Poštnina plačana v gotovini.
Slo/eniki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20’—. za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Let o II	Celje, dne 24. aprila 1931	Štev. 9
Savinjski:
Kako pa letos kaže?
Dolgo je letos kimala zima in še sedaj so Savinjske planine globoko doli pobeljene s snegom, ki se je prošli teden celo ponujal tudi še po dolini. Pa vendar že prihaja pomlad v deželo in tudi naš hmelj, s katerim imamo že toliko dobrih in še več slabih izkušenj, se zbuja iz zimskega spanja k novemu življenju. Dela v nasadih zopet pričenjajo in hmeljarji se s skrbjo vprašujejo, kaj se nam obeta za letos. Ali bo vendar že enkrat konec te strašne hmeljske krize?
Prezgodaj je še danes govoriti o tem, kako bo letos, ker še manjka podlaga za vsako pametno tozadevno kalkulacijo. Vendar pa so že podane in znane razne okolnosti, ki pa žal, prav nič ne kažejo, da bi bil konec krize že na vidiku.
Večina držav, kakor n. pr. Nemčija, Anglija, F:rancija in Madžarska, zapira meje z visokimi carinami pred uvozom tujega hmelja in na en ali drug način izvaja pritisk na domače pivovarne, da uporabljajo domači hmelj. Države, ki do sedaj domačega hmeljarstva niso imele, kakor n. pr. Avstrija in Italija, pa imajo vendar precej razvito pivovarniško industrijo, hočejo celo lastno hmeljarstvo ustvariti. Vse to pa gotovo nikakor ni nam v prilog, ker je naša pivovarniška industrija šibka in je ogromna večina našega hmelja navezana le na izvoz. Poleg tega pa svetovna produkcija piva pada, nazaduje vedno bolj in je zato seveda tudi potreba hmelja vedno manjša. Vse to gotovo ne obeta nič dobrega in zato mnogi hmeljarji obupavajo in le z nekako nejevoljo pričenjajo z delom v svojih hmeljiščih.
Pa ni prav tako, hmeljarji! Še nikdar ni bilo tako hudo, da ne bi moglo biti hujše, in baje niti vrag ni tako črn, kakor ga slikajo. Dobro blago, ali samo res dobro blago je našlo, še najde in tudi vedno bo našlo kupca! In vprav v tem je zapopadena rešitev našega hmeljarstva, omiljenje te strašne hmeljske krize. Zato pa pritegnimo pas, dvignimo glavo in z veseljem na delo, da bomo pridelali res najboljše blago. Ne samo hmeljsko, temveč splošno gospodarsko krizo imamo, ne samo pri nas, ampak po celem svetu in — čas izbire je tu! Le res dobro in izenačeno blago se še spravi v denar in tudi še po kolikor toliko primerni ceni, ostalo pa seveda skoro ne najde več kupca. Pogumnemu pripada svet, zato pa danes ni čas obupavanja, temveč čas resnega in smotre-nega dela. Z mnogo večjo skrbjo, natančnostjo in točnostjo kakor doslej moramo izvrševati vsa dela v hmeljiščih ter imeti pred očmi vedno isti in edini cilj, pridelati res v vsakem oziru prvovrstno in brezhibno blago. Posamezni hmeljarski kraji dandanes tekmujejo med seboj, kdo bo pridelal boljše blago, da bo lažje prodal, in kdo bo pridelal ceneje, da bo trpel manj izgube ter lažje izdržal in zmagal. Izboljšajte kvaliteto, to je vodilno geslo hmeljarjev širom sveta;,! ker se vs? dobro zavedajo, da samo v tem geslu je zapopadena rešitev iz. sedanje hmeljske krize.
Z veseljem torej na delo v hmeljišče, saj za nas Savinjčane drugod skoro ni rešitve iz sedanje splošne gospodarske krize, kakor v hmelju. Poslušali smo deloma nasvete v začetku hmeljske krize, češ, če hmelj ne gre, vrzite ga ven in sadite krompir — toda tudi krompir ni šel drugače kakor napol zastonj ah pa je obležal v kleti. Savinjska dolina s hmeljem živi in propada, zato pa mora
vztrajati, prestati sedanjo težko krizo in najti rešitev iz nje. Rešitev pa je v boljšem obdelovanju, vestnejšem oskrbovanju, skrbnejšemu sušenju in basanju ter urejeni prodaji. Zato pa kvišku glave, ker le s pogumnim srcem in vedrim čelom bomo kaj dosegli. Res se zbirajo na prvi pogled na hmeljarskem obzorju sami temni oblaki, vendar pa se pojavljajo semtertje vmes tudi svetle točke, ki obetajo, da tudi letos ne bo tako slabo, kakor se v splošnem pričakuje. Toda blago moramo pridelati, hmeljarji, blago tako prvovrstno, da bo lahko konkuriralo vsakemu drugemu in na prvi pogled pritegnilo kupca. Ne pomaga dosti, če sami hvalimo in poveličujemo naše blago, temveč blago mora biti tako, da se bo samo hvalilo, ker le tedaj si bo tudi kupca našlo. Kdor pa misli, da pri sedanjih cenah ni vredno imeti dosti dela in brige s hmeljem, se bo kruto prevaril in s svojim manjvrednim pridelkom res — obsedel.
Janko:
Postavljanje opor in privezovanje hmelja
Po obrezovanju odžene hmelj kmalu številne mladice, trte, katere je treba, ko so že kakega pol metra dolge, čimprej napeljati in po potrebi tudi privezati na opore. Ali rabimo za opore hmeljevke ali pa žično konstrukcijo, je nazadnje že vseeno, pač pa je zelo važno, da opore ne postavimo preblizu hmeljske korenike, temveč najmanj eno dobro ped (30 cm) vstran, v vrsti seveda. Tu šele postavimo hmeljevko odnosno zapičimo kolec, na katerega privežemo žico. Ako uporabljamo hmeljevke, moramo jih res čvrsto postaviti, da nam jih pozneje, zlasti ko je hmelj že blizu vrha, ne razmeče vsak količkaj močnejši veter vse navskriž po hmeljišču; naj gre delo tudi nekoliko počasneje od rok, samo da so hmeljevke res čvrsto postavljene, ker le tako lahko kljubujejo vsem vetrovom.
Nikakor torej ni opravičena naglost nekaterih hmeljarjev, ki postavljajo opore že pri obrezovanju ter jih zapičijo navadno preblizu korenike ali pa celo tik ob njo in jo pri tem cesto prav občutno ranijo. Za postavljanje opor je čas vse dotlej, ko je treba napeljavati; ako postavljamo opore šele potem, ko je obrezani hmelj že odgnal, jih celo lažje postavimo pravilno, kakor pa takoj po obrezovanju.
Ko smo postavili opore, pričnemo z napeljevanjem. V ta namen najprej okoli šopa mladic odgrnemo zemljo prav do korenike, iz katere mladice odganjajo, ter izkopljemo še plitek jarek do opor.
Nato gladko porežemo prav pri štoru vse mladice razen 3—4, od katerih odberemo 2—3 ter jih položimo v jarek do opore in tu nanjo privežemo, ostali 1 — 2 pa pustimo za rezervo, ako nam katera od napeljanih odmre. Hmeljarji navadno odberejo za napeljavo najmočnejše in najdaljše trte, kar pa ni dobro. Te namreč rodijo navadno mnogo listja ter malo in grobih kobul. Izkušnja uči, da je najbolje napeljati srednje, zdrave in čvrste trte, ker le-te rodijo navadno malo listja, toda obilo lepih, jajčastih in finih kobul. Tudi napeljejo nekateri po 3—5 trt, kar povzroča neenoten, po kakovosti slabši in navadno tudi bolj grob pridelek in pa mnogo takozvanih »muh«; najlepši in naj-enotnejši pridelek dobimo, ako napeljemo redno samo 2—3 trte. Istotako nekateri ne položijo trt do opore v zemljo in zasujejo, temveč jih kar nategnejo na opore, kar tudi ni prav. Na zasutem delu trt namreč odženejo fine, vlaknaste koreninice, ki pridno srkajo rastlini potrebno hrano; vodoravna lega trt obenem tudi povzroča, da trte ne rastejo le divje v višino, temveč odganjajo mnogo stranskih panog, ki se vse popolnoma razvijejo in rodijo obilo finih, enotnih kobul, dočim je pridelek »nategnjenih« trt navadno dosti bolj neenakomeren in grob.
Napeljane trte privežemo na žico samo enkrat, tedaj ko jih napeljemo, pozneje pa se ovijajo same dalje. Na hmeljevke pa moramo privezovati večkrat, in to čim više, tem bolj čvrsto, da ne zdrkne vse skupaj k tlom. Navadno privezujemo najmanj trikrat, in sicer prvič, ko napeljujemo, drugič, ko so trte 1 —2 m visoko, in tretjič, ko so trte že 3—4 m dolge; po potrebi pa privezujemo tudi večkrat in je že radi tega treba nasad češče pregledati. Privezovati pa moramo previdno, da trt ne odlomimo ali odkrhnemo; zato privezujmo le ob lepem vremenu in ko je že rosa prešla ter so trte suhe, ker tedaj niso tako krhke. Da bo vez bolj držala, privežemo vedno tik izpod listov. Že pri drugem privezovanju odrežemo tudi že za rezervo puščene nenapeljane trte in tudi vse, ki so morda še po napeljevanju odgnale iz korenike.
Vse pri napeljevanju in pozneje pri privezovanju porezane trte moramo vedno skrbno zbrati in odnesti iz hmeljišča. Nekateri sicer svetujejo te trte pri napeljevanju spraviti v omenjeni jarek na napeljane trte in pokriti s prstjo, češ, da je to neke vrste zeleno gnojenje. Tako ravnanje pa nikakor ni priporočljivo, ker so le-te trte cesto že za-ražene s peronosporo, v zemlji počasi gnijejo in morejo s tem le škodovati tudi napeljanim trtam. Zato ven iz hmeljišča in na kompost z njimi!
Kakor iz navedenega sledi, tudi napeljevanje in privezovanje trt prav znatno vpliva na množino in še bolj pa na kakovost pridelka hmelja. Zato pa tudi to delo opravljajmo vedno pravilno in zelo skrbno, samo da bo kakovost našega pridelka čim boljša, ker le tedaj bo šel res tudi lahko v denar.
51. glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo
(Dalje.)
Pravcati križev pot je moral društveni odbor hoditi, da je dosegel polovično vožnjo za hmeljske obiralce in v ta namen zainteresirati tele oblasti in korporacije: Sresko načelstvo Celje, Kmetijsko družbo za Slovenijo, Zbornico TOI, Direkcijo državnih železnic v Ljubljani, Ministrstvo saobračaja, Ministrstvo poljoprivrede i voda in nazadnje samega ministra dr. Antona Korošca.
Prva vloga se je napravila dne 15. marca, zadnja pa 2. julija.
Vse druge težnje Hmeljarskega društva v pro-speh hmeljarstva je društveni odbor izrekel v posebni spomenici, ki je bila izročena po odborniku g. L. Plavšaku gg. ministrom v Celju dne 11. novembra 1930. Vse navedene želje so pa ostale do sedaj le na papirju. Spomenica je bila izročena tudi novoimenovanemu poslaniku ČSR gosp. dr. A. Kramerju in ministru trgovine z namenom, da bi se povodom sklepanja nove trgovinske pogodbe s ČSR oziralo na potrebe našega hmeljarstva. Pogodba je perfektna — glede carine na hmelj je pa ostalo vse pri starem.
Spomenica je bila svoječasno ponatisnjena v »Slovenskem hmeljarju« in je gotovo še vsem v spominu.
V	namen pridobitve novih odjemalcev našega hmelja se bo Hmeljarsko društvo glasom sklepa glavnega odbora udeležilo mednarodnega velesejma v Milanu, ki se bo vršil meseca aprila t. L, in je potom špedicijske tvrdke »Grom« v Ljubljani tjakaj že odposlalo balot najfinejšega, prepariranega in signiranega hmelja ter nekaj ročnih vzorcev, zemljevidov in reklamnih listov v italijanskem jeziku. V kritje tozadevnih stroškov je banska uprava prispevala Hmeljarskemu društvu 5000 Din, Savinjska posojilnica v Žalcu 1000 Din in Celjska posojilnica 300 Din.
V	spomin pred 50 leti izvršene ustanovitve Hmeljarskega društva se je dne 7. septembra priredilo v Žalcu slavnostno zborovanje z razstavo hmelja. Obširno poročilo o dosedanjem delovanju
društva in o uspehu hmeljske razstave je priobčil »Slovenski hmeljar«, zato odpade tozadevno na-daljno razpravljanje.
Banska uprava je vprašala društveni odbor za mnenje glede združitve vseh strokovnih kmetijskih listov v eno glasilo, ki bi naj bil »Kmetovalec«. Glavni odbor pa se je izrazil proti tej nameri in poudarjal potrebo, da »Slovenski hmeljar« še naprej izhaja samostojno kot glasilo hmeljarskega društva.
Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je poslal društveni odbor reklamni list za naš hmelj s prošnjo, da ga zavod prestavi na francoski in angleški jezik in da ga objavi v svojem glasilu.
Srezko načelstvo v Celju je dne 23 januarja 1931 sklicalo anketo, pri kateri se je razpravljalo o določitvi znamke hmelja, pridelanega izven sodnih okrajev Celje, Vransko in Gornjigrad. Anketa ni prišla do definitivnega zaključka.
V »Kmetovalcu« je društveni poslovodja objavil dva poučna članka, in sicer: »Poročilo o stenici thriphleps minutis« in »Hmeljska kriza«.
Pogled v bodočnost našega hmeljarstva zaenkrat ni prav nič ugoden. Avstrija in Francija si hočeta prizadevati, da zanaprej producirata doma toliko hmelja, kolikor ga potrebujeta. Nemčija je istega mnenja in namerava tudi dvigniti carino za tuj hmelj na 150 RM ter uvesti prisilno porabo domačega hmelja v domačih pivovarnah. Radi visokega obdavčenja se je konzum piva v Nemčiji tako zmanjšal, da bodo zanaprej letno do 70.000 starih stotov hmelja manj potrebovali. Češkoslovaška je pri teh razmerah hudo prizadeta, ker mora 50% vsega hmeljskega pridelka spraviti čez državne meje. Za nas pa, ki moramo čez 90% svojega pridelka izvažati, prideta pri prodaji hmelja najbolj v poštev Anglija in Belgija, ki sta pa slaba plačnika. Pridelovalni stroški ne najdejo kritja. Pogled v bližnjo bodočnost torej ni razveseljiv in ugoden — vendar ne smemo obupati. Kriza v hmeljarstvu traja že predolgo — in gorje nam, če je letos ne bo konec. Zato pa opuščajmo vse stare nasade, tudi tiste, ki nam ne dajo kvalitetnega blaga, in skrčujmo še ostale po možnosti. Potrudimo se pa, da bomo vestno upoštevali preiskušene nauke glede obiranja, sušenja, basanja in prodaje hmelja. Strnimo naše vrste in ščitimo, kar je zaščite nujno potrebno in zaščite vredno.
2.	Obračun: Hmeljarstvo društvo je imelo v minulem letu 93.006 Din dohodkov in 92.814 Din stroškov, torej preostanka 192 Din. V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Blatnik Simon
(Velenje) ter predlagal, da se podeli društvenemu odboru odveza, kar se je tudi soglasno zgodilo.
3.	Volitev glavnega odbora: Za dobo dveh let so bili izvoljeni v glavni odbor sledeči: Anlloga Andrej (Golovlje), Bošnak Matija (Braslovče), ing. Dolinar Janko (Celje), ing. Ježovnik Iv. (Arjavas), Kukec Edvard (Žalec), Lorber Rudolf (Žalec), Medič Josip (Šoštanj), Mešič Anion (Polzela), Mihelčič Alojz (Celje), Marinc Jeronim (Braslovče), Ocvirk Matevž (Šl. Jurij ob Taboru), Pe-triček Anion (Žalec), Senica Vilko (Žalec), Stopar Vinko (Velenje), Šketa Jože (Trnava - Gomilsko), župnik Veternik Anton (Žalec) in baron Warsberg Oskar (Šmartno ob Paki); namestniki: Janič Rud. (Žalec), Kopriva Anion (Arjavas) Lesjak Ivan (Šl. Janž-Velenje), Steiner Anion (Golovlje - Žalec) in Uralnik Franc (Podlog-Šl. Peter).
4.	Za pregledovalce računov za dobo enega leta sla bila izvoljena g. Jošt Mihael (Golovlje) in g. Ivan Naraks (Zg. Ložnica).
5.	V razsodišče so bili izvoljeni: dr. Šri-bar Mariin (Drešinja vas - Petrovče), ing. Dolinar Janko (Celje), ing. Ježovnik Ivan (Arjavas-Pelrovče), Marinc Josip (Št. Pavel) in šušterič Ernest (Žalec); namestnika: Cetina Andrej (Dobrteša vas-Št. Peter) in Jurhar Franc (Vrbje-Žalec).
6.	Članarina za leto 1932 se je določila na 10 Din za hmeljarje in na 50 Din za nehmeljarje.
7.	Predlogov v smislu § 10 društvenih pravil ni bilo.
8.	Glede oznamovanja izvensavinj-s k e g a hmelja se ie razvila živahna debata, končno pa je sklenil glavni občni zbor, da mora znamka »Južnoštajersko - Savinjska dolina« ostali nespremenjena in omejena, kakor dosedaj, samo na sodne okraje Celje, Vransko in Gornjigrad; iz-vensavinjski hmeljarji pa naj si določijo drugo znamko, ki pa ne sme biti laka, da bi se lahko zamenjala z znamko »Južnoštajersko - Savinjska dolina«.
9.	Razpošiljanje raznih poročil. K lej točki je urednik našega lista izjavil, da bo v slučaju zadostnega razumevanja in podpore izhajal »Slovenski hmeljar« po potrebi v času sezone večkrat ludi vsak dan, seveda v zmanjšani obliki, samo da prinese tržne cene in opiše položaj na tržiščih. Izjava je bila s splošnim odobravanjem vzela na znanje, ker edino na ta način hmeljarji najhitreje dobijo vsa važna poročila.
10.	S 1 u č a j n o s 1 i ni bilo.
Po končanem občnem zboru se je odbor konstituiral ler je bil izvoljen za predsednika g. Roblek, za podpredsednika g. Mihelčič in za poslovodjo g. Pelriček; v ožji odbor pa g. Kukec, ing. Dolinar
in g. Stopar. Ob tej priliki je glavni odbor sklenil, da se čimprej sestane k prvi seji, na kateri bo razpravljal o programu ter si določil potrebne smernice za delovanje v tekočem letu.
*
Velike in mnogovrstne so potrebe našega hmeljarstva, vendar upamo, da bo novi odbor kos svoji težki nalogi in deloval z vso silo za prospeh te naše gospodarske panoge. Vsi hmeljarji pa naj ga pri tem z vso stanovsko zavednostjo in popolnim razumevanjem čim izdatneje podpirajo.
Razno
Na Litavskem je znašala produkcija piva leta 1926 85.842 hi, leta 1927 90.016 hi, leta 1928 124.883 hl, I. 1929 101.167 hi in leta 1930 114.460 hi.
V Italiji je konzum piva v lanskem letu nazadoval za 15%. Vzrok temu je predvsem silni padec vinskih cen tako, da pivo ne more več konkurirati z vinom. Vkljub temu pa se je zelo dvignil uvoz ječmena (od 2982 na 16.892 ton), to pa zato, ker zadnji čas Italija uvaža ječmen in pripravlja slad sama, dočim je prej uvažala slad. Tudi uvoz hmelja se je dvignil, in sicer od 2007 g v letu 1929 na 2658 q v letu 1930; izgleda, da so se italijanske pivovarne radi izredno nizkih hmeljskih cen založile s hmeljem deloma že za par let naprej.
1600 let staro pivo imajo v muzeju v Alzey (Rheinhessen). Pri izkopavanjih v starem rimskem kastelu pri Alzeyu leta 1911 so našli namreč tudi majhen, trebušast, ilovnat sodček s pivom, kakor so ga varili leta 353 po Kristusu. Najstarejše pivo na svetu torej vsekakor hrani mestni muzej v Alzeyu. Pivo je rimskega izvora.
Kaj zahtevajo francoski hmeljarji? Mnogo! 1. Povišanje uvozne carine na hmelj od Fr. 125 (Din 2‘77) na Fr. 4 — (Din 9 —) za kg. 2. Prisilno uporabo domačega hmelja v francoskih pivovarnah. 3. Ustanovitev posebnega fonda (iz davka na pivo) za podpiranje izvoza hmelja in piva (izvozne premije) ter podpiranje hmeljarstva (razstave, sušilnice, hmeljarne, propaganda itd.). 4 Zakonsko omejitev in prepoved širjenja novih hmeljskih nasadov.
Kaj pa zahtevajo nemški hmeljarji? Tudi mnogo!
1.	Razrešenie carinske pogodbe z Belgijo in takojšnje splošno povišanje uvozne carine na hmelj od 60 RM (8 Din) na 150 RM (20 Din) za kg. 2. Ureditev vprašanja tranzitnih skladišč. 3. Takojšnje izdanje pravilnika k zakonu o prisilni uporabi domačega hmelja v nemških pivovarnah. 4. Izpopolnitev akcije za nakupovanje hmelja v svrho regulacije cen. 5. Samopomoč, redukcijo nasadov in čim boljšo kvaliteto.
Pivovarniška industrija v Avstriji je poslala nedavno svoje zastopnike k državnemu kanclerju dr. En-derju s prošnjo, naj vlada ne zvišuje več davkov na pivo, ker je itak konzum že padel za 25% in se je bati, da bo še bolj. Obenem so prosili, naj vlada ne pospešuje kulture hmelja v Avstriji, ker vlada na vsem svetu težka hmeljska kriza in se povsod morajo nasadi krčili; s pospeševanjem hmeljarstva bi se širila le panoga kmetijstva, ki bi že od samega začetka ne bila rentabilna.
V Češkoslovaški redukcija hmeljskih nasadov kar ne gre od rok. Hmeljarsko društvo je sicer izdalo okrožnico vsem hmeljarjem, naj skrčijo nasade za 50%, toda večina hmeljarjev se temu pozivu ni odzvala, češ, da je to preveč. Tako bo skrčitev nasadov na Češkoslovaškem, kakor ¡zgleda, zopet le malenkostna.
XI. ljubljanski velesejem se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija. Velesejmi niso važni samo radi pospeševanja gospodarske internacionale, oni so tudi važni faktorji v gospodarskem življenju, ker vzpodbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo lastni deželi nov impulz delu in produkciji ter s tem povečujejo konzum. Razstavljalci na ljubljanskih velesejmih so bili doslej z uspehi zadovoljni, sklenili so trajne trgovske zveze z odjemalci, kupcu so se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je mogel pregledati vse blago in si izbrati najboljše, preračunati cene in sklepati s solidnimi tvrdkami trajne trgovske zveze. Zato interesenti radi obiskujejo ljubljanske velesejme. Za naša podjetja je torej ljubljanski velesejem edinstvena priložnost, da iznesejo svoje proizvode pred široki internacionalni forum in razširijo krog svojih odjemalcev. Prijave za udeležbo na XI. ljubljanskem velesejmu se že sprejemajo. Vse informacije daje urad velesejma v Ljubljani.
Hmeljarska prodajna zadruga ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. uri v mali dvorani hotela »Evropa« v Celju. Na dnevnem redu je volitev načelstva in nadzorstva, nekatere druge važne zadeve zadruge in slučajnosti, člani zadruge so polnoštevilno vabljeni. Hmeljarji, ki še želijo pristopiti k zadrugi, storijo to lahko istotam še pred začetkom občnega zbora ter se istega potem tudi takoj udeleže.
Napačno je
1.	Gnojiti naravnost na koreniko hmelja.
2.	Opore postavljati preblizu korenike.
3.	Trte kar nategniti na opore.
4.	2e danes obupavati, da hmelj ne bo šel v denar.
5.	Odlašati s poravnanjem naročnine za »Slovenskega hmeljarja«.
Pravilno je
1.	Gnojiti vedno vsaj eno ped daleč, in okoli korenike.
2.	Opore vedno postaviti najmanj eno dobro ped daleč proč od korenike.
3.	Trte od korenike do opore položiti v zemljo in pokriti s prstjo in šele potem napeljati na opore.
4.	Biti prepričan, da res dobro blago bo šlo zmerom v denar.
5.	Čimprej poravnati naročnino za »Slovenskega hmeljarja« in pridno pridobivati novih naročnikov, da ti bo list v času sezone lahko pošiljal tudi redno vsa tržna poročila in boš na ta način o cenah vedno pravočasno in pravilno poučen.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Obrezovanje hmelja je v glavnem končano in so deloma postavljene tudi že opore. Povpraševanje po letošnjem pridelku v predprodaji se nadaljuje in ponuja 8—10 Din za kg.
Češkoslovaška: Tendenca zelo mirna, prometa malo, ponudba prekaša povpraševanje. Vkljub temu so po zaslugi sindikata ostale cene nespremenjene in notira žateški hmelj 7—13 Din, ostali češki hmelj pa 5—8 Din za kg. V Zatcu je bilo do sedaj znarn-kovanih 80.132 stotov hmelja letnika 1930. — Spomladanska dela v nasadih so v polnem teku, dasi vlada še vedno mrzlo in deževno vreme.
Nemčija: Cene so ostale sicer nespremenjene, vendai ni več mnogo zanimanja za hmeljski trg in zato le malo prometa. Prodanega je bilo le nekaj hallertau-skega hmelja po 7—8 Din, špaltskega po 9—12 Din in gorskega po 6—8 Din za kg. — Dela v nasadih so se zopet pričela in je obrezovanje v polnem teku. Vreme je toplo in suho. Površina nasadov bo ostala skoraj nespremenjena.
Francija: Položaj nespremenjen. Hmeljarji si prizadevajo za vsako ceno prodreti s svojimi zahtevami glede uvozne carine in prisilne uporabe domačega hmelja.
Belgija: Tržišče mirno in cene nespremenjene. Letnik 1931 v predprodaji je le malo dražji kakor lanski.
Anglija: Na tržišču nobene spremembe. Hme-Ijarlji nameravajo opustiti precejšen del hmeljskih nasadov in jih nadomestiti s sadovnjaki.
Amerika: Pričakuje se, da bodo cene še popustile in je zato na tržišču le malo prometa, ker ni dosti povpraševanja. Prvovrstno, izbrano blago notira 20—21 Din za kg, prodaja pa se še največ Oregon in Kalifornija po 14 Din, Vakima pa po 15 Din za kg. — V Kaliforniji so spomladanska dela v hmeljskih nasadih že v polnem teku.
Za razvedrilo
Mali predrzneš.
Franček je bil v šoli velik nepridiprav. Danes je zopet zlomil šolsko ravnilo.
Učitelj jezno : »Ali veš, koliko jih boš zato dobil?«
Franček: »Prosim, gospod učitelj, jaz ne hodim v šolo, da bi kaj dobil, temveč zato, da bi se kaj naučil.«
Kaj najbolj vleče?
Novi kino-podjetnik svojemu prijatelju: »Kaj misliš, kakšno ime naj dam svojemu kinu, da bo bolj vleklo?«
Prijatelj: »Vstopnine prosto.«
Ta nesrečna menica!
Krpač ni mogel celo noč spati, ker bi drugi dan moral izplačati menico, pa ni imel vinarja. O polnoči vstane in gre budit žiranta: »Kaj si ponorel,« pravi žirant, »kaj vendar hočeš tu o polnoči?«
Krpač: »Jutri ne morem izplačati menice.«
Žirant: »Pa zato budiš mene o polnoči?«
Krpač: »No, mislil sem si, če ne morem spati jaz, pa naj ne spi tudi žirant.«
V šoli.
Profesor: »Abstraktna stvar je torej ona, katero si lahko predstavimo, ne moremo je pa otipati. Navedite primer!«
Dijak: »Razbeljeno železo.«
FRANC
STRUPI
Celje
Zaloga stekla, porcelana , svetiljk, okvirov ter šip, kipov itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela.
Najnižje cene in točna postrežba.
ANTON BRUMEC
GOSPOSKA ULICO ŠTEV. 2
se vsakomur priporoča kot ugoden vir za nakup vsakovrstnega manufahturnega ter modnega blaga.
Blago dobre kakovosti, nizke cene, vsestransko priznana solidnost.
Pridite in prepričajte se sami. K nakupu se ne sili.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, ki so vsa preizkušena, dobite zastonj
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU. CEUE V LASTNI HIŠI jsrs„- NARODNI DON
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*—
MARIBOR PODRUŽNICI:	ŠOŠTANJ
Aleksandrovaul.il	-= (v lastni hiši) =
HMELJARJI!
Vaš zavod je
PosojniuNOtt w mim
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2-6. Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
I. jugoslovanski lavod za vkla-danje in konserviranje hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, ba-lote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena z 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦____________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
___________♦_____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog
nad 100,000.000 dinarjev
-
♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Kmetje, meščani, trgovci, ob/iniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji I
Gnojite z apnenim dušikom?
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda 1 Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje; Tvorntca za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
tzdajl konzorcij „Slevenskepa	predstavnik ilajzlj Mihelčič, župan In posestnik, Celje Breg. Odjovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celin