ri Največji tkwBftftki dnevnik ▼ Združenih driavak V«U« z* vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 L GLAS NARODA r TELEFON C0ETULKDT 2876 list Slovenskih delavcev r Ameriki. Entered u Second dan Matter, September 21, 1903» at the FottOffic« at Hew York, hTV, under Act of Congreu of March 3,1879 The largest Slovenian Daily in the United States. IsswH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0KTLANDT NO. 124. — STEV. 124. NEW YORK, SATURDAY, MAY 26, 1928. — SOBOTA, 26. MAJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVL Protiitalijanske demonstracije. DEMONSTRANTI POTEPTALI ITALIJANSKO ZASTAVO Avstrijci so trgali italijansko zastavo z laškega konzulata v Inšbruku. — Zastava je bila pozneje postavljena nazaj in počaščena. — Demonstracijo so prireclili seveda vseučiliški dijaki. DUNAJ, Avstrija, 25. maja. — Resni izgredi, ki so trajali do pozne nočne ure, ko je težak naliv razpršil ljudsko drhal, so se pripetili včeraj v Inomo-etu, v avstrijski Tirolski. Svoje središče so imeli v napadu na italijanski konzulat. Demonstranti so zastavo te dežele strgali ter poteptali, a zopet dvignili na drog, po živahnem protestu italijanskih zastopnikov. Zastava je bila razobešena v proslavo trinajste obletnice italijanske napovedi vojne proti Avstriji. Necenzurirana telefonska sporočila iz Inšbruksr kažejo, da je ljudska množica obnovila svoj napad na konzulat, potem ko je bil oddelek republikanskih vojakov prisiljen pozdraviti italijansko zastavo. Številne ženske in otroci so bili ranjeni, in številni moški pretepeni, ko so se policija in vojaki bo-liii proti množici, ki je navalila na konzulat ter strgala zastavo. Osem kolovodij je bilo aretiranih. Ko je bila zastava zopet' dvignjena in pozdravljena, soglasno z italijanskimi zahtevami, je bila postavljena močna straža krog poslopja, in uradniki so mislili, da so neredi ponehali. Avstrijski governer pa je dal pribiti letake na občinsko hišo, v katerih je izjavil, da je bil napad "brezsmiseln" in "bedast". To je razkačilo naci-jonalistične dijake, ki so bili v prvih vrstah demonstrantov. Vrnili so se k konzulatu ter skušali zopet strgati zastavo. — Dol z našo strahopetno vlado! Ona skuša u-biti nas narodni ponos! — so kričali demonstranti. Le bajoneti stražnikov so zadrževali demon -strante. Nato je vprizorila policija z vojaštvom vred naskok ter potisnila demonstrante v stranske ulice. Tukajšnji kabinet zre strašno resno na položaj, ker se boji, da bo obnovljeno oficijelno italijansko sovraštvo napram vsemu, kar je avstrijskega, radi tirolskega položaja. Vlada pa upa, da bo hitro opravičilo, izrečeno v Inšbruku, počaščenje zastave in poznejša obramba konzulata prepričala Mussolinija, da je bil storjen vsak možen oficijelni korak in da je treba dolžiti izključno le ekstremiste. GENERAL N0BILE SE JE VRNIL General Nobile se je vrnil s Severnega tečaja. — Vsa Italija je blazna od veselja. — Papež je sporočil svoj blagoslov radijskim potom. — Dežela čaka podrobnosti. — Papežev križ je bil spuščen na Tečaj. ICINGS BAY, Spidbergi, 25. maja. — Pokrita s snegom in ledom in boreča se proti močnemu ju-gozapadnemu vetru, se je vračala včeraj "Italia*' počasi k svoji tukajšnji postojanki, po svojem sijajnem poletu na Severni tečaj. MORILCI IN ELEK. STOL Warden L&wes >z Sing Singa je rekel, da pozdravljajo morilci p o-gosto električni stol kot svojega rešitelja iz vseb zadreg. Ountva obsojenih mož v smrtni hiši Sin«* Singa, ko se bliža usode-polna ura in zgodovino električnega stola, je opisal warden Lewis E. Law«« v junijski številki ma-gaeina Worlds Work. Warden Law«s, ki se nahaja v Sing Singu izza leta 1920 in ki je bil -priča eksokucfje sto desetih mož in ene ženske, je dobro znan radi svojih naporov, da se reformira jetniške razmere in odstrani smrtno kazen. Večina na smrt obsojenih postane zelo pobožna, je opazil warden Lawes. , Š . v — Posledica tega je, je rekel, — d* gredo i milimi izjemami v General Umberto iNabile, uspe-'" Sen v svojem drugem poletu na tečaj, je poslal tri zgodovinska poročila. Papežu Piju je sporočil, da je spustil hrastov križ na Severni tečaj, .italijanskemu kralju Viktorju Emanuehi in ministrske-mu predsedjaiku Mussolini ju je pa sporočil, da je bil polet uspešen. Ko so se nahajali nad tečajem, ho spustili na led zastave Italije in Milana ter različne druge suve-nirje. Križ, ki je nekako šest čevljev visok, je vseboval izdolben prostor, v katerem je sporočilo, katero je napisal papež lastnoročno v latinščini. Več kot dve uri je križarila zračna ladja nad tečajem, potem ko je dospela tja devetnajst ur in štirideset minut po tem, ko je zapustila Kings Bay. Po drugi uri zjutraj se je pričelo .s povratnim poletom in vodljivi zrakoplov je sledil 24. meridijanu do pol pota nekako 350 milj od Severnega te-"čaja, nakar se je obrnil jiroti Kings Bay. General Nobile je nameraval spustiti več mož na Severni tečaj, da izvedejo opazovanja, a sporočila, ki so dospela semkčaj, kažejo, da se tega načrta ni izvedlo. To najnovejše zavojevanje Severnega tečaja je bilo četrto, vključno pohod Peary-j a s sanmi preko zmrznjenih morja Arktika. Pred 2 leti je poletel Nobile preko Severnega tečaja s Spievergov v A laško z Lincoln o m Ellsworth in Roaid Amundsenom v vodljivem zrakoplovu "Xong©*\ Par dni pred -tem poletom se je završil ae-roplanski polet na Severni tečaj, katerega sta izvršila poveljnik Richard Byrd in pokojni Floyd Bennett. Na svojem povratku z Norgo je pričel Nobile takoj s pripravami za sedanji polet. RIM, Italija, 25. maja. — Novica o srečnem prihodu generala Nobile in njegove zračne ladje na Severni tečaj je spravila nekaj novega veselja v proslavo vstopa Italije v svetovno vojno pred dvanajstimi leti. Vsakdo v Italiji, od kralja navzdol do najbednejšega kmeta, je pričakovali s strahom nadaljnih poročil o poletu Xobila. Edino avtentično poročilo do včeraj zvečer je bilo, da je dospel s svojo ladjo na Severni tečaj in vrgel italijansko trikoloro in papežev križ na led, nakar se je pričel vračati nazaj proti Špiebergom. To je vse, kar je znano njegovi domači deželi, ki je strašno ponosna nanj. On je junak ure. Prebivalstvo je stalo celi dan pred časopisnimi uradi in čakalo novic. Prvikrat izza premirja je priobčil "Osservatore Romano" papeški list, neko posvetno novico, namreč brezžično poročilo Xobila papežu. Ujel težko postrv. BBXiXiXOTOX, Vt.f 25. maja. Richard Dwyer iz North Bennington jepokazal včeraj dvet funtov in pol težko postrv, katero je bil ujel v Battenhill reki v Arlington. Riba je bila dolga nad 27 palcev. v ' * %/f t **. . AVT0N0MISTI OBSOJENI PREDSEDNIKOV VETO OVRŽEN Senat je preglasil veto predsednika Coolidge-a glede štirih predlog, katere ni hotel predsednik podpisati. WASHINGTON', T>. C., 25. maja. — Le najbolj pristni in ne-omahljivi reakcjjonarji so smatrali včeraj v senatu za potrebno postaviti se na stran predsednika Coolidga, ki je vetiral štiri rped-loge, iz katerih skušajo politiki v kampanji kovati kapital v .svojih domačih okrajih. Od poslanike zbornice že preje razvel javi jena vetiranja -predlog za doklado k plačahi nočnih delavcev v poštnem deparfcmentu in za zvišanje odškodnine za luč, kurjavo in najemnino poštnih mojstrov četrtega razreda, se je včeraj razveljavilo tudi v senatu z več kot potrebno d vet ret in.sk r> večino. S 57 glasovi proti 22 se je nato tstotako razveljavilo vero proti predlogi, ki določa dovolitev $10,500.000 za zgrajenje in izbolj-žeije deželnih cest v različnih za-r padnih državah. Obe predlogi glede poštnih uradnikov postaneta s tem postavi. Poslanska zbornica pa mora šele glasovati o predlogi za grajenje cest. Četrta predloga, ki je bila Ksto-tako sprejeta proti vetu predsednika, določa penzrjske privilegije za častnike, ki so se prostovoljno zglasili za službo,v svetovni vojni. Poslanska zbornica je tudi to predlogo že drugič sprejela. Slovesen Velikansko razburjenje se je polastilo Alzacije, ko so bili obsojeni avto-nomisti. — Po sodbi so prepevali znano narodno pesem. KOLMAR Nemčija. 25. maja. Razburljivi prizori in pretepi so sledil i včeraj zvečer pravorekn francoskih sodnikov, ki so spoznali krivim oba alzaška avtonomista, dr. Ricklin a in Jožefa Rosse, ki sta ibila pred kratkim izvoljena v francoski parlament, ter nadaljna voditelja alzaškili samostojnežev, Pavla Schalla in Jožefa Fasshauer-ja. Vsi štirje so bili obsojeni na ječo od enega do petih let. Enajst nadaljnih obtoženih je bilo oproščenih. — Slava! — klici so zaorili po sodnem izreku v dvorani in prijatelji obtoženih so prodrli kordon straž, da stisnejo obsojenim roke. Drugi zopet so se postavili na stran policije in vojakov ter pomagali slednjim potisniti prijatelje obsojenih iz dvorane. Xa tisoče broječa ljudska množica pred zgodovinskim kolmar-skim sodnim poslopjem, ki je čakala že ure na pravo rek, je sprejela slednjega z zelo mešanimi občutki in tudi tukaj je prišlo do nemirov in razburjenih prerekanj. Tumult v sodni dvorani pri proglasitvi sodbe je trajni kakih pet njast minut in celo množico j? bilo treba nasilnim potem izgnati iz dvorane, predno je bilo sodnikom mogoče mirno proglasiti sodbo. Ko je bila sodba izrečena, je odprl lterthuu. znan komunistični poslanec ter eden zasfovornikew okno sodne dvorate ter imel plam-teč. nagovor na ljudsko množico, v katerem je pozval ljudi naj za-pro svoje hiše ter obesijo žalne znake pred vrata, v protest proti krivični sodbi. Xeki drugi zagovornik, Feuillet. je vzkliknil 's solzami v očeh: — Obžalujem te. Ricklin in ne sodi Francije po tej sodbi! Ljudska množica na cesti pa se je razcepila na dva tabora. Ena skupina je pričela nazdravljati Franciji ter prepevati marseljezo, a druga skupina je nazdravljala Ricklinu ter pela staro domačo pesem ALzacanov: — O Strassburg, o Strassburg, du wundersclioene Stadt! Dr. Ricklin se nahaja v svojem 65. letu ter je bil preje poslanec v nemškem državnem zboru. STO RADIKALCEV ZAPRTIH Sto radikalcev je bilo pridržanih v Buencs Aires radi bombnega izgreda, katerega spravljajo v stik z napadom na laškega kralja. — Konzularni uradniki dolže moža s črnim pončom. BUENOS AIRES, Argentina, 25. maja. — Sto ekstremistov je bilo včeraj aretiranih, ko je iskala policija one, ki so odgovorni za bombni atentat, tekom katerega je bilo ubitih osem ljudi, in za po stavljenje nadaljne bombe, koje eksplozijo pa so preprečili. Osma žrtev je umrla včeraj. Močna policijska straža je bila postavljena krog italijanskega konzulata, kjer se je razpočila ena bomba, in krog italijanskega poslaništva. Grof Mart ii^ Franki in, iraLijan-ski poslanik, je rekel, da je prepričan, da je treba bombne izgre de zasledovati prav do >prot i-fašist o vsk ill skupin. Trdil je, da so bile iste proti-fašistovske skupine odgovorne za zadnji bombni izgred v Milanu, kojega namen je bil u-biti italijanskega kralja Viktorja Enianuela. Grof Martin-Franklin jo izjavil, da je prepričan, da je bila bomba postavljena na tak način, da eksplodira opoldne, tekom ee-rimonij posvetitve novega konzula Eksplozija se je završil a deset mu nut pred časom, določenim za posvetitev. Uslužbenci italijanskega konzulata so povedali policiji. un Ouan Fang, ki je poveljeval severnim četam v Santtrngii tekom proti i ran ja nacionalistov, jo vrgel v vrzel enajst armadnih zborov, v celem 60,000 mol. — da ustavi prodiranje nacijonalistov proti sveru. Velikanski naskok na Hokien, nekako sto milj južno od Pekinga, je spravil to važno stra-tegično tečko v roke severne ai-svoje roke. Mož se je približal ne-jmade- Nacijonalisti so bili pognani sprejem. svojo smrt s pogumom in trdnostjo. Xeiateri pozdravljajo celo smrt. Sempatam ostane kak stoičen ter zavrača versko službo. Drugi pa so najbolj inrerasirani pri tem, če bodo dobili njih sokrivci, ki so pričali proti njim, tudi "vroči stol", — soglasno z Lawesom. Xeki kaplan mu je pripovedoval, da je živelo več mož, kojih kazni so bile izpremenjene v dosmrtno ječo, "življenja svetnikov". Večina onih, kojih obsodbe*so bile izpremejene na ta način, zblazni po petnajstih letih v ječi. — kot je na£ei warden. Vsi jetniki imajo koledarje in ko čekirajo proč izginjajoče dni, je čuti pogosto pripombo.- — Še deset nadaljnih spancev in nato bo prišlo zadnje. Warden pravi, da so eksekuc-ije odločno moreče zanj. Proti splošnemu mnenju se ne daje obsojenim nikakih narkotikov ali stinui-lantov, prodno se jih odvede na eledetrični stol. Onim, ki ščejo povabila k eksekucijam, — in teh je nehroj, — se le redkokdaj dovoli, da bi bili navzoči OSLO, Norveška, 25. maja. — Kapitan WHkins in Kari Eielson sta bila včeraj slovesno sprejeta tukaj po nju pol a menu poletu. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVJIK V ZDR. DRŽAVAH. ki omari v zidu. a uslužbenci so bili tako zaposleni z vizeji Italijanov, ki si -se hoteli vrniti domov, da pra niso izpraševali. 7.79 manji znesek 75 cen. ffl i 1U10..........$800,00 Lir 1000 .............$94J9 ^'z^ti 1 m ■ M g p!-;;-, ■ *d vsakega dolarja. ra B r Nakazila pa bnajavnm pisna lmlajii« v nsjfcmjftf hmm ter ra- Za ve*Je srete pa M B —m sa stra&ke { dogoTera.__g I SAKSER STATE BANK i U 82 Cortlandt Street, wiam-. oobtlandt . New York^ N. Y. g Fasistovako nasilstvo. PARIZ, Francija, maja. — Včeraj je postalo tukaj definitiv-no 7ina.no, -rio Vincigrierra. Dva profesorja tehnične visoke šole sta bila isio-tako aretirana, ker se domneva, da so bili nju učenci v zvezi z atentatom. Policija je aretirala nič manj kot tri tisoč oseb v Milanu Hn (okolici, med njimi izvedenca za razstreljiva. Cocci iz Aneone. Nemški kabinet bo estal v uradu. BERLIN', Xemeija, 25. maja. — Sedanja državna vlada, s kanee-larjem Marsom na Čelu, bo ostala v uradu do sestanka novega državnega zbora. Kabinet se je sestal včeraj, da sprejme ta sklep. Državni abor se bo sestal dne 12. junija in vlada bo en dan poprej predložila predsedniku von Hin-deaberffu svojo resign&cijo. • s GLAS KAR OD A. 26. MA.TA 11)28 M PČLEt IZ ŠAN FRANCiSCA V AVSTRALIJO m'-m v: ■• MIN** «H.Lt«. WASH. O- C. Zanimivosti iz Jugoslavije. Krm Oftveta v Črni gori. Peter Zgaga ^ po-metno in lf»jK> žejisko s»» umiki no in«.»re porro zastran bigami-i«-. Vzfti mera namreč dve: eno. Ivi j«* lepa in mo, ki j«» pametmi. Hmli ženi pobral mož jit-kaj ilenarju in pobegnil. Pn so trebni tru-hel. Kar nyeni »a dajte. l*ri meni bo bol j varen kot na polieiji. * llivšejra h la pea poznaš po poveljih. ki yem jaz. — O. hvala liojrn. o hvala Bo-gn. — je }H>tolaž*'n vzdihuil. Sf. — K;ij j«- zloraba alkohola? X:i tii vprašanji' j^ t»'/.ko o«l{»o- voriti. ilar-ikdo bi rek.!. da alkohol zlorabljajo. ("•»■ kurijo i nJim. H- Post aren peelar, katerem n so pa ženske še verroeil z mlado lepotieo. — Zob me boli. strašni me zob boli! — s.- je irlii si J odgovor. Tovariš, še ves meden od prvega tetina, mu je tako zabrusil: — Ja, ee te pa zid) boli, so pa res hude boleeine. Ve era j j*' mene bolel. Strašno me je bolel. Pa me je ženica objela in parkrat poljubila — takoj je bilo konec bolečin. I{e-eoni ti. da je to najboljše zdravilo zoper zobobol. Peelar je malo pomislil in zaeel oblaeiti suknjo rek o o : — Kani. ti imaš pa nemara prav. Rom pa še jaz poskusil. Saj j«- zdaj doma. kaj lie in je menda že vstala. Kar naslov niT povej. * \i ivs. da imajo ženske vedno zadnjo besedo in da j<> morajo imeti. O. to pa že ni res. Ponavadi moški nrpregovori zadnjo j»esedo ali besede, ki pri ase: — \'a tukaj imaš denar, tla ho že vsaj enkrat mir. (In tako nima revež niti miru niti denarja). ¥ — Rojr ve. zakaj vi moški toliko lažete.' — so je glasilo predrzno vprašanje. Odgovor je bil dober in se je plašil : — T. za to? ker ženske toliko vprašujejo. # Mladenič' je ves nestrpen pričakoval svojega dekleta. Ko je pri-šla. jo je strahoma vprašal: — Torej si povedala doma, da le imam rad in da te bom prišel snubit ? — Da. povedala som, očetn in inn teri. — Pa kaj sta rekla? — Xie nista nskla. — Torej, kako bo? — Vse je odvisno od očeta. \iet oženjen. Mara je bila sprta z bratovo ženo. 'Za i ... , vsa ko malertkcst -sa s*' spor okli in tudi dejansko spopadli. Te dni je mržnja Mare do "bratove žene dosegla vrnnnec in dekle je sklenilo. da se krvavo osveti. Ko je j bra t ova žena šla k reki Mrežnici. Ida bi si umila roke, je Mara izvr-jšila svoj zločinski naklep. Piratova žena si je nič hudega "sltuee u-mivala roke. Mara' se je pa splazila za njo s sekiro v roki. Ko je bila žena nagnjena nad vodo in se ije umivala, jo j> Mara udarila Šestkrat s sekiro po glavi. Nesrečna žena se je zgrudila na mestu mrtva. Nato je zločinska Mara pograbila trnplo in ga vrgla v vodo. 'Mati je vzela s seboj k vodi tudi tvoje 2 in pol letno dete, ki je tudi izginilo. Sumi se. da je Mara vrgla v reko tudi dete. Ko so orožniki prijeli Maro, je izpovedala, da je bratova žena ravnala z njo zelo grdo in jo pretepala in še na druge "načipe trpin- m- J Orožniki so je odpeljali v zapo- Ire sodišča onos \"sem SloVeneem' v novi in stari domovini. Z Bogom! Josip Blažon. predsednik odbora za Vilhnr.jev si>omenik. J Iz pisAxa jo torej raz\'idno. da" so rojaki v stari domovini jako agilni, manjka jim pa v to s vrh o najpotrebnejšega sredstva — denarja. Toda tudi denar bn mogoče spraviti skupaj, če bo še kaj takn dobro uspelih prireditev v ta namen. kot je bila ona v WaukegamiJ Pozdrav! 1 Matija Pogorele. Pteddela pri Nte&r>ka kanalu Morajo čakati. WASHINGTON. I>. C'.. 2"». maja. — Na zahtevo senatorja Kin-ga se je izbrisalo iz proračuna dovolilo $150.000 za začasna merilna dela pri kanalu v 'NTcaragviv ker bo zadostoval sedanji Panamski kanal do leta 1050 za vse ladijske potrebe. Prekooceanski letaki. j T'EBEC, Cana dni sera sprejel iz starega kraja, iz Planine nfc Notranjskem znaeiLno pismo. Prednika prosim.1 jnaj ga objavi, da bodo tudi rojaki ]w> Ameriki vedoli. kako stoji zadeva z ^ilharjevhn si>otneuikoni. Pismo se glasi: Planina. 8. maja 102H. Dragi prijatelj! Danes sem prejel Vaš cenjeni list, 3 zvezke. sIo«vonskil trak in *liko. Zelo me je razveselilo, da Ste naredili tako a*oliko propagan-Jdo za Vittiarjev sj>omenik. 1-žre-jkara Vam trikratno hvalo, j Poročam Vam žalostno eost. da jo nemila smrt pokosila iz Vilhar-i je Vega odbora mlbornika in pod-'zupana. Jakoba Tegel (I pavčka ). j Odbor Vilharjevega spomenika mu • je (Ktdarii krasni venec in ga spremil na kraj poeitka. Naj v miru ! počiva ! J Tajnik in nadueitelj Alojzij l*r-jbane.ie jo ]>rostavljon na Bloke, talko d.-L imam silno dela s pisanjem, ker sem sam. I Dno 20. aprila smo v proslavo Vilharjeve slavnosti v AVaukega-jiiu tukaj v Planini razobesili vsi zastave in okrasili z zelenjem spominsko plošeo. Knjige, katere ste i poslali, smo postavili na okna. tako da je bilo videti hišo. Vilharjev .dom, Narodni dom. Waukegan. i načrt gospoda Renedeka in ječo. I kar je naredilo na občinstvo velik ivtis. Sestavili šmo tudi program [za veselico, ki se vrši dne 3. junija j 1928 popoldan ob uri. i Osma točka programa se glasi: Javna zalivala vsem ameriškim ro-doljnborni. kateri delujete in ka-,ttTi Sio s«' utleležili slavnosti v jWaukeganu. Posebna hvala Vam :kot organizatorju vse prireditve, j Jaz pišem vsak vtjčer na razne fstrani in pošiljam v kuvertah tiskovine, okrožnice in nabiralne po-'le,^da pobirajo rodoljubni ljudje -prispevke za spomenik. ; Poslal sem v časopise Slovenec in jutro velike članke, pa niso -hoteli objavit in so zahtevali za I t isk ItfO Din. Jaz nisem hotel plačati, ker je predrago, zato sem se zahvalil po dopisnicah, ker je bilo ceneje. Sedaj je bilo nabranega denarja 4000 Din. in 2000 Din. so obljubili na dan razkritja. | Prosim, da natisnete v ameriških Časopisih j JaVno zahvalo. j Odbor za ViLharjeV spomenik v Planini, .Slovenija, Jugoslavija, Evropa, .najtoplejše zahvaljuje vsein prirediteljem in pospeševa-re.ljem. vsem posetniktnn in obisko-,va3eem, kateri ste se udeležili Vil-liarjeve slavnosti v Waukeganu in bodisi s prispevki ali z delovanjem pripomogli, da skupno postavimo narodno svetinjo na svobodnih tleh v stari domovini spomenik Miroslava Vilharja. Slava mu! V duhu se Udeležite VilhSrjeve slavitosti dne 3. jitnija popoldan pred njegovim rojstnim domom, kakor smo jse mi spominjali proslave v Wau-jkeganu, da skupno proslavimo njega. kateri nam je zaklieal s preroškim klicem, da smo sinovi Slave! 1. maja sean bil pri gospodu Jo-. (srpu Ben^deku, ki je ves navdušen j^a spomenik, katerega \r|>am, da i postavimo na svobodnih tleh, naše j lepe domovine. Želim, da bi se tti-jdi oni, kateri čakajo vstajenja, kmalu lahko prosto gibali in se združili v en narod velike Jugosla-jvije. \ Kako se izvrši veselica. Vam po-jročain takoj, ko se vse uredi. Jaz delam, kar morem in tudi druge 1 1 ~ -— IpftAVVSAimO^I I kdor kaj iace; kdoi 9 I kaj ponuja; kdor kaj 1 1 kupuje; kdor kaj pro- V red j>nrotnik-i josijoškega sod i še a Angeln Vira g in njen mcž. 1'biKi sta pred mosoei 70- let nega Miloša Jokiča. Aligeli-I nega očeta, lioteč se polastiti nje-i go Vega j.renioženja. Policija ju je takoj po zloeimi aretirala in sedaj' zvraeata krivdo drug na drugega j IV 11 <11 *_ri razpravi je >>11 Sreta Virag obsojen na a bila J obsojena na let težke je"e. Oba -ta sprejela obsodbo popolnoma brez najmanjšega vzburjenja. Na smrt fihsojeni Virag se je celo po j prečiitanju obs*oe1be einičun uasine-' jal. I ADVEHTISE i/i MAR NARODA ' KNJIGE VODNIKOVE l DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1927 ' so Bledeče; VODNIKOVA PRATIKA tm let« 1928; : HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, opisi; VODNIKI IN PREROKI. (zgodovinska razprava). _ Člani so jih že prejeli. ! V ZALOGI IMAMO Š£ NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM $1.50 I o* { Kdor hoče postati član te družbe za Leto 1928 naj pošle naročnino | že zdaj. Članaranina za člane je j samo $1.00 na leto I Nvofife po&Ijito na: — 1 "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York iJ _ i. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader ■ ™ * i Sestavi} Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. i Knjiga vsebuje nauke o izgovar-: javi ^angleskili besed; vaje aa h učence angleščine; berila in člflnke s alikami ter kratek an-. gleško slovenski in slovensko aii-; gleski besednjak (4000 besed). v * 1 * ■j; Naročila polljitš na: ^ "GI^AS NARODA" 82 CortlauAt 8t | New York j XBZDVWXm PAtLXJ 0&M$d and Pvhlithed by HOXSKIO PUBLISHING COM£A&X (A Corporate*) Prank Bakatf, praMaai. Loma Benedik, Iraonrar. riaae of bwinm of the corporation and addresses of above officers; H Cqrtljfflflt 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " O L A 8 NARODA" (Voice ef the People) -i-----1-:- luuad Every Day Except Sunday t and Holidayt._ £• celo Mo velja hoi so Ameriko Za New Tori so celo 47.00 in Kanado______$6.00 Za pol leta________ Za pol U1a________$3.00 Za inozemstvo ta celo t*to J%7.00 Za četrt Uta______—%1.*0 Za pol leta-------- 8ub*cription Yearly 16.00.__ Advertisement on Agreement:______ "(Has Naroda" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in pravnikov. Dopisi brci podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. proeimo, da se naza tudi prejlnjo bivališč« namani, da hitreje ^ najdemo naslovnika.___ "GLAS NABOPA", 82 Cortlandt Street, Neir York, N. T-Telephone: Cortlandt 2876. TRINAJSTA OBLETNICA _______________ i To dni prnznn.io Italija trinajsto ohlethieo svojega) vstopa v svcto\T«o vojno. IVaznovanjc so vrši |»o vsolir-lnskili nu-vtili tor jo hn<"no in hrupno. Lahi so rudni !ji#io. ....... ' Posten človek rad sramoto prikrije 111 jo skuša pozabiti, Lah so jo pa spominja z zastavami, godbami in rakvti.? i B S ? j ŽALOSTNA STATISTIKA \ _ i i Ved kratkim je I »i 1 ustreljen v Niagara Falls neki' .Inooh Y). Hanson. Ustrelila sta ga dva pvohibieijska ; gonta, dasi ni iniol Hanson s prepovedano pijačo nobe-j itega opravka. \ Domokratski poslanee Mead iz New Yorka je v po-j :-lanski zbornici pozval merodajne kroge, naj ])reišoojo ta sluoaj. Obenoni jo zahteval od zbornico, naj bodisi prohibi-oijsko postavo izpremoni, bodisi naj izda vlada sti-ožje; predpise, kdaj sme prohibieijski agent streljati in kdaj ne. » Na podlagi točne statistike je Mead dokazal, da so^ dosodaj ustrelili prohibieijski agent je ameriških dr-Pavijanov, dočini jo postalo 70 prohibioijskih uradnikov žrtev raznih nm.nšajnarskili in butlogarskih gang. — In poudariti je treba, — je rekel Mead, -— Da ni| bil niti *'ileit izmed subaških agentov, ki imajo na vesti smrt otnenjenih dvestodvainpetdesotili državljanov, spo-j zrcrtii v sod i šou krivim umora. Vso je vzela zvezna vlada' v* svoje varstvo. Noben ni bil izročen sodiščem pbsamezJ nih držav, kjer bi najbrž ne bili deležni take milosti. Na to je pripomnil republikanec SehaefVr: **< V bi poslali le enega prohibieijskega morilca za vsej /ivljonjo v ječo, bi hilo kmalu konec toga streljanja." POGLAVJE O DENARJU • Se nikdar niso kompanije 11a newyorski borzi toliko zaslužile kot koncem marca letošnjega leta. i Družba ''General Motors ' je napravila v enem samem itnevu stošestdeset milijonov dolarjev čistega dobič-' ka, v onem tednu pa tristosedeminosemdeset milijonov. Niti ponija toga denarja niso bili deležni nezaposleni,! katerih je bilo oni čas v Združenih državah skoro štiri milijone. ; Vse so dobili delničarji, med katerimi je dosti takih,' ki niso še nikdar videli nobene tovarne znotraj. Deset tisoč dolarjev, investiranih pred desetimi leti v General Motors je vrednih danes en milijon šest sto tisoč, dolarjev. j Delavci, ki so deset let investirali v tovarne svoje de-J lo, svoj znoj in svoje zdravje, so jui za deset let starejši.' To je ves njihov dobiček. ( Pomisliti je treba, da je v Ameriki še vedno šestin-* osemdeset odstotkov Amerikancev, ki so člani takih družin, katere (nima jo več kot dva tisoč dolarjev dohodka na leto. S to svoto se lahko preživlja družina petih, toda jako skromno. Večkrat se mora odreči tudi stvarem, lri so neobhodno potrebne za življenje. Koliko družin je seveda, ki se preživljajo s polovico' , manjšo svoto. Čimbolj žarka je luč, tembolj temna je njena senca. Poleg največjega bogastva, največja revščina — to je tu&i eiio značilnih ameriških nasproištev. ........1 bo nadiiljni razvoj v zrakoplovstvu. Znrkoplovri *<• bodo ]>osht/.p- 'i vitli trimotornejra Fokkerjrvrjra arroplana, ki Lra vik II. Z Eft K A FLEX SLOVENE POETRY. Odlikovan psiček Xaš slovenski pesnik in prevajalec Ivan Zorman je izdal v lični knjižiti zbirko v angleščino prevedenih nekaterih najlepših slovenskih pesmi. Zastopani so Prešeren. Levstik. Jenko, Oregor-«'*ič. A'skm-e, Medved in Firntek. Cvod vsebuje kralek življenjepis vsakega posameznega in sicer angleškem jeziku. poleg slovenske pesmi je pa angleški prevod. Prevodi so vsi zborno posrečeni. Mr. Zorman je v prepevanju mojster. Knjižica ho posebno ugajala že bolj odrasli slovenski mladini, ki se hoče seznaniti z našo največjo krasoto — slovensko pesmijo. Knjižica, ki stane $1.25. se naroča pri: Ivan Zorman, 6820 Edna Ave., Cleveland, Ohio. t ulj ček je splaval lahkotoiiselno daleč ven v modri zrak. Tako zgodaj *že si je danes o-gmilu solnce ,-svoj rdeči večerni plašč nkro*r ramen, lu vitki mož je prosil njenega očeta, da bi še nekoliko ostala. A šopki cvetic .-^o povešali že svoje glave in oče je dejal le: "Brigita pojde z mano domov!" On si je dovolil še enkrat prisrčno prositi, da hi vsaj Brigita smela, in jutri, da je ta in ta slav-uost. Prav malo bolj poudarjeno je dejal oče še enkrat: "''Brigita pojde z mano domov."' Veselo si si dali roke v slovo. Doma je dala Brigita zadnji španski bezeg v visoko vazo !n previdno ga je nesla na stol poleg svoje postelje. Drugega ]'_■ bila razdala danes.... Zunaj je ]>el veter čudno liho pesem. Brigita jo je slišala prvič v .svojem življenju. T*.i v njeni sobi je živela vso noč ta daljna melodija.... (Prevei dr. Č.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI MRIIOM LANOUAM INFORMATION SE K V ICC — JUOOtLAV tUMAU VPRAŠANJA IN ODGOVORI SLAVONSKE SEKIRE HIMIVlMLkia, «Ji|H. O C. Na pasji razstavi v Berlinu je do-ibil prvo nagrado francoski pu-del, ki ga vidite na sliki. Oslabela in nervozna vsled influence. Ker j.^ našla zrtravfln, katero ji je !M>%TniUi zdrav j t* in iu«jO, i»-li Mrs. D. C. I>»wrc, .Milton Pa., da se tudi drujti okoristijo z njeno iikuJinjo. <")na pravi: •Influt-nca m« j«- *taku IzdeluJa. da sem komaj opravljala, hišna dt-la in vsa zdravila ini niso |*muieula. Začela Mt*rn jemati Xiibh-Totm- in sr-rtaj pu^utiin bolje. (Vraviin nineni jemala redno, kot bi morala. \'uRa.-Tone j-' v resmei lino zdravilo jn priporočam vsak«* m ur." \"iiKu-T">ne j.- resnično velika pomoč zu irpeče človeštvo, ono je dalo novo zdravje in bioč milijonim utk-bant. lz-l«»ljSa ap.-tit in |»rebav<«, odpravi lerl-vičin.% mehurtie in želodčne nerednosti. kronično zaprtje, o ju« a »»slabele žive« iri p.vin.- okrepčujoče spanj«. Kupite eno steklenico š<» danes — ter si izboljšate zdravje in pridobite novo mof. Xu-hu-Toik- lahko kupite v vsaki trgovini, Ifljer inrodajajo zdravila. Ako pra trfrovee nima v sealoRf, naj ga vaju naroči od za-taRalelja z adravlli. — Adv't. ZA ZAPOMNITI! » Ako sle naš vlagatelj, se obračate v denarnih zadevah na nas, ker nam zaupate. Zato poudarjamo, da smo vedno pripravljeni -z nasvetom, kako vrediti take zadeve tu ali v domovini. Enako ^mo tndi onim, ki niso naši vlagatelji, vedno rade vol je brezplačno na razpolago s pojasnili v katerisibodi denarni zadevi. Naša bančna in potniška služba je velepo-tezna in koristna za vsakega rojaka, ki se je hoče poslužiti. » . vi :-t v SAKSER STATE BANK «2 Oordanat Strtet New Yorl£, N. Y. Povojna podivjanost ljudstva se posebno kaže v slavonskih vaseh, kjer ne mine teden, da ne bi bilo krvavih glav. pobojev s sekiro in noži in kot posledica tega žalostnih prizorov na pokopališču, v bolnici in ječa*h. Zlasti med kolonisti vladajo večni prepiri, ki ko n ea j o največkrat krvavo. Iz, Vinkoveev poročajo, da je pred dnevi ubil kolonist Ste van Vuje-vie kolonista Ste van a Stoja novica. Sprla sta se zaradi neke malenkosti in v trenutni razburjenosti je Vujevič pograbil sekiro in ubil Stojanoviea. V sosednji vasi je ziyel neki seljak v prepiru s si-, nom in snaho. Sin je očetu pretil, da ga ubije in to je tudi storil. Ko, sta se sin in oče spoprijela, je sin skočil po sekiro in udaril očeta po glavi. Oče je umrl v bolnici, zločinski sin pa premišljuje v zaporu svoje grdo dejanje. V (Vri k i pri Vinkovieih se je odigrala že bolj žalostna tragedija. V vaški gostilni sta popivala 23-letjii Lehrmever in njegov kum. Le-hmaeyerja je neki njegov tovariš izzval in med njimi je nastal prepir. Kuni je stopil med pre-pirhiivea in ju miril. Lehrmever je ipa potegnil nož in hotel z&bosti izzivača, toda nesreča je hotela, da je zabodel svojega k>i-raa, ki je takoj izdihnil. Vsi so bili seveda pijani. Revolucija v Asirju. Kakor se poroča iz privatnih virov. je izbruhnila v Asirju. ki pripada po pogodbi, ki je bila sklenjena v Meki Iledjazu. revolta proTi vladi Ibn SaudJL Governer je zbežal in plemena, zahtevajo zvezo z J eni e nora. «00POMORE ■PlLUi-C V T»h ltktfMh., r.....i ■ —— ' ■ - i rozor Opozorite trgovce «n obrtniki, pri katerih; kupujete ali naročate , in ste « njih postrežbo zadovoljni, I jejo v listu "Kila« Naroda"". S tem Voite usti tgli vsem. Uprava "Glas A. K.. Crroenbiudi. Wise., piše: Prva hipoteka (mortgage* na moji farmi zapade v avgustu in prejšnji upnik nfoče jo obnoviti. Pravijo, da bi lahko dobil posojilo od Federal Laud Bank. Pod kakimi pogoji se dajejo taka posojila in kam naj se obrnem 1 / Odgovor: Federalne ssendjižke bank«* (Federal Lami Ranks) poso. jujejo denar farmarjem, da poravnajo obstoječe dolgove. Dovoljujejo se posojila do 50 odstotkov celi i In e vrednosti zemlje in povrh od 20 odstotkov vretisasti stalnih zavarovanih zgradb in gradenj (improvement) na farmi. Najmanjše posojilo je s^l (Ml i n največje £10.000. Obrestna mera ni nikdar čez . Xajbolj ugodno j>osojilo ju na S3 let. Plačila so letna ali polletna. Znašajo na leto 1'< od izpo-.sojene svote, namreč na obresti in V'*, na amortizaciji (poravnanje glavnice). Torej na posojilu od $7000 boa ima pravieo j>orav-nati dolg tndi pred dozorel ostjo, ako to hoče. Posojila so sploh po-vračljiva tekom petih do 40 let. kakor pač izposojevalec hoče. Posojilni odbor ctnega lista. Zaprositi mora konzulat svoje lastne države za potni list. Xekate-ri konzulati delajo težave inozemskim ženom ameriških državljanov, češ, da one, kar se njih tiče. so vsled poroke izgubile njihovo držav ljanstvo. Večinoma pa jim dajejo potno dovoljenje za pot tja in to dovoljenje velja kot potni list. Za povratek p« si more tam priskrbeti enako dovoljenj«*. Drugače pa, ako kdo ne dobi pasporta od konzulov, si lahko priskrbi zapriseženo izjavo o hI entitet i in narodnosti (afi-davit of identity and nationality). To je papir, ki vsebuje iane, naslov, rojstni dan in kraj in podaništvo potnika, kakor tudi razlog, zakaj mu ni mogoče dobiti rednega pot-noga lista. V slučaju soproge ameriškega državljana naj bo navedeno. kdaj se je poročila in kdaj je mož postal državljan. Affidavit mora imeti fotografijo kot na paag-porfei. Treba ga podpisati pred notarjem. Clerk sodišča naj potrdi podpis notarja. Na to se -affidavit pošlje na Secretary of State dotič. ne države za nadaljno overovlje-nje podpisa. V affidavit naj se nasproti fotografiji nahaja osebni o-pia, kakor ga imajo potni listi. KoA. stali onih držav, kamor kdo potuje, navadno viri raj o take. affidavite. Na vsak način pa je najboljše prej vprašati. da-Ji bodo dovolili vizO. kto načelo velja v slučaju ruskih državljanov, ki nimajo tukaj svojih j konzularnih za st opni kov. Š\'l~Sm.EUJf ii ARA X TIRAJO PR I HO I* V AMERIKO | A. M. v Franciji piše t Rojaki, j ki tukaj delajo in vsi poljedelci' po poklicu, so slišali, da je neki j agent, ki baje zastopa neko Flo-1 rida Development Company, ob-1 ljubil. ^da dobi izvenkvotno vizo j za vse. ako plačamo za vožnjo in | kupimo farm«' v Floridi. Ali je kaj resnice na tem Odgovor: Vaš sum, da gre ?n\ goljufijo, je vpraviecn. Pod nobeni«« ]>»*rojein Van: nihče ne more; pridobiti izveiikvptne viz». Koti poljedelei pa lahko do}»ite pred- ! nost v kvoti, ali tudi v takem slu-' čaju morate precej dolgn čakati, dokler ne dobite vize. Kupiti šif-| karto in faiino prav nič ne po-; vj^esi vize. Xc ozirajte se na take! in enak«- ponudbe. IZLET NA * AQUIT ANI JI". - Cunard Line je ohjfivila svoje j načrte za organizacijo poletnega; izleta v centralno Evropo pod vodstvom Mr. Johna Kampoticha, ki V STARI KRAJ! V STARI KRAJ! III. SKUPNO POTOVANJE V DOMOVINO z velikim parnikom "Paris'* DNE 1. JUNIJA 1928 (Zve^r) Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstna. Najugodnejša prilika za vsakega, ki namerava obiskati stari kraj. Potnike bo spremljal naš uradnik prav v Jugoslavijo. X.kakega pr-sedanja na železnici. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagreb. Za natančnejša pojasnita se obrnite na: SAKSER STATE BANK k 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. je član čikaškega urada te družbe. Izlet .se vrši na "Aqnitaniji". ki odpluje dne f>. julija iz Xe\v Torka. Mr. Kampotich j«* tlobro znan' našim čitateljem kot uspešen pri-j rejevalec Cunardovili izletov v: zadnjih letih. P«>tnikom posveča tako pozornost in jim gre tako naj rok«), da se je vsem priljubil. Upa-j ti je. da se b«> izleta na "Aipii-ta-! niji" dne !>. julija udeležilo tudi j dosti naših čitatcljev. Mr. 11. 1*. Uorer. geneialni po?n:-; ški ravna tej ('una nI Steauishipi Company je izjavil: "Mr. Kam po-j tieh je star Cunardov uslužbenec.) Veeskrat j«* prepotoval Evropo, po j zna tanu»šnje razmere in ve. kaj je treba potnikom. Paruik "Aqui— tania" je znan Jugolovanam. .Skrbeli bomo. da se bodo tlobro zabavali, ko bodo potovali v spremstvu ifr. Kampoticha". KJE JE moj brat MATIJA OC AXC. doma iz Planine pri Cerknčm. rojen leta 1857. Že 11J let nisem nič čul o njem. zato prosim, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča. Bival je v državah Mo. in potem v Dnrango. Colo. — Jurij Očanc, Cerkljanski vrh 111, Circhina, Veta di Circhina, Friuli, Italy. (2x 2G&28) idČEM svojega brata FRAX0E OODEŠ.*, ki je že 25 let v Zdru ženih državah. Jaz sem izgubil njegov naslov. ;ato ga prosim, da mi ga sporoči. — Mihael O«-deša, Šlajfar Kajae Ko. 7 in Zanmelsberg, P. Weitensfeld Carint^iia, Austria. (2x PRODA 8E MALA KMETIJA, lepa domačija, velik sadni vrt in veliko moderno čebelarstvo ali brez1 i čebelarstva, v Regarčivasi. 15 minut iz Xovega mesta. Pojasnila ne* dobe ptri: Brata Udovic, mizarska tovarna, Novomesto, Jugoslavija. SENA "GLAS NARODA**! ___:_ NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA j NOVE PLOSCE 10 inches po 75e. 1 ANTON SHIBEL. Bariton, š spreiuljevanjem orliestra. * Hod' >l«ja. B»m1' Moja ( Nebeška /.enilev MARY' I DOVICH in JOSEPHINE LAPSC1IE sktiuJt'a l»r. Wm. .1. Lausche ■»"»ftJWF ' Slil<,lii SP°mini- I »net N (e/ Savco v Vas llodi*. Duet 12 inch $1.25 C LAM JADKANShEGA KVARTETA s spremijevaiijem Orkestra. t Kniefiut Svatba. I »■-! 1 B8»(».>1 s KmWKu S\atba. Del 1! 10 inch ?5c VOJAŠKA 06.»F (Samo še enkrat. Valček ^ (Ven pa not. IVIku . ^ 250(I2F (Poster Tanc (Ribenška Polka ^ ' J, 250T4F (Sokolska Koračnica (Kde Je moja Ljubica, Valfck COLVMB1A ORKESTER 23068F (Dve Orni Oči . (Carlotta Valček j. 12070F V finskih dolinah. Šoti« Na krovu ladije, Valček JabrloT Novftetnl Kflntet 1-069F Lafltovk vaWek Usmili s* me, Valček Raski Novltetul Orke»iM L2072F Spomladnl Valfek Sladke vijolčice. Valček Ruski Noviteta! Orkester 25u71F Šebelska korafntra Regiment po cesti gn (s petjem) Hoyer Trio 25M3F Polka štaparjeT Ti si moja. Valfek Hoyer Trto Z5059F Jaka na St. Clairu, Tolka OvetanMi vadMc Hoyer Trto VSAKI POŠILJATVI PRILOŽIMO 3M IGEL BREZPLAČNO - Manj k&t šest plosc se ne posije. —— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New Yor£ N* Y. .slavnohtna «lvor«iiH. Drevesa sestala kakor .stebri, ki ,>o nosili modri n«'h<*Mii obod. Zlato -solnce jo viselo ^lt «la bi same stopicale v vjiU-kovem taktu. e izr;i/.;ili o Biigiti. ki je ^l^nes prvi«" bila prišla v >vet. Xapol otrok še. napol /.«' dekle, pomlad je dulitela olirojr n j'-. In <>n se je ozir«il za svojim kn«i >v<»j«- b**le «le-klihkt* T«laj j»> položilo ju- tr;nij. ><kr«/vr nje-ji«*^a vratu. Brigita m* je smehljala. O.V je že prišel i/ vrta in imel v r»ki mkiij «• vrtov španskega b«'/ga 1 m d n • • «'\ e?e. ki .so dnhte-li p«i medu. Takoj p«, zajtrku .sta m* ««!)»«•!jala Hrigita v b«>b»modri obleki, v roki evetov«- španskega ln/gn. Soliu-«* .«<* š|i> z nj«> ill .s; jo ogledoval" v- dim /n i\a .stiii-n i. <►. .• je žarel. Iti uito s,» predstavili neštetim go.^pr»H in gas|Wxlom. kojih irneu vikilar ni slišala, in vsi so bili pii.ia/ni / ujo. .V kdo ji je takoj 011 vzel plaše in ročno tirtiieo. lu nato mi šli v.s j .skozi visok zelen go/.«l. ki je bil ?,*nčnat in hladen kakor eerkev. Solnee .sliLiilo skozi list«* pe^tr.- lise. Zrak. je bil poln pesmi in .vrte jf bilo široko in »last jt- bila velika ob tem l«'|M-ni »tnevu, ki ,s>* j-- začel, kot «ta ni 1 ot«l iti h kraju. 1'red Brighlo je š«-l mož. Videl j« njegov«* ia.se, njegovo postavo. Iiš;:i;i k.lkr« jf gOVOril O Svojo .-pr«*mtjevalko. ;t ni razumela nje gov;h Itesfd. In ne <|a bi s«* tega zavedla, je ol^-utila željo, da l)i šla m sto te že lie ob strani moža. Da bi smela pogledati mu v oči in si pustila o*l njega reči karkoli bi mu prišlo" na misel. Nato sta šla v resnici skupaj, in oz in Brigita. Ko je govoril, je m idila le na to. kako se je vse to moglo dogoditi. Pri tem sta se pogletlala in si drrtg drugemp nn-htiulinila v oči. (in/d je se' lu j bil postal velika Pratik in Koledarjev imamo £e nekaj v zalogi. Pratika Blaznikova Pratika je naiim roja-stane 25 eeetov. Koledar pa GO kom jako priljubljena. Še v ata-eentov. Koledar ima letos izredno i rem krajn so je bili vajeni in je zanimivo vsebino: razprave, po- tudi tukaj ne morejo pogTeiati. vesti, slike, šala, zanimivosti itd.; Naročite takoj. Blovesic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York Gitj. KRATKA DNEVNA ZGODBA w^rw-Tgirg-j wwi ■• " ^-IJIIIWII rjw^r^jrsy^-^??-.^ -it -T-J/ ^-"'^»TvsajBaajjaBj ' "Ww1 "'"ww "^CriZ ^ww W/W " V" 8 G HAS KAfiQD'A, 26. MA.TA l'Š>8 ["Druga žena--! ROMAN. I Q1m Naroda priredil O. P j Starokrajska porota. GOLJUFIJE FRAXCE PRAV-ATOrtf N SREČKAMI Ljubljana. 8. maja. DaDes se je morala zagovarjati pred poroto zaradi hudodelstva go. 1 julije 19ietna Franea Pravstova, veliko dekle, kostanjevih pristriženih la-s dokaj priklpljive zunanjo, sti, po poklicu trgovska pomočnica iz Prebaeevega. Lani junija je v škofjeloškem okraju priporočala ljudem nakup areČk vojne škode. Franca Balaniceva ji je dala 1000 Din za srečko, a obdoJženka jo je izročila prospekt, ki ga je lahkoverna kmetica smatrala za srečko. Mariji Pogačnikovi na Jamniku je dejala lani julija, da je njena .srečka zadela 45,000 Din in da mora plačati še neporavnanih obrokov v znesku 1620 Din. To ji pa še ni bilo dovolj. Dne 6. .septembra je zopet prišla in'je povedala, da jc zade la celih 550 tisoč Dinarjev in da mora plačati še 2435 Din, sicer bo dobitek zapadel. Seveda ji je Po-gačnikova tudi ta znesek izročila. Lstotako je storila tudi v Zg. Lip-nici s Katro Rogačevo, ki ji je izplačala 4420 Din, avgusta pa z Ivano Debeljakovo v Zg. Dobravi, ki ji je dala 500 Din. Tudi Marijo Fajfarjevo v Vo-povljah je tako presleparila ter jo nalagala, da je zadela 56,000 Din. Fa j far jeva ji je dala za neporavnane obroke z veseljem še 976 Din, čez tri dni pa še 1220 Din. Skupaj je ogoljufala Pravstova lahkoverne kmetice za 14.021 Din. Predsednik današnjih dveh razprav je bil višji svetnik Mladič, votanta sta bila svetnik dr. Sajo-vic in okrajni sodnik Hudnik, do-r-im je bil zastopnik državnega pravdnistva državni pravdnik Lav-reneak. Pravstovo je zagovarjal odvetnik dr. Krejči. Obtoženka je vse svoje sleparije Ddkrito priznala. Po temperamentnem govoru zagovornika dr. Krej-i-ija, ki je opozarjal na dejstvo, [la je bil obtoženka že zgodaj prepuščena sebi in da je morala s 17 leti daleč za kruhom, mesto da bi jo stariši imeli doma, je stavil senat porotnikom tri vprašanje glede krivde: prvo glede goljufije zneskov, ki jih je prejela, drugo glede poizkušene goljufije in tretje, če je prigoljufana vsota presegala 10,000 Din. Porotniki so vprašanja o krivdi [wtrdili, nakar je bila Pravstova obsojena na eno leto težke ječe in m post vsaka dva meseca. PONEVERBE PETRA FRAN-TARJA V TRŽIČU Peter Frantar, 271etni delavec v Tržiču, že kaznovan, je služil od leta 1923. za hlapca pri posestniku in tovarnarju Karlu Globočniku v Tržiču. Dostavljal in vozil je pivo gostilničarjem v tržiškem okraju in sbenem kasiral denar za dobavljeno pivo, pri čemer je poneveril nad ^5,000 Din. Obtoženec je čvrst, čokat fant, s precej prebrisanim obrazom. Predsednik: — Ali priznate poneverbo i — Da! — Globočniku ste že nekaj vrnili ? — Da; dal sem mu tudi mobili-jo, ki sem si jo nabavil, ko sem se oženil. Tovarnar Karol GloboČnik je izpovedal, da je obtoženec razvezal pivo od leta 1925. Nepoštenega manipuliranja dolgo časa ni opazil. Od oškodovane vsote mu je obtoženec povrnil približno 17.060 Din. Senat je stavil porotnikom samo eno vprašanje glede kirvde hudodelstva poneverbe, v skupnem zne. sku 45,257 Din. Porotniki so vprašanje o krivdi soglasno potrdili, nakar je bil Peter Frantar obsojen zaradi hudodelstva poneverbe na 20 mesecev težke ječe. GOLUFIJE MARIJE STRE-HARJEVE « ' Ljubljana, 9. maja. Danes se je zagovarjala pred po. rotniki 291etna br&njevka Marija Streharjeva, rojena v Lah ovcah na Gorenjskem, Razpravi j« predsedo- val višji sodnik svetnik Antloga, obtoženko* je zagovarjal dr. Ravnikar, votanta sta bila svetnik Stranger in okrajni sodnik K obal. Državno pravdništvo je zastopal dr. Fellahtfr. Obtoženka je pod pretvezo, da trjfuje z hL&girm, šivalnimi stroji in kolesi, ki jih dobiva brez carine in po nizki ceni iz Italije, spravila v zmoto mnogo naivneže v in jih o-sleparila za 61,787 Din. Strehar -jeva se je zagovarjala pred poroto že leta 1921., ker je izvabila od Franceta Erzarja okoli 19.000 Din pod pretvezo, da trguje z volnenimi jopicami. Zaradi manjših goljufij je bila že večkrat kaznovana. Obtoženka je večinoma svojih sleparij priznala, glede nekaterih pa izjavila, da ne ve, kako je bilo. Xa predsednikovo vprašanje, je li imela namen goljufati, je odgovorila, da ne in da je kriva samo v toliko, da si je denar izposoje-vala. Priče so izpovedale večinoma proti obtoženki, češ, da jim je obetala, da vrne denar, a je ostalo le pri obljubah. Senat je stavil porotnikom dve vprašanji, in sicer glavno vprašanje, če je obtoženka kriva, da je izvabila z goljufivim namenom raznim strankam 61,7S7 Din. in dodatno vprašanje, če znaša škoda nad 10,000 Din. Porotniki so vprašanje o krivdi potrdili, nakar je bila Marija Streharjvea obsojena zaradi hudodelstva goljufije na 14 mesecev težke ječe. I VAX S EL AX OPRO$ČEX KRIVDE IX KAZXI 10 .maja se je vršila veleintere-santna razprava proti 26-letnemu Janezu Selanu, oženjenemu posestniku iz Suhadol, zaradi ponarejanja 100-dinarskih bankovcev. Porotna dvorana je bila nabito polna občinstva iz Ljubljane in 'bližnje okolice. Vsak je hotel prav od blizu videti mladega kmeta-samo-uka, ki rešuje z lahkoto največje matematične naloge in ki so ga samo nesrečne okolnosti posadile na zatožno klop. Ivan Selan je srednje velike postave in prikupljivega obraza. Razume češki, poljski, ruski, bolgarski, nemški in srbohrvatski jezik. Kaznovan doslej še ni bil, je abstinent in antinikotinist. Govori prevdarno ter napravlja utis resnega inteligenta. % — Ali se čutite krivega? — Ne, gospod predsednik. Nisem imel namena delati denar. Nekoga oškodovati. Vse sem delal nekako podzavestno. Vsega se spominjam megleno. — Kje ste hodili v šolo? — Na Ježici v trirazredno šolo. — Drugje ne? — Ne, ne. — Kdaj ste se poročili? — Leta 1923. Obtoženec je nato navajal, da je imel v šoli same dobre rede ter da je bil vzor sošoleem. Ker je čutil v sebi talent, je sklenil, da f»e bo privatno izobraževal. Nabavil si je razne knjige ter se bavil z geometrijo, fiziko, geografijo, geologijo, astronomijo in slednjič tudi z risanjem. Pri vojakih je bil pri pešadiji. Izdeloval je razne medicinske sezname in vodil administracijo v vojni bolnici. Naučil se je tudi glavnih medicinskih diagnoz. Ker je imel dom, ženo in deco, se je vrnil domov. Ko je imel izplačati bratu in sestri vsakemu po 12,5000 Din, je posekal vee gozd-Jiih parcel in les prodal. Izkupiček 32,500 Din je naložil v PesVo-vo Ljubljansko posojilnico. Čez leto dni je bral v novinah, da je ves denar v tej posojilnici izgubljen. Izguba ga je strahovito potrta. Nič več se ni brigal za gospodarstvo. Le še bolj se je poglobil v svoje študije. — Kako ste začeli ponarejati bankovce ? — S prosto roko, s peresom sem bankovec prerisal v eni uri. Risal nisem preveč pi^ecizno, ker sem delal igolj, da se raztresena. Dobrih je bilo kakih 40 komadov, ki sem jih fpravil v miznico. Slabih 21a- "1 ■ 1 40 (Nadaljevanje.) Stopil je tik k njej. — Ti imaš popolnoma prav s wojo sodbo. — je rekel, navidezne cbvladan, — kajti jaz nisem slep proti tej svoji veliki slabosti in roli izhodnim vratom. — Ali hočeš še kaj reči, Julijana? — je vprašal ter se napol obrnil. Ona je zmajala z glavo, a vendar pritisnila svojo roko na srce, kot da hoče s silo zatreti neko porajajoče se hrepenenje. — Midva sva danes zadnjikrat sama, — je povdaril opazujoč njene kretnja z ostrimi pogledi. Hitro odločena se mu je ona približala. — Jaz sem ti preje rekla marsikaj trpkega, ne da bi hotela. Žal mi je, — in vendar nisem še pri kraju... Ti si me sam pozval — ali Kae lnoeeš poslušati? * On je prikimal, a ostal vendar nepremično pri vratih. L - ^ ■ Kako se pota je v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor jm uattjea potovati t stari kraj, Jc potrebno, dm Je pontes o potnih listih, prtljagi la dragih stvareh. V sled nafte dolgoletne la. kninje Vu nI ■amnrrmn dati aaj-boljla pojasnila la priporočamo, vedno le prvovrstne brsoparnike. Todl nedriavljan! aamorejo po-torad v atari kraj. toda preekrbetl si morajo dovoljenje ail permit la Waihlngtooa, bodlst aa eno leto «11 O mesecev ln se mora delati pro-Rnjo vsaj en meaee pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na generalnega n«wl»l-škega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo IL julija tftC se nikomur več ne pofilje permit po poAti. am-pak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji na-selnlikl a rad ail pa go dobi v New Torkn pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji ta prosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. ♦ Kako dobiti svoje« is itirega kraja« Kdor Sell dobiti sorodnlks ali svojce Is starega kraja, naj nam prej piie aa pojasnila. Is Jugoslavije bo pripoKeclh v tem leta 970 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa ameriške dr-Eavljsne, ki tele dobiti sem atari, le ln otroke od 18. do 21. leta la pa aa poljedelske delavca. Ameriški drfavljinl pa aamorejo dobiti a« lene la otroke do 18. leta bres da bi blU fiteU v kvota, potrebno pa Je delati prdhjo v Washington. Predno podvaamete kaki korak, pUite nam. SAKSER STATE BANK SS Certlao* Street NEW YORK menov sploh nisem imel. Drugače bi namre«? tudi vodni vtisk lahko ponaredil. Obtoženec je zatem navajal, da je bil naslednjega dne duševno čisto zmeden. Sel je od trgovine do trgovine in menjal bankovce. Večkrat so ga tudi iz hiše vrgli. Danes je zdrav in si upa napraviti denar, da bi ga nihče ne spoznal. V preiskovalnem zaporu je naročil ženi, naj vsem oškodovanim povrne denar. Zagovornik je pri razpravi vsem povrnil škodo. Obtoženčeva žena Katarina je izpovedala, da se je njen mož popolnoma ijqiremenil, odkar je prišel ob denar. Vedno je tuhtal ter se prepiral z njo, a se ji je včaai videl abnormalen. Sicer pa je bil vedno priden človek. Tudi sosedje so izpovedali, da so Selana po izgubi denarja v Peskovi hranilnici smatrali za zmedenega, ker je vedno rjul o-koli sebe.... Predsednik je prebral mnenje izvedencev, ki so smatrali falzifi-kate za grobo ponarejene in risane na navaden pisarniški papir. 4>olsko vodstvo je naslikalo obtoženca kot prvovrstnega učenca, ki je imel v odhodnici samo prve rede, občina pa je sporočila, da je bil obtoženec vedno na dobrem glasu. Selan je izpovedal, da je iznašel stiskalnico in geometrijski 'transporter, s katerim se lahko izmerijo predmeti, ki niso dosegljivi, in aprat, s katerim se merijo višine. Sposoben je, da napravi najtežja geometrijska dela. Stvarno in mirno, z močnimi argumenti, je zagovarjal obtožen-ea dr. .Fr&n Novak, ki je slikal njegove izredne zmožnosti in predlagal oprostitev. Publika ^mu je živahno aplavdirala. Porotniki so vprašanje o krivdi zanikali, nakar je bil Selan oproščen vsake krivde in kazni. Selan se je porotnikom ganjen žahvajjeval, njegova žena pa je zagovorniku poljubila roko. Publika je k razglasitvi sodbe navdušeno ploskala. Uttanoritav senata t Grčiji Strankini voditelji so oklenili, da bodo predložili iposlanaki zbornici načrt arbitražne pogodbe 9 j Turčijo in zakonski načrt glede , ustanovitve grškega senata* ||jj Krrtanja parnlfcov ' Shipping News ||j 29. ms j a: RelUuic*. Cherbourg, Hamburg tO. maja: AtiuttaoU, Cherbourg SI. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen 2. junija: New York, Cherbourg, Hamburg Pari*. Havre <1 a. M.) nas izlat Majestic, Cherbourg In ne tonka, Cherbourg America, Cherbuuig, Bremen Rotterdam. Boulogu« but Mer, Rotterdam Dulllo, Napoll. Genova Junija: Berangaria. Cherbourg Prea. Hartllng. Cherbourg, Bremen 7. junija: Belgenland. Cherbourg. Antwerper Smrt angleškega industrijalca. NEWPORT, Wales, 24. maja. — Eden največjih angleških industrijalcev ter vodilni premogarski baron, lord Buck lan d, je bil včeraj zjutraj ubit na izprehodu. Padel je s konja ter si razbil črepi-iljo. Ponesrečeni se je-pogajal glede premogovnih in drugih industrijskih podjetij v južnem Wale-su z interesi Sir Alfred Monda, ki leže v glavnem v kemični indiLstri- i ji. Spojitev naj bi bila zavrsena v par dneh. Bančni roparji ubili dva uradnika. DENVER, Colo., 24. maja. — JPet ibanditov je napadlo včeraj popoldne First National Bank v Lamar, kjer so ukradli denar in Liberty bonde v znesku deset tisoč dolarjev, potem ko so ubili bančnega predsednika ParrLsha in njegovega sina, ki je bil tam blagajnik. Dva nadaljna bančna uradnika sta bila odvedena v avtomobilu j ter videna nato na cesto iz hitro vozečega avt omobila. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvoda. roman ................. JI Čebelica................... jg Od Ohrida in Bitolja..... Hanka. LožlSko «*bska pove«:. Ataia, iodc* v Bokao, t.v. L— It deiel potresov, Banka rt. M Izbrani spisi Hlnko Doka« M Knjiga a lepem vedenju, ga. varjenja In webnet iiv IJenJa. Booton ..........UM Knjiga epomlnov. Jefe moja pe* .................... M liberalizem............... .7ff Materij« in Energija, CermelJ .78 Otrod Sobica. Pregelj, t. v. L— Predhodniki in idejni aUnaeiJI-teljl roškega raaliama — (Prijatelj) .............L» Pravo in revolndja, — Leo Pitamlc J9 Saaedje, Cehov .......... M Tigrovi sob Je, Ifanrica La- blftnC Mit*i«' oM Vojaka na Tarikem ...... JM Pesmi v prosi. 48. t. t. .. .Ml Sodnikovi. Stritar,........ M TIri legenda • razpelo, m Zejer, t. v.............. .M Vladar.....................SS Vetera pisma. Kmetova .. M Vwoi v FUocafIJa, Veber .. Zoaooot in Vera, vedoalovna Stadija. Veber .........L— Zbrani apM A>. HaaeiJ Pad. llmbarskl 1«N £rtve, Tr. Zbafclb, poveat M 10 BE l Gaapa s marja. - igra v 5. dejanjib.......H v 3. dejaajlb ............ M Latkin rojstni dan........ M NaC aa BmeljBlka........ .4« Navaden Barak, Sala v treb dejanjih ............... .49 Pepelnh, narodna pravljlm. 6. dejanj .............. M a^ifc, komedija v 8. dej a. .•<...••••....••••. .78 Vrtinee, drama v 8 dejanjih .18 Veleja. drama v 8 dejanja M "GLAS HABODA" 62 Cortlandt 81, Haw York s a Junija: iTurocia, Havre Tleptibisc. Cberboutx^ Bremen «. junija: lie de France. Havre <1 A. M. Ki* tur mu.. Trteete Columbus. Cherbours, Bremen DtuUchbnd, Cherbourg, Hunbur| Olympic, Ctierbours Minnek^hda. li<4o(n« eur Mer Volendam, Boulogne »ur Mer, Rotterdam 13- junija: Mauretania. Cherbourr i'ree. Kouaeveit. CUerbour*. Bremen. 14. junija: Muenchen, Cherbourg, Bremen 15. junija: TuMcajiia, Havre t« Junija: France, Havre (1 A. M.) Keaulute, Chctour(, Hkmburg Homeric, Cfir'bour^ Pennland. Ctierbour^, Antwerpen Mlnnewaaka, Cherbourf Leviathjn, ChrrOourg Veeada^n, Boulogne eur Mer Rotterdam Conte Blancamano. Napoll, Genova 18. junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 1». Junija: George Weahlngtor Cherbourg, Bremen 20. junija: Aquitanla, Cherbourg 22. Junija: Carman la, Havre 23. junija: Paris, Havre (1 A. M.) Berlin. Cherbourg, Bremen Hamburg. Cherbourg Hamburg Maj«atic. Cherborug Lapland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne sur Mer New Amsterdam. Boulogne eur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 2«. junija: • Presidents Wilson. Trlsste t7. junija: Berengarla Cherbou 2«. Junija: Olympic, Cherbourg SO. junija: lie de France, Havre <1 A. M.) Ifauretanta, Cherbourg Albert Railln. Cherbourg, Hamburg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Mlnnetonka, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam Conte Grande. Napoll. Genova ' m. aKUPNi izlet a irmtvirm ••Parle" dna a Junija. 1S2S. Večinoma povatkov odplujejo 9000-8C; potniki a« vkrcajo *mu pral. !6 DNI PREKO OCEANA; Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanja na oaromnih parnikih: J Paris — 1. junija; 22. junija lie de France 8. junija; 29. jun. France — 15. junija — 6. julija (Ob polnotl.) NajlcrtijSa. pot po železnlH. Vsakdo: Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Jlk Vpraiajte kateregakoli jf^jVs. onobhacenm agenta, ail ^ FRENCH UNE Ufey 19 State Street, -KJBH, Hew York, N. Y. MOLLANH ClflWERICftUWEW POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne.tur-Mer, _FRANCIJA_ Zniianja voinja v III. razredu: Od New York a do Ljubljane J _ln vojni davek. Potovanje s parnikl Holland-America I.lne pomenja udobnost, domače rax-I>oloXenJe, neprekosljlvo kuhinjo ln postrežbo. — Za podrobnosti vpraJaJ-te svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY ■^^HflHRSmil^mBBm. V In JZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA s naftlml znanimi parnikl: ^^ojnnttjutt? H-TI i maaiPHAUA. THinnma Nenadkriljlva postreiba In ku* hinja v vseh razredih. Is NEW YOKIA do LJUBLJANE i« NAZAJ » modernem S. razred«. CVojnl davek poaebej.) HITRO POŠILJANJE OENAP- JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja ln drage Informacije se obrnit« n« lokalnega agenta. aJl na — Hamburg-American Lise 39 Broadway New York . _i . *> ■f&n.