ORZAVTO F?" ,<!TVn , LJUBLJANI
Došlo . 9. y m1
Poštnina plačana y gotov mL
Leto XnM štev.

prilogt
Ljubljana, sobota 9* maja 1931
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Rnafljeva udica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. in&eratoi oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— za inozemstvo 40.— Dic.
Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 mi 3 i 26. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Briand govori
Višek zunanjepolitične debate v francoskem parlamentu — Briand je s sijajnim govorom razorožil
svoje nasprotnike
Pariz, 8. maja, s. Velika zunanje^politič« na debata v zbornici je dosegla danes 6voj višek. Takoj ob otvoritvi seje so doživeli v zbornici redek prizor, da se je pojavil zunanji minister Briand, čigar govor v zbornici pričakujejo z veliko napetostjo, z rokopisom v roki ter ga prelistaval na vladnih klopeh. Briand je namreč doslej skoro vedno govoril brez pismenih beležk.
Prvi je govoril v vojni oslepeli poslanec Scapiri, ki pripada desničarski Maginotov: skupini in ki je napadel Briandovo politiko Posl. Thebaude, ki ie tudi vojni invalid slepec, a pripada neodvisni levici, pa je Bri-anda poveličeval kot simbol francoskes? naroda. Komunist Cachin ie Brianda seveda ostro napadel, češ da ie njegova politika kapitalistična.
Generalni napad na Brianda je podvzel Frankilin-Bouillon, ki je izvajal, da je Bri-andova zunanja politika vseh šest let sem samo dolga vrsta usodnih zmot in napak Ostro je napadal načrt carinske unije in vso nemško politiko.
Ob 18. je bil odrejen kratek odmor, nakar ie med napeto pozornostjo prcnapolnie ne zbornice pričel govoriti zunanji minister Briand.
"Pariz. 8 maja AA. Nocoj je imel francoski zunanji minister Briand v zbornici dolgo pričakovani zunanje politični govor, ki je na vse navzoče napravil silen vtis. Ako je hotel Briand s svojimi izvajanji razpršiti nezaupanje v svojo zunanjo politiko in ohrabriti svoje prijatelje, se mu je to popolnoma posrečilo. Ko je stopil z govorniškega mesta mu je zbornica priredila burne ovacirje, ki so popolnoma zadušile posamezne protestne klice z desnice ln skrajne levice. Zbornica mu je priredila naravnost triumfalne ovaeije. Briand je govoril zelo dolgo in pri tem razvil vse svoje gov ornaške zmožnosti
Barvil se je med drugim tudi z avstrijsko-nemškim carinskim sporazumom. Govoril je o francoskem protinačrtu tn o zastoju pomorskih pogajanj ter pojasnil marsikatere strani teh važnih vprašanj. Njegova izvajanja so bila zmerna m videlo se je, da se je vzdržal vsakih izrazov, ki bi mogli povzročiti poslabšanje položaja. Na drugi »'..rani se je Briand odločno postavil proti avstrijsko-nemškemu carinskemu sporazumu ter izjavil, da ga Francija ne bo trpela. Pri tem je izrazil upanje, da bosta Nemčija in Avstrija imeli korist od novega francoskega protinačrta.
Carinska unija
Pariz, 8. maja g. 0 avstrijskc-nemškeir carinskem načrtu je izjavil Briand v svo-
jem današnjem velikem govoru med dru gim:
»Takoj, ko sem izvedel za načrt, sem pi slal vsem prizadetim vladam okrožnico, v kateri sem naglašal, da dunajska pogodba krši določbe čl. 80 versailleske pogodbe, čl 88 saintgermainske pogodbe in določbe že nevskega protokola z dne 4. oktobra 1922 Italijanski zunanji minister Grandi je tako; poveril svojemu dunajskemu poslaniku na logo, naj se priključi demarši Francije in Češkoslovaške. S Hendersonom, ki je bi takrat ravno v Parizu, sva se dogovorila da pride to vprašanje pred svet Društvs narodov, za kar je podlaga čl. 80 versailleske pogodbe. V Ženevi bo Francija Dred ložila obširen obnovitveni načrt z iasnim predlogi Nemci in, Avstriici bodo zastopal stališče, da so upravičeni skleniti carinsko pogodbo, uipam pa. da bom mogel nemške in avstrijske državnike prepričati, da na silnimi udarci ni mogoče ničesar doseči ii da so za slične poskuse minili časi. Ce n' bo prišlo do sporazuma, bo moralo od!« čati mednarodno razsodišče«.
Zbornica je bila med Briandovim govo rom tako polna, kakor že mnogo let ne Prisotni so bili vsi poslanci, prenapolnjen-vsi prostori za diplomate, novinarje in du bliko. Skoro vsa zbornica je nagradila sivolasega državnika ob zaključku govora 2 viharnim aplavzom.
Po BTiandovem, skoro dve uri trajajočem govoru je bila seja za kratek čas pra kinjena. Kmalu po 10. se je zopet nadaljevala in bo trajala najbrž vso noč. Nihče ne dvomi več. da bo razprava zaključena z veliko večino za Brianda, ki je s svoj in sijajnim govorom ne le utrdil svoje prija celje. marveč razorožil tudi svoje nasprot nike.
Predlog zaupnic
Pariz, 8. maja s. Socialistično radikalna zbornična skupina je sklenila predložiti zbornici kot zaključek velike zunanje politične debate naslednji predlog:
»Zvesta mirovni politiki, ki jo je šele pred kratkim podkrepil načrt evropske unije, in prepričana, da je nemško-avstrij-skd carinski načrt s to politiko v popolnem nasprotstvu, izreka zbornica zunanjemu ministru svoje zaupanje, da bo mogel pred Društvom narodov pobijati ta poizkus priključitve s tem, da bo uveljavil pozitivno politiko splošne organizacije v Evropi. Skupina radikalne levice je soglasno mnenja ,da je treba dati vladi, ki bo Francijo zastopala v ženevi, najvišjo mero avtoritete.«
Dr. Marinkovič o konferenci Male antante
V Mali antanti ni niti najmanjših razlik v ocenjevanja
sodobnih problemov
Pariz, 8. maja. AA. »Petit Parisien« prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika v Bukarešti z jugoslovenski m zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovieem v zvezi z nedavno konferenco Male antante v Bukarešti. Dr. Marinkovič je med drugim rekel: čeprav je bil ta sestanek Male antante običajen vsakoletni sestanek državnikov Male antante, je bil posebno važen glede na vprašanja o gospodarski in industrijski kri-To so vprašanja avstrijsko-nemške carinske zveze, načrt francoske vlade in vse tiste inicijative, ki so se pojavile v poslednjih mesecih. Takoj moram naglasibi — čeprav sem vnaprej vedel, da na tem sestanku ne pride do diferenc v nazorih treb držav — da sem bil prijetno iznenaden, ko smo ugotovili, da niti v samih osnovnih temeljih ni prišlo takorekoč do razlik pri ocenjevanju postavljenih problemov in da
smo jih pojmovali na isti način ter se v taktiki zedinili lažje, kakor je bilo moči pričakovati glede na značaj omenjenih vprašanj in glede na jestvo, da stališča posameznih zainteresiranih vlad v teh vprašanjih niso bila prej znana. To mi da pravico do vere, da bo naša akcija v ženevi imela značaj največje smotrenosti
»Petit Parisien« naglasa v svojem komentarju k tej izjavi, da so bali vsi vnaprej prepričani, da bo dr. Marinkovič v Bukarešti služil kot morebitna vez med rumun-6kim in češkoslovaškim stališčem. Komentar dalje naglaša, da se glede na politiko kontinuitete v Beogradu Ln na istovetnost stališč Beograda in Bukarešte, mora videti, kako srečno delujejo rodbinske zveze med kraljem Karolom in kraljem Aleksandrom.
Predsedniške volitve v Franciii
Senatni predsednik Doumer fe oficielno prijavil svojo kandidaturo -Akcija za ponovno izvolitev dosedanjega predsednika Doumerguea
Pariz, 8. maja AA. Senatni predsednik Doumer je najavil svojo kandidaturo za predsednika republike. Leon Berard je izjavil, da ne bo kandidiral proti zunanjemu ministru Briandu, ki pa doslej še ni opredilil svojega stališča. Desničarske skupine bodo postavile za svojega kandidata Maginota, za katerega pa ni mnogo upanja, da bi bil izvoljen. Politični krogi so mnenja; da se bo borba za predsedniško mesto omejila na senatnega predsednika Doumerja in Brianda. če Briand ne bo kandidiral, ga bosta najbrž nadomestila Berard ali pa Painlevč. V primeru izvolitve Brianda za predsednika, bo bodoči zunanji minister najbrž Paul Boncour.
Pariz;, 8. maja d. Predsednik senata
Doumer je izjavil zastopniku »Agence Ha-vas«; Čeprav se nočem udeleževati polemik, ki so nastale zaradi predsedniških volitev, vendar ne morem brez protesta prezreti očitkov, ki me predstavljajo za nasprotnika mirovne politike. Predsednik le-publike, ki ima skrbeti le za splošne koristi države in za vzdrževanje notranjega in zunanjega miru, ne sme biti pristaš kake stranke, ker mora ostati razsodnik.«
Pariz, 8. maja s. Po vesti opoldanskega lista »Pariš Nouvelle« kroži baje v parlamentu v zadnjem času lista, v kateri se predsednik republike Doumergue naproša, naj zopet sprejme kandidaturo za predsednika republike.
Popoln poraz revolucije na Madeiri
Lizbona, 8. maja d. Vlada je popolnoma ukinila blokado Madeire, ker so njene čete v polni meri porazile vstaše, ki so se večinoma vdali.
Kininska afera v Grčiji
Atene, 7. maja AA. Tukaj se je danes začel velik proces, takozvani ki minski proces. Pred nekaj meseci je javnost silno razburila vest, da so se v nekaterih ga mizi j ah pokazaK pri vojakih znaki zastrupitvi. To
razburjenje ie še narastlo, ko so dognali, da so se vojaki zastrupili s ponarejenim kininom. Podjetnik Galopulos je ponarejal kinin na brezvesten način. Obenem z njim je bito obtoženih še 15 drugih ljudi. Javnost zahteva zanje najstrožjo kazen.
Grški zakon za zaščito države
Atene, 8. maja. AA. Grška vlada pripravlja poseben zakon proti rušMcem re« da v državi Po tem zakonu bodo lahko deportiralš komuniste in ostale elemente že na samo odredbo podi-tičnih oblasti
VELIKO INOZEMSKO POSOJILO
Včeraj je bilo v Parizu pod ugodnimi pogoji sklenjeno mednarodno posojilo Jugoslaviji - Posojilo znaša nad dve milijardi in se bo porabilo za stabilizacijo dinarja in za investicije
Beograd, 8. maja AA. Danes opoldne je bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Parisienne« na čelu.
Posojilo znaša 1.025 milijonov francoskih frankov,
emisijski kurz 87.5,
obrestna mera 7 °/o,
rok posojila 40 let,
konverzija je mogoča po 5 letih.
Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi.
Beograd, 8. maja. AA. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do pol 13. Seje so se udeležili vsi gg. ministri razen dr. Drinkoviča in dr. Šverljuge. Na seji je minister za trgovino in industrijo predložil poročilo o pogajanjih z avstrijsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Ministrski svet je dal trgovinskemu ministru navodila, po katerih bo izdelal protlpredloge na avstrijske predloge.
Med sejo ministrskega sveta je prišlo sporočilo finančnega ministra dr. Švr-Ijuge iz Pariza, da je bila danes podpisana v Parizu pogodba o posojilu pri bančnem konzorciju z »Union Parisienne« na čelu. Posojilo znaša 2 milijardi 300 milijonov Din (1025 milijonov frankov). Posojilo je sklenjeno na 40 let, obresti 7 odst., er. 'njjski kurz 87.50; možnost konverzije po 5 letih. Posojilo je čisto finančno in bo služilo stabilizaciji dinarja, deloma pa za javna dela v državi.
Beograd, 8. maja, p. Posojilo, ki ie bilo podpisano danes v Parizu, je vsekakor najugodnejše izmed vseh posojil.
kar jih je naša država sklenila po vojni. Dejstvo, da se je to posojilo sklenilo v času najhujše depresije na svetovnem denarnem trgu in po neuspehu mnogih drugih držav, pomeni posebno velik uspeh naše države. To posojilo je dokaz, da se kreditna sposobnost Jugoslavije in njena politična, finančna in gospodarska stabilizacija na mednarodnem polju mnogo bolje ocenjujejo od stanja vseh drugih balkanskih in mnogih drugih držav. Uspeh je tem pomembnejši. ker je bilo posojilo sklenjeno po besni kampanji, ki so jo naši pro-tivniki inscenirali v delu svetovnega tiska zoper podelitev posojila; v zvezi s sklenitvijo tega posojila so vrgli v svet bajko, da današnji režim v Jugoslaviji ni deležen zaupanja Evrope in da zato sploh ni mogoče, da bi dobil posojilo.
To stabilizacijsko posojilo je bilo sklenjeno brez vsakih drugih obvez naše države, to se pravi, da ni vezano napram posojilodajalcu ne na izvršitev raznih gradenj s provizijo podjetnikom, ne na reguliranje drugih obvez naše države. Posojilo bo služilo izvedbi zakonske stabilizacije dinarja, deloma pa javnim gradnjam v državi. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez
uspeha trudile prejšnje vlade, se ba zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost, da bodo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti do cenejših dolgoročnih kreditov v inozemstvu.
Vse intrige pioti dinarju, kg so se že do zdaj izjalovile, so s tem končno veljavno obsojene na pogin. Tako se bo zaupanje v našo valuto okrepilo doma in v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize in dala našemu gospodarstvu novega poleta.
Glede na razmere na mednarodnem denarnem trgu se sme novo posojilo na vsak način smatrati za posebno ugodno. To lahko najbolje vidimo iz naslednjih primerjav z našimi prejšnjimi in z nekaterimi tujimi posojili::
1.	dolarsko posojilo (Blair) 15.25 milijona dolarjev, emisijski kurz 95.5, obrestna mera 8 odst., trajanje 40 let, sedanji kurz 90 do 91.5;
2.	dolarsko posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, emisijski kurz 92.5, obrestna mera 7 odst., trajanje 30 let, sedanji kurz 81 do 81.75;
3.	hipotekam o posojilo (SeKgman) 12 milijonov dolarjev, emisijski kurz 87, obrestna mera 7 odst.. trajanje 30 let, sedanji kurz 85 do 85.5;
4.	rumunsko posojilo iz leta 1930 v višini 51 milijonov dolarjev, emisijski kurz 86.5, obrestna mera 7.5 odst-, trajanje 40 let:
5.	grško posojilo iz leta 1938 v višini 9 milijonov funtov, emisijski kurz 91, obrestna mera 6 odst., trajanje 30 let.
6.	grško posojilo iz leta 1930 v višini 4.5 milijona funtov, emisijski kurz 87, obrestna mera 6 odst., trajanje 37 let
Pomorski sporazum je za enkrat propadel
Pogajanja o pomorskem sporazumu med Italijo, Francijo in Anglijo bodo bržkone odgodena do razorožitve«
ne konference
Pariz, 8. maja AA. Politični krogi so mnenja, da so se pogajanja za francosko-italijanski pomorski sporazum definitivno ponesrečila dasi je uradni komunike izjavil, da bodo na majskem zasedanju sveta Društva narodo/ skušali rešiti ta sporazum. Splošno prevladuje mnenje, da bo vprašanje redakcije 'talijansko-francoske-ga sporazuma odloženo do -svetovne raz-orožitvene konference, ki bo prihodnje leto. Časopisje obžaluje, da so se stvari tako razvile, vendar pa odklanja trditev angleških listov, da skuša Francija izrabiti francosko-italijanski spor, da pripravi Anglijo do nastopa proti avstrijsko-nemški carinski pogodoi.
Rim, 8. maja d. Italijanski listi obžalujejo zastoj v italijansko-francoskih pomorskih pogajanjih. »Lavoro Fascista« gre tako daleč, da trdi, da je postaJ italijan-
sko-francoski pomorski sporazum kos papirja. »Giornale d* Italia« piše v najbrž naročenem uvodniku, da mora Italija po zadnjih izkušnjah nadaljevati svojo pomorsko politiko. List naglaša, da je bila Italija vedno pripravljena za pomorski sporazum s Francijo. Drugi listi omenjajo izjavo francoskega časopisja, da osnutek italijansko-francoskega pomorskega sporazuma od 1. marca ni obvezen.
London, 8. maja č. »Daily Telegraph« komentira snočnjo službeno objavo zunanjega ministrstva, da se bodo pomorska pogajanja s Francijo in Italijo nadaljevala v ženevi med zunanjimi ministri ob priliki zasedanja sveta Društva narodov ter piše, da znači to z drugimi besedami, da sta rimski in pariški pomorski sporazum padla v vodo in da bo treba pričeti pogajanja na docela novi podlagi.
Hitler na političnem umiku
Senzacionalen političen proces v Berlinu — Hitler negira revolucionaren značaj svoje stranke
Berlin, 8. maja. AA. Danes se Je pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti nekaterim narodnim socialistom, kd so obtoženi, da so z orožjem napadli komuniste. Za pričo so pokldcali tudi voditelja narodne socialistične stranke Adolfa Hitlerja V svojih izjavah je poudaril, da narodno socialistična stranka ni revolucijonarna in da obtoženci niso postopali po strankinih navodilih. Nato je dejal, da narodno-sociali-stično gibanje ni naperjeno proti vveimar-8ki ustavi in da je prepričan, da je vsak poizkus nasilja proti ustavi obsojen na popoln neusipeh. Narodno-«oeialistično gibanje
se poslužuje v borbi proti ustavi le legalnih sredstev. Hitlerjevi pristaši so pozdravili njegova izvajanja z burnim odobravanjem, tako je sodnik moral zagroziti, da bo izpraznil dvorano, če se bodo manifestacije ponovile. K razpravi je prišel tudfi ka-petan Stennes, ki je dejal, da napadalni oddelkn narodmo-socialistične stranke niso prejeli nikakiih navodil za oborožen nastop proti komunistom. Pred sodiščem se je zbrala velika množica narodnih socialistov, tako da je polieija morala večkrat izpraznita ulico.
Venizelos o grškem tiskovnem zakonu
Atene, 8. maja. AA. V zvezi z včeraj* šnjimi vestmi o ne pomirljivem zadržanju šefov opozicijskih strank glede na novi zakon o tisku, je predsednik vlade Venize* los smatral za potrebno, da v listih pre» cizira svojo izjavo,. k: je povzročila tak« šen hrup. Venizelos je naglasi!, da so bile njegove besede v listah onozraje napačno reoroduciirane. Venizelos je rekel samo: »Ako opozicija noče glasovati za novi ti« skovni zakon, tedaj ne bi imel ničesar pro« ti temu, da pirav ta zakon uporabi za ge» slo pri volitvah, ker je prepričan, da po« polnoma odgovarja ustavi.« Zato deman*
tira, da je zapreti! z razpustom parlamen« ta, če opozicijske stranke ne bi glasovale za novi tiskovni zakon.
Smrt poljskega književnika
Varšava, 8. maja AA. Znani poljski književnik Ziclav Bedicki, predsednik novinarskega sindikata, je umri davi v Varšavi.
Aretacije komunistov v Rumuniji
BnkareSta, 8. maja č. V Temešvaru so oblasti odkrile tajno komunistično organizacijo, ki £ je načeloval tamošnji odvetnik dr. Ivan Stein. Aretiranih je bilo 15 ljudi.
Imenovanja v generaliteti
Beograd, 8. maja. p. »Vojni list« objav« lja večji ukaz o imenovanju in premesti** vah oficirjev pri višjih vojaških povelj« stvih. Med drugimi so imenovani za po« močnika komandanta I. armije divizijski general Vladimir Belič, dosedaj komandant drinske divizije, za pomočnika komandanta II. armije divizijski general Jovan Jovano« vič, dosedaj komandant vibaske divizije, za pomočnika komandanta IV. armije d i« vizijski general Jevrem Damijanovič, dosc« daj komandant osješke divi<zije, za vršilo« dolžnosti komandanta vrbaske divizije bri. gadni general Dragoslav Milkovič, za ko« man dan ta drinske divizije brigadni gene« ral Jovan Veselinovič. Za komandanta osješke divizije brigadni general Ušja Dra« šič, za komandanta šumadijske divizije pa divizijski general Aleksander Daskalovič.
Fond za brezposelne rudarje
Beograd, 8. maja. AA. Na osnovi za ko« na o ustroju vrhovne državne uprave in ministrstva za gozdove in rudnike ter to« zadevnih odredb, je minister za gozdove kt rudnike podpisal naredbo o osnovanju fon« da za brezposelne rudarje
Nemški industrija v Sarajevu
Sarajevo, 8. maja. n. Sinoči so prispeli semkaj nemški industrijci. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki trgovske zbor« niče. Danes dopoldne se je vršila v zbor« niči za TOI konferenca z domačimi gospo« darskimi krogi Ob 1. je bilo prirejeno v hotelu Evropa skupno kosilo, popoldne pa so sd gostje ogledali znamenitosti mesta.
Teniški turnir v Beogradu
Beograd, 8. maja. AA. Teniški turnir pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga prireja beograjski Bob klub za pr» venstvo severnega Balkana, se je začel da« nes na igrišču na Kalemegdanu. Na igr* šču so se zbrali vsi inozemski igralci k» okoli 50 domačih igralcev. Točno ob 15. je dospela pred klubsko zgradbo »Boba« Nj. VeL kraljica Marija s princeso Ileano. kneginjo Olgo in princeso Marino. Pred vbodom na klubske prostore so visoke go« ste pozdravili polkovnik Leko, gdč. G?u« jič, predsednic kluba Milan Radojlovič in člani odbora. Na igrišču samem so zbrani igralci navdušeno sprejeli kraljico in nje« no spremstvo. Današnje tekme se niso mogle končati, ker jih je prekinil dež.
Temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev v Beogradu
Beograd, 8. maja p. Ob številni navzočnosti vernikov ter zastopnikov oblasti ja danes popoldne patrijarh Varnava blagoslovil temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev sv. Marka.
Vn tk.0« St. 106
Sobota, 9. T. 9SI
^Komedijata e svršena"
$ofija, 6. majnaka.
»Tragikom edije prvo dejanje je konča* Do«, sem hotel napisati, že preden mi je prišlo v roke zemljedelsko »Pladne«, ki je svojemu poročilu o nepričakovanem zaključku bolgarske vladne kriee nadelo gornji naslov, pa sem si potem premislil, češ saj ima prav list: komedija je konča* na. Končana je nevredna igra »Demokrati* češkega Sgovora« z vladarjem in opozicij* skimi strankami; sedaj se pričenja trage« dija bolgarskega naroda s prvim dejanjem: volitvami. Koliiko dejanj bo imela ta tra? gedija, dane6 še nihče ne more reči. Morda doseže vrhunec že na koncu prvega in edi« nega dejanja, aH pa se bo nadaljevala vse dotlej, da jo zaključijo dogodki, podobni tistim, ki »o pred osmimi leti odprla »Sgo* voru« vrata državne uprave, samo z raz« liko, da bo sedaj plačal »Sgovor« svoje grehe, za sedaj in tedaj. In morda še kdo.
Ko se je radi odpora »Sgovora«, stoječe* ga pod vplivom makedanstvujuščrh, pone* Brečila tudi druga misija Malinova. da se* stavi koalicijsko vlado 5 sodelovanjem »Sgovora«, so tisti bolgarski krogi, ki jim je blagor države resnična srčna želja, pač mislili, da bo vladar krenil po drugi poti in poveril Malinovu neomejen mandat, da sestavi vlado tudi brez sodelovanja »Sgo* vora«. Ta njihov up pa je splaval po vo» d i, ko se je izvedelo, da je poklioam v av« dijenco Ljapčev, od katerega pač nihče v vsej državi nikdar ni in ne bo pričakoval, da bi dal prostovoljno iz rok moč, kii mu jo daje vlada.. Če je tudi kralj morda imel ramen, da bi poizkusil 3 čisto opozicijsko vlado, mu ga je Ljapčev prav gotovo po< drl z novimi očitki na naslov opozicije in novimi dvomi o njeni državotvornosti. Pa je prišlo, kakor je hotel Ljapčev: najprej poizkus sestave koalicijske vlade »Sgovo* ra«, demokratov in naoijonalnih liberalcev, pri čemer se je vedelo že naprej, da de* m okra ti nikakor ne morejo pristati več na 6kurmo delo s »Sgovorom«. a ko je šlo za koalicijo »Sgovora« in »sroilovcev«, »o le«ti zahtevali tri mirnistrske listnice, česar pa »Sgovor« ni hotel sprejeti. Tu je bil Se zadnji trenutek, da državna glava ponovno poseže vmes, toda kamen je že dmčal na* vzdol po bregu in vladar pač ni čutil več v sebi dovolj samostojne moči, da bi ga zadržal. Odločil se je za homogeno vlado »Sgovora« in »kriza« se je zaključila z iz* javo Liapčeva, s katero je nreklical ostav* ko svoje vlade. Izšel je službeni komunike.
ki je javljal, da so prizadevanja raznih
državnikov, katerim je bila poverjena na* loga, da sestavijo koalicijsko vlado, »osta* la brfz uspeha, radi česar se kriza danes zaključuje s tem, da ostane stara vlada brez izpremembe v svojem sestavu.«
Na prvi svoji s^ji pa je novi »tari mini« str&ki svet sklenil, da se bodo volitve v na* rodno sobranje vršile v nedeljo, 21. junija. Če bi bil Ljapčev katolik, bi človek dejal, da je nalašč izbral ta dan. da bi ae še bolj dokumentirala »lilijskobela nedolžnost nje« govega »Sgovora?,. na dan §v. Alojzija.
Kako komentira bolgarska javnost ta za« ključek štirinajstdnevne vladne krize, si je lahko misliti. »Sgovoristi« so silno zado« voljni, ker so se jim tako zopet utrdili nji« hovi do skrajnosti omajani stolci in so se jim vladne jasli primeknile še mnogo bi i« že. Volitve bodo vodili oni in večina jim je zagotovljena že vnaprej. Kdor ve, kaj pomeni volilni teror vladnih strank na Bol« garskem, si lahko predstavlja, kako se bo« do že v najkrajšem času začele polniti ie* če, kako bodo pokali samokresi in bombe makedonstvujuščih in fašistične »Rodne zaščite«, kako bo v curkiih tekla kri na« sprotnikov »Sgovora«.
Vsa opozicija smatra in »javlja, da vlad* na kriza, ki je obenem tudi državna kriza, nikakor ni zaključena, temveč da se je po* globila, ko se je zopet polastila oblasti neka strankarska skupina proti želji na« roda. Demokrati smatrajo volilno vlado »Sgovora« za poostritev krize in provo* kacijo vse države. Smilov je dejal, da je da.l Ljapčev kralju najusodnejši svet ko mu je nasvetoval tako rešitev krize. Na« rodni liberalci so prepričani, da se bodo volitve vršile v velikanski razdraženosti. Radikali pravijo,_ da ta rešitev pomeni predrzno igro z javnim mnenjem in priča« kovan jem nairoda. Zelo ostro se izražajo sociialisti, Ipi pravijo, da sita r-Sgovor« in vladar enako odgovorna za tako protina* rodno rešitev krize. Da zemljedelci, naj* močnejša stranka v državi, smatrajo vso krizo in nje rešitev za nevredno komedi« jo in izzivanje naroda, sem že omenil. Vsa opozicija je prenričana, da je zadel drža« vo. po krivdi »Sgovora«, strahovit udarec.
Z ozirom na vse to je pričakovati, da se bo za volitve strnila vsa opoziciiia, izvzem« ši morda samo socijaliste. v skupen boj proti »Demokratičeskemu Sgovoru« in nje* govemu nasilju. In ta boj bo hud, gotovo hujši kot jih je kdaj doživela Bolgarska.
Dr. Spkimaim v L^iUjad i Razprava proti ScH^Iovk morilcem
Velike poplave v južni Nemčiji
Ustavljen železniški promet — Porušeni mostov! — Večje število človeških žrtev — Ogromna materialna škoda
Berlin, 8. maja. d. V južni Nemčiji so silna neurja povzročila velike poplave. Ob besensko - pruski meji so bili tako silni nalivi, da je cela vrsta krajev pod vodo. Pri Homburgu je voda podrla most. Poplavljena so obširna zemljišča. Tudi v Bad-nu so neurja povzročila veliko škodo. Letališče pri Badnu je popolnoma poplavljeno ter neuporabno za letalski promet
Pri Geroldshausu je od silnega deževja povzročeni zemeljski plaz podrl most preko reke Oos. Ponekod je voda porušila Železniške nasipe, tako nedaleč od Berghaus-
na in v Nagoldtalu, zaradi česar je železniški promet postal nemogoč.
V Wurttembergu sta utonili dve osebi v narasli vodi. Bregove je prestopila tudi reka Neckar. Preplavljena je železniška proga Stuttgart - Heideiberg. Iz rasnih krajev poročajo, da je železniški promet onemogočen, zaradi česar vzdržujejo osebni promet s poštnimi avtomobili.
Pri Aschalfenburgu so utonile 4 osebe, ki so stale na mostu, ko ga je podrla narasla voda. Več malih mest je pod vodo. Po-vodenj je odplavila več sto glav živine.
Grško-turški sporazum
Angora, 8. maja. AA. Dnevnik »Milliiet« naglaša v komentarju o predavanju grške« ga poslanika v Angori, da se je grško«turški sporazum naglo ojačil in pokazal dobre posledice. Angorski sporazum med Grčijo in Turčijo se ne more smatrati za nava« den diplomatski akt, temveč za temeljni kamen k zgradbi balkanske unaje. Balkan« ska unija se je zdela še pred nekoliko leti -ioro nedosegljiva in nihče ni mislil, da bi -e ta. cilj mogel doseči Grškostuaski spo* razum naj bo zgled balkanskim narodom, kiio je'treba delaiL
Odpoklic poljskega poslanika na Dunaju
Dunaj, 8. maja. s. >Wiener AUgemeine Zeitung« je zvedela iz dobro poučenega vira, da bo poljski poslanik na Dunaju dr. Karel Bader v najkrajšem času odpoklican. Zadnji vzrok za odpoklic Baderja je, da se je v vprašanju nemško » avstrijske unije pokazal nemformiranega in da razen tega ni mogel preprečiti odloka ministra za kmetijstvo dr. Pollfuasa o prepovedi uvoza za lahka teleta. Odlok je bil sieer preklican, vendar poslanik dr. Bader pri tem ni posredoval v smislu navodil svojih nadrejenih oblast ev.
Španska vlada proti analfabetizmu
Madrid, 8. maja. AA. španski prosvetni minister je podal o prosvetnih razmerah v Španiji tole izjavo: Prosvetne rasmere v Španija so najslabše na svetu. Naj dras tične jše prikazuje to stanje pismenosti, število nepismenih znaša 75 odstotkov. V samem Madridu je 50.000 otrok, ki niso mogli biti vipisani v šole, dasi so njahovi starši to želeli. Provdzorna vlada je odobrila 1 milijon pazet za najem novih zgradb, ki bodo služile šolskim potrebam v Madridu, 3,000.000 pezet pa za iste potrebe v provinci. Španija Ima milijone m milijone ljudi. ki ne znajo napisati niti svojega imena. Vlada bo posvetila največjo pozornost prosvetnim razmeram v državi.
Lordska zbornica proti MacdonaMovi vladi
London, 8. maja. A A. časopisi obširno razpravljajo o včerajšnjem glasovanju lordske zbornice, ki je z 82 glasovi proti 31 odklonila zakonski načrt o melijoraciii poljedelskih zemljišč. Listi menijo, da j« lordska zbornica s svojo nepomirljivostjo napovedala vladi boti. ki se bo izvojeval v prihodnjih volitvah. Časopisje končno pravi, da bo ta borba zelo olajšala skupen nastop liberalcev in delavske stranke v ustavnih vprašanjih.
Egiptsfte ženske v volilnem boju
Kairo, 8. maja AA. Ker so se začele ha-remsske žene v zadnjem času politično udejstvovati in ker nastopajo z opozicijsko Stranko Vafd proti vladi. Je policijska oblast izdala odlok, s katerim prepoveduje poseganje haremsklh žena v volilno borbo ca parlament.
Sprejem v poštno službo
Beograd, 8. maja. AA. Minister za promet je razpisal natečaj za 7 uradniških pri* pravnikov z diplomo pravne fakultete, 4 pripravnike z diplomo tehniške fakultete elektrotehnične skupine, 19 moških urad« nikov in 10 ženskih uradnikov s popolno srednjo šolo. Pogoji so določeni v nate« čaju. Rok je 15. julij 1931. Prošnje je vložiti pri pristojnih poštnih direkcijah.
Nesreča na beograjskem kolodvoru
Beograd, 8. maja p. Na beograjskem kolodvora ss je davi zaletel lokalni vlak iz Obnenovca v odbijače ob kcncu tira. Sunek je bil tako močan, da je pometalo po vagonih vso prtljago s polic. Več potnikov je bilo pri tem lažje ranjenih, večina pa je odnesla samo nekaj strahu.
Ponesrečen avtobus
Cačak, 8. maja p. Avtobus, ki vozi na progi čačak—Belina, se je danes dopoldne zaletel v neki tovorni avto 9 tako silo, da se je prevrnil. Več potnikov je dobilo hude poškodbe in so jih morali prepeljati v bolnico. Oba šoferja so zaprli, dokler se ne dožene, kdo je nesrečo za-kriviL
Brat po nesreči n strela sestro
Kruševac, 8. maja p. Brat in sestra Dragica in Stojan Nikolič sta se na paši igrala z nekim revolverjem. Pri tem je brat tako nerodno ravnal z orožjem, da se je revolver sprožil in je krogla zadela sestro naravnost v glavo. Zgrudila se je na mestu mrtva. Nesrečni brat je hotel izvršiti samomor in so ga komaj pomirili.
Bitka z banditi v Newyorku
Newyork, 8. maja. I. Snoči se je razvila med policijo in zločinsko tolpo, ki ji na« čeluje zloglasni newyjTŠki bandit Crabley pravcata bitka. Policija je zvedela, da se skriva Crabley v neki zapuščeni predmest« ni vili. 300 policajev je vilo obkolilo in pozvalo zločince, naj se vdaijo. Banditi so odgovorili z ognjem in začeli obstreljevati policijo s strojnimi puškami. Tudi polici« ja je obstreljevala vilo s strojnicami in se j« razvila nad eno uro trajajoča bitka. Končno je policija napadla vilo z bomba* mi za soizenje in je zločince tako omamila, da jih je z lahkoto premagala in ujela. Orabley in njegov glavni pomočnik sta bila nevarno ranjena. Ujeli so tudi neko 161etno dekle, ljubico Crableva, ki je pri zaslišanju priznala, da je aktivno sodelo* vala pri vseh njegovih zločinih.
Nadomestne volitve v AngBji
London, 8. maja AA. Pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico v Saintrollozu pri Glaag>owu je bil izvoljen z 10.044 glasovi kandidat delavske stranke W. Leo-
narcL Za konzervativnega kandidata J. Kennedyja je glasovalo 8.662 volilcev. Kandidatinja narodne stranke ga. Campbell je dobila 3.521 glasov. Delavska večina znaša 1382 glasov. Pri volitvah 1. 1929. je dobil delavski kandidat 19.445, konzervativni kandidat 11.430 in komunistični kandidat 613 glasov.
Ljubljana, 8. maja. Nocoj je prijel * beograjskim bffzo^la« kopj r Ljubljano šahovski velemojster Spi^lmann. Pripeljal se je iz Vršca, J^jer je ione} 18. simultanko na svoji turneji po Jugoslaviji. Na kolodvoru (ita ga sprejela šahjst g. Ciril Vidmar in naš urednik. Do« slej je g. Spielmamn obiskal 16 našrh mest in bo pri nas igral v Ljubljani, Celju, Ma« riboru in Rogaški Sla trn i. V Ljubljano bi imel priti šele čez nekaj dni in bo pora« bil za oddih dneve, ki ga ločijo do matchfi z g. Pircem. Ta match se prične 12. t. m. v Ljubljani in se bo nadaljeval v Celju, Mariboru jn Rogaški Slatini. Poleg matcha z g. Pircem, ki ga g. Spielmann visoko ce« ni kot resnega nasprotnika, bo odigral ve« le mojster v Ljubljani tudi simultanko.
Holandski novinarji na Cetinju
Cetinje, 8. maja AA. Sem je dospela skupina holandskih novinarjev, ki potuje po paši državi Spremlja jo nekoliko jugo-
slovenskih novinarjev.
Rumunija pred volitvami
Bukarešta, 5. maja.
Ko je rumunski premijer Jorga 30. apri« la objavil razpust parlamenta in obenem napovedal nove volitve za prve dni mese* ca junija, je bila politična javnost nemalo presenečena. Osupnenje ni veljalo razpu. stu, k; že dolgo n; bil nikaka tajnost ter je bil le logična posledica intransigentne ga stališča skupščinske narodnocaranristič ne večine napram Jorgovj vladi. Tud; na« poved volitev sama ni presenetila. Pač pa se je javnost zavzela nad pogumom Jor« ge, ki hoče iti čez mesce dni na volitve in si obeta doseči delazmožno skupščinsko večino.
Jorgovo ime je v rumunski javnosti zna« no kot ime velikega učenjaka, rodoljuba in poštenjaka, v političnem življenju, ki 6e ga je doslej udeleževal še nekako mimogrede, pa nina pravega slovesa in pri zadnjih vo« litvah je v družbi z maršalom Avereseom dosegel komaj 3 odst glasov. Razen tega mu manjka obširna strankarska organiza* cija, kj bi se nanjo lahko naslonil in ki bi zanj delovala po vsej državi. Veliko pred« nost nud; Jorgi stari liberalni volilni zakon, po katerem je potrebno le 40 odst. vseh glasov v dosego 80 odst. skupščinskih man« datov. Narodni caranisti so hoteli izpre« meniti ta krivični volilni red, ki ie poro« dici Bratianu do nedavna vedno zagotovil večino v parlamentu, pa ob oblici drugega dela niso uspeli, da se lotrio volilne refor« me. Ugodnost volilnega reda pa je na Jor« govi strani le v toliko, ako bi se hotel po* služiti starih liberadnih praktik in si z na* siljem izvojevati potrebnih 40 odst. gla« sov.
Javnost je globoko uverjena, da Jorga ne bo posegel za takim sredstvom, zato je bilo vnaprej jasno, da si bo 6kušal prido« biti organizacijo kake že obstoječe stranke, ki bo postala nositeljica njegovega volil« nega programa. Predsednik Jorga je sicer silno delaven na narodno*prosvetnem polju in je v Valeniju de Munte ustanovil ljud« sko univerzo, kamor je hodil predavat še tud; kot predsednik vlade, ali slični insti« tuti v politični borb} ne morejo odtehtati dobro delujoče strankarske organizacije. Zato je bil spočetka navezan le na to, da 6i pridobi razne frakcije, kakor so kmet« ska stranka dr. Lupuja, agrarna liga Garo« flidora, nacijonalistično«fašistična organi« zacija »Vlad Cepeš« »n liberalna disidend, Georgea Bratianu ja. Te so se tudi takoj pri« bližale Jvitgi, s čimer je bil ustvarjen te« melj za vladni blok.
Vse te frakcije pa gotovo niso dovolj trdna osnova za tako velepomembno pod« jetje, kakor ga namerava Jorga. Nimajo niti dovolj tradicije, niti dovoln obširno izvedene organizacije,- ki bi bila kos dose* damji skupščinski večini, in kar je glavno, niti dovoij pristašev, da bi lahko opraviee« vala nado na dos&go potrebnih 40 odst. glasov. Zato se je bilo treba ozreti po uglednejših zaveznikih. Ti 6o samo liberal« ci, katerih ugled je po zadnjem občutnem porazu začel rasti v isti meri, kolikor manj so bili narodni caranisti v stanu, da izpol« nijo v volilni borbi množicam dane oblju* be. Pokret narodno«caranistione stranke v masah je bil nekaj čustvenega in elemen« tarnega, a se je tekom časa v širokih slojih znatno polegel. Ne samo oživljena liberalna agitacija, tudi značaj naroda je k temu znatno doprinesel.
S pridobitvijo liberalne stranke za vlad* ni blok si je ta znatno utrdil hrbtenico. Pri* dobil je potrebno politično«strankansko organizacijo in se obenem osamosvojil od mamjših frakcij, ki so od predsednika Jor* ge kot moža brez stranke zahtevale pre* tirane ugodnosti za svoje usluge. Postale so tem cenejše, čim večja delež na bodoči vladi je moral predsednik odstopiti libe«
ralcem.	.
Prejšnja skupščinska večina je seveda tudi že krepko na delu. Nje napadi so osredotočeni na Argetoiona, kateremu oči« ta jo, da je eksponent bank in denarnih mogotcev ki da se je zavezal odstraniti vse omejitve v obrestni meri »a agrarne kredite, sprejete pod vlado narodno«cara« nistične večine. Caranisti operirajo tudi s tem, da imajo največ zaslug za povratek kralja v državo in da Jorgova vlada torej ni kraljeva vlada, ni pa tudi Jorgova, marveč Argetoianova.
Po mnenju poznavalcev zavisi vse od na« čina volitev. Predsednik vlade odgovarja na napade caranistov, da se ne bo ustrašil niti ostrejših prijemov, vendar pa da se hoče pri volitvah strogo držati zapadno* evopskih metod in da ne bo dopustil nika« kega nasilja. Odločiti morajo volilcd po svoji najboljši vesti in vednosti.
Čevljarska zadruga ▼ LJubljani
naznanja, da je njen dolgoletni član, gospod
IVAN ALEŠ
danes dne 8. maja nenadno preminul.
Pogreb 86 bo vršil ▼ nedeljo, dne 10. maja L L ob pol 4. url popoldne iz Ahacijeve ceste *fit. 10, II. stop-njišče, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 8. maja 1931.
Včeraj je b3o končano zasliševanje obtožencev in je bila zaslišana prva priča
16704
NAČELSTVO.
Zagreb, 8. maja, n. V nadaljevanju pro* cesa proti zagrebškim teroristom je bila danes ponovno zaslišana Marija Hranilo« videva. Predsednik ji je predočil več pi* sem, ki so prišla na njen naslov z Dunaja i? okraja, v katerem stanuje Gustav Per« čec. Hraniloričeva oporeka, da bi imela e Perčecem kakršnekoli zveze, in pravi, da ne ve, kdo pošilja ta pisma na njen naslov.
Predsednik: »Pisma niso naslovljena sa* mo na vaš naslov, marveč so tudi tako spretno šifrirana, da jih niti strokovnjaki niso mogli dešifrirati. Bržkone ste hoteli ubiti še enega tako dobrega človeka, kakor je bil Toni Schlegel, in pognati v zrak še kak most.a
Obtoženka na vse to molči. Nato je bil ponovno zaslišan Horvatek, ki je preiskovalnemu sodniku izjavil, da mu ie Horceg prinesel paket z besedami: »Na, tu sem ti prinesel eksploziva in žico.«
Horvatek: »Nič nisem vedel, kaj je v paketu. Tudi nisem polagal na to nikake važnosti«
Predsednik: »Izjavili ste tudi. da vam je Herceg prinesel dva kervčega z revol* ver ji.«
Horvatek: »Tega «e ne spominjam.« Nato je bil ponovno zaslišan Anton Herceg, čigar zasliševanje je bilo pred par dnevi prekinjeno, ker je nenadoma obo» lel. On oporeka vse, česar ga dolže ostali obtoženci, in 6e ničesar ne spominja. Prav tako tudi zanika, da bi se bila Baibič in Pospišil na begu zglasila pri njem na Sa* šaku. Nato »ta bila Herceg in Horvatek soočena, vendar pa sta oba še nadalje vztra* jala pri svojih izjavah. Predsednik je nato prešel k sasifšerranju
prič. Prv« je b3a zaslišana Marica Lju* stin, ki je izpovedala, da sta 6e Baibič in Pospišil res oglasila na Hercegovem 6t3« novanju na Sušaku, predno sta pobegnila na Reko. Za njenim zasliševanjem je bila današnja razprava zaključena
Beograjski proces
Beograd, 8. maja, p. V procesu proti te« roristoin, ki «0 izvršili atentat na vlak s poklonitveno deputacijo, je bil danes naj* prvo zaslišan Carevič. Obtožen je, da je vsestransko podpiral zarotnike in dal Til* manu denar za potovanje v Beograd, dasi« ravno je vedel, da gre za pripravo atentata-Vedel je tudi za Seletkovičeva potovanja na Madžarsko, skrival pa je tudi letake ;,a drugo propagandno literaturo. Carevič vse oporeka in zatrjuje, da 6® je z obtoženci sploh le malo poznal.
Tudi naslednji obtoženec dr. Žeijko Kle« ment vse oporeka in zatrjuje, da pozna le nekatere obtožence. Za njim je bil zaslišan trgovski poslovodja Simon Mikič, ki je so« deloval z zarotniki in jim dajal tudi de* nama sredstva Zagovarja se, da je mislil, da gre le za organizacijo športnega kluba S Tilmanom sta bila dobra prijatelja, ker sta v sorodu. Res je dobil od njega za Budrovca paket, ni pa vedel za njegovo vsebino. Pri aoočenju vztrajajo vsi trije pri svoji izpovedi Končno je bil zasll« šan še Canid. ki je obtožen, da je podp!« ral ilegalno delo ostalih obtožencev in jwn dajal tudi denar. Zagovarja se, da večine obtožencev sploh ne pozna, z ostalimi ae pa pozna le v toiiko, v kdHkor je prSel t njimi kot trgovec v posSovoe stike. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Rastlinske zadruge
Ljubljana, 8. maja
Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo je sklenila danes svoja letošnja predavanja s prav zanimivim predavanjem asistenta botaničnega instituta naše univerze, vipavskega rojaka g. Gabrijela Tomažiča o rastlinskih zadrugah v ljubljanski okolici.
Kakor se ljudje zbirajo v razne družbe in društva in se tudi družijo različne živali, tako so tudi rastline družabna bitja. Prav mlada je veda, ki se bavi s temi rastlinskimi zadrugami, in je tudi pri nas to predavanje prvi poskus opredeliti najbližjo ljubljansko okolico, nad Golovec po njegovih rastlinskih zadrugah. Rastline so živa bitja, ki so odvisna kakor vsako drugo živo bitje od okolišnih razmer, podnebja, tal, vode ter količine in kakovosti rudninskih snovi. Na rastlinske zadruge ima največ vpliva poleg teh činiteljev tudi osoj-nost, odnosno prisojnost ter prav posebno človek, ki s svojimi rokami, bodisi s košnjo, sečnjo ali pašo posega v naravne tvorbe rastlinskih družb. Tudi živali so velikega pomena za nastanek rastlinskih zadrug, saj prenašajo cvetni prah in tudi semena po vsej okolici, če se te okolišne razmere spremenijo, se spremeni seveda tudi sestava rastlinske zadruge in nastanejo tako cele vrste različkov v zadrugah. Ce gledamo sestav rastja na Golovcu, vidimo, da so se nastanile po jarkih ob barskem mahu jelše z visokimi šaši, malo višje jeseni z bolj pritlikavim šašjem, višje gori pa hrastje in bukovje z borovnicami, praprotmi, jerebikami, prav po vrhovih gričevja pa najdemo zadrugo borovcev z leševjem, borovnicami in posebno ostro travo. Predavatelju se je toplo zahvalil univ. prof. dr. Hadži. Udeležba je bila številna iz krogov botanikov.
Iz železniške službe
Beograd, 8. maja č. Z odlokom
nega ministra je premeščen h kurilnici Ljubljana I. Ivan Kenič, dosedaj uradnik pri zastopstvu jugoslovenskih državnih železnic v Postojni. K gradbenemu oddelku ministrstva je premeščen Ivan MOHer-Pe-trič, dosedaj uradnik pri ljubljanski železniški direkciji.
Tekmovanje za DsvteoT pokal se prične danes
Zagreb, 8. maja AA. Tekme sa Da virov
pokal med Jugoslavijo in Japonsko, ki bi se bile morale pričeti danes popoldne v Zagrebu, so morali zaradi dežja odgodUi in se bosta prva dva singla igrala jutri ob 15., igra v dvoje v nedeljo ob 15.30, poslednja singla pa v ponedeljek ob 15. *
TenlSkl turnir za državno khtako prvenstvo, izločitveno kolo v Ljubljani med SK Ilirijo in TKD Ateno se vrši v nedeljo, dne 10. t m. ob 9. na igriščih Atene v Tivoliju.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Prehodno deževje z bliskom in gromom, zboljšanje vremena verjetno. — Sitaaeija včerajšnjega dne: Nad Oceanom leži nizid pritisk, dočim se razvija na severo-vzhod-nem delu kontinenta anticiklon, ki s svojim jugozapadnim delom sega tudi v zapadne dele naše države. Razlika v pritisku je malenkostna in obstoja zato naklonjenost k lokalnim nevihtam. Barometerski pritisk je na Primorju in vzhodu padel za 0.1—2 mm.
Dunajska vremenska napoved u sebet«! V splošnem se sedanje vreme ne bo mnogo spremenilo. V severnih Alpah poslabšanje.
žrebanje dri* fazr« loterij«
(žrebanje V. razreda bo -rsar do 29.
Dne 5. maja so bili izžrebani naslednji manjši dobitki:
Din 500.—
16.053, 16.055, 36.619, 38.105, 49.452, 49.485, 59.531, 59.591, 68.753, 68.795, 75.074, 75.108, 81.296, 82.469, 98.120, 98.143,
št. 8.009, 8.015, 8.053, 9.706, 9.730, 9.753, 16.075, 19.108, 19.131, 19.123, 27.795, 29.277, 38.107, 39.534, 39.562, 46.601, 46.670, 46.676, 56.049, 56.050, 56.052, 56.063, 56.075, 57.327, 66.417, 66.418, 66.475, 66.480, 66.482, 67.562, 69.145, 69.414, 69.415, 69.456, 69.468, 72.059, 75.158, 76.614, 76.654, 77.209, 77.255, 77.273, 82.477, 84.170, 86.924, 87.279, 87.994, 89.112, 98.154, 98.913, 98.958.
9.783, 13.875, 13.881, 34.180, 34.186, 34.198, 47.418, 47.423, 47.493, 57.381, 57.382, 58.893, 67.584, 67.598, 68.729, 72.098, 73.753, 73.770, 78.003, 78.016, 78.041, 89.133, 89.146, 96.615,
16.010,
36.617, 49.415, 59.521, 68.743. 75.016, 78.087, 96.848,
Dne 8. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 20.000 Din srečki štev.: 17.126, 84.848, 10.000 Din srečka štev.: 22.739, 4.000 Din srečke štev.: 23.065, 56.824, 74.770, 95.060, 2.000 Din srečke štev.: 4.418, 4.322, 5.120, 6.357, 8.824, 8.884, 9.376,10.979, 10.314, 11.956,11.767, 12.167, 13.372, 14.459, 21.285, 22.618, 22.529, 22.515, 26.336, 26.887, 32.683, 33.715, 39.791, 42.192, 45.787$ 50.101, 55.572, 63.074, 73.997, 74.394, 75.700, 76.477, 78.019, 78.047, 83.193, 84.144, 85.639, 92.185, 93.658, 93.518, 95.102, 95.844, 95.526, 98.270.
Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost.
Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovijenih, nefccžrebanfli
srečk je še na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv* Petra c. 19
0WH TJ«WJI—
Vestni pogrebni mt«4
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, dobri, skrbni atek in stric, gospod
Ivan Aleš
čevljarski mojster in meščan ljubljanski
dne 8. t. m. ob 8. uri zutraj po daljšem bolehanju, v starosti 64 let, bogu-vdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ nedeljo, dne 10. maja 1931 Ob ud
popoldne od doma žalosti, Ahaci jeva cesta St. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. maja 1931.
6700
PAVLA ALEŠ, soproga — VERA in MARIJA, hčerki