Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjemh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



aroda

List slovenskih delavcev v c/imeriki

T2& fint Himna li, DaOy" ki
the United State«. Issued every day except Sundays and Hofidayai
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, 2st. y.,
under the act OF CONGRESS OF MARCH 3, J 879.
ŠTEV. 178.
NEW YORK, V SOBOTO, 30. JULIJA a904.
Slabo znamenje.
MNOGO ŠTRAJKARJEV CHICA-ŠKIH MESARJEV SE JE IZNEVERILO ŠTRAJKU IN PRIČELO Z DELOM.
Skoraj tisoč štrajkarjev je prenehalo praznovati. .Več vlakov neunij-skih delavcev na potu.
SPLOŠNI POLOŽAJ. -o-
Chicago, 111., 29. julija. Včeraj po polnilne se je 133 dosedaj zvestih pristašev unije, poslovilo od štrajka mesarskih vslužbencev in pričelo z delom v Armourjevej klavnici.
Poslovodja Armonrove tvrdke, Conway, je izjavil: "Štrajk je za nas dobi >ii, kajti vsaka tvrdka posluje, kakor da bi ne bilo štrajka Štrajku-joei vslnžhenei se kar trumoma vračajo k delu."
Za mesarje postala je stvar še ugodnejša, ko je 800 krmiteljev živine izjavilo, da bodo zopet z delom pri celi. To je izdaten udarec za štraj-karje in mnogi ga smatrajo kot pri-četek konca štrajka. Mesarji so za trdno sklenili z štrajkarji ne več občevati.
Tekom dneva prišlo je iz Kansas <X> i Omahe 300 unijskih delavcev, ki« ri so se postopanja naveličali in bi radi delali, kteri se pa doma tesya ne upajo storiti. Nadalje sta dospela včeraj dva vlaka polna neunijskih delavcev, ktere so nabrali v Buffalo, Cle velandn in Cineinnatiju.
Predsednik unije železniških nakla dalcev je članom organizacije sporo-čil, da se ne smejo dotakniti pošilja-tev mesa. ktero prihaja iz chicaških klavnic.
V voza poulične železnice so ljudje napadli zamorskega nennijskega de la\,a Fred Matthewsa. Petnajst napadalcev je prišlo šiloma v voz Ko je zamorec klical na pomoč, prišlo je na lice mesta par policajev, toda sprevodnik je hitro odpeljal zamorca in napadalce dalje.
Zvečer so štrajkarji nennijskega delavca, zamorca Grand Taylorja. pretepli in bi ga gotovo ubili, ako bi ga policaji z svojimi koli ne rešili.
T u <14 drugod j »o mestu se je pripe tilo vee nemirov.
Omaha, Nefer. 29. julija. Šerif Power najel je danes 52 deputy šerifov, s kterimi je odšel v South Omaho, da Čuva famošnje klavnice. Tamkaj je aretiral 32 osob.
- V F..rt Worth, Tex., so včeraj pobili več živine, kakor pred štraj-kom.
Chicago. Tli., 30. julija. Včeraj so aretirali George F. Goldena, predsed nika unije voznikov, kteri je osobno vodil straže Štrajkarjev. Pri tem se
sPrl s policijskim inšpektorjem Iluntom, kteri ga je na mestu aretiral. Na to ara je nek narednik odve-delna postajo. Tukaj se .je takoj na bralo na tisoče štrajkarjev. Areti ranča niso hoteli izpustiti proti varščini. Štrajkarji so vsled te^a na ravno nejevoljni.
Zopet doma.
PREDSEDNIK ROOSEVELT DO SPEL JE IZ OYSTER BAY-A N. Y., ZOPET DOMOV V WASHINGTON.
Prisostvoval je včerajšnjej kabinetnej seji, ktere so se udeležili vsi člani kabineta.
BARNES SE NI VRNIL.
-o-
Washington, 20. julija. Predsednik Roosevelt in njegovi spremljevalci do speli so semkaj včeraj zvečer in so se odpeljali iz kolodvora direktno v Belo hišo. Vlak je bil dolg in vozili sta ga dve lokomotivi. Predsednikov posebni voz.kt.eri je bil predzadnji v vlaku, vstavil se je izven perona, tako, da je moral iti predsednik po vsem peronu do izhoda. Ko je dospel do obeh lokomotiv, pod. [a. sta mu oba strojevodje svoji desnici. Predsednik je oba po hvalil.
V New Yorku se je predsedniku pridružil Regis H. Post, auditor otoka Puerto Rico. Tajnik Hatzel od puer-toriške vlade, je ravnokar odstopil in je porabil to priliko, da je predsedni kn poročal o sedanjih razmerah na otoku. Na ta način se je vožnja kon čala iz New Yorka do semkaj brez promene. Pomožni tajnik Barnes se ni vrnil z predsednikom pač pa je od ^e na kratek dopust v Maine, od kjer pa pride v Oyster Bay, kakor hitro se tjekaj vrne Roosevelt.
Danes se je vršila kabinetna seja. Generalni poštni ravnatelj Payne, kateri se je mudil v Maine, je tudi do spel semkaj, tako, da so bili skoraj vsi tlani kabineta navzoči.
Štrajk tkalcev.
Fall River. Mass., 29. julija. Vse tkalnice in predilnice v tukajšnjem mestu poeivajo. štrajkarji so popolnoma mirni in nikjer ni opaziti vzru-janosti.
Boston, Mass., 29. julija. Pri izrednem zborovanju izvrševalnega odbora unije tkalcev so sklenili, štraj-karje po možnosti podpirati. Vsi člani organizacije v krajih, kjer se ne št raj ka, bodo tekom štrajka dajali po 50 centov na teden kot podporo za štraj-kujoče tkalce.
Pričeli z delom.
Joliet, 111.. 29. julija. V tukajšnji tovarni od Illinois Steel Co., bodo pri-čeli v ponedeljek z delom. Delo bode dobilo 1500 delavcev.
Znižanje pridelka premoga.
Ma honey City, Pa., 29. julija. Philadelphia & Reading Coal Co., je zaprla vse svoje premogove rove v okraju Schuylkill. Rovi "ostanejo zaprti do 8. avgusta, da se tako zmanjša pridelek.
ROJAKOM V JOUETU, TLH, in okolici priporočamo našega za* p« nika Mr. Joha Seatarftiia, 1908 K. O* tre St.

"Protection our proper Permanent Policy ''
je naslov mali brošuri, v kterej je objavljen govor Člana kongresa Mac-Clearyja iz Mhmesote. Brošuro je izdala American Protective Tariff League." Jeden iztia dobi lahko vsakdo brezplačno, kdor se pismeno oglasi pri W. T. Wakemanu, 339 Breadwav, N. Y. V brošuri je natančno opisan naš sedanji tarif, kteri tvori podlago republikanske stranke.
Republikanski glavni stan.
Chicago, TU., 29. julija. Tukaj so včeraj odprli državni, kakor tudi na-cijonalni republikanski glavni stan. Z agitacijo so v državi Illinois že pričeli. Jutri se snide predsednik naci-jonalnega odbora, Cortelvou, s zapad-nimi člani izvrševal nega odbora, da se tako dogovore o vspešnjej agitaciji v državah Illinois, Indiana in Missouri.
Srečkanje za zemljišče.
Chamberlain, S. D., 20. julija. Pri srečkanju za zemljišča na bivšej indi-janskej rezervaciji Rosebud, vzdignjeno je bilo prvo ime Wm. McCor-maeka iz Laneaster countvja, Nebr. Naslednjih 75 srečnih naselnikov je doma iz zapada. Med njimi so bile tudi štiri ženske.
Wanamaker na zapadu.
Denver, Colo., 29. julija. Nek tn-kajšen list naznanja, da je newvorski velet rzec John Wan a ni a ker kupil tukajšnjo departementno trgovino 'The Fair', da vstanovi tukaj slicno trgovino, kakoršnje ima v New Yorku, Philadelphiji in Parizu.
Male novice.
—	V Rochestru, N. Y., so aretovali predsednika naeijonalne banke y Me-dini, Pa., ktera je napovedala banke-rot. Predsednik imenom C. W. Card, je najbrže kriv bankerotu.
—	V Buffalo, N. Y., napovedala je žitna tvrdka Heathfield & Washburn, ktere lastnik je nedavno sebe in svojo rodbino umoril, bankerot. Dolg tvrd-ke znaša $37,732.
—	Pri Jeffieysburgu, Mo., zadela sta skupaj dva potniška vlaka St. Louis, Kansas City & Colorado železnice. Jedna osoba je nsmrtena, jedna težko ranjena.
—	V Brownsville, Pa., je nekdo vstrelil krošnjarico N. Davisovo. Umora je sumljiv njen sin, kterega so zaprli.
JAPONSKI VOJSKOVODJE IN OBLEGOVALCI PORT ARTHUR J A.
RUSIJA PROTESTIRA.
-o-
Na protest Anglije radi razdejanja angležkih par-nikov odgovorila je Rusija s protestom radi vojne kontrebande.
JAPONCI SO ZOPET "ZASEDLI" PORT ARTHUR. — JAP0NSK0-ANGLEŽKA LAŽ. — TODA, KER JE PRESTARA, JEJ NIHČE NE VERJAME. — JAPONCI IZGUBILI 2 VOJ-LADIJI. JAPONSKI VOJAKI STRADAJO.
V Braddock, Pa., in okolici je naš zastopnik Mr. Ifnac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik j« pooblaščen za pobiranje narečnim« i* prodaj« knjig, ter fa vsem rojakom tople pri »oročusu
Shanghai, 30. julija. Iz Wei Hai Wei se poroča, da so Japonci zasedli Port Arthur. Poročilo naravno še ni potrjeno in bode najbrže tako, kakor-sno so vsa japonska poročila, po kte-rih bi morali Japonci Port Arthur že 25krat zasesti.
London, 30. julija. Tukajšnje japonsko poslaništvo ui prejelo poročila o padcu Port Artliurja.
Chefoo, 30. julija. Semkaj je dospelo več ljudi iz Port Arthurja. Oni poročajo, da so se v sredo in četrtek vršile večje bitke pred Port Arthur-jem. V četrtek so Japonci izvršili splošni napad na mesto. Došleci tudi potrjujejo", da je japonsko brodovje tako obrabljeno, da skoraj ni več za rabo.
Minoli četrtek po noci so ruske mine pred Port Arthurjem razdejale in potopile jedno japonsko križarko in jedno topničarko.
Liao Yang, 30. julija. O Doju pri Ta Che Kiao se sedaj še poroča, da so Japonci Izgubili nad 5000 in Rusi ka-cih 700 mož.
Sintsintin, Mandžnr, 30. julija. — Radi slabih poti je japonskej vojski nemogoče dovažati tudi najpotrebnejša živila. Pokvarjen ječmen in ples-njev suhor, ktera živila so Rusi v Tsianslianu pometali na polje, sedaj Japonci z vso slastjo jedo. Med njimi je zavladala lakota v pravem pomenu besede in oni jedo vse, kar je mogoče žvečiti.
♦ ♦ ♦
Petrograd, 29. julija. Minister ino-stranih del, grof Lamsdorf, sprejel je včeraj angležkega poslanika Sir Ch. Hardingeja, kteri je protestiral radi razdejanja angležkega parnikaKnight Commander. Anglija izjavlja v svojem protestu, da je potopitev parnika protivna ljudskemu pravu in zahteva, da se ruskim poveljnikom na morju da povelje, da morajo skrbeti za to,
da se kaj tacega ne ponavlja. Rusija na protest še ni odgovorila.
Ministerstvo inostranih del urado-ma potrjuje, da so Rusi na Rudečem morju vjeli angležki parnik "Ma laeca" izpustili. Na parniku niso našli vojne kontreb^nte.
Tokio, 29. julija. Ameriški parnik ''Korea" je srečno dospel semkaj. (V ceraj se je iz Liverpoola poročalo, da so Rusi "Koreo" vjeli.)
Petrograd, 29. julija. Odkar so R usi ost a vil i Ta Che Kiao in odkar so prišli Japonci v New Chwang, postalo je ljudsko mnenje v Petrogradu bolj pesimistično. Ako pridejo Japonci krog Kuropatkinovega desnega krila, preko Hai Chenga in ako napadejo ruske zveze nad Liao Yangom, potem se bode vsa ruska vojska umaknila.
Da bode to Kuropatkin namenoma storil, je razvidno že iz včerajšnjega poročila, ktero javlja, da so morali vojni poročevalci odpotovati v Harbin. Tudi potovanje podkralja Ale-ksejeva v Vladivostok je zelo značilno. General Kuropatkin je brez-dvomno sklenil umakniti se do Har-bina, da tako izvabi Japonce kolikor mogoče daleč proti severu.
General Herschelman poroča, da so se vojaki že naveličali večnega umikanja, ktero je pa v sedanjej vojni za Japonce pogubonosneje, nego največje ruske zmage.
Sedaj je v Mandžuru zopet pričelo deževati in sicer resneje, nego počet-kom tega meseca.
London, 29. julila. Iz Shanghaija m Yokohame se brzojavlja, da so pričeli Japonci zopet z splošnim napadom na Port Arthur.
Vladivostok, 29. julija. Nemški parnik "Arabia", kterega je vjela ruska križarka "Gromoboj", dospel je semkaj pod rusko zastavo. Blago ktero smatrajo Rusi kot vojno kon-trebando, je iz Oregona v Ameriki.
parniku je 10 nemških in 27 kitaj-skih mornarjev.
Tokio, 29. julija. Rusko vladivo-stoško brodovje se je pojavilo pred Yokohamo.
London, 29. julija. Ruska vlada je pri angležkem ministerstvu inostranih del protestirala proti pošiljanju prepovedanega blaga na Japonsko.
Ruska vlada je od početka vojne izdelovanje in razpošiljanje blaga, katero je namenjeno japonskej vladi, strogo nadzorovala. Kakor hitro je dognala, da bode omenjeno blago poslano na Japonsko, je o tem uradoma obvestila angležko vlado in jo naprosila, naj skrbi za to, da ne prelomi neutral nosti.
Nadalje se je tudi dognalo, da an-gležka vlada razpošiljanja vojne kon-trebande ni hotela preprečiti, radi česar bode Rusija takoj po knnčanej vojni zahtevala od Anglije odškodnino, ktera bode izdatno večja, nego ona, kojo zahteva Anglija za po Rusih razdejane angležke parnike.
Nadalje se doznaje, da se ruskej vladi nikakor ne mudi rediti vprašanje o pravu parnikov brodovja dobro-voljcev.
Angležka vlada bi morala, mesto, da se pritožuje radi potopljenih parnikov, skrbeti za to, da prisili svojc-posestnike parnikov, da ne kršijo neutrality o, ktero je proklamiral njihov kralj.
Petrograd, 29. julija. Baltiško brodovje ostane v Kronstadu še 14 dni.
Ameriško sozalje.
Windsor, Vt., 29. julija. Državni tajnik Hay, se je daues mudil baš pri kiparj u Gaudensu, ko je dobil poročilo o umoru ruskega ministra notranjih zadev, Plehveja. Tem povodom je Hay izrazil svoje obžalovanje in najsreneje sočutje za pokojnega ruskega državnika.
Washington, 29. julija. Državni tajnik Hav sporočil je brzojavnim potom ruskemu ministru inostranih del, izraz najprisrenejega sočutja z ozirom na tragično smrt ministra Plehveja. Tudi ruskemu poslaniku, grofu Cassiniju, izrazil je svoje sožalje.
Grozna najdba.
Hindman, Ky., 29. julija. V Col-Iinsovej pivovarni našli so grozno razmesarjeno truplo 711etnega Taylor Hayneja. Prešiči so mu odgrizli pol glave. Vendar so pa zdravniki lahko dognali, da je bila tudi njegova lobanja razbita, kar gotovo niso provz-ročili prešiči. Vse kače na to, da je bil Hayne z kamenjem grozno tepen. Umora sumljivi so trije sinovi pivo-vamarja Collinsa, ktere so zaprli.
Po umora.
V RUSIJI SO PREPRIČANI, DA JE BIL POKOJNI MINISTER PLEHVE ŽRTEV ZAROTE.
Drugi politični umori zadnjih let v Rusiji. — Ministra Murav-jeva kamenovali.
V/IT TE NASLEDNIK PLEHVEJA.
Petrograd, 30. julija. "Birževija ^edomosti" trdijo, da se imenuje morilec pokojnega ministra notranjih zadev Plehveja, Prozev, vendar pa policija tega imena ne potrjuje. V ostalem pa policija imena, tudi ako jej je znano, ueee objaviti, da tako lažje vjame sokrivce.
Ljudsko mnenje je, da je sedanji politični umor v zvezi z lansko zaroto, ob kterej priliki so zaprli ruskega revolucionarnega agitatorja Gerzunina v Kijevu, kjer je hotel organizovati zaroto za umor carja v Sarovu, povodom slavnosti sv. Serafina.
Gerzunin je bil vodja organizacije slične onej nihilistov. Njen namen je usmrtiti vse ministre, gubernatorje in earja samega. Gerzunin je naravno Zid, bivši peterburžki uradnik.
Imenovana organizacija je pričela z svojim delovanjem s tem, da je njen član imenom Logovskij skušal umoriti prokuratorja svetega sinoda Pobjedo-nosceva, dne 22. marca 1901. Temu napadu so sledili umori Ufskega gu-bernatorja M. Bogdanoviča; ministra javnih naprav Bogoljepova; M. Šip-jagina, Plehvejevega prednika itd. Napada na princa Obolenskega in I-rinca Galicina, se nisi a posrečila. V minolem mesecu je ista organizacija provzročila smrt finskega guberna-torja, generala Bobrikova in podjfu-bernatorja v Jelisavetpolju Andrejeva. .
Splošno se trdi. da postane Plehve-jev naslednik M. Witte, predsednik ruskega ministerskega svčta. Witte je nameraval včeraj obiskati Paris, toda vlada ga je brzojavno pozvala v Petrograd.
Ko se je dne 28. t. m. peljal pravosodni minister M. Muravijev v Petrov dvorec, da obišče carja in mu sporoči o umoru ministra Plehveja, je nekdo vrgel na njegovo kočijo k amen j ia razbil ckna. Napadalca Še niso vjeli.
Smrt ministra Plehveja obžaluj® vsa Rusija kot nenadomestljivo izgube«. Tekom svojega dvoletnega ministrovanja, je uvedel mnogo važnih in koristnih administrativnih reform, katere so vodile ogromno earstvo počasi, toda stalno do liberalne uprave. Oni, kterim je bilo njegovo delovanje poznano, trdijo, da je čestokrat izjavil, da potrebuje ruski narod samoupravo in nekako avtonomijo, ktero gotovo dobi, ko bode za to prišel pravi čas.
Pokojni Plehve je dejal svojim prijateljem. da že pripravlja pot, za vpeljavo parlamentarnega sistema v Rusiji. Pokojnika so zavidali le Židje, in nekteri po njih pokvarjeni dijaki, kteri so pisali o njem v inozemskih časnikih kot tiranu in reakcijonarju, S tem so pa svobodomiselnej ideji le Škodovali, ne pa koristili, kajti za-pričeto pokojnikovo delo za svobod-neji razvoj ruskega naroda, je sedaj vničila bomba morilca, kterega obsoja vsa Rusija.
Petrograd, 30. julija. Policija je dognala, da je morilec ministra no---t rail jih zadev, Plehveja, Maloras iu ne Finec, dočim je njegov zaveznik Zid. Bombo, ktero je slednji vrgel v kanal, so našli. Izdelana je v inozemstvu, toda nabita v Petrogradu.
Včeraj zvečer vršil se je v Plehve-jev hiši Requiem. Hiša je bila lepo okrašena s cvetkami. Pred krsto kleči redovnica, ktera moli. Molitev se vrši do pogreba.
Policija dobro napreduje z razkritjem zarote in se čudi njenej razširjenosti. Iz najdenih pisem je razvidno, da so zarotniki nameravali pomoriti vse ministre, ne pa carja.
Pokojnikovo truplo so sedaj obdu-cirali. Usmrten je bil na mestu. Dolenji del obraza je zdrobljen, gorenji grozno razmesarjen. Vsesa so odtrgana, na prsih ima veliko rano, leva pleča so zdrobljena, leva roka in obe nogi zlomljeni.
Morilca so danes zaslišali, toda on neče ničesar izpovedati. Star je 25 let
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
*• " " Četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list slrapno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City.
Tvlefon t 3798 Cortland.
Fall River in Chicago.
V	Fall Riverju je pričelo štrajkati 25,000 predilcev in tkalcev. Ko čita-mo poročila o tamošnjem štrajku, pričal- ujemo poleg teera še kako zanimivo novico. Česa pa žele tamošnji tkslei? Ali ni bilo za nje že davno določeno, da morajo živeti v bedi in pomanjkanju T
Vsakomur je poznana beda tkalcev ako že ne po lastnem prepričanju, pa gotovo 17. šolskih knjig. Razni ameriški, kakor tudi evropski pisatelji so že o tem zelo pretresljivo pisali. Vsakdo ve, da tkalci niti potrebnega vsakdanjega kruha nema jo.
Naše ženske gotovo niti malo ne pomislijo, kadar kupujejo razne tkanine, čemu je vse tako blago tako po ceni; čemu je mogoče dobiti dva žepna robca za 5 centov in srajco za 25 eentov. Ako naša deca ob dolzih večerih čita pripovedke o Repoštevu, se nam stradajoči ljudje smilijo, toda v ostalem jih pustimo dalje stradati.
V	Chicago štrajkajo mesarski uslu-zbenei. Njihovo tamošnje število je nekoliko man je, nego ono tkalcev v Fall Riverju, toda za nje se vsi zanimamo. kajti — mi se jih bojimo. Med njimi je morda mnogo takih, kteri ne cenijo mnogo življenje dmzih ljudi. Smrtni vzdihi živali, ktere vsaki dan kolejo, so vzrok, da so njihova srca okamenela. Oni, kteri razbijajo lo banje volov in režejo vratove presi-čev, gotovo ne bodo mirno gledali, kako jim hijene delavskega polja ali "skabje" odvzamejo kruh iz ust. Oni tudi niso naučeni stradati in so naučeni hoditi po krvi.
V	Fall Riverju vlada grobna tišina in mir. Tkalci so se z skrajno potrpežljivostjo vdali v svojo osodo, ktero so jim priredili delodajalci. Njehova moč je že davno propala. V Chieagu pa še niso tako daleč, kajti nekdanji "Wild West" je ohranil do današnjega dne svojo divjo trmoglavost. Duh, kterega hočejo mesarski milijonarji vkovati, se upira in glasila kapitalistov že sedaj kriče: revolucija! Posredovati mora policija in policijski kol in miliške puške so tudi že pripravljene.
Kako mirno, kako divno krasno in kako zak - it * 1» t.le živelo v našej deželi, ko bodo vsi revolucijonarji -.•kr>te;i. ■ i ke bodemo vs» ?nali — stradati t
"SIBIRSKE GROZOTE" IN "AN-. GLEŽKI BLAGRI".
Marši kak Slovenec je v protislovni!-kili in zlasti židovskih listih in knjiyrah mnogo strašnih reči čital o Sibiriji, o sibirskem pregnanstvu, o ruskih kaznjencih ki se tam nahajajo. Tu podajemo nekoliko črtic iz ameriških, torej gotovo nepristranskih virov o sibirskih grozotah, a tudi o angleških --blagrili.
Krasno osvetljuje sibirske "stra-botc" veliki ameriški list "Philadelphia North American", opisajoči zemljepis Sibirije, ki je bogata na vseh možnih pridelkih poljedelstva in rudnin*! va; in ko je pisec v kratko omenil zgodovino in prva naseljevanja. ir1 prt-š« 1 na rusko upravo v Sibi-
Beseda " pridobit je*', vporahljena v ; n;;• 1 u ruskega načina pridobivanja, pomenja mn i?o. Aleksander v ehki je pridobil sret za Macedonijo. a Ma-f*»ionija je izgubila svet in sebe i njim Julij Cezar je osvojil svet za Rim, a Rim je bil opusto&en od istih sv i h {m .lanikov.Napoleon L je prikupil Fr»nršji toliko pokrajin, a Franr ja je danes manjša, nego je bila za \'ade Bourbon re v. Otudi je An-g' . ka d»hib Tndijo, vendar ni Indija del Angleške in to tudi ne postane
nikdar. Toda Rusija je zadobila —
bodisi z orožjem, ali še bolje: z umom njene občudovanja vredne diploma cije — Krim, Turkestan, zauralske pokrajine, Mandžurijo in takoj, ka kor po nekem čudežu, so se pretvorile Krim, Turkestan, zauralske pokrajine in Mandžurija v celotni del ruskega carstva; te pokrajine so bile v jednem desetletju naseljene z zvestimi carskimi podaniki; in plemena, ki so nekdaj posedovala to zemljo, plačujejo rade davke svoji domovini ter so pripravna bojevati se za slavo svojega carja in gospodarja.
In tako hrani Sibirija, 50 let nazaj še domovina nekolikim nomadom, danes 25 milijonov naseljencev, ki ne poznajo drugega vladarja, nego Nikolaja II., ne druge, ampak rusko lojalnost.
Car vzdržuje veliko silo kozaške straže v tej veliki domeni, toda trošek za vzdrževanje te straže je malen, iz-vzemsi sedanjo vojno stanje, ko je vsa ta vojska zbrana na kupu.
V	nasprotstvu z angležkimi bataljoni v Indiji, ki stanejo na leto ogromne svote, se sibirske straže same vzdržujejo. Rusija poseduje tajnost, kako je vzdrževati najdovršeneji policijski sistem na svetu, a to skoraj brez nikakega stroška.
V	desetih letih je nastala velika sprememba v moskovskem načinu naseljevanja. Petdeset let nazaj je bila Sibirija "dežela prognanstva", danes je "obljubljena dežela". Pol stoletja nazaj so le vojaki, kaznjenci in lovci prehajali preko uralskih srora, lansko leto je šlo nič manje nega 250,-000 mož, žensk in otrok dobrovoljno na daljni Iztok, iskat si novo domovino in novo srečo.
Ljudje, ki so proučili sistem ruskega pregnanstva, soglasno izjavljajo, da, odkar je v Sibiriji pričelo pravo naseljevanje, so ruski obsojenci kaznovani na prngnanstvo, najsreč-neja vrsta vseh narodov na svetu.
Tu podajemo nekoliko površnih izjav nekaterih anjrležkih in ameriških učenjakov socologije in kriminologije, ki so obelodanili vspehe osobnih preiskovanj o sibirskem kazenskem sistemu :
S pregnanci se nikoli surovo ne postopa. Dobro se jih hrani, toplo oblači in bivajo v vdobnih stanovanjih. Zdravstvene razmere so izvrstne. Vešči zdravniki jim predpisujejo zdravila, kadar so kaznjenci bolni; tudi njih duševni blagor se nikdar ne zanemarja.
Ni možkih ni žensk se ne sili čez mero na delo. Osamljeni zapor je neznan.
Vjetniki, ki so bili obsojeni na delo po farmah iti na železnicah, so se nahajali v boljšem položaju, nego isti svobodni delavci, ker so bdeli nad njimi ljudje, odgovorni za njihovo zdravje in napredek. V slučaju bolezni ali poškodovanj so kaznjenci nameščeni v jetniških bolnišnicah pod oskrbjo zdravnikov in izučenih post režnikov.
Kadar prestanejo kazen, so svobodni, da se lahko vrnejo v Rusija na vladne stroške, ali da si poiščejo dela v sibirskih pokrajinah, a za dve leti zadobe pravico naselnika. namreč 60 jutrov zemljišča.
Statistika dokazuje, da od sto kaznjencev, pregnanih v Sibirijo, jih 70 od sto dobrovoljno ostaja v tej zemlji petem, ko so prestali kazen.
Vsak ruski kmet, ki se je naselil v Sibiriji, dobi lahko 60 jutrov rodovitne zemlje za" obdelovanje in primerno številu svoje obit el j i tudi še nekoliko več. Največji knez ne more dobiti več. Rusija ima dovolj velikih posestnikov di ma; v Sibiriji jih noče.
Gilson Wilets piše v obzorniku "Outlook", da Rus z milobo svoje slovanske naravi osvaja vse, kamorkoli prihaja. Svojo dobro naravo nosi med one, ki si jih osvaja in postopa ž njimi, kakor s sebi enakopravnimi; nikdar kakor s podjarmljenimi. To nam najbolje pojasnjuje toli naglo porusenje Mandžurije; tako, da po mnenju Francis MacCaullgha. dobrega poznavalca Iztoka, bi Japonci, ako bi tudi prethagali Rusijo, prekasno prišli: — Mandžurija je že ruska!
Angležki "blagri".
NewyorSki "Irish World" piše: Vojna za osvobojenje Tibeta se nadaljuje; o angležkih nakanah ni več suma. Prvi gotovi znak angiežkega bojevanja je priobčen svetu iz Gvang-tse, dne 22. maja, v kterem se govori:
Potem, ko je polkovnik Younghus-band osvojil in zapalil tri vasi, se je lmvrnil v svoj stan. Kako je familija-ren ta narod olikanemu svetu! Požiganja vasi, z vsemi nevoljami, žalostjo in obupom, ki jih taki prizori provzročujejo, se zamorejo svobodno potrebiti kakor alegoriška predstava ancrleŽkega bojevanja v vrsti narodov, ne da se Je posebej označijo, da se jih spoznava. Le jedna angležka lastnost je svetu še bolj »operna nego angleško divjaštvo bojevanja, to je: an erleiko licemerstvo, s kterim opravičujejo svoje vojne nasproti slabejšim narodom.
Ko je pisec opisal položaj vojne, pere angležke roke resno zatrjevaje sveto, da so se diplomatična podajanja izkazala kakor popolnoma hrez-vspešna ter da je sedaj absolutno potrebno, da se operacija izvrši." Ta
operacija znači pod jarmi jen je neobo-roženega naroda in požiganje njegovih hiš in koč.
Gori omenjena brzojavka je polna krokodilovih solz, ki naj opravičijo to cngležko operacijo proti neoborožene-rau neprijatelju, da zaslužuje, da jo ohranimo v spomin. To je predrzen, zaničljiv smeh v obraz inteligenciji človeštva!
"New York Sun", najresneji ameriški list, pravi, govoreč o tej famozni brzojavki, s ktero se pripravlja svet na angležke krutosti v Tibetu — v kolikor jih se Augleži ne bodo sramovali jih priobčevati. — Jasno je, da se ta novi nauk: "Ali uda j se, ali te uničim in podvržem!" ne bi tako izvajal da ni Rusija zapletena v veliko vojno. Lord Tiweedmonth se je preveč blago izrazil, ko je obtožil vlado, da svojevoljno odpošlje ekspedicijo, ker dobro zna za posledice. Redko kedaj da je bil podan tako jasen dokaz narodnega iieeraerstva, kakor v brzojavki, s ktero opravičuje ekspedicija polkovnika
Younghusbanda!
• * •
O vsem tem ne pišejo protislovan-ske no vine ni besede! One se znajo zgražati le nad barbarsko Rusijo, pod čije oblastjo živi zadovoljno nad štirideset različnih narodov. Uvažujte to dejstvo, pa pogledajte na Indijce, kako ljubijo Angleže, na Herere, kako ljubijo Nemce, na Filipince, kako ljubijo Amerikance itd., in potem sodite! Toda svet ne vidi pravice, kadar jo mora priznati Slovanom. Na potu mu je mržnja. Pa naj mrzi, mi ljubimo; mi ljubimo Slovanstvo med seboj, a vsi skupaj ljubimo Rusijo: Bog naj jo poživi!
AVSTRIJA IN ITALIJA.
Listi so prinesli nedavno temu vest, da se bodo letos ob obrežju Adrije vršile velike pomorske vaje vse italijanske mornarice. Pred par dnevi pa je priobčila italijanska vlada oficijelno izjavo, da ta vest ne odgovarja resnici. Zajedno je izjavila italijanska vlada, da ne bode letos nikakili vaj na kopnem ob vztočni meji Italije.
Sedaj pa eitamo v dunajski "Information" dopis iz Rima.ki pravi, da je rečena oficijelna izjava italijanske vlade vzbudila vseobče začudenje, kajti znano je, da so bile v resnici nameravane velike vaje na vztočni meji in v Adrijanskem morju. Vprašujejo se: od kodi ta nepričakovana sprememba? No, resnica je ta, da je italijanski minister za vnanje stvari, gospod Tittoni, spravil to vprašanje v raztrovor v ministerskem svetu in na njegovo zahtevo so bile že določene vaje odpovedane.
Iz iste<za dopisa doznajemo tudi, da sta ministra za vojno in mornarico predložila italijanskemu kralju poročili o vojnem materijalu, ki je na razpolago vojski in mornarici. Iz teh poročil je razvidno, da imajo v Italiji jeden milijon pušk najnovejšega zistema, ktero število zadošča popolnoma za oboroženje armade prve in druge linije. Razun teh pušk imajo štiristo in petdeset pušek zistema Veterli in osemstotisoč pušek zistema Martini. Patrone, kar jih imajo, zadoščajo za armado milijon mož in za vojno štiriindvajsetih mesecev. Zaloge za mornarico so primerno velike. Zaloge živil in montur ter število šotorov trebi spopolniti. Oglja imajo v zalogi 180,000 ton.
Nedavno temu smo mi dobili od neke strani zatrdilo, da so sedanji od-nošaji med Avstro-Ogrsko in Italijo skrajno napete in da mora priti do vojne med obema državama v nedalj-ni bodočnosti. No, mi ne izključujemo možnosti, da naš informator vidi od-nošaje bolj črne, nego so v resnici v tem hipu. Ali po gornjih podatkih, iz-lasti pa po izrecnem zatrdilu, da so bile v resnici nameravane one velike vaje ob mejah Avstrije, je pa že dovoljena misel, da naša informacija k večemu le hiti nekoliko pred dogodki, da pa sicer temelji na dejstvih in resničnih dispozicijah.
Vzlasti je pa razvidno, da gospod Tittoni. italijanski minister za vnanje stvari, le s težavo in največjimi napori brani pred zrušenjem ono stavbo iz pesku, ki jo je zgradil v Opatiji z avstrijskim ministrom za vnanje stvari in kteri stavbi so bili dali ime "lojalno sporazumi jen je med Avstro-Ogrsko in Italijo!"
Nikdar še ni noben oče dal svojemu detetu tako neresničnega imena, kakor sta ga dala ekselenei Goluchowski in Tittoni svojemu opatijskemu detetu !
Ne pre, pa ne srre tudi ob najbolji volji vseh Tittonijev in Goluchowskv-jem s tem "lojalnim sporazumlje-njem med Avstro-O<rrsko in Italijo. In sicer ne ere zato, ker stoji na poti nrevee zadržkov, ki so: zgodovinski nogT>dki, tradicijonalno razpoloženje na obeh straneh, spomini na kri tiso-čev in tisočev žrtev, sosebnn pa obojestranske aspiracije za bodočnost!
Za IM kraa arstr. valjar« trate je dati $29.55 ia k te* n ie 15 centov ca peštaaine. ker mera hiti ieaaraa poii Ijatev registrirna.
Zagonetna plodovitost. V Tešinu je hišni posestnik Binder ževil 20 let v zakonu brez otrok. Te dni pa mu je žena prvič rodila in takoj — štiri otroke, da nadomesti 201etno zamudo.
Črnogorska četa na rusko - japonskem bojišču. V Harbin je dospela četa 150 črnogorskih prostovoljcev, pod poveljstvom bivšega črnogorskega vojnega ministra vojvode M. J. Spadiera. Četa dobiva plačo iz vojne blagajne. Razun tega je dobil vojvoda 100 rubljev za oborožitev vsakega prostovoljca. Zastavonoša je Petrovič Njeguš, sorodnik črnogorskega kneza. Zastava, ki jo je prinesel seboj je stara turška zastava, ki so jo vzeli Črnogorci v vojski. Četa je pri-deljena generalu Kuropatkinu.
V pouls.
Kdor rojakov namerava odpotovati v • t a r • domovino, naj ae preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kepnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil marsikak dolar.
Vsakemu potniku od pošljem brezplačno irumb v slovenskih ban ah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čaB in železnico po kterej pride. Ako ae ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni.
Vsak potnik naj si pripna moj poslani gumb, da ga naš človek laglje spojna.
Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANK SAKSER.
109 Greenwich St„ New York.
1778 St. Clair St.. Cleveland. O.
Kranjsko slovensko katoliško
pij. tmm
svete Barbare
v Forest City, Penna
Inkorporiraoo dnč 31, januarja 1902 t PeuiiSjivanJji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, rorest City, Pa.
Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa GOSFl>DAllSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip ^ocireli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa Anton 0\xn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. ivatf Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 669, Forest City, Pa,
POROTNI ODBOR:
JOSIP Bucineli ml., P. o. Box 591, Forest City, KabOL Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. It an Opeka, P o. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: ftrat City, Pa.
John Telban, P. O. Bos 60%
Društveno glasilo je "Glas Naroda?*.
NAZKAHTLO.
Članom drožtva sv, Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Jobnstownu, Pa., se naznanja, da se polnoštevilno udeleže mesečne seje v nedeljo dne 7. avgusta v drožtveni dvorani ob 2. uri popoludne radi važnih točk, ki pridejo na dnevni red. Udeleži naj se vsakdo že radi tega, da se ne bode pozneje izgovarjal, da ni vedel, kaj se je sklenilo.
Bratskim pozdravom
ODBOR.
(27-7—3-8)
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 17, J. S. K. J., v Aldridge, Mont., bode imelo svoje glavno zborovanje in volitev novega odbora dne 14. avgusta 1904.
Seje omenjenega dne se naj blagovolijo udeležiti vsi člani iz Aldridge in iz Horra. Ako ne, zapadejo po pravilih določeno kazen. — Tem potom opominjam društvenike, da poravnajo svoj dolg pravočasno, da napravi I. tajnik celoletni račun.
Društveniki, stanujoči oddaljeno od Aldridge, naj se pismeno obrnejo do I. tajnika.	Odbor.
"GLAS NAROBA"
prodaj« p« 1 ««t Hevilko:
Aitoi Bobek, poolevodj« podružnice Frank Sak»«r. 1771 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. John Sustarii*. 1208 N. Centre St.. Joliet, I1L Frank Gabrenja. Bit Fewer
St— Jahnvtowm. Pa. Frank A. TianH«k. Milwaukee. Wi«.
v - zaslužene denarje je naj-T07kil bolje sigurno domu I G&llU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
čudeče vino po 50c. gal., belo
So 75c. gal. Najboljši domači rožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko t»i-ir»ja; brinja je izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BRINJEVEC,
kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo.
CS^ Naročilom je priložiti denar.
W POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu ob 'instvu v Chicagiy 111., kakor tud: Slovencem po Zjed. državah, da sen otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglava".
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey najbolj a vina in dišeče cigare, i' pri meni na razpolago. Nadalje j vsakemu v rakavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralu miza (pool table).
Ker si hočem pridobit; naklonj« oost rojakov, gledal bodem v prre /rsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodo&e Končno priporočam ožjim rojakon da me blagovolijo vsčkrat počasti 5 svojim obiskom 1
Mohor Mladič^
»17 So. Center A v., blizo 19 n) CHICAGO, IXXIX0IS
Resnica
je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>ole-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? -
Kadar je 61ovek bolan — moro so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zfito rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za pogolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako.mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor !
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina *'n bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in mag-t. Potem se obrnem na Vas dr.	T..,lft •
bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra-^e»sl™ M™™1 ozdravlena. vila in zdaj sem popolnomu zdrav.
Toraj se Vam srčno zahvalim zatoya ozui avJJeua" velko dobroto. Ut,em Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strah,
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark.
Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skllšek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	f	Anton Stainfel.
Prof. Collinsjamci za popolno ozdravljenje vseli bolesti:
Kakor t>ole»tl na plučah, prsih, želodcu, Čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi UProf- Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato. ako bol ujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
Maik Guštin,
Box 37, Soudan, Minn.
140 W. 34th St.,
NEW
ORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne._
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Seddi v ELY, MINNESOTA,
URADNIKE:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KER2IŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
IT. tajnik: A TON GERZEN, 403 Seventh St., Calumet, Mich.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOZIO, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB Z A BUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSEP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pašiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in n>benem drugem.
Denarne pošiljatve naj »e pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izpred sodišča. — Kazenske obravnave pri ljubljanskem dežel, sodišču.
Janez Lah, posestnik v Tunjicah, je dne IS. vel. travna t. 1. udaril Jurja Kos i ruika s krampom po levi roki in po stegnu. Lah se je zaradi te<ra raz-togotil nad Kosirnikom, ker mu je ta na njegovo surovo izzivanje pred hišo mirno jxmudil hleb kruha, češ, da naj si <ra ureže, če je lačen. Lah dejanje priznava, zagovarja se le s tem, da ga je zaradi tega udaril, da bi mu nož iz-bil, ker se je bal napada. Obsojen je bil n i 5 mesecev težke s postom poostreni ječe. — Jožef Blatnik, iz Ze-lodnika doma, je pred štirimi leti Miha Pintarja z nekim remeljnom v obraz simil in mu preklal crornjo ustnico. Ker se je zbnl kazni, je pobegnil v Ameriko; sedaj . pa, ko je prišel domu, javil se je sam sodišču. — Obsojen je bil na 14 dni zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema. — Italijanski zidar Cilio Tonelli se je v Hrnšici pri zgradbi železniškega predora zaradi plače spri z Aleksom Pic-ciniem. Izrazil se je proti Mariji Ijonghi, pri kteri je stanoval, da mu Pieeini dolguje še T do S lir in da mu bode v prodoru nož v srce zasadil. Nekaj dni po tem je pa tudi Mariji Lon-ghi zagrozil, da ji bode glavo zavil. Ker je Cilio Tonelli baje vojaški begunec in vrh u tega tudi zmožen svoje grožnje zlasti nad Aleksom Picciniem dejansko izvršiti, so jra orožniki are-tovali. Sodišče tja je obsodilo na 3 mesece težke ječe s postom in trdim ležiščem, objednem je pa izreklo, da ga po prestani kazni iztirajo iz Avstrije. — Posestnik Andrej Lombar v Olševku je dal, ko mu je dekla Ivana Zorman prinesla prevročo vodo za kopelj, svoji nevolji s tem duška, da je zagnal vročo vodo proti nji in jo nekaj na licu opekel. Obsojen je bil na osem dni zapora, poostrenega z 1 postom. — Janez Pavlin, posestnik v Pod taboru, je rekel svojemu svaku, bajtarju Francetu Pretnarju: 4<Pro-kli'ii •_••->sjm.d, zakaj nisi prišel danes k meni delat?" ter mu zadal s pestjo k re] »ko zaušnico, tako, da mn je pokvaril levo uho. Dne 14. rožnika mu je pa noge spod bil, da je padel, ne da bi se poškodoval. Obsojen je bil na 11 dni /.a|M>ra. — Marjeta Zalokar, šivilja, doma iz Rodice, je Francetu Kor-barju v S)*»d, Šiški vzela zlat prstan, dežnik, ruto in .r>0 K gotovine. Kor-bar je hotel obdolženko baje udinjati za deklo, ta pa je v nofi od 7. na S. ro>,nika izvršila tatvino in skrivaj odšla. Obsojena je bila na 4 mesece težke, s postom poostrene ječe. — Ivana Jerse, bivša natakariea v "Narodnem domu" v Ljubljani, je vzela natakarici Josipini Skubic ravnotam 2 črni krili. 5 predpasnikov, 2 bluzi, 2 srajci in 2 naramnika. Sknbie je še le zapazila tatvino, ko je odhajala iz službe. Sodišče je Ivano Jerše obso-dilo na 3 mesece težke ječe, s postom in trdim ležiščem. — Marija Štnrm iz Ljubljane je zlezla skozi odprto okno v zaklenjeno stanovanje Antona Ambroža v Spod. Šiški in vzela par ženskih rokavic, zapestnico in korale, vredne 2 K. Tatvine obdolženka ne taji. Obsojena je bila na 0 mesecev te-zka, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — France Knez, mlinar v Brisi ah, je imel dne 3, rožnika t. ?. uojejra poldrugo leto starega sinčka Franceta pri sebi, med tem. ko so domaČi odšli na polje k delu. Knez pa je pyed mlinom na trati zaspal, in ker je hil otrok brez nadzorstva, je zašel v korito, po kterem se odtaka voda in žene mlinska kolesa, in je utonil. Obojen je bil na tri dni zapora. — Ma-koltis, dekla iz Lusevere, okraj Vidini, je vzela svoji gospodanji, stotni-
kovi soprogi gospe Katinki Franiee-vič dva zlata prstana z demanti, vredna 380 kron. Obdolženka, ki tatvino prizna, se zagovarja s tem, da ni po znala vrednosti prstanov. Obsojena je bila na 3 mesece težke, s postom in trdim ležiščem" poostrene ječe.
Najdena utopljenka. Dne 12. julija je našel v Ljubljanici pri Zalogu Andrej Yarn žensko truplo, ktero je bilo že kakih sedem mesecev v vodi. Truplo je tako razjedeno, da se je mogla konstatovati starost le približno 20—40 let. Najdenka ima _ na sebi zimsko jopo, ki je iz astrahana ali pliŠa, dve temno-modri kamrikasti jopici in belo koteninasto srajco, ki ima za vratom čipke. Na nogah je imela štiflete z nizkimi, nepodkovani-mi petami in črne, tanke nogavice. Ako se je izvršilo nad vtopljenko kako hudodelstvo ali je sama šla v vodo,se ne da konstatovati.
V	Ameriko se je odpeljalo dne 15.
julija z južnega kolodvora 16 Slovencev.
Umrli so v Ljubljani: Bivši ttgovec na Starem trgu Auer; Georgina Ko-belka, pledališkejra igralca hči, l1^ mes.; Helena Germ, učiteljeva hči, 7 mesecev; Ivana Kindlhofer, uradnega sluge hči 4 mes.; Marija Leve, zidarjeva hči; restavraterju Viktorju Pečetu je umrl 1% leta stari sinček Oton.
V	past se je vjela 12. t. m. pnpolu-dne deklica RogliČ v Izlakih. Iz Šole grede se je šla v Medijski graben kopat, in se je za nogo vjela v past, nastavljeno vidram. Na njen krik sta prišla dva moška, ki sta v bližini delala, in jo rešila. Deklica ima tri znatne rane, od kterih je jedna precej nevarna. Take pasti bi se skloh ne smele podnevi nastavljati.
Železniški strojevodja ponesrečil.
Ponesrečil se je J. Kofler, strojevodja, ki vozi iz Ljubljane v Trst." Ko je v Trstu po noči pregledoval stroj, s katerim bi moral peljati v Ljubljano, mu je spoddrsnilo ter je tako nesrečno padel, da je težko poškodovan na obrazu in životu.
Ogenj je na St. Urški srori dne 12. julija zvečer šestim gospodarjem uni-čil poslopja z ravno pospravljeno krmo. Beda je velika, pomoč ubogim hribovcem potrebna. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti.
Ubil se je 02 let stari posestnik Ivan Požrt iz Britofa pri Postojni Splašili so se mu voli. Mož je skočil z voz- a je padel tako nesrečno po dva metra visoki škarpi, da se je ubil.
Blazen izseljenec. V Cividalu na Italijanskem so prijeli nekega 231et-nega Ivana Drmoto iz Poljan zaradi blaznosti. Drmota je nameraval iti v Ameriko.
KOROŠKE NOVICE.
Na višji gimnaziji v Celovcu je bilo v minolem letu 464 dijakov, med njimi samo 78 Slovencev. Abiturijentov ie bilo 34. med njimi 11 Slovencev.
Velik požar je bil v Čačah ob Žili na Koros'kem in sicer je <rore!j trikrat. Zgorelo je 22 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zaprli so sina nekega posestnika na katerega let- sum, da je zažgal.
HRVATSKE NOVICE.
Nezaupnice. Madjaronskemu poslancu Kovačeviču prihajajo od vseh strani Hrvatske nezaupnice zaradi njegovega protihrvatskega govora v državnem zboru. Prvo nezaupnico mu je poslal Karlovec.
V	Varaždinu je občinski svetnik dr. Pero Magdi* predlagal, naj se baronu Banff!ju odvzame častno meščanstvo tega mesta, ker je v zbornici napadal in obrekoval Hrvate. —
Štrajk učiteljev. Na otoku Ilvaru je bil neki učitelj obsojen v 4dnevni zapor, ker je pretepel nekega učenea. Učiteljstvo otoka je sklenilo, da z novim šolskim letom vstavi poučevanje, ako tovariš ne dobi zadoščenje.
n ~
Samoborska zeleznica se podaljša do Rude, kjer neka nemška družba zopet začne kopati.
BALKANSKE NOVOSTI.
Sofija. Najnovejšega atentata na železnico macedonska organizacija ne odobruje. Izvršil ga je neki Visilov iz maščevanja. Boris Sarafov je imenoval atentat kot skrajno neprimeren..
Belgrad. V okolici Egri-Polarike so se primerili veliki nemiri. Pojavila se je več čet, ki so hotele ljudstvo naščuvati na vstajo. Turčija je poslala v ta kraj štiri bataljone vojakov.
Carigrad, Naslednik umrlemu avstrijskemu stotniku Schindlerju pri macedonskem orožništvru postane nadporočr.ik Turič, 52. polka.
Sofija. Turška vlada namerava uvrstiti v macedonsko orožništvo 700 vojaških novincev iz Male Azije. Proti temu bodo protestovali civilni agentje ker Azijatje ne znajo druzega jezika kakor turškega.
Solun. V monastirskem vilajetu blizu vasi Role, je bila te dni uničena cela vstaška četa; tudi pri Kumanovi v skopeljskem vilajetu so turški vojaki pobili manjšo četo.
RAZNOTEROSTI.
Čudna reciprociteta. Padovanski vseučilišeni profesor Valentini je poslal italijanskim dijakom v Avstriji poziv, naj pohajajo vseučilišče v Ca-merinu (Italija), ker po avstrijskem cesarskem privilegiju iz leta 1753 ima doktorat, ki se položi na tem vseučilišču, veljavo v Avstriji.
Španska infantinja Marija Terezija
se baje poroči z nekim bavarskim princem.
V blaznosti je v Budimpešti zadavil svojo ženo bivši nadporoenik Makay.
Štrajk v Borislavu se poostruje čedalje bolj, ker posredovalni odsek ne odneha v nobeni točki.
Koze so se pojavile v Rixdorfu pri Berlinu. Dosedaj je zbolelo že pet osob.
Požari. Na Dunaju je pogorelo Štirinadstropno poslopje za cerkvijo sv. Štefana, znano pod imenom "Dom-herrnhofker so stanovali le kanoniki. — Na Rusko-Poljskem je pogorel celi industrijski kraj Prayznha e 400 hišami in tremi tovarnami. 5000 osob je brez strehe ter spijo na poljn
Umrl je v Pragi vitez Hohen, rav
natelj češke hranilnice in bivši nemški državni in deželni poslanec.
Zadružništvo v Nemčiji. V začetku tekočega leta je bilo v Nemčiji 22,131 zadrug s 3.208,324 člani. Večina jih je z neomejenim jamstvom.
Papež reformira. O dveh važnih reformah se govori, ktere baje hoče izvesti papež Pi j X., in ki bi res povzdignile zaupanje v vero, ako se izvedejo povsod brezobzirno. V prvi vrsti namerava papež kongregacijam in samostanom prepovedati kupčijsko in industrijsko podjetnost. Svoje tovarne in <lru:re posvetne špekulacije bodo morali prodati ter se bodo morali baviti le z vero, poukom in dobrimi deli. Vedeti je treba, da so v Italiji verski rodovi, ki se bavijo z vsakovrstnimi obrti, le z vero ne. Upravljajo hotele, gostilne, modne trgovine, izdelujejo žganje itd. Seveda delajo s tem poštenim obrtnikom hudo kon* kureneo. Papež se je baje za to reformo odločil, ker ga je prestrašilo izganjanje redov iz Francije, kjer so se v prvi vrsti zamerili s svojo posvetno barantijo, potem pa seveda tudi s svojim protidržavnim šolstvom. Morda ima papež res dobro voljo napraviti red, toda naletel bode pri grabežljivi duhovščini na odpor, da bode moral odnehati. Drucra reforma se tiče ta-kozvane kongregacije " Delia Sacra Visita". Ta kongregacija je pobirala za maše darovane ali z ustanovo določene zneske ter s tem denarjem zdr-ževala klerikalne časopise na ta na-čin, da so duhovniki odslužili naročnino z mašami. Vsak duhovnik, ki je poslal od dekana potrjeni račun, da je toliko in toliko maš čital, je dobival časopis,"ki si <*a je želel, a naročnino je zanj plačala konsrregacija iz imenovanega fonda. Seveda se večina teh maš sploh nikdar ni čitala. Ako bi papež prodrl s takimi reformami, postal bi dobrotnik cerkve same. — Vsi znaki kažejo, da se papež Pij X. v Vatikanu dolgočasi. Sedaj misli na novo razvedrilo. Pri svoji gardi namerava namreč vpeljati godbo. Tako <rodbo je ustanovil že papež Pij IX. leta 1859., a ker se je njegovemu nasledniku zdelo neprimerno, da bi se iz papeževe "ječe" slišale poskočnice se je godba zopet opustila. Prva papeževa godba se je tudi udeležila vojne zoper Avstrijo ter spremljala italijanske čete v Pijemout in Lombar-dijo. Papež Pij X. je že baje naročil v neki tovarni glasbila. To bode življenje v Vatikanu, še plese iz srednjega veka morda ožive.
AYSTBIJSKO AMEBISKA ČRTA
Eretanje pamikor. Btipttt ima j«;
Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm IE. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena.
•ipljuli m:
New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 3t. julija v Glasgow..
MyljnK
Roterdam 2. avgusta v Rotterdam. Pannonia 2. avgusta v Reko. Bremen 2. avgusta v Bremen. Teutonic 3. avgusta v Liverpool. Deutsehland 4. avgusta v Hamburg. La Champagne 4. avgusta v Havre. Celtic 5. avgusta v Liverpool. Umbria 6. julija v Liverpool. Koenigin Luise 6. avgusta v Genovo. Pennsylvania 6. avgusta v Hamburg. Kroonland 6. avgusta v Antwerpen. St. Paul 6. avgusta v Southampton. Fumesia 6. avgusta v Glasgow. Kaiser Wilhelm II., 9. avgusta v Bremen.
Carpathia 9. avgusta v Liverpool. Ryndam 9. avgusta v Rotterdam. Baltic 10. avgusta v Liverpool. Grosser Kurfuerst 11. avgusta v Bremen.
La Gascogne 11. avgusta v Havre. Numidian 11. avgusta v Glasgow. Alice 13. avgusta v Bremen. Campania 13. avgusta v Liverpool. Patricia 13. avgusta v Hamburg. Philadelphia 13. avgusta v Southampton.
Zeeland 13. avgusta v Antwerpen.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl
WOT SALOON,
1401 Se. IStk St., OMASA, NEZS., v kterem točim vedn« sveže svetova*-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, Sna vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvoran* za veseli o«. T obilen obisk so priporoča
JOSIP S. PEZDTRTZ.
^ velja le $22.50
iz New Yorka do TRSTA ali REKE
iz New Torka v Zagreb . .			. $24.15,
tt <«	(t	" Beiorar , .	. 24.35,
a t(	it	"Osek . . .	. 25.60,
tt tc	ti	" Karlovec . .	. 23.75,
11 ti	ti	" Ze 1111111 . .	. 26.40,
it it	it	" Mitrovico	. 26.50,
		s parnikom	
* *

kteri odpljuje iz Now Torka
V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904.
O. B. Richard & Co.,
generalni agentje, 31 Broadway, New York.
CUNARD LINE
F»ARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNJIEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 1G. avg. 1904. *
odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904.
ULTONIA, SLAVOXIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadwav New York.	126 State St.. Boston.
67 Dearborn St., Chicago-


I *t>*

£1 a t ** *
FRANK SAKSER, lastnik.
ANTON BOBEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
^ P tatfc
£ s
&fS?i P *
¥
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti.
Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.
frGtžfSi &1CK1Q
€1
*

t *
a
A * * *
*


Xd-srb«
Luteranci.
Hiatoriien roman. Spisal A. KoAtr.
Glavni zatoženec je bil paž mladi
predikant Avnie; kajti zasačen je bil takorekoe "in flgTanti" v boju na Strmolskem dvorišču. Ker so se izgovarjali posamezni kmetje, da so le zaradi tega napadli pogrebce, ker dobro vedo, da je bil ranji Gorieek najbolj luterš človek na svetu, in da ni Cerkljanski župnik sam ni za las bolji povabljen je bil tudi poslednji pred sodbo; in Strmolski grajščak sam se
(Dalje.)
K malo potem je prihitel župnik , ^ prepričalj da se je prenaglil s kato-S vab iz svojega stanovanja, m pozmr- j	p0£?rebom, ker je bil od Kam-
jeval je razjarjene kmete m jih prosil ni|ke?ra s;)dnika napačno poučen o
vrnejo domov in naj ne zavirajo pogreba nesrečnemu možu. Yso-ka beseda pa je stoprav pomnoževala upor in dražila duhove.
*'Tudi on je luteranec, primite ga!' fuli so se nenadoma sovražni glasovi.
"Krivoverce sprejema in pogostu-je", kriči zopet drugi glas. "Gorieek sam in tista Kamniška Stobejka, hu-ditu zapisana baba, zborovala sta ono noč pri njem."
Dalje si ni upal ugovarjati prestrašeni župnik, pogrebu je tekel nasproti in ondi je prosil graSčaka pomoči proti razdivjanemu ljudstvu. In zdaj se je pričel prav za prav še le boj katoliških gorenjskih kmetov proti kri-voverstvu. *»
Kmalu potem je jela teči kri; kajti z?ulenoli so kmetje cerkev in zabra-nili pogrebcem vhod, zopet drugi pa so obstopili pokopališče oboroženi z vilami, sekirami in kosami. Celo najstarejše ženske in otroci so zgrabili po kamenju in orožju vsake vrste, najbolj pa s krikom, zasmehovanjem in zmerjanjem pomagali svojemu pogumnemu moštvu.
Kake pol ure je trajal hud boj, predno si priborijo grajski hlapci z orožjem vhod na pokopališče; v cerkev pa jim nikakor ni bilo mogoče. Trije izmed grajskih so bili ranjeni med tem, in župnika samega je zadel skrivaje zalučen kamen na glavo, da so nezavestnega odnesli z bojišča.
Ko niso hlapci, po tem zločinu silno razjarjeni, dajali nikomur milosti, delajoč s sulicami pot, in so smrtno ranili več mož, ženskih in celo otrok.
napačno poučen Goričku.
Da bi se pokazala toliko jasneje moč katoličanstva nad luteranstvom, napovedana je bila sodba pod milim nebom na travniku pod Strmolskim gradom vpričo na tisoče zbranega občinstva.
Ondi sta se postavila dva visoka odra, jeden za sodnike, drugi za obtožence, spodaj pa so se zbrali poslušalci in radovedneži, kako se bode opravičeval župnik Švab, kako mladi Avnie in oni pogumni možje, ki so po pravici kamnali grajske biriče in vrgli Goriekovo truplo eez zid v cestni rov.
Nemir se je cul kmalo potem med množico, ko so pripeljali iz grajske ječe zvezanega predikanta Avniea in era odvedli na vzvišeni prostor nasproti sodnikom.
Lep je bil mladi lutrovski pridigar, ko je stal neustrašen in neupogljiv pred sodbo ter zagovarjal omločno in pojrumno svoje delovanje, poskušajoč dokazati, da ni storil ničesar zoper postavo, s ktero mu žugajo, kakor obcestnemu roparju. Tn ko vpraša predsednik sodbe, kaj mu je znanega o Knaflju in v kakovej zvezi je z njim, in da je kriv brezdvomno tudi on Go-ričkove smrti, zaiskrilo je predikantu oko, zbledel mu je inteligentni obraz, roko je povzdignil proti nebu ter rekel:
"On.ki je nad nami vsemi, on pravičen soflnik, bode sodil vsa naša dobra in zla dela. Njemu bodem odgovarjal nekdaj tudi jaz, nikdar pa svetnej sodbi. Moj tukajšnji sodnik
razgnetlo se je stoprav nekoliko ljud- je ]e ljudstvo samo in sicer na tisoče stvo in zrlo od daleč, kako se oskru- j \n tisoče, ki ve, kdo mu podaje resni-nja njih pokopališče.	! eo, kdo laž, in ono je pripravijeno za-
Ta boječnost je bila le navidezna staviti svoje življenje za svoje pre-Komnj je bil namreč stopil zadnji po- j pričanje."
grehec na pokopališču, zaprl je neki Tiho je bilo, ko je govoril Avnič s kmet za njim železna vrata, množica povzdignenim glasom to besede, konec pa se je razvrstila za pokopališkim govora pa je nastalo mrmranje kakor
ozuijem. A ondi je bila cela groblja nanošenega kamenja in kakor nalašč za boj pripravljena. Kajti, ko je možak, ki je vrata zaprl, potem zažvižgal na prste, vsula se je cela toča kamenja izza ozidja na pogrebce.
Nepopisljiva zmešnjava je nastala zdaj ondi. Krik, stok in jok se je mešal med strašno kletev in grozitev. Tek, dirjanje in letanje od zida v zid razlegalo se je kakor iz zverinjaka. kjer išče zaprta zverina med divjanjem izhoda.
Ko je bila ranjena že skoro Četrtina pogrebcev, med temi tudi nekaj kmet-skega ženstva in otrok, ki so se vsled same radovednost i pomešale med graj ske hlapce, objel je strah tudi najbolj pogumne. Mrtvaško trugo so vrgli na tla in zagnali se v jezi in obupu proti zidu, kjer je bil najnižji, ter poska kali in zlezli čez-nj. Marsikak kamen je še priletel na pleča počasnemu skakalcu, in stoprav, ko je bilo pokopališče popolnoma izpraznjeno, ponehala je kamenena toča. A ko so bili pogrebci na vse strani raztepeni in razpodjeni hiteli so kmetje na pokopališče, zgrabili ondi mrtvaško trugo in jo vrgli čez zid na grobi jo kamenja.
le, ko je prihajal mesec izza Tu njiških gozdov, prišla je skrivaje kopica mož. Dva najmočnejša izmed njih sta zadela za pokopališčem ležečo mrtvaško trugo na rame, in vsa družba se je vračala precej potem po prejšnjem potu skozi gozde proti Kamniku. A ko se je jelo drugo jutro daniti, bil je na pokopališču v Podgorju pokop, in izdajico Gorička pokopali so ondi brez blagoslova in zvonenja cerkvenega.
Šestnajsto poglavje.
Tjekaj so ga pripeljali Sred Ljubljanskega polja.
Narodna.
Upor Cerkljanskih kmetov proti grajščaku Strmolskemu zaradi Gorič-kovega pogreba pouzročil je zopet nov punt katoličanov proti krivover-stvu na Gorenjskem. V skrbeh je bila gosposka, da se razširi vstaja po me- i stih, in zaradi tega je urno poslala komisijo v Strmol, ki naj preiskuje krivdo posameznih in postopa ostro j po postavi proti zločincem. Ker je I bila preiskovalna zadeva verska, sestavljena je bila komisija polovično tudi iz katoliških duhovnikov, in! predsedoval jej je ljubljanskega škofa korer in skrivni tajnik ter " reformatio nis eommissarius" Hren (Chronn).
Ogromna je bila tvarina zatožbe, ker ni obsegala samo krivde kaljenja verskih obredov in krivoverstva, temveč tudi težkega telesnega poškodovanja in uboja Kamniškega mestjana Gorička. Mnoeo obdolženih kmetov je bilo ulovljenih, ker so se udeležili pogrebne demonstracije, a ker je skušal vsak oprostiti samega sebe, izdajal je jeden drugega in tako ni bilo opravičevanju in sumničenju ni konca ni kraja.
lahko gromenje, ki je znamenje silnega viharja. Precej potem so se culi posamezni glasovi:
"Primite krivoverca, vrzite ga raz odra, obesite ga na bližnje drevo!"
A med tem krikom so se razlegali tudi posamezni klici:
"Živel Agnič, slava našemu pogumnemu pridigarju!"
V zadregi je bila zaradi t.ega sodna komisija; kajti prepričala se je, da ima luteranstvo tudi v priprostem kmetslvu že krepke korenine.
Sklenola je torej vstaviti daljše sodnijsko preiskovanje proti Avniču in obsodila ga je po kratkem posvetovanju k smrti na vešalih zaradi razširjanja po postavi prepovedanega lu-teranstva med Slovenci.
Zopet je nastal nepopisljiv nemir med poslušalci, in nebrojni klici so slavili in pozdravljali obsojenca, ko je stopal neup^gnen nazaj v grajsko ječo.
(Dalje prikednjič.)
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, P0EQSTNIC0, PODAGRO ita.
in razne reumatične neprilike.
8AflO s 25ct- tn 5Oct. v vseh lekarnah
s9
89 E. Madison. Street,	_Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijat.
Cena uram:
Nikelnra........$ 6.00
Srebrna nra......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn r ~*ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 44 7 44 $14.00 18 44 15 44 $17.00 6 Size ura za da-M3 3 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jaaičen« glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
telefon kadar toopei na kak« postajo ▼ New York is m« veš kake priti k F*. Sulseuju. Pokliči Številko 3790 Cortland in gorori alovca&ke.
Gempagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
Jacob Slonici*,
E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Nižje podpisana priporočam potujodtan Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
▼ kat«rem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potnjoči Slovenci in Hr-vat je dob6..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVIGO-INNSBRUK LJUBLJANA.
poštni parniki SO l
„La Lorraine", aa dvs vt}aka...................................is.ooo	toa,	«5.000 konjakih »oil,
Saroie", „ „ ,, ........................ia.000	„	«5.000	„	„
frLa Touraine1', „ „ „ -----........................lo.oao	„	12.000	„	M
i,L*AquiUine", „ „ „ ......................10.000	,,	f 6.00c	„	H
„La Bretagne",...................................8.000	>.ooo	„	„
,,La Champagne",..............................	8.000	,	9.000	„	M
,,La Uatcogne", ................-..................8.000	„	9.000	,,	n
Parniki odpljcjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ie. uri dopoludne.
Parniki odpljajojo 1« priiUniifia itv iS Norih River, ob Morton Btreott
La Champagne La Gascogne •La Touraine *La Lorraine La Bretagne
4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904 18. aug. 1904. 25. aug. 1904 1. sept. 1904.
*La Saveie •La Touraine *La Lorraine
La Bretagne *La Savote
8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. G. oktobra 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Slina agei«ij»: 33 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Liine
(HOLLAND AM KRIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjer.in držav
med NEW Y0RK0M In ROTTERDAMOM preko
Boulogne sur-Mei\
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 et
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 et
galon ■ posodo vred. fzrrstna tropavlea od $Z50 do $* galon a posodo vred. Manj nego 10 galon naj nlkfte ae naroča, ker manj« količin« ae morem razpošiljati. Zajedno s naročilom naj gg. naročniki 4opo6J«fe i en ar, oziroma Money Ordat Spoštovanjem
Nile. Radoviohf
594 Vermont St., • 8AN FRANCISCO. CUL
. John Venzel, f
74 Mulch St., Cleveland, Ohio,
izdelovalec kranjtkih in nemških
harmonik
se priporoča rojakom za izdelovanj« tm popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevan je naročnikov. Oene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vratnih od $22 do $45. Plošče so iz najbojj-iega cinka. Izdelujem tudi plošč« is aluminija, nikelja ali medenine Cena tri vratnim je od $45 do Voč in natančno pov£:
JOEN VEN ZEL, 74 Manifik Su Cleveland. OU»
Naravna kalifornijska vina na pradaj«
Dobro črne i« balo vim««d 3f do 46 c«nt«v sal«na; it«r« bole ali črmo viao tO ceatov raloma. Be*«-liaj: iS ct. ar&lana. Kdor kupi aiamj kakor 6$ salon vina. mor« dati $3.00
»rožnik «d $3.35 d« $3.7* g*-
l«ma, alivovi«« po $3.00 s«l«ma. Pri večjem nar«čiln dam popust, ft spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77. Crockett. California Contra Gosta O*.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Fodpisam priporočam svojo dobro mrejea
gostilno,
T kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša ca mene in gotovo bod« prišel dc mene in do znancev. Ako ked« potrebuje kak svet, naj se name obrne, geslo teraj bodit
arroji k svojim! Hartis HufalS,
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam >voj lepo urejeni
saloon,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in brano % najboljšo postrežbo.
f obilen obisk se priporoča: (31de>	loto Pubaft,
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, d« izdelujem ZDRAVILNO GRENKO TINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih je d«biti v Evropi in Ameriki ter fs fi nega, naravnega vina. Kdor fcoleha na želodcu ali prebavnih onranih. naj ga pij« redno.
Pošilja ae v zabojih po i eden tneat (IS steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike.
T obilna naročila a« priporoča
JOSIP RIJSS,
432 S. Santa F6 Av. Pueblo, Col.
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNQAM. parnik s dvojnim vij* kom, 12,600 ton.
P0TSBAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton.
STAT EN DAM, parnik z dvojiiint vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojniai vijakom, 8300 ton.
w Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr^
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoj e pisarno v mo&t&k j
DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasse« BRNO, ii Krona
Parniki o d-p 1 j n j e j o: Is ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako srede
i ■ i ------- ob 10. uri zjutraj - ——— . ,,--^
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-3 Dearborn 8t., CHICAUO. Uit..
K.Ei> STIR LINE
(Prckoniorskii parobrodna družba ,,Rudeča zvezda44)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki me4
New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * ^
^ ^ + * ^ t Philadelpbijo in Aotwerpencou
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prikod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
C. M.C0X,	H. C. POST,
Am "t Ticket A te nt,	City Ticket Apst,
313 IV. Main St., Pueblo. Colo.
Pozor I Po želji potnikov bodem o brzojavili Mr. Frank Sakserju, last-uiku tega lista, čegar vsliižbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru
Prevaža potnike s sledečimi postni ni i parniki:
^ADERLANO dva vjafea W8« ton. tEELANS............11905 ton.
KR00NLAND..........127C0tea.
FINNLAND............^TGOton.
je densuje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to stori ujkitrtjt is sajaslid-
NAJBOLJE
Pri cennh za meclkrovje so vpošreto vse potrebščine, dobrfi ;rana, najboljša postrežba.
Pot coz Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejaih za i>otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, štajersko, Koroško, Primorje, Brvatsko, Dalmacijo in uruge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10, uri dopoludne o<l pomola ?4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PTTFLA-DELPHI JB vsako dru^o bretlo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjib listkov b« .leobrniti na:
Office, 9 Broadway, New Yirm City,
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene wwtopnike.