavo, s željo, da nam slavno kopalisčno ravnate»jstvo priredi še več takih izvanrednih užitkov. J. B. Suklja pred volilci. ni. Šuklje v Litiji. Ljubi rojaki! Tri Šel sem k vam. Moji ste volilci. Volili bi me, če pridem ali ne. Ali mej vami je dosti knapov in vsi imate dotiko žnjimi, vsi ste sosedi velikih premogokopov na Slovenskem : pri vas je nekaj tovarn. Vas zadeva veliko socijalno vprašanje, vi Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih spisal I. B) VIL Tržačani so napravili velik izlet v Benetke, da se udeleže Garibaldi-jeve slavnosti. Tudi Sancin se je peljal ž njimi, a ne častit Garibal-dija. nego nadzorovat izletnike. In njegovo nadzorovanje ni bilo brez vspeha. Na ladji je izletnike spoznal, v Benetkah pa je skrbno pazil, kaj da počenjajo. Stali bo v beneškem ljudskem vrtu, kjer je Gari-baldijev spomenik, v veliki gruči in bili so najglasnejši. Z elementarno silo so dajali duška svojemu sovraštvu napram Avstriji, a najglasnejši med njimi je bil tisti, ki je naslednjega dne poslal tržaškemu namestniku baronu Depretisu in dvornemu svetniku Riualdiniju obširno poročilo o ponašanju Užaških izletnikov. Sancin je igral navdušenega ire-dentovca tako ostentativno, da je obrnil na se pozornost že nekoliko postarnejšega italijanskega oficirja, ki je bil pri slavnosti navzočen. Oficir se je Sancinu predstavil in se zapletel ž njim v živahen pogovor o načinih, kako zamore Italija dobiti Trst in avstrijsko Primorje sploh. Sancin m italijanski častnik sta skupno zapustila ljudski vrt in se skupm odpeljala na Lido da bi v prijetnem hia^u na tem otoku spro-vedla veče-r. Oba sta imela iste namene in sta kmalu sprevidela, da drug druzega — razumeta. Posledica tega, do pozne noči trajajočega govora je bila ta, da je naslednji dan omenjeni oficir prišel i^kat Sincina v njegov hotel in ga peljal v gorenjo sobo kavarne Kvadri, kjer sta zajutrkovala dva gospoda, katerimi se je vzlic civilni obleki po znalo, da sta vojaškega stanu. Gospodje so bo uljudno pozdravili, a nihče ni imenoval svojega imena. Sancinov spremljevalec, oČividno mož kratkih besedi, je začel razgovor z energično izjavo: — Čemu bi izgubljali mnogo besedi? Gospod — in pokazal je na Sancina, ne pozna nas in mi ne po znamo njega. Zato je obojestranska nezaupnost utemeljena. — To je popolnoma naravno, je govornika prekinil Sanctn, in jaz tudi ne reflektiram na nikako zaupnost. Vi mi poveste, kaj želite, da vam preskrbim in jaz vam povem] če morem Vaše želje izpolniti. Med navzočnimi oficirji in San-cinom se je zdaj vnela živahna raz- prava. Italijanskim oficirjem |e S*n-cinova izvedonost v vojaških zadevah močno imponirala. Slutili so p^č, da imajo pred seboj vojaka, ali in telig^nca in strokovno znanje San cinovo jih je prepričalo, da j« mož moral biti sam ofic;r, da je dobro poznal različne skrivnosti avstrijske armade in da bi mogel postati izboren — vohun. — Pred vsem, je rekel eden civilno oblečenih italijanskih oficirjev, bi radi imeli natančne podatke o avstrijski mornarici. — Potem pa, se je oglasil drugi, načrte za koncentracijo avstrijske armade ob beneški meji. — Obljubiti ne morem ničesar, je izjavil Sancin, ker ne vem, če se mi moji poskusi posrečijo ali ne. Dobro voljo imam, in kar mi bo mogoče, to Vam preskrbim. — Gotovo želite tudi kaj denarja za prve stroške, je zdaj pripomnil tisti Častnik, ki je S\noina pripeljal na ta sestanek. V tem oziru so naša pooblastila omejena. Jaz ničesar ne potrebujem, je odgovoril Sancin in patetično pristavil: Kot Italijan želim, da bi se moja ožja domovina združila s svojo materjo; če morem kaj storiti za to in me mati Italija za tako težko in nevarno delo nagradi, ni to nečastno. Jaz ne postanem vohun iz koristolovstva, nego iz rodoljubja. Večji utis, ko ta fraza, je na italijanske oficirje napravilo dejstvo, da Sancin ni zahteval nič denarja na roko. To mu je pridobilo njih zaupanje in tudi njih speštovanje, ker so sedaj verjeli, da se Sancin ne proda samo zaradi dobička, nego tudi iz italijanskega rodoljubja, da bi videl svojo ožjo domovino združeno z Italijo. S tem je bilo obema strankama olajšano pogajanje in zedinili so se brez težav. Sancin je vedel, da Ie poyiša plačilo za svoje delo, če postopa kavalirsko in ne pokaže, da hrepeni samo po zlat-i. Dogovorivši se, da bodo samo osebno občevali, in sicer na ta način, da se bodo shajali v Benetkah, so se italijanski oficirji poslovili od Sancina in ga pustili samega v sijajni svetovno slavo uživajoči kavarni Kvadri. Dolgi razburljivi pogovor je Sancina popolnoma izmučil. Utrujen je slonel na mehkem divanu in razmišljal o svoji prihodnosti, blede njegove ustne pa so nervozno trepetajo šepetale: — Še to naj gre po sreči — potem zapeljem svoj čolnič v varen pristan — za vse čase. ste tudi pristopni razumljenju istega. V vašem zraku visi kaj te tvarine, z maternim mlekom pijete ideje tega vprašanja. Brali ste moje državniške misli ki sem jih razodeval v Ribnici. S temi nadaljujem tukaj ter zgrabim to veliko boc. vprašanje tako, kakor ga razlagajo takozvani socijalni demokrati iQ vam potem povem, kako vas hoče rešiti sveta kat. cerkev, katere izvršujoči Član sem te dni postal. Življenje na sveta je šah — igra. Zemlja je deska, delavske mase iq šah-figure, s katerimi imajo mogočneži in bogataši dobiti igro. Bilo je Vedao tako in bode na vse veke. Da je neka vrsta ljudi v bedi, je bilo in bode sred stvo, da posamezni do bogastva, zemeljske sreče pridejo. Večina ljudi je zato na svetu, da se neka manjšina dobro ima. Tega mnenja niso le duh niki naše sv. kat. cerkve, ki so n sredno z Bogom v pogovoru, katni vidijo na tem svetu le trpljenje in stradanje in šele na onem svetu zabel j' žgance, ampak tudi takozvani veliki, filozofi, brezverci, kakor n. pr. filoi aristokracije, Nietzscke (poljski plei nitaš Niezkv.) Ta meni, da so revi ; za to na svetu, da pospešujejo srci dobro življenje nekaterih plemen duš, „Ubermenscken", brez katerih \ stva svet ne pride naprej. V tem oziru se zlagamo mi kat. možje z brc/ skimi lilozofi. Občni blagor se mora pod v bla; rru nekaterih, po duhu jakih ljudi boljše krvi, rase. Poglejmo malo v zgodovino. Židovi, Grki, Rimljani imaj , to prikazen. Zidovi sicer nimajo popolno ra/. tega suženstva, ali vendar hlapce gospodarje. Grki in Rimljani so imeli sužnje. Rimljani so razvili velikansko suženstvo. Mej vsemi temi narodi i hajamo ustaje sužnjev, ali večinoma se udnšijo te ustaje in prav krvavo v kratkem. In koje zasijala jutranja zarja Človeštvu, ko je Krist stopil na zemlja, bilo je le par sto let neko komunistično življenje mej kristijani, ali v četrt« stoletju postane naša vera mej Rimljani državna, duhovnik Člen državnih vlad in zopet se začne ista igra. Kak novejša raziskovanja zgodovine kažejo, seje že mej Rimljani pred Kristom začelo v razmerji sužnjev in gospodarjev nekaj jednakega razvijati, ki se je pozneje v Evropi mej Nemci iu nastalimi Romani ter Slovani, tlakar*. gospodarstvo, milejša oblika usužnje: delavskih moči, da se je pa z nastoji Nemcev in Slovanov prekinilo to razvi janje. — Na tedaj rimskem svetu in na drugem svetu, katerega so Nemci in Slovani posedli, nastale so družbe, države, katerih podlaga je bilo tlakarsk gospodarstvo. V tem oziru moram -prilagoditi soc. demokratom, ki uči: da so gospodarske sile (v govoru v Ribnici sem jih imenoval produktivne moči) važne za razvoj kake drolbe. Ljudje se kje naselijo, začnejo redno delati. Prvo je, da kmetujejo. Živeti hočejo. Divjačine ni zadosti. Tu mora razvrstiti ljudstvo v iste, ki v< iu ki navadna dela odravljajo. Naj bodejo ti naseljenci svobodni ljudje, d< razločuje v kratkem te dolgolasa*! tako, da jih dosti izgubi svoje la^ Mej temi ljudmi nastopijo kat. duhovniki, posvetni in samostanski. Tudi mej temi se ikmalu ravrsi nekateri v vrsto voditeljstva dela, u posamezna opravila se postavijo ljudje, ki imajo za kako delo posebne zm nosti. V samostanu najdemo kletarja, kuharja, abate itd. Že iz tega razmerja se razvije neko nradništvo. neke v. stvo. Ali vzemimo socijologičuo teorijo, ki nastanje drŽav iz tega razvija, da so vojaško organizovane čete napadle mirno delujoče kmete, jih podvrgle, hovo zemljo zase obdržale, ter km osužnile. Zemlja brez delavca na njej ni nič vredna. Tako bi bili nastali tak način vladarji, pleinenitniki, grofi, vitezi. Zgodovina potrjuje to. Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 10 avgusta. — Tržaška Edinost" je i oz.rom na naš Članek o njeni politiki napr&m tržaškim Lihonom de jala, da je med našimi dokazi v do-tičnem članku sosebno tudi očitanje, ker se »Edinost« ni postavila v dru žbo moža, ki je o slovesni priliki, na shodu italijanskih županov nuj skal: Epciamus eos f jras, vrzirno jth ven, Slovence namreč. — Tako »Edinost«. Na to konstatiramo, da mi o tem slučaju nismo n i k dar ničesar slišali in da do-tičnega moža ne poznamo in o njem ničesar ne vemo. Mi sploh n smo priporočali »Elinostia nobene družbe, nego le odločno in neustrašno postopanje proti italijanski korupciji, ki smrdi do neba, ki jo pozna ves svet, samo tista »gd i nos to ne, ki je vzela v jikup obrambo vseh interesov tržaških Slovencev. — Trgovsko bolniško in podporno društvo ima v nedeljo dne 2 3. t. m. svoj občni i b o r. Naše stališče glede tega dru §tva je znano in ga ni treba pojasnjevati, zakaj, kakor povsod tako mora biti po našem prepričanju tudi vodstvo tega društva slovensko. To je konsekvenca našega sloven fkega narodnega programa. Kar se tiče »Slovenčeviha sobotnih opazk, gadostuje, če povemo, da se kieri kalnemu glasilu pri tem društvu ne £re za narodno stvar, nego za privatne interese »L j u d s k e Posojilnice«, »Gospodarske zveze«, »Škofove zavarovalnice«, »V za j e m n e g a podpornega društva itd., oziroma njihovih uradnikov. Sicer pa bomo po občnem zboru že še izpre orili o tej stvari — Iz Bo^tanja se nam piše: V Boštanju so se dne 2S julija t. 1. vršile občinske volitve. Volitev trajala je od 03me ure zjutraj do pete ure popoldne. Agitacija od strani g. zaonika Ant. Berceta in kapelana g. Erjavca je bila velika. Na to volitev so se pripravljali že celo leto. Kako se je postopalo z nevednimi ljudmi, kaže najbolje izjava g. župnika Br-ceta, kateri je očitno rekel: »Vse ženske, katere imajo volilno pravici, morajo pod „smrtnim grehom" Dam pooblastilo dati.« Ker »smrtni greh* ni nič pomagal, stavijo naši dobri dušni pastirji ves up v svoj rekurz. — — Zavarovalnica zoper nezgode v Trstu. Dvorni svet nik dr. pl. Rttling v Ljubljani je izstopil iz odbora zavarovalnice zo per nezgode v Trstu in je minister- imenovalo na njegovo mesto vodjo Kleinmavrove tiskarne v Ljubljani g. Karola R ti t i n g a. — i,Boj pri Jezeru-Jajcu". Z* hrabrost v boju pri Jezeru J*jcu dob 1 j« srebrno svetinjo za hrabrost Janez Ževko, sedaj vpokojeni žand. stražoiešter, kalku'ant in zapisnikar C nora za proslavo 25 letnice bosen sko herčegovinske okupacije, n^ pa Janez Jenfeo in ne od desete temveč od devete stotnije. — Gorenjskega Sokola" včerajšnja javna telovartDa, ki se je vršila sredi mestnega trar*. je jako lepo vspela. Nastopilo je 18 telovad-, ki so po rajalnem nastopu za-i BVOfa mesta k štirim težav-I im prostim vajam, v katerih je bilo i žiti tudi gibe francoskega boksa, r vriariti je treba premišljeno se siavc, kajti zadnja prosta vaja je bila kombinacija vseh treh prejšnjih, obsegajoča čez 20 raznih g^ibov. S temi vajami se je telovadcem skoraj pretežka naloga naložila. N* orodju nastopile 3 vrste, in sicer prva na bradlji in konju, drua:a na drogu v skoku na visočtno, tretja na a vzdolž in drogu Vse se je izvršilo strogo v smislu sistematične vske telovadbe ter so bile vrato lomne vaje, veletoči in enake izključene, posebno prva vrsta ee je na konju odlikovala; priporočal bi pa. da se hoji in posebno gibanju rok ri isti večja pozornost obrača. Silite skupine so se izvrstno iz ^edle. Disciplina v društvu j<5 vz-gledna, in bas tej ie pripisovati vse-B ransiii lepi napredek Gorenjskega kola. Ob govorih brata O Pire a ubljansfcemu Sokoiu *n bra a Dr. H a v n i h a r j a starosti P i r c u in ^mu načelniku E Saj ovicu, tju in godbi se je v gostilni P. M a j e r j a zaključil za Gorenjskega 5 kola časten, za vse GTOste pa po-ducljiv in vesel dan. Udeležba sploh zlasti od strani mladine, je bila mnogobrojna. Ljubljanski Sokol se je te lt*pe telovariske slavnosti udeležil po deputacji 10 članov. P. D. — Skupščina deželne zadruge izdelovalcev sodavode rta Kranjskem se je vrštla dne 27. julija 1903 v Ljubljani. Skupščina je zahtevala od predstojništ va, da ee kaznujejo vsi člani, ki so brez vsake oprostit^H izostali od skupščine, češ, za vse enake pravice in enake dolžnosti! (Pri poznejši predstojnistveni seji določi se globa po 20 K za vsakega neprisotnega člana ) Zapisnikar je pojasnil, kako težavno je stališče ✓redstojništva zbos? nebrižnot?ti ne->aterih članov. Največ je bilo pi cmenega uradovanja, pisanj seje rešilo 434, a vrh tega bilo je mnogo potov in poizvedovanj pri oblastnijah ter ustmenih razgovorov s člani. Na Kranjskem je 42 članov. Nameravalo se je ustanoviti jugoslovansko tvornico za ogljikovo kislino j pisanj, potov, sestankov je bilo mnogo in stopilo se je z veščah i v svezo. Zveza tujih tvornic, katera je vzela vse izdelovanje ogljikove kisline na Avstrijsko — Ogrskem in v Nemčiji z na-sprotno-obveznim kartelom za dobo več let v svoje roke, ter je tako za-mogla svojevoljno dražiti kislino so-daviČarjem, je iz tega spoznala da se jej je resno bati nove konkurentinje na jugu in zato se je končno sklenila za zadružne člane na Kranjskem pogodba s to kupčijsko družbo za dobo več let, vsled katere se ne sme podražiti na Kranjskem za sodavt-čarje kislina, dočim se drugim kro-novinam draži. Vkljub temu proučuje pak predstojništvo vprašanje radi tvornice še dalje. Tudi z drugimi tvornicami za steklenice, esence itd. doseglo ie predstojništvo ugodne ponudbe. IzmenjavališSe steklenic iz kazalo se je posebno v pričetku do časa prepirov med člani jako umestno, saj je prišle stotine steklenic na dan, ki bi bile sicer izgubljene, koje pa stvarjajo glavni kapital sodavičarske obrti. Skupščina zahteva trdne uredbe te naprave. Ker so se ustanovile mnoge nove deželne zadruge i po drugih kronovinah ter smo radi kon-cesijomranj* v dotiki z ministrstvoma za trgovino in notranje zadeve ter so tudi naši poslanci, kakor tudi tr g >vinska zbornica obljubili pomoč, pričakujemo urne rešitve te življen-ske potrebe. Poročevalec se je do taknil nesramne konkurence, ter navedel več drastičnih slučajev. Za pre giednika računov sta bila voljena gg. Burger Alojzij in Weinberger Franc. Ker je dosedanji predstojnik vsled prodaje svoje obrti iz zadruge izstopil ter se je njega namestnik tudi 30 ja nuvarja 1903 odpovedal je bil voljen predstojnikom za ostalo dobo gospod Pran Jerič, njegovim namestnikom g. Ivan More, oba v Ljubljani. Za letošnje leto se je določita zadružna doklada 5 K vsakega člana. Preglednika računov naznanita, da sta našla vse v redu, na kar jih skupščina odobri. — Izžrebani porotniki za III. zasedanje porotnega sodišča v Novem mestu. Kot glavni porotniki so bili izžrebani: Rupe c Janez, posestnik v S*. Križu; Grebene France, posestnik v Velikih Laščah; Doli nar France, posestnik v Veliki Dolini; Tauses Milan, trgovec na Hribu-Ribnica; Bercar Jožef, posestnik v Kamnjah Mokronog; Samida Janez, poststnik v Malem Rigiiu; An-dolšek Anton posestnik v Boštanju; Starina Jožef posestnik v Le3kovcu: Bervar Anton, posestnik v Svib-nem; Zupančič France, posestnik v Rakovniku; Karlovšek Ivan, trgovec v Šmarjet;; Šular Alojz, posestnik v Mirni; Pungračic Lojze, mlinar v Štritu; Radelj Alo:z, posestnik v Ponikv?; Šuiar Anton, posestnik v Mirni, Lavrin-šek France, gostilničar v Leskovcu; Colarič Martin, posestnik v Sv. Križu; Jonke Peter, posestnik v Moziu; K a $ f e ž Andrej, posestnik v Bantaioki: Petscbauer Ivan, po sestnik v Poljanicah; Zhuber Pavel pl. Okrog v Soteski; Vir ant Jožef" posestnik v Velikih Laščah; Ster mec J«nez, posestnik v Bukovici; Š k uf ca I?an, posestnik v Dragi: Jak ovac Jakob, trgovec v Petn-njah; Wutscher Aleksanier, po sestnik v Dol Brezovici; T s c h i n k e i France, trgovec v Kočevju; Cetinski Anton, trgovec v Novem selu; Wutscher Ivan, mesar v K >priv-niku; T o m š • č Emanuel, posestnik v Trebnjem; S i e g m u n d J^žef, po sestnik v Tiefenthalu; Jaklič Jurij, posestnik v Črnomlju; Repov ž Ivan, posestnik v Dvoru; Erjavec Ivan, posestnik v Knžki vas.; Fa-bjan Jožef, posestnik v Laščah; Šmalc Jožef, posestnik v Mirni. Namestniki: Kastelic Ivan iz Žabje vasi, Murn France iz Kan d?|e, Šaic Andrej iz C*šče vasi, Smola Jož^f iz G.^bna, M ur gel j France iz Ruiolfovega, Barborič Karot 11> Rudolfovega, Oso I nik Anton iz Muhabra, Franci č Davo nn iz Rudolfovega. — Obravnava proti uredniku „Obzora" Pasariću in pisatelju dr. Radiću se je pričela danes dopoldne v Zagrebu. Tožena sta radi motenja javnega miru po § 65 a in b kazenskega zakona in radi prestopkov po § 300 in 302 kar., zak. Predmet obtožbe je govor dr. Radića, ki ga je imel v Karlovcu in Zagrebu in katerega je potem »Obzor« pnotčii. O izidu obravnave bodemo poročali. — Novemu listu" v Zadru je, kakor smo že poročal, ogrski trgovinski minister L a n g odtegnil poštni debut za dežele Štefanove krone. Došli nam »Novi list« pa pravi, da mu sličen odlok ogrskega ministrstva dosedaj še kit bil dostavljen in da se list še vedno pošilja na Hrvatsko in Ogrsko kakor na vadno, ne da bi ga poštna uprava zavrnila. Morda si je pa minister premislil! — Požar v Bovcu. Včeraj zjutraj smo dobili naslednjo brzojavko: Bovec v ognju; zgorelo je 75 poslopji, vsa sredina trga. — Danes nam je došlo naslednje dodatno poročilo: Požar je nastal, ker so Šli otroci pod streho, kjer je bilo seno in so tam — jajca cvrli. Požar se je naglo razširil in je pogorelo že okoli 10 0 hiš, ne vstevši hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Natanjčnega števila pogorelih poslogij se še sedaj ne da določiti. Zgorel je tudi en otrok, mogoče je ogenj zahteval še več človeških žrtev, toda, kar je domačinov, so vsi tako preplašeni in zmešani, da ne vedo niti za svoje ljudi. Požarne hrambe so prišle iz Srpenice z dvema gasilkama, dalje gasilke iz Kobarida, Žage in Loga. Domače gasilke so tri, toda žal, da ne morejo vse naenkrat delovati, ker je premalo vode. Vozijo jo iz ene ure oddaljene vazi Kluže. Požar je bil pospeševan od vetra, ki je nekoliko ponehal, toda v slučaju, da prične zopet pikati, pogon lahko ves Bovec. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Franc Cistellan, krojaški pomočnik iz Gorice, je meseca svečana v Toulonu na Francoskem si prisvojil 1 hlače vredne 25 frankov in 1 kos sukna vrednega 8 frankov, na to pa pobegnil. Tou Ionsko sodišče ga je in coutumaciam obsodilo na 1 leto ječe. Cast^llan se je vrnil v Avstrijo in se mudil dne 16. rožnika v Št. Petru, ker je pijan razgrajal in pred gostilno Matije Zafreda krošnjarja Marka Smolja z nožem v prsa sunil. Pri aretaciji je orožnika psoval ter ju s kozarcem vode polil. Zagovarja se, da je bil do nezavesti pijan; obsojen ja bil na 13 mesecev težke ječe. — 2.) Kle-menčtč Janezt posestnika sin iz Sa-dtnjevasi, je prišel 18 mal. srpana v Kormin, od koder se je hotel odpeljati v Ameriko in se odtegniti drugemu vojaškemu naboru; obsojen je bil na 5 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. — 3) Silvester Rezek, mizarski pomočnik v Trnju, je bil oproščen hudodelstva javnega nasilstva, ker ni mogla nobena priča dokazati, da je res zvečer 15 maja v Trnju iz maščevanja zagnal kamen skozi zaprto okno bajte Antona Šnka v sobo ter razbil dve šipi — 4) Jože Premk, trgovski vajenec v Ljubljani, si je od Ane G >rc, izposojevaike koles na Dunajski cesti izposodil 100 K vredno kolo pod pretvezo, da ga potrebuje 1 uro in je za to plačal 50 h, na to je pa ž njim pobegnil; obsojen je bil na 2 meseca ječe. — 5.) 12 le?: stari Janez Sodja in njegovi dve sestri Frančiška n llletna Katarina Sjdj« 33 v družbi, tsj sicer v večkratnih ograbkih jemali iz prodajalne Katarine GMm?jer v Ribnem denar m špecerijsko Diagi m ji škode napravili v približni vred no*ii 400 K. N^kaj ukradenega blaga so tudi oddati tretji sestri Frančiški omože^.i Mužan, bajtarja ženi v R'b-nem.Sodi*če je vse štiri krivim spoznalo in obsodilo Frančiško Mulan in Mirijo Sod jo vsako na 6 tednov j^č-3, Janeza Sodja na 3 ted*e in Katarino Sadja n* 8 dni posebnega zapora. — Samomor vojaka. S peš-polkom st. 97. je pr.»šel tudi p*-š*k r. S t i b i 1 i 1 z Š t u r i j dne 5 t. m. 9 Vipavo. Obiskal j« svoje .siariš-3, a -e ž njimi nekaj spri V noči od 6 na 7. t m se je Stibilj ustrelil. Zidel se je v trebuh. Kroglja js predrla želodec in prišla pri hrbtu ven. Stsbilj (e šele po osemurnem strašnem troljenju umrl. — Laha sta se navlekla včeraj popoludne delavec I. K. in rije gova žena. Vsa cesta je bila njunn, ko sta Š4a domov. V Šolskem drevo redu sta se sapotekla in padla. Mož, . ki je držal ženo, je odletel nekoliko korakov naprej in ker je bil držal ženo okoli vratu, ji je pri padcu po t^i/nil z glave kito las in klobuk Mož ee je pobral in šel naprej, drž-č v roki klobuk in kito las. Prišedš; domov, je vprašala mati, kje da )ma ženo. Takoj se je odrezal mož in pokazal materi klobak, kito las in Hoičiik. M^d tem je zona ležali v Šolskem drevoredu, dokler niso prišli j • in jo spravili na magistrat, kjer so )o morali močiti z vodo, da je prišla k sebi. — Male tatvine. Posestnici Uršuli Zebevnik iz Kosez je v soboto dopoludne neznan uzmovič izmaknil z vozička, katerega je pustila v Nun skih ulicah, rudeče križasto in temno rudečo bluzo in predpasnik s čipkam«. — Leopoldini Podkrajškovi, hišini v hotelu »pri avstrijskem cesarju« na Sv. Petra cesti, je bilo s hodnika ukradeno črno krilo iz iistra, podšito z ruiavo podlago. — Dva bela soln-čnika sta bila včeraj popoludne ukra dena na Bregu deklici Mariji Zupanovi, stanujoči na Starem trgu št. 8. — Crevlje ukradel je 7. t. m. delavec A. K. služkinji Mari)i Mastnjak v Majcenovi gostilni na Karolinški zem lji štev. 1. — Zaprli m v Trzinu neko Elizabeto Keeelj, njenega sin« Josipa in njeno hči Marijo, ker so na sumu, da so svojo precej premožno sorod nieo Marijo Keceij zavratno umorili na ta način, da so jo obesili. — Hudo se jo godilo mizarskemu mojstru I. F.j ko je prišel tir jat krojača A. S. za neki dolg. Krojačeva žena je zagrabila mizarja za brado in ga sukala semtertje, krojač pa ga je pograbil, da bi ga vrgel ven, nakar je F. prijel stol in zamahnil Ž njim po krojaču. Nastal je pretep, pri katerem sta bila upnik in dolžnik poškodovana. — Tepen črevljar. Črevljar-ski mojster F. M je bil obljubil de lavcu F. S., da mu bode do sobote napravil nove Črevlje Ko je v soboto S prišel po črevlje, niso bili ti izgo tovljeni. To je S. tako razjezilo, da je črevljarja, ki je še nekaj odgovarjal, prijel, ga vrgel na tla in mu dal par zaušnic — Konj udaril je v soboto na sejmišču posestnika Janeza Viranta iz Pluske v desno stegno in ga precej poškodoval. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 145 oseb. — Najdene in izgubljene reči. Šoiska učenka Zofija Zajčeva, stanujoča na Pokopališki cesti št 29. je izgubila včeraj dopoludne na poti od Marijinega trga po Sv. Petra in Radeckega cesti do Pokopališke ceste zlat uhan. — Šolski učenec Rafael Ižanc, stanujoč v Frančiškanskih ulicah št. 16, je izgubil v soboto popoludne na cesti na Rožnik in po poti mimo strelišča na Zgornji Rožnik srebrno uro. — Delavka Marjeta Ža-garjeva. stanu)oča na Karolinški zemlji št. 10, je izgubila na cesti blizu svojega stanovanja denarnico, v kateri je imela 15 K 90 vin — Vdova P. Božičeva, stanujoča v Križevniških ulicah št 2, je izgubila 8. t. m. dopoludne na Mestnem trgu denarnico, v kateri je imela dva zlata po 20 K in bankovec za 20 K. — Delavec Vinko oeraj, stanujoč v Cerkvenih ulicah št. 21, je našel včeraj na Mirju srebrno žensko uro in zlato verižico. — Na južnem kolodvoru najdene reči. V času od 1. do 8. t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 2 palici in par očal. — Razpis vrtnaričine službe. Za otroški vrtec družbe sv C r Ja in Metoda na J-senic&h (Gorenjsko), kateri se otvori začetkom šolskega leta 1903 4, se razpisuje vrtnančina služba z 800 kron letne plače. Pravilno opremljene prošnje n*j se vlacr^jo pri podpisanem vodstvu do 25 avgusta 1903. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 9avgu sta 1903. * Najnovejše novice. Sest otrok je zgorelo v Reuten-griinu pri Plauenu wrašč.iku Xeu-oelu. Otroci so spali v podstrešju, ko se je užgala hiša. — Proces Humbert se je začel v soboto v P rizu pri natlačeni dvorani Tereza Humbert se je vedla zelo samoza vestno ter neprestano ug3varja!a obtožnici. — Francoske nune v v Pragi. Praški klerikalci so ku pili dve veliki hiši za nune, ki so bile iz Francoske izsrnane Tudi zi-vod za slaboumne »E'nestmum« a-« 11'ašoinu so dobile nune iz Švice. Dosedaj je bil zavod v posvetni oskrbi — Podi v j a ni častniki. Huzarski častniki v W*itznu so ho seli iz ondotae kavarne odpeljati ponoči b!as?ajnič-irko. K^r se je kavar nar temu zoperstavil, iapadli so ga častniki z golimi s* bi jami ter ga težko ranili. — Peter Kosegger — častni doktor Povodom jubileja vseučilišča v Heidelbergu je bilo imenovanih več častnih doktorjev, med njimi tudi Peter R >segger, ti »anen1 mi mater Bobm - B*work in R kard Str^uss. — Boj z roparji. B'izu Podiir-»da v litri je orožniški stražmešter Goilner srečal štiri fante, ki 9a peljali prazen voz. Orožniku so se zdeli sumljivi ter jih je pre iskal. N tšel je pri njih cel kup ponarejenih ključev. Fante je aretira!. Med potoma pa so strgali verige ter napadli orožnika. Ta je zabodel enega napadalcev v trebuh, da je kmalu umrl. Ostali trije so ušli. — Čuden zakon. Blizu Dol. Tuzle je odpeljal 50 letni mohamedaneo Husein Kefči|a 11 letno hčer kmeta Šuljo Sarajlića z očetovim dovolje njem, da se ž njo poroči. Deklica se je branila, a šeli drugi dan se ji je posrečilo ubežati. »Ženina in S^rajlić sta zaprt*. * Starodavna slovanska slika v Rimu. V baziliki svetega Petra in Pavla v Rimu se nahaja starodavna podoba, predstavljajoča Krista z dvema apostolama. Zatrjuje se, da je avtor te slike sv. Metod sam. To podobo je baje sv. Metod naslikal v spomin svojega posvečenja v Škofa leta 868. ter jo je potem nodaril gori navedeni rimski baziliki Na sliki so napisana s slovanskimi črkami slova: »Js. Hi.« (Josus Chri-stos), »sv. Peter« in »sv. Pavel«. Značaj teh črk kaže, da napis izvira iz IX stoletja. Kdo da ji je pravzaprav naslikal, se seve ne da sedaj natanko dognati! Morda zares Metod sam. Potem bi imela slika seveda neprece ljivo vrednost! * Namesto premoga. Pod postavami države Illinos je bila inkorporirana Hard & Soft kompanija za stavljenje tovarn in izdelovanje mehkega in trdega premoga. Kapitala ima pol miljona dolarjev. Novi premog je iznajdba nekega krojača po imenu A. C. Hassman, ki se je že veliko let ukvarjal s studiranjem kemije. Glavna tvj,-rina v ti zmesi je kakoršnakoli ilovica. Ostale kemikalije so seveda skrivne; te si bo dala kompanija zavarovati s patentom. Izumitelj pravi, da je mogoče izdelovati premog po 1? K toua in da 1 tona tega premoga naredi dvakrat več vročine kakor pa navadni premog, ki ga izkopljejo iz zemlje. * Kongres hrvatskih, slovenskih in srbskih abituri« jentov v Spletu. Hrvatski listi poročajo, da nameravajo spletski abiturijentje skliciti v Spletu kongres vseh hrvatskih, srbskih in slovenskih tovarišev, da se skupno posvetujejo o organizaciji jugoslovanskega dijaštva in o njegovem sodelovanju pri delu za narodno pro-sveto. Pretresovalo se bode zlasti snovanje ljudskih knjižnic in podružnic »Družbe sv. Cirila in Metodao. Namen, da se abiturijentje se4tane|0, je gotovo vse hvale vreden, saj se jim na ta način nudi prilika, da se osebno spoznajo med sabo in da se dogovore vs*j o temeljnih načelih svojega skupnega delovanja. Priporoča pa se, da se naj s&lepa čim najmanje in da naj velja pri vseh zaključkih načelo: malo besedi, a tem več praktičnih idej. Kongres bode imel samo takrat dejanski vspeh, ako bo mogel vse ono, kar bo sklenil, tudi izvesti. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 10. avgusta. Včeraj sa je vršil tukaj ob ogromni udeležb* ljudski shod sklican po akad fa-rijalnem društvu „Adrija" v prilog slovenskemu šolstvu v Gorici in slov. univerzi. Govorili so visoko-šolci Ipavec, Vošnjak in Pavliček. Sh}d je z velikim navdušenjem sprejel stavljene resolucije. Dunaj 10. avgusta. Vsi politični krogi so prepričan5, da je z demisijo ogrskega ministrstva n a-stala kriza prve vrste, ki se tiče cele monarhije. Te kom prihodnjih dni. čim se vrne cesar iz Ischla, se bodo tu vršila velevažna posvetovanja, kajti ne gre se za personalne premem be v ogrski vladi, marveč za ves dosedanji sistem, v nekem smislu za temelje dualizma. Cesar se bo moral odločiti ali se uda zahtevam Ko-suthove stranke vsaj v tisti meri, kakor je nasvetoval Apponvi, ali pa izroči krmilo ministru, ki poskusi z bojem streti upor M i Jjarov. Sofija 10. avgusta. Umor ruskega konzula Rostkovskega v Monastiru. je obudil tu nepopisno razburjenje. Splošno se domneva, da se je zgodil ta umor, da bi se provzročile komplikacije med Rusijo in Turčijo. Carigrad 10 avgusta. Vlada razglaša, da so mace do ns k i ustaši na raznih krajih razdejali telegra-fične zveze in porušili železniški most blizu Vladova. V monastir-skem vilajetu so se neki crgani-zovale mohamedanske čate, ki so imele že več bojev z ustaši. Tudi trdi vlada, da je prišlo iz Bolgarske kakih 3000 mož — Bolgarov in Macedoncev — ki so bo pridružili ustašem. Rim 10. avgusta. Slavnosti kronanja papeža Pija X. se je udeležilo kakih 50 000 oseb. Pariz 10. avgusta. Ko je ministrski predsedaik Combes prišel v Marseille, da se udeleži učiteljskega kongresa, je neki Italijan vrgel gnilo rajsko jabolko na Com-besa, a je zadel le kočijaža. Policija je napadalca prijela, a njegovi prijatelji so ga branili in eden iz med njih, neki Piccolo, je dvakrat ustrelil na ministrskega predsed n»ka, a ni nikogar zadel. Oba napadalca sta bila aroiirana. iVt°/i ■v/l ■*/••/, Borzna poročila. Ljubljanska ^Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borz© 10. avgusta 1903. Kaioibenl papirji. ft*20/fc majeva renta . . . #'?•/* srebrna renta . . . a0/0 avstr. kronska renta . ft°/e •> zlata ,, . *e o ogrska kronska „ 4% „ zlata „ *p/0 posojilo dežele Kranjske §*/ % posojilo mesta.Spljeta #V«Vo » » Za2r5 §»/,•/. bos.-herc. žel. posv1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 2- ?• zast. pis. gal. d. hip. r>e&t. kom. k. o. z 10°'o pr..... zast. pis. Innerst. hr. i, n centr. deSelre hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne So-leznice d. dr. . . . *Vi°/o u Seske ind. banke A°/0 pricr. Trst-Poreč lok. žel. „ dolenjskih železnic 3% „ juZ. zel. kup. Vi Vi a*/i*/i F08, aa Ze •p> °* Srečke od »ota 1854 . . . . „ „ 1860'/« . . ., .... 1884. . . tizfike...... remlj. kred. I. emisije m 11- " t,-Tske hip. banke . „ srbske a trs 1U0 — M turške..... Basilika srečke . . Kreditne , ... InomoSke H ... Krakovske * . • . Ljubljanske .... Avstr. rud. križa s ... Ogr. „ „ ■ • • • Rndolfove » . ■ . Saicburske . • . . Dunajske kom. , I>eluice.; Južne železnice • . • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke , . Ogrske a „ Živnosten8ke „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 tranki ....... 20 marke ....... Sovereigns ...... Marke....... « Laski bankovci..... Bublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dan a* 100-80 10050 100 90 101-10 100'65 , 100 85 120 60 121'HO 98 95 1 9915 IVO 05 120-25 9975 100 75 100 — —•— 100- - —•— 10120! 102 20 99 60 99 20 99 6C 1(X> 55 101 — 101-75 10645 107 45 101 — 102- 101 — 102 — 10010 101- 100 — ioi*— 100*— 101 — 98 50 9QT>0 9975 304- 306 — 100 60 101*30 170 — 179 — 183; 0 185 50 246 251 — lf>575 157 75 289 — 293 — 278 - 281 50 259 — 263 — 87 — 89' — 119 — 12U — 18 90 19 90 436 — 440 — 83- 87 — 81 - 83 60 72 — 7550 5435 55 35 2660 27 60 68- 72' — 81*— 8350 458 — 462 — 80 BO 8150 667 50 668 50 1586- 1596 — 661 7& 662 75 731- 732 — 861*— 252 — 645 - 655 — 36V— 362 — 1612 — 1620*— 461 — 452.— 379 - 380 — 354 — 356 — 161 — i&v— 11*33 11-38 19C6 19*09 2348 j 2354 L. o V — 24 — 117 48 11768 95u5| 95 35 254 — dne 10. avgusta 1903. t Badea za oktober . . za 50 kg K 733 „ april 1904 . „ 50 „ . 757 Ež , oktober. . ., 50 „ „ 619 n 50 „ n 611 n „ sept. . . n 50 „ „ 613 „ maj 1904 . „ 50 „ „ 642 Koruza novo maj 1904 n 50 „ „ 491 * V£>** oktober . . h 50 * , 5 36 4> iT s-S* fj vin, ceneje. Srednja temperatura sobote in nedelje 20 2 in 216°, — normale: 19 4 in 19 3°. — Mokrina v 24 urah: U'0 mm in 0 0 mm. — Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega očeta in očma, gospoda Josipa Hauptmann posestnika in mesarja kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udelež-nifiom našo presrčno zahvalo Oso bito pa se zahvaljujemo gg članom mesarske zadruge ter nje načelniku g. Kozaku, ki so svetili in poklonili venec, dalje si. pevskemu društvu ,L j u b 1 j a n a' za tolažilno petje kakor tudi vsem darovalcem prelepih vencev. (2066) V Ljubljani, 10. avgusta i 903. Žalujoči ostali. vderi dilu tomu svSr trpi5' na tlaice lidi nakiadatelske ^^^^ deseti n Heteorologično poročilo, j Vidina nad moirjero 806*2. SredDji sračni tlak 786-0 mm. i a Čas Si opazo > vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 8. 9. 9. zv. 7.zj. 2. pop. 737 8 737 5 7361 271 si. j vzhod sk. oblač. megla jasno n 11. 9. zv. 7. z). 735 3 733 9 226 18 1 brezvetr M. jvzhod jasne megla ggjj stenoorala sprejme pisarna odvetnikov dr. Jos. Abramatn dr.O.Rybafa T7- TlStlO. 2062-1 s I. septembrom t. I. Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje «l«»l»r«-> ^ lturmoitlj^ doma- Čega in amerikanskoga sestava, Kakor tudi ■ &itie in I k(i*«»J«>. — Daje se tudi na obroke, j^f^ Ceniki na zahtevanje 14 brezplačno. 12^4 najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št. 6 (2046) službe iskajoče vsake vrste / t« 3 J si S>SJ t« ii4» Iti drugod. l*«»tiiliin litktij. — *tut'iiit*ne|e % pjtiariil. — \ r^tist) iii UollUor iii»/:iio liitri« ____Trgovski 'pomočniki z izvrstnimi spričevali, spreten proda jaJec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v trgovini z mešanim blagom ]?■• E 1 m n e r V l.llljl. )2052-2) Blagajničarica in dobro izurjena prodajalka se sprejmeta v trg-ovino z mešanim blag-t m Naslov pove upravni^tvo »Siov. N^rod ;2;2Q 4) &z--^itic: Naznanilo! Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izstopil iz tvrdke „A. Bri-celj, F. Oražen in Iv. Korbar" in da se na moje ime na račun te tvrdke ne sme ničesar naročati. (2064—1) A. Bricelj. jg»—*MMburv;er «v niii, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg Maline želi kupiti ▼ vf»cji mnr ž ni kemična tovarna Vifctor Alder, Dunaj X./1, Humboldtgasse 42. (2067-i Prodajalni prostori oddajo se takoj v najem na jako ugodnem prostoru. arj Vež se prizve m sv. Jakoba trgu št. 2, v pt*od£Bjalini. a primerno šolsko i?obrc«zbo se takoj sprejme v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani, Stari trg &t. 9. En sam list jih v jame "in obdrži do"2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—180} Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. z 2 sobama in pritiklino Ne «nl, za november-terminT(2o57—2) Povpraša se pri kamnoseku Vodniku, Kolodvorske ulice 32. V hiši na Rimski cesti št. 20, odda se lepo stanovanje s 3 sobami v pritličju po ugodni ceni. Več se izve v pisarni g, Supan« čiča istotam. 2045—2, Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. SaTed ia Toa»9ga reda. veljaven od ćeo 1. maja 1903. leta. Cdhod is Lj-ibijar.e juž. kol. Praga čez Trtiš. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vi a v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inornost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausne Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5' uri zj. oser vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 : zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensie^te, Ljubno, Dunaj, č Selzthal v Solnograd, Inornost, čez Klein-Reiliing v Šieyr, Line, Budjevice, Pizen, Manj; vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amtjtetćen na Dunaj. — Ob 11. uri 5i r dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — C 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih < 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfest M onako vo. Ljubno, čez Selzthai v Solnograd, Lend-Gasteic, Zeli ob jezera, Inornost, Br. K-nc, Curib, Genevo, ParLs. čez Klein-Keining v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijin vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipako, r Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfesi Inornost, Monakovo. {Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo rae-»to is v II nakovo, Inornost (direktni vozovi I. in II. razreda), FraoMosfosta, S^in^jrad, Lmc, Slo. L -ibno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. u lb m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstettea, Prago (direktni vozovu I in razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, St^jr. Pa i;evo, Cunh. Bregenc, Inornost, Zeli ob jezera. Lend-G&atein, Ljubno, Celovec, Št. Ii Puntabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak z Dunaja, Ljuoua, Selzthala Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzeusiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer u*. v.ak z Dunaja, Ljubna, beljaka. Celovca, Pontabla črez Selztha: iz Inomosta, čez K Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijiniti varov, H^ba, Francovih varov, Pra Lipskega. — Od 8. uri 68 m zvečer osobni vlak iz Le*>ce-Bied samo ob nedeljah in piknikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra ob nedeijah in praznikih. — Proga u Novega mnsta Ia Scčevja. Osomii viaKi: Ob 8. un 44 m i iz Novega mesLa in Kočevja, o£> 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega me^;. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotakc. — Odhod iz Ljuol-ane* drž. kol. v ila^ Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m i: 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Zdahljaap drž. kol. ji.aauiika- Mešani vlaki : Ob b. uri 4fc m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludnt ob 6. on 10 m ob t*, uri 55 m zvečer samo ob nedeljah m praznikih 0 II splošno vednost! V konkurzu se nahajajoča bivša zaloga i manufakturnega blaga pri Amerikancu'* tev\ 1 se bo prodajala od (21124-;=. sobote dne 8. avgusta do 20. avgusta istotam po res bl-st nizkih cenalu te .2788- 28) Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt (z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „STATUA" 55 a. j & joči n a zć>^aroT*alna t>a ii israt JE^rai, grl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vBeKk.«»zi »lovanMko « narodno upravo. (28_9 A Vsa pojasnila daje: Generalni zastop it Ljubljani, če^ar pisarne so v lastnej banč-noj hiši Zavaruje poslopja ic premičnino prot požarnim Bkodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Isdsjatelj in odgOTorai vredaik : Dr. Ivan Taitar. Laatnioa in tisk aNarodne tiskarne11.