Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (3/16 °C) pretežno oblačno, v soboto (5/20 °C) in nedeljo (3/22 °C) pretežno sončno.
Četrtek, 6. aprila 2017
številka 14 | leto 64
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
V Hrastovc divjal največji območni gozdni požar v zadnjem desetletju
jr
M
TAKO mislim
Znajo zunanji res bolje kopati?
Milena Krstič - Planine
V Šaleški dolini premog (malo pa si tudi jamo) kopljemo sami. Zadnje čase nam pri tem sicer pomagajo zunanji svetovalci, a to dejstva ne spremeni.
Prejšnji teden je komaj potihnila afera, da je Premogovnik Velenje pri iskanju načina, kako se znebiti tistih, ki bi lahko mirno uživali v pokoju, pa hočejo še kar kopati in kopati, najel Inštitut za sodobni trajnostni razvoj. Zaradi neupokojevanja v Premogovniku zdaj nimajo možnosti zaposlovanja mladega kadra, onemogočeno je prenašanja znanja na mlajše, ki bodo čez nekaj let gonilna sila v podjetju, predstavljajo finančno breme... Nekdanji vidni slovenski politiki (Vlačič, Rop, Cvikl, Jauševec) bodo PVza borih 35.000 evrov analizirali zdajšnje ureditve, jim prikazali mednarodno učinkovite prakse na tem področju in pripravili predloge možnih sprememb ter ukrepe, da bo poklicno zavarovanje koristilo namenu, ki ga ima v rudarskem poklicu. Je to res tako težko razumeti?
Če, kako bo šele razumeti svetovalno pogodbo (zanjo je zvedela v ponedeljek na POP TV), ki je veliko težja, ker je tudi »veliko težja«. Za en milijon evrov jim svetovalna družba A.T. Kearny pomaga optimizirati poslovanje in organizirati nabavo na način, ki jim bo prinesel več kot 5 milijonov evrov prihranka. En milijon za pet milijonov? Kdo ga ne bi dal? Vsak. Le da se v tem primeru prvi nadzornik PV in prvi mož slovenske podružnice A.T. Kearnija menda dobro poznata. To pa je sumljivo, čeprav se v Sloveniji vsi dobro poznamo. Če ne neposredno, pa posredno. On pozna onega, on od onega pa onega ... Bolj kot svetovalne pogodbe v oči bode nekaj drugega. Močno me namreč spominja na tisto, (upam, da je danes drugače), ko so na naših ministrstvih skozi okno z lopato zmetali na kupe evrov, da so zunanji svetovalci zanje sestavljali tisto, kar bi morali (znati) sestavljati sami in za kar so tudi prejemali plačo. Dvomim namreč, da na PV nimajo dobrih kadrov, ki bi sami znali zadeve preobrniti v pravo smer.
Zbirajo podpise podpore za tretjo razvojno os
Velenje - Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in koroška
Naj športnika leta 2016 Tim Kevin Ravnjak in Janja Garnbret v družbi najboljših športnikov invalidov Maruše Golčer in Frančka Gorazda Tirška ter (med njima) mladinke Eve Kralj.
Nagrade za moč, pogum in vztrajnost
Velenje, 4. aprila - V torek so v velenjskem Domu kulture na prireditvi Športnik leta 2016 v MO Velenje nagradili vztrajnost, pogum, moč in vrednote, ki športnike vodijo do vrhunskih rezultatov. Teh je bilo v lanskem olimpijskem letu res veliko, kot je bilo veliko tudi kategorij in nagrajencev. Več na strani 21.
a bš

VELENJE
mesto zdravja
Predstavitev društev, organizacij in institucij, ki delujejo na področju zdravja

Sobota, 8. april 2017, od 9. do 12. ure na Velenjski promenadi
ENJE
mesto zdravja
VLJUDNO VABLJENI!
hMl£Q

[nj
:: U H
VELFHJE
gospodarska zbornica sta v minulih dneh pozvali gospodarsko, politično in civilnodružbe-no okolje Koroške in regije Saša k podpisu skupne izjave glede zahteve po čim prejšnji izgradnji hitre ceste tretje razvojne osi. V njej znova poudarjajo pomen boljše prometne povezave za razvoj obeh regij. »Z zbranimi podpisi in celovito skupno izjavo, naslovljeno na vse, ki odločajo o uresničitvi projekta, želimo dobiti odgovor v obliki zagotovila, da bo projekt uresničen v predvidenem roku,« so še zapisali.
Do torka so na Savinjsko-šale-ški gospodarski zbornici prejeli blizu 40 podpisanih izjav, pričakujejo jih več kot 50, na koroški gospodarski zbornici pa čez 70. V prihodnjih dneh bodo pripravili novinarsko konferenco, nato pa podpisane izjave podpore poslali vsem naslovnikom, ki odločajo o uresničitvi projekta 3. razvojne osi.
a tp
■
2
V Velenju bodo pražili krompir
Velenje, 27. marca - Zavod za turizem Šaleške doline in Turistično društvo Velenje sta v sodelovanju z Društvom za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi v Planici izvedla udarno promocijo Svetovnega festivala praženega krompirja, ki ga bo v soboto, 2. septembra, v Velenju gostila Mestna občina Velenje. Na festivalu bo sodelovalo več kot 80 ekip iz Slovenije in tujine. Organizacijski komite Planica (OK Planica) že vrsto
Sporazume sta podpisala predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Stane Menard in velenjski podžupan Peter Dermol.
let podpira omenjeni festival in pomaga pri njegovi promociji.
V	Planici je bil podpisan dogovor o izvedbi 17. Svetovnega festivala praženega krompirja v Velenju, ki sta ga ob prisotnosti predsednika OK Planica Draga Bahuna podpisala predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Stane Menard in podžupan MO Velenje Peter Dermol.
V	treh mesecih cepili 316 občanov
Velenje - Akciji ugodnejšega cepljenja proti klopnemu menin-goencefalitisu, ki je ves marec potekala v Sloveniji, se je pridružil tudi javni zavod Zdravstveni dom Velenje. Kot so povedali na zavodu, je bilo zanimanje za cepljenje v tukajšnjem okolju precejšnje. V lanskih prvih treh mesecih so cepili 76 občanov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v letošnjem istem času pa kar 316. Največ prav prejšnji mesec, in sicer 178 ljudi.
Zaradi tolikšnega zanimanja so želeli akcijo ugodnejšega cepljenja podaljšati še v ta mesec, a jih je zastopnik proizvajalca cepiva konec minulega tedna obvestil, da so pošle vse zaloge cepiva.
• Tp
Kazenske zadeve jim ne zastarajo
Velenje - Na Okrajnem sodišču Velenje so lani prejeli v delo 14.830 zadev, rešili pa 15.050, kar pomeni, da so pripad obvladali v celoti.
Poseben poudarek oziroma prioritetno reševanje so namenili zadevam, ki so starejše od pet let. Lani so jih rešili 68. »Reševanje teh zadev spremljamo mesečno s pisnim poročanjem sodnikov in analiziranjem na rednih mesečnih sestankih,« pravi Vlasta Lajlar, predsednica sodišča in okrajna sodnica.
Najstarejša zadeva, ki jo obravnavajo, je zapuščinska zadeva, za katero zaradi njene specifičnosti do rešitve potrebujejo več časa.
Lajlarjeva pravi tudi, da so veseli, ker v lanskem letu ni zastarala nobena kazenska zadeva.
■ mkp
Prihodnji torek bodo zasedali velenjski svetniki
V	torek, 18. aprila, se bodo zbrali velenjski svetniki na svoji 20. seji. Kadrovska komisija je pripravila kar nekaj predlogov za dopolnitve delovnih teles oziroma svetov javnih zavodov, razrešiti pa nameravajo tudi nekaj prostorskih in premoženjskih vprašanj. Pregledali bodo tudi, kako so poslovali v lanskem letu in se seznanili z delom številnih javnih zavodov in organov, ki delujejo pri Svetu Mestne občine Velenje. Na dnevnem redu imajo kar 36 zadev.
■ mz
Kljub ukrepom več kot 260 tisoč evrov izgube - Nadaljnja obnova čaka - Prihaja nov rentgen
Lani so v bolnišnici hospi-talno obravnavali 3650 pacientov, kar je 18 manj kot leta 2015. Ambulantno pa so jih leta 2015 obravnavali dobrih 20.500, lani pa slabih 20 tisoč.
Tatjana Podgoršek
»Zelo težko komentiram cilje in njihovo uresničitev v preteklem letu, ker jih je zastavilo prejšnje vodstvo bolnišnice. Tisto, kar najbolj izstopa, je, da zastavljenega cilja o blizu 180 tisoč evrih presežka nismo uresničili in da je bolnišnica lansko poslovno leto sklenila z več kot 260 tisoč evri izgube. Leto 2015 pa je še končala s presežkom prihodkov nad odhodki v višini dobrih tisoč evrov,« je na vprašanje, kako so lani v Bolnišnici Topolšica uresničili zastavljene cilje, odgovoril vršilec dolžnosti direktorja Jurij Šorli. Kot je še dejal, je bil njegov cilj ob nastopu funkcije v. d. junija lani izboljšanje finančnega položaja ustanove, kar mu je uspelo, saj je od približno 400 tisoč takratnega dolga tega zmanjšal na že omenjenih 260 tisoč evrov.
Dolg s krediti znaša blizu 6 milijonov evrov
Glavni razlogi za izgubo so -po njegovem mnenju - stroški financiranja (krediti, obveznosti iz projekta energetske obnove bolnišnice), neplačilo opravljenega presežnega programa (v deležu obveznega zdravstvenega zavarovanja je ta leta 2015 znašal nekaj manj kot 438.300 evrov, lani pa 265.720 evrov) ter odpis starih
neizterjanih dolgov. Sicer pa znaša dolg bolnišnice skupaj s krediti približno 6 milijonov evrov.
Šorli zagotavlja, da za zdaj še ni nič znanega, ali bo delovala specialistična bolnišnica v Topolšici tudi v prihodnje samostojno ali se bo priključila celjski bolnišni-
Jurij Šorli: »Razvoj specialistične bolnišnice zavira nemogoč likvidnostni položaj, saj so dolgovi večji, kot so zmožnosti plačevanja.«
ci oziroma kliniki Golnik. Prav tako se ni še nihče pogovarjal o tem, da bi dali komu program, ki ga izvajajo, ker bi to pomenilo ukinitev bolnišnice v Topolšici. Je pa znano, da je opravljena revizija projekta energetske sanacije bolnišnice, ki jo bodo na seji ta mesec obravnavali člani sveta javnega zavoda, proti koncu leta pa pričakujejo še revizijsko poročilo Računskega sodišča o poslovanju bolnišnice v letu 2015.
Letos bistveno večje težave
Jurij Šorli za letos napoveduje bistveno večje težave, kot so jih imeli v bolnišnici lani. Vrednost storitev se je namreč zmanjšala za 3 odstotke, obetajo se višji stroški zaradi višjega regresa in napredovanj zaposlenih. »Kljub temu so naši letošnji cilji uravnoteženo poslovanje, nadgradnja kakovosti dela, informacijskega sistema in zagotavljanje večjega zadovoljstva zaposlenih.«
Sogovornik je izrazil zadovoljstvo glede nadaljnjega posodabljanja opreme bolnišnice. Ministrstvo za zdravje je pred nedavnim končalo razpis za nakup novih rentgenskih aparatov. V bolnišnici jih pričakujejo v prvi polovici letošnjega leta. Na vprašanje, ali so končali predvideno obnovo objekta Planika, pa je odgovoril: »Ne. Niso še končani prostori mikrobiologije ter celovita ureditev prezračevanja. Dela stojijo, saj bolnišnica ni sposobna pokriti stroškov, z izvajalci se dogovarjamo, kaj in kako naprej. Nadaljevali bomo, ko bo denar.« Dodal je še, da tudi te stvari čakajo na odločitev ministrstva o morebitnem povezovanju, sodelovanju z omenjeno kliniko ali bolnišnico.	■
Rekli so > Jurij Šorli o očitkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec o neizpolnjevanju dogovora v zvezi z izmenjavo bolnikov in dejavnosti: »Gre za dogovor na načelni ravni iz leta 2010. V njem je predvidena usmeritev 60 bolnikov iz celjske in slovenjegraške bolnišnice s področja nege po kirurških posegih oziroma po operacijah kolena, kolka in podobno. Tega nismo mogli izvajati, ker
objekt Smrečina, ki je bil predviden za ta namen, ni obnovljen. Prav tako nismo širili nobenega programa. Na področju kardiologije izvajamo povsem enak program, kot smo ga pred omenjenim dogovorom. Razdelitev programa je stvar zdravstvene zavarovalnice in ni v naši domeni. Bi pa bilo zanimivo preveriti, kako se dogovora drži slovenjegra-ška bolnišnica.«
Savinjsko-šaleška naveza
Ne vrti se nam le zaradi višine
»Patria« ni le ena - Pivski pogled naokoli - Po prazniku še festival - Sejem bil je živ
Veliki petek za Furs! Finančna uprava je v petek poslala prve informativne izračune dohodnine. Za vsak primer zadnjega v mesecu, ne 1. aprila, saj gre vendarle za resno stvar. In ker poštarji ob sobotah pisem na raznašajo, jih ljudje 1. aprila tudi niso dobili. Saj gre vendarle za preveč resno stvar in mnogim ob prejemu odločb nikakor ni do smeha. Nekaterim se kar zavrti. Sicer pa se pri nas resne zadeve še vedno vrtijo okoli številk. Okoli hitre ceste 3. razvojne osi so se malo umirile, nikakor še ne okoli bloka 6 in 2. tira. Nekdanji pomembni politik Gregor Golobič je na zaslišanju parlamentarne komisije kar dobro »potunkal« nekatere (nekoč in še sedaj) vidne politike. Slišati je bilo, da je blok 6 Patria Pahorjeve vlade; nekateri pa namigujejo, da bi 2. tir med Koprom in Divačo lahko bil Patria sedanje vlade. Odvisno od tega, kaj se bo iz sedanjih odločanj sploh izcimilo. Saj imamo na voljo kar dva zakona. Ko bi le znali iz njiju izluščiti najboljše! Petek je bil veliki dan tudi za Žalčane. Že ta večer so, neuradno sicer, znova odprli njihovo fontano piv. V želji seveda, da bi ta tudi to leto privabila vsaj toliko gostov, kot jih je lani. Še posebno, ker je letos obogatena, še bolj so jo tudi predstavili naokoli. Tudi po naših večjih turističnih centrih. Tudi sami pa bi radi, da bi gostje, ki pridejo na pivo, obiskali tudi druge ogleda vredne kraje in zanimivosti v samem Žalcu in Savinjski dolini. Pa tudi Šaleški, pravijo. Čeprav imajo visoke načrte, menda niso taki, da bi se jim zaradi njih zavrtelo. Morda, če bodo uresničili še načrt o razgledni ploščadi na vrhu Hmezadove stolpnice. Res pa je, da se že vrtijo. Malo pred vnovičnim odprtjem pivske fontane so namreč odprli sodobno krožišče na vzhodnem koncu Žalca. Na vzhodu, torej proti Celju, naj bi se končno tudi bolje povezali s kolesarsko stezo. Ne tisto po hmeljskih kolovozih in siceršnjih poteh, ampak z medobčinsko kolesarsko stezo ob državni cesti med Levcem v žalski in Medlogom v celjski občini. Načrtovanje te povezave ima že dolgo brado. Kot tudi državne obljube, da se bo to »hitro« zgodilo. Potem ko so kot nekako predpripravo v celjski grofiji in na Starem Gradu častili poljskega predsednika s soprogo, se te dni začenjajo
prave prireditve ob celjskem občinskem prazniku. Seveda tudi v spomin na nekdanje Celjske. 11. aprila 1451 je namreč Friderik II. trškemu »Celju« podelil mestne pravice. No, od takrat se je v mestu veliko spremenilo, na zadnje dosežke bodo seveda opozorili tudi v tem prazničnem mesecu. Osrednja proslava bo tudi letos na sam praznični dan v dvorani Narodnega doma, v domu, ki letos slavi 120-letnico obstoja. Ta dom je tudi nekako povezan z uveljavljeno prireditvijo, ki bo naslednji mesec v Celju. To bo že 32. mednarodni mladinski pevski festival. Ob domačih bodo nastopili še zbori iz šestih evropskih držav. Začetki te prireditve segajo že v prvo povojno leto in tedaj je bil množičen koncert prav pred Narodnim domom. Letošnji množični sklepni koncert festivala ne bo pred Narodnim, ampak pred Celjskim domom na Krekovem trgu.
V Celju bodo na festivalu peli, v Obsotelju in na Kozjanskem pa se že pripravljajo na pesniški festival Pranger. Tudi letos ga bodo sicer začeli v Ljubljani, saj tam pač živijo pobudniki, nadaljeval pa v Rogaški Slatini. Tu bodo letošnji festival tudi sklenili. V Šmarju pa so konec tedna ob lepem vremenu »spravilipod streho« letošnji kmetijski sejem. Samo predstavitev kmetijske mehanizacije so letos obogatili s ponudbo domačih dobrot, vse skupaj pa začinili še z dobro glasbo. Tako je sejem dosegel svoje: dobro ponudbo ter prijetno druženje. To za mnoge največ velja, ker tega tudi na podeželju pogrešajo.
Ob tem, ko se tudi brez raznih prireditev veselimo pomladi, v Lo-čah v konjiški občini nekateri že nestrpno pogledujejo proti jeseni. Predvsem starši otrok. Septembra bodo namreč odprli težko pričakovani novi vrtec. To ni edini vrtec, ki ga v tej občini gradijo ta čas. Novega bodo postavili tudi v Prevratu.
Pa še to: v Slovenskih Konjicah je na ogled razstava Sokoli in orli na Konjiškem. A taki, ki pričakujejo ti vrsti ptic, so se ušteli. Gre seveda za delovanje domoljubnega sokolskega društva ter »orla-šev«. Domoljubje so pokazali tudi mnogi domačini, ki so prispevali denar za odkup prapora sokolskega društva.
• k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 13 4. 2017, barve: CM K, stran 14
6. aprila 2017	"aSCAS
Osvetljevali vidike migrantske krize
Z leve proti desni: mag. Alenka Gortan, Franci Breznik, mag. Branko Grims, dr. Vinko Gorenak in Suzana
Kavaš.
Člani civilne iniciative in drugi nasprotniki vzpostavitve azilnega doma v Velenju nameravajo še naprej opozarjati na odprta vprašanja
Tina Felicijan
Velenje, 29. marec - Mestni odbor SDS Velenje je »v skrbi za identiteto, vero, varnost in prihodnost naroda« organiziral okroglo mizo z naslovom Migrant-ska kriza - kako naprej?, da bi ljudem predstavil širši vidik problematike in tako državno kot lokalno strategijo na tem področju. Nanjo je povabil poslance v državnem zboru dr. Vinka Gore-naka, Francija Breznika in mag. Branka Grimsa ter predsednico mestnega odbora SDS Velenje
Suzano Kavaš, tudi predstavnico civilne iniciative. Osvetlili so gospodarske in varnostne vidike migracij v Evropo, (slabe) odločitve Evropske unije in Sloveni-
je pri vodenju azilne politike ter predvideli posledice med drugim na razvoj slovenskih potencialov in prihodnost mladih v Sloveniji.
»Evropa se na migrantsko kri-
zo več kot slabo odziva in nima enotne skupne azilne politike. Tudi Slovenija je odreagirala prepozno. Večina ljudi se ne zaveda resnosti situacije in vsem se
AKTUALNO
slabo piše, če ne bodo zahtevali resnih ukrepov za varovanje te države,« je med drugim povedal Gorenak. Breznik je opozoril, da z migrantsko krizo ni ogrožena le nacionalna varnost, ampak tudi konkurenčnost Slovenije pri prehodu v četrto industrijsko revolucijo, ter med drugim dejal: »Evropa je bogata hiša s slabimi ključavnicami.« Grims pa je izrazil skrb, da migrantov ne žene beg pred vojno, ampak evropski denar, ter opozoril na grožnjo, ki jo predstavlja oblikovanje žarišč radikalnega islama.
Krajani Stare vasi in člani civilne iniciative zaskrbljeni
Aktivnosti na lokalni ravni je predvsem v povezavi z vzpostavitvijo azilnega doma v Velenju po-komentirala predstavnica civilne iniciative Suzana Kavaš. »Ne razumemo, čemu taka naglica pri podpisovanju pogodbe z novim lastnikom objekta, namesto da bi počakali na odločitev upravnega sodišča - vložili smo namreč že drugo tožbo, a odločitev še ni znana - ali bodo lahko ljudje odločali o tem. Pri civilni
3
iniciativi bomo vztrajali pri tem, da je treba spoštovati ljudi, ki živijo v tej dolini. Še naprej bomo opozarjali na nepravilnosti, ki jih opažamo pri delu trenutne lokalne oblasti.«
Prebivalci Stare vasi so »žalostni in razočarani«, da Mestna občina Velenje ni upoštevala njihovega nasprotovanja pri vzpostavitvi azilnega doma, ki so ga izrazili s 500 podpisi, pravi predsednik krajevne skupnosti Matjaž Zupanc. »Tudi trgovci, gostinci in drugi podjetniki v Stari vasi nasprotujemo temu azilne-mu domu, ker smo prepričani, da ne bo prišlo le 30 azilantov, saj ima objekt večjo zmogljivost. Bojimo se, da jih bo naposled petkrat več, saj smo bili v vseh fazah pogovorov izigrani.«
Prav to je zdaj največja skrb nasprotnikov vzpostavitve azilnega doma. Med obiskovalci okrogle mize - napolnili so malo kinod-vorano - pa je bilo slišati tudi ogorčenje, da v Velenje ne bodo prišle družine, ampak dvomljivi posamezniki. Bojijo se predvsem porasta nasilja, spolnih deliktov in ogrožanja zdravstvene varnosti.	■
Družinske kmetije ohranjajo slovensko podeželje
Ljubno ob Savinji, 31. marca - Občinski odbor SDS Ljubno ob Savinji in poslanka stranke Nada Brinovšek sta v dvorani gasilskega doma v Radmirju pripravila pogovorni večer o težavah kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini in v Sloveniji.
Ob tej priložnosti so se dotaknili podjetja Slovenski državni gozdovi, ki ga je poslanec stranke Tomaž Lisec označil kot strankarsko podjetje ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Gozdove bi morali, so menili, dati v upravljanje gorskim kmetom, ne državnemu podjetju. Gostje večera so izpostavili še težave s podlubniki, zakon o reševanju škod, razpise za mlade kmete, pozidave najbolj kakovostnih zemljišč, nabave sadja in zelenjave od lokalnih pridelovalcev v šolah in drugih javnih ustanovah ter pomen družinskih kmetij. »Te so jedro, ki lahko ohranja slovensko podeželje in pridela hrano za preživetje slovenskega naroda.«
Po mnenju Štefke Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda se kmetije v Zgornji Savinjski dolini razlikujejo od ostalih V Sloveniji, saj jih večina leži na hribovitem oziroma goratem območju, zato so omejene s širjenjem dejavnosti. Dotaknila se je razpisov, ki so prilagojeni le velikim kmetom, plačil za krave dojilje, težav, ki jih povzroča divjad, ter nabiralništva v gozdovih, ki presega vse meje.
Udeleženci večera so v razpravi med težavami poudarili predvsem način izplačevanja subvencij, slab odnos svetovalnih služb do kmetov, predlog za ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pojave šakala, ki grozi rejcem drobnice, težav z vodenjem preobsežne administracije in še vrsto drugih ovir, ki otežujejo razvoj kmetijstvo v tej dolini.
■ tp
Upoštevali bodo dogovore o azilu
Državni sekretar Boštjan Šefic je podpredsedniku vlade in predsedniku stranke SD mag. Dejanu Židanu zagotovil, da bodo sprejete dogovore z lokalno skupnostjo upoštevali
Mira Zakošek
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je tudi predsednik konference SD Slovenije, je naslovil pismo na Dejana Židana, predsednika SD ter ministra in podpredsednika vlade. To je storil, ker je dobil informacije, da naj bi se Ministrstvo za notranje zadeve dogovarjalo z lastnikom objekta, v katerem naj bi uredili azil-ni dom, mimo na velenjskem občinskem svetu sprejetih sklepov. V pismu je zahteval, da se sprejeti dogovori v zvezi z vzpostavitvijo azilnega doma v Velenju upoštevajo v celoti na relaciji občina - država in da se ne zlorablja zaupanja.
»Slišalo se je - in o tem se tudi veliko govori tako v lokalni skupnosti kot celotni državi, da naj bi tu naselili veliko več azilantov, kot smo se mi s sklepi dogovorili, in da gredo aktivnosti na tem področju povsem svojo pot,« je dejal Bojan Kontič, ki mu je predsednik vlade v ponedeljek tudi že odgovoril. Pogovarjal se je z državnim sekretarjem Šeficem in ta mu je zagotovil, da bodo sprejete dogovore upoštevali v celoti, kar pomeni, da v Velenju brez soglasja lokalne skupnosti ne bodo naselili več kot 30 prosilcev za mednarodno zaščito ranljivih skupin.
»Za to, da sem napisal pismo, sem se odločil, čeprav zaupam danim obljubam, a vem, da jih je treba »nad-
zirati«, še posebej, ker včasih koalicijski partnerji ne razmišljajo ravno v isto smer in želijo do zastavljenih ciljev po različnih poteh. A takšne dogovore morajo spoštovati, če ne bi bilo tako, tudi koalicija nima nobenega smisla,« je poudaril Kontič, ki je tudi predsednik konference SD, torej organa, ki tudi odloča o tem, ali bo stranka v koaliciji ali ne. Z odgovorom, ki ga je dobil, je zadovoljen, bo pa občinska uprava tudi v prihodnje skrbno bdela nad vsem, kar se bo v zvezi s tem vprašanjem dogajalo.
■
V občini se zavedajo pomena skrbi za mlade, kar dokazujejo vsako leto tudi s sprejemom za novorojenčke in njihove starše.
Letos za darilo tudi sadika gorskega javorja
Šmartno ob Paki, 30. marca - Že nekaj let v marcu pripravi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar sprejem za novorojenčke. Tudi tokrat je malčke in njihove starše pred tednom dni povabil v dvorano tamkajšnjega Marofa.
Ob tej priložnosti je staršem čestital za naraščaj in jih seznanil s prizadevanji lokalne skupnosti za čim lepše in brezskrbno otroštvo njihovih otrok in mladih občanov. Med drugim je povedal, da imajo starši možnost
kakovostnega organiziranega varstva zanje v javnem in zasebnem vrtcu, tudi pogoji izobraževanja v šmarški osnovni šoli so dobri. Prav tako je lokalna skupnost lani uresničila pobudo o ureditvi otroškega igrišča v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki. Za darilo ob rojstvu nameni lokalna skupnost vsakemu novorojenčku po 150 evrov. Za simboliko so znova poskrbele štorklje, ki so se v minulih dneh vrnile na dimnik javnega vrtca.
Lani se je v občini rodilo 27 otrok, kar je nekaj manj kot predhodno leto. Je pa župan vsem, ki so se udeležili sprejema, v spomin podaril sadiko gorskega javorja. »Pridružili smo se prizadevanjem Čebelarske zveze Slovenije za zasaditev medovitih rastlin. Naj bo simbol rasti in sladkega življenja,« je še dejal Janko Kopušar.
•Tp
¿LJt
kviru izdelave
Bt^l
naključna priredif5VTtokv.ru .zae
TRAJNOSTNA
MOBILNOSTtf^®
HmBBmBBBSlE
sobota, 8. april 2017, med 9. in 12. uro križišče Cankarjeve ulice in . Velenjske promenade
Mml
I PRI J AZNO VABLJENI!
1™.""*	J^MSHEtDVUUesj ^ " FMHVJ ttLji
"Naložbo sofinancirata Republika SlovenQa in Evropska unija Iz Kohezfyskega sklada"
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

6. aprila 2017
Askova nova linija Pro Home Laundry
Od nje si v Gorenju veliko obetajo - Aparati so vrhunski tako po dizajnu kot uporabnosti
Stockholm - Asko, premijska blagovna znamka Skupine Gorenje, specializirana za zelo kakovostne kuhinjske aparate in aparate za nego perila, je na veličastnem dogodku v Stockholmu na Švedskem napovedal lansira-nje nove linije izdelkov Asko Pro Home Laundry.
Na uvodnem delu dogodka, ki ga je Asko pripravil v mestni hiši v Stockholmu, je več kot 200 gostov z vsega sveta iz več kot 30 držav, med njimi so bili pomembni kupci Aska, specializirani novinarji in poslovni partnerji, uživalo v sproščenem druženju in glasbenih nastopih. Gala večerja je potekala v Zla-
ti dvorani, ki je sicer vsako leto prizorišče sprejema po podelitvi Nobelovih nagrad.
Laundry. Matteo Camesasca, v
Skupini Gorenje izvršni direktor in vodja divizije Asko je predstavil
Asko predstavlja skoraj 12 odstotkov prihodkov
Blagovna znamka Asko je leta 2016 predstavljala 11,4 odstotka prihodkov Skupine Gorenje, do leta 2020 pa bo vrednost narasla na 14,2 odstotka zaradi razširitve nabora izdelkov, širitve na nove trge in krepitve položaja na obstoječih trgih. S tem Skupina Gorenje sledi strateškemu cilju povečevanja prihodkov od prodaje v inovativnem in premijskem razredu, ki bo v celoti do leta 2020 predstavljal že 30 odstotkov prodaje.
Dan pozneje se je v znamenitem muzeju Fotografska v Stock-holmu odvila predstavitev prihajajoče Askove linije Pro Home
podjetje in njegovo rast, saj blagovna znamka na področju pre-mijskih pomivalnih, pralnih in sušilnih aparatov utrjuje in krepi
svoj položaj. Ob pomembni prisotnosti in rastoči dobičkonosnosti v Skandinaviji, Avstraliji in ZDA se blagovna znamka Asko krepi tudi na zrelih trgih, kot sta Italija in Francija, prav tako pa tudi na rastočih trgih Azije, Srednjega vzhoda, Afrike in Južne Amerike.
Pri ustvarjanju nove linije izdelkov Pro Home Laundry so v Asku posebno skrb namenili dizajnu in funkcionalnosti. Askovi pralni in sušilni aparati imajo v primerjavi s tekmeci tudi elegan-tnejši videz in občutek, saj Asko uporablja jeklo tam, kjer tekmeci uporabljajo plastiko.
a mz
Šmarčani podjetništvu v kraju niso naklonjeni
Udeležba na poslovnem zajtrku pri županu pričakovano slaba
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 28. marca
- V dvorani Marof v Šmartnem ob Paki je tamkajšnja občinska uprava pripravila podjetniški zajtrk, ki je nadomestil srečanje podjetnikov iz preteklih let. Po pojasnilu šmarškega župana Janka Kopušarja so namesto popoldanskega srečanja tega pripravili dopoldan, ker so menili, da imajo morda predstavniki podjetij s sedežem ali poslovalnico v lokalni skupnosti takrat več časa za srečanje. Poslali so 150 vabil, a je bila tudi tokrat udeležba v mejah pričakovanega. »Vendar nas to ne bo odvrnilo od tega, da te aktivnosti ne bi več organizirali. Tudi z njo dokazujemo zavedanje pomena gospodarstva, odnos občine do podjetnikov, obrtnikov, ki ustvarjajo dodano vrednost, plačujejo davke in prispevke ter s tem omogočajo tudi delovanje lokalne skupnosti,« nam je pojasnil.
Ob tej priložnosti je Kopušar zbrane seznanil z načrti lokalne skupnosti, aktualnimi aktivnostmi, med katerimi je v ospredju
umeščanje hitre ceste tretje razvojne osi na tamkajšnjem območju. Med drugim je povedal, da se v okolju zavedajo pomena urejene infrastrukture za razvoj, vendar občani v občini podjetništvu in obrti niso najbolj naklonjeni. »Večina bi jih imela najraje, da bi bilo območje spalno naselje. V službo odhajajo v druge kraje, ob vrnitvi domov pa si
naj bi prihodnje leto pridobili gradbeno dovoljenje, leta 2019 pa naj bi začeli delati na terenu. Z izgradnjo se v tem prostoru obetajo velike spremembe, upam, da tudi priložnosti. Občinska uprava je in bo nanje pripravljena, verjamem, da tudi vi.« Dodal je še, da ima lokalna skupnost na voljo nekaj zemljišč, primernih za izvajanje poslovne
saj se je občina Šmartno ob Paki med 212 občinami v Sloveniji uvrstila na 167. mesto, prav tako je povsem na repu v regiji Saša in na predzadnjem mestu v celjski statistični regiji. »Zavedamo se, da v svojem okolju nimamo močnih in večjih gospodarskih družb, zato tudi ni delovnih mest, visoke dodane vrednosti. Vezani smo na velike sisteme v
Udeležba na podjetniškem zajtrku je bila pričakovano slaba.
želijo čim manj vznemirjanja.« O umeščanju tretje razvojne osi pa je dejal, da kljub negativnemu mnenju občine ter aktivnostim civilne iniciative proti gradnji na predvideni trasi na osnovi nedavnega pogovora na pristojnem ministrstvu meni, da cesta bo. »Na ministrstvu so nam povedali, da
dejavnosti, in da se bo po svojih močeh tudi v prihodnje trudila čim bolj prisluhniti potrebam podjetništva in obrti.
Kopušar je na srečanju komentiral rezultate raziskave o razvitosti lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki jih je objavil častnik Finance. Kot je dejal, ti niso spodbudni,
sosednjih občinah. Smo pa po opremljanju infrastrukture, zlasti komunalne, na petem mestu v državi, kar je dokaz, da delamo dobro. In prav ta infrastruktura omogoča razvoj obrti in podjetništva,« je še dejal Janko Ko-pušar.
Pony tudi na 24. Avtomobilskem sejmu
Velenje, 29. marca - V Velenju so februarja v podjetju GOR kolesa začeli proizvodnjo legendarnih koles pony nove generacije. Čeprav ima pony le dve kolesi, je našel prostor tudi na 24. Avtomobilskem salonu Slovenije, na katerem se je do nedelje predstavljal s Fordovim mustangom. S tem je oznanil sodelovanje s podjetjem Ford Slovenija.
Novi ponyji in fordovi mustangi se niso predstavili skupaj le na Gospodarskem razstavišču, pomerili so se tudi v tekmi po ljubljanskih ulicah. Foto: Klemen Brumec.
»Avtomobilski salon je po dolgih letih znova na naših tleh in to priložnost smo želeli izkori-
stiti tudi za promocijo novega ponyja, čeprav ne gre za vozilo na štirih kolesih. Povezujemo se
s podjetjem Ford Slovenija, konkretneje z mustangom, kar je po mojem mnenju odlična zamisel, saj gre za dva zanimiva, moderna in hitra konja. Zanimanja za ponyje je bilo na Gospodarskem razstavišču veliko, saj so si jih obiskovalci z veseljem ogledali in jih testirali, kar je nov znak, da so ljudem zelo všeč,« je povedal direktor podjetja GOR kolesa Rok Lesjak.
V naslednjih tednih bo pony prisoten na številnih dogodkih po Sloveniji in na Hrvaškem, kjer bo od 5. do 7. aprila gostoval na navtičnem sejmu v Splitu, hkrati pa bo prisoten tudi na Mercedez Fashion weeku v Ljubljani.
■ bš
GOSPODARSKE novice

HSE vodi mag. Matjaž Marovt
Ljubljana, 4. aprila - Nadzorni svet je za polletno obdobje imenoval za novega generalnega direktorja HSE mag. Matjaža Marovt, ki je bil pred leti zaposlen na številnih vodstvenih funkcijah v Gorenju (direktor kakovosti, direktor programa Kuhalnih aparatov in izvršni direktor za nabavo in logistiko,) za tem je bil direktor tehnične direkcije v Adrii Mobil, član uprave delniške družbe Prevent Global, zdaj pa je samostojni svetovalec v podjetju MJ Marovt poslovno svetovanje in vodilni partner za Slovenijo podjetja Cirtuo GmbH. Je pa tudi predavatelj s področja nabave in logistike, sodeluje z mnogimi slovenskimi podjetji in institucijami. Je pa tudi eden izmed nadzornikov HSE.
Ena ključnih nalog novega člana poslovodstva bo zagotoviti stabilno vodenje in poslovanje. Osebno pa si je Marovt zastavil tudi povečanje ugleda skupine HSE. „To si zasluži tudi 3000 zaposlenih v rudarstvu ter proizvodnji in prodaji električne energije, ki z zavzetim delom izvajajo poslanstvo največje slovenske elektroenergetske skupine. Brez HSE ni varne in zanesljive oskrbe z električno energijo in prav je, da ima tako pomembna skupina tudi ustrezno javno podobo na eni ter notranjo klimo na drugi strani," je poudaril Marovt ob imenovanju. Naloge generalnega direktorja bo začel opravljati po velikonočnih praznikih.
BSH Hišni aparati nadaljujejo vlaganja
V tovarni BSH Hišni aparati Nazarje vlaganjem namenjajo od 10 do 15 milijonov evrov letno. Za letos načrtujejo izgradnjo treh objektov oziroma proizvodno skladiščnih stavb. Ena bo merila 6 tisoč, preostali dve 3 tisoč kvadratnih metrov. Manjši stavbi bodo postavili ob Elkroju in v industrijski coni Glin in naj bi bili končani letos, tretjo stavbo pa bodo postavili čez cesto tovarne in bo končana poleti prihodnje leto. Nove zgradbe jim bodo omogočile še naprej stabilno proizvodnjo in tudi nova delovna mesta.
Delodajalci razočarani
Delodajalci opozarjajo, da je zadnji osnutek sprememb delovne zakonodaje za delodajalce veliko razočaranje, saj prinaša korist le delavcem in sindikatom, delodajalce pa dodatno obremenjuje. Zato zahtevajo umik predlaganih sprememb, sicer napovedujejo ustrezne proteste.
Drugi tir bo
Po dolgih natezanji za ali proti je vlada sprejela predlog zakona o drugem tiru, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z njegovim financiranjem, gradnjo, upravljanjem in gospodarjenjem. Predlog so že posredovali v obravnavo v DZ in sprejetje po nujnem postopku. Vlada mora namreč projekt prijaviti na razpis za evropska sredstva, ta pa se izteče julija. Še preden je vlada posredovala svoj predlog, pa je različico zakona, ki so ga pripravili v civilni iniciativi, v DZ vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Ker je bil ta zakon menda nepopoln in zahteva dopolnitev, se bodo poslanci najprej lotili vladnega zakona. So se pa že pojavila opozorila, da je v vladnem zakonu precej lukenj, ki omogočajo koruptivna dejanja.
TUŠ še vedno v velikih težavah
Sredi marca se je iztekel že podaljšan rok, do katerega so bile banke upnice družbe Tuš še pripravljene čakati na ponudbe za odkup terjatev do trgovca. Trenutno v bankah menda ugotavljajo, da sprejemljive ponudbe ta trenutek še ni na mizi.
V Laškem polnijo Heineken
Potem ko je nizozemski Heineken leta 2015 prevzel pivovarni Laško in Union, je zdaj naredil še korak dlje. V tamkajšnji tovarni so namreč začeli polniti 0.33-litrske pločevinke piva Heineken, načrtujejo tudi pollitrske pločevinke in steklenice. Za konec leta pa nizozemski pivovar načrtuje tudi, da bi v Laškem pivo Heineken tudi proizvajali.
Vse več zanimanja za nepremičnine
Število transakcij za nakup nepremičnin je že večje od predkriznih ravni, se pa na nepremičninski trg še vedno steka manj denarja kot pred pokom nepremičninskega balona. Po daljšem času je državna statistika zaznala tudi večje zanimanje za hiše. To ugotavljajo tudi nepremičninski posredniki, še posebej v Ljubljani in na Obali.
Slovenija turistično zanimiva dežela
Še vedno smo očitno turistično zanimiva dežela. Februarja so v turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji našteli skoraj 646.000 prenočitev, kar je za tri odstotke več kot v lanskem februarju. Število prihodov je naraslo za pet odstotkov - na 240.000. Rast so poganjali tuji turisti, saj se je število njihovih prihodov in prenočitev povečalo za 10 odstotkov. Med tujimi turisti so v Sloveniji februarja največ nočitev opravili turisti iz Italije (več kot 55.000 ali 17 odstotkov), Avstrije (13 odstotkov), Srbije (12 odstotkov) in Hrvaške (11 odstotkov).
a mz
■
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 5
6. aprila 2017
'"WAS
GOSPODARSTVO
5
Če se ne bomo digitalizirali, nas ne bo več
Razvojna konferenca Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice o izzivu uporabe sodobne tehnologije za celotno družbo - Kljub 150 robotom v KLS Ljubno v zadnjih 10 letih za 50 odstotkov povečali število zaposlenih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 28. marca - Gospodarska zbornica Slovenije je lanski 11. Vrh slovenskega gospodarstva na Bledu namenila digitalizaciji, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) pa tej temi razvojno konferenco. Ta je potekala v prostorih Podjetniškega centra Standard v Velenju. Poleg predstavnikov gospodarstva so se je udeležili še predstavniki nevladnih organizacij ter javnega sektorja iz regije Saša.
Treba jo je podpreti in si za to prizadevati
Po mnenju predsednice SŠGZ dr. Cvetke Tinauer uporaba sodobne IT tehnologije v tukajšnjem okolju ni nekaj novega, imajo pa tudi tisti, ki so jo že vključili v proces, še precejšnje rezerve. EU zaostaja na tem področju za Japonsko, ZDA in Južno Korejo, v Sloveniji, ki je v EU na 18. mestu, pa danes izkorišča vse, kar digitalizacija prinaša ter omogoča, komaj 2 odstotka podjetij. »Ugotovitve kažejo, da je rast digitaliziranega gospodarstva 7-krat hitrejša od nedigitaliziranega, da prinaša tudi delovna mesta. Res pa je, da po drugi strani tudi zmanjšuje njihovo število, vendar ne gre za ustvarjalna delovna mesta.« Slovenska podjetja se na tem področju srečujejo predvsem s pomanjkanjem znanja, spretnosti in težavami organizacijske narave. »Digitalizirati poslovanje ali ne - to ni več vprašanje,« meni Tinauerjeva in dodaja, da je vprašanje le, kdaj in kako jo bo posamezni
gospodarski subjekt vpeljal v poslovanje. Če se ne bomo digitalizirali vsi, nas preprosto bo več, ne bomo več konkurenčni na trgu. V to pa se morajo - po njenem mnenju - vključiti tudi upokojenci, »kajti z uvedbo platforme pametnih mest bo to velika dodana vrednost tudi za občane,
Dva robota na enega zaposlenega
Kako pomembna je za gospodarstvo digitalizacija, nazorno dokazujejo v družbi KLS Ljubno - specialistu za izdelavo zobatih vencev avtomobilskih motorjev, ki sodi med najbolj digitalizirana podjetja
v Sloveniji in tudi v Evropi. V zadnjih 10 letih so v proizvodnjo namestili 150 robotov, močno povečali dodano vrednost na zaposlenega, za 100 odstotkov povečali bruto plače in za 50 odstotkov število zaposlenih. Tudi njihova vlaganja v razvoj so zavidanja vredna.
saj se jim bo tako približal svet, storitve. Digitalizacija je nadomestni način življenja, zato jo je nujno potrebno podpreti in si za to tudi prizadevati.«
Dr. Mark Pleško, ustanovitelj in direktor družbe Cosylab, podjetja, ki je vodilno na svetu v niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike, je digitalizacijo označil kot celovito spremembo poslovnih modelov, procesov in odnosov. Na osnovi prednosti digitalnih orodij in procesov vstopa podjetje tudi na nove trge.
Digitalizirati poslovanje ali ne - to ni več vprašanje. Vprašanje je le, kdaj in kako jo bo posamezni gospodarski subjekt vpeljal v poslovanje, so med drugim razmišljali
na razvojni konferenci.
Po rezultatih zadnjih raziskav se bo v naslednjih dveh letih digitalizirala četrtina podjetij v Sloveniji. Največ jih namerava najprej digitalizirati logistiko, v predelovalnih dejavnostih bodo poleg skladiščenja in logistike digitalizirali tudi proizvodnjo. Podjetja od digitalizacije pričakujejo predvsem večjo učinkovitost, rast produktivnosti in zniževanje stroškov. Na četrtem mestu sta boljše načrtovanje in celovito obvladovanje poslovanja, temu sledi prilagajanje izdelkov zahtevam sodobnega trga.
Tudi v družbi Plastika Skaza kljub intenzivni digitalizaciji - zagotavlja direktorica družbe Tanja Skaza - povečujejo število zaposlenih. Poleg proizvodnih procesov izkoriščajo prednosti sodobne IT tehnologije še na ostalih področjih, med drugim tudi pri trženju in marketingu, v katerih uporabljajo še družbena omrežja.
Na univerzi v Oxfordu napovedujejo, da bodo ZDA zaradi digitalizacije do leta 2035 ukinile kar 47 odstotkov, na stari celini pa naj bi v prihodnjih dvajsetih letih ukinili kar 54 odstotkov sedanjih delovnih mest.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je menil, da je digitalizacija verjetno edina razvojna alternativa. Prej ko se bodo udeleženi vključili v ta proces, lažje jim bo.
Ob zaključku konference so predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti, izobraževalnih ustanov ter nevladnih organizacij podpisali podporo Slovenski digitalni koaliciji - digitalna.si in se s tem zavezali, da bodo prispevali k večji konkurenčnosti gospodarstva, novim zaposlitvenim možnostim, razvoju socialne in vključujoče družbe ter hitrejšemu digitalnemu preoblikovanju Slovenije. Kajti z doseganjem sinergijskih učinkov pri skupnih in komplementarnih projektih digitalizacije bo ta potekala usklajeno, hitreje in učinkoviteje, kar bo pomembno vplivalo na družbeni razvoj, izboljšanje gospodarske uspešnosti, zaposlitvene možnosti, kakovost življenja ter socialno vključenost tudi v regiji Saša.
■
Gorenju 4 nagrade Red dot
V močni konkurenci več kot 5500 prijavljenih izdelkov z vsega sveta so štirje izdelki Skupine Gorenje - dva pod blagovno znamko Gorenje in dva pod pre-mijsko blagovno znamko Asko - osvojili letošnjo oblikovalsko nagrado Red dot. Strokovna komisija je prepoznala vrhunsko oblikovanje pri Gorenjevih mul-tifunkcijskih pečicah in novi generaciji plinskih kuhališč, hkrati pa so podelili še dve nagradi Red dot Best of the Best za inovativni design za pralne in sušilne aparate Asko. Skupina Gorenje je tako mednarodni pečat kakovosti Red Dot prejela že 18. leto zapored.
Žirija, ki jo je sestavljalo okrog 40 neodvisnih oblikovalcev, profesorjev oblikovanja in specializiranih novinarjev, je preizkusila in
ocenila vsakega od prijavljenih izdelkov in podelila častno omembo za dobro zasnovane podrobne rešitve: Red dot za visoko kakovostno oblikovanje in Red dot Best of the Best za vrhunsko in inova-
> Letos se je za omenjene nagrade potegovalo več kot 5500 izdelkov iz 54 držav.
tivno oblikovanje. Letos se je za omenjene nagrade potegovalo že omenjenih več kot 5500 izdelkov iz 54 držav.
Lidija Pritržnik, v Gorenju direktorica produktnega oblikovanja, pravi, da so v Gorenjevi obli-
kovalski ekipi ponosni, da so znova prejeli prestižno oblikovalsko priznanje. »Tokrat smo med tisoči prijavljenimi izdelki z vsega sveta nagrado Red dot prejeli za multi-funkcijsko pečico in novo generacijo plinskih kuhališč blagovne znamke Gorenje. Oba izdelka sta rezultat poglobljenega raziskovanja našega oblikovalskega tima in širše razvojne ekipe ter našega razumevanja uporabnikov Gore-njevih izdelkov. S premišljenimi rešitvami smo skušali poenostaviti ključne izzive pri vsakdanji pripravi kakovostnih in okusnih jedi. Letos pa se še posebej veselimo dveh priznanj Red dot Best of the best, ki ju je za novo generacijo pralnih in sušilnih strojev prejela blagovna znamka Asko.
a mz
Pogajanja o odškodnini zastala
Šoštanj - Občina Šoštanj si zavzeto prizadeva, da bi od Termoelektrarne Šoštanj oziroma Holdinga Slovenske elektrarne, ki je njen lastnik, prejela odškodnino, ki ji pripada. Po odstopu generalnega direktorja družbe Gorazda Skubina so pogajanja in pogovori, ki so pred tem potekali, praktično zastali.
Že ves mesec pred tem so čakali na termin sestanka z vodstvom
HSE. Ker termina ni bilo, so na HSE naslovili zahtevo po udeležbi predstavnika družbe na izredni seji sveta Občine Šoštanj, na kateri bi o plačilu odškodnine in vsem, kar je z njo povezano, terjali jasne odgovore. »Te so našim občanom dolžni podati,« pravi župan Darko Menih. »In kaj so jim odgovorili? To, da se bo seje nekdo udeležil, da pa to zagotovo ne bo generalni direk-
tor. Mi pa bi si želeli nekoga, ki bi v Šoštanj prišel s konkretnimi odgovori, in ne koga, ki ne bi imel dovolj pooblastil. Zato se za izredno sejo še nismo odločili,« pravi župan.
Potem je odstopil še generalni direktor, tako da zdaj ustreznega sogovornika nimajo. Postopke bodo lahko nadaljevali šele, ko bo imenovan nov.
a Milena Krstič - Planine
Projekt AgriGo4Cities sofinanciran s strani Evropske Unije
Urbano vrtičkarstvo za spreminjanje mest
Projekt AgriGo4Cities oziroma Urbano vrtičkarstvo za spreminjanje mest se je pričel izvajati v začetku letošnjega leta in bo trajal 30 mesecev (do konca junija 2019). V projektu, ki bo sofinanciran z naslova programa Interreg Danube Transnational Programme, sodeluje Mestna občina kot projektni partner. Celotna vrednost projekta je 1.474.190,20 evrov. Vrednost projekta za Mestno občino Velenje znaša 131.513,50 evrov, od tega 85 % sofinancira Evropska unija, 15 % pa Mestna občina Velenje.
Projekt AgriGo4Cities se bo posvečal skupno-stnemu mestnemu in predmestnemu vrtičkar-stvu, kot učinkoviti metodi za izboljšanje javnih institucionalnih zmogljivosti. Z aktivnostmi želimo predvsem odpraviti družbeno-ekonom-sko izključenost ranljivih skupin in spodbuditi njihovo vključevanje v skupnostno vrtičkarstvo. S projektom želimo spodbuditi trajnostni urbani razvoj Podonavskega območja.
Interreg H
Danube Transnational Programme AgriGo4Citles
Sodelujoči v projektu bomo razvili inovativno metodologijo za participativno načrtovanje, katero bomo nato vpletli v procese odločanja. Metodologija bo izboljšala zmožnosti javnih administracij za vključevanje ustreznih deležnikov in civilne družbe v upravljanje ter javno participacijo nasploh. Povečano sodelovanje oblasti z državljani bo spodbudilo zaupanje v javne institucije in hkrati okrepilo vključenost ranljivih skupin v lokalno družbo ter gospodarstvo. Zmanjšanje družbenih in gospodarskih neenakosti vodi tudi v trajnostni razvoj marginalizira-nih sosesk. Z uporabo mednarodnega pristopa na različnih prostorskih ravneh želi projekt Agri-Go4Cities postati vzorčni model dobro upravljanega Podonavja.
Vodilni partner projekta je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Projektni konzorcij sestavlja deset partnerjev iz sedmih držav (Slovenija, Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška, Bolgarija in Nemčija), šest pridruženih partnerjev iz štirih držav (Slovenija, Češka, Nemčija in Bolgarija) ter črnogorski partner, v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč.
V okviru projekta bomo v Mestni občini Velenje izdelali lokalni akcijski načrt in katalog dobrih praks, prav tako pa bomo v okviru pilotne akcije uredili nove urbane vrtičke. Rezultati akcijskih načrtov bodo pokazali, katere ranljive skupine bomo prioritetno obravnavali tekom projekta. Na podlagi rezultatov bomo določili lokacijo in način ureditve urbanih vrtičkov.
Več informacij o projektu Agrigo4cities lahko dobite na e-naslovu: Agrigo4cities@velenje.si
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 6
6. aprila 2017
6	GOSPODARSTVO
Pripravljajo se na odskok
Preverili smo, kako udeleženci Podjetniškega trampolina doživljajo preobrazbo iz entuziastov s poslovno idejo v uspešne podjetnike s produktom
Tina Felicijan
SAŠA Inkubator je letos ponovno pripravil 6-tedenski ka-lilni program start up podjetij. Na Podjetniški trampolin se je prijavilo 26 skupin, ki so stopile na pot razvoja svoje podjetniške ideje za predstavitev investitorjem. Danes jih po petih intenzivnih tednih vztraja 18, mentorji pa bodo med njimi izbrali šest ekip, ki bodo dobile priložnost za pripravo na javno nastopanje z Anjo Križnik Tomažin in nato srečanje s potencialnimi investitorji.
Različni cilji
Karavani Podjetniškega trampolina so se pridružile tudi tri ekipe z različnimi cilji. Ekipa Nagajivi hrošč iz Velenja razvija igračo, s katero se bodo otroci učili logičnega razmišljanja skozi programiranje in se tako v igri pripravljali na reševanje izzivov in programiranje, s čimer bo v prihodnosti povezanih še več delovnih mest. Večja podjetja na svetovnem trgu se zadnja leta že ukvarjajo s tem, na Slovenskem pa še nobeno. Podjetniški trampolin želijo izkoristiti, da v čim
krajšem času naredijo vse korake piljenja ideje, preverjanja njenega potenciala in razvijejo prototip. Tamara z Rečice ob Savinji pod znamko Tudo razvija modularno oziroma večnamensko pohištvo, s katerim je že pože-
la precej pozitivnih odzivov, v programu pa vidi priložnost za pripravo na umestitev produkta. Luka in Luka iz Mozirja pa želita na trg spraviti pivo. Začela sta ga že variti in nato ugotovila, da bosta za proizvodnjo potre-
bovala kapital. Neuspešno sta se prijavila na razpis za pridobitev zagonskih sredstev, nato pa sta se odločila, da na Podjetniškem trampolinu dodelata idejo in se tako pripravita na naložbo.
Različni nauki
Na dosedanjih predavanjih in delavnicah, na katerih se udeleženci po korakih pripravljajo na poskus pritegnitve investitorjev, so ekipe zadela različna spoznanja. »Vsi poudarjajo, da je treba idejo s čim manjšim vložkom časa in denarja preveriti, preden se lotiš razvoja. Ugotoviti moraš, ali rešuje določen problem, ali se jo da prodati. Sama ideja namreč ni nič vredna, če ni povpraševanja po njej,« so povedali pri Nagajivem hrošču. »Misliš, da veš, kdo so tvoji kupci, pa pravzaprav ne veš. Ciljna skupina se oblikuje sproti z razvojem produkta. Na začetku vidiš težavo in misliš, da jo s produktom rešuješ, naposled pa se izkaže, da bi bil uporaben na nekem povsem drugem področju. Čeprav te je na poti od inspiracije do razvoja včasih strah, kam ideja zavije, jo je dobro pustiti, da se razvija naprej,« je spoznala Tamara. Pivovarca pa ugotavljata, da je treba vložiti ogromno dela v preverjanje kakovosti ideje in produkta, odkrivanje ciljne skupine kupcev, kar se lahko vleče tudi več let. »Garaš, da izpiliš idejo, ko produkt spraviš na plan, pa garaš še bolj.«
Uspeha se ne bojijo, poraza pa tudi ne
Sogovorniki se strinjajo, da je program izvrstna priložnost za entuziaste z idejami, da postanejo podjetniki s produkti. V regiji, kjer so (mladi) ljudje pred velikim izzivom, ko stopijo na trg
delovne sile, pa je spodbujanje podjetništva še kako dobrodošlo. Na Podjetniškem trampolinu so pri Nagajivem hrošču s podporo mentorjev utrdili vero v svojo idejo in jo dodelali, čeprav so jim srečanja odprla tudi toliko vprašanj, da so marsikdaj stopili korak nazaj in za trenutek podvomili, da lahko vse to izvedejo. Tudi Luka in Luka, ki sta glede svoje ideje samozavestna, saj sta že dobila pozitivne povratne informacije, sta jo pa v preteklosti razdelila na dva dela, sta se v programu usmerila na pravo pot in zdaj vztrajata pri prvotni ideji. Tamara, ki jo je skrbelo, da vseh koristnih informacij in dobrega vzdušja na Podjetniškem trampolinu de bo dovolj izkoristila, pa je sprejela nasvet, naj se ne boji uspeha. Se pa boji, da je kdo z več izkušnjami in več kapitala ne bi prehitel in njeno idejo prej spravil na trg. Strah pred kopiranjem ideje ter pristop do izvajalcev je trenutno njena največja skrb. Pivovarca največji izziv vidita v marketingu produkta, da bo ta pritegnil čim širši spekter potrošnikov, Nagajivi hrošč pa v prodaji.
Na resna pogajanja z investitorji o deležu podjetja, ki bi se mu start-upovci morali odpovedati, pa ni pripravljena še nobena ekipa. Finančna struktura, ki je vsaj tako zahteven proces kot oblikovanje ideje in prototipa, jih še čaka.
6-tedenski Podjetniški trampolin se izteka. Šest idej za srečanje s potencialnimi investitorji bodo
mentorji izbrali jutri.
Denarno nadomestilo je pravica, ki izhaja iz dela
Na Uradu za delo Velenje je januarja denarno nadomestilo prejemalo 33 odstotkov brezposelnih prijavljenih v evidenci zavoda - Povprečno bruto izplačano nadomestilo znašalo 737 evrov
Milena Krstič - Planine
Velenje - Ena od pravic, ki jih ima brezposelna oseba, prijavljena pri zavodu za zaposlovanje (če za to izpolnjuje pogoje), je pravica do prejemanja denarnega nadomestila. Tega je na Uradu za delo Velenje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje konec januarja prejemalo 828 oseb ali 33 odstotkov brezposelnih. Poprečna bruto višina izplačanega nadomestila je znašala 736,91 evra.
Do denarnega nadomestila niso upravičeni vsi
Pravico do prejemanja denarnega nadomestila imajo samo tisti brezposelni, ki so bili pred nastankom brezposelnosti v delovnem razmerju in tako zavarovani za primer brezposelnosti
in jim delovno razmerje ni prenehalo po njihovi krivdi ali volji.
Do denarnega nadomestila so upravičeni, če so bili pred nastankom brezposelnosti najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih zavarovani za primer brezposel-
Do ugodnosti s potrdilom
Vse osebe, ki so prijavljene v evidenco brezposelnih, lahko uveljavljajo tudi nekatere ugodnosti, denimo brezplačen vstop na umetniške in kulturne dogodke, ki jih subvencionira država oziroma občina, in brezplačno članarino v knjižnicah po Sloveniji.
Prispevke plača zavod
V času prejemanja denarnega nadomestila prispevke za obvezna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti) plačuje Zavod RS za zaposlovanje. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje si brezposelni lahko uredijo sami pri izbrani zavarovalnici.
Od odmerjenega denarnega nadomestila zavod obračuna tudi akontacijo dohodnine in upošteva davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane.
Pravica lahko traja le dva in največ 25 mesecev
Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od tega, koliko časa pred nastankom brezposelnosti so bile osebe zavarovane za primer brezposelnosti: 2 meseca, če so mlajši od 30 let
nosti, če so mlajši od 30 let pa najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Zelo pomembno je, da zahtevek za priznanje pravice vložijo v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma pogodbi o zaposlitvi.
>
Na Uradu za delo Velenje je bilo konec februarja letos prijavljenih 2.429 brezposelnih oseb, januarja 2.478.
in so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih; 3 mesece, če so bili zavarovani od 9 mesecev do 5 let; 6 mesecev, če so bili zavarovani od 5 do 15 let; 9 mesecev, če so bili zavarovani od 15 do 25 let; 12 mese-
cev, če so bili zavarovani nad 24 let, 19 mesecev, če so starejši od 50 let in bili zavarovani nad 25 let, in 25 mesecev, če so starejši od 55 let in so bili zavarovani nad 25 let.
Minimalno in maksimalno nadomestilo določena
Denarno nadomestilo prve tri mesece znaša 80 odstotkov od osnove za odmero denarnega nadomestila, naslednjih 9 mesecev pa višini 60 odstotkov. Po 12 mesecih prejemanja denarnega nadomestila pa so upravičeni le še do 50 odstotkov poprečne mesečne plače, ki so jo prejemali pred nastankom brezposelnosti.
Najnižje in najvišje denarno nadomestilo sta določena, najnižje znaša 274 neto (bruto 350 evrov), maksimalno neto nadomestilo pa 674 evrov (bruto 892,50 evra).
Bi se včlanili v sindikat, če delodajalec tega ne bi vedel?
Da bi sindikati povečali članstvo, nudijo različne ugodnosti - V SŠS je to delovnopravno zavarovanje v obliki individualnega članstva
Milena Krstič - Planine
Velenje, Mozirje - Sindikati se borijo z upadanjem števila članov. Mladi delavci se vanje praktično ne včlanjujejo več. Mnogi sicer neradi govorijo o tem dejstvu, a realnost je taka. Zakaj je tako? Verjetno zaradi več razlogov. Eden je gotovo tudi ta, da sindikati nimajo več tolikšnega vpliva, kot so ga imeli nekdaj. Tudi z drobljenjem so izgubili moč. Ste recimo vedeli, da v Sloveniji na nacionalni ravni deluje več kot 190 sindikatov, da pa je vseh v državi blizu 3.100?
Poleg tega članstvo stane, marsikateri delodajalec pa sindikalnemu delovanju na svojem dvorišču ni naklonjen.
O tem razmišljajo tudi v šale-ško-savinjskih sindikatih in iščejo načine, kako članstvo okrepiti. »Ena od možnosti je sklenitev delovnopravnega zavarovanja v obliki individualnega članstva. Gre za obliko, ki pomeni predvsem strokovno podporo članom pri pridobivanju informacij. Članstvo temelji tudi na večji zaupnosti, saj delodajalci zanj ne vedo,«
pravi sekretarka Nada Pritržnik. Ponujajo jim enotno in ugodno mesečno članarino, ki ni odvisna od dohodka. »Poleg brezplačnih strokovnih in pravnih nasvetov vse delovne dni v tednu jim je na voljo tudi brezplačno zastopanje pred vsemi sodišči. Za pravne in strokovne nasvete odvetnika se je treba le naročiti,« pravi.
Poleg tega lahko pri njih dobijo vse informacije v zvezi z izračunom plač, dohodnine, plačevanja prispevkov, dodatnega pokojninskega zavarovanja, upokojitve, bolniških in starševskih nadomestil, invalidskih ter disciplinskih postopkov, informacije v zvezi z odpovedjo pogodb o zaposlitvi ... S takimi nasveti se lahko izognejo neprijetnostim pri komuniciranju z nadrejenimi, saj se ob poznavanju svojih pravic in dolžnosti lažje pogovarjajo oziroma pogajajo, velikokrat pa tudi ohranijo službo, plačo ali del plače, odpravnino ali nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje. »Še zdaleč pa ni zanemarljiv prihranek visokih odvetniških stroškov, če spor z delodajalcem pride pred sodišče.«	■

Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 7
6. aprila 2017	—OšM	KRAJINA	7
Ali je bivanje v Velenju (še) kakovostno?
Mesec krajinske arhitekture
Saša Piano, krajinska arhitektka
Odprte površine mesta so javni ali pojavni, pa tudi zasebni prostori. So pretežno grajene površine, kot so trgi, so pretežno zelene površine, kot so parki, in so tudi vse druge odprte površine. Zagotavljajo osnovne funkcionalne povezave v prostoru in služijo za dostopnost, povezanost različnih območij in programov, hojo, kolesarjenje, prevoz, parkiranje. Javne površine za igro, oddih, tek, srečevanje, počitek, prireditve na prostem, urbano vrtnarjenje in podobno pomembno nadgrajujejo bivalne kakovosti. Predvsem pa lahko zbližujejo ljudi, ki v tem prostoru bivajo. Namenjene so uporabnikom različnih starostnih in interesnih skupin (otrok, mladine, starejših, zaposlenih, upokojencev, uporabnikov različnih prevoznih sredstev, pešcev, kolesarjev, gibalno oviranih). Omogočati morajo zadovoljitev njihovih včasih nasprotujočih si potreb na estetski, čutni in socialni ravni. Kakovost bivanja prostorski načrtovalci in projektanti zagotavljamo na različne načine: s pretehtanimi rešitvami, racionalno rabo prostora, s povezanostjo, celovitostjo in enostavnostjo rešitev, z zagotavljanjem ustrezne mere zasebnosti na eni in javne dostopnosti na drugi strani, pa tudi s prepoznavnostjo, zanesljivostjo in varnostjo ureditev. Z odpiranjem prijetnih in zapiranjem neprijetnih pogledov, z nameščanjem klopi na smiselna mesta v prijetnih ambientih, s postavitvijo luči s prijetno svetlobo, z varnimi igrali zagotavljamo ugodno po-
čutje. Pri tem imajo zelene površine in 'zelenje' v vseh pojavnih oblikah (trave, rože, grmi, drevesa) v mestu še posebno vlogo. Sedeti na soncu na travi ali v senci pod drevesom, vdihovati opojne vonjave pomladi, slišati šelestenje listja v vetru in dihanje vročega poletnega travnika, nabirati barvite liste, ki jeseni odpadajo z dreves, opazovati v led objete rastline pozimi, vse to večini med nami vzbuja prijetne občutke. Zato si tovrstnih ugodij želimo tudi ali pa še posebej v mestu.
Prebivalci Velenja smo lahko zadovoljni, ker v našem mestu še vedno prevladuje udobno razmerje med grajenimi (pozidanimi) in odprtimi prostori. Velik del slednjih so zelene površine. Urbanistična zasnova Velenja, ki je eno redkih zelo mladih in načrtovanih mest v Sloveniji, in navezave grajene strukture mesta na krajinski prostor v vseh predelih mesta omogočajo takojšen stik z zelenim zaledjem mesta. Posebna dodana kakovost so velike ugrezninske jezerske površine, ki so se iz degradiranega območja spreme-
nile v kakovostno rekreacijsko območje, namenjeno vsem občanom, ne glede na socialni status. Dobra komunalna opremljenost mesta zagotavljala udoben način bivanja. Vse to pa izhaja iz pretehtane, strokovne urbanistične zasnove, nastale v obdobju modernizma, ki je bila osnovana na ideji, da tudi industrijsko (rudarsko) mesto lahko in mora nuditi kakovostno bivanje. Nadaljnji razvoj mesta kljub drugačnim slogovnim in vsebinskim trendom te zasnove dolga leta ni ogrožal, saj je bilo na voljo dovolj povr-
šin za širitev mesta. Tudi razvoj kasneje načrtovanih sosesk je temeljil na ideji obvladljivega prostora po merilu osnovnošolca (razdalje so takšne, da zmore sam peš varno v šolo), četudi je bilo nekaj sosesk zasnovanih v nasprotju z odprto in zračno modernistično zasnovo celotnega mesta.
Obdobje na prelomu tisočletja je v Sloveniji in širše usmerilo razvoj h kapitalu. Načrtovanje odprtih prostorov, ki ne prinašajo neposrednega dobička ali niso vsaj 'razkošne', se ne zdi zanimivo. Prevladujejo posegi v prostor, ki so povsem podrejeni interesu kapitala, ki torej prinašajo dobiček in imajo z lastništvom jasno omejen prostor, preko katerega ne posegajo in preko katerega tudi ne vidijo. Kot tudi drugje v Sloveniji, pomanjkanje jasno začrtane prostorske politike tovrstnemu kapitalu ne zna ali pa ne želi dati pravih usmeritev, zahtev in omejitev. Vse to botruje temu, da so odprti prostori v mestu zgolj funkcionalni ali zgolj razkazovalni in teh svojih omejenih vlog niti ne poskušajo preseči.
Tudi v Velenju gospodarska rast, večanje števila prebivalcev in zapolnjenost zazidljivih površin, pa tudi globaliza-cija puščajo svoje sledi. Zaradi številnih novih razvojnih zahtev je pritisk po zmanjševanju obsega in števila javno dostopnih odprtih površin, predvsem tistih, ki niso zgolj ozko funkcionalne, vse večji. Posledično se zmanjšujejo število, kakovost ureditev in obseg obstoječih, pa tudi načrtovanih odprtih, predvsem pa zelenih površin - največkrat zaradi novogradenj stavb, cest in parkirišč.
Kljub temu bivati v Velenju še vedno pomeni bivati kakovostno. Danes. Kaj pa jutri?
Vila Herberstein
Osvežena ponudba v letu 2017
Vila Herberstein je med ljubitelji kuli-narike po vsej Sloveniji že več desetletij znana kot »dobra Vila kulinarike«. Svojo častitljivo kulinarično tradicijo že od leta 1972 gradijo s ponudbo prepoznavnih jedi ter s chefi in kuharskimi mojstri, od katerih je zadnji med njimi, Andrej Kuhar, sijal tudi v siju Michelinovih zvezdic. Danes so ponosni na svojo tradicijo, kulinarično zgodbo Vile pa nadgrajujejo z mladima in ambicioznima chefoma, ki sta zrasla v Gorenje Gostinstvu: Igorjem Stankovičem in Boštjanom Pečečnikom.
Prisegajo na sezonska, lokalno pridelana živila, na po domače pripravljene
jedi in na hišne recepte, ki jedem pri-dajo prav poseben značaj. V njihovi ponudbi so zato hišne jedi in široka paleta tako lokalnih kot sveto vljanskih kulinaričnih specialitet, s po udarkom na zdravem načinu priprave in zdravih jedeh. Vsak dan spečejo svež ajdov, koruzni in polnozrnati kruh ter pripravljajo domače testenine in njo-ke. Pohvalijo se lahko tudi z vrhunskimi slaščicami, ki jih prav tako pripravljajo po hišnih receptih. Gostom so poleg ponudbe jedi po naročilu na voljo tudi dnevna kosila, vsak dan med 12. in 16. uro. Dnevna kosila, ki jih ponujajo že za 15 evrov, so sesta-
vljena iz treh hodov, s sezonskim izbo rom svežih živil in so odlična izbira tudi za poslovna kosila. Z novo ponudbo jedi so Vilo Herberste in naredili tudi cenovno privlačnejšo za širši krog ljubiteljev dobre kulinarike. V pomladnem in poletnem času
bodo gostje v zelenem in umirjenem ambientu na lepi letni terasi pred Vilo uživali v lahkih poletnih solatah, rižo-tah, testeninah, sladicah, sladoledu in osvežilnih napitkih, ali pa ob odprtem žaru, na katerem bodo njihovi chefi ob petkih pripravljali jedi na terasi, pred gosti.
Pripravljali pa bodo tudi kulturno-ku-linarične dogodke ter že uveljavljene kulinarične večere in se ob izbranih jedeh družili z različnimi znanimi osebnostmi iz sveta kulture in glasbe.
Pri njih so vedno dobrodošli tudi poslovni gostje na poslovnih kosilih, večerjah, druženjih in team buildingih. Na voljo imajo sedem stilno opremljenih dvoposteljnih sob in dve elegantni jedilnici za skupaj 55 oseb, v poletnem času pa čudovito letno teraso in park, primeren tudi za večje dogodke in prireditve. Vila je odlična izbira za strateški sestanek ali team building z ožjimi sodelavci in poslovnimi partnerji. Veseli so vseh ljubiteljev dobre kulinarike od blizu in daleč, vabijo na dru-
Ekipa Vile Herberstein vodstvo Gorenja Gostit
Za ljubitelje kulinarike, ki želijo izpopolniti svoje znanje v kuhanju in uživati v ustvarjalnosti in izvirni pripravi jedi, bodo pripravili tematske in sezonsko obarvane kulinarične delavnice z chefom Igorjem Stankovičem, odprti pa bodo tudi za soustvarjanje z drugimi znanimi kuharskimi mojstri.
žinska kosila, osebna druženja, praznovanja in nepozabne poroke. Poročni obred lahko pripravijo v čarobnem ambientu letne terase in romantičnega parka, ki bosta prelepa kulisa za čudovite fotografije in doživetja. Potrudili se bodo, da bo vsak vaš obisk ostal tudi nepozabno doživetje.
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA

6. aprila 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 29. marca
Koalicija se je na sestanku ukvarjala z v več odprtimi vprašanji; poenotili so se o predlogu zakona o drugem tiru, nesoglasja pa so ostala nerešena pri številnih drugih temah.
Britanska vlada je predstavila t. i. belo knjigo oziroma predlog zakona o tem, kako namerava po brexitu pristojnosti z evropske prenesti na nacionalno raven.
Petek, 31. marca
Generalni sekretar Organizacije ameriških držav Luis Almagro je po odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča, da si podeli zakonodajna pooblastila, pozval h kriznim pogovorom.
Zgornji dom nemškega parlamenta je potrdil zakon o vin-jetnem sistemu cestninjenja za osebna vozila.
V koaliciji so se poenotili o drugem tiru.
Predstavniki države so zatrdili, da postopek prodaje Nove Ljubljanske banke teče po načrtih, več poslancev pa je na komisiji DZ za nadzor javnih financ posebej opozorilo, da s prodajo ne gre hiteti.
Ameriški senat je z veliko večino ratificiral pogodbo o pridružitvi Črne gore zvezi Nato.
V Generalni skupščini ZN so se začeli pogovori o sporazumu o prepovedi jedrskega orožja, ki se jih je sicer udeležilo več kot 100 držav - a so pogovore bojkotirale vse države, ki imajo tovrstno orožje.
Po preiskavi proti francoskemu predsedniškemu kandidatu Francoisu Fillonu so zaradi suma sostorilstva pri poneverbi javnih sredstev preiskavo uvedli še proti njegovi soprogi Penelope Fillon.
Četrtek, 30. marca
Policijski sindikat je opozoril, da bo glede na kadrovsko in tehnično podhranjenost mejnih prehodov nova bruseljska direktiva, ki zahteva pregled vseh potnikov na schengenski meji, policiste postavila v nemogoč položaj.
Za pot po nemških avtocestah bo potrebna vinjeta.
Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je v Bruslju na prvem srečanju s kolegi iz preostalih članic zveze Nato poudaril ameriško zavezanost zvezi ter članice pozval k oblikovanju jasnih zavez glede obrambnih izdatkov.
Zaradi obtožb korupcije in zlorabe položaja so oblasti aretirale južnokorejsko predsednico Park Gen Hje in jo že prepeljale v zapor v bližini Seula.
Sobota, 1. aprila
Obilno deževje je na jugu Kolumbije povzročilo zemeljske plazove, ki so vzeli tudi nekaj življenj. Reke blata so odnesle hiše,
Žabja perspektiva
Na obisku v Sloveniji je bil predsednik Evropskega sveta.
Nedelja, 2. aprila
V Budimpešti se je zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti predlogu zakona, s katerim želi vlada Sorosevo Srednjeevropsko univerzo umakniti iz države.
Po dogajanju v Paragvaju z dne pred tem so policisti na sedežu opozicijske stranke ubili 25-let-nega člana.
Po več kot 90 odstotkih preštetih glasovnic se je zmage na predsedniških volitvah v Srbiji veselil Aleksandar Vučic s 55 odstotki glasov, sledila sta mu
sto ljudi je ostalo pogrešanih.
Ponedeljek, 3. aprila
Na delovnem obisku v Sloveniji je bil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. S predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem se je pogovarjal tudi o prihodnosti Unije po brexitu.
Na vagonu podzemne železnice v središču Sankt Peterburga je odjeknila silovita eksplozija, v kateri je umrlo najmanj deset ljudi, 47 pa je bilo ranjenih.
Po prepričljivi zmagi na srbskih predsedniških volitvah je premier Aleksandar Vučic obljubil, da bo ohranil pot proti EU, obenem pa vzdrževal dobre odnose z Rusijo in Kitajsko.
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bodo ZDA same ukrepale proti jedrski grožnji iz Severne Koreje, če Kitajska ne bo povečala pritiska na režim v Pjongjangu.
Torek,
Zmagovalec predsedniških A nr\r»iln volitev v Srbiji
Policijski sindikat je opozoril, da jih zahteve Bruslja postavljajo v nemogoč položaj.
80 poslancev je vložilo spremembe zakona o volitvah v DZ, s katerimi se zakon usklajuje z ustavo. Vlada ga je podprla ob opozorilu na širšo problematiko pri ureditvi volilnega spora.
Državni zbor je Andreja Ču-ša pozval k dopolnitvi zakona o drugem tiru, ker ne vključuje ocene proračunskih posledic. Prvi gre tako v obravnavo vladni predlog zakona, Čuš pa se je že odzval s protestnim pismom.
V Bruslju so se prvič v tem letu sešli veleposlaniki držav članic zveze Nato in Rusije. Obe strani sta druga drugo obvestili o nekaterih svojih vojaških dejavnostih.
Mediji so razkrili, da bo dan zatem potekala izredna seja nadzornega sveta Mercatorja, in sicer na temo likvidnostnih težav Agrokorja. Neuradno so zapisali tudi, da naj bi tam predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič ponudil odstop.
Koalicija je razpravljala o zdravstveni reformi.
Kirgiške oblasti so sporočile, da je eksplozijo na podzemni železnici v Sankt Peterburgu v ponedeljek sprožil samomorilski napadalec iz Kirgizije. Ruski preiskovalci so informacijo potrdili.
V zračnem napadu na sirsko mesto Kan Šejkun je bilo ubitih najmanj 58 ljudi, med njimi 11
Poplave in plazovi so v Kolumbiji povzročili pravo katastrofo.
mostove, avtomobile in drevesa.
S položaja predsednika Srbije se je poslavljal Tomislav Nikolic.
Potem ko je venezuelsko vrhovno sodišče v četrtek narodni skupščini odvzelo pristojnosti in zakonodajna pooblastila podelilo samo sebi, je vendarle preklicalo svojo odločitev.
Paragvajski senat je potrdil ustavno dopolnilo, ki bi predsedniku omogočilo ponovno izvolitev. Protestniki so na to odgovorili tako, da so vdrli v parlament in povzročili razdejanje.
Saša Jankovic s 16,3 odstotki in Luka Maksimovic.
V Kolumbiji so še naprej iskali morebitne preživele po poplavah in plazovih. Število žrtev se je medtem povzpelo na 254, več
Velenje
Kaja Avberšek
Žena sosedovega sina je po poklicu gradbena inženirka. Ker zanjo ni kšefta, se je specializirala za umetne trepalnice. Menda ji laufa ko madona. (Tudi sama resno razmišljam o prekvalifikaciji. Kozmetičarka / vizažistka recimo. Tako in tako sem neke noči sanjala, da bom slikala po človeških telesih. Lahko začnem pri obrazu. Univerzitetna diploma mi pri tem ne bo kaj prida pomagala. Potrebno bo pridobiti si nov, okvirjen certifikat.) En sosedje na žleb pritrdil močno štango in nanjo obesil gugalnico, ki ima res dober švung. Zgugalnice se vidi hišo, pred katero živita palček - lovec in lesena raca, ki ob vetru klopota s krili in ob zorenju češenj preganja lakomne škorce. Ob vhodu v hišo po steni pleza na videz precej izmučena nagačena veverica. Ne vem, kdo je sosed, ki tu, poleg že omenjenih bitij, živi. Sin tretjega soseda gradi nekaj kot lesen prizidek, morda je veranda. Četrti sosedi so zamenjali streho - neverjetno hitri so bili in so, med drugim, poslušali Šakiro. Peti sosed je delo nadzoroval, saj je to njegov foh. Njegova žena je že drugič noseča, sicer pa sva bili v gimnaziji sošolki. V soseščini sta pred kratkim goreli dve grmadi - brez vključenih čarovnic. Zvečer sem v polmraku sedela na klopci pred vhodnimi vrati, kadila laki strajk z luknjo v filtru (tako je bolj zdravo), poslušala tišino z nežnimi dodatki večernih ptičkov in zrla v oranžno-rde-če prasketanje. Lahko bi tako - dneve in tedne in leta. Kasneje je neka druga grmada, ne iz soseščine, povzročila gozdni požar. Celo popoldne smo poslušali gasilske sirene in opazovali helikopterje, kako iz jezera nosijo vodo. (Da le niso zajeli kakšnega laboda, race ali ponirka. Labodi, ti pa so menda res monogamni.) Ribiški dom ob jezeru je postal prav prijeten za na kapučino. Ob njem zaplava hrustljava cimetova ribica, ob sobotah in nedeljah pa pečejo po domačem dišeče kremšnite. V veselje malih čukov so tam tobogani, gugalnica, hiška za kukanje, en bager, en avto in veliko zemlje. Pred sladoledarnico v centru se že vijejo dolge vrste. Sladoledar ima neverjeten spomin in izstopajoče govorne sposobnosti. Vpraša me, ali naj tokrat govoriva nemško. Predlagam, da udariva španščino. Dogovorjeno. »Za vas pa pol jogurt z jagodo, pol kukis, ne?« Vpraša mojega očeta. (Najljubše izbire prejšnjih sezon se spomni slado-ledar, ne pa tudi vprašani.) »Lahko še en prazen kornet, prosim?« (Mali čuk že cvili od sladkega pričakovanja.) »Pri meni se pa praznih kornetov ne dobi!« In čuk z veseljem sprejme mini kepo kin-derja. V knjižnici si izposodim tri knjige, od tega vsaj dve govorita o odnosu med žensko in moškim. Pri Luciferju se zunaj ne sme več kaditi. No, izpod monstruozne strešne konstrukcije so postavili par miz, kjer se lahko. Pa tako dobro kavo imajo in tista pralina zraven, mmm, zelo lepo in nobl. Pa tako čeden majhen sončni trg bi lahko tam pustili stati - kot v času KSC-ja in njihovih slavno-slastnih ma-sleno-orehovih KSC rezin. (Ravno sem poiskala recept. Našla ga bosta z imenom »ohridske rezine«.) Gužva bi bila ob takihle sončnih, od hormonov nabrekajočih dneh (in ne samo) zagotovljena. V Novi spijem džin tonik. Nekdaj sem tam, na vrhu Name, jedla najboljši tiramisu in ob njem srkala sprajt. Augustinčičev Tito še vedno stoji, velik in mogočen. Dobro nas je - gotovo je bil dvometraš, smo bili prepričani. (Ravno sem preverila - bilje dva centimetra višji od mene, ki mi nikoli ni uspelo zrasti do magičnih meter sedemdeset.) V hotelu Paka prodajajo torto Velenje - bravo! Saj pravim, ka ti bo Melanija, če maš Velenje. Ne smem je pozabit poskusit, preden se spet usedem na letalo. (Sem turistka.) Na Herberštajnu sem jedla prsi mlade pegatke. Danes smo jedli juho iz kopriv, ki so rastle ob kompostu. (Krt je pojedel skoraj vse črvičke, brez katerih kompost ne more nastati!) Naučila sem se, kakšno šavje ima hren. Ta je, preden je bil izruvan, rastel ob koprivah. Kmalu ga bomo naribali do solz. Pihala sem v cvileče trobentice, ki so že skoraj odcvetele. Zdaj nabiram spominčice. Bom dočakala ivanjščice?Mali čuk jaha šajtr-go, jaz utrgam marjetico. Nekaj moram preverit. Trgam drobne cvetne lističe: ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi... ljubi. Že mora držati. Kdo drug bi vedel, če ne marjetica, ki mi je skočila v roko. Dala si bom odstriči lase. Našla sem najljubšega frizerja. Prav imata - tukaj!
Slastna
Zalta
Mediji so pisali, da bo Toni Balažič ponudil odstop.
otrok. V napadu naj bi bilo uporabljeno kemično orožje.
Prvi april je bil za Injo Zalta sladko obarvan. V sladolednem supermarket Omnjom v lokalu Wannabe v Citycentru Celje je namreč otvorila sladoledno sezono in v družbi številnih sladkosnedov uživala v naravno in ročno izdelanih sladoledih in slaščicah
■
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017

ŽARIŠČE
«»SÜAS	9
Z vodo in toploto v Velenju znamo varčevati
Gospodinjstva v individualnih hišah porabijo nekoliko manj vode kot v večstanovanjskih objektih - Letošnjo zimo smo bolj odpirali radiatorje
Tina Felicijan
Prebivalec velenjske občine v večstanovanjskem objektu porabi približno pet kubičnih metrov vode mesečno, v individualni hiši pa štiri. To je nekoliko manj od slovenskega povprečja - 50 kubičnih metrov na osebo letno. Medtem ko na Komunalnem podjetju Velenje povprečno mesečno porabo toplotne energije v individualnih hišah s povprečno močjo 22 kilovatov ocenjujejo na 16 megavatov na letni ravni, pa v povprečno velikem stanovanju (76 kvadratnih metrov) porabijo dobrih 8 mega-vatnih ur letno, poroča vodja pro-dajno-komercialne službe Mateja Knez in opozarja: »Na porabo vode in toplotne energije najbolj vplivajo navade uporabnikov ter sam objekt z razporeditvijo prostorov, njegovo lego, stavbnim pohištvom, streho, toplotnim ovojem. Zneski na položnicah pa so odvisni tudi od (ne)nameščenih števcev porabe.«
Ostra zima se je nekoliko poznala
Poraba vode je tako v individualnih kot v večstanovanjskih objektih celo leto konstantna. Tudi poleti, ko bi pričakovali, da se vsaj v hišah zaradi zalivanja
vrtov poveča. A kaže, da smo Velenjčanke in Velenjčani dobro ozaveščeni glede varčevanja z vodo. Uporabniki v večstanovanj-skih objektih zelo pazijo tako na svojo kot na sosedovo porabo. V individualnih hišah pa za zalivanje najbrž zbirajo deževnico.
>
Štiričlansko gospodinjstvo v individualni hiši porabi okrog 19 kubičnih metrov vode mesečno, v večstanovanjskem objektu pa nekoliko več
Poraba toplotne energije pa -jasno - niha, saj je odvisna od temperatur. V letošnjem januarju in februarju je bila precej večja v primerjavi s preteklim letom, saj so bile povprečne zunanje temperature za slabe štiri stopinje nižje kot lani. Tudi na položnicah se je poznalo, ne pa bistveno, saj je KPV januarja spremenil način obračunavanja in razmerje cen med fiksnim in variabilnim delom stroška. »Uporabniki so za povečano porabo me-
seca januarja letos dobili nižji strošek iz postavke porabe energije, kot bi bil v preteklem letu. Dobili pa so večji strošek iz obračunske moči, torej fiksnega dela toplote, kije bil v preteklem letu nižji. V povprečju bodo uporabniki na letni ravni približno na enakem, morda malenkost večjem strošku, KPV pa zaradi tega tudi ne bo imel večjih prihodkov, ker se fiksni in variabilni del razporedita,« je pojasnila Mateja Knez.
Reklamacije predvsem pri obračunu toplotne energije
Uporabniki v individualnih hišah lahko sami nadzorujejo svojo porabo vode in toplote, ker imajo svoje merilnike. V večstanovanjskih objektih je to nekoliko težje. KPV mesečno popisuje glavne števce za porabo vode v objektih, delitev na posamezne enote pa opravi po dveh principih. »Če uporabniki v svojih stanovanjih nimajo vgrajenih svojih vodomerov, se poraba na objektu deli s skupnim številom tam prijavljenih oseb in pomno-
ži s številom oseb v posamezni etažni enoti. Večjih odstopanj od povprečne porabe na osebo ni, razen če v posameznih enotah niso prijavljene vse osebe,
Mateja Knez: »Uporabniki vode in toplotne energije so načeloma vajeni varčevanja.«
saj je to kriterij za razporeditev stroška. V primeru vgrajenih vodomerov (delilnikov) se poraba deli po vodomerih. Enote, ki vodomerov niso vgradile, si razdelijo razliko med porabo na vodomerih in na glavnem števcu, ki lahko precej obremeni porabnike. Pri visoki porabi in posledično znesku na položnici pa nava-
dno ne gre za napake, ampak za navade uporabnikov.«
Število reklamacij je glede na število uporabnikov nizko, pravi Knezova. So pa nekateri presenečeni nad zneski na mesečnih položnicah in podvomijo predvsem v pravilen obračun ogrevanja. V večstanovanjskih objektih se toploto običajno obračunava po de-lilnikih, dvome pa razrešujejo izvajalci storitve. »Mnogi smatrajo, da obračunana poraba ni utemeljena, češ da glede na svoje potrebe predrago plačujejo storitve, kar je navadno posledica tega, da nimajo vgrajenih delilnikov ali se ne ozirajo na porabo. Na našo porabo vplivajo tudi navade sosedov. Nekateri si želijo toplejše,
Razmerje med fiksnimi in variabilnimi stroški za vse storitve na položnici
Večstanovanjski objekt
(75,10 m2, 4 osebe) variabilni	55 %
fiksni	29 %
dajatve in prispevki 16 %
Individualna hiša
(22,149 kW)
variabilni	50 %
fiksni	33 %
dajatve in prispevki 17 %
drugi hladnejše stanovanje, kar uravnavajo s termostatskimi ventili. Tako ima eno stanovanje bolj priprte radiatorje kot sosednje in je zato hladnejše. Sosed pa mora bolj ogrevati, ker del toplote preide v sosednje stanovanje z nižjo temperaturo.«
Kako učinkovito varčevati?
Voda je dragocena in jo je treba uporabljati smotrno. Če je poraba nepričakovano visoka, je treba pregledati straniščni kotliček - ta naj ima dve stopnji spla-kovanja - in pipe, da ne točijo, saj lahko iz njih izkaplja več ku-bikov mesečno. Kopanje je trikrat bolj potratno kot prhanje. Strojno pomivanje posode je bolj varčno kot ročno. Bistveno je, da se voda zapira med umivanjem zob. Ob dobrem gospodarjenju z vodo lahko privarčujemo nekaj kubikov letno.
Poraba toplote je najbolj odvisna od navad - najbolj primerna temperatura stanovanja je med 19 in 21 stopinjami Celzija, nato pa od toplotnih izgub zaradi slabe izolacije in regulacije. »K natančnejšemu reguliranju temperature v prostorih lahko zelo pripomoremo s termostatskimi ventili, pravilno razporejenimi grelnimi telesi, energetsko varčnimi napravami, predvsem pa z dobrimi okni in vrati,« je še svetovala Mateja Knez.	a
Porast ovadb zaradi nasilja v družini
Na Zunanjem oddelku Okrožnega državnega tožilstva Celje v Velenju si prizadevajo, da z reševanjem kazenskih ovadb ne bi povzročali zaostankov
Milena Krstič - Planine
Velenje - Na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, Zunanjem oddelku v Velenju, so lani v reševanje prejeli blizu 600 kazenskih ovadb. »To je veliko za šest zaposlenih. Moji sodelavci so se zelo trudili, da zaostankov ni bilo. Samo pohvalim jih lahko,« pravi vodja oddelka, okrožni državni tožilec Darko Oprešnik.
Lani se je (spet) povečalo število kazenskih ovadb za kazniva dejanja iz okrožne pristojnosti. Gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena oziroma predpisana kazen več kot tri leta zapora.«
Več nasilja v družini?
Posebej je omenil kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. S tega področja znatni del kaznivih dejanj pripade na kaznivo dejanje nasilja v družini. To obliko Kazenski zakonik pozna od leta 2008. Do novembra lani so prejeli 40 kazenskih ovadb. »To je precejšen porast v primerjavi z letom pred tem, ko smo jih prejeli 28. Porast je pripisati izraziti ozaveščenosti samih oškodovancev, večji angažiranosti centrov za socialno delo in tudi drugih skrbstvenih institucij na tem območju. Oškodovanci se pogosto že na samem centru odločijo za podajo kazenske ovadbe, pa tudi center, če zazna kakršnokoli obliko nasilja v družini, svoje ugotovitve po uradni dolžnosti posreduje policiji.«
Prejeli pa so tudi 16 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe in 14 za kaznivo dejanje zanemar-
janja mladoletne osebe in surovo ravnanje. »To je približno toliko kot v enakem obdobju leto pred tem,« pravi okrožni državni tožilec.
Malomarnost v prometu je kazniva
Na področju varnosti javnega prometa so v lanskem letu zabeležili prometno nesrečo s smrtnim izidom, oseba, ki jo je povzročila, je bila kazensko ovadena zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Gre za prometno nesrečo, ki se je zgodila oktobra lani v Šaleku, v njej pa je umrla peška, ki je cesto prečkala na prehodu za pešce. »Zadevo rešuje državno tožilstvo. V kratkem bo podana zahteva za preiskavo,« pravi Oprešnik.
Skupaj pa so na Zunanjem oddelku v Velenju prejeli 10 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Nevarna vožnja nova oblika kaznivega dejanja
»Pri slednjem gre za povsem novo obliko kaznivega dejanja, pri katerem storilec, torej voznik, povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe, pri čemer je eden od pogojev, da motorno vozilo upravlja pod vplivom alkohola, ali prekorači hitrost, vozi predrzno ali brezobzirno, oziroma vozi vozilo, ki ga nima pravice voziti. Pri tem kaznivem dejanju mora biti izpolnjen tudi dodatni pogoj, torej da voznik ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji. Ob tem niti ni
pomembno, da je posledica takšnega ravnanja telesna poškodba drugega udeleženca v prometu, dovolj je že, da pride do ogrožanja.«
Okrožni državni tožilec Darko Oprešnik: »Imamo primer, ko delavci več mesecev niso prejeli plačila za opravljeno delo, plačani jim niso bili prispevki...«
Lani je bil zaradi kaznivega dejanja nevarna vožnja na Zunanjem oddelku v Velenju ovaden 29-letni Mario Lesjak, ki mu je bila letos februarja na Okrožnem sodišču Celje izrečena zaporna kazen. Julija lani je na magistralni cesti Velenje-Šoštanj zaradi neprilagojene hitrosti povzročil hudo prometno nesrečo. V njej so bile poškodovane štiri osebe, ena posebej hudo. Vozil je neregistriran avto brez veljavnega vozniškega dovoljenja B-kategori-je in pod vplivom prepovedane droge. Zaradi kršitev cestnoprometnih pred-
pisov so mu policisti že prej zasegli pet avtomobilov.
Ovadenih enajst nasilnežev
Na področju javnega reda in miru pa je državni tožilec izpostavil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti oziroma grožnje, kot se imenuje po spremembi Kazenskega zakonika 1. Teh kazenskih ovadb so lani na Zunanjem oddelku v Velenju prejeli 33.
Pri tem gre za različne oblike groženj in tudi fizičnega napada, pri čemer pa oškodovanec ali oškodovanci utrpijo denimo sledi poškodb, odrgnine, ne pa telesne poškodbe. Zaradi nasilništva pa so lani prejeli enajst ovadb. Nanaša se na primere hudih ponižanj enega ali več ljudi in na telesne poškodbe oškodovancev.
Izstopajo velike tatvine
Posebno poglavje, v katerem so lani zabeležili precejšen porast, so kazniva dejanja zoper premoženje.
»Izstopajo velike tatvine, pri katerih so storilci za pridobitev tujega premoženja oziroma tujih premičnih stvari, denarja in drugih vrednejših predmetov uporabljali različne oblike nasilnega vstopanja v tuje prostore. Pri tem se ne ozirajo na to, ali gre za stanovanjske hiše, stanovanja, kleti ...« Lani so prejeli kar 20 kazenskih ovadb.
»Prejeli pa smo tudi tri kazenske ovadbe, pri katerih je bilo to kaznivo dejanje storjeno posebno predrzno. Storilci v zaprte prostore niso vstopili z vlomom
ali vdorom, ampak so izkoristili trenutno odsotnost ali nepazljivost oškodovancev in jim jemali denar, plačilne kartice, zlatnino, srebrnino ... «
S kaznivimi dejanji zoper premoženje, serijskimi vlomi imajo opraviti tudi letos. »Osumljeni so jih slovenski in tuji državljani. Prav pred kratkim smo prejeli kazensko ovadbo zoper štiri tuje državljane, ki so načrtno izvajali kazniva dejanja na tem območju. Bili so odkriti, priprti, pri njih je bilo najdeno tako vlomilsko orodje kot denar, ki izhaja iz kaznivega dejanja.«
Poslovne goljufije stalnica
V gospodarski kriminaliteti so v lanskem letu prejeli 21 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje poslovne goljufije. »V večini teh kazenskih ovadb gre za primere opravljanja gospodarske dejavnosti, torej poslovnega sodelovanja dveh ali več gospodarskih subjektov, ko potem ena od pogodbenih strank ne izpolni svoje obveznosti, torej ne opravi določenega dela ali storitve ali ne plača dela ali storitve.«
Neplačevanje prispevkov
Državni tožilec Darko Oprešnik pravi, da pa so pogosta tudi kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, kršitve temeljnih pravic delavcev. Lani so prejeli osem kazenskih ovadb.
Gre za primere, v katerih delodajalec zavestno krši predpise o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, o prenehanju delovnega razmerja, ne plačuje prispevkov ... »V takih primerih običajno nastopa precejšnje število delavcev, tudi po več sto. Imamo primer, ko delavci več mesecev niso prejeli plačila za opravljeno delo, niso pa jim bili plačani niti prispevki za pokojninsko ali invalidsko zavarovanje.«
> Nevarni voznik bo sedel.
>Lani 40 kazenskih ovadb za nasilje v družini, predlani 28.
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE

Z veliko vztrajnosti do začrtanih ciljev
6. aprila 2017
Od 53 raziskovalnih nalog nagrajenih 25 - Skulptura Bergmandeljc mentorici Dušanki Colnar - Na državno srečanje 40 nalog
Tatjana Podgoršek
Velenje, 30. marca - S svečanostjo v kulturnem domu Velenje, na kateri so podelili nagrade in priznanja avtorjem raziskovalnih nalog, se je končalo 34. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. V primerjavi z minulimi se razlikuje po velikem številu izdelanih nalog, kar 53,
Avtorji nagrajenih 14 srednješolskih raziskovalnih nalog
od tega jih je bilo 28 s tehničnega področja.
Učenci zaključnih razredov osnovnih šol so se podpisali pod 23 nalog. Največ (6) so jih izdelali na šoli Gustava Šiliha, eno
manj na šoli Mihe Pintarja To-leda, štiri naloge so delo učencev šole Gorica (vse Velenje), po dve nalogi so izdelali učenci šol Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, Polzela in Frana Kocbeka
Zlate raziskovalne naloge 34. gibanja
Osnovnošolske raziskovalne naloge: Sladice naših babic -avtorici: Lana Turinek, Tinkara Stvarnik, mentorici: Anita Povše in Suzana Pustinek; Jabolko, koliko vitamina C vsebuješ? - avtor: Endis Aletic, mentorica: Monika Dobravc (vsi OŠ Gustava Šiliha Velenje); Tudi jaz lahko samostojno
ločujem - avtorja: Lan Vrčkov-nik in Jakob Cesar, mentorja: Peter Vrčkovnik in dr. Simona Cesar (OŠ Mihe Pintarja Tole-da Velenje.
Srednješolske raziskovalne naloge: Tatooine in podobni planeti - avtor: Luka Jevše-nak, mentor: Peter Jevšenak; Zakaj in kako izboljšati samo-podobo - avtor: Tim Dolenc, mentor: Gabrijela Fidler; Prvi
poskusi ugotavljanja toksoplaz-me pri prostoživečih mačkah v urbanih predelih Šaleške doline - avtorici: Ana Potočnik in Karin Lešnik, mentorici: Irena Štimac in Sandra Hasič (vsi Gimnazija Velenje); Izdelava HiFi seta zvočnikov - avtor: Luka Slapnik, mentorja: Franc Štra-vs in Karel Planko (Elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje).
Tri priznanja ob tednu otroka
Velenje, 27. marca - Na redni letni skupščini Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje so letos podelili tri priznanja za izredni prispevek k družbeni vzgoji otrok. Tokrat je upravni odbor zveze izbral tri fante. Priznanja so prejeli dolgoletni prostovoljci MZPM Velenje Andrej Klopčar, Boštajn Oder in Matjaž Šalej.
Andrej Klopčar je več kot 11 let sodelavec pri telefonu otrok in mladostnikov TOM. Kot profesor na srednji šoli dobro pozna pasti odraščanja, zna prisluhniti, vedno je pripravljen pomagati. Za delo pri telefonu Tom so hvaležni tudi Matjažu Šaleju, ki si za prostovoljno delo vedno najde čas, pa čeprav je vsestransko družbeno aktiven. Boštjan Oder je nepogrešljiv voditelj številnih prireditev
zveze, sodeluje pa tudi v njihovih počitniških programih, v katerih je mentor mladim gledališčnikom.
Skupščina je bila tokrat tudi volilna. Za predsednika MZPM
Učenci z OŠ Gustava Šiliha odlično pomnijo
Brežice, Velenje, 25. marca - Zadnjo soboto v marcu je v Brežicah potekalo državno tekmovanje v pomnjenju. Udeležili so se ga tudi štirje učenci velenjske OŠ Gustava Šiliha pod mentorstvom Mateje Kunc. V kategoriji do 12 let je tekmovala Manja German, ki se je na
državno tekmovanje uvrstila kot tretjeuvrščena v Savinjski regiji. V kategoriji od 13 do 17 let so se na državno tekmovanje kot najboljši trije v Savinjski regiji uvrstili Igor Jugovič, Tina Brezovnik in Jošt Frankovič. Pomerili so se v desetih disciplinah: pomnjenju naključnih
besed, binarnih, naključnih, hitrih in govorjenih števil, izmišljenih dogodkov, obrazov in imen, abstraktnih slik, kart in hitrih kart. Vsi štirje so se odlično odrezali. Ma-nja, Igor in Jošt so osvojili srebrno priznanje, Tina pa zlato. Tina je bila tudi med tremi najboljšimi v državi v pomnjenju abstraktnih slik. Čestitamo!	■
Gornji Grad, po eno nalogo pa učenci šol Braslovče in Ljubno ob Savinji.
Med srednješolskimi mladimi raziskovalci so oddali največ nalog dijaki Elektro in računalnike šole (20), po 4 dijaki gimnazije in strojne šole, dve nalogi pa dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja (vse Šolski center Velenje).
Letošnja dobitnica skulpture Bergmandeljc Dušanka Colnar
Med 23 osnovnošolskimi nalogami jih je bronasto, srebrno in zlato priznanje prejelo i 1.
m
JfiV: :: :
Gašper Škarja, predsednik programskega sveta gibanja, je ob tej priložnosti dejal, da je za njimi še eno izjemno leto, v katerem so mladi raziskovalci znova pokazali veliko idej, poguma, inovativnosti in pripravljenosti za nova znanja. Recenzenti zagotavljajo, da so naloge vsako leto boljše. Izrazil je zadovoljstvo, ker se je gibanje še bolj približalo gospodarstvu. Zahvalil se je mladim raziskovalcem, njihovim staršem, mentorjem, občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in vsem, ki so pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev v tem projektu.
Predsednica ocenjevalnih komisij dr. Erika Glasenčnik nam je dejala, da je bila letošnja generacija posebna. Presenetila jih je s številom oddanih nalog, tudi njihova kakovost je bila na zavidljivi ravni. Bi pa mladi raziskovalci, po njenem mnenju, morali pri nalogah še bolje paziti
REKLI SO! Dušanka Colnar: »Priznanje za mentorstvo meje presenetilo. Ob tem moram reči, da sama brez učencev, ki jih neko področje zanima, tudi kot mentor nimam česa početi. Gibanje je velika preizkušnja in izziv za učence, prav tako za mentorja, sploh če učenci izberejo področje, ki ni tvoje. Kar si izberejo, to raziskujemo. Včasih smo vsi enakovredni - na začetku nihče nič ne ve, na koncu pa vsi vemo vsaj nekaj. Moj napotek mladim in mentorjem? Korajžno premisliti, kaj te zanima, nato pa majhni koraki z veliko vztrajnosti, potrpežljivostjo do začrtanega cilja. Delo se obrestuje vsem.«
na citiranje virov ter na uporabo slovenskega knjižnega jezika. Tolikšno število nalog s tehničnega področja zanjo ni presenečenje, ker so tudi smernice družbe takšne. »Veliko možnosti je, da med mladimi raziskovalci kdo na osnovi svoje ideje, ki jo raziskuje, ustanovi start up podjetje. Tudi to je eden od izzivov gibanja,« je še dejala Erika Glasenčnik.
Nagrajene naloge
Čeprav so zmagovalci vsi, ki so naloge izdelali, so člani komisij nekatere med njimi nagradili z bronastim, srebrnim in zlatim priznanjem. Od 53 raziskovalnih nalog so jih s priznanji nagradili 25, od tega je bilo 14 srednješolskih. Zlato priznanje jih je prejelo 7, med njimi tri osnovnošolske. Na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti pa jih bo sodelovalo 40, od tega bo 23 srednješolskih.
Ob koncu prireditve so simpatični škratki z osnovne šole Gorica Velenje na oder povabili še letošnjo dobitnico skulpture Bergman-deljc. Prejela jo je mentorica mladih raziskovalcev na osnovni šoli Gornji Grad Dušanka Colnar, ki v gibanju sodeluje osem let. Doslej je bila mentorica mnogim mladim avtorjem, prav vse raziskovalne naloge so bile nagrajene in uvrščene na državno srečanje.	■
Predsednik MZPM Velenje Zdenko Gorišek, nagrajenca Andrej Klopčar in Boštjan Oder ter sekretarka zveze Tinca Kovač.
Velenje so ponovno izvolili Zdenka Goriška, podpredsednica zveze pa je postala Andreja Zelenik. Imenovali so tudi člane upravnega in nadzornega odbora. ■ bš
Urnik je skoraj povsem zaseden
Organizirajo delavnice za otroke in njihove starše -Najodmevnejši tridnevni tabor
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 18. aprila - Na občnem zboru so se članice enega najmanjših društev v lokalni skupnosti - Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki, z zadovoljstvom ozrle na opravljeno delo v minulem letu.
»Delamo za otroke, trudimo se, da bi bili ti čim bolj ustvarjalni, da bi se jim v lokalni skupnosti
jo je pripravil javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, kar načrtujejo tudi letos. Zelo dobro se je »prijela« menjalnica igrač, letošnja bo že četrta zapored. Mimogrede - na lanski so zbrale blizu 350 igrač in jih podarile pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tako kot v lanskem so tudi v letošnjem delovnem programu društva še pravljična matineja, pustno rajanje, mini Martinovanje, pohod na Goro Oljko, družinske
Na občnem zboru so članice zagotovile, da so pripravljene tudi na letošnje izzive.
dogajalo čim več na različnih področjih. Menim, da nam to dokaj dobro uspeva. V zadnjem času smo se z nekaterimi tematskimi delavnicami obrnile tudi k staršem. Taka specifična delavnica je bila ščetkanje zob,« nam je med drugim povedala predsednica društva Anja Molnar.
Med najbolj odmevnimi dejavnostmi društva je omenila tridnevno taborjenje na različne teme. Lani je bilo v ospredju raziskovanja, tema letošnjega bo znana maja. Poleg dobro obiskanih delavnic za otroke so sodelovale še pri garažni razprodaji, ki
igre v Gavcah, decembrske prireditve in obisk Dedka Mraz. Ta je lani obdaril 130 otrok. Vključujejo pa se še v aktivnosti Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje.
Molnarjeva še pravi, da so članice pripravljene na letošnje izzive in da je urnik skoraj povsem zaseden. »Želim si, da bi še naprej delovale tako složno, zavzeto, da bi imele več denarja za izvedbo programov ter novih članov. Predvsem bi bili dobrodošli fantje,« je še dejala Anja Molnar.
■
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM 
K, stran 21
6. aprila 2017

KULTURA
«»SÜAS	11
Gutenbuchel bo znova oživel
V enem najlepših dvorcev pri nas jutri začenjajo Velikonočno zgodbo
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju bo v petek znova oživel. Tokrat z velikonočno razstavo.
Velja za enega najlepših dvorcev pri nas. S pravljičnimi razstavi in posebnimi dogodki v njem se ga trudi obuditi domačinka, arhitektka Mateja Kumer. Njena je bila tudi zamisel, da so dvorec septembra leta 2015, ob dnevih evropske kulturne dediščine, prvič odprli za javnost.
Vseskozi sodeluje z znanim in priznanim floristom Simonom Ogrizkom. Z občasnimi, a tematsko skrbno izbranimi razstavami privabljata množice obiskovalcev in ne gre dvomiti, da bo tudi tokrat v času od 7. do 17. aprila tako. »Sodelovalo bo še več zanimivih ustvarjalcev iz Šaleške doline, tudi nekaj start up podjetij,« pravi Kumrova. »Prav ponosna sem, da lahko mlade lokalne podjetnike vpeljem
v zgodbe dvorca, kjer povežemo preteklost in sedanjost. Poleg predstavitve ustvarjalcev in cvetlične razstave bomo imeli na dvorcu tudi zanimiv spremljajoči program, tokrat bo v ospredju vrtna zasaditev.«
Dvorec je celih štirideset let služil za potrebe Psihiatrične bolnišnice Vojnik, prvotno pa je bil dom šoštanjskih industrialcev, družine Vošnjak. Zadnja leta je prazen, z Velikonočno zgodbo pa bo zdaj spet oživel.
Med tednom bo odprt od 16. do 20. ure, v soboto, nedeljo, ob praznikih pa od 16. do 20. ure.
Ker žal ne gre drugače, bo potrebna vstopnina, a je ta glede na to, koliko bo videti in doživeti bolj simbolična kot ne, odrasli 3 evre, otroci nič. Generalni sponzor Velikonočne razstave je Občina Šoštanj, dogodek pa podpira tudi novoustanovljeni Zavod za turizem Šaleške doline.	■
Pred otvoritvijo Velikonočne razstave bo pri odcepu za dvorec v Ravnah pri Šoštanju krajša slovesnost ob otvoritvi prenovljene ceste.
Letos jih je prepričala Cava
Na 8. Natečaju Botečaj je zmagal dolenjski jazz blues bend in za nagrado dobil snemanje albuma, domači metalci so zasedli drugo mesto
Velenje, 1. april - V sodelovanju velenjskih mladinskih organizacij s krškim in slovenjegraškim mladinskim centrom je letos že 8. leto zapored potekal natečaj za mlade neuveljavljene glasbene skupine Botečaj. Tokrat se je prijavilo nekoliko manj bendov kot pretekla leta, Matej Voglar pa sklepa, da temu botrujejo precej ostri kriteriji razpisa, da so člani benda res čim mlajši in imajo za sabo čim manj odrskih nastopov. Na dveh predizborih se je predstavilo osem bendov, v finalu pa so se predstavili domačini, Korošci, Dolenjci in Prekmurci. Igrali so jazz blues, metal, rock in pop, najbolj prepričljiv pa je bil jazz blues bend Kava, ki je konkurenco tehnično in muzikalno prekosil. Z dodelanim odrskim nastopom, a nekoliko krajšim
programom, so se zelo izkazali tudi velenjski metalci Chronic Dose, ki so zasedli drugo mesto.
V preteklih letih je skozi Botečaj šlo precej mladih bendov. Še vedno deluje in nastopa precej bendov, ki se na natečaju niso uvrstili med najboljše in jih Matej Voglar srečuje na koncertih po vsej Sloveniji. Morda so najbolj uspešni zmagovalci drugega natečaja Karmakoma, ki veliko koncertirajo. Tudi velenjski metal bend Carnifliate, ki je na Botečaju zmagal pred dvema letoma, je izdal že dva albuma in niza koncerte.
Natečaj za mlade neuveljavljene bende nameravajo izvajati tudi v prihodnje, saj se na sceni nenehno pojavljajo novi bendi, ki iščejo priložnosti na odrih.
• tf
Jubilej jih ni tako utrudil, da bi končali
Lani se je v Kulturnem društvu Šmartno ob Paki veliko dogajalo - Vnema je precejšnja -Do naslednjega občnega zbora tudi častni član
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 30. marca -
»Lani, ko je društvo praznovalo 110-letnico delovanja, se je toliko dogajalo, da bi težko izpostavil eno stvar. Jubileju smo domala posvetili vse prireditve in dogodke. Tega ni bilo malo, zato smo toliko bolj veseli, ker smo uresničili vse zastavljene projekte,« je med drugim dejal na 111. občnem zboru Kulturnega društva Šmartno ob Paki njegov predsednik Jože Robida.
Med izstopajočimi projekti velja omeniti spevoigro Lumpacij Vagabundus, v kateri je nastopilo več kot 100 članov vseh sekcij društva, nekaj šmarških osnovnošolcev in članov Kulturnega društva Gorenje. V splet prireditev ob jubileju so povezali še pogovor z dolgoletnima snovalcema gledaliških predstav v kraju Bogomirjem Verasom in Ljerko Belak, koncert Mance Izmajlove ter ureditev prve stalne razstave v občini, ki sta jo ob 110-letnici društva ter ob 40-letnici delovanja šmarškega Gledališča pod kozolcem in tamkajšnje folklorne skupine Oljka pripravili Mija Žerjav in Lija Modrijan.
Sicer pa pod okriljem društva deluje 10 sekcij, od tega »ene občasno malo manj, druge zajemajo sapo ... V določenih delih, predvsem v Gledališču pod kozolcem - pojasnjuje Robida -, se menjajo generacije. Jedro kozolca se je postaralo, ostalo je tudi brez njegovih glavnih stebrov. Kljub temu vidijo lepo pri-
Jože Robida (prvi z desne) bo še nekaj časa predsednik društva
šolo, javnim zavodom Mladinski center, Kulturnim društvom Gorenje, Knjižnico Velenje, Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje . »Nekako rušimo plotove in zidove, uporabljamo iste prostore, opremo. Ničesar ne delimo več na naše in vaše, ampak je vse naše. Vsako sodelovanje

hodnost tako za gledališče kot kulturno dejavnost v kraju nasploh, saj prihajajo mladi. Robida je izrazil zadovoljstvo, ker so uredili upravljanje šmarškega kulturnega doma, zbližali stališča z lokalno skupnostjo, tvorno sodelujejo s tamkajšnjo osnovno
prinaša rezultate. Če ne takoj, pa malo kasneje.« V poročilu o opravljenem delu v preteklem letu se je dotaknil še abonmajskih prireditev. Odločili so se, da jih zaradi previsokih stroškov in preskromnega obiska ne bodo več pripravili, ampak bodo prireditve
organizirali sproti. Robida je pozval članstvo, naj do naslednjega občnega zbora poda predlog za častnega člana šmarškega kulturnega društva.
V letošnjem delovnem programu oba zbora - mešani in moški - načrtujeta koncerte, moški tudi začetek priprav na praznovanje 90-letnice svojega delovanja, pevski sestav Prijatelji pa na praznovanje 25-letnice obstoja. Skupina Vesele babice je obogatila glasbeno ustvarjalnost z zgoščenko, po treh letih se »pobira« folklorna dejavnost, gledališčniki snujejo novo sezono z okrepljeno mlado ekipo. »Delovna vnema vseh kulturnikov je precejšnja, kar me posebej veseli. Ni nas jubilejno leto tako utrudilo, da bi kar končali.«
Čeprav naj bi na občnem zboru izvolili nove člane v organe društva, torej tudi predsednika, se to ni zgodilo. Ker jim ni uspelo pridobiti kandidata za to dolžnost, so se odločili za izvolitev podpredsednice, ki naj bi kasneje prevzela vodenje društva. To je Janja Grubelnik, članica tamkajšnjega mešanega pevskega zbora.
Zgodba o iskanju človeške topline
Jutri v mali dvorani velenjskega doma kulture premiera predstave Evgen -V njej igrajo mladi člani KD gledališče Velenje - Prva ponovitev v nedeljo
Velenje, 7. aprila - Kulturno društvo gledališče Velenje je v letošnji sezoni prvo premiero pripravilo na silvestrski večer, na drugo pa vabijo jutri. V mali dvorani velenjskega kulturnega doma bodo ob 19.30 uprizorili igro Evgen. Režijo predstave, v kateri igra 8 mladih igralcev, je delo Karla Čretnika, staroste velenjskih gledališčnikov. »Težko se odločim, ali raje režiram ali
Zgodba predstave Evgen je zgodba za vse čase. V sedanjost jo bodo jutri zvečer »prenesli« velenjski gledališčniki.
igram. V zadnjem času pa mi je režija večji izziv,« nam je povedal v uvodu.
Predstavo so ustvarili z igralci, ki so se gledališču pridružili lani, pa žal niso dobili priložnosti, da bi zaigrali v predstavi Učinek kobilice, saj v njej ni bilo dovolj
igralskih vlog. »Škoda bi bilo, da jih ne bi takoj pritegnili v delo, zato sem se odločil, da z njimi pripravim predstavo. Le ena od osemčlanske igralske ekipe je že bila na odru, vsi ostali so debi-tanti,« še izvemo. Kot tudi, da je Čretnik to isto predstavo že re-
žiral leta 1990. »Takrat so v njej igrali gimnazijci, med drugimi Marko Mandic, Jaka Lah, Irena Jakopanec . Ker gre za tekst, ki je še vedno aktualen, sem ga letos obudil,« pripoveduje Čretnik. Tudi zato, ker je zgodba nemškega dramatika Tankreda Dorsta večno aktualna. »Glavni junak Evgen potuje, srečuje ljudi različnih poklicev in se znajde v nenavadnih situacijah. Pri vseh brezupno išče človečnost in pristen, topel človeški odnos. A ostaja neuslišan, saj njegovi sogovorniki ne začutijo velike potrebe, ki jo nosi v sebi - da bi bil človek človeku človek.« Večno iskanje človeka bodo na odru skušali ujeti igralci Gašper Lenart, Jelka Korošec, Ana Vita Lebar, Tamara Levar, Špela Skaza, Borut Justin, Meri Justin Verbnjak in Vanja Blagus.	■ bš
Z gradu med ljudi
Velenje, 31. marec - V razstavišču na prostem na pešpoti od Kardeljevega trga proti središču mesta je na ogled nova razstava, ki jo je postavil Muzej Velenje v sklopu prireditev ob 60. obletnici delovanja. Ob tem jubileju so si zastavili kar nekaj predstavitvenih ciljev, je povedala direktorica Mojca Ževart, med drugim tudi, da se čim bolj približajo širši javnosti in jo povabijo v svoje enote. »Naši sodelavci so za razstavo z naslovom Teh 6 Muzeja Velenje izbrali trikrat po šest predmetov - šest z Velenjskega gradu, kjer je sedež našega muzeja, šest iz muzejskega depoja, kjer deluje restavratorsko-konservatorska delavnica, ki bo 1. avgusta obeležila 25 let, šest predmetov pa ponazarja naše delo na lokacijah naših drugih enot.« Med predstavljenimi predmeti je omenila mineral ametist iz Hiše mineralov, svetilo čelešnik, ki so ga uporabljali na domačijah, kakršni sta Kavčnikova in Grilova, pa pečnico z Velenjskega gradu, na kateri je zapisano ime Kunigunda, in številne druge, ki vabijo na ogled bogatih muzejskih zbirk.	a tf
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA

6. aprila 2017
Pozdrav pomladi iz odraslih grl
Dva koncerta na Območni reviji odraslih pevskih zborov - Nastopilo bo 16 pevskih zborov
Velenje, 8. aprila - To soboto se bo v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju nadaljevala območna revija pevskih zborov Pozdrav pomladi. Mladi pevci so jo uspešno priklicali že marca, tokrat pa bodo zapeli odrasli pevski zbori. Prvi koncert bo ob 16., drugi pa ob 19. uri. Vsak zbor bo izvedel tri pesmi.
Na razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Velenje se je prija-
vilo 16 odraslih pevskih zborov, ki se bodo predstavili na dveh koncertih. Na prvem koncertu z začetkom ob 16. uri bodo zapeli: mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj, lovski pevski zbor Lovske družine Škale, ženski pevski zbor Lokovica, mešani pevski zbor Skorno, moški pevski zbor KUD Ravne, ženski pevski zbor Vrtec Velenje, moški pevski zbor Lokovica, mešani pevski zbor Gorenje. Na drugem koncertu, ki se začne ob 19.
uri, pa boste lahko slišali mešani pevski zbor Škale, moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje, mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, moški pevski zbor Ka-juh, ženski pevski zbor društva upokojencev in MDI Velenje, moški pevski zbor »Franc Klanč-nik« Šmartno ob Paki, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in Šaleški akademski pevski zbor.
Čeprav revije niso tekmovalne, pa vseeno pokažejo kakovost petja. Nastopi zborov so ob spre-
mljanju javnosti podvrženi tudi strokovni presoji. Tokratno revijo bo strokovno spremljala Tadeja Vulc, ki bo podala oceno vsakega zbora, ter zbore razvrstila v tri kvalitativne skupine (območni, regijski, državni nivo). Zbori, ki bodo dosegali regijsko raven, se bodo lahko prijavili na 6. regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb od Celja do Koroške, ki bo 2. decembra v Celju.
a bš
N ; '
Pa se je to res zgodilo?
To je naslov knjižnega prvenca dr. Ambroža Kvartiča, ki je za svojo doktorsko disertacijo raziskoval sodobne slovenske povedke
Velenjčan Ambrož Kvartič je tri leta prisluškoval zgodbam, ki si jih ljudje po celi Sloveniji ob različnih priložnostih in v različnih okoliščinah pripovedujejo danes. Medtem ko je doktorsko disertacijo na to temo predsta-
vil lani, je prejšnji teden v Knjižnici Velenje predstavil knjigo z naslovom Pa se je to res zgodilo?, ki je pravzaprav prva večja zbirka sodobnih zgodb v Sloveniji. »Smešnih, groznih, zabavnih, gnusnih,« jih je naštel in pojasnil, da je te zgodbe tudi interpretiral. Namen tako starih pripovedk, ki so del ljudskega izročila, kot novih, ki bodo to morda še postale, je namreč prenos sporočila. »Te zgodbe ne bi obstajale, če ne bi komentirale sveta, v katerem živimo, in našega vsakdana v njem. Včasih je bil svet bolj skrivnosten in se je zato v pripovedkah pojavljalo več baje-
slovnih bitij. Ena takih sodobnih pripovedk, ki pravzaprav opozarja na nevarnosti na cesti iz Velenja na Koroško, je o babi iz Hude luknje. Tako sta snov in namen pripovedk danes podobna kot nekoč, a malo predrugače-na, ker živimo v drugačnem svetu. Postavljene so denimo v nakupovalna središča, javna kopališča, tujino,« je povedal etnolog, ki je z zbirko pokazal, da je pripovedovanje zgodb kljub sodobnim komunikacijskim sredstvom za medsebojno obveščanje in prenašanje sporočil in naukov še kako živo.
• tf
Pika išče pomočnice
Velenje, 31. marca - Največji otroški festival v Sloveniji Pikin festival bo letos potekal od 17. do 23. septembra. Tokrat bo tema Pika odkriva podeželje. Organizatorji festivala so razpisali avdicijo za vlogo Pikine pomočnice, ki bo potekala v mali dvorani doma kulture Velenje v sredo, 12. aprila, ob 17. uri. Na avdiciji bo izbranih več deklic, ki se bodo v sklopu Pikine akademije seznanile z različnimi znanji in veščinami ter sodelovale na dogodkih v sklopu festivala. Pike pomočnice imajo možnost v prihodnjih letih postati glavne Pike. Pisne prijave sprejemajo na Festivalu Velenje do 10. aprila.
Na avdicijo so vabljene deklice, stare od 13 do 20 let. Razpis in prijavnica sta objavljena na spletni strani www.pikinfestival.si.
a bš
Aphra Tesla v Fbunkerju
Velenje, 8. april - V fotograf-sko-filmski galeriji Fbunker v podhodu pri vili Bianci bodo to soboto ob 18. uri odprli zvočno instalacijo z razstavo fotografij slovenske intermedijske umetnice Aphre Tesla. Predstavila bo projekt Aphra Tesla Operating System 2017 - APH (Anatomija Prostora Hrupa).
• tf
Listje, tanka in haiku
Šoštanj, 29. marca - Kakšen je haiku in kaj je tanka, so izvedeli gostje galerijskega večera z Milen-kom Straškom iz Maribora. Poleg drugih posebnosti tega literarnega ustvarjalca, ki je konec leta 2016 izdal svojo četrto knjigo Listje, v njej bralca sooči s tematiko minevanja iz življenja soljudi in čudenja nad doživljanjem sveta.
Poleg tehnike teh dveh zanimi-
vih japonskih zapisov je v pogovoru z mag. Milojka B. Komprej
odkrival še druge plasti doživljanja literature, ne nazadnje je diplomiral iz primerjalne književnosti. Tudi za časa dela v novinarstvu je gojil ljubezen do literarnega izražanja, predvsem v reportažah. Tudi te so ga vodile k raziskovalnemu delu, največ rodnega okolja, to je Kozjanske-
ga, v katerem je pustil vidno sled s prispevki o razbojniku Guzeju, Emi Pilštanjski in drugem. V preteklosti je pisal radijske igre in dramske tekste, zdaj pa se bolj posveča poeziji in v njej strnjenim oblikam pesniškega izraza.
Spremno besedo o knjigi sta zapisala Dani Bedrač in Alenka Zor-man, likovno pa opremila Vesna Zakonjšek. Knjiga je izdana v samozaložbi, avtor pa napoveduje, da se ji bo kmalu pridružila nova.
■ MBK
Lutke so navdih
Velenje, 21. marca - Festival Velenje je v torek popoldne v malo dvorano doma kulture povabil družine, da skupaj praznujejo svetovni dan lutk. Najprej so si lahko obiskovalci brezplačno ogledali predstavo Volk in kozlički v izvedbi njihovega lutkovnega gledališča, potem pa so najmlajši v preddverju dvorane še ustvarjali na temo lutk. Starejši so lahko na priložnostni razstavi spoznavali zgodovino lutkarstva in različne tipe lutk, vsi pa so si z zanimanjem ogledali še mini razstavo del otrok iz vrtca Najdihojca, ki so z risbicami povedali, kaj jim pomenijo lutke. Tiste, ki jih uporabljajo tudi v velenjskem lutkovnem gledališču, so postavili v okenske niše. In teh ni malo, saj trenutno nastaja že 25. predstava Lutkovnega gledališča Velenje, ki jo ustvarjajo z mladimi lutkarji, ki so se jim
pridružili lansko jesen. Kot nam je povedala Alice Čop, scenaristka in režiserka vseh predstav, trenutno igrajo kar 11 različnih predstav. Letno izvedejo okoli 60 po-
ALTIERHATOR
Najprej lutkovna predstava, potem pa še ustvarjanje in ogled razstave. Tako so v Festivalu Velenje obeležili svetovni dan lutk.
novitev, z njimi vse več gostujejo po Sloveniji. Nastaja pa predstava po motivih klasične pravljice Medvedek in Zlatolaska.
■ bš
OECD, IMF in Pratika
Aleš Ojsteršek
Ko potegnemo črto pod marcem, pomeni najmanj to, da smo objavili zaključne račune za preteklo poslovno leto, pomeni tudi, da smo potrdili programe dela in financiranja za tekoče leto ter objavili že prva četrtletna poročila o stanju stvari. Mimo posla lahko seveda pomeni še marsikaj tretjega, kot še, da nekaterih tem ni smiselno vezati na koledarsko leto; so brezčasne in je marec zgolj mesec pred aprilom.
Odnos do varnega počutja, zdravja in odnos do okolja Slovenci izkazano uvrščamo med področja, ki jih vidimo kot visoko pomembna. Po pomembnosti jim sledijo sklopi izobraževanja, dobrega počutja, možnosti kombiniranja dela in prostega časa in nato stanovanjsko vprašanje, zaposlitev in skupnost. Na zadnjih dveh mesti smo Slovenci uvrstili prihodek in prostovoljstvo. Podatki izhajajo iz analize OECD, s katerim merijo stopnjo zadovoljstva (OECD Better Life Index). Gre za alternativni model in moraš narediti poljudnoznanstveni poizkus rabe podatkov, kaj črpajo iz naših opredelitev v tem spletnem orodju. Svoje osebne prioritete tako izmerimo ter se primerjalno umestimo glede na državljanstvo, spol in starost.
V tem času morata objavljati svoje velike četrtletne izsledke dva velika igralca številk, OECD in IMF, in po njih sodeč, nam ni težko. Ekonomski kazalniki kažejo živo zelene tone, in ker poročila vključujejo samo trdno stoječe podatke, nič o našem počutju glede varnosti, zdravja in zaskrbljenosti glede okoljskih vprašanj, so naši izzivi praktično samo tehnično vprašanje. Popolno srečo dosežemo, če že končno in vendarle prodamo tisto nebodigatreba banko, zapremo tistih nekaj malih in manjših šol, podaljšamo delovno dobo in končno posodobimo plačne modele ... Seveda je mogoče priporočila brati tudi z nekaj več racionalnosti in ob tem prikimati kakšnemu. Kar želim nakazati, je odnos, ki se kaže med zaznavo posameznika ter njegovo lestvico prioritet in tem, ki jih ponujata velika servisa državam, OECD in Mednarodni denarni sklad.
Obema ob bok bi lahko dodali še melodijo in priporočila Evropske komisije, ki pa je vendarle pomembno drugačna in se vzdržuje komentarjev glede vprašanj, ki so v pristojnosti nacionalnih držav. Je tudi tista, ki sliši glas posameznika. Ni namreč mogoče spregledati, da so teme glede varnosti, skrbi za zdravje in okoljska vprašanja, predvsem glede trajnosti in podnebnih sprememb, visoko na dnevnem redu in še posebej zrastejo tam, kjer se je potrebno volilno umeriti. Čisto lahko nam torej veliki in plačani servisi kažejo, kaj bi za dosego srednje vrednosti sreče države bilo še dobro postoriti, ker vendarle pokažejo tudi voljo državljanov.
Praktični pogled na domače dvorišče pokaže še na naš stik z gornjimi realnostmi in vsaj na ravni interesov posameznika o neskladjih ni mogoče govoriti - zanimajo nas tako področja varnosti, zdravja in okolja. Kot so družinsko pratiko nadomestili natančnejši napovedniki, tako tudi od muhastega aprila ni pričakovati zmedenosti in nepričakovanih ravnanj poklicnih odlo-čevalcev. Če naj bi kaj romalo, naj bi to bila kvečjemu nekoliko težja pisma.
Spregledano s strani IMF in OECD pa je to, kar pravi stoletna pratika. Smo v Sončevem letu - to ljudi dela žafranaste barve in lepe, kodrave, močne, pobožne, velikodušne, preudarne, mirne, velike, spoštovane; bolj kot drugi planeti daje dolgo življenje, zdravo telo, iskreno in dobro naravo, bogastvo in čast.
Glavan v vili Mayer
V ponedeljek, 27. marca, je občinski odbor SDS Šoštanj v vili Mayer gostil glasbenika in kantavtorja Sama Glavana. Večer je bil zelo zanimiv, nabit z veliko čustvi. Beseda je tekla o njegovem dosedanjem delu, urednikovanju na različnih radijskih postajah in njegovem družbeno kritičnem pogledu na svet.
Dogodek je popestril s svojimi pesmimi, ki so odraz družbe in njegovega osebnega doživljanja in (ne)sprejemanja. Ker je bil dogodek delno posvečen tudi materinskemu dnevu, je beseda tekla tudi o ženskah, materah, ženah in njihovem položaju v družbi. Prireditev je moderirala mag. Judita Čas Krneža. Dogodka se je udeležil tudi župan Darko Menih.
■ J. Č. K.
■
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017

107,8 MHz
«»SÜAS	13
Radijski in časopisni MOZAIK
Hitrost ni vedno prednost
Poleg novinarjev, urednikov in propagandistov imata pomembno vlogo pri oblikovanju časopisnih strani in oglasov naša oblikovalca - Janja Košuta Špe-gel in Tomaž Geršak.
Strinjata se, da sta zanju najbolj stresna dneva v tednu torek in sreda. V četrtek, ko izide časopis, pa se jima nehajo tresti »hlače« za tekočo številko. »Trudiva se imeti vse niti v rokah, a se kdaj pripeti tudi kakšen neljub dogodek. Smo pač ljudje, zmotljivi, pozabljivi, čeprav to ne sme biti izgovor ali opravičilo.« Vseh 24 strani je potrebno urediti v dobrih dveh dneh.
»Vrelec« prispevkov novinarjev, propagande, urednika je naš mrežni disk, na katerega »odlagamo« gradivo. Aktivnosti za novo številko časopisa se zanju začnejo najkasneje v petek. Janja ponavadi oblikuje prvo polovico
časopisa, Tomaž drugo. Temu sledi urednikova beseda, na katero časopisno stran gre pripravljena vsebina. Ko so strani oblikovane, si jih »izmenjata« in preverita, kaj bi lahko še izboljšala.
Posebno »poglavje« pri oblikovanju so fotografije, sploh portreti. Kakšnega portretiranca rada pomladita, mu uredita pričesko ..., predvsem pa predvidita, kako bo slika videti na vpijajo-čem časopisnem papirju. »Sliši se morda zabavno, a še zdaleč ni. Nemalokrat se tudi zgodi, da je treba v tekočo številko uvrstiti še kakšen oglas, ki je prišel tik pred zdajci, tudi kakšen dogodek, ki ne more »čakati« na objavo v naslednji številki časopisa. Skratka, hitrost ni vedno prednost, čeprav velja v današnjih časih za eno od vrlin.«
Poleg oblikovanja časopisnih strani Janja in Tomaž skrbita še
GLASBENE novice
Omar posnel
evrovizijski
videospot
Omar Naber je posnel nov videospot za pesem On My Way, s katero bo predstavljal Slovenijo na izboru za pesem Evrovizi-je. Po Omarjevih besedah gre za zelo čustven vidospot, ki ga je posnel v enem dnevu v Studiu 1 na Televiziji Slovenija. Naber v videospotu ni sam. Osrednjo vlogo je odplesal nadarjeni plesalec Jernej Kozan, pesem pa je doživela tudi preobrazbo. Sku-
veduje nov studijski izdelek. Nov album bo izšel 7. aprila, ukvarjal pa se bo s temami, kot sta vera in osebna rast. To smer je nakazal že s prvim singlom The Heart Part 4, ki je izšel pred kratkim. Z novim albumom se Lamar vrača v boj za grammyje, predvsem za album leta, ki se mu je izmuznil leta 2016, ko je med vsemi izvajalci prejel največ nominacij za album To Pimp a Butterfly.
TupacShakurv dvorani slavnih rock'n'rolla
Med imeni, ki bodo letos sprejeta v Dvorano slavnih rock'n'rolla (Rock and Roll Hall of Fame) v Clevelandu, je tudi glasbenik Tupac Shakur, ki se bo v glasbeni muzej vpisal kot prvi samostojni rap izvajalec. Tu-
paj z aranžerjem Žigom Pirnatom sta jo dodatno izpilila. Edino, kar je ostalo, je melodija in besedilo. Žiga Pirnat je še enkrat naredil aranžma, ki je še bolj drzen in po Omarjevem mnenju še primernejši za Evrovizijo. Instrumentalni del pesmi je odigral budimpeški filharmonični orkester, ki je posnel tudi glasbo za zmagovalno pesem Evrovizije leta 2015 Rise Like A Phoenix, ki jo je zapela Conchita Wurst.
Omar Naber bo v Kijevu nastopil v prvem predizboru 9. maja pod zaporedno številko 17.
Kendrick Lamar pred izidom novega albuma
Kendrick Lamar je pred izidom novega albuma presenetil z izdajo novega vide-ospota za skladbo Humble. Videospot je v manj kot dveh urah zbral več kot pol milijona ogledov, z njim pa raper napo-
pac Shakur se bo tako v Dvorani slavnih rock'n'rolla pridružil petim hip hop skupinam, ki so bile doslej sprejete v dvorano slavnih. To so Run D.M.C., Grandmaster Flash & the Furious Five, the Beastie Boys, Public Enemy in N.W.A. Med najpomembnejše zvezde rock'n'rolla bodo letos sprejeti še ameriška folk pevka Joan Baez, ameriški rock skupini Pearl Jam in Journey, britanska rock zasedba Electric Light Orchestra, britanska skupina Yes in pro-
za časopisno spletno stran in ostale publikacije, ki nastajajo v naši časopisni hiši. V priho-
dnji številku ju vnovič čaka nemalo oglasov, kajti obogatila jo bo Avto priloga.	a tp
ducent Nile Rodgers. Dvorana slavnih rock'n'rolla je muzej, posvečen najbolj vplivnim glasbenikom, producentom in umetnikom, ki so zaznamovali zgodovino rock'n'rolla. Do vpisa so upravičeni pod pogojem, da so prvi album izdali pred najmanj 25 leti.
The Kelly Family se po dvanajstih letih vračajo
Ena najuspešnejših evropskih glasbenih skupinThe Kelly Family se po dvanajstih letih spet vrača na glasbeno prizorišče. Ir-sko-ameriško-evropska skupina, ki jo sestavljajo člani različnih generacij družine Kelly, predstavlja nov album, ki so ga naslovili We Got Love. Album, ki so ga napovedali s singlom Nanana, sledi albumu Hope iz leta 2005. Na standardni različici albuma se nahaja 14 pesmi, na deluxe različici pa 19. The Kelly Family sicer delujejo od zgodnjih 80.» let prejšnjega stoletja. Prodali so več kot 20 milijonov albumov, nastopili pred številnimi oboževalci na različnih koncih sveta ter za svoje delo prejeli številne nagrade. Pred leti so gostovali tudi v Ljubljani.
Alya predstavlja poletno pesem Halo
Priljubljena pevka Alya napoveduje skok v poletje s pesmijo Halo. Pesem, s katero je Alya sicer nastopila na letošnji Emi, je kombinacija popularnih la-tino-reggaeton ritmov, združenih s popom in akustičnimi inštrumenti. Glasbo je, tako kot za uspešnico z lanskega MMS-a Srce za srce, napisal Raay, besedilo pa je delo Roka Lunačka in Tine Piš. Za prihajajočo poletno uspešnico je Alya že posnela videospot, sicer njen 13. po vrsti. Režiral ga je Niko Karo, snemanje pa je potekalo v dvorcu Štatenberg, cerkvi v Makolah in Rimskih termah. Senamanje je bilo za Alyjo izziv, saj se je morala dolge ure predajati vodi v Rimskih termah ter ob zgodnji uri loviti jutranjo zoro.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	TEQUILA - Eo, eo
2.	NIKA ZORJAN - Fse
3.	SHAGGY feat. OMI - Seasons
Tequila je nova slovenska skupina, ki se predstavlja s singlom Eo, eo. Prva verzija z refrenom v hrvaškem jeziku je izšla že pred nekaj tedni, zdaj pa predstavljajo različico, posneto povsem v slovenskem jeziku. Avtor skladbe je Rusko Richie, ki se podpisuje tudi pod skladbe Saše Lendero, Klemna Bunderle in drugih.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Akordi - Nekje na pol poti
2.	Ansambel Smeh - Pa je šla
3.	Ansambel Lenarti - Vsak ne more biti muzikant
4.	Ansambel Lojtrca - Ljubezen
5.	Ansambel Murni - Murnova zdravljica
6.	Gorenjski kvintet - Odšla je
7.	Novi spomini - V dobrem in slabem
8.	Pvaninski abuhi - Sedem pegic
9.	Skupina Špica - Špica večer
10.	Zvita felna - Ljubice
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
SCORPIONS
Legendarna nemška skupina Scorpions, ki jo najbolj poznamo po uspešnici Wind of change, bo konec letošnjega leta obiskala tudi Slovenijo. 5. decembra bodo nemški rokerji, ki delujejo že več kot 50 let, nastopili v dvorani Stožice v Ljubljani.
MATEJ KRAJNC
Slovenski glasbenik, pesnik, prevajalec in publicist Matej Krajnc predstavlja nov album Pot skoz kamnolom. Gre za prevode in prepesnitve izbranih skladb aktualnega Nobelovega nagrajenca za literaturo Boba Dylana. Album simbolizira popotovanje skozi vsa najbolj pomembna Dylanova obdobja.
GREGA KOROŠEC
Grega Korošec, ki je pred tremi leti predstavil prvenec Deklica iz stekla, se tokrat predstavlja skupaj s triom, s katerim se odmika od indie glasbe in elektro-
nike. Grega Korošec Band se pomika bolj k modernemu rocku, kar je čutiti tudi v novi skladbi Noro leto. Zasedba za konec leta napoveduje nov album.
AVVEN
Slovenski bend Avven po singlu Oceans predstavlja drugi single Red Sun, ki bo svoje mesto našel na novem albumu EOS. Po dveh folk-metalsko obarvanih albumih Avven obljubljajo novo pot, ki prinaša zmes težkih kitar in magičnih melodij piščali, podkrepljeno z orkestracijami ter sodobno elektroniko.
DANIEL VEZOJA
Daniel Vezoja je glasbenik, ki prihaja iz Brežic. Pred časom je izdal svojo prvo ploščo z naslovom Where the Light Resides, ki jo je v celoti posnel na Irskem. Občinstvu se je prvič predstavil kot član zasedbe Train Station, kot samostojni glasbenik pa se spogleduje s kantavtorstvom in folk glasbo.
Naš čas, 13 4. 2017, barve: CM K, stran 14
14
»»^AS
6. aprila 2017
k k Pa naj še kdo reče, da rr naši politiki nimajo občutka za modo. Ministrica za obrambo Andreja Katič in predsednik Združenja slo venskih poklicnih gasilcev Miran Korošak sta se ob od prtju novih prostorov poklicnih gasilcev povsem modno uskladila. Ne le med seboj, izbrala sta barve slovenske trobojnice. Šikano, a ne?
Boris Kompare, Simon
Gorišek in Matej Bala žic so nerazdružljivi prijatelji, a znajo biti tudi ostri. Tako le je pred dnevi Matej oka ral svoja kolega: »Pa vidva razumeta, da je mesec bo ja proti alkoholu, al moram pas potegnit!«
»Za vsako bolezen rož'ca raste, največ pa jih raste na Gri-lovi domačiji,« je v nedeljo, ko je na njej prvič v tej sezoni skuhal zeliščni čaj, zatrjeval prvi med velenjskimi zeliščarji Zvonko Skrt. Pogled na velik zeliščni vrt še ne kaže prave podobe, saj na njem trenutno najbolj cveti regrat. »Vse smo že prekopali, regrat pa je tudi zelo zdravilen,« je komentiral Skrt. In dodal, da njegov čaj zdravi tudi, če ga postreže v plastičnem kozarcu. On že ve.
frkanje
» Levo & desno «
Mednarodno
Novo velenjsko poslovno cono bodo zgradili tudi z evropsko pomočjo. Zato ni čudno, da bodo tudi izvajalci »mednarodni«. Ob Rudisu bo sodeloval tudi Nemec.
Nič novega
»Praznični« 1. april je mimo. Le zakaj se v mi zdi, ko poslušam politike, da še kar traja in traja ...
Naivnost nas stane
Svetovni dan potrošnikov je bil namenjen gradnji zaupanja v digitalni svet. Svet se razvija, »modernizirajo« se tudi zlorabe. Le preprosti potrošniki vse bolj zaostajajo. Še najbolj nastradajo naivni, ki verjamejo.
Na hladnem
Ne vem, če imajo ravno prav tisti, ki menijo, da je dobro, da so Golte še vedno v rdečih številkah. Ker da je v teh čudnih zimskih dneh bolje, da so v minusu.
ZANIMIVOSTI
Spoštovanje
M čaka t ¿ari ca č a kar rli"7nrt n:
Želi si biti človeška Ruski smisel za kura	humor
Francoski umetnik Abraham Poincheval je nedavno začel nov nenavaden projekt: želi postati človeška kura, kar v praksi pomeni, da bo sedel na več ducat jajcih in gnezdil v stekleni vitrini v pariškem muzeju moderne umetnosti. Umetnik je dogodek poimenoval Jajce in napovedal,
Zadnje mesece so svetovni mediji na veliko pisali o domnevni ruski vpletenosti v ameriške predsedniške volitve, v katerih naj bi pri izvolitvi pomagali Donaldu Trumpu. Njegovi podporniki in/ali sodelavci naj bi v času kampanje z Rusijo izmenjevali (kočljive) informaci-
pritisnite 2. Za vmešavanja v volitve pritisnite 3,« so se pošalili na zunanjem ministrstvu.
Festival kamel
Pod pokroviteljstvom savdske-ga kralja Abdulaziza poteka nekje vzhodno od nas festival kamel - mesec dni trajajoč dogodek, na katerem sodeluje okoli 50 tisoč kamel in na katerem bo-
da bo trajal od tri do štiri tedne. Umetnik se prehranjuje po posebni dieti, ki telo segreje, da bo lahko ohranjal jajca pri temperaturi najmanj 37 stopinj Celzija. Pokrit je s tradicionalnim korejskim ogrinjalom, sedi pa na posebnem stolu za valjenje, ki je oblikovan tako, da ne more pomotoma kakšnega od jajc zdrobiti. Odpočije se vsakih 24 ur, ko si privošči 30-minutni odmor. Tokratni poskus je sicer le eden od številnih nenavadnih umetniških poskusov 44-letnika, ki pravi, da lahko stvari razume le, če vanje vstopi.
je. Trump je seveda navedbe že večkrat označil za laži, podobno pa je storil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je še prejšnji teden komentiral, da gre za »izmišljene provokacije«. V soboto, ko smo zaznamovali dan za šale, pa so se v dogajanje vživeli na ruskem zunanjem ministrstvu. Na avtomatični telefonski tajnici so namreč objavili novo sporočilo, ki naj bi se predvajalo na vseh ruskih veleposlaništvih po svetu. »Dobili ste rusko veleposlaništvo. Vaš klic je za nas pomemben. Za klic ruskega diplomata vašemu političnemu nasprotniku pritisnite 1. Za uporabo storitev ruskih hekerjev
do skupno podelili za skoraj 30 milijonov evrov nagrad. V okviru festivala izbirajo najlepšo kamelo, organizirajo razna umetniška tekmovanja (tudi tisto v pisanju poezije), pa semenj, kameljo dražbo in parado, delavnice za najmlajše ... Od sredine
marca, ko se je festival začel, do sredine aprila, ko se bo končal, bodo lastniki najlepših, najgibč-nejših, najhitrejših in najzmoglji-vejših kamel domov odšli precej bogatejši - prispevek, ki ga je savdski kralj vložil v nagradni sklad, se namreč razdeli med najboljše (kamele) na posameznih področjih.
Policijski lamborghini
Prehitri vozniki v Italiji bodo po novem dvakrat premislili, ali bodo skušali pobegniti prometni policiji. Ta je namreč predstavila novo cestno okrepitev: lamborg-hinija huracan. Prestižni športni avtomobil doseže najvišjo hitrost 300 kilometrov na uro, pospešek na 100 kilometrov na uro pa v 3,2 sekunde. Italijanska prometna policija ima torej odslej v svojih garažah dva lamborghinija; gallarda 2009 so doslej pogosto uporabljali za transport organov in krvi, nekajkrat pa ga je policija uporabila tudi v primerih prehitrih voženj in promocijskih dejavnosti. »Zelo smo ponosni, da
nadaljujemo sodelovanje s policijo, hkrati pa sile, ki skrbijo za red in mir, tako približamo ljudem,« je ob predaji ključev avtomobila povedal predsednik in izvršni direktor Lamborghinija Stefano Domenicali.
Stevardesa,ki je pilotirala
Med čarterskim poletom družbe TuiFly je kopilotu nenadoma postalo slabo. Odpravil se je na stranišče, tam pa mu je izrazito
Nekateri se še kar držijo napotkov, da je treba gozdove spoštovati. Zato še vedno nosijo v gozdove razna darila: odslužene gospodinjske aparate, ostanke gradbenih materialov in drugo, za kar menijo, da gozdovom primanjkuje.
Žalitev
Prosim, ne žalite otrok! Ne govorite, da je v našem parlamentu kot v otroškem vrtcu.
Izbira
padel pritisk in dobil je vrtoglavico. Njegovo mesto je medtem uspešno zamenjala stevardesa, ki je v letalu Boeing 737-800 uspešno pomagala pilotu. »V nobenem trenutku varnost potnikov ni bila ogrožena,« je zagotovil predstavnik letalske družbe.
Je že res, da ga ni čez poži-rek dobre naravne domače vode. A tudi v Velenju nekateri raje sežejo in nazdravijo s kakšnim vinskim biserom kot pa s šaleškim.
Ne drži!
Pravijo, da še vedno drži pregovor: kdor čaka, dočaka. Za nekatere naše po-membneže to nikakor ne velja. Ne dočakajo končne sodbe.
Luknja pri luknji
Nekateri »komaj čakajo«, da zapade malo več dežja. Da bodo videli, če res tudi po letošnji zimi za ceste velja pregovorno vprašanje -kaj je to: luknja pri luknji, pa vodo drži?
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017
«»SÜAS
REPORTAŽA
15
Požar se je po
Eden najhujših požarov v zadnjem desetletju je v petek močno prizadel pobočje Vodemlje - Kljub nečloveškim naporom gasilcev intervencija v ponedeljek še ni bila končana
Bojana Špegel
Velenje, 31. marca - V petek ob 12.39 so velenjski gasilci prejeli klic o travniškem požaru, ki je prešel v gozd na območju naslova Hrastovec 21, po domače pri Doniku. Za vzrok požara naj bi bil kriv krajan, ki naj bi kuril suho vejevje. Zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja bodo policisti podali kazensko ovadbo zoper 68-letnega povzročitelja požara. Požar se je širil kot blisk, saj je bil letošnji marec izjemno skop z dežjem in radodaren z visokimi temperaturami. Dim, ki se je dvigal s pobočja Vodemlje, je bil viden po vsej
dolini, valil pa se je v takšni razsežnosti, da je bilo hitro jasno, da je požar res velik.
Boris Brinovšek, vodja poklicnega jedra pri PGD Velenje, ki je bil vodja intervencije, nam je v ponedeljek povedal: »Teren, kjer je divjal požar, je zelo strm in težko dostopen. V bližini na srečo ni bila ogrožena nobena stanovanjska hiša, čeprav je v dolini pogorela zapuščena podkletena uta. Za gašenje smo sprva uporabili hidrant pri kmetiji Karnič-nik v neposredni bližini pobočja požara, nekaj gasilskih vozil pa je tankalo pri vznožju, na križišču Škale-Hrastovec pri Živicu. Kmalu se je pojavila večja težava z dobavo vode. Na pomoč so
L,
J
W
MESTNA OBČINA
VELENJE
Velika požarna ogroženost
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. Z dnem razglasitve velike požarne varnosti je v naravnem okolju prepovedano kuriti, požigati, prižigati kresove in ognjemete ter zunaj pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. Večino požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti.
Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so:
•	kurjenje in požiganje,
•	odmetavanje cigaretnih ogorkov,
•	odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov,
•	udar strele,
•	iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov,
•	uporaba sveč, bakel, raket, petard ipd.
Največ lahko sami naredimo, da izključimo večino teh vzrokov, predvsem z upoštevanjem popolne prepovedi kurjenja v naravi.
Inšpekcijske službe bodo v tem času poostreno nadzirale prepoved in vsako kršitev sankcionirale.
Če pa vseeno v naravi zagori, je potrebno upoštevati usmeritve za ukrepanje.
Ostanemo mirni. Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.). Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112 in povemo:
•	kdo kliče,
•	kje gori,
•	kaj gori,
•	kdaj se je začel požar,
•	kakšen je obseg požara,
•	kakšna pomoč je potrebna,
•	ali so ogroženi ljudje in živali.
Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče.

Gasilci so na. območjupožara razvjli,več" kot 120 cevi v dolžiniveč kot1800 metrov «
>
Poleg 7 gasilskih enot iz MO Velenje so pomoč ponudili tudi gasilci iz občine Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pomagali so gasiti obronke in pri gasilski straži.
nam priskočili kmetje s traktorjem in večjo cisterno. Vodo so nam po zahtevnem terenu do-važali na greben, od koder smo z vrha ohlajevali levo in desno stran gorišča. Tako smo preprečili širjenje ter obvarovali preskok na drugo stran.« Območje požara je bilo veliko, v dolžino je merilo vsaj 800 metrov in v širino 400 metrov.
Težaven teren, pomanjkanje vode
Gasilci so po Brinovškovih besedah pri intervenciji naleteli na več težav. V gorečem gozdu je bilo na nekaterih predelih veliko podrtih dreves še iz časa žledo-loma, zato je bil prehod otežen. Zaradi velike strmine in odgo-rele podrasti se je močno kru-šilo kamenje. Gibanje gasilcev po terenu je bilo zelo naporno in nevarno; višinska razlika med vznožjem požara in grebenom hriba je 180 metrov. Gasilci iz Šaleške doline žal nimajo ustreznih vozil za dostopanje po gozdnih cestah. Zato bi potrebovali močnejši 4- oziroma 8-kolesnik. Gasilce je najbolj skrbelo, da bi se požar razširil proti vzhodu območja, kjer poteka glavni električni daljnovod, kar se k sreči ni zgodilo. Tudi zato, ker sta jim na pomoč priskočila helikopterja Slovenske vojske, ki sta vodo zajemala v Škalskem jezeru, delo pa sta opravljala vse do 20. ure. Požar so gasilci obvladali šele okoli 3. ure zjutraj. »Do prihoda prvega helikopterja sploh nismo vedeli, kako veliko območje gori, saj je bilo zaradi gostega dima to vidno le iz zraka. Ob tej intervenciji se je pokazalo, da bi bilo dobro, če bi imeli svoj kva-
jafef " ■
... ... m ' t -
Vojaški helikopterje vodo zajemal na velenjskem jezeru..
...
v^v..-; . -
drokopter,« je dodal Brinovšek. Tisti, ki so opazovali delo gasilcev, so bili enotni, da so v intervencijo vložili vse svoje znanje in moč. Čeprav so lani opravili 397 intervencij, se v njih ni poškodoval noben gasilec. Pri gašenju gozdnega požara v Hrastov-cu pa se je žal ponesrečil 41-letni gasilec iz Šoštanja, na katerega je s hrbtne strani padlo srednje veliko goreče drevo. V ponedeljek je bilo njegovo zdravstveno stanje stabilno, utrpel pa je hude poškodbe hrbtenice. Na zdravljenje v mariborski UKC ga je po intervenciji reševalcev iz velenjske postaje nujne medicin-
>
V intervenciji je od petka do ponedeljka dopoldne sodelovalo 249 gasilcev iz 11 gasilskih društev. Na požarišču so imeli 35 vozil. Gasiti sta izmenično pomagala dva helikopterja Slovenske vojske.
ske pomoči prepeljal policijski helikopter.
Težko čakali na dež
V ponedeljek dopoldne intervencija v gozdu v Hrastovcu še ni bila končana. Močna gozdna podrast v debelini približno 20 centimetrov, ki je kot humus, je na posameznih mestih še tlela,
V gozdu je ostal pepel in na stotine ožganih dreves.
požar pa se je širil podtalno. Tako veliko področje je nemogoče namočiti z vodo iz gasilskih cevi, sploh, ker je teren tako težko dostopen. Močili so le posamezne predele. »Požarne straže bodo na terenu vse do prvega dežja, do takrat bomo izvajali nadzor na pogorišču. Res si dežja želimo, zato upamo, da se vremenska napoved uresniči,« je poudaril Brinovšek.
V Šaleški dolini gozdni požari niso pogosti. »V povprečju se tako velik požar zgodi vsakih 10 let ali pa še več. Od gasilcev zahtevajo drugačen pristop in opremo, so pa zelo zelo nevarni,« je poudaril naš sogovornik. »Ljudi smo pozivali, naj zaradi suše ne kurijo v naravi, ker je to tako nevarno, da si marsikdo niti ne predstavlja, kaj pomeni, ko ti požar uide izpod kontrole in zajame večje območje.«
Da o tem, koliko let bo, ko bo ukročen, potreboval gozd, da se bo obnovil, niti ne ugibamo. In govorimo o desetletjih, ne letih.
a Foto: mz, vos
16
OBJAVA
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 16
6. aprila 2017
ENOSTAVNO VELIKO:
Z VELIKONOČNIMI
FANTASTIČEN BON ZA 300 EUR
Med 8. in 15. aprilom se ustavite po nakupih v nakupovalnem parku STOP SHOP Velenje na Partizanski cesti 10a in
sodelujte v nagradni igri.
ADE
TQKKO
MANA
Miiller
[ul PIKAPOLONICA' HIŠAM DARIL
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017

BISERI
Ostaja le še končni izbor
Letošnja akcija Biseri maturantskega plesa se hitro izteka. Letos smo se prvič odločili, da boste z zadnjim kuponom izbirali le med dvema fantoma in dvema dekletoma, ki sta doslej dobila največ podpore bralcev našega časa. Lahko vam izdamo, da je število kuponov veliko. In da je letos veliko več bralcev, ki so glasovali za fante kot dekleta. Zato je bilo v torek še pred 12. uro, ko smo zbrali še kupone, ki ste jih odvrgli v poštni nabiralnik pri vhodu v prostore Našega časa, jasno, kdo sta finalista. Pri dekletih pa ni bilo tako. Odločali so prav kupončki iz poštnega nabiralnika, saj so bile tri finalistke zelo tesno skupaj. In pri teh je odločal prav vsak glas.
Izbor je sedaj vaš. Do torka do 12. ure imate čas, da nam pošljete kupon po pošti ali ga odložite v poštnem nabiralniku na Kidričevi 2/a. Zmagovalce bodo razglasili že v četrtek, 13. aprila, ob 17. uri na slavnostni prireditvi, ki jo skupaj s Šolskim centrom Velenje pripravljamo v vili Bianca.
Tudi danes smo med glasovalci izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo praktične nagrade Našega časa. To so: Katja Sušec, Andraž 45, Velenje; Martina Zaljuberšek, Ravne 31, Šoštanj, in Marija Tamše, Topolšica 84, Topolšica.
BISERI maturantskega plesa 2017
1
«»SÜAS	17

1.	Lara Grazer
2.	Žan Brinovšek
3.	Žiga Radovanovic
4.	Noemi Čop
nMffo VELE NJE
3

	J
^j	pi
<1	K ■ V*
	3
	//
KUPON št. 3
Glasujem za maturanta:
Glasujem za maturantko:
Ime, priimek in naslov:
SOLSKI CENTER VELENJE
Modrni kreatorki: Jelena Stevančevic, in Petra Meh
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2017«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.
Šoštanj mu je preprosto ljub
Povsod je, kjer potrebujejo njegovo pomoč
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Srečala sva se na Zavodu za kulturo Šoštanj. Tam so nama za klepet odstopili prostor. Prišel je iz Lokovice, kjer živi. A ga je pogosteje kot tam srečati v Šoštanju. Ta mu je preprosto ljub, pravi Roman Kramer. Čutiti pa je, da je tudi on ljub Šoštanju. Njegovi volja, pozitivna energija in optimizem so prisotni povsod. In nalezljivi.
Tam je, kjer potrebujejo njegovo pomoč. Vselej in vsakemu se odzove. Zaviha rokave, tudi ko sam opazi, da bi lahko kje pomagal. »Tak sem že od rane mladosti, ki sem jo preživel na Kozjanskem, v Bistrici ob Sotli. V Velenje sem prišel leta 1974 na rudnik in se kot ključavničar zaposlil v jami. Tukaj sem si ustvaril družino. V Velenju smo živeli do leta 2000, potem pa smo se preselili v Lokovico, kjer smo kupili hišo. Zdaj sem že četrto leto upokojenec.« In to tak, ki ne stoji križem rok in ga tudi se-
deti ne vidiš pogosto. Stoji pa tudi ne. Sem in tja, sem in tja...
Pomaga pri organizaciji in izvedbi najrazličnejših dogodkov. Ne brani se niti, če je treba priskočiti k postavitvi kakega odra, pripeljati kak rekvizit, poskrbeti, daje z elektriko vse v redu. Prostovoljno.
Najbolj srečen pa je s Turistič-no-olepševalnim društvom Šoštanj. Vanj se je vključil pred petnajstimi leti in veliko prispeval k njegovemu ugledu in prepoznavnosti. Kaj bi se še dalo narediti, da bi mesto še bolj živelo, so ga
vprašali pre dnekaj leti. Ni ovinkaril, ker tega ne zna. Ni razpredal na dolgo in široko. »Kot turistično društvo lahko naredimo karneval in miklavževanje, kaj več pa ne, ker več nismo sposobni, nimamo ne ljudi ne denarja,« je bil jasen. Vedel pa je, kako bi se dalo, in to
tudi povedal: »Če se povežemo z drugimi društvi, tremi, štirimi, bi šlo.« Potem so skupaj naredili najprej Festival piva, pa potem Festival vina in naslednje leto bosta v Šoštanju že spet oba. Med obiskovalci sta bila
Roman Kramer:»Sedeti križem rok pa res ne znam.«
vrstno sprejeta. Bilo je novo, drugačno, pritegnilo je ljudi. Trg bratov Mra-vljakov se je izkazal za odlično kuliso. »Stari del mesta je za takšne prireditve pravšen, čeprav je avtomobile težko spraviti ven. Ima eno posebno dušo.«
Kakšni so občutki, ko na prireditev,
ki jo je pomagal ustvarjati, pride toliko ljudi, ga vprašam. »Lepi. To je plačilo za vse, kar si prispeval, da uspe, za ves čas, ki si ga vložil v to, da ne bo šlo kaj narobe. Za Pusta Šoštanjskega smo delali en mesec. Kaj delali! Garali. Veliko je bilo priprav, veliko 'papirologije' za katero je bilo treba poskrbeti in na koncu tudi vse pospraviti. A je vredno. Zadovoljstvo obiskovalcev odtehta vse.«
S Pustom Šoštanjskim veliko gostuje. »Letos smo se udeležili sedmih karnevalov, konec marca smo bili v Beogradu.« Pravi magnet so povsod, kjer se pojavijo. Zato jih pogosto tudi vabijo v goste. Kako pričakovani so, pove klic, ki ga je omenil. Prav iz Beograda, kjer imajo na karnevalih omejeno število skupin in članov. Največ dvajset članov lahko šteje ena. »Nam pa so rekli, da nas lahko pride, kolikor nas pač bo. In nas je šlo. Cel avtobus.« So si pa organizatorji tega dogodka zaželeli novo skupinsko masko. Tuhtali in tuhtali so, potem pa zavihali rokave. Treba jo je pripraviti. Pa ne eno, petindvajset. Toliko jih je tam predstavljalo Šoštanj. S Kurjim diskom so navdušili. Perje je frčalo.
Rad posluša glasbo. Rad tudi kuha. »Kuhanje je moja strast,« pravi. »Lotim se vsega, izstopajo pa bograč, golaž in restan krompir. Večje količine, ko so, bolj mi je všeč.«
V Šoštanju so ga nagradili z občinsko plaketo. Ko ga spomnim na to, se razne-
ži. Da tega pa res ni pričakoval, da pa je bil in je še vedno ganjen, prizna. Sploh, ker so zanj prišli kar trije predlogi - njegovega društva, krajevne skupnosti, v kateri je tako rad, in ene od občinskih list. »Delal bom, dokler bom lahko, dokler mi bo zdravje dopuščalo in dokler bodo kje potrebovali mojo pomoč, moj prispevek,« je obljubil, ko so mu izročili plaketo. Da bo tako, drži kot pribito.
Odličen odziv kulturnih društev
Velenje, 3. aprila - Velenjska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) je končala poziv za sodelovanje v letošnjem tednu ljubiteljske kulture. Na njihovo vabilo se je odzvalo več kot 20 kulturnih društev iz Šaleške doline. V tednu od 12. do 21. maja, ko bo po vsej državi potekal letošnji Teden ljubiteljske kulture, ki bo izpostavil likovno umetnost, pa bo v Šaleški dolini kar 25 kulturnih prireditev. Osrednja bo 18. maja v Šmar-tnem ob Paki, na njej pa bodo podelili nagrade sklada za delovanje na področju ljubiteljske kulture. ■ bš
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 18
18
VI PIŠETE
"«WAS
6. aprila 2017
Dvakrat srebrni na tekmovanju Skills Plus
Amsterdam, 16. marca - Na
Nizozemskem v Amsterdamu je potekalo prvo tekmovanje Skills Plus. Tekmovanja Skills Plus so namenjena delovnim invalidom ter osebam z manj možnostmi na delovnem trgu (invalidi, osebe z
dve ekipi. V gastronomiji so se pomerili dijaki Šolskega centra Velenje iz Šole za storitvene dejavnosti Martina Jelen, Gašper Oštir in Jernej Pečnik z mentorico Simono Pompe, v računalništvu pa ekipa najboljših treh z
okolje, v katerem tekmuješ, najlepše pa je, če greš z letalom in si nad oblaki. Meni je tekmovanje prineslo veliko in odlično izkušnjo, ki si jo zagotovo želim še kdaj ponoviti. Spoznala sem tudi mesto Amsterdam, kar je bila
omejenimi sposobnostmi itd). Pilotno tekmovanje je rezultat projekta Paraskills, namen katerega je poudarjati talente in poklicne spretnosti tistih z manj možnostmi. Tekmovanje sta organizirala WorldSkills Netherlands ter nizozemski partner v projektu Pa-raskills Pro Work. Kot slovenski partner v projektu sodeluje Ljudska univerza Velenje. Slovenijo sta na Nizozemskem zastopali
nacionalnega predizbora: Tanja Kos, Tatjana Smuk in Uroš Belo-vič z mentorjem Tadejem Oprč-
kalom. Skupno se je na Nizozemskem pomerilo 13 ekip iz Nizozemske, Bolgarije, Češke, Nemčije, Italije in Slovenije. Obe slovenski ekipi sta bili odlični in sta prejeli srebrno kolajno.
"To tekmovanje je nadgradnja vsega znanja, ki si ga pridobival skozi leta. Spoznaš nove ljudi,
moja dolgoletna želja. Videla sem veliko ljudi s posebnimi potrebami in moram priznati, da se zase dobro držim in vem, da zmorem. Enostavno doživeti moraš, da lahko verjameš, " pravi Tanja Kos, udeleženka tekmovanja.
Projekt Paraskills se zaključi letos avgusta, potekajo pa že dogovori, da bi tekmovanja ostala del rednih Skills tekmovanj tudi v prihodnje.	a
Brainobrainovci so se izkazali
Zagreb - V soboto, 25. marca, je v hrvaški prestolnici potekalo drugo mednarodno tekmovanje v hitrostnem računanju na abacus in abacus mentalni aritmetiki, udeležilo pa se ga je 470 otrok iz 14 držav, med njimi iz Indije, Hrvaške, Slovenije, BiH, UAE, Srbije, Avstrije, Maroka, s Kosova, iz Irske ... Otroci iz Brainobrain centra Velenje so se na tekmovanju odrezali odlično. Domov so prišli z 8. najvišjimi priznanji (pokali), dobili pa so še 8 zlatih in 2 srebrni medalji. Pokal in naziv šampion so osvojili: Tristan Gornjec, Svit Strelc, Jure Kunst, Nik Ovčjak, Vid Žveglič, Lev Marjan Zierer, Maria Šulek, Lenart Frankovič. Zlate medalje so osvojili: Bor Rakun Kokalj, Nuša Majcen, Ota Mladenovič, Ilaria Rakun Kokalj, Martin Tuk, Brin Lorger, Manja Dmi-trovic, Erik Blažič. Srebrni medalji sta osvojila Hana Majcen in Luka Gornjec. Na tekmovanju so otroci pisali 3-minutni test
Tekmovalci iz Brainobrain centra Velenje so se na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu odlično odrezali.
in v tem času poskušali pravilno rešiti čim več računov. To zahteva izjemno koncentracijo, hitrost, natančnost in seveda znanje. Tekmovanje je potekalo
v več kategorijah, glede na starost in osvojeno stopnjo metode brainobrain.
a Polona Guček Frankovič
Košarica Pesje Špeglova 16
Tel.: 03 891 91 40
rptfUiUl
Ta hip Vam v naših poslovalnicah nudimo:
-	sadika mesečne jagode
-	zemlja Cvetal, Vrtičkar, 50 l
-	gnojilo Rosasol Rast 750 g
-	gnojilo Biogrena, 25 kg
-	cement, 25 kg

0,89 € 3,79 € 2,99 € 19,90 € 2,39 €

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
Dovolite da Vaše živali in peči trgovina KOŠARICA OSKRBI!

Začrtali še eno plodno leto
Šentilj, 23. marca - V Krajevni organizaciji Rdečega križa Šentilj so na prvem sestanku odbora v letu 2017 sprejeli delo za letos. Z njim ne odlašajo, saj so pred dnevi že pripravili zdravstveno preventivno predavanje o krčnih žilah, ki ga je izvedla družinska zdravnica Aleksandra Žuber. Predavanje je bilo zelo zanimivo, udeleženci so spoznali, kakšne težave nastopijo, ko ožilje na nogah ni več
zdravo. Udeleženci so izvedeli, kaj pomeni ta bolezen, kako jo lahko poskušamo preprečiti ali vsaj lajšati tegobe. Naslednja večja akcija jih čaka 23. aprila, ko bodo s pomočjo MO Velenje pripravili tradicionalno srečanje starejših krajanov. Letos bodo organizirali tudi izlet za člane odbora. Načrtujejo, da bodo junija obiskali Goriška brda.
a D. K.
Krajani Šentilja so z zanimanjem prisluhnili predavanju zdravnice Žuberjeve o težavah s krčnimi žilami.
Razgibavamo možgane in sklepe, vmes pa še koga razveselimo
Članica pevk Lastovke pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje - Fanika German, ki nastopa s kitaro tudi v pevskem duetu Duo Plamen s sopevko Nevenko Jurčec - nam je povedala, da so pevke februarja nastopile na prireditvi Razpnimo mavrico prijateljstva v domu kul-
turnim programom letos za varovance doma izvedli skupaj z Vrtcem Gorica, sestricama Tjašo in Emo, harmonikarico Zlatko Lampret in dramskim krožkom univerze. Na OŠ Anton Aškerca so članice krožka slovenske ljudske vezenine Spominčice z mentorico Jožico Grobelnik za 3. in
ka projekta starejši za starejše Alojzija Mijoč je pozvala člane, da se kot prostovoljci pridružijo projektu. V študijskem letu 2016/2017 ima univerza za tretje življenjsko obdobje 643 slušateljev s povprečno starostjo 65 let, ki obiskujejo 57 krožkov na dvajsetih lokacijah. Zanimiv je tudi
Na občnem zboru smo zadovoljstvom ugotavljali, da je za nami uspešno leto.
ture Velenje. Marca so za varovance doma DEOS Center starejših Zimzelen pevke nastopale skupaj s citrarkami Marjanke in kitaristi univerze na vsakoletnem koncertu. Marija Skorni-šek in Alma Koren, ki vsako leto koordinirata tradicionalno prireditev Gregorjevo v Domu za varstvo odraslih Velenje, sta prireditev z medgeneracijskim kul-
5. razred pripravile ustvarjalne delavnice. Marca je univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje izvedla vsakoletni občni zbor v vili Bianci s pozdravnim govorom predsednice društva Marije Vrtačnik, ki je članom predstavila program dela in finančni načrt za leto 2017. Poročilo o delu za lani je podala podpredsednica Zdenka Uršnik. Koordinator-
podatek, da za vse aktivnosti, ki vključujejo priprave razstav, nastopanje na prireditvah in ostala prostovoljna dela, opravimo več kot 17450 prostovoljnih ur in se 2340 ur izobražujemo. Ponosni smo, da smo ob 30-letnici izdali knjigo in prejeli občinsko priznanje za svoje delo.
a M. Skrt
Lojzki Stropnik zahvalna listina
Na programski seji Zbora članov Območnega združenja RKS Velenje sta predsednik združenja Jože Kožar in delovni predsednik zbora 28. marca zvesti dolgoletni aktivistki Rdečega križa Lojzki Stropnik vročila listino zahvale za predano delovanje ter prostovoljstvo pri tem združenju. Stropniko-va je bila prva, ki je na območju krajevne skupnosti Konovo v okviru Krajevnega odbora RK delovala kot koordinatorka te humanitarne dejavnosti kar 40 let, zadnjih 15 let pa je bila predsednica tega odbora. Skupaj s soprogom Karlijem Stropnikom, ki je dolgoletni predsednik sveta KS Konovo, sta bila tako velika opora sokrajanom ter Območnemu združenju RK Velenje. Zaradi zdravstvenih omejitev je Stropnikova predala funkcijo novemu
predsedniku KO RKS Konovo Jožetu Sušcu. Člani in vodstvo OZ RKS Velenje so se Stropnikovi zahvalili za njeno delo in ji podelili posebno listino in velik šopek rož.
a Jože Miklavc

Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
«»SÜAS	19
V	SAŠKI povečujejo članstvo
V	lani ustanovljeni regijski zvezi turističnih društev trenutno deluje 45 društev - Računajo še na 15 društev iz Koroške in Zgornje Savinjske doline
Velenje - Žalec, 28. marca -
Lani 17. aprila so v Velenju ustanovili regijsko Turistično zvezo SAŠKA. Predsednik je postal dolgoletni turistični delavec Franc Špegel. Na prvi letni skupščini, ki so jo prejšnji torek izvedli v Žalcu, so napovedali, da se bo letos zvezi verjetno pridružilo še okoli 15 društev iz Koroške in Zgornje Savinjske doline. Dogovori že tečejo. Trenutno v SAŠKI že deluje 45 turističnih društev iz širše celjske in koroške regije.
Kot nam je povedal Franc Špegel, so si za letos zadali cilj, da posnamejo promocijski film, v katerem bodo predstavili turistične zanimivosti krajev v celotni regiji in delo turističnih društev v njih. Računajo, da bo dolg približno 15 minut. Želijo pa si, da bi pripravili in izdali tudi tiskan turistični vodnik po regiji, saj ugotavljajo, da bi s skupnim
Franc Špegel: »Brez povezovanja v turizmu ninapredka.«
nastopanjem na turističnem trgu vsi pridobili. Člani zveze so v prvem letu delovanja pogosto skupaj nastopali na prireditvah po posameznih krajih v regiji, s čimer so obogatili ponudbo in se hkrati predstavljali javnosti.
To bodo letos nadaljevali, tudi zato, ker se tako tudi spoznavajo. Tudi zato so izdelali spletno stran zveze, na kateri lahko vsa članjena društva promovirajo svoje dejavnosti.
V SAŠKI nimajo veliko sredstev za delovanje. Občine, katerih društva so se jim pridružila, za delovanje zveze namenijo po 50 evrov, članarine pa nimajo. Ker vsi v regijski zvezi SAŠKA delujejo prostovoljno, so za zdaj zadovoljni. Letos bodo zbrali in porabili približno tri tisočake. »Veliko dela v zvezi je takšnega, da zanj ne potrebujemo denarja. Tudi sodelovanje na turističnih prireditvah izpeljemo tako, da s tem nimamo stroškov,« je dodal Špegel. Kot še, da v manjših krajih večino turistične, pa tudi kulturne ponudbe pripravljajo prav krajevna turistična društva.
■ bš
Mnenja in odmevi
Vinska turistična pot Šmartno ob Paki
S tem naslovom je v Šmartnem ob Paki nastala zgibanka, ki - kot pove naslov - služi promociji posebnega produkta turistične ponudbe kot dela projekta z naslovom »Po poti kulturne in naravne dediščine Spodnje Paške doline.« Publikacija nima kolofona, ki bi med drugim postregel s podatkom, kdo je njen izdajatelj. Sodeč po oznakah na naslovnici pa gre za skupen izdelek domačega Turističnega društva, Društva vinogradnikov in Občine Šmartno ob Paki. Ko avtorji zgibanke v njej naštevajo namige za izlete, se jim napačno zapiše, da leži Kavčnikova domačija v Belih Vodah (v resnici je v Zavodnjah), mnogo večji spodrsljaj globalnega kalibra pa je grobo zavajajoča navedba, da so v Rečici ob Paki izdelali prvi Bayerjev aspirin. Takole so zapisali ob tem: »Le redki vedo, da je svojo pot v Rečici ob Paki začela svetovno znana farmacevtska korporacija Bayer, ki jo najbolj poznamo pa Aspirinu. Konec 19. stoletja se je v Rečico ob Paki preselil dr. Karl Josef Bayer, kemik, ki je izumil postopek pridobivanja glinice iz boksita. V neposredni bližini vile, ki jo je zgradil, je dal zgraditi tudi farmacevtsko tovarno oziroma skladišče zdravil in kemijski laboratorij. Starejši občani se še spominjajo kovinskih škatlic Bayerjevega aspirina, ki so bile še dolgo potem, ko Bayerjev ni bilo več, shranjene na podstrešju vile.«
Vsekakor drži, da se je v Rečico ob Paki priselil znameniti mož z imenom Karl Josef Bayer, vendar ta gospod nima s farmacevtsko industrijo in Aspirinom prav nobene zveze. Bil je svetovno pomembna osebnost, avstrijski kemik in izumitelj, ki je iznašel postopek pridobivanja glinice iz boksita in se po njem tudi imenuje Bayerjev postopek. V knjigi »Slovenija danes - Občina Šmartno ob Paki« med drugim preberemo, da je to svoje odkritje patentiral leta 1887 in da je njegov postopek še danes edini uporabljen. Njegovemu delu so ob 100. obletnici smrti posvetili simpozij, ki je potekal 19. in 20. oktobra leta 2004 na montanistični univerzi v avstrijskem Leobnu. Udeležila se ga je tudi dele-
Ob svetovnem dnevu zdravja o depresiji
7. april, svetovni dan zdravja - Pozornost je letos usmerjena v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije v vseh življenjskih obdobjih. Po podatkih iz mednarodne raziskave PRE-DICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem
gacija občine Šmartno ob Paki, v njej pa sta poleg takratnega župana Alojza Podgorška bila še dr. Konrad Steblovnik in takratni direktor Muzeja Velenje prof. Damijan Kljajič. Ta gospod Bayer je torej odločilno prispeval k industriji aluminija, aspirina kot njegovega izuma pa ne v njegovem laboratoriju, ne v njegovi tovarni, ne v skladišču in niti na podstrešju njegove vile ni bilo. Farmacevtsko podjetje Bayer je nemškega porekla in z Bayerjevo zgodbo v Rečici razen naključno enakega imena nima nič skupnega.
Jože Krajnc, Šmartno ob Paki
Stanje cest
Pobudo za to pisanje sem dobil ob prebiranju članka »Huda zima načela ceste« 24. marca v časopisu NČ. Prav je, da MOV (Mestna občina Velenje) skrbi za popravilo vseh cest v občini. V članku je omenjeno, da je predvidena tudi sanacija treh odsekov cest v pristojnosti države. To so deli cest Kidričeve, Šaleške in Partizanske ceste. Do tu je vse lepo in prav.
Ampak na območju MOV so še tudi druge ceste, za katere je zadolžena država. Tu bi izpostavil predvsem cesto, ki vodi iz Velenja proti Polzeli in predstavlja eno od treh ključnih povezav Velenja s Savinjsko dolino. Ta cesta že od svojega asfaltiranja na začetku sedemdesetih let ni bila niti osnovno vzdrževana niti kakor koli posodobljena. Največji udarec pa ji je prizadela gradnja avtoceste Vransko-Arja vas. In tako ima danes ta cesta poleg uničenega vozišča skoraj brez metra gladkega dela, robovi pa so zaradi preozkega vozišča popolnoma uničeni, saj se v večini primerov mora voziti po uničenih bankinah. Tudi okvare vozil, predvsem podvozij, so pri uporabi te ceste bolj pogoste. Po izjavah voznikov, stalnih ali občasnih uporabnikih, bi v Sloveniji težko našli tako hudo uničenje.
Izkoriščam priliko, da opozorim MOV, da je zaselek Ložnica, skozi katerega vodi ta cesta, tudi del MOV, prav tako je tudi del KS Šentilj in prebivalci tega kraja upamo, da nas bo oblast bolj prizadevno zastopala. Občutek imamo, kot da smo, razen pri položnicah, od vseh pozabljeni!
■ Ivan Glinšek, Ložnica pri Velenju
zdravniku. V obdobju 2008-2015 se je število prvih obiskov pri odraslih, starejših od 20 let, z zabeleženo diagnozo 'depresivna epizoda' znižalo v povprečju za 34 odstotkov v vseh starostnih obdobjih, medtem ko se je število obiskov z diagnozo 'reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja' pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. Število izdanih receptov za antidepresive se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov.	a tf
Branju prijazna občina
V Šoštanju menijo, da so dolžni sodelovati in si pridobiti ta naziv
Šoštanj - Občina je prejšnji teden začela aktivnosti, povezane s sodelovanjem na javnem natečaju za pridobitev naziva "branju prijazna občina". Letos ga prvič razpisujeta Združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije.
Glavni namen je spodbujanje lokalnih skupnosti k izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in bralne kulture ter krepitev zavedanja, da je branje vrednota. Statistični podatki namreč kažejo, da število bralcev in nakup knjig v Sloveniji upada.
»Temeljna pogoja za sodelovanje na javnem natečaju sta dosledno izpolnjevanje zakonskih obvez, ki jih občinam nalaga področna zakonodaja in opredelitev pomena bralne kulture v občinskih strateških dokumentih,« pravi Alenka Verbič, višja svetovalka za področje družbe-
Prejšnji teden so se na Občini mudili malčki iz Vrtca. Župan jim je ob tej priložnosti podaril knjige, povezane z zgodovino in razvojem Šoštanja.
nih dejavnosti na Občini. »Menimo, da smo dolžni sodelovati na javnem natečaju, saj smo ponosni na dolgoletno tradicijo javnega knjižničarstva, ki ga je sredi 19. stoletja začel razvijati vzorni učitelj Peter Musi, na zgodnjo ustanovitev slovenske Šaleške čitalnice v Šoštanju, na bralni društvi v Zavodnjah in Družmirju, ki sta delovali od leta 1906 ozi-
roma 1907 dalje, ko je bila v Šoštanju že ustanovljena Ljudska knjižnica. Tudi za letos na Občini načrtujemo nekatere dejavnosti, s katerimi želimo spodbujati branje različnih ciljnih skupin, s prireditvijo pa bomo počastili tudi petdesetletnico Kajuhove bralne značke«.
Od potolčenih kolen do psihičnih ran
Ob svetovnem dnevu zdravja vabljeni na velenjsko promenado Poskrbite za svojo telesno in duševno prvo pomoč
Zdravje običajno postane ena naših bistvenih vrednot še posebej takrat, ko se v zvezi z njim kaj zalomi. Kljub težavnosti zdravljenja raznih telesnih bolezni pa se zdi, da lahko mnogim še večjo stisko povzročijo duševne bolezni. Ko namreč postanejo del njihovega zdravstvenega statusa, ne vedo, kako z njimi postopati - kako posamezne simptome sploh prepoznati kot bolezenske, komu jih zaupati in kaj v zvezi njimi ukreniti. Zdi se, da smo z znanjem, kako poskrbeti za telesno zdravje, opremljeni veliko bolje.
Že predšolski otrok ve, kaj mora storiti, ko si na igrišču do krvi opraska koleno. Hop, skoči v kopalnico, v torbici prve pomoči, ki so jo starši skrbno spravili v omaro na dosegu roke, poišče razkužilo in obliž ter sam opravi prvo pomoč za svoje koleno. Ko se vrne na igrišče, sliši, da ga vrstniki opravljajo. Govorijo, kako je neroden, in pri naslednjem glasovanju, kdo bo igral v ekipi A in kdo v ekipi B, ga pustijo čakati na klopi ob igrišču. Otrok je v tem trenutku prav tako utrpel poškodbo - zavrnitev. Res daje psihična, ampak zato nič manj ne boli. Ali ve, kaj naj stori v primeru takšne, psihične rane? Kateri pripomoček naj vzame iz torbice ■ psihološke prve pomoči? Ali so starši torbico sploh napolnili z raznoterimi materiali za vse mogoče primere? Ali morda še za lastno ne vedo, kaj naj bi vtaknili vanjo? Pa sta enako pomembni tako ena kot druga.
Duševno zdravje enakovredno prispeva h kvaliteti našega življenja kot fizično. Dolgo je že od tedaj, ko je zdravstvena stroka definicijo zdravja kot odsotnosti bolezni spremenila v razlago, da zdravje pomeni stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Še posebej v zadnjem obdobju, ko depresija postaja ena prvih na seznamu bolezni, za katerimi obolevamo, skrb za duševno
U d 1 i
zdravje ni le izbira, ampak postaja tudi nuja.
Od posameznikov in organizacij je vse več pobud, ki podirajo stereotipe na področju duševnih motenj ter ozaveščajo javnost o njihovih mnogoterih obrazih. Dobrodošla so tudi poročanja ljudi, ki so preboleli katero od teh motenj ali se z njo še soočajo. Ko povedo, kateri dejavniki so prispevali k temu, da so zboleli, kako so se pri njih kazali znaki bolezni in predvsem, kako so se z njimi učinkovito spoprijeli, prinašajo pomembno sporočilo tudi drugim. Sporočajo, da ljudje z duševnimi motnjami niso neki drugi, čudni, oddaljeni ljudje. Da so to naše babice, očetje, nečaki, tete, prodajalke, direktorji, pravniki, psihologi, hotelirji, znanci, prijatelji, otroci. Kdorkoli. Sporočajo, daje o simptomih treba govoriti, se brez obotavljanja obrniti na svojega osebnega zdravnika, brez odlašanja ukrepati. Sporočajo o načinih zdravljenja - prijetnih aktivnostih, spremembi življenjskega sloga, spremembi miselnih ali vedenjskih vzorcev, klinično psihološki obravnavi, zdravilih. Sporočajo, da se splača ukrepati, in po navadi, da jim je žal, da niso zase poskrbeli že prej.
Ob svetovnem dnevu zdravja se bodo v okviru projekta »Velenje, mesto zdravja« na velenjski promenadi predstavila društva, organizacije in institucije, ki delujejo na področju zdravja. Med njimi tudi Zdravstveni dom Velenje pripravlja zanimiva sporočila za ve-doželjne mimoidoče. V soboto, 8. aprila, med 9. in 12. uro s ponudbo strokovnih informacij vabi, da pridete dopolnit svoji torbi za telesno in duševno prvo pomoč, ter vas ob tem poziva, da poskrbite zase in svojo psihofizično kondicijo, sicer bo za vas moral poskrbeti nekdo drug.
■ Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT
"ff^AS
6. aprila 2017
Kar trije goli Johna Maryja
Rudarji z zmago prekinili niz treh porazov - V soboto s Krškim, ki ga še niso premagali V Olimpiji spet menjava trenerja
Končno, so si najbrž dejali Rudarjevi ljubitelji po zmagi s 5 : 1 nad Radomljami, s čimer so nogometaši prekinili niz treh porazov zaporedoma. Oddahnili pa si še niso. Gotovo niso pozabili velikega veselja po zmagi nad zelo slabo Olimpijo, ki mu je sledilo veliko razočaranje po porazu v naslednjem krogu z Gorico, nato pa še z Aluminijem in Celjem. Sedaj čakajo in upajo, da bodo rudarji to zmago potrdili na gostovanju v Krškem. Posav-cev, ki so odščipnili točko Mariboru, predtem pa v gosteh premagali Radomlje in Koper, letos še niso premagali. Na obeh domačih dvobojih so proti njim osvojili le točko, na njihovem igrišču pa izgubili. Bo najvišja zmaga, pa čeprav proti najslabšemu moštvu v ligi, dovolj velika motivacija, da bodo v sobotnem 28. krogu končali urok nepremagljivosti Krškega v medsebojnih dvobojih. Odkar so se Krča-ni uvrstili v prvo ligo, sta moštvi odigrali sedem tekem, Velenjča-ni pa jih še niso premagali.
Glavni velenjski režiser visoke zmage v Športnem parku Domžale, kjer Radomljani igrajo svoje tekme, je bil John Mary Uzue-gbunam Honi, ki je v petih minutah (med 18. in 21.) zabil kar tri gole. Za 4 : 0 je ob koncu prvega
iffl||l|fi||||HI!«1!l
polčasa z imenitnim prostim udarcem z roba kazenskega | prostora zadel Stjepan BaL bič. Na začetku drugega
'Hat trick"
polčasa so gostje po izvajanju kota dosegli častni gol, bero gostujočih golov pa je sklenil Dominik Glavina, ki bo vsaj do sobote sam na vrhu najboljših strelcev. Ta je bil njegov že petnajsti, Luka Zahovič (Maribor) je zabil enega manj, za tri pa se mu je približal soigralec Honi in si z igralcem Gorice Miranoma Burgičem deli tretje mesto. Kljub 'petardi' ima Rudar še vedno za zadetek negativno razliko v danih in prejetih golih. Po doseženih zadetkih si skupaj z Olimpi-
Za Pušnikom (spet) Hadžič
Po odstavitvi Marijana Pušnika so v Olimpiji (morali) hitro pi-skati zamenjavo. Začasno je trenersko palico prevzel dosedanji njegov pomočnik Safet Hadžič (48), ki je bil v tej vlogi že pred leti, ko je zamenjal tedaj prvega trenerja Braneta Oblaka. Ta nekdanji branilec je treniral tudi že Belo krajino in Ivančno Gorico.
jo delijo tretje mesto. Učinkovitejša sta le vodilni Maribor (54 : 20) in Domžale (51 : 29). Torej je Rudarjev šibki člen obramba. Več zadetkov od njih sta prejela le zadnje Radomlje -65 in predzadnji Aluminij - 41.
Pušnik že drugič odšel
Kar je uspelo Rudarju, ni Olimpiji. Čeprav je v Kidričevem vodila do 77. minute z 1 : 0, je izgubila z 1 : 2 in v šesti spomladanski tekmi doživela še peti poraz. Njen izkupiček je v letošnjem letu le točka, osvojena proti Kopru pred dvema krogoma, in najbrž niti največji optimisti v vrstah njenih navijačev ne veijamejo, da bo ubranila naslov. Poraz s predzadnjim Aluminijem je bil kaplja čez rob in spet se je zamajal vroči trenerski stolček aktualnih prvakov. Marijan Pušnik, ki je po porazu Ljubljančanov (2 : 4) z Rudarjem pred štirimi krogi zamenjal Luko Elsnerja, se je v ponedeljek že drugič razšel s prvaki. Nekaj dni pred njim, zadnje dni marca, pa je moral oditi tudi Ranko Stojič, športni direktor kluba, ki je najbolj 'zaslužen' za sedanjo igralsko zasedbo Olimpije.
■ S. Vovk
Mladi Ločani namučili podprvake
Rokometaši Gorenja šele proti koncu zlomiti odpor Škofjeločanov - V soboto s Koprom
Po tretjem krogu drugega dela prvenstva sta po pričakovanju še brez poraza aktualni prvak Celje in podprvak Gorenje. Prvi so gostovali v Kopru pri najboljšem moštvu rednega dela, ki je v prejšnjem krogu nekoliko presenetljivo izgubilo v gosteh z Loko. Gostje so imeli dolgo vse niti igre v svojih rokah. Na začetku drugega polčasa so vodili celo z 19 : 17. Nato so očitno zaigrali preveč sproščeno, domači pa upali na nemogoče. Postajali so vse bolj razigrani, uporno zmanjševali razliko in štiri minute pred koncem tekme zaostajali le še za gol (26 : 27). Izkušeni prvaki so nato le zaigrali tako, kot znajo, in zmagali z 31 : 27.
Veliko težje kot njihovi večni tekmeci v Kopru so si igralci Gorenja priigrali tretjo zmago (27 : 23) proti moštvu Loke. Njihova igra proti mladim Škofjeločanom je bila daleč od šampionske. Večji del tekme so igrali preveč lagodno. Očitno so jih podcenjevali, čeprav je trener Borut Plaskan po tekmi to zanikal. Gorenjci so v drugem krogu končnice v svoji dvorani presenetili z zmago nad Koprom, najboljšim moštvom po rednem delu prvenstva. Ta zmaga jim je gotovo dvignila samozavest in pred prihodom v Vele-
nje so ambiciozno napovedovali, da bo to dvoboj, ki ga bodo igrali brez pritiska, ker pač nimajo česa izgubiti. Celo več, »na vsako tekmo gremo zmagat, tudi v Velenje,« so poudarjali. Tri četrt tekme so igrali po teh napovedih, zelo pogumno in odločno, (pre) dolgo dajali ritem tekme s tekmecem, ki želi oba naslova.
Svojo razigranost so kronali celo s cepelinom (za vodstvo s 15 : 14). Domači pa so le spoznali, da jim 'Paka' že pošteno teče v grlo. Zbrali so se, glas so dvignili tudi navijači Šaleki graščaki (zavzeto jih je bodril tudi uradni napovedovalec). S tremi goli zapored so izenačili na 18 : 18. Nato so Ločani še imeli prednost zadetka, za-
Tudi prošnja Matjaža Brumna ni omehčala (spremenila) sodničine
odločitve.
V prvem polčasu, ki se je končal z neodločenem rezultatom 11 : 11, so bili domačinom enakovreden nasprotnik. Na začetku drugega polčasa je bila igra roko-metašev Gorenja preveč lahkomiselna, Ločanov pa še naprej zelo motivirana. V prvih minutah nadaljevanja so domačim trikrat ušli za gol, nazadnje 14 : 13. Nato je sledil mrk v domači vrsti, saj so si gostje z delnim izidom 5 : 1 v 43. minuti priigrali prednost neverjetnih treh golov razlike (18 : 15).
dnjič 20 : 19 dobrih deset minut pred koncem, več pa niso zmogli, kajti kakovost in izkušenost sta (bili) vendarle na domači strani.
Med tekmo pa Velenjčanom, zlasti na začetku, preglavice niso povzročali le zelo hrabri gostje, ampak v prvem polčasu tudi zelo odločni hrvaški sodnici. Z njunimi odločitvami se nikakor ni mogel sprijazniti Nejc Cehte, ki je moral v prve četrt ure kar dvakrat za dve minuti na počitek. V nadaljevanju, ko se je umiril, pa je
s sedmimi goli pomembno prispeval, da se v Rdeči ni zgodilo presenečenje. Nasprotno od njega pa je bil zelo miren Rok Zaponšek, ki je prvem delu ubranil kar dve se-demmetrovki.
V 4. krogu bodo gostovali v Kopru. Vsekakor jim mora biti dvoboj s Škofjeločani veliko opozorilo, da bodo tudi Koprčani, pri katerih bodo gostovali v 4. krogu, zelo motivirani in jih skušali presenetiti. Po besedah trenerja Boruta Plaskana bo dvoboj z Gorenjci kot vsaka tekma in se bodo nanj pripravili po najboljših močeh. Tudi z obale se želijo vrniti z zmago. Nato pa sledi prvi večni derbi v končnici s Celjani.
■ S. Vovk
Prihaja nov trener
Po Branku Tamšetu, Ivanu Vajdlu, Gregorju Cvijicu, Marku Šibili in sedanjemu Borutu Plaskanu bo člansko moštvo Gorenja dobilo novega trenerja. Ali bo to nekdanji hrvaški selektor Željko Babic, kot je slišati ulične govorice, bodo razkrili na jutrišnji novinarski konferenci. Vodenje prvega moštva naj bi prevzel za sezoni 2017/18 in 2018/19, so zapisali v vabilo. Morda pa bo z nasveti pomagal sedanjemu trenerju že na odločilnih tekmah aktualne končnice za prvaka.
Rudarke proti zmajčicam zdržale le pol ure
Oslabljene velenjske nogometašice doživele najvišji poraz doslej - Misli usmerjajo že v finale pokala
V uvodnem spomladanskem krogu v prvi ženski ligi so kar na treh tekmah slavile gostje, le da so točke ostale doma. Zmagi Olimpije nad oslabljenimi Ve-lenjčankami in Beltinčank na Ravnah na Koroškem sta bili pričakovani. Delno tudi Rado-mljank v Mariboru. Presenečata edino le visoka razlika, s katero so izgubile Fužinarke (0 : 13) in rudark (0 : 8), sploh pa poraz Ankarančank v Velesovem (0 : 1).
Uvodni spomladanski krog je nakazal, da bo glavni boj za nove ali stare prvakinje med Pomur-kami in Ljubljančankami. Slednje so še brez poraza. Aktualne prvakinje Pomurke, ki za njimi zaostajajo za tri točke, so edino tekmo izgubile v 6. krogu na svoji zelenici, in to prav z Olimpijo (slavila je z 1 : 0). V Beltincih so prepričani, da se bodo Ljubljančankam v 15. krogu v Ljubljani oddolžili za jesenski poraz. Del-
ne izgubijo s preveliko razliko. Ta se ni uresničila. 'Bunker' pa je zdržal le pol ure, ko je njihovo nekdanja igrala Zala Gomboc povedla domače v prvo vodstvo. Do konca prvega polčasa so rudarke prejele še tri gole, prav toliko v drugem in izgubile z 0 : 8. Še hujšega poraza jih je rešila njihova najbolj izkušena igralka, vratarka Jadranka Zilic, dvakrat pa so domače zadele okvir vrat.
Mislijo že na finale pokala
Dušan Uršnik, trener Velenj-čank: »Pričakovali smo poraz, vendar ne, da bo tako visok. Gotovo se je poznalo, da so bili naše mlade reprezentantke utrujene po nastopih za reprezentanco, nekatere so manjkale ... Pozno smo se začeli pripravljati na spomladanski del, še vedno nismo v takšni formi, kot bi morali biti. V prvenstvu bo naš cilj vsaj četrto mesto, prvi dve mesti sta že
no so se jim že, saj so Beltinčan-ke Ljubljančanke izločile iz pokalnega tekmovanja, v katerega so se skupaj z njimi uvrstile tudi velenjske nogometašice.
Zanimiv bo tudi boj za tretje mesto, na katerem so jesen končale rudarke. Po nedeljskem porazu so ga morale prepusti Ra-domljankam. Tretje mesto bodo gotovo lovile še Korošice, ki pa so v primerjavi z jesenjo oslabljene, pa tudi Krimovke in Mariborčanke.
Velenjske nogometašice si od gostovanja v Ljubljani niso veliko obetale. Zavedale so se, da so jesenske prvakinje spomladi v primerjavi z jesenjo še močnejše, in zanje premočne. V Ljubljani je imel trener Dušan Uršnik na voljo le dve rezervni igralki (brez rezervne vratarke), nekatere re-prezentantke pa zaradi utrujenosti niso mogle pokazati, kar znajo, oziroma sploh niso igrale. Prav zato bi bilo prav, da bi bilo vodstvo tekmovanja to tekmo preložilo.
Vse to je bil razlog, da v velenjskem klubu pred tem dvobojem niso razmišljali o točki, kaj šele o zmagi. Njihova želja je bila, da
oddani Olimpiji oziroma Pomur-kam. Verjamem, da bo naša forma rastla in da se bomo igrali v končnici za prvakinje.
Pet 'rudark' za reprezentanco
Slovenska mladinska reprezentanca deklet do 17 let je konec marca v 2. krogu elitnega dela kvalifikacij za Euro 2017, ki bo med 2. in 14. majem na Češkem, v prvem krogu z 1 : 0 premagala Avstrijo, v drugem z 0 : 3 izgubila z Nizozemsko, v tretjem pa slavila z 2 : 1 proti Švici in zasedla drugo mesto v svoji skupini. Žal so se na prvenstvo uvrstile le zmagovalke skupine in gostiteljice turnirja Nizozemke. V reprezentanci so bile tudi 'rudarke' Izabela Križaj, Sara Agrež in Eva Vodušek.
Pred slovensko mladinsko reprezentanco (dekleta do 19 let) pa je te dni prav tako na Nizozemskem elitni del kvalifikacij za Euro 2017. Med 8. in 20. avgustom ga bo gostila Severna Irska. Med izbrankami sta tudi Isabella Pleterski in Lana Golob (obe Rudar - Škale).
■ S. Vovk
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017
«»SÜAS
ŠPORT
21
Najboljši velenjski športniki in špdftbice so vlorek zvečer uživali v prireditvi Športnik leta 2016 in pozornosti, ki so si jo zagotovoZSšlužili. Ekipa RKGoreneVelenje med igranjemristancdžm
Velenje, 4. aprila - Sinoči so v velenjskem domu kulture na športno-zabavni prireditvi, obarvani z ravno pravo mero humorja, športnih vložkov in športa, podelili priznanja najzaslužnejšim športnikom in športnicam v mestni občini Velenje za dosežke v letu 2016. Športna zveza Velenje jih je s pomočjo strokovne komisije izbrala na osnovi razpisa, izbor pa zagotovo ni bil lahek, saj se lahko v Velenju pohvalimo z res odličnimi športniki in športnicami.
V članski konkurenci je naj športnik leta de-skar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak, naj športnica pa športna plezalka Janja Garnbret. Najboljša športna ekipa je tudi tokrat Rokometni Klub Gorenje. Najboljši športnik v kategoriji invalidov je ponovno strelec Franček Gorazd Tiršek, športnica invalidka pa plavalka Maruša Golčer. Med mladinci je slavil nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik, med mladinkami pa deskarka Eva Kralj. Najboljše šolsko športno društvo imajo na OŠ Livada, najboljši trener leta po izboru OKS pa je plezalni trener Gorazd Hren. Dobitnik priznanja za življenjsko delo je postal član Atletskega kluba Velenje dr. Marjan Hudej. Več o prireditvi in nagrajencih preberite v prihodnji številki Našega časa.
■ bš
Obujajo prireditev Športnik leta
Šoštanj - V Športni zvezi Šoštanj (ŠZŠ) po nekaj letih znova obujajo prireditev Izbor športnika leta. Najboljše bodo nagradili in jih ob zabavnem programu tudi predstavili. »To bo spodbuda njim, obenem pa potrditev Šoštanju, da se tu v športu veliko dogaja,« pravi Brina Skornšek, predsednica ŠZŠ.
Najboljše športnike in športnice, trenerje, ekipe, klube in društva bodo predstavili v torek, 18. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu.
a mkp
Šmartno ostaja na dnu
V 17. krogu 3. lige - sever so nogometaši Šmartna 1928 znova izgubili. Na njihovem igrišču jih je z 2 : 0 premagala Dravinja. To je bil že 14. poraz domačih. Prvi poraz je doživel Maribor B. Gostil je celjski Šampion, ki je zmagal s 3 : 0 in napredoval na deseto mesto (20 točk). Kljub porazu so gostje še vedno v prepričljivem vodstvu.
18. krog (8. 4.): Fužinar - Šmartno.
TAKO so igrali
Prva liga TS, 27. krog:
Radomlje - Rudar Velenje 1:5 (0:4)
Strelci: 0:1 Mary (17.), 0:2 Mary (18.), Mary (21.), 0:4 Babic (45.), 1:4 Jazbec (55.), 1:5 Glavina (82.). Rudar Velenje: Radan, Iharoš, Zec, Billong, Mu-žek, Crnčič (od 46. Vručina), Bolha, Babic (od 60. Pišek), Trifkovic, Mary (od 46. Bokalic). Izidi: Aluminij - Olimpija 2:1 (0:1), Celje - Domžale 1:1 (0:0), Gorica - Koper 0:0, Krško - Maribor 1:1 (1:1).
Vrstni red: 1. Maribor 60 (54:20), 2. Domžale 47 (51:29), 3. Olimpija 47 (39:26), 4. Gorica 41 (36:32), 5. Celje 39 (34:31), 6. Koper 36 (27:31), 7. Rudar 32 (39:40), 8. Krško 30 (29:38), 9. Aluminij 28 (26:41), 10, Radomlje 9 (18:65). 28. krog (8. 4.): Krško - Rudar ...
SŽNL, 13. krog:
Olimpija -Rudar Škale 8:0 (4:0)
Rudar - Š.: Zilic, Jevtic, Golob, Lukek, Maksimo-vic, Pijukovic (od 71. Pinter), Jelovšek, Pleterski, Bric, Tič (od 46. Šelih), Turkanovic. Izidi: Maribor - Moje-lece.si Radomlje 1:4 (1:1), Ajdovščina -Krim 1:2 (1:1), Fužinar -Teleing GMT Beltinci 0:13 (0:7), Velesovo -Ankaran 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 39 (93:4), 2. Beltinci 36 (125:3), 3. Radomlje 24 (41:25), 4. Rudar 22 (33:33), 5. Fužinar 20 (30:47), 6. Krim 18 (21:54), 7. Maribor 16 (30:39), 8. Ankaran 7 (19:67), 9. Velesovo 6 (11:76), 10. Ajdovščina 4 (10:74). 14. krog (15. 4., 16.00): Rudar - Škale - Velesovo ...
Liga NLB, končnica za prvaka, 3. krog:
Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 27:23 (11:11)
Gorenje: Zaponšek (12 obramb - 2x7 m), Baznik in Ferlin v vratih, Cehte 7, Medved 3 (1), Haseljic, Ovniček 3, Stojnic 1, Toskic 3, Mitrovic, Potočnik 3, Golčar, Mazej, Gams, Nosan 1, Brumen 6 (2). Sedemmetrovke: Gorenje 3 U(3), Loka 4 (2); izključitve: Gorenje 14 minut, Loka 2. Izidi: Riko Ribnica - Krka 37:29 (17:14), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 27:31 (12:17).
Vrstni red: 1. Celje 3 tekme, - 44 točk (38), 2. Velenje 3 - 44 (38), 3. Koper 2013 3 - 40 (38), 4. Ribnica 3 - 38 (36), 5. Loka 3 - 31 (29), 6. Krka 3 - 28 (28); v oklepaju prenesene točke iz rednega dela.
1.	DRL za ženske, 20. krog:
Celje Celjske mesnine - Velenje 29:20 (17:7)
Velenje: Brcar, Atelšek, Alekic , Ferenc 4, Franc 2, Tabakovic 1, Simič, Pirc 6, Hadžic, Okleščen 7. Izidi: Ljubljana - Mlinotest Ajdovščina 22:28 (10:18), Krim Mercator : Zelene doline Žalec 29:19 (17:8), Zagorje - Krka 39:27 (15:15), Branik - Akli-mat Ptuj 32:34 (14:13).
Vrstni red: 1. Krim 17 tekem - 34 točk, 2. Zagorje 18 - 30, 3. Celje 17 - 26, 4. Ajdovščina 18 - 24, 5. Žalec 19 - 20, 6. Krka 19 - 17, 7. Ptuj 18 - 15, Koper 17 - 12, 9. Ljubljana 19 - 11, 10. Branik 19 - 5, 11. Velenje 18 - 4.
21.	krog (8. 4.): Velenje - Branik ...
2.	DOL moški - 21. krog
Šoštanj Topolšica - ŠD Braslovče 1:3 (25:19, 19:25, 22:25, 17:25)
Lestvica: 9. Šoštanj Topolšica
22.	krog: sobota 8. aprila ob 19:30, ŠD GIB, Ljubljana Črnuče ACH I - Šoštanj Topolšica,
2. DOL ženske
Lestvica: 11. Kajuh Šoštanj
22. krog: sobota 8. aprila ob 15:30, ŠD Šoštanj
Kajuh Šoštanj - Braslovče
Medobčinska nogometna liga Golgeter, 12. krog:
Kovinar Štore - Odred Kozje 2 : 0 (0:0), Žalec - Fo-silum Šentjur 2 : 3 (2:1), Mozirje - Zreče 0 : 4 (0:3). Šoštanj in Vojnik sta bila prosta. Vrstni red: 1. Zreče 10 tekem 30 točk, 2. Šentjur 10 - 25, 3. Šoštanj 9 - 18, 4. Mozirje 9 - 14, 5. Žalec 9 10, 6. Vojnik 9 - 4, 7. Kozje 9 - 4, 8. Štore 9 - 3. 13.krog (8. 4.): Kozje - Žalec, Šentjur - Šoštanj, Zreče - Vojnik.
V Gorenju sprejeli nordijce
Gorenje je že četrtstoletja partner slovenskih nordijskih reprezentanc. Dolgoletno partnerstvo je po besedah Draga Bahuna, član uprave Gorenja ter podpredsednik Smučarske zveze Slovenije, preraslo v iskreno prijateljstvo. »Vezi med Gorenjem in slovenskim nordijskim smučanjem so se pred dvema in pol desetletjema spletle v obdobju, ko so se nordijci znašli v hudi finančni stiski,« se spominja. Na pobudo takratnega direktorja nordijskih reprezentanc Ljuba Ja-sniča ter ob podpori vodstva Gorenja je družba priskočila na pomoč Smučarski zvezi in Gorenje je postalo generalni pokrovitelj slovenskih nordijskih reprezentanc. Ljubo Jasnič se je Gorenju za to posebej zahvalil, njihovemu predstavniku Dragu Bahunu pa izročil posebno priznanje.
Nordijci tradicionalno ob koncu smučarske sezone obiščejo
svojega generalnega pokrovitelja Gorenje. Petru Prevcu še posebej veliko pomeni, ko se sprehodijo po proizvodnji, kjer delavci opravljajo težko delo, skakalce pa sprejmejo medse z velikim
navdušenjem. V pogovoru z njimi tudi vidi, kako redno spremljajo tekmovanja in kako dobro jih poznajo. Tudi z mladimi se radi družijo. »V klubih pa nas tudi radi sprejmejo, saj trenerji
pravijo, da so po našem obisku njihovi varovanci bolj pridni in prizadevni,« pravi Prevc. Srečali so se tudi s predstavniki velenjskega smučarsko skakalnega kluba, ki je letošnjo sezono sklenil uspešno, torej lahko pričakujemo v prihodnjem letu še boljše rezultate.
Nordijci skupaj s predstavniki Gorenja in mladimi velenjskimi skakalci
JANJA GARNBRET •OR"
TIM-KEVIN RAVNJAK »O
GORAZD FRANCEK TIRSEK
I^HkINVAI
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 22
22
modroBEL! kronika
»»^AS
6. aprila 2017
V Ravnah se veselijo nove ceste
Svečano jo bodo predali namenu jutri popoldan
Šoštanj - Gotovo bo petkovo popoldne v Ravnah pri Šoštanju nekaj posebnega. Pod dvorcem Gutenbuchel bodo namenu predali težko pričakovan in popolnoma obnovljen dobrih 1.100
Od jutri naprej bo šlo tudi mimo Gutenbuchla. Zaradi del je bila potrebna popolna zapora cest
metrov dolg cestni odsek z novim pločnikom in javno led razsvetljavo, potem pa v dvorcu odprli še velikonočno razstavo. Na začetku tega tedna je koncesio-nar za redno in naložbeno vzdr-
ževanje občinskih lokalnih cest v Šoštanju, podjetje Andejc, ta odsek še »lišpal«, dokončeval postavljanje drogov javne razsvetljave, urejal brežine in talne označbe. Jutri do 17. ure bo zagotovo vse
tako, kot mora biti. V Občini Šoštanj nadaljevanje naložbeno-ob-novitvenih del zdaj napovedujejo na odseku ceste od Raven proti Lajšam, kjer bo aprila in maja cesta zaprta.	■ mkp
Po porabi alkohola izstopamo
Ljubljana - Na navedbah Nacionalnega inštitutu za javno zdravje Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca, kar predstavlja za zdravstvo in javne finance precejšne težave. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije živijo v EU regiji, ki jo tvorijo Slovenija Norveška in Švica, največji porabniki alkohola na svetu. Tu je njegova poraba dvakrat višja od svetovnega povprečja. Slovenija izstopa tudi znotraj te regije.
Po podatkih inštituta je bila letna registri-
Pri kontroli prometa odkrili drogo
Voznik in sopotnik sta jo vozila kar v kartonski škatli na zadnjem sedežu
Velika Pirešica, 29. marca - S Policijske uprave Celje so sporočili, da sta pred tednom dni prometna policista pri nadzoru cestnega prometa na regionalni cesti v Veliki Pirešici ustavila 30-letnega voznika osebnega avtomobila znamke BMW in njegovega sopotnika, ki sta v vozili prevažala prepovedane droge.
Pri kontroli sta zaznala močan vonj po prepovedani drogi konoplji, zato sta voznika in sopotnika pozvala, da jima izročita prepovedano drogo. Oba sta zatrjevala, da je nimata, čeprav sta policista pri vizualnem pregledu pri prestavni ročici v vozilu opazila manjšo količino. Sopotnik si je potem premislil. Povedal je, da je njegova, da jo ima za lastne potrebe, in jo izročil policistu.
Policista pa sta na zadnjem sedežu opazila tudi kartonsko škatlo. Zanimalo ju je, kaj je v njej, a jima voznik in sopotnik vsebine nista hotela razkriti. Zaradi suma, da v škatli prevažata prepovedano drogo, se je v postopek vključil policist vodnik službenega psa za odkrivanje nedovoljenih drog. Pes je v vozilu dejansko nakazal prisotnost nedovoljenih drog. Pri preiskavi vozila so našli približno 100 gramov kokaina in 1 kilogram amfeta-mina. Obema osumljenima so odvzeli prostost, vozilo pa zasegli.
30-letnega sopotnika bodo kriminalisti Sektorja kriminalistične policije kazensko ovadili.
Več je bilo posipanja kot pluženja
rana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju med letoma 2006 in 2015 od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let, in več. Največ so popili piva, in sicer kar 114,6 litra, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) s 44 litri in žgane pijače, ki so jih v povprečju popili 2,2 litra. V letu 2013 je bila poraba alkohola najnižja, v letih 2014 in 2015 pa se je začela znova povečevati in je bila višja od tiste iz leta 2012. Mimogrede - v letu 2015 je registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom prej znašala 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.
■ tp
POLICIJSKA kronika
Ne nasedajte!
Celje, Velenje - Na Policijski upravi Celje znova opozarjajo na primere nedovoljenih zbiranj prostovoljnih prispevkov. Dogajajo se praktično vsak dan.
Kljub vsem ukrepom, da bi jih preprečili, od plačilnih nalogov do zasegov vozil, se pobiralci prispevkov, najpogosteje romunski državljani, redno vračajo na različne lokacije. Največkrat se pojavljajo pred trgovskimi centri in trgovinami, kjer z lažnimi potrdili nedovoljeno zbirajo sredstva. Na sezname običajno sami napišejo nekaj imen in zneskov, ki naj bi jih že dobili, da lažje prepričajo ljudi za prispevke.
Policisti občane opozarjajo, naj jim ne nasedajo, o njihovi prisotnosti pa naj jih obveščajo.
Nevarna vožnja je kaznivo dejanje
Šempeter, 29. marca - V sredo malo pred 17. uro se je v Šempetru zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je 68-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil s prekratko varnostno razdaljo ter krepko pod vplivom alkohola. Preizkus z alkotestom mu je pokazal več kot dva promila. K sreči se je nesreča končala le z materialno
škodo. Povzročitelja nesreče bodo policisti ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu.
Sedem nesreč v enem tednu
Velenje, 2. aprila - Prejšnji teden so policisti na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje obravnavali tri prometne nesreče, v katerih so se udeleženci lažje telesno poškodovali, in štiri, v katerih je nastala gmotna škoda.Dve nesreči sta se primerili v nedeljo. V Topolšici je padel kolesar in se telesno poškodoval, na Šaleški cesti v Velenju pa je voznik golfa trčil v pred seboj stoječe vozilo in s kraja pobegnil. Pobegli najbrž ni pomislil na to, da sta na avtomobilu (običajno) nameščeni registrski tablici, s pomočjo katerih lahko policisti hitro najdejo pobegle voznike, da jim vročijo podatke o tem, koliko bo treba odšteti za tako dejanje.
Zasegli avtomobila
Žalec, 3. aprila - Na območju Žalca so policisti v ponedeljek dvema voznikoma, ki nista izpolnjevala pogojev za vožnjo, zasegli avtomobila.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Spomladansko
kurjenje
Sončni dnevi in prijetne spomladanske temperature niso iz stanovanj in hiš zvabile le ljubiteljev rekreacije, ki s tekom, kolesarjenjem ali drugimi športi uživajo na prostem, ampak tudi tiste, ki želijo urediti okolico hiš, vikendov ali parcel Spomladanska čiščenja in urejanje okolice so pogostokrat povezana tudi s kurjenjem na prostem, kar marsikdaj in marsikje ni primerno početje. V času pisanja teh besed se gasilci iz Šaleške doline in okolice še vedno borijo z velikim travniškim požarom, ki se je razširil v gozd in bo zagotovo ustvaril veliko gmotno škodo tako v naravi kot s finančnimi posledicami gašenja. Zaradi težavnega terena so se gasilcem pri gašenju in obvladovanju požara pridružili tudi pripadniki Slovenske vojske s helikopterjem.
Kurjenje v naravnem okolju je opredeljeno v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju iz leta 2014, prav tako pa se na to področje nanaša tudi Uredba o odpadkih. Prva uredba spada v pristojnost Ministrstva za obrambo, druga pa je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Slednja se sicer ne nanaša prav na področje kurjenja v naravnem okolju, ampak predpisuje, da je treba vse odpadke, med katerem sodijo tudi naravni odpadki, primerno obdelati in odstraniti v skladu z uredbo. Kaj to pomeni in kako naj bi to bilo v praksi? To pomeni, da bi morali vse odpadke kompostirati, razgraditi, mehansko, biološko ali z drugimi postopki ustrezno obdelati in predelati. Odstranjevanje odpadkov v naravnem okolju z uporabo ognja oziroma s kurjenjem ni dovoljeno.
Toda navkljub zakonskim določbam kot tudi tveganju ob kurjenju v naravnem okolju je uporaba ognja pri odstranjevanju odpadkov dokaj pogosta. Žal se pogostokrat odstranjevanje suhe trave, listja ali drugih odpadkov konča s požarom in v takšnih razsežnostih, da je potrebna intervencija gasilcev. Tovrstno početje je še posebej tvegano in nevarno, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, saj je takrat tveganje veliko večje kot v normalnih razmerah. Nič manj nevarno in moteče ni tudi kurjenje v naseljih, ne glede, ali gre za kurjenje suhe trave in naravnih odpadkov ali odpadkov iz umetnih snovi. Čeprav imamo urejen sistem odvoza smeti in zelo prijazen sistem prevzema smeti v zbirnem centru, smo še vedno priča kurjenju odpadkov v strnjenih stanovanjskih naseljih. Poleg dima in smradu se ob kurjenju širijo tudi škodljive snovi, ki se širijo v okolico in tudi notranjost hiš in stanovanj. Osebno upam, da se bo zavedanje o neprimernosti in škodljivosti tovrstnega početja tako za naravno okolje kot tudi zdravje ljudi v prihodnje izboljšalo.
Posledice kurjenja odpadkov namreč najbolj čutijo najmlajši in najstarejši, predvsem pa tisti z zdravstvenimi težavami. To je tudi eden od razlogov, poleg zakonskih določb, da se odstranjevanje odpadkov ne bi izvajalo s požiganjem oziroma kurjenjem. Pri tem ima pomembno vlogo tudi človeška lahkomiselnost, da s tovrstnim početjem ni tako hudih posledic in da je ogenj možno nadzorovati. V navedeni uredbi je posebej navedeno, da se ne sme začeti kuriti, že začeto pa je treba nemudoma prekiniti, če je povprečna hitrost vetra večja od 20 km/h ali so sunki vetra močnejši od 40 km/h. Ker se približujejo prvomajski prazniki in s tem tudi tradicionalno kurjenje kresov, naj navedem, da to velja tudi za kurjenje kresov v naravnem okolju. Bolj ustrezno in varno obenem je odstranjevanje odpadkov skladno z urejenim sistemom zbiranja odpadkov. Izkoristimo ga, kolikor se le da. Če ni moč drugače in če je za odstranitev naravnih nenevarnih odpadkov mogoča le uporaba ognja, je prav, da izvedemo vse predpisane in varnostne ukrepe za preprečitev ogroženosti naravnega okolja in premoženja ljudi. Moči ognja namreč ne smemo nikoli podcenjevati.


IZ POLICIJSKE beležke
Šoštanj - V občini Šoštanj je za pluženje in posipanje cest čez zimo skrbel koncesionar, podjetje Andrejc. Pluženja je bilo malo, v dolini le enkrat, v višje ležečih krajih, ki jih v občini Šoštanj ne manjka, pa nekaj več, a le za polovico tistega iz preteklih let. Zaradi zelo nizkih temperatur in zmrzali je bilo več posipanja, zato imajo po koncu sezone v Šoštanju kar precej dela s pometanjem cest in pločnikov.
Izvajalec zimske službe v okviru rednega vzdrževanja cest
opravlja preglede vseh cest, preverja poškodbe in jih sproti odpravlja. Po koncu zime je sicer popravil nekaj več, vendar večjih posebnosti ni.
Občina Šoštanj za redno vzdrževanje cest (letno in zimsko) letno namenja 445.000 evrov. V preteklih letih, pred podpisom koncesijske pogodbe, ko so stroške plačevali po dejansko porabljenih količinah, je bil ta znesek tudi do dvakrat višji.
a mkp
Soseda jo je popljuvala
Velenje, 31. marca - V petek je policiste poklicala stanovalka stanovanjskega bloka na Gorici in jim povedala, da jo je na hodniku popljuvala soseda. Kmalu za tem je na postajo prišla slednja in povedala, da je ni ona, ampak jo je ona druga. Policist, ki je dramo spremljal, se je odločil, da bo »oni drugi« napisal plačilni nalog.
Stari znanec spet pridržan
Velenje, 1. aprila - Kot (skoraj) vsak teden je bil v policistovo beležko tudi v tem tednu zapisan njihov stari znanec. Ker je bil agresiven v dežurni ambulanti zdra-
vstvenega doma, so mu zdravljenje (beri streznitev) omogočili v posebnih prostorih za pridržanje.
Na bencinski ga je
Šoštanj, 2. aprila - V Šoštanju na bencinski črpalki je v nedeljo prišlo do ravsa. Šoštanjčan je udaril drugega. Udarec bo plačal policistom, ki so mu napisali plačilni nalog.
Bivši fant ji grozi
Velenje, 2. aprila - V nedeljo je Velenjčanka policistom naznanila bivšega fanta, ki je vdrl v njen faceboo-kov profil in objavil vsebino njunih pogovorov. Grozil ji
je tudi, da bo prišel v Velenje in vse razbil. Policisti bodo zbrali obvestila in napisali kazensko ovadbo.
V smeteh našel naboje
Velenje, 3. aprila - V ponedeljek je na Gorici, med odpadki občan našel naboje in o najdbi takoj obvestil policiste. Ti so za naboje ustrezno poskrbeli.
Nasilje v družini
Velenje, 3. aprila - V Velenju in Kavčah se je v ponedeljek dogajalo nasilje v družini. V Kavčah so partnerju, ki je po hiši s sekiro preganjal partnerko, izrekli prepoved približevanja.
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017
«»SÜAS
UTRIP
23
Kos tudi vse težjim intervencijam
62 let organiziranega delovanja Gasilske zveze Šaleške doline - V Združenju 14 gasilskih društev z enim poklicnim jedrom in več kot 3 tisoč gasilcev
HOROSKOP
Šentilj pri Velenju, 29. marca
- Po tem, ko so občne zbore od januarja do sredine marca opravili v vseh gasilskih društvih v Šaleški dolini, so se delegati 13 prostovoljnih gasilskih društev, enega industrijskega gasilskega društva in poklicne gasilske enote prejšnjo sredo zbrali na 62. skupščini Gasilske zveze Šaleške doline (GZŠD). Vsako leto jo pripravijo v drugem kraju, tokrat so jih gostili gasilci iz PGD Šentilj.
Uvodoma so pregledali delo v lanskem letu. Predsednik GZŠD Jože Drobež je poudaril, da združujejo več kot 3 tisoč gasilcev, med njimi je več kot 800 operativcev, ki so najpomembnejši člen za reševanje ob vseh večjih in težjih intervencijah. »Za nami je ogromno trdega, nesebičnega in uspešnega dela pri usmerjanju k izobraževanju, opremljanju in usklajevanju različnih mnenj, ki se porajajo v naših glavah.« Redno so skrbeli za dobro informiranost gasilskih društev in povezavo med Savinjsko-šaleško regijo in GZS. 4. maja so v občini Šoštanj pripravili Dan gasilca s podelitvijo državnih odlikovanj. Leto so zaznamovala tudi številna gasilska tekmovanja. Najbolj vidni in slišani so bili oktobra, v mesecu požarne varnosti. Takrat so po dolgem času izvedli tudi veliko skupno vajo za vsa društva in prikazali reševanje v primeru železniške nesreče. Na vaji v Penku je sodelovalo več kot 350 gasilcev, policistov, reševal-
cev ... »S temi aktivnostmi gasilci naše zveze dokazujemo, da nam ni vseeno, kako izvajamo zahtevne naloge, in da moramo biti pripravljeni na vse mogoče nesreče. Oktober je ravno pravšnji za preizkušanje znanja in pripravljenosti,« je poudaril Drobež.
Poveljnik zveze Boris Lambizer se je v svojem poročilu osredo-
ter vzdrževanju gasilske tehnike in opreme.«
Lani 397 intervencij
V lanskem letu je bilo v GZ Šaleške doline 397 intervencij, na katerih je skupno sodelovalo 3344 gasilcev. Pogasili so 155 požarov, pri čemer je sodelovalo 1463 gasilcev. 1881 gasilcev
janja operativnih nalog najpomembnejše področje njihovega dela. »Le operativna enota z dobro strokovno usposobljenimi in opremljenimi gasilci je lahko kos raznolikim nesrečam, ki zahtevajo naše strokovno posredovanje. Lani se je 231 gasilcev izobraževalo v dopolnilnem usposabljanju oz. specialnosti.
Tokrat so gasilci iz vse Šaleške doline o svojem delu in poslanstvu razpravljali v gasilskem domu v
Šentilju.
točil na operativni del dela gasilcev. Poudaril je: »Čeprav smo prostovoljci, imamo vsak svojo službo, družino in še druge obveznosti, menim, da smo tudi v lanskem letu dokazali, da smo zaupanja vredna organizacija. Z zadovoljstvom lahko rečem, da je sodelovanje med društvi v zvezi in vsemi tremi občinskimi poveljstvi dobro. Delo v društvih je bilo usmerjeno v stalno operativno pripravljenost, v nudenje pomoči tistim, ki so jo potrebovali, v usposabljanju, tekmovanju
pa je kar 242-krat posredovalo v nesrečah in reševanju: od tega 42-krat ob naravnih nesrečah, 4-krat ob delovnih nesrečah, 70-krat ob prometnih nesrečah in 6-krat ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Tehnično in drugo pomoč so nudili v 120 primerih. »V vseh intervencijah je bil odziv operativnih gasilcev hiter in učinkovit. Pri izvajanju intervencij k sreči ni prišlo do poškodb gasilcev,« je še poudaril Lambizer. Kot tudi, da je strokovno usposabljanje poleg izva-
V drugem delu skupščine so po tem, ko so se seznanili tudi z delom mladine, veteranov in različnih komisij, zastavili program dela za letos. Med drugim bodo letos ažurirali kadrovske evidence ter pripravili niz tekmovanj in izobraževanj. 4. maja bodo tudi letos bogato obeležili dan gasilca. Izvolili so tudi delegata, ki jih bo zastopal na slovenskem gasilskem plenumu. To bo predsednik zveze Jože Drobež.
a Bojana Špegel
Mladi lokoviški gasilci državni prvaki
Šaleška dolina, 1. aprila - Mesec marec je za gasilsko mladino minil v znamenju tekmovanj v kvizu. V soboto, 4. marca, je PGD Topol-šica organizirala kviz gasilske mladine, udeležilo pa se ga je 40 ekip. Ekipe so tekmovale v treh različnih kategorijah. Med sabo so se pomerile v teoretičnem znanju iz gasilske zgodovine, prve pomoči, požarne preventive ter v gasilskem znanju po sistemu malih sivih celic. Pri praktičnih vajah so morale izkazati spretnost v vezanju vozlov in navezavi orodij, v razvijanju cevi, metanju vrvice, spajanju cevi na tro-jak ali ročnik, poznavanju gasilnikov in vrst požarov ter v poznavanju gasilskega orodja. Najbolje so se odrezale ekipe iz PGD Lokovica, PGD Škale, PGD Šoštanj - mesto in PGD Velenje. Te so se s svojim odličnim znanjem uvrstile na kviz gasilske mladine savinjsko-šaleške regije, ki je potekal 19. marca v Nazarjah. Pravico do nastopa na državnem tekmovanju so si z odličnim 2. mestom priborili gasilci pripravniki PGD Lokovica. 16. državni kviz gasilske mladine je potekal to soboto, 1. aprila, v Šmartnem pri Litiji, kjer je ekipa gasilcev pripravnikov PGD Lokovica znova odlično zastopala GZ Šaleške doline in se vrnila domov z naslovom državnih prvakov.	a
Zmagovalna ekipa iz PGD Lokovica
Šoštanjski veterani čez prvo oviro
Slovenska vojska trenutno izvaja strelska tekmovanja na I. ravni domicilnih enot po Sloveniji. V ponedeljek in torek, 27 in 28. marca, je na strelišču Pečovnik v Celju potekalo tekmovanje v ekipni in posamezni konkurenci v streljanju z vojaško puško M-48,
kal. 7,9 mm na razdalji 100 m za društva in organizacije v domicilu 20. PEHP (pehotni polk) iz
Celja, ki deluje v okviru 72. Brigade. Ekipa je lahko štela 3 člane, ne glede na spol.
Strelskega tekmovanja na strelišču Pečovnik - Celje se je udeležilo 55 ekip. Šoštanjski veterani OZVVS so se tekme udeležili z dvema ekipama.
Med 55 ekipami je bila tretja ekipa OZVVS Šoštanj 1, za katero so tekmovali Franc Oštir, Robert Borovnik in Robert Rutnik, z 225 krogi. Pet najboljših ekip s I. ravni se je uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Ekipa OZVVS Šoštanj 2, ki so jo sestavljali Jože Čanč, Mirko Glažar in Leon Stropnik, je v močni konkurenci osvojila še vedno zelo dobro 15. mesto.	a
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Teden, ki je pred vami, bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Srečo boste končno delili s tistimi, ki jih imate resnično radi. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo tudi nova simpatija ali celo nova ljubezen. Včasih vam botako lepo, da se boste kar ustrašili, kaj se bo sedaj zgodilo. Če boste klicali slabo, ga boste tudi priklicali, zato prenehajte s takim početjem! Uživajte v tem, kar imate, brez slabih misli. In brez slabe vesti, če boste uživali tudi v tem, da vam mnogi zavidajo.
Bik od 21.4. do 21.5.
Pomlad bo v teh dneh dvakrat pokazala svojo moč. Malo z vremenom, ki bo skoraj po vaših željah, pa čeprav bo aprilsko. Še bolj pa z vašim počutjem, ki bo prav tako kot vreme. Spremenljivo, in to iz popolnega navdušenja do hude žalosti v le nekaj minutah. Na vprašanja, kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače, kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Zato raje prenehajte z mučenjem samega sebe. Veste, v čem ste dobri, zato tega ne zanikajte. Če bo treba, sami sebe brcajte v zadnjico, da se premaknete iz mrtve točke. Potrebujete razvedritev in veselo družbo.
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Pred vami je res velika obremenitev, ki se jo kar malo bojite. Čeprav ste naredili vse, da bi moralo biti vse dobro, vas bo prekleto strah. Ne skrbite, kajti izšlo se bo še bolje, kot si lahko želite. Vsi vas bodo trepljali po ramenih, le partner veselja ne bo delil z vami. Med vama je vsak dan večji prepad, dobro pa veste, da je večji del krivde na vaši strani. Mika vas, da se spustite v avanturo, hkrati pa v svojem življenju ne bi kaj veliko spreminjali. Tako pa ne bo šlo. Sploh, ker partner nima več jeklenih živcev in ni neumen. Pomlad se bo letos igrala z vašimi čustvi, vi pa boste vsak dan bolj zmedeni.
Rak od 22.6. do 22.7.
Imeli boste občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. Če se boste o tem še dodatno prepričevali in zganjali paniko, tudi boste. Precej tečni boste, čeprav ne prav vsak dan. Najhuje bo ob koncu tedna, ko boste imeli preveč časa za tuhtanje. Če se le da, se v ponedeljekzjutraj ne dogovarjajte za pomembne sestanke in dogodke. To bo namreč dan, ko vam nič ne bo šlo tako kot si želite. Če ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo za prvomajske počitnice, ki se hitro bližajo, ne odgovarjajte nanj še isti dan. Raje počakajte, da boste vedeli, ali ste za ali ne. Tako je manj možnosti, da vam bo žal.
Lev od 23.7. do 22.8.
Najlažje je skozi življenje iti tako, da ni treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate, še preden se je karkoli sploh zgodilo, bo sicer vsak dan boljši. To velja tudi za vaše počutje, čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Najbolje jih boste prebrodili tisti, ki boste prosti. Če imate možnost, za nekaj dni zbežite od doma. Ali pa se vsaj potuhnite. Tudi to bo pomagalo.
Devica od 23.8. do 22.9.
Pomlad bo v vas prebudila nove želje. Z njimi bodo prišli tudi načrti. Zavedali se boste, da niso realni, a boste sanjali in upali še naprej. Dogodki bodo obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Ko boste že skoraj obupali, se vam bo izpolnila velika želja. In to bo dalo vašemu življenju nov smisel in novzagon. Končno boste spet bolj zadovoljni sami s sabo. Tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. Pri poslovnih odločitvah pa bodite še naprej previdni. Nekdo komaj čaka, da se omehčate, a dobro veste, da z njim ni dobro sklepati poslov. Ne obljubljajte mu ničesar, takoj mu povejte, da niste zainteresirani.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Za vami je nekaj napetih dni. Dogodek, ki ga ne boste kmalu pozabili, vas je pretresel bolj, kot si priznate. Spali boste slabo, čez dan boste brezvoljni in utrujeni. Vseeno se boste trudili, da znanci in sodelavci tega ne bodo opazili. Tudi zato, ker ne želite, da opazijo, da ste ranljivi. Boste pa prav zaradi spleta okoliščin veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Želite si jih, vprašanje pa je, kaj ste pripravljeni zanje narediti. Začnite počasi. In ne hitite. Veselite se vsakega uspeha na poti do cilja. In naredite še več, da čim prej pridete tja. Tudi zato, da boste spet bolj zdravi!
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Zadnje čase ste precej slabovoljni. Neki nepriljubljen dogodek pa vas bo spomnil, da je treba imeti življenje preprosto rad. Zato boste končno znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje, ki pa bo na splošno čisto dobro. Tudi zato, ker boste v začetku tedna izvedeli nekaj zelo lepega. Čeprav se tisto, kar si želite, ne bo zgodilo čez noč, se boste spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se financ tiče. Neki nakup bo cenejši, kot ste računali. Preostanek denarja pustite na kupu, nikar ga takoj ne zapravite.
Strelec od 23.11. do 21.12.
April se je šele dobro začel, vi pa že mislite na maj. Pa ne le zato, ker je pregovorno najlepši mesec v letu, ampak zato, ker si želite na potovanje ali vsaj na kratek dopust kam daleč od doma. Sicer pa bo tudi ta teden v celoti lep. Vse vam bo teklo kot po maslu; v službi boste uspešni, denarja bo končno dovolj na računu, počutje bo odlično. Tudi kar se čustev tiče bo teden prijeten in topel, ne glede na aprilsko vreme. Partner vas bo v nedeljo šokiral z nekim priznanjem. Tega ne boste pričakovali od njega. Jezni boste kot hudič. Dokler se ne ohladite, se ne spuščajte v besedne dvoboje z njim.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Spet ste zapadli v čudno krizo, saj ste nemirni in hkrati vse bolj utrujeni. Po drugi strani pa sploh ne znate biti na miru in brez dela. Če ves čas nekaj ne počnete, ne veste, kam bi s sabo. Ko pa se poskušate umiriti in spočiti, pa spet ne gre. To kaže na to, da se v vašem življenju dogaja nekaj, kar vam ni všeč. Čeprav veste, kaj je to, ne naredite nič, da bi se to, kaj spremenilo. Kot kaže, ste spet pod močnim stresom. Največ ga boste čutili zaradi neiskrenosti ljudi, s katerimi boste preživeli večino dneva. Povejte jim, da ste jih spregledali. In karte se bodo začele obračati v vašo korist.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Še vedno preveč mislite na druge in na to, kaj si bodo mislili o vas. Mislite raje nase, saj so se poslovne stvari tako zapletle, da gre sedaj za vaše preživetje. Velika življenjska sprememba je postala dejstvo. Ne veste, ali bi se je veselili ali ne. Imeli ste svoj mir, sedaj zna biti ta porušen. A včasih ste imeli miru že preveč, kar se v naslednjih tednih ne bo moglo zgoditi. Čas brezdelja bo le pobožna želja. Čas miru tudi. V ponedeljek vas bo nekdo, ki ga zelo cenite, hvalil na vsa usta. In to pred ljudmi, ki lahko pomembno vplivajo na vašo prihodnost. Zahvalite se mu.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Doslej ste jo dobro odnesli, čeprav v sebi nosite preveč skrivnosti, da bi lahko bili vaši dnevi mirni. Splet srečnih naključij bo poskrbel, da vam še ne bo treba povedati resnice. Partner sicer sumi, da mu nekaj prikrivate, a ne bo silil v vas. To vas bo pomirilo, hkrati pa vam bo dalo energijo, da se soočitez dejstvi. In da vsaj poskušate zmedo popraviti, še preden postane preveč očitna. Nekdo, ki ste ga dolga leta imeli za iskrenega prijatelja, bo pokazal pravi obraz. Ne, ni bil vaš prijatelj. Prizadel vas bo, zato ne boste imeli slabe vesti, ko mu boste vrnili udarec. Pravica bo na vaši strani.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM 
K, stran 24
Četrtek, 6. aprila
TV SPORED
'»WAS
6. aprila 2017
Petek, 7. aprila
Sobota, 8. aprila
Nedelja, 9. aprila
Ponedeljek, 10. aprila
Torek, 11. aprila
Sreda, 12. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
6.00	Kultura
6.05	Odmevi
7.00	Dobrojutro
8.00	Poročila
8.08	Dobrojutro
9.00	Poročila
9.08	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Tedenski izbor
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca: Kdaj in kako odpustiti?
12.20	Vrtičkarji: Kdoje glavni
13.00	Prvi dnevnik, sport, vrme
13.30	7 grehov in vrlin, 1. del, dok. film.
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Težišče - Súlypont
15.30	Svetovni popotnik: Antarktika,
ponovitev
16.30	Po Sloveniji, oddaja TV MB
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost: Register darovalcev kostnega mozga
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Café Čokl
18.05	Zu: Zu peče torto, ris. pon.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tarča, Globus, Točka preloma
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Sveto in svet: Bridko je trpljenje,
sladek je njegov sad?
0.30	Ugriznimo znanost: Register
darovalcev kostnega mozga, pon.
0.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.20	Po Sloveniji, pon.
1.45	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon.
2.40	Info-kana
5.55 6.00 7.00 8.00 8.08 9.00 9.08 10.00 10.08 11.15 11.50
12.20 13.00 13.30
15.20 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00
18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.35 22.45 22.55 23.05
0.35 1.00 1.25
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kvi
Ugriznimo znanost: Register darovalcev kostnega mozga, Vrtičkarji: Mene za župana Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma, pon.
Mostovi - Hidak Duhovni utrip Profil
Poročila ob petih
Šport
Vreme
Slovenski magazin Novice
Infodrom, tednik za otroke in mlade
Pujsa Pepa, ris., pon. Vem!, kvi Vreme
Dnevnik, kronika, šport, vreme
Slovenska polka in valček 2017
Vreme
Odmevi
Kultura
Šport
Vreme
Neznankino pismo, ameriški film, 1948, pon. Profil, pon.
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme, pon.
TV SLO T TV SLO T
6.30	Otroški kanal
7.00	Otroški program Op!
7.00	Minka, risanka
7.05	Krtek, risanka, pon.
7.10	Ozi bu, risanka,pon.
7.15	Kravica Katka, risanka
7.25	Pujsek Bibi, risanka, pon.
7.35	Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon.
7.40	Čarli in Mimo, risanka, pon.
7.45	Krtji sestrici, risanka, pon.
8.00	Zgodbe iškoljke
8.30	Tedenski izbor
8.30	To bo moj poklic: Izvajalec
suhomontažne gradnje, 2. del
8.55	Med valovi
9.35	Kino Fokus
10.00	Hišica v preriji (I.), am. nad.
10.50	Alpe-Donava-Jadran
11.30	Halo TV
12.35	Dobro jutro
15.45	Posebna ponudba
16.35	Reka Drava - Darilo narave za vse
generacije, dokumentarni f.
17.00	Hišica v preriji (I.), 4/24
18.00	Halo TV
18.55	Otroški program Op!
18.55	Liki, risanka, pon.
19.00	Pujsa Pepa, pon.
19.05	Simfonorije, risanka, pon.
19.15	Male sive celice: kviz, pon.
20.00	Vina sveta, 6/13
20.50	Avtomobilnost
21.25	Ambienti, pon.
21.55	Escobar: Izgubljeni raj
23.50	Slovenska jazscena: Joe Lovano, Michael Abene in Big Band RTV Slovenija - 51. Jazfestival Ljubljana, pon.
0.45	Glasbeni spoti
1.55	Zabavni kanal
5.20	Glasbeni spoti, pon
6.30	Otroški kanal
7.00	Otroški program Op!
7.00	Minka, ris.
7.05	Krtek, ris. pon.
7.10	Ozi bu, ris. pon.
7.15	Kravica Katka, ris.
7.25	Pujsek Bibi: Cvetlični lonci, ris., pon.
7.35	Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon.
7.40	Čarli in Mimo, ris., pon.
7.45	Krtji sestrici, ris., pon.
8.00	Zgodbe iškoljke. pon.
8.35	Tedenski izbor
8.35	To bo moj poklic: Prodajalec turističnih informacij, receptor, kuhar, natakar
9.20	Bleščica, oddaja o modi
10.05	Hišica v preriji (I.), 4/24
10.55	Na obisku
11.35	Halo TV
12.40	Dobro jutro
15.15	Dober dan
16.00	O živalih in ljudeh
16.35	Na vrtu
17.00	Hišica v preriji (I.), 5/24
18.00	Halo TV
18.55	Otroški program Op!
18.55	Timi gre: Poskočne žogice, ris., pon.
19.05	Krtji sestrici. ris., pon.
19.15	Firbcologi: O brajici, športnikih in
mnjam-mnjamladi, pon.
19.40	Infodrom, pon.
20.05	Monsunski otrok, pon.
21.35	Darcy Oake: Na meji resničnega
22.25	Polnočni klub: 50 plus
23.35	Svetovni popotnik: Antarktika, pon.
0.35	Glasbeni spoti
1.40	Zabavni kanal
5.25	Glasbeni spoti
vjiajuciii jpuu, puli.
pap pap
Ann "JAIIR nnn
6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.35 8.05 8.20 9.20 9.50 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 0.45 1.50 2.45 3.20
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Ministrski stol
11.05	Pop Corn: Skupina Banditi
12.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Otroški program
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: Skupina Špica, Ans. Maj
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Migaj raje nami
21.50	Videospot dneva
21.55	Ioddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Looney tunes show, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. Tv prodaja Drugače srečna Tv prodaja Zbudil bi se s teboj Tv prodaja Srčna kraljica Tv prodaja Utripajoča srca Komisar Re. Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer
Gasilci v Chicagu, ameriška nan. Črni seznam, ameriška nan. Hiša ikart, ameriška nan. Policisti v Los Angelesu, am. nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.35 8.05 8.20 9.20 9.50 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.45 22.50 0.35 2.45 3.35 4.10
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05
23.35 00.00
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Looney tunes show, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. Tv prodaja Drugače srečna Tv prodaja Zbudil bi se s teboj Tv prodaja Srčna kraljica Tv prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s tebo Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot
Ljubezen v cvetju, am. film Mogočno srce, am. film Nočna izmena, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Naj viža: Skupina Špica, Ans. Maj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Izdelovanje butar Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice,G rčija Regionalne novice 3 Butalci, burka s petjem, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 22.35 Ioddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 7.00 Otroški program Op! 7.00 Zgodbe iškoljke, pon. 7.05 Brna se giba, risana nan. 7.30 Tabaluga, risana nan. 7.50 Studio kriškraš: raketočajnikom v vesolje
8.15 Čudogozd: Ples, igrane
domišljijske zgodbe 8.25 Srečo kuha Cmok: Tista o
Cmokovem zajtrku 8.40 Mulčki: Bratje in sestre, ris. 8.45 Armanova skrivnost: Garwin, 9/13 9.10 Mulčki: Marcie, ris. 9.20 Male sive celice: OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kvi 10.00 Infodrom, tednik za otroke in
mlade, pon. 10.15 Adrenalinci: Rafting, pon. 10.45 Vina sveta, 6/13 11.40 Tednik
12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.15 Ambienti 15.00 Razkritja Majev: skrivnost baktuna, ameriška dokumentarna oddaja 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja Vesno
Milek: Jure Košir 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila:
Vid,1/13 17.45 Taksi, kviJožetom 18.00 Pregreha bregreha, kuharska
oddaja 18.30 Ozare
18.40 Kalimero: Zmedeni zbor, ris., pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kvi 21.15 Bučke 21.35 Nočni receptor, 2/6 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Človeški kapital, italijanski film 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.25	Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 2.15 Info-kanal
TV SLO T
6.30 10 domačih, pon. 7.00 Najboljše jutro 9.15 Dober dan 10.15 Hišica v preriji (I.), 5/24
II.15	Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, o, 1/2
12.45 Tedenski izbor 12.45 Gudurica, Evropa v malem, dok. f. 13.50 10 domačih 14.40 Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina
14.55 Darcy Oake: Na meji resničnega 15.45 Tomos, dok. film 16.55 Hišica v preriji (I.)., 6/24 17.55 Košarka: liga za prvaka - Union
Olimpija : Krka, prenos iLjubljane 20.00 Dotik svetlobe, tajvanski film, pon. 21.50 Zvezdana 22.30 Nocoj v Palladiumu, 5/8 23.20 Popšop, pon. 23.50 Vse bila je glasba, koncert v spomin Arsenu Dediču, pon. 1.30 Bleščica, oddaja o modi, pon. 2.05 Glasbeni spoti 3.05 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Krka, posn. iLjubljane 4.40 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti 6.25 Popšop, pon.
7.00 Živ žav
7.00 Telebajski, lutkovna nan. 7.20 Minka, ris., pon. 7.30 Krtek, ris., pon. 7.35 Timi gre, ris., pon. 7.45 Liki: Medičina, ris., pon. 7.50 Pujsek Bibi: Sence, ris. 8.00 Vipo, ris. 8.15 Niko, ris. 8.20 Pri Slonovih, ris. 8.30 Čarli in Lola, ris., pon. 8.40 Dinotačke, ris. 8.55 Piknik s torto, ris., pon. 9.00 Pujsa Pepa, ris. 9.05 Kalimero: Ustavite tatu, ris. 9.15 Vila Mila, ris., pon. 9.20 Knjiga o džungli: Safari: Ptice, ris., pon.
9.35 Kljukec s strehe, risana nan.
10.00 Bacek Jon, ris., pon.
10.10 Nabriti detektivi: Vsak začetek je
težak, 1/26, pon. 10.45 Prisluhnimo tišini: Svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju 11.20 Ozare, pon.
11.25 Obzorja duha: Najhujše trpljenje 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenska polka in valček 2017 15.20 Modna hiša Velvet: Dan zatem, 8/16
16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikendjiaket 18.40 Dinotačke, ris., pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik , zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, 2/8 21.00 Intervju: dr. Maca Jogan 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Obleganje Sarajeva, fr. dok. odd. 23.55 Simfonični orkester RTVS in En Shao (W. A. Mozart: Simfonija št. 40 v g-molu), pon. 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, šport, vreme, pon.
I.45	Info-kanal
TV SLO T
7.00 Duhovni utrip, pon. 7.15 Glasbena matineja: Dunajski filharmoniki v Tokiu (AnneSophie Mutter, Chen Reiss, Zubin Mehta in Seiji Ozawa), pon. 9.10 Posebna ponudba, izobr. odd. 10.00 Hišica v preriji (I.), 6/24 10.50 Neverjetna živalska čutila: Vid, 1/13
II.15	Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 2/2
12.45 Marinko in Lupetto, dok. feljton 13.30 Kuharski mojster, belg.-fr. film 15.05 Zvezdana 16.00 Judo: SP, posn. iAntalyje 17.00 Hišica v preriji (I.), 7/24 17.55 Avtomobilnost 18.30 Ambienti
19.00 glasbo in s plesom: Ansambel
violončelistov Strings only, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sanje o prihodnosti:
Prevoprihodnosti 20.50 City folk - Obrazi mest: Amsterdam 21.15 Časnik, 2/12 22.15 Bučke, pon.
22.35 Nikogaršnja last, švedski f,, pon. 0.20 Vikend paket, pon. 1.30 Glasbeni spoti 2.30 Judo: SP pokal, pon. 3.20 Zabavni kanal
dtK	5.25 Glasbeni spoti
P°P pop
24UR, pon.
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Viking Viki, ris. 7.25	Telebajski, ris.
7.40	Tačke na patrulji, ris.
8.05	More fun with Flupe, ris.
8.15	Kepice Njam njam, ris.
8.20	Oddbods, ris.
8.25	Mia iniaz, ris.
8.50	Peter Pan, ris.
9.15	Winx klub, ris.
9.40	Oddbods, ris.
9.45	Lego mesto, ris.
9.50	Lego Ninjago, ris.
10.15	Transformers, ris.
10.40	TV prodaja
10.55	Lepo je biti sosed
11.50	Lepo je biti sosed
12.45	Trdoglavci
13.40	TV prodaja
13.55	MasterChef Slovenija, pon.
15.05	Zvezde plešejo, pon.
17.50	Ljubezen po domače, pon.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Sedem dni skomin, ameriški film
22.15	Kupili smo živalski vrt, am. film
0.45	Rajski otok, ameriški film
3.00	Nočna izmena
3.50	Zvoki noči
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Viking Viki, ris. 7.25	Telebajski, ris.
7.40	Tačke na patrulji, ris.
8.05	More fun with Flupe, ris.
8.10	Mia in jaz, ris.
8.35	Peter Pan, ris.
9.00	Winx klub, ris.
9.25	Lego Ninjago, ris.
9.50	Transformers, ris.
10.15	TV prodaja
10.30	Lepo je biti sosed
11.20	Lepo je biti sosed
12.15	MasterChef Slovenija, pon.
13.40	TV prodaja
13.55	Ugrabljen sin, ameriški film
15.45	Kit Kittredge, ameriški film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Zdravo, Tereza!
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Zvezde plešejo
22.35	V ljubezni in vojni, ameriški film
0.55	Svetilničarji, ameriški film
2.55	Nočna izmena
3.45	Zvoki noči
©
©
08.25 08.55 09.00 09.40
09.50 09.55 10.00
11.00 11.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30
23.50 00.20
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Mis maš, Izdelovanje butar
Ustvarjalne iskrice (198),
Velikonočna voščilnica
Napovedujemo
Videospot dneva
Popotniške razglednice, Od
Himalaje do Smrekovca
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Otroški program
Napovedujemo
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2471. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
Napovedujemo
Revija zmagovalcev narodno-
zabavnih ansamblov, posn.
Jutranji pogovori
larhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 3.
del
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.40 10.00 10.05
10.35 10.55 11.00
Celarc, ministrica za zdravje 12.00 Revija zmagovalcev narodno-
zabavnih ansamblov, 1. del. 13.05 Ravnovesje v naravi: zvišanje kvot za odstrel jelenjadi in ostale divjadi?
14.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (197),
Pomladna dekoracija 18.20 Čas za nas, tabornike 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Skupina Špica, Ans. Maj 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Skupina Banditi,
Mistermarsh 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Izdelovanje butar
2470.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
2471.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Ministrski stol, Milojka Kolar
5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 7.00 Dobrojutro 8.00 Poročila 8.08 Dobrojutro 9.00 Poročila 9.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 10.15 Pregreha bregreha, pon. 10.45 10 domačih 11.15 Vem!, kviz 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Vrtičkarji: Bankovec za pet jurjev, 7/10
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: Bridkoie trpljenje,
sladek je njegov sad? 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Armanova skrivnost: Garwin,
9/13, pon. 15.55 glasbo in s plesom: Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer, pon. 16.30 Profil: Brane Kovič 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Adrenalinci: Paintball 17.55 Novice 18.00 eRTeVe
18.10 Vila Mila: Zmagala sem, ris. 18.20 Vem!, kvi 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, Slov. kronika, šport,
vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.35 Kultura , šport, vreme 23.05 Platforma: Osemdeseta - od
disko kluba do televizije 0.00 Glasbeni večer: Gorišek Lazar - 2 klavirja: Štefbet trilogija št. 1, pon. 0.15 Profil: Brane Kovič, pon. 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme, pon.
I.55	Info-kanal
TV SLO T
6.30	Otroški kanal
7.00	Otroški program Op!
7.00	Minka, ris.
7.05	Krtek, ris., pon.
7.10	Ozi bu, ris., pon.
7.15	Kravica Katka, ris.
7.25	Pujsek Bibi. ris., pon.
7.35	Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon.
7.40	Čarli in Mimo, ris., pon.
7.45	Krtji sestrici, ris., pon.
7.55	Zgodbe iškoljke: Sprehodi v
naravo: Gozdne združbe
8.15	Tedenski izbor
8.15	To bo moj poklic: Vinski
svetovalec, barman
8.45	Tok (Flow), dok. film
9.55	Hišica v preriji (I.), ameriška nad.,
7/24
10.40	Halo TV
II.30	Dobrojutro
13.00	Polnočni klub: 50 plus
14.30	Ljudje in zemlja,
15.35	Avtomobilnost
16.00	Judo: SP pokal, posn. iAntalyje
17.00	Hišica v preriji (I.), 8/24
18.00	Halo TV
18.55	Otroški program Op!
18.55	Timi gre: Pločevinke, ris., pon.
19.05	Liki, ris., pon.
19.15	Krtji sestrici, ris., pon.
19.25	Pujsa Pepa, ris., pon.
19.30	Vetrnica: Surikate
19.35	Studio kriškraš: raketočajnikom v
vesolje, pon.
20.00	Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean
21.00	Dnevi slovenske zabavne glasbe
2017: Vrhovi, koncert Neishe gosti 22.00 Popravljena krivica (III.), 6/6
22.55	Sužnji evra, ital. dok. odd.,pon.
0.15	Glasbeni spoti
1.20	Judo: SP, pon.
2.10	Zabavni kanal
5.25	Glasbeni spoti
pop
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Looney tunes show, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. TVprodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Gorski zdravnik 24UR zvečer
Smrtonosno orožje, amer. nan. Črni seznam, am. nan. Hiša ikart, am. nan. Policisti v Los Angelesu, am. nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 0.20 1.25 2.15 2.50
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2471. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Videospot dneva
10.35	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Koncert ans Biseri, 1. del
18.45	Regionalne novice 2
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Ob prazniku MO Celje, gost: B. Šrot
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iarhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 3. del
22.00	Ioddaje dobro jutro
23.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
5.40 Kultura 5.45 Odmevi 7.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz
11.45 Obzorja duha: Najhujše trpljenje 12.20 Vrtičkarji: Ribice prijemljejo, 8/10 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe
15.00 Potepanja - Barangolasok
15.35 Otroški program: Op!
15.35 Studio kriškraš: raketočajnikom v
vesolje, pon. 15.55 Čudogozd: Ples, igrane
domišljijske zgodbe, pon. 16.05 Srečo kuha Cmok: Tista o Cmokovem zajtrku, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris.,pon. 18.15 Lepši svet: Promet, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme
20.00 Oproščen (II.), 2/8
20.50 7 grehov in vrlin, 2. del, dok. film
21.55 Vreme, odmevi, kultura, šport,
vreme (20.55) 23.05 Pričevalci: Igo Sajovic, dok. odd. 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.50	Po Sloveniji, pon.
2.15 Dnevnik, Slov. kronika, šport,
vreme, pon. 3.10 Info-kanal
TV SLO T
6.30 Otroški kanal
7.00 Otroški program Op!
7.00 Minka, ris.
7.05 Krtek, ris., pon.
7.10 Ozi bu, ris., pon.
7.15 Kravica Katka, ris.
7.25 Pujsek Bibi, ris.
7.35 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon.
7.40 Čarli in Mimo, ris., pon.
7.50 Krtji sestrici, ris., pon.
7.55 Frančkov Fonzek, ris., pon.
8.10 Zgodbe iškoljke: Martina in ptičje
strašilo: V puščavi, pon. 8.20 Zgodbe iškoljke: Ali me poznaš: Jaz sem mladica v gozdu, pon. 8.45 To bo moj poklic: Vodja cateringa,
turistični animator 9.15 To bo moj poklic: Organizator v turizmus
9.45 Utrinek - zgodbe priseljencev:
Ahmed in Banan 10.10 Hišica v preriji (I.), 8/24
II.00	Halo TV 11.50 Dobrojutro 14.10 Dober dan
15.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.25 Nogomet - pokal Slovenije: Krka : Domžale, polfinale - povr. tekma 18.35 Čarokuhinja pri atu: Brkini 18.55 Otroški program Op! 18.55 Timi gre, ris., pon. 19.05 Liki: Bahavi, ris., pon. 19.10 Krtji sestrici, ris., pon. 19.25 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.30 Hrček Miha, ris.,pon. 19.35 Ribič Pepe, pon. 20.00 Življenje se začne pri stotih,
švedska dok. o. 21.00 Prava ideja 21.30 Nocoj v Palladiumu, 5/8, pon. 22.20 400udarcev, fr. film, pon. 0.00 Glasbeni spoti 1.00 Nogomet - pokal Slovenije: Krka : Domžale, polfinale - povr. tekma, 2.45 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti
5.40 5.45 7.00 11.00 11.30
12.20
13.30 14.35 15.00 15.40
16.30 17.00 17.25
17.55 18.05
18.15 18.55 19.00
20.05 21.55
23.05
0.40 1.15 1.40 2.05
3.00
Kultura Odmevi
Dobro jutro, poročila Vem!, kviz
Platforma: Osemdeseta - od disko kluba do televizije Vrtičkarji: Morilec, 9/1013.00 Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Maca Jogan Duhovni utrip Mostovi - Hidak Male sive celice: OŠ Zbora, odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kviz, pon. Po Sloveniji
Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja Novice
Čarli in Lola: Javse, res čisto vse, zmorem že sama, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme
Film tedna: Popoln dan, špan. f. Vreme, odmevi, kultura, šport, vreme (22.55)
Tannbach - usoda neke vasi: Jutro po vojni, nem. miniser., 1/3, pon. Turbulenca, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon. Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T
6.30 7.00 7.00 7.05 7.10 7.15 7.25 7.35 7.40 7.45 7.55
8.10
8.25
8.55
9.45
10.30
11.00
13.20
14.00
15.30
16.00
17.00
19.25 19.25
19.35
19.50 20.00
21.00
21.55 22.25 23.00
0.00 1.00
2.45
Otroški kanal Otroški program Op! Minka: Dež, ris. Krtek, ris., pon. Ozi bu, ris., pon. Kravica Katka, ris. Pujsek Bibi, ris.
Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Zgodbe iškoljke: Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov, 3. del, pon. Zgodbe iškoljke: Presenečenje, kratki igrani film, pon. To bo moj poklic: Naravovarstveni tehnik, ekolog
To bo moj poklic: Kozmetolog,
vizažist, oblikovalec maske,
masker
10 domačih
eRTeVe
Dobro jutro
Dober dan
Vikend paket
Prava ideja
Hišica v preriji (I.), 9/24 Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Olimpija, polfinale -povratna tekma Otroški program Op! Čudogozd: Ples, igrane domišljijske zgodbe, pon. Srečo kuha Cmok: Tista o Cmokovem zajtrku, pon. Žrebanje Lota
Na utrip srca: Mesija v sirotišnici, angleška glasb. dok. oddaja, pon. OdDlizu, pogovorna oddaja Vesno Milek: PaterKarel Gržan Bleščica, oddaja o modi Aritmija
Aritmični koncert - Brencl banda, pon.
Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Olimpija, polfinale -povratna tekma Zabavni kanal
5.25 Glasbeni spoti
6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.10 2.45
pop pop
6.00 24UR, pon.
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Looney tunes show, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex. Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino Preverjeno 24UR zvečer
Gasilci v Chicagu, am. nan.
Črni seznam, am. nan.
Hiša ikart, am. nan.
Policisti v Los Angelesu, am. nan.
24UR zvečer, pon.
Zvoki noči
©
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Looney tunes show, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer
Gasilci v Chicagu, am. nan.
Črni seznam, am. nan.
Hiša ikart, am. nan.
Policisti v Los Angelesu, am. nan.
24UR zvečer, pon.
Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Ob prazniku MO Celje, gost: B. Srot
11.00	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo, Dijaška odprava na
svetovno prvenstvo v robotiki
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2472. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora: Dolina Kamniške Bistrice
20.50	Revija zmagovalcev narodno-zabavnih ansamblov, posnetek 1. dela iVinske Gore
21.55	Strokovnjak svetuje:Razvoj kadrov
22.25	Ioddaje Dobro jutro
23.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila
00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.35 2.25 3.00
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2472. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Revija zmagovalcev narodno-
zabavnih ansamblov, 1. del.
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.30	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (199), Pirhi 18.20 Otroški program 18.50 Regionalne novice
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Aktualno
21.00	Regionalne novice
21.10	Pop Corn: Bilbi, Jernej Zoran
22.10	Ioddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček
KINGSLEY, Peter: Resničnost
od - Odrasli / 1 - Filozofija
Doktor klasične filologije Peter Kingsley je za svoje raziskave prejel številna akademska priznanja, leta 2006 pa ustanovil neprofitno organizacijo, ki si prizadeva za oživitev mističnega Izročila, iz katerega se je razvila zahodna civilizacija. To Izro-
Meksikajnarji. Njuna pustolovska zgodba z elementi vesterna je obudila prezrto zgodovinsko sago o meksikajnarjih - Slovencih, ki so se šli borit v Mehiko za habsburškega nadvojvodo Maksimilijana. V zadnjem delu spremljamo zanimiv razplet 71- dnevnega obleganja Queratara in usode glavnih junakov po padcu mesta v roke republikanskega generala Mariana Escobada.
DURRELL, Lawrence: Aleksandrijski kvartet
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Mojstrovina svetovne klasike Aleksandrij-ski kvartet je tetralogija, ki je izhajala v tem časovnem zaporedju: Justine (1957), Balthazar (1958), Mountolive (1959) in Clea (1960). V izvrstnem slovenskem prevodu
čilo zasleduje in predstavlja v svojih treh knjigah; prvo delo še po pravilih znanstvenega diskurza, nato pa v brezkompromisnem slogovnem preobratu napiše drugo - V temnih predelih modrosti in tretjo, najbolj odmevno Resničnost. V akademskih krogih so ju sprejeli z velikim nelagodjem, saj je s svojimi uvidi dregnil v najgloblje predpostavke klasične filologije in zahodne znanosti. Glavna protagonista sta Par-menid in Empedokles, ki ponujata posebno tehniko inkubacije, s pomočjo katere je mogoče ukrotiti čutno zaznavo in prehajati v negibno resničnost vse-enega. Kingsley prepričljivo osvetli tudi dejstvo, da so filo-logi s svojimi enostranskimi rekonstrukcijami starih besedil povsem spregledali pravo, iniciacijsko naravo njunih pesnitev. Na podlagi svojih uvidov, ki jih podkrepijo tudi novejša arheološka odkritja, odločno zavrne predstavo o Parmenidu kot utemeljitelju racionalnega mišljenja.
SMILJANIČ, Zoran in Pušavec, Marijan: Meksikajnarji 5 : Queretaro
od - Odrasli / 084.11 - Stripi
Zoran Smiljanic in Marijan Pušavec sta po desetih letih predanega dela zaključila zadnji, peti album stripovskega seriala
Mire Mihelič je prvič izšla že leta 1963. Leta 1961 je bila najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo, a se je švedska akademija nato odločila, da nagrado podeli Ivu Andricu, ker naj bi bilo v romanu preveč erotike. Ta argument danes zveni precej absurdno, saj v knjigi ni nobenega eksplicitnega erotičnega prizora. Gre za inovativen preplet štirih v sebi zaokroženih zgodb, ki jih vsaka naslednja postavi na laž in osvetli nov zorni kot, ne da bi okrnil verodostojnost prejšnjih pripovedi. Igra mnogoko-tnih zrcal s popačenimi odsevi nas nenehno sooča z vprašanji, kaj je resnica, če kaj takega sploh obstaja. Glavni protagonist tetralogije je mesto Aleksandrija s svojo starodavno lepoto in raznolikostjo miselnih tradicij, ki odsevajo v pretanjenih refleksijah in dialogih glavnih junakov.
a Andreja Ažber
VELIKONOČNA RAZSTAVA na dvorcu GUTENBUCHEL
v Šoštanju,
od 7. -17. aprila
OTVORITEV VELIKONOČNE RAZSTAVE petek, 7; aprila oh 17. uri ' L
VSTOPNINA 3 eur otroci imajo vstop prost.
Generalni uofcrjftitelj¿¡^festve j«
Dvorec to odprt za oglede:
SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI 0d11.uredo2o.ure	n
DELAVNIKI od i6.ure do 2o.ure
k" v
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 6. april
10.00 Ljudska univerza Velenje
Mavrična terapija z Jasmino Perger 13.00 Ljudska univerza Velenje
V Evropi sem doma, delavnica za priseljenske družine 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek 16.00 Ljudska univerza Velenje
Šahiranje z Ladislavom Lenderom, delavnica 17.00 Velika predavalnic GŠVO, Gaudeamus
Turistični razvoj Južne Dalmacije, predavanje dr. Ivana Šulca 18.00 Hotel Paka
Formula za zmago: motivacija, podjetniški dogodek Kluba podjetnikov SAŠA regije 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Kuba po Fidelovi smrti, potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Sozvočja tonov in harmonij, koncert orgelske in komorne glasbe 20.30 Max klub Velenje
Kristijan Krajnčan, projekt »DrummingCellist«
Petek, 7. april
9.00 Ljudska univerza Velenje Uporaba pametnih telefonov, delavnica 17.00 Pri gasilskem domu Škale Velikonočne delavnice, prikaz izdelave in krašenja snopov 18.00 Vila Bianca
Naj prostovoljec MOV 2016 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike
19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Premiera gled. predstave Evgen 21.00 eMCe plac
IEM to IDM, klubski večer elektronske glasbe
Sobota, 8. april
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Atrij Centra Nova
Velikonočni običaji, spremljevalni program na mestni tržnici 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Velenjska promenada
Velenje - mesto zdravja 9.00 Cankarjeva ulica
Trajnostna mobilnost za zeleno Velenje, aktivnosti na temo CPS 10.00 Vrtec Vrtiljak
Skupaj urejamo naše soseske, delavnica za stanovalce 10.00 Cankarjeva ulica
Zeleni potep po mojem mestu, brezplačno vodenje za občane 16.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Pozdrav pomladi 2017, Območna revija odraslih pevskih zborov ŠD 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Jezus7, serija predavanj 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 12 odtenkov mladosti, Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje
19.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Pozdrav pomladi 2017, Območna revija odraslih pevskih zborov ŠD 20.00 Fbunker, podhod pri Vili Bianci Odprtje razstave: Aphra Tesla Operating System 2017 / Anatomija Prostora Hrupa 21.00 eMCe plac
Monday Squad goes public, klubski večer
Nedelja, 9. april
19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Gledališka predstava Evgen 10.00 Sončni park, kotalkališče Velenje Duatlon Sončni park 2017, medobčinsko prvenstvo za osnovne šole
Ponedeljek, 10. april
11.00 Ljudska univerza Velenje Začetni računalniški tečaj 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Glasbena šola Velenje, Modra dvor.
Mladi ustvarjalci, koncert 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Mladinski center Velenje
Glasbeno popotovanje iz samega sebe z inštrumenti celega sveta 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Kitarski orkester Glasbene šole Velenje z gosti, koncert 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Zvočna kopel
Torek, 11. april
10.00 Ljudska univerza Velenje Za telo in dušo z Jelico Lebar, zvočno razvajanje 10.00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje fotografske razstave: Srečujemo jih, a jih ne opazimo 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Priprava prazničnih dobrot, kuharska delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad
Novi arheološki paberki iz Šaleške doline, predavanje 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Bolečina, predavanje
Sreda, 12. april
10.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Moč branja: bralni klub za odrasle 10.00 Ljudska univerza Velenje
Vse za vas, a nič namesto vas 13.00 Objekt Farmin, prostori društva NOVUS
Velikonočni zajčki in jajčki, ustvarjalna delavnica 16.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna s predstavitvijo Zeliščarskega društva Smetlika 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic: Rega, rega, kvak! 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Robi Zupan: V iskanju prave vrednosti, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Komedija Špas teatra: Moški so z Marsa, ženske so z Venere
ŠOŠTANJ
Četrtek, 6. april
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija z Janjo in medvedkom Tapkom
Petek, 7. april
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Sobota, 8. april
X Odhod iz AP Šoštanj
Evropska pešpot E6 - Turjak (lahka označena pot
Ponedeljek, 10. april
8.30 Središče za samostojno učenje Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
12 odtenkov mladosti
Velenje, 8. aprila - Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje bo naslednjo soboto ob 18. uri v velenjskem domu kulture obeležila 12-letnico delovanja. Na prireditvi, ki so jo poimenovali 12 odtenkov mladosti, obljubljajo veliko petja in plesa v čast kulturi, mladosti in društvu, ki uspešno goji kulturo svojih prednikov.
Nastaja projekt Velenjski petorčki
Velenje, 31. marca - Velenjska umetnica Senka Karlovčec pripravlja projekt »Velenjski petorčki«. Javnosti ga bo predstavila septembra, v času praznovanja praznika MO Velenje. Ker želi zbrati čim več arhivskega in dokumentarnega gradiva o velenjskih petorčkih, vse od 50 let prejšnjega stoletja, ko so jih začeli graditi, pa do danes, prosi za
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
DUH V ŠKOLJKI
Ghost in The Shell, akcijska kriminalka, 106 minut (ZDA) Režija: Rupert Sanders Igrajo: Scarlett Johansson, Michael Pitt, Michael Wincott, Juliette Binoche idr. Petek, 7. 4., ob 20.00 Sobota, 8. 4., ob 22.00 - 3D Ponedeljek, 10. 4., ob 18.00 - 3D
SLEDI ŽIVLJENJA
Life, grozljivka, ZF triler, 103 minute (ZDA)
Režija: Daniel Espinosa
Igrajo: Rebecca Ferguson, Ryan Reynolds,
Jake Gyllenhaal idr.
Petek, 7. 4., ob 22.00
Nedelja, 9. 4., ob 18.00
MESEČINA
Moonlight, drama, 111 minut (ZDA) Režija: Barry Jenkins Igrajo: Mahershala Ali, Shariff Earp, Duan Sanderson, Alex R. Hibbert, Janelle Monae, Naomie Harris, Jaden Piner, Ash-ton Sanders idr. Sobota, 8. 4., ob 18.00 Nedelja, 9. 4., ob 20.00
UPOKOJITEV V STILU
Going in Style, komedija, 96 minut (ZDA) Režija: Zach Braff
Igrajo: Morgan Freeman, Alan Arkin, Michael Caine, Ann-Margret, Christopher Lloyd, Matt Dillon idr. Petek, 7. 4., ob 18.00 Sobota, 8. 4., ob 20.00
ROKI GRE V RING
Un gallo con muchos huevos, sinhronizi-rana an. avantura, 98 minut (Mehika) Režija: Gabriel Riva Palacio Alatriste, Rodolfo Riva-Palacio Alatriste Petek, 7. 4., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 8. 4., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 9. 4., ob 17.00 - mala dvor.
SMRKCI: SKRITA VAS
The Smurfs: The Lost Village, sinhronizira-na anim. komična avant., 90 min. (ZDA) Režija: Kelly Asbury
Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, Primož Vrhovec, Janez Hočevar Rifle, Jernej Kuntner, Miha Rodman, Jan Bučar, Tina Gorenjak, Maša Tiselj, Ajda Toman idr. Nedelja, 9. 4., ob 16.00, 3D - otroška matineja
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
Torek, 11. april
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine- učenje slovenščine
Sreda, 12. april
14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 7. april
16.00 Kulturni dom Gorenje
Delavnica izdelovanja in dekoracije nopov; KD Gorenje 18.00 dvorana Marof
Interaktivna delavnica prve pomoči; MC Šmartno ob Paki
Sobota, 8. april
športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-11 (B skupina, MNZ Celje) NK Šmartno 1928 : Brežice 1919 A; ŠD Šmartno ob Paki
Nedelja, 9. april
športni park Šmartno ob Paki Nogomet - mladinci (mladinska liga MNZ Celje) NK Šmartno 1928 : NK Šampion; ŠD Šmartno ob Paki
Ponedeljek, 10. april
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Ta vesela urica 19.00 Hiša mladih - sejna soba
Svetniška in poslanska pisarna SD
Sreda, 12. april
18.00 Hiša mladih - sejna soba
Računalniška delavnica; LU Velenje in MC Šmartno ob Paki
Lunine mene
pomoč. »Vsi, ki so ali še živijo v velenjskih petorčkih, imajo v svojih družinskih albumih zagotovo zanimive fotografije, povezane z življenjem v petorčkih. Hvaležna bom, če mi jih bodo odstopili za razstavo. Iščem fotografije, ki so nastale v stanovanjih in pred petorčki,« pravi Ksenija. Fotografije ji lahko pošljete na njen naslov (Jenkova 12, 3320 Velenje).
Krajnčan namesto Tetičkoviča
Velenje, 6. aprila - Zaradi objektivnih razlogov je prišlo do spremembe programa Max klub jazz festivala 2017. Namesto Žana Tetičkoviča bo na nocojšnjem 6. koncertu, ki se bo začel ob 20.30, zaigral bobnar, violončelist in skladatelj Kristjan Kranjčan. Predstavil se bo s projektom »Drummingcellist«. V njem gre za prelivanje sodobne jazz glasbe, filmske glasbe in drugih žanrov v usklajeni, sozvočni glasbeni pripovedi. Dve čudoviti glasbili, čelo in bobni, eno nepozabno glasbeno potovanje.	a
11. aprila, ob 8:08 - polna luna (ščip)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek,6.4. Biotržnica
•	Petek, 7.4. od 14.00 dalje kmečka tržnica
•	Nedelja, 9.4. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Na zelenjavnem vrtičku
•	Velikonočni sejem - pred blagajnami Interspar od 10.4. do 15.4.
•	Foto razstava SVIT v 1. nadstropju pred H&M, do 15.4.
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 30.4. lutkovna predstava - Sonce gre na potep v izvedbi glasbenega gledališča Melite Osojnik
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokartom na Citycentrovem na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite.
TRGOVSKI POTNIK
Forushande, drama, 125 minut (Iran, Francija)
Režija: Asghar Farhadi Igrajo: Shahab Hosseini, Taraneh Alidoo-sti, Babak Karimi, Mina Sadati, Farid Sa-jjadihosseini, Maral Bani Adam idr. Sobota, 8. 4., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 9. 4., ob 19.00 - mala dvor.
TIHA STRAST
A Quiet Passion, biografska drama, 125 minut (VB, Belgija) Režija: Terence Davies Igrajo: Cynthia Nixon, Jennifer Ehle, Duncan Duff, Keith Carradine, Jodhi May, Joanna Bacon, Emma Bell idr. Ponedeljek, 10. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
"^AS
6. aprila 2017
Nagradna križanka Slaščičarne Lili Šoštanj
RADIO VELENJE
PRIPOVEDOVALEC
STANJE VELIKEGA DUŠEVNI. UGODJA
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
V-V""
ZAPORNIK, V RAZMER.
□O DRUGEGA ZAPORNIKA ■O-
DOLG, OZEK KOS BLAGA

DERMATOLOSKA AMBULANTA
Dermatološka ambulanta v Termah Zreče ponuja:
•	diagnostiko in zdravljenje najrazličnejših kožnih bolezni, kot so na primer akne, rozacea, luskavica, vitiligo, seboroični dermatitis, atopijski dermatitis ter bolezni las in nohtov;
•	diagnostiko in odstranjevanje nenevarnih motečih kožnih tvorb in žilnih sprememb;
•	pregled in zdravljenje kožnih obolenj pri odraslih in otrocih;
•	preventivne preglede kože pri sumu na kožni rak;
•	preglede in svetovanje bolnikom s kronično vensko boleznijo.
Ambulanto vodi:
Mojca Sever, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Informacije in naročanje:
Recepcija zdravstva T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ponedeljek - petek: 12.00 - 16.00
Nagrajenci nagradne križanke »Pizzerija Četara«, objavljene v tedniku Naš čas, 23. marca 2017 so:
•	Marjana Podkrižnik, Florjan 47, 3325 Šoštanj
•	Martina Omladič, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki
•	Marta Pustoslemšek, Ljubija 54, 3330 Mozirje
Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: BOGATO OBLOŽENA
JU djui. PE sua&m Hi • Kjjuhova s-7 • 3325 SoBani
V 05 993 87 99 >
Delovni čas: Ponedeljek: od 8. do 15. ure Tor ek - nedelja: od 7. do 19. ure Tel.: 0599 38 799
Slaščice (torte, rezine, sadne kupe ...)
Potice in kolači Drobno pekovsko pecivo (žemlje, rogljički, preste ...) Fino pekovsko pecivo (keksi, mini slaščičarsko pecivo) Sladoled
Sprejemajo naročila za potice in kolače za veliko noč.
Nudijo tudi torte za različne priložnosti (obhajila, birme, rojstne dneve ali zabave kar tako ter poročne torte). Vse sladke dobrote, ki jih ponujajo v slaščičarni pripravljajo po starih recepturah iz surovin in ne iz gotovih zmesi. Vse od keksov do tort, sladoleda in pekovskega peciva so iz njihove lastne proizvodnje, žemlje pa iz Pekarne Miš maš.
Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Slaščičarna Lili«, najkasneje do petka 14. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
Spe energetika Spe komunala
Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za
individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
www.nascas.si
fvirfio VELENJU
88,9 Mhz 107,8 Mhz
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 27. marca do 2. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 27. marca do 2. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
v	'
m
Zdravniški nasveti - gostja: Jasna Fürst Dobelšek, dr. med., spec. pnevmologije iz Bolnišnice Topolšica. Tema: kašelj
ČETRTEK, 6. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 7. aprila
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. .
SOBOTA, 8. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 9. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 10. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. .
TOREK, 11. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 12. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 27. marca do 2. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 27. marca do 2. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 6. 4. 2017, barve: CM K, stran 21
6. aprila 2017

OBVESCEVALEC
«»SÜAS	27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINA
STANOVANJE 61 m2 ugodno prodam ali zamenjam za bivalni vikend. Cena je 45.000 €. Gsm: 070 708 154 Manšjo pisarno oddamo v Velenju. Cena po dogovoru. Gsm: 031 418 249 PARCELO - zazidljivo, 900 m2 z stra-rejšo hišo in gospodarskim poslopjem v Šoštanju, prodam. Gsm: 040 507 691
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. SENO in otavo, prodam. Gsm: 031 646 357 JEDILNI KROMPIR desire, domač, prodam. Tel. 03 586 98 35
RAZNO
POSTELJO, borovo z jogijem - novo in trosed, podarim. Gsm: 031 776 606
ŽIVALI
PIŠČANCI BROJLERJI za nadaljnjo rejo, težke od 1-2 kg, prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 PRAŠIČE, odlične mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372
PRODAJA nesnic v nedeljo, 9. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 DVE TELIČKI, mešanki, mlečno mesni tip, prva 130 kg, druga 150 kg, prodam. Gsm: 031 640 369
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem gasilskim društvom Šaleške doline, za nesebično pomoč pri petkovem velikem gozdnem požaru v Hrastovcu, poškodovanemu gasilcu pa iz srca želim čimprejšnje okrevanje.
Stane Krajnc
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. in 9. 4. - Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
liie narocni
naStAS
Za naročnike do 8 številk zastnni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Zgodilo se je...
od 7. 4. do 13. 4.
-	7. in 8. aprila 1978 je bila v Za-vodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod;
-	v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina; v Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij;
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o., KoroSka 48,vetonJo
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, vikend, bivalen:
ŠMARTINSKE CIRKOVCE, VELENJE, 29 m2, zgrajen l. 2002, 675 m2 zemljišča, EI ni potreben. Cena: 56.000 €
Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORICA, 275 m2, zgrajena l. 1977, adaptirana l. 1989, 447 m2 zemljišča, ER: F (150 -210 kWh/m2a). Cena: 160.000 €
vec na vv ■■ i i ■ i ■
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
JEVNIŠEK VALERIJA roj. 1969, Velenje, Kersnikova cesta 31, PLE-ŠNIK STANISLAV, roj. 1931, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5 B, BATIČ RAFAEL, roj. 1940, Velenje, Kersnikova cesta 3, JELEN JOŽEFA, roj. 1934, Velenje, Šenbric 38 , CERJAK JOŽEFA, roj. 1927, Velenje, Šercerjeva cesta 13

24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 OO 02, GSM: 041 / 682 369
zAlilpeš kam bemo angeli h izgubijo fpojafaila?
fpetlo noč zapusti sijaj tn kp nolpa jutra solze so umila?
-	8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni; 21. maja so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika skupščine občine Velenje izvolili Pankraca Semečnika;
-	na veliki četrtek, 10. aprila 1941, popoldne je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem-Šo-štanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme;
-	10. in 11. aprila 1992 je v Velenju na pobudio velenjskih gimnazijcev potekala 1. slovenska Gimnazijada, kulturniško srečanje gimnazij Slovenije;
Pankrac Semečnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; to pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini;
-	12. aprila 1978 je bil namesto Nestla Žganka za predsednika
Skupščine občine Velenje izvoljen Franjo Korun;
-	leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanj-skega lista;
-	12. aprila 2006 je Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja pod vodstvom Danice Pirečnik zmagal v kategoriji mešanih pevskih zborov na mednarodnem tekmovanju v italijanski Rivi del Garda;
-	13. aprila 1996 so v šoštanj-skem kulturnem domu odprli 28. razstavo Likovni svet otrok z naslovom Zdravo življenje; na njej je bilo predstavljenih okoli 500 otroških likovnih stvaritev iz vse Slovenije; organizatorji so bili tako kot vedno delavci šoštanjske osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, pokrovitelja pa sta bila revija PIL in občina Šoštanj.
a Damijan Kljajič
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90 03 896 44 91
24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Jack ¡¿t Wolfskin
V NARAVI KOT DOMA
NOVA KOLEKCIJA
JACK WOLFSKIN ŽE V PRODAJALNI
T: 03 777 14 23 | www.uniforest.si | prodajalna@uniforest.si I
v
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 28
Jubilejni in rekorden
19. moto zbor z blagoslovom privabil več kot 40 klubov iz Slovenije in Hrvaške
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 2. aprila -
Središče občine Šmartno ob Paki so minulo nedeljo zavzeli motoristi. Ob pogledu na število udeležencev 10. moto zbora z blagoslovom, ki sta ga pripravila šmarški moto klub Packenstein in tamkajšnji javni zavod Mladinski center, je marsikomu vzelo sapo. Srečanja se je namreč udeležilo rekordno število motoristov in ljubiteljev dvokolesni-kov - blizu 1000 udeležencev s približno 800 motornimi kolesi iz več kot 40 moto klubov (dva tudi iz Hrvaške). Tudi tokrat je blagoslovitveni obred opravil šmarški župnik in dekan braslov-ške dekanije Ivan Napret.
Srečanje in blagoslov za srečno ter varno vožnjo
»Moto zbor ni le jubilejen, ampak tudi rekorden, je ugotavljal predsednik kluba Peter Podgoršek - Ferek. Lepa nedelja, možnost brezplačne varne vožnje na Centru varne vožnje na Vranskem in dejstvo, da je to prvi blagoslov v državi na začetku motoristične sezone, so nare-
dili svoje. Prav tako pa ne smemo spregledati, da postaja moto zbor v Šmartnem ob Paki, še meni Peter Podgoršek, vse bolj prepoznaven ne le v tem delu države, ampak v celotni Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Pritrdil je navedbam, da je poleg srečanja pomemben tudi blagoslov za srečno, predvsem pa varno vožnjo. »Čeprav motoristi na prvi pogled izgledamo nevsakdanje, se v veliki večini zavedamo nevarnosti, ki prežijo na nas. Verjamemo, da nam druženje z blagoslovom vliva neko upanje, tolažbo, moč, da bo sezona varna in da se bomo ob njenem koncu zbrali, izmenjali izkušnje vsi živi in zdravi.« Je pa Podgoršek soglašal z ugotovitvijo, da se je letošnja začela slabo. Razloge za nesreče tudi s smrtnim izidom je pripisal več razlogom: »Poletne temperature v marcu so zvabile motoriste na plan. Po daljšem zimskem odmoru je prisoten adrenalin, ki marsikoga žene, da preveč pritisne na plin. Ne bi smeli dopustiti, da postanemo njegova žrtev, da nam ta odreja način vožnje in ne glava. Po drugi strani pa motoriste spregleda-
Rekli so > Peter Podgoršek o tem, ali so motoristi res posebni ljudje: »Na neki način smo. To se vidi že na takih prireditvah, kot je naša. Te so znane kot glasne, udarne, prevladujejo črnina, našitki, krom. Je pa ob tem zanimivo, da na njih ne prihaja do izgredov. Ne potrebujemo policistov, varnostnikov, med motoristi velja določen kodeks spoštovanja, zaupanja, časti, prijateljstvo. Skratka, med nami vas ne more presenetiti kaj neprijetnega.«
jo tudi drugi udeleženci v prometu, predvsem avtomobilisti, ki jih niso navajeni,« je še dejal Peter Podgoršek.
Srečanje z blagoslovom so popestrili z moto igrami, panoramsko vožnjo v Zgornjo Savinjsko dolino ter
nastopom plesalk.
■
Očiščevalne akcije se nadaljujejo
Tudi letos mesec dni za čiščenje okolja - Letos že 10. organizirana akcija -Največ jih bo čistilo ob koncu tega tedna
Velenje, 6. aprila - Dva vikenda, v katerih poteka letošnja tradicionalna očiščevalna akcija okolja, ki jo organizira MO Velenje skupaj s krajevnimi skupnostmi, mestnimi četrtmi, javnimi zavodi in društvi, sta preteklost. Vreme je doslej šlo prostovoljcem, ki so se pridružili akciji, na roke. Vsi pa
ktro in računalniške šole. Jutri popoldne vabijo na akcijo v KS Pesje in KS Šmartno. Jutri ob 9. uri se bodo čistilne akcije začele v krajevnih skupnostih Kavče, Cirkovce, Konovo, Stara vas, Šalek in Šentilj. Poleg tega bodo člani TD Velenje, Smučarsko skakalnega kluba, Društva brigadirjev in za-
ke, saj je prav, da se zgodaj naučijo, da je skrb za naravo del našega življenja. V Velenju smo doslej že velikokrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Tudi letos bomo na občini poskrbeli za rokavice, vreče za smeti in odvoz odpadkov, sicer pa akcije koor-
močno upajo, da bo tako tudi ta konec tedna, saj bodo akcije tekle od danes do sobote, tokrat pa pričakujejo največjo udeležbo.
Minuli vikend so okolje že v petek popoldne čistili v KS Bevče, v soboto dopoldne pa še v krajevnih skupnostih Paka, Škale-Hrastovec, Plešivec, Vinska Gora, Staro Velenje in mestni četrti Levi breg - vzhod. Z udeležbo so bili najbolj zadovoljni v Vinski Gori, kjer se je akciji pridružilo 130 krajanov, in v KS Škale-Hrastovec, kjer je okolje čistilo 100 krajanov. Največ dela so opravili ob glavnih cestah, kjer se čez zimo nabere neverjetno veliko smeti.
Danes bodo okolico Šolskega centra Velenje čistili dijaki in profesorji Ele-
posleni v Muzeju Velenje očistili grajski hrib in okolico skakalnic. Ribiška družina Velenje bo čistila okolico ribiškega doma in okolico jezer, pa tudi brežine rekle Pake. Potapljači, člani kluba vodnih športov in modelarji bodo čistili okolico čolnarne in Velenjsko jezero z okolico.
Bojan Prelovšek, ki na MO Velenje skrbi za koordinacijo čistilnih akcij, nam je povedal, da je bil odziv sodelujočih v akciji dober tudi letos. »Vabimo občane, da se nam pridružijo. Želimo si, da s sabo pripeljejo tudi otro-
dinirajo krajevne skupnosti in mestne četrti same. Prostovoljce prosimo, da se primerno obujejo, ker akcije pogosto potekajo ob cestah, pa naj imajo s seboj tudi odsevne brezrokavnike, ki jih ima večina v svojih avtomobilih.« Akcije se bodo končale na dan Zemlje, 22. aprila.	■ bš
Zavihali rokave, dosegli namen
Tudi letos so bili udeleženci akcije v vaški skupnosti Veliki Vrh - Gavce zelo prizadevni.
Šmartno ob Paki, 1. aprila - Minulo soboto je v občini Šmartno ob Paki potekala tradicionalna spomladanska akcija čiščenja okolja. Udeleženci so čistili bre-žine rek in potokov, območja ob poteh, cestah, ob železnici, odpravljali divja odlagališča, porušili tri avtobusna postajališča, ki jih bo lokalna skupnost nadomestila z novimi ...
Če je bila lanska udeležba kar presenetljivo dobra (več kot 100 občanov), je bila letošnja skromnejša. Našteli so od 80 do 90 občanov. So pa pobrali več smeti kot lanski (lani dobrih 3000 kilogramov, letos 1000 kilogramov več). Največjih smeti je bilo ob prometnicah, med njimi pa naj-
več pločevink in lončkov kave »za na pot«.
»Spomladanska čistila akcija je kljub skromnejši udeležbi dosegla svoj namen,« meni šmarški župan Janko Kopušar. Kot ugotavlja, so udeleženci počistili, kar so v vaških skupnostih predvideli. Je pa treba tudi priznati, še dodaja, da je ekološka ozaveščenost občanov večja in zato tudi nekateri menijo, da se jim zaradi tega ni treba odzvati na vabilo zanjo, čeprav bi jo lahko hkrati izkoristili za druženje s sokra-jani. Ob koncu akcije je namreč organiza-torica - lokalna skupnost - na ploščadi za tamkajšnjo Hišo mladih pripravila okrep-čitev - obrok pasulja.
• Tp
Očiščevalna akcija na dan Zemlje
Odpadkov iz leta v leto manj, žal pa še vedno preveč
Šoštanj - Čeprav marsikje že potekajo spomladanske očiščevalne akcije, v Šoštanju ostajajo zvesti odločitvi, ki so jo sprejeli pred štirinajstimi leti. Očiščevalne akcije Občina pripravi ob dnevu Zemlje, s čimer simbolno opozori prebivalce tudi na pomen tega dne, na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Letošnja bo prav na dan Zemlje, 22. aprila.
Vse dosedanje akcije so uspele, za kar gre največ zaslug seveda tistim, ki so se jih udeležili, predvsem predstavnikom številnih društev, brez katerih si tovrstnih dogodkov sploh ne znajo predstavljati. Nanje računajo tudi letos. Občina vsako leto udeležencem priskrbi rokavice, vrečke in poskrbi za odvoz odpadkov ter golaž za vse.
a mkp