Kamniški OBČAN
Št. 2
Informativni dan v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik
PRED ODLOČITVIJO O NADALJNJI POKLICNI IN ŽIVLJENJSKI POTI
Kar prehitro mine leto in ponovno je čas, ko se nova generacija osmošolcev skupaj s starši, ki se morda bolj kot'njihovi otroci zavedajo teže pravilne odločitve, soočajo s pomembno življenjsko odločitvijo - kje in kako nadaljevati šolanje, kaj jih veseli, kaj pričakujejo in podobno.
Da bi bila odločitev lažja, predstavljamo programe, interesne dejavnosti, utrinke iz življenja in dela Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki pod svojo streho združuje gimnazijo in srednjo eko-
nomsko šolo. V gimnaziji se dijaki v štirih letih izobražujejo v programih splošne in ekonomske gimnazije, v srednji ekonomski šoli pa so vključeni v program ekonomskega tehnika, ki prav tako traja štiri leta. Izjemno kvalitetnemu pouku, sodobno, nadstandardno opremljeni šoli, tesnemu sodelovanju med dijaki, starši in profesorji ter prek petdesetim različnim interesnim dejavnostim, ki omogočajo razvijanje osebnosti in spodbujajo kreativnost, gre pripisati zasluge za izjemno uspešno opravljeno maturo dijakov SCRM, ki se giblje kar med 97% in 100%.
Več o zavodu Šolski center Rudolf Maister, šolskih programih in dejavnostih boste izvedeli na informativnih dnevih v petek, 14. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15. februarja, ob
9. uri, ko boste lahko tudi pokukali v učilnice in se prepričali, da šolanje ni zgolj sedenje v šolskih klopeh.
Šolski center Rudolfa Maistra predstavljamo na 9. in
10. strani.
SAŠA MEJAČ
42. leto
Kamnik, 30. januarja 2003
SNOVIŠKA ZGODBA O USPEHU
V Termah Snovik upih-nili prvo svečko za prvo leto obratovanja zaprtega bazenskega kompleksa
V najmlajših slovenskih termah Termah Snovik v zeleni in neokrnjeni Tuhinjski dolini so z zlatimi črkami zapisali datum 25. januar 2002, ko so slovesno odprli pokrit bazenski kompleks z več kot petsto kvadratnimi metri vodnih površin z vodnimi atrakcijami. In po letu dni so v soboto, 25. januarja 2003, s ponosom in zadovoljstvom nazdravili prvi obletnici obratovanja pokritega bazenskega kompleksa, ki je v tem času gostil 154.000 kopalcev, kar pomeni v povprečju kar 420 kopalcev dnevno. To vsekakor zgovorno potrjuje upravičenost investicije, kakovost storitev, ugodne naravne danosti, odlične možnosti in spodbudo za nadaljevanje snoviške zgodbe o uspehu. Seveda ob zadostnem kapitalu in zavzetosti ekipe, ki jo že ves čas z vztrajnostjo in zagnanostjo vodi direktor Ivan Hribar, ki
Prijazen, zagnan in mlad kolektiv Term Snovik se je veselil ob prvi rojstnodnevni torti zaprtega bazenskega kompleksa, ki gosti povprečno 420 kopalcev dnevno, kar je najlepša spodbuda za nadaljnji razvoj turističnega in zdraviliškega središča v prelepi zeleni Tuhinjski dolini.
je kljub raznim pomislekom ves čas verjel v uresničitev visoko zastavljenega projekta turi-
stičnega in zdraviliškega središča, ki prinaša Tuhinjski dolini in celotni kamniški občini
široke možnosti razvoja turizma in podjetništva. Več na 8. str.   VERA MEJAČ
Pogovor z Maksom Lavrincem, poslancem Državnega zbora R Slovenije
O SOCIALNIH POMOČEH, REFERENDUMIH, VELIKI PLANINI, DUPLIŠKEM ZRAKU IN ŠE O ČEM ...
Kar nekaj časa je že minilo od našega zadnjega pogovora s poslancem Državnega zbora Maksom Lavrincem. V tem obdobju se je tako v klopeh našega najvišjega zakonodajnega telesa, kot tudi v naši občini, zgodilo marsikaj novega. Ker je pogovor s sogovornikom, za katerega pravimo, da nima dlake na jeziku, gotovo zanimiv, smo ga povprašali o najbolj pomembnih
dogajanjih v Državnem zboru, kjer opravlja tudi dolžnost predsednika enega najpomembnejših in tudi najbolj aktivnih odborov - odbora za notranjo politiko. Zanimal nas je tudi njegov pogled na dogajanja v naši občini in seveda tudi njegovo sodelovanje pri tem.
Pogovor objavljamo na 2. strani
Osemtisočaki Ceneta Griljca    PREVIDNO V PLANINE
Uvodna iz niza prireditev ob 110-letnici slovenskega in kamniškega organiziranega planinstva (Planinsko društvo Kamnik
je namreč najstarejše planinsko društvo v Sloveniji) je razstava oljnih slik kamniškega alpinista in gorskega reševalca Ceneta Griljca
v Galeriji Veronika pod naslovom Osemtisočaki, ki je na ogled še danes. Likovno ustvarjalnost Ceneta
OB ZADNJI NESREČI NA GRINTOVCU
Likovna ustvarjalnost kamniškega alpinista in gorskega reševalca Ceneta Griljca, kije upodobil vseh štirinajst osemtisočakov Himalaje, ki so jih osvojili Slovenci, je pritegnila številne obiskovalce, prijatelje planin, ki so do zadnjega kotička napolnili galerijo Veronika. Nafotografiji v sredini je avtor razstave Cene Grilje, desno ob njem gorski reševalec, gorski vodnik in himalajec Bojan Pollak, levo pa prof. dr. Mirko Juteršek, predsednik PD Kamnik Dušan Štefula in Tone Škar-ja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS. (VERA MEJAČ)
Griljca je ob odprtju razstave v petek, 10. januarja, predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Ceneta se spominja še iz slikarskega krožka na kamniški gimnaziji in že takrat so občudovali njegove lepe lastnosti, ki jih je ohranil do danes - izredno delaven, discipliniran, natančen, s težnjo po dovršenosti. Več o razstavi na 8. in 10. str.
DOMŽALE
Ljubljanska cesta 110
tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si
I začetek tečajev: 10. 2. 2003
Zasnežene planine, posebno še najvišji vrhovi, so močan izziv in so izredno vabljive. Ker v zadnjih letih snega ni bilo ravno veliko, so se kar malo pozabile dodatne nevarnosti, ki jih s seboj prinese zima. Zato se veliko ljudi odpravi v višave, ne da bi se pri tem povsem zavedalo, kaj vse jih tam poleg užitkov še lahko čaka.
V četrtem tqdnu letošnjega januarja je v dolinah deževalo, v planinah snežilo. Količina zapadlega snega je bila precej različna. Meteorologi so opozarjali na veliko nevarnost pla-
zov (tretje do četrte stopnje), vendar so omenjali samo Zahodne Julijce. Povsod pa je pihal močan veter, ki je tudi po prenehanju padavin prenašal sneg in delal zamete, opasti in klože. Temperature so bile v planinah pod ničlo, tako da se sneg ni mogel bistveno predelati. Proti koncu tedna se je vreme izboljšalo, vendar so še vedno pihali močni vetrovi.
Minulo soboto, 25. februarja, sta se v kamniških planinah zgodili dve nesreči, ki sta terjali celo življenje planinca. Zato ne bo odveč opozorilo vsem, ki tudi
pozimi hodimo v planine. Če opozarjajo na nevarnost plazov, se ne podajmo na pot.
Cepin, dereze, palice, svetilka z rezervnim vložkom, pa tudi kompas in zemljevid z ustreznim znanjem za nujno uporabo, prva pomoč, reševalna folija in še kaj spada ne samo na zimsko, ampak na vsako vsaj malo resnejšo turo. Pa tudi redno vsakoletno obnavljanje znanja za varnejšo hojo po planinah je za večjo možnost preživetja zelo koristno.
Več na 3- strani
Priprave na devetletno osnovno šolo
V letošnjem februarju bodo vse slovenske šole vpisovale otroke v 1. razred devetletne osnovne šole. V razgovorih o devetletki pogosto slišimo, da je največja novost de-vetletke zgodnejši vpis otrok v šolo. S tem je izražena skrb staršev, kako bo poskrb-
ljeno za njihove malčke in kako bo potekalo delo v »novi« devetletni šoli.
Vstop v šolo je ena od sprememb, ki jih uvaja devetletka. Pred sprejetjem nove šolske zakonodaje, ki je starost šoloobveznih otrok znižala za eno leto, so šole v prvi razred vpi-
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 13. februarja. Članke oddajte najpozneje do srede, 5-februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. februarja, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg, 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tet 01/83 91311 in 041/662 450, fax: 01/8319 860.
Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13- ure, sreda od 8. do 12. ure in od 13- do 17. ure.
sovale šestletne otroke le na posebno željo staršev. Zdaj so za mlajše otroke narejeni novi učni načrti, ki naj bi bili prilagojeni njihovim razvojnim značilnostim in potrebam. Otroci te starosti so aktivni in radovedni ter se neobremenjeno lotevajo številnih nalog, še posebej, če je njihov trud opažen. Za učinkovito delo z mlajšimi je ključnega pomena učiteljeva občutljivost za psihološke potrebe otrok v skupini vrstnikov. Vsak otrok bi moral imeti v razredu priložnost, da uspe.
Nadaljevanje na 3- strani
Pogovor z Maksom Lavrincem, poslancem Državnega zbora R Slovenije
O SOCIALNIH POMOČEH, REFERENDUMIH, VELIKI PLANINI, DUPLIŠKEM ZRAKU IN ŠE O ČEM...
Kar nekaj časa je že minilo od našega zadnjega pogovora s poslancem Državnega zbora Maksom Lavrincem. V tem obdobju seje tako v klopeh našega najvišjega zakonodajnega telesa, kot tudi v naši občini, zgodilo marsikaj novega. Ker je pogovor s sogovornikom, za katerega pravimo, da nima dlake na jeziku, gotovo zanimiv, smoga povprašali o najbolj pomembnih dogajanjih v Državnem zboru, kjer opravlja tudi dolžnost predsednika enega najpomembnejših in tudi najbolj aktivnih odborov - odbora za notranjo politiko. Zanimal nas je tudi njegov pogled na dogajanja v naši občini in seveda tudi njegovo sodelovanje pri tem.
Ker smo se ravno včeraj srečali z dvema referendumoma, o železnicah in telefoniji, ki sta v javnosti naletela na zelo mešane komentarje, bi bilo zanimivo slišati tvoje mnenje o smiselnosti takih referendumov, zlasti o zadevah, o katerih bi lahko odločali strokovnjaki, državni zbor in drugi, saj referendumi davkoplačevalce tudi precej stanejo?
Referendumi in ljudska iniciativa res spadata v področje našega
Soglašam, da bi morali o tem odločati strokovnjaki. Podobno je bilo pri privatizaciji letališč. Stališče države je bilo takrat, da to, kar je na zemlji, letališka steza in druga infrastruktura, ostane last države, podjetje se pa lahko preoblikuje v delniško družbo. Takrat se bodo začeli zmanjševati tudi stroški. Pri telefoniji pa je stvar v tem, da zato, ker je nekdo kupil telefonski priključek pet let prej, kot bi ga sicer dobil, bo sedaj dobil vse nazaj. To se mi zdi popol-
Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora, vsak ponedeljek v svoji pisarni v Kamniku sprejema občane z njihovimi vprašanji in predlogi. Poleg tega pa se udeležuje tudi sej svetov krajevnih skupnosti, kjer dobi marsikako koristno pobudo za svoje delo v parlamentu...
odbora za notranjo politiko, vendar je tudi res, da je to predvsem ustavno pravno vprašanje. 90. člen ustave, ki govori o referendumu in ljudski iniciativi, je žal napisan tako, kot bi ga kokoši skupaj znosile. Omogoča namreč vsakovrstne referendume, ob vsaki priliki. Z zakonom o referendumu smo lahko samo toliko popravili, da smo zvišali število potrebnih podpisov. Problem je v tem, da je treba za spremembo ustave med strankami doseči konsenz, saj je za vsako ustavno spremembo potrebnih 60 glasov poslancev, to pa pomeni, da mora zanjo poleg pozicije glasovati tudi dobršen del opozicije. Po mojem mnenju bi se moral predsednik ustavne komisije Pahor s posameznimi strankami v njihovih pisarnah dogovarjati, do kam se lahko z nekim predlogom pride, ne pa da vse poteka na sejah komisije.
Moram povedati, da je bil na osnovi dogovora s strankami, tudi opozicijskimi, že pripravljen osnutek novega zakona, ki bi opravil z vmesnimi in drugimi kvazi referendumi. Referendum naj bi bil čisti zakonodajni ali pa posvetovalni. Ker pa se stvari na ustavni komisiji niso premaknile, bo to verjetno ostalo za naslednji mandat 2004-2008. Sedaj pa naj bi ustavo spreminjali samo v tistih delih, ki nam jo narekuje vključitev v EU.
Alije, denimo, smotrno, da o takih vprašanjih kot je organiziranost železnice, odločajo volivci, ali pa bi morala biti odločilna presaja stroke?
noma nelogično. To je tako, kot da bi tisti, ki so kupili prve mobitele po 8000 DEM, sedaj zahtevali razliko nazaj...
Poslanca Lavrinca že dalj časa pestijo vprašanja v zvezi s plačevanjem prispevkov staršev na področju otroškega varstva. Že pred časom je namreč pripravil poslansko pobudo za spremembo pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih tako, da bi odpravil omejitev plačila staršev na največ 80% cene programa. Sedaj je namreč navišje plačilo staršev v osmem razredu in znaša 80% cene, razliko pa plača občina, v kateri imajo starši otroka stalno bivališče. V tem razredu se po vseh merilih in kazalcih tako znajdejo tudi starši, ki so preprosto rečeno, bogati. Tudi ti seveda uveljavljajo znižano plačilo programa v višini 80% cene. Takšno plačilo pa se šteje za polno plačilo. Po Lavrinčevem mnenju je taka rešitev krivična, postavlja pa se celo vprašanje njene ustavnosti.
Ker od takratne ministrice za šolstvo, znanost in šport dr. Lucije Čok ni dobil odgovora, pač samo obljubo, da bo ministrstvo takoj začelo s pripravami na spremembo omenjenega pravilnika, je v dobri veri odstopil od javne predstavitve pobude. Kasneje je svojo pobudo razširil s predlogom, da se pri razvrščanju staršev v plačilne razrede upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine ter premoženje, ki ga ima družina. -
»Moje videnje socialne države je takšno, da bi iz proračuna dobi-
Kamniškl občan ■■ izdajatelj Bistrita, dao, Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o ĐDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno števili«; 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko nišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d, tisk Set d.d, Ljubljana dne 30.1.2003
vali na tak ali drugačen način, predvsem tisti, ki so te pomoči res potrebni. Teh pa je na žalost zmeraj več,« pravi Lavrinc in doda, da je zato predlagal, naj bi najpre-možnejši prispevali za otroško varstvo 95% cene programa, socialno najbolj šibki pa samo 5% (sedaj dajejo 20%).
Po njegovem mnenju samo prihodki ne morejo biti podlaga, saj jih marsikje lahko fiktivno prilagodijo. Zaveda se tudi, da je to zahteven projekt, ki presega moč enega poslanca, tudi zaradi predpisov o varstvu osebnih podatkov. To lahko izpelje samo vlada, ki ob pomoči davkarije zbere potrebne podatke.
Znan je podatek, da gre iz proračuna okrog 209 milijard različnih pomoči in da bi bilo treba na tem področju marsikaj spremeniti. Vendar ni tako enostavno.
Omenil je tudi tako imenovane državne pokojnine. Tudi če ima nekdo še tako veliko premoženje, mu pripada ta pokojnina in podobno. Pri tem pa je tudi poudaril, da so že v prejšnjem sistemu upoštevali premoženjsko stanje kot podlago za pravico do določenih vrst pomoči, sedaj pa tega ni več.
Ker se te zadeve prepočasi ali pa sploh ne rešujejo, se je te dni Lavrinc kar osebno napotil na ministrstvo za finance in na davčno upravo, kjer mu sicer vsi pritrjujejo, da ima prav.
Zanimalo nas je njegovo mnenje, kako bolj pomagati družinam, še zlasti tistim z več otroki, ki jim otroški vrtec iz takšnih ali drugačnih razlogov ni dosegljiv.
»Cena otroškega varstva je znana in tem, ki ne morejo koristiti teh storitev, bi morala država preko zakonodaje zagotoviti (plačnik je v tem primeru občina) enako udeležbo. Ti so namreč neenaki »pred obličjem države«.
Že nekaj časa se govori o premoženjskem davku. Kaj je novega na tem področju?
»Do premoženjskega davka bo treba priti. Do takrat pa ljudje ne bodo spoznali, da je prazna hiša ali lokal, neoddan v najem, breme. Poglejmo samo naše prazne kamniške ulice, zaprte lokale in hiše. Predlagal sem, da bi za začetek obremenili premoženje le s toliko davka, da bi pokrili stroške pobiranja in vzpostavitve evidence. Počasi pa bi prešli na neko normalno obdavčitev, ki bi spodbudila prodajo nepremičnin in bolj ekonomsko razporeditev stanovanj. Zavedam se, da to ni enostavno, niti ni popularno. Za Kamnik bi bilo to gotovo še posebej zanimivo, saj imamo kar precej vikendov, še posebej na Veliki planini.
Tudi na spremembo sistema financiranja občin že kar nekaj časa čakamo. Sedanji namreč spodbuja ustanavljanje novih malih občin, brez materialne podlage?
»To je naloga stroke, ki mora resno preučiti modele financiranja po Evropi. Nikakor pa tega zakona ne morejo'pisati politične stranke ali pa poslanci-župani, ker bo vsak pisal zakon po meri svoje občine. Če bo to vzela v roke stroka, je moje veliko upanje, da bi še v tem mandatnem obdobju lahko ustrezno popravili zakon o financiranju občin.«
»Eno od področij, ki poslanca Lavrinca posebej zanima, je tudi pobiranje davkov in ustrezna organizacija davčne službe.
»Danes lahko rečem, da davkarija slabo dela, ker je na tem področju premalo izobraževanja, pa tudi od njih ni nobenih pobud in predlogov. Pri nas sicer poberejo visok odstotek davka od legalnih dejavnosti, nobenega davka pa se ne pobere od nelegalnih dejavnosti. Imamo primere nezaposlenih ljudi, ki imajo bajne hiše in drage avtomobile, premoženje v delni-
cah in podobno. Če davkarija ugotovi razkorak med v preteklosti prijavljenimi prihodki in premoženjem, lahko izda dohodninsko odločbo na osnovi 50% obdavčitve razlike (najvišji obdavčit-veni razred) potem pa naj posameznik dokazuje, če ima še kakšne legalne (neprijavljene) prihodke. V razbremenitev vseh, ki pošteno delajo in prijavljajo svoj dohodek, bi morali pobrati tudi tovrstne davke...
Področje financ poslanca Lavrinca, kot sam pravi, posebej zanima zato, ker bi tisto, kar država daje oziroma vrača državljanom, morala porazdeliti bolj pravično, na drugi strani pa naj bi se ekonomska sfera malo hitreje in bolj čisto obračala.
Morda bi kakšno besedo rekla še o nekaterih lokalnih problemih, ki tarejo našo občino, denimo o zagatah v družbi Velika planina zaklad narave, ki nikakor ne more na zeleno vejo. Nekaj časa jo pestijo zelene zime, pa spet zastarela oprema, saj bomo prihodnje leto zabeležili štiri desetletja, odkar seje tudi z združenimi sredstvi širše ljubljanske regije povzpela na Šimnovec prva gondola?
»Če mene vprašate, je firma povsem zrela za stečaj. Razvoj Velike planine bi moral biti podprt z nekim programom in resnim kapitalskim vložkom. Dokler na Veliki planini ne bo zaigrala svoje vloge ekonomska logika, ne bo nikoli bolje. Tisti, ki imajo svoje objekte na planini, bodo ves čas zahtevali, naj občina krije stroške žičnice in pokriva izgubo, sami pa ne bi prispevali ničesar. Tako pa se turizem ne da peljati. Ta trenutek, če bi dosledno ravnali po zakonu, je stečaj edina rešitev, to pa seveda ne pomeni likvidacije.
Tudi o drugem perečem problemu, dupliški Pirolizi, ki z onesnaževanjem okolja še vedno razburja krajane, pa tudi vodilnim v občini povzroča precej sivih las, ima poslanec Lavrinc svoje mnenje.
»Moram reči, da vso zadevo dobro poznam. Zaradi tega problema sem dobesedno »moril« in še »morim« ministra za okolje in prostor. V nekem trenutku sva celo ugotovila, da so ga njegovi lastni inšpektorji takrat »naheca-li«. Zato je glavnega republiškega inšpektorja tudi zamenjal. Govorili so mu, da ukrepajo in ko je zahteval, naj mu pokažejo odločbe, so mu pokazali dve ali tri stare odločbe in da novih postopkov ne morejo uvesti, dokler stari niso končani. Opozoril sem ga na novi zakon o inšpekcijskem nadzorstvu, ki daje inšpektorjem »bajna« pooblastila. Lahko tudi vse skupaj zaprejo. Potem je nova ekipa inšpektorjev za Pirolizo naredila nek program sanacije, ki mora biti uresničen do konca tega meseca (januarja). Do takrat pa jih ne morejo preganjati, razen za tisto izredno emisijo pred novim letom. Torej nisem pozabil na Duplico in na Pirolizo. Ko sem se zadnjič zaradi pozno končane seje ponoči peljal domov, sem sam občutil nek za pljuča zelo pekoč dim. Prepričan pa sem, da bo ta problem kmalu rešen, saj prej ne bom odnehal,« je na koncu pristavil Maks Lavrinc.
Za konec še nekaj o tem, kaj se bo, poleg evropskih zakonov, letos pomembnejšega dogajalo v državnem zboru. Med pomembnejšimi nalogami na področju notranje politike so vsekakor nov zakon o varnosti v cestnem prometu, sprememba zakona o policiji, zlasti z vidika močnejšega notranjega nadzora, sprememba zakona o zemljiški knjigi, več sprememb bo na področju pravosodja, še posebej tožilstev in podobno. In nenazadnje, »Lavrinčev odbor« čaka tudi zakon o predsedniku republike...
FRANC SVETEIJ
Š&fl Agencija za razvoj turizma
\M';J        in podjetništva v občini Kamnik
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 831 98 31 E-mail: o/. kamnik@iskd. si
Petek. 7. februarja, ob 19. uri
Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave Fran ALBREHT (1889-1963)
Razstava ob 40-letnici smrti kamniškega rojaka, pesnika, prevajalca,
urednika in kritika Frana Albrehta.
Soorganizacija: Osnovna šola F. Albrehta Kamnik.
Razstava bo odprta do 2.marca 2003.
Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstop prost!
Sobota. 8. februarja, ob 19. uri
Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik
Območna revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda
Na reviji bo sodelovalo 11 pevskih sestavov, delujočih v občinah Kamnik in Komenda.
Vstopnina: 1.000 SIT, dijaki in študentje (800 SIT).
80
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik. si h ttp://www. kam.si k. si
Petek. 31. ianuaria. ob 19. uri
Šola filmske pripovedi in estetike: A. Tarkovski, Solaris; sledi predavanje D. Rutarja o obsesijah in kako se soočamo z njimi ter njihov pomen v vsakdanjem življenju. Torek. 4. februarja, ob 18. uri
Ciklus predavanj IZ BABIČNE SHRAMBE. Tokrat bo tekla beseda o kristalih.
Petek. 7. februarja, ob 10. uri
KAKO NASTANE KNJIGA? Kulturni dan za 4. razred osnovne šole z Andrejo Vukmir in Andrejo Peklar. (Ostali interesenti se lahko dogovorijo za drug datum z Andrejo Štorman, tel. : 831 12 17, vsak dan do 15. ure).
Petek. 14. februarja, ob 19. uri
Šola filmske pripovedi in estetike: A. Tarkovski, Stalker; sledi predavanje D. Rutarja o upanju in iluzijah, o herojih in njihovem odnosu do vere. Kaj je torej smisel življenja? Kaj je resnica?
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka,
od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06
www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.ora
Petek. 31. ianuaria. ob 19. uri
Koncert ŠTAJERSKIH 7
ob 50-letnici Glasbene šole Kamnik
Nastopili bodo še: Mestna godba Kamnik pod vodstvom Roka Spruka, MePZ Cantemuz pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in Godalni orkester Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Janeza Klobučarja
VSTOPNINA 2.000 SIT
Sobota. 1. februarja, ob 19.30 uri
TRANSVESTITSKA SVATBA - KUD Svoboda Zalog
Gledališka predstava VSTOPNINA 1.000 / 1.500 SIT Četrtek. 6. februarja, ob 17. uri Gledališče Uš
Rokec na drugem koncu sveta
predstava za otroke, otroški abonma in izven
VSTOPNINA 700 SIT
Torek. 11. februarja, ob 17.uri
Podelitev priznanj najboljšim športnikom in koncert mladinske vokalno - instrumentalne skupine iz gimnazije Nykobine Mors iz Danske koncert
Četrtek. 13. februarja, ob 18. uri Šentjakobsko gledališče
Kranjski komedijanti
gledališka predstava, dijaški abonma
Nedelja. 16. februarja, ob 19. uri
Teater 55
Butelj za večerjo
gledališka predstava
VSTOPNINA 2500 SIT
Ponedeljek. 17. februarja ob 20. uri
Nataša Burger
Na palubi
premiera gledališke predstave v produkciji Doma kulture Kamnik VSTOPNINA 1500 SIT
80
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 01/831 20 62, 041 545 580 Odprto ob nedeljah od 14. ure do mraka Sobota. 8. februarja, ob 16. uri
Otvoritev razstave in delavnica (prikaz izdelovanja) ROČNO IZDELANA KNJIŽNA KAZALA Petre Plestenjak-Podlogar iz Škofje Loke Razstava bo odprta do 2. marca 2003
80
DRUGE PRIREDITVE
Kulturno prosvetno društvo Šmarca Habjanova 9, Smarca Tel.: 01/831 62 72 Nedelia. 9. februarja, ob 19. uri
PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU, v Kulturnem domu Šmarca.
Nastopili bodo učenci SGBŠ Ljubljana pod vodstvom profesorja Marjana Trčka.
80
Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 11, Kamnik Tel: 01/830 34 30 Petek. 14. februarja, ob 18. uri
Koncert orkestrov Glasbene šole Kamnik, v dvorani Glasbene šole Kamnik
Torek. 18. februarja, ob 18. uri
Slavnostna akademija mladih glasbenikov, v dvorani Glasbene šole Kamnik
ZA BOLJŠI POLOŽAJ KMETIJSTVA
Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v Podjetni regiji kot skupni izobraževalni projekt občin Kamnik, Moravče, Mengeš in Trzin, ki ga sofinancira Delegacija Evropske komisije v Ljubljani (v okviru Programa malih projektov PHARE).
V okviai regionalnega razvoja so se občine severno od Ljubljane povezale v Podjetno regijo, ki združuje osem občin, in sicer: občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice. Sprejele so skupni razvojni program, ki ima namen pomagati občinam pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Na podlagi skupnega razvojnega programa Podjetne regije so občine Kamnik, Moravče, Mengeš in Trzin skupaj oblikovale projekt izobraževanja kmetovalcev z naslovom »Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v Podjetni regiji« in ga prijavile na razpis Delegacije Evropske komisije v Ljubljani. Nosilka projekta je občina Kamnik. Projekt . v vrednosti šest milijonov tolarjev je eden od osmih, ki jih je med 56 prijavami Delegacija Evropske komisije izbrala za sofinanciranje, kar pomeni, da bo prispevala 80% sredstev. Predstavniki delegacije so projekt pohvalili, saj je edini med odobrenimi, ki so ga prijavile lokalne skupnosti (občine) in edinstven zato, ker je prvič prijavo uspešno pripravilo več občin skupaj, tako da je zgled dobrega medobčinskega sodelovanja.
S projektom nameravajo sodelujoče občine predvsem spodbuditi kmetovalce k boljšemu načrtovanju razvoja kmetijskih gospodarstev, k sodelovanju in trženju lokalnih kmetijskih proizvodov, pa tudi izboljšati njihovo usposobljenost za pridobivanje sredstev. Tako naj bi se povečala konkurenčnost kmetijstva v sodelujočih občinah tudi na nivoju Evropske unije. Poleg tega bodo sodelujoče občine skozi ta projekt usmerile svoje delovanje v koristne podporne aktivnosti za kmetovalce in izboljšale sodelovanje z njimi in s strokovnimi organizacijami.
V okviru projekta bo organizirana serija osmih delavnic na štiri različne teme, ki se jih bodo udeležili zainteresirani kmetovalci iz sodelujočih občin. Na delavnicah bodo udeleženci s pomočjo strokovnjakov spoznavali naslednje teme:
• osnovno načrtovanje del in razvoja kmetije, spremljanje stroškov ter finančnih tokov,
• združevanje ponudnikov, prednosti skupnih dejavnosti na kmetijah in trženje proizvodov,
• možni viri financiranja kmetijstva, zahteve oz. pogoji za
uspešno prijavo, • programiranje in priprava projektov za razvoj kmetijskih gospodarstev in prijave za sofinanciranje. Delavnice bodo organizirane tako, da bodo udeleženci z razpravo ob primerih do konca delavnic pripravili idejne osnutke projektov za strukturne spremembe in izdelavo ali izboljšanje načrtov razvoja njihovih kmetij. Novo znanje bo udeležencem olajšalo razvoj in financiranje njihove dejavnosti, hkrati pa bodo bolje pripravljeni na vstop v EU.
Poleg delavnic za kmetovalce bo organizirana tudi posebna delavnica za občinske službe in strokovne organizacije s področja kmetijstva, ki bo namenjena vzpostavljanju sodelovanja in oblikovanju lokalne kmetijske politike. V okviru projekta bo po izvedenih delavnicah pripravljen tudi študijski primer konkretnejše priprave projektov razvoja kmetijstva, da bi se dejansko na terenu preverilo učinek delavnic in jih integriralo v splošen razvoj nekega območja. Študijski primer bo potekal na območju Velike planine, Male planine in Gojške planine,
Vi sprašujete, župan odgovarja
M.M. sprašuje, kako je s sofinanciranjem mamografskih pregledov v letu 2003-
Financiranje ali sofinanciranje mamografskih pregledov ni občinska obveznost, kljub temu pa smo v letu 2002 vpeljali posebno proračunsko postavko za sofinanciranje teh pregledov. Strokovnjaki v zdravstvu namreč priporočajo redno pregledovanje z namenom zgodnjega odkrivanja raka na dojkah. Ker redno pregledovanje ni v okviru primarnega zdravstvenega varstva, smo želeli s sofinanciranjem pregledov našim občankam omogočiti pogostejše preglede, kot jih predvideva zakon.
Sprva je bil odziv s strani naših občank zelo slab, zato smo v Kamniškem občanu s posebnim obvestilom skušali vzpodbuditi Kamničanke, da izkoristijo 50% sofinanciranja pregleda. Odziv je močno presegel pričakovanje, zato je sredstev, ki so bila rezervirana v ta namen, zmanjkalo že pred koncem leta. Tako so morale nekatere občanke plačati storitev v celoti. Da se to ne bi več dogajalo, smo v proračunu za leto 2003 podvojili vsoto, tako da nam sredstev ne bi smelo zmanjkati. Res pa je, da občinski proračun še ni sprejet, saj so volitve v lokalni samoupravi zamaknile datum
sprejema proračuna, zato Občina Kamnik posluje v okviru začasnega financiranja. To pomeni, da poslujemo v posebnih pogojih, zato sredstev, kijih bo odobril šele občinski svet s prejemom proračuna za leto 2003, še ne moremo koristiti. Ker pa smo na Uradu župana prepričani, da s sprejemom povečane proračunske postavke na občinskem svetu ne bo težav, smo že navezali stike z vodstvom, zdravstvenega doma v Domžalah z namenom, da bi mamografshe preglede že začeli opravljati, račune pa bomo poravnali takoj po sprejemu občinskega proraču na.
Vse občanke, ki so imele morebitne težave zaradi opisanih dejstev, pa se lahko oglasijo na Oddelku za družbene dejavnosti pri svetovalki za področje zdravstva, gospe Marjeti Benkovič, da boste poskusili skupno rešiti morebitne zaplete.
župan
ANTON TONE SMOLNIKAR
vanj pa bodo vključene pašne skupnosti, lastniki zemljišč in turistični delavci s tega območja. Območje je bilo izbrano zaradi skupnih interesov in pomena območja za zaščito vodnih virov in varovanje narave.
Dodatne informacije o projektu in sodelovanju na delavnicah: Občina Kamnik: Martina Bajde, tel. 01/83 18 107; Oikos d. o. o.: Mojca Hrabar, Matjaž Harmel, tel. 01/72 26 400
PREVIDNO V PLANINE
Ob zadnji nesreči na Grintovcu
Zasnežene planine, posebno še najvišji vrhovi, so močan izziv in so izredno vabljive. Ker v zadnjih letih snega ni bilo ravno veliko, so se kar malo pozabile dodatne nevarnosti, ki jih s seboj prinese zima. Zato se veliko ljudi odpravi v višave, ne da bi se pri tem povsem zavedalo, kaj vse jih tam poleg užitkov še lahko čaka.
V četrtem tednu letošnjega januarja je v dolinah deževalo, v planinah snežilo. Količina zapadlega snega je bila precej različna. Meteorologi so opozarjali na veliko nevarnost plazov (tretje do četrte stopnje), vendar so omenjali samo Zahodne Julijce. Povsod pa je pihal močan veter, ki je tudi po prenehanju padavin prenašal sneg in delal zamete, opasti in klože. Temperature so bile v planinah pod ničlo, tako da se sneg ni mogel bistveno predelati. Proti koncu tedna se je vreme izboljšalo, vendar so še vedno pihali močni vetrovi.
V soboto, 25. januarja, je malo pred robom, tik preden pride pot do manjše škrbine v južnem grebenu in nato zavije na Grintavče-vo streho, čakala skrita nevarnost. Pri prečenju majhne grape je kožasti plaz presenetil dva planinca. Kar nenadoma je trši sneg pod njima »oživel« in ju potegnil s seboj v globino. Eden je bil bolj na robu in se je tudi z ustavljanjem s cepinom rešil snežnega objema, drugega pa je sneža gmota, ki pravzaprav sploh ni imela kakšnih velikih razsežnosti, potegnila s seboj. Po kakšnih sto metrih drsenja po relativno položnem pobočju so se v grapi začeli skoki, visoki tudi po več desetin metrov, tako da ujetnik plazu ni imel praktično nobenih možnosti za preživetje.
Nesreča se je zgodila že kmalu po poldnevu, vendar so zanjo gorski reševalci iz Kamnika izvedeli šele pozno popoldne, tako da so tega dne lahko s pomočjo helikopterja pregledali samo zgornji del plazišča. Ž akcijo so nadaljevali naslednji dan zjutraj. Močan veter je zelo oviral helikopter, vendar je sposobna posadka uspela prepeljati zadostno število reševalcev v Spodnje jame in tudi pre-leteti in natančno pregledati celotno plazišče. Pri tem je kakšnih 800 m nižje od zdrsa oziroma sprožitve plazu opazila ponesrečenega. Do njega so po vitlu spustili reševalce, ki so ga pobrali in
nato jih je helikopter, obešene na jeklenico, skupaj prenesel v dolino.
Sočasno je potekala še ena akcija, ki pa se je srečno končala. Dva planinca sta šla v soboto plezat slap v Kalcah, nad Kurjo dolino. Ko sta že splezala, sta se ločila -eden je šel naravnost navzgor, drugi je pa hotel narediti samo majhen ovinek, a ga je nato svet prisilil, da je šel kar precej levo, skoraj do Krvave lokve. Ko se je vračal čez planoto Kalca, je sicer prišel na normalno pot in po njej sestopil kakšnih tri sto metrov, vendar je na mestu, kjer se začne nadelana lovska steza namesto desno dol šel levo gor. Medtem se je še znočilo in taval je celo noč. Njegov tovariš je poklical reševalce, ki so ga šli iskat. Ti so prišli v slab slišni stik s tavajočim že sredi noči, vendar je svet v Kalcah težko prehoden, tako da so do zgubljenega prišii šele zjutraj, ko je bil nad skokom, čez katerega ni mogel.
Naj služita oba dogodka, saj bi se lahko tudi drugi ob malo drugačnem spletu okoliščin končal tragično, kot opozorilo in poduk vsaj za nekatere reči vsem nam, ki moramo hoditi pozimi v planine. Ne gremo v planine, če opozarjajo na nevarnost plazov, pa čeprav ne ravno za tisto območje, kamor bi radi šli, oziroma prilagodimo turo stvarnim razmeram. Plaz se zgodi hitro, lahko povsem nepričakovano. Tudi majhni plazovi so nevarni, ne toliko zaradi zasutja, ampak lahko človeka spodnesejo. da zdrsne. Pomembna je preventiva, splača se obiskati tečaje za varnejšo hojo ali se kako drugače izobraževati - lahko v planinski ali alpinistični šoli in podobno, da prepoznamo nevarnost in se ji že vnaprej izognemo. Absolutno pa moramo obvladati hojo z drezami in uporabo cepina. Ta nam lahko pogosto pomaga tudi takrat, ko nas spodnese plaz. Če je podlaga dovolj trda (sneg), se na njej tudi v plazu lahko ustavimo, da tako plaz zdrsne čez nas.
Čeprav smo kakšno pot v kopnih razmerah neštetokrat prehodili, jo lahko sneg povsem spremeni. Če pride še slabša vidljivost hitro lahko zaidemo. Če več ne vemo kje smo, se po lastnih sledeh vrnemo do mesta, ki ga poznamo. Če je slaba vidljivost, počakajmo na mestu (bivakirajmo), da se vidlji-
vost izboljša. Ne smemo se zanašati na mobilne telefone, posebej pozimi ne. Pokritost planinskega sveta ni in še dolgo časa ne bo 100%, poleg tega pa mraz hitro izprazni akumulatorje in telefon povsem utihne. Če smo v skupini, se ne smemo ločevati, saj si lahko med seboj pomagamo. Svetilka z rezervnim vložkom, pa tudi kompas in zemljevid z ustreznim znanjem za njuno uporabo, prva pomoč, reševalna folija in še kaj spada ne samo na zimsko, ampak na vsako vsaj malo resnejšo turo. Pa tudi redno vsakoletno obnavljanje znanja za varnejšo hojo po plani-
nah je za večjo možnost preživetja zelo koristno.
Še nekaj besed o tem, kaj je klo-ža. To je običajno zaradi vetra spri-jet sneg na večji površini, pod katerim je lahko plast, ki omogoča drsenje. Tak zbit sneg velikokrat ni dobro sprijet s podlago, ampak je najo nekako »položen«, kot npr. deska na plast kroglic na drugi deski. Ko gazimo sneg in se nam udira, pridemo do trdega (ne zmrznjenega!) snega, ki nas običajno celo drži. Takrat pozor! To je običajno kloža. Od nagiba pobočja in sprijetosti s podlago je odvisno, če se nam bo sprožila in nas potegnila s seboj v trenutku, ko to najmanj pričakujemo.
Bojč
Novoletni sprejem za duhovnike
Župan Tone Smolnikarje tudi letos za duhovnike kamniške deka-nije pripravil že tradicionalni novoletni sprejem. Sprejema so se udeležili dekan Anton Dobrovoljc iz Homca in župniki oziroma duhovniki: Cveto Jurak z Gozda, Franc Šuštar iz Kamnika, Zdravko Žagar iz Komende, Pavel Pibernik iz Mekinj, Franc Hočevar iz Motnika, Vinko Pod-bevšek iz Nevelj, Danijel Kaštrun s Sel pri Kamniku, Janez Gerčar iz Šmarce, Pavel Juhant iz Tunjic, Mihael Kališnik iz Zgornjega Tuhinja, Jože Razinger iz Šmartna v Tuhinju in p. Boris Markež iz Frančiškanskega samostana.
Župan Smolnikarje najprej predstavil poglavitne značilnosti razvoja občine Kamnik v preteklem letu in pri tem poudaril tudi skrb občine za obnovo nekaterih cerkva kot pomembnih kulturnozgodovinskih spomenikov, pri čemer je dejal, da se zaveda, da zaradi omejenih sredstev ni bilo mogoče postoriti vsega, kar bi bilo še potrebno. Poudaril je tudi dosedanje dobro sodelovanje župnij z občino in udeležencem sprejema zaželel veliko uspeha in zadovoljstva pri njihovem delu v bodoče.
Za sprejem in spodbudne besede se je županu v imenu vseh navzočih zahvalil dekan kamniške dekanije g. Anton Dobrovoljc iz Homca, ki je med drugim dejal, da si vsi želijo uspešnega sodelovanja z občino tudi v prihodnje, »saj smo navsezadnje vsi v službi ljudi«.
(FS)
Priprave na devetletno osnovno šolo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razlogov za zgodnejši vstop otrok v osnovno šolo je več. Po osamosvojitvi Slovenije se je povečala težnja po uskladitvi šolskih sistemov z drugimi, predvsem zahodno evropskimi državami, kjer večina prične s šolanjem otrok pri šestih in celo petih letih starosti. Spremembe narekuje tudi čas v katerem živimo. Znanje postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah pomembna vrednota. Spoznanja različnih strok kažejo, da je za otrokov razvoj pomembno sistematično in strokovno ukvarjanje z njim že v obdobju od tretjega leta starosti.
Ta cilj smo pri nas težko uresničevali, ker je le manjši delež otrok vključenih v vrtce v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Zato je obvezna priprava na šolo poskušala delno nadomestiti primanjkljaj, ki ga otroci občutijo po vstopu v šolo.
Kako bo v prvem razredu devetletke?
V prvem letu šolanja bosta pri pouku učiteljica in polovico časa vzgojiteljica. Dolžina ure ne bo predpisana in šolski zvonec jih ne bo motil pri igri. Program je oblikovan tako, da bodo otroci v glavnem preko igre spoznavali nove vsebine. Predmetnik določa šest ur tedensko slovenščine, štiri ure matematike, tri ure spoznavanja okolja (namesto prejšnjega spoznavanja narave in družbe), tri ure športne vzgoje in po
' dve uri likovne in glasbene vzgoje.
Za vse predmete v 1. razredu so sprejeti novi učni načrti, ki upoštevajo razvojno stopnjo otrok in način učenja primeren za šestletnike. Pomembni standardi znanja, kot npr. pisanje, branje, so naravnani postopno, kar pomeni, da je čas opismenjevanja podaljšan na celo prvo triletje.
V prvem triletju bo ocenjevanje opisno. Ob zaključku triletja bodo učenci prostovoljno opravljali nacionalne preizkuse znanja iz slovenščine in matematike.
Bivalno okolje v šoli mora biti prirejeno šestletnikom. Klasične šolske klopi bodo zamenjali kotički, kjer bodo otroci delali po skupinah. Dodaten prostor jim bo omogočal igro in počitek. Vhodi v večjih šolah bodo ločeni za mlajše in starejše učence. Otroci bodo imeli možnost shranjevanja večine šolskih potrebščin v šoli. Zunanje površine za igro bodo morale biti ustrezno zavarovane.
Za učence 1. razreda se bodo v okviru predmetnika organizirali štirje kulturni dnevi, trije naravoslovni, trije tehniški in pet športnih dni. V okviru razširjenega programa pa bodo šole nudile dodatno pomoč otrokom s posebnimi potrebami, dopolnilni in dodatni pouk, prevoz učencev v šolo in domov, jutranje varstvo in podaljšano bivanje.
Se nadaljuje
Po trnju do zvezd
OS MARIJE VERE KAMNIK
LJUBLJANSKA 16 A
TEL: 830 31 40, 831 37 77
E- MAIL: o-mvkamnik.lj@guest.ames.si
Šolska spletna stran:
http://wwww2.arnes.si/-0mvkamiklj
SPOŠTOVANI STARŠI!
Z izvajanjem devetletne osnovne šole bomo na OŠ Marije Vere pričeli v šolskem letu 2003/2004. Vaši prvošolčki bodo obiskovali pouk v novih in sodobno opremljenih učilnicah. Učilnice 1. razreda bodo imele izhod v zimski vrt in dodatno učilnico za igro in počitek. Organizirali bomo šolski prevoz, jutranje varstvo z zajtrkom, podaljšano bivanje in počitniško varstvo. Učencem nudimo tudi računalniško izobraževanje za najmlajše in druge interesne dejavnosti. Naši učitelji in vzgojiteljica se že več let sistematično izobražujejo v dopolnilnih znanjih za vodenje pouka s šestletnimi otroki. Smo edina šola v Kamniku, ki izvaja program Korak za korakom. Sodelujemo v mednarodnem programu Eko šola kot način življenja.
VPIS OTROK V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2003/04 BO V ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 2003, OD 8. DO 17. URE NA OŠ MARIJE VERE.
V PRVI RAZRED BOMO VPISOVALI OTROKE, ROJENE LETA 1997.
Če vpisa ne morete opraviti v navedenem terminu, pokličite v šolo, da se
dogovorimo o vam ustreznem terminu. Če želite dodatne informacije o naši šoli in programu devetletne osnovne šole, nas lahko obiščete ali pokličete po telefonu.
Učitelji naše šole bodo dali vašemu otroku čimveč uporabnega znanja in ga motivirali za učenje, kajti v današnjem času je zagotovo najbolj pomembno opremiti učence s-tistimi temeljnimi znanji in vedenji, s pomočjo katerih se bodo lahko vse življenjsko izobraževali.
RDEČI KRIŽ V LETU 2002
Območno združenje Rdečega križa Kamnik je v preteklem letu uresničilo večino zastavljenih nalog.
Na delo so vplivale tudi neurejene razmere na RK Slovenije. Nezaupanje v humano poslanstvo RK, ki se je pojavljalo pri delu prebivalstva, se po sedanjih podatkih umirja, stabilizira in zaupanje se ponovno krepi. Tak odnos dosega RK zaradi vztrajnosti in aktivnega, poštenega dela na celotnem kamniškem območju.
Med pomembnimi aktivnostmi je prav gotovo krvodajalstvo. Število krvodajalcev se zmanjšuje. Do meseca novembra so darovali kri 704 prijavljeni, v prejšnjem letu pa 897. Po mnenju RK Kamnik je na to vplivalo več dejavnikov, predvsem stavka zdravnikov, ki so krvodajalce zavračali, deloma pa tudi afera RK.
Najbolj zaslužnim krvodajalcem in aktivistom RK so 8. maja podelili priznanja RK.
Uspelo je tudi letovanje otrok na Debelem rtiču in v Savudriji. V treh izmenah je letovalo 133 otrok pod vodstvom šestih vzgojiteljev v vsaki izmeni. Poleg teh je letovalo še 38 predšolskih otrok Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda. Nekaj otrok je letovalo brezplačno, del pa po znižani ceni.
Med letom je bilo socialno ogroženim prebivalcem razdeljeno veliko materialne pomoči, v prehrani, obutvi, oblačilih in drugih oblikah. S posredovanjem Območnega združenja RK Kamnik so bili deležni denarne pomoči tudi nekateri, ki so jih prizadeli požari in druge nesreče.
Višina pomoči je znašala od 50.000 do 200.000 sit glede na nastalo škodo. Sredstva so bila strogo namenska.
Med letom je bilo organiziranih 17 tečajev za voznike motornih vozil. 331 kandidatov je uspešno opravilo izpite. Organizirani so bili štirje šestnajsturni tečaji za gospodarske družbe in 70-urni tečaj za bolničarje. Na regijskem preverjanju usposobljenosti sta sodelovali dve ekipi in dosegli 6. in 7. mesto medl4. sodelujočimi ekipami.
RK Kamnik je v letu 2002 sodeloval še v vrsti uspešnih akcij in povsod tam, kjer je bila potrebna hitra pomoč.
Delo z mladimi je tudi tokrat prednostna naloga RK. Osnovnim in srednji šoli posredujejo koristne informacije, dobro sodelujejo z Mladinskim centrom. Člani krajevnih odborov RK redno obiskujejo starejše, bolne in invalide ter jim nudijo pomoč.
STANE SIMŠIČ
Pa še posebno opozorilo krvodajalcem glede nadomestila plače za čas darovanje krvi (krvodajalske akcije);
»V breme Zavoda preide skladno z 2. odstavkam 169. člena Zakona o delovnih razmerjih tudi izplačilo nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri. Za višino nadomestila se uporabi 1. alinea 2. odstavka 31. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, torej 100% osnove. V primeru zadržanosti od dela na dan darovanja krvi se ne izpolnjuje Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, temveč se v ta namen uporablja Potrdilo o darovanju krvi, ki ga izda in izpolni Zavod R Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana in posebno Potrdilo delodajalca, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. To potrdilo skupaj s Potrdilom o darovanju krvi delodajalec predloži Zavodu ob vložitvi re-fundacijskega zahtevka.«
S tem obvestilom so seznanjeni tudi delodajalci, ob tem pa velja poudariti, da to obvestilo velja le za delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem v smislu 137. in 169. člena zakona o delovnih razmerjih, ne velja pa za kmete, samostojne podjetnike, samostojne kulturne delavce itd.
v_ y
Kamniški planinci z jubilanti
Smučarski skoki v Mekinjah
Nadvse aktivno Športno-kultur-no društvo Mekinje je izkoristilo letošnje ugodne snežne razmere in v Rjavki organiziralo tekme v skokih z alpskimi smučmi.
Ob prekrasnem sončnem, zmerno hladnem vremenu v nedeljo, 19. januarja se je v dolinici v gozdu, blizu mekinjskega samostana, zbralo razveseljivo veliko število gledalcev. Bili so navdušeni nad skoki kar 21 skakalcev. Med temi so bili seveda najštevilčnejši Mekinjčani, bili pa so tudi iz Godiča, Stahovice, Stranj, Tuhinjske doline,...
Med devetimi skakalci do 15 let je bil z dvema najboljšima skokoma od treh najboljši dvanajstletni Mekinjčan Gašper Balantič (18.5, 18 m) pred Stankom Golo-
bom iz Brezij (18,17) in Urošem Potočnikom iz Mekinj (17,16.5). Med sedmimi skakalci.od 15 do 30 let je zmagal Sandi Prešeren iz Mekinj (22 m in z najdaljšim skokom dneva 22,5 m), 2. Miha Jašo-vec, Mekinje (22,22), 3. Sašo Golob, Kostanj (20.5, 21 m). Pri »veteranih« je bil najboljši Damjan Golob iz Podgorja (20.5, 20 m), 2. Tone Klemene iz Kamnika (20, 20), 3. Janez Brleč, Srednja vas (18.5,19).
Večina tekmovalcev se je nato še pomerila za praktične nagrade. Kračo si je z najdaljšim skokom 22 m v tej seriji »priskakal« Miha Ja-šovec, klobaso pa Damjan Golob (21,5 m) in Sašo Golob (21 m).
Na tehnično izvrstno urejeni in tudi lepo okrašeni skakalnici z od-
ličnim ozvočenjem, so tekmovalci pokazali že kar dobro tehniko skakanja. Upati je, da se bo na Kamniškem kmalu našlo zopet nekaj navdušencev, ki bodo imeli voljo in moč izpeljati obnovo nekdanje 50-metrovke v Streliški. Tam bo končno tudi ta mladi rod mogel nadaljevati svoje »skakalne sanje«. Kdo ve, povsem mogoče je, da je med njimi tudi še kak Pi-bernik, Kladnik,... ali celo Benko-vič.
Organizatorji z Andrejem Balantičem, Urošem Sitarjem, Tomom Smolnikarjem, Andrejem Bernotom in mnogimi njihovimi sodelavci zaslužijo vse priznanje. Z dovoljenjem lastnikov zemljišč, na katerih se razprostira mekinj-ska skakalnica, pravijo, bodo v bodoče še boljše pripravili iztek, povišali nalet,...
Letošnjo prireditev so omogočili Elektro Plevel in Dnevnonoč-ni Bar Nikita, oba iz Mekinj, ter bližnji Dom starejših občanov. Tako so bili tekmovalci lahko še nagrajeni z ličnimi diplomami, najboljši pa s pokali in medaljami. MILAN WINDSCHNURER
25-metrovka v Rjavki je bila takole lepo pripravljena
Pod smučarsko skakalnico v Mekinjah - tekmovalci in športni delavci ob slovesnem zaključku tekmovanja 19.1.2003
Konec vsakega leta se PD Kamnik spomni aktivnih članov -jubilantov. V petek, 20. decembra, po zadnji seji upravnega odbora društva so se srečali s planinci-jubilan-ti, da bi jim čestitali in se jim zahvalili za njihovo aktivno delo. Tokrat so osebne jubileje praznovali: Mirko Štirn - 80 let, Zdravko Markuš -70 let, Marjan Novak - 70 let, Erika Herle - 60 let, Janez Humar - 60 let, Marinka Perčič - 60 let, Janez Až-man - 50 let, Alojz Jerman - 50 let, Srečko Podbevšek - 50 let.
Jubilante in druge zbrane je nagovoril predsednik društva Dušan Štefula. Spomnil je na pomemben delež jubilantov pri oblikovanju društvenega življenja. Planinsko društvo Kamnik je tudi v letu 2002 kljub marsikateri težavi dosegalo ugodne rezultate. Za to pa je potrebna tudi izredna pripravljenost večjega števila društvenih delavcev. Poleg dobrega delovanja čistilnih naprav na obeh sedlih so bila uspešno zaključena dela na montaži Veterni-ce na Kamniškem sedlu, delovati je pričela UV naprava za čiščenje vode na Kokrskem sedlu, opravljena so bila še številna druga dela, ki sodijo v okvir rednih nalog društva. Sem spada: dobra oskrba obeh planinskih koč, markiranje in nadelave planinskih poti, organiziranje številnih pohodov in tur, promocija društvenih aktivnosti, ture v visokogorje, reševanje, izobraževanje itd.
Bežen pogled na opravljeno delo v letu 2002 dokazuje, da se kamniški planinci v polni meri zavedajo odgovornosti ter nadaljujejo tradicionalno razgibanost, ki društvo povezuje že 109 let.
Ob zaključku nagovora je predsednik društva Dušan Štefula opozoril še na zahtevne naloge, ki jih bo potrebno uresničiti v letu 2003, ob 110-letnici aktivnega dela. Ta jubilej bodo kamniški planinci dostojno proslavili 20. junija v Kulturnem domu v Kamniku. •
Ob tem velja spomniti, da je član društva Tone Skarja na predlog PD Kamnik decembra prejel najvišje priznanje Planinske Zve-
ze Slovenije »Svečano listino«, član društva Zdravko Markuš pa »Spominsko plaketo« ob 70-let-nem jubileju. Vsi jubilanti so v znak zahvale prejeli okrasne krožnike.
Na tem srečanju je posebno priznanje Planinskemu društvu Kamnik v imenu Lire Kamnik, ki je v preteklem letu slavila 120-let-nico, izročil njen predsednik [•'rane Poljanšek.
Družabni del srečanja je izzvenel v razglabljanju marsikaterega vprašanja, ki ga bo društvo reševalo. Naloge so obsežne in zahtevne, planinci pa pripravljeni, da jih izpolnijo.
STANE SIMŠIČ
Dušan Štefula, predsednikPD Kamnik, izroča darilo najstarejšemu jubilantu Mirku Štirnu.
OBNOVA CERKVE SV. MIKLAVŽA V BELI
V farni cerkvi sv. Jurija v Mot-niku seje v nedeljo, 5. januarja, na predvečer praznika sv. treh kraljev, odvijal dobrodelni božični koncert. Zborovodja Rado Kapus je s pevci Starejšega mešanega pevskega zbora z Vranskega poslušalcem v cerkvi podaril veliko starih, včasih že pozabljenih božičnih pesmi, ki so tokrat še lepše zvenele. Prostovoljni prispevki so bili namreč namenjeni za potrebe obnove cerkve sv. Miklavža v Beli.
Cerkev v Beli je podružnična cerkev župnije Špitalič in je že zelo stara. Omenjal jo je že Valvasor. Ima tri oltarje; glavni je posvečen sv. Nikolaju, stranska pa Materi Božji in sv. Luciji. Cerkvica je bila prvotno zelo majhna, leta 1724 so začeli s povečavo in večjimi popravili, pozidali so nov zvonik in naredili novo streho. Zadnja večja obnovitvena dela so bila leta 1904, ko so odstranili raven strop. Pred prvo svetovno vojno je imela kar štiri bronaste zvonove, a so jih porabili za potrebe vojne. Sedaj so trije jekleni. Veliki dobrotniki cerkvice so bili Blančevi, še posebej ključar Franc Klemen, sedaj pa zanjo že dolgo skrbijo najbližji sosedje Mežnarjevi.
Velika škoda bi bila, da bi cerkev propadla, zato je resnično potrebno podpreti pobudo župnika Franca Hočevarja, ki se po svojih močeh trudi pridobiti kar največ finančnih sredstev za zahtevno obnovo. Zahvale vredna je tudi gesta Rada Kapusa, ki je pripravil dobrodelni koncert v zahvalo, ker se je njegov svak Simon Zaje po skoku iz zvonika, kjer se je skrival med vojno, čudežno rešil iz partizanskega obroča. Škoda le, ker sta sneg in slabo vreme preprečila večjo udeležbo.
Vsi, ki poznate cerkev sv. Miklavža v Beli, in vsi, ki ste jo obiskovali v mladih letih, se priporočali sv. Miklavžu v svojih pri-prošnjah, ste vabljeni, da po svojih močeh prispevate k obnovi. Predračun znaša okrog 15 milionov tolarjev, kar je za majhno župnijo, ki je v zadnjih letih že v celoti obnovila farno cerkev v Špitaliču, resnično velik finančni zalogaj.
Starejši mešani pevski zbor Vransko pod vodstvom Rada Kapusa je pel v cerkvi v Motniku.
Srečanje slepih in slabovidnih
V decembru so se slepi in slabovidni srečali pri Marjanci v Kamniku. Na srečanje so prišli številni člani in članice s kamniško-dom-žalskega območja, ki so sicer vključeni v enotno organizacijo ljubljanskega društva.
Ljubljansko društvo je predstavljala predsednica Barbara Krejči Pirej, upokojena pravnica, prisoten je bil tudi dolgoletni predsednik Janez Hrovat, tajnica društva Danica Prevc in drugi.
Lep kulturni program so pripravili: Božo Matičič s harmoniko ter Jožica Kališnik in Janez Majcenovič.
Ljubljansko društvo slepih in slabovidnih vključujejo približno 900 članov, od tega jih je na našem območju 83. Vsi so na različne načine povezani z društvom. Med letom organizirajo vrsto dejavnosti s ciljem pomagati prizadetim ljudem. Razvili so računalništvo in usposobili 10, zlasti mlajših članov, za delo z njimi. Nekateri obiskujejo srednjo računalniško šolo, nekateri gimnazijo, imajo dve čitalnici.
Posebno pozornost namenjajo zaposlovanju članov, pri čemer so le deloma uspešni. Organizirajo različne oblike izpopolnjevanja, zato pričakujejo premik na bolje v naslednjem obdobju. Za varno hojo so mnogo postorili, na nekaterih semaforjih so namestili ustrezno opremljenost. Sredstva, namenjena delovanju društva, so skromna. V glavnem so deležni pomoči fonda FIHO, del sredstev prispevajo občine. Teh sredstev je vsako leto manj, kamniška občina pa vsa leta redno izpolnjuje svoje obveznosti. Nekaj sredstev pa si društvo zagotavlja z lastno dejavnostjo, kot so prodajni kioski in podobno.
Društvo dokaj uspešno deluje na humanitarnem področju - pomaga ogroženim z materialom in drugimi sredstvi, sodeluje pri reševanju raznih vprašanj.
Za prihajajoče leto načrtujejo nezmanjšane aktivnosti tudi na novih področjih. S to mislijo smo tudi zaključili naš pogovor s predsednico društva Barbaro Krejči. Pri pogovoru je sodeloval tudi Milan Trojan, ki skrbi za organizacije in povezavo med slepimi in slabovidnimi na področju Kamnika in Domžal.
STANE SIMŠIČ
Besedilo in fotografija: M. MOŠNIK
OBVESTILO
Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj KS Tuhinj vabita ob praznovanju krajevnega praznika na TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE NA MENINO PLANINO V NEDELJO, 9. FEBRUARJA, KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH.
Zvesta svoji veliki ljubezni
do slovenskega jezika in kulture
Anda Peterlin, profesorica in kulturna delavka, je praznovala 80-letnico na svoj god, 30. novembra 2002. Da se spodobi ob njenem življenjskem jubileju kaj zapisati, je le dovolila, toda pod pogojem, da ne bo nobene hvale.
Gospa Peterlinova je naša so-meščanka. Pred desetletji se je odločila, da bo prišla nazaj v Kamnik, kamor je prvič prišla kot mlada profesorica slovenskega jezika in književnosti daljnega leta 1950. Po diplomi na Univerzi v Ljubljani je bila to njena prva zaposlitev na takrat komaj ustanovljeni gimnaziji v Kamniku. Profesorica Anda Peterlinova je rojakinja iz bližnje Komende, iz stare, imenitne družine, saj je v daljnem sorodstvu s pisateljem Josipom Stritarjem (njena mama je bila Stritarjeva nečakinja) in v tej sorodstveni povezavi je tudi sorod-nica s skladateljem in uglednim glasbenim pedagogom Vilkom Ukmarjem. Po očetovkstrani pa je ponosna na strica" pravnika dr. Maksa Peterlina, junaškega bo jevnika na soški fronti, ki je bil odlikovan, star komaj dobrih 20 let.
ležne njenega znanja. Spominjam se, s kakšnim pedagoškim žarom nam je govorila o starejši slovenski književnosti in Prešernu. Prešernov Sonetni venec smo morali znati na pamet, njegovo pesniško genialnost pa nam je približala s toliko znanja, kar sem popolno dojela šele v letih, ko sem sama študirala in pozneje tudi učila.
Njena osebnost se je oblikovala tudi ob izjemno nadarjenih študijskih kolegih - sodobnikih Cirilu Zlobcu, Branku Hofmanu, Pavlu Merkuju, Janku Messnerju, Adi Škerlovi, Zori Tavčarjevi, Jožetu Rajhmanu, Borisu Paternuju in drugih. Univerzitetni profesorji, ki so jim predavali, pa so bili utemeljitelji ljubljanske slavistike in univerze: dr. Rajko Nahtigal, dr. France Kidrič, dr. Fran Ramovš kot najbolj eminentni. Učitelji na gimnaziji, zlasti pa na univerzi, niso posredovali samo izjemnega znanja, bili so jim zgled, pokončne osebnosti v takrat težkih medvojnih in povojnih časih.
Tudi profesorica Peterlinova je bila pogumna, pokončna osebnost in je še danes. Že po enem letu profesure v Kamniku je morala kazensko v Moravče na osnovno šolo, čeprav je bilo kar precej njenih kolegov na kamniški gimnaziji brez univerzitetne diplome, torej ustrezne izobrazbe. Zaradi svoje vernosti je postala moteča, kar so ji v Moravčah povedali miličniki, ki so prišli kar v šolo. Rekli so, da ni tako hudo, če gre v cerkev 30 kmetov, če gre pa ona, je to prekršek. In tako se je »selila« po treh letih v Logatec in se devet let za vikend vozila domov v Komendo s kolesom. Na vrhniškem klancu se je včasih prijela za kakšen kamion, da si je odpočila.
<JlJl.llti.Jt,,>* lUf^ulMfa. fmttmM U«JIUU< itJU M
•fiaite'yrfl,/it'*• "•  .'" - ■ ■' '-*
^m^^^^^z
': t
{'] * i'
t
u.l,jJ£tl« **H-^l«^Tf-rrifrA'i(^i/lt^.fo,|/"ril|L^W
LrJiiitiJiinjjljbt (t&Ml%mt)Mr liti
it*t< -
....., f.d.
-' f-
5,/fc -- ,t'A -
i. i 1
/ j
wtU/IUtUw isto* tfJ-tiirt^vrviMj //«.
J 11 I
Glavarjev rokopis skrbno urejenega seznama knjig v knjižnici v Komendi, ki še danes hrani knjige, stare preko tristo let.
Prof. Peterlinova izhaja tudi iz številčno bogate družine, ima še deset živih sester in bratov; v dveh zakonih je bilo kar šestnajst otrok, kar je za današnje čase občudovanja vredno.
Kljub številni družini ji je bilo kot najstarejši omogočeno šolanje. Po šestih razredih osnovne šole v Komendi je obiskovala poljansko gimnazijo v Ljubljani in zaradi vojne maturirala šele 1945. Že v gimnaziji so jo učili ugledni profesorji dr. Marja Bor-šnikova, prof. Anica Kosovelova (sestra Srečka Kosovela), dr. France Koblar, pesnik France Vodnik, dr. Angela Piskernik in drugi imenitni gimnazijski učitelji. Odločila se je za študij slavistike, predvsem iz narodne zavesti, ki ji je'vse življenje dragocena vrednota. Želela je učiti, posebno kje na Koroškem,' da bi na narodno ogroženem območju razdajala mladini svojo ljubezen do vsega slovenskega. Na Koroško je niso poslali (takrat so nastavljali učitelje in profesorje z dekreti), pač pa je prišla v šolskem letu 1950/51 v bližnji Kamnik in prve generacije kamniške gimnazije smo bile de-
Vendar veselja do poučevanja ji neprijazne razmere niso zatrle. Kljub napornemu življenju in predanemu učenju je imela veliko volje za delo z učenci tudi po pouku. Na vseh šolah, kjer je bila, so z dijaki izdajali šolski časopis, pripravljali proslave in razstave. Žla- < sti obdobje v Logatcu jo je povezalo z učenci tako zelo, da jo vsako leto vabijo na srečanja, ker so že dolga leta nekdanji učenci nje-ni_prijatelji. Leta 1963 je prišla na OS Trata pri Škofji Loki, kjer je poučevala vse do leta 1970. Tu je ustanovila Prešernovo bralno značko. Ob 80-letnici dr. Franceta Koblarja, svojega profesorja, rojenega v bližnjih Železnikih, je pripravila z učenci tako odmevno razstavo, da je bil povabljeni jubilant počaščen in veselo je rekel: »Saj to je pa tako kot v NUK.«
Ves čas poučevanja v naštetih krajih, od Kamnika do Škofje Loke, je prof. Peterlinova vodila učence tudi v gore, na literarno-zgodovinske izlete s kolesi, z vlakom ali pa kar peš. To se ji ni štelo v delovni čas, ni bilo dnevnic in potnih stroškov. Delala je iz veselja do mladih. Približala jim je lite-
rarne dogodke, opise in naše literarne osebnosti. Učenci so bolj neposredno doživljali naravo, zgodovinske in jezikovne posebnosti naše Slovenije. Njeno zadnje delovno mesto je bilo od 1970 do upokojitve 198.3 na Srednji trgovski šoli v Ljubljani, kjer je poučevala, skrbela za šolsko knjižnico in bila spoštovana, ugledna slavistka v profesorskem zboru, saj so kolegi vedeli za njeno vsestransko delo tudi na drugih področjih izven šole.
Pedagoško delo je samo ena, vidnejša stran njenega življenja in delovanja: manj znano, vendar prav tako pomembno pa je njeno prevajanje, lektoriranje in pisanje, čemur je posvetila in še posveča svoj čas, odkar je v pokoju še toliko bolj. Lektorira besedila različnih zvrsti z njej lastno natančnostjo in posluhom za slovenski jezik. S prav tako pedantnostjo prevaja tekste iz hrvaškega, srbskega in nemškega jezika. Njen portret bi bil pomanjkljiv, če ne bi našteli njenih izvirnih pisnih prispevkov in del, ki so trajna vrednost za vse, zlasti nas Kamničane. Iz njih izvemo veliko o naši bližnji in daljni okolici, hkrati pa so to tudi sporočila zanamcem. Svoje raziskovalno delo je prof. Peterlinova objavila v Slovstvenem in kulturnozgodovinskem vodniku po Sloveniji (z zemljevidi in mestnimi kartami), ki je izšel leta 1991. Kot avtorica je prispevala naslednje prispevke, da osvežimo spomin ali pa povabimo k branju:
Iz Ljubljane pod Šmarno goro proti Kamniku, Kamnik z okolico, Iz Kamnika po Tuhinjski dolini do Motnika, Iz Kamnika proti Domžalam, Po Domžalah in po Črnem grabnu, Po Moravski dolini.
Za Kamniški zbornik je napisala razpravo Pokrajina in ljudje v Detelovi povesti do leta 1900. Za Kotnendski zbornik - Občina Komenda 2002 je najnovejše, daljše delo, ki se nanaša na Komendo z okolico, obogateno tudi z etnografskimi podaki, je napisala pod naslovom Kako so živeli, delali in praznovali. Če ne bi ga. Peterlinova ustvarila ničesar od doslej naštetega, bi bilo dovolj za njeno življenje samo to, kar je delala in skrbela za knjižnico Petra Pavla Glavarja v Komendi. Ne samo njen rojstni kraj Komenda, ampak vsa slovenska kulturna javnost bi i morala biti hvaležna. Po njeni zaslugi se je knjižnica ohranila takšna, kot je danes. Od svoje mladosti je delala v njej in ji še danes daje vse svoje moči in dragoceni čas ter ohranja mnoge spomine. S knjižnico P. P. Glavarja se je začela ukvarjati že med II. svetovno vojno, ko je ključe hranil njen stric Ivan Peterlin. Spominja se, da so Nemci prišli po knjige dvakrat. Imeli so načrt hiše in obkolili so jo vojaki. Vodil jih je M. Zois iz Celovca (iz urada za utrjevanje nem-štva). Organist France Grkman je spretno zakril vhod v knjižnico z omaro, Zoisa pa je prevzel klavir v pevski sobi, začel je igrati in pozabil na knjige. Med vojno in nekaj časa po vojni je bila knjižnica zapečatena.
Celotno knjižnico je prof. Peterlinova uredila po vojni ob pomoči mlade učiteljiščnice Marije Kor-bar. Delo je bilo zahtevno in naporno, saj se je v knjigah zaredil mrčes, majhni hroščki. Kljub službi se je vsak prosti čas vračala v Komendo h knjigam, sistematično pa se je posvetila Glavarjevi knjižnici po upokojitvi. Prof. Peterlinova je dobro sodelovala s takratnim dekanom v Komendi, znanim malteškim častnim vitezom Viktorijanom Demšarjem. Sprejemala je obiskovalce knjižnice, jim razkazovala in razlagala o knjigah, njihovih vsebinah in nastanku, kar zmore le ona, ki je do danes najboljša poznavalka te izjemne Glavarjeve dediščine. Gos. Peterlinova je postavila knjižnico tako, kot je bila v Glavarjevem času, dopolnjena s seznami po policah in z generalnim seznamom knjig. Tudi o Glavarjevi knjižnici je pisala v Komendskem zborniku, še večjo čast in priznanje svo-
Profesorica Anda Peterlin (sedi tretja z leve) s svojimi dijakinjami srednje trgovske šole v Ljubljani, kjer je poučevala od leta 1970pa vse do upokojitve leta 1983.
jemu delu pa je doživela leta 1998, ko je na simpoziju o P. P. Glavarju v Rimu kot predavateljica predstavila njegovo knjižnico. Še vedno zvesto dela v knjižnici. Je občudovalka Glavarjeve sistematike, pisave, široke razgledanosti in ustvarjalnega pisanja. V knjižnici je kot prva odkrila do tedaj neznano francosko knjigo o čebelah, o katerih je tudi pisal P. P. Glavar.
Tudi simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu v Kamniku je ni obšel. Pripravila je zelo zahteven prispevek za Paglovčev zbornik (2001) z naslovom Odmev Paglovčevega dela v kulturni zgodovini, publicistiki in šolskih priročnikih. Pri zbiranju zahtevnih podatkov jo je vodila prava raziskovalna vztrajnost. Prof. Peterlinova je bila v oporo tudi g. Škrlepu iz Mengša, ko je z njeno- pomočjo postavil in pripravil
odlično predstavitev (in odkritje spomenika) slikarju Francu Jelov-šku leta 2001 v Mengšu. Takrat je ge. Peterlinovi občina Mengeš podelila javno priznanje.
Ando Peterlinovo odlikujejo mnogotere danosti, talenti, ki jih z vso odgovornostjo razvija vse življenje tako, da se razdaja vsem: najprej številnim generacijam mladih, mnogim ljudem je prijazna sogovornica in človek odprtih rok, vseskozi pa ostaja zvesta svoji veliki ljubezni do slovenskega jezika in kulture. Ustvarja brez pričakovanja hvale in časti. Vsa dogajanja naše sedanjosti budno spremlja in komentira včasih tudi z njej lastnim humorjem, z vedno izvirno, tudi kritično mislijo. Rada spregovori tudi v javnosti, zlasti na srečanjih v Dragi pri Trstu, kjer se zbira slovenska inteligenca iz domovine in zamejstva. Videvamo jo ob praz-
niku narodnih noš, ko si ponosna nadene slovensko - gorenjsko nošo. Sproti spremlja naše leposlovje in je na tekočem z vsemi novitetami, kajti knjiga ji je najljubša sopotnica, zato se nenehno izobražuje in bere, bere...
Zdaj, ko smo tik pred kulturnim praznikom, je prav, da smo vsaj v obrisih spoznali podobo profesorice in kulturne delavke Ande Pe-terlinove. Prav je, da smo jo ob njenem življenjskem jubileju dvignili iz skromnpsti in jo iz hvaležnosti za vse njeno delo predstavili tistim, ki je še niso poznali. Še mnogo ustvarjalnih let ji želimo njeni nekdanji dijaki, obiskovalci Glavarjeve knjižnice in vsi, ki nas je obogatila s svojim znanjem, zgledom in ponosnim slovenstvom.
SLAVICA NAVINŠEK,
njena dijakinja prve generacije Kamniške gimnazije
Na Ravnah nad Veliko Lasno so postavili lastniki tamkajšnjih počitniških hišic znamenje po starem vzoru
Prošnja za srečo
Nad Veliko Lasno v Tuhinjski dolini so v zadnjih desetletjih Kamničani, Ljubljančani in drugi dolinci zgradili 18 počitniških hišic. Pred dobrima dvema letoma je tukaj pogorel Oblakov vikend. In da bi bilo Ravnam, kot se to območje po starem imenuje, v bodoče prizanešeno z nesrečami, so postavili obpotno znamenje.
Ob tej priložnosti je bila na Ravnah prava slovesnost. Farni župnik z Vranje Peči je blagoslovil nov križ s prošnjo, da bi v bodoče tu vladala le sreča. Znamenje je izdelal tukajšnji »vikendaš« Samo Kališnik. Podobno oblikovani križi stojijo po bližnjih zaselkih že od nekdaj.
O podobnih znamenjih med drugim meni umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar: »... Do nedavna so bila v gozdnatih in hribovitih predelih zelo pogosto tudi lesena poslikana zname-
nja, ki ustrezajo gorenjski težnji po slikovitosti... Spominjajo nas raznih pomembnih dogodkov, naših zaobljub in prošenj, da bi se nas gorje in zlo ognilo...«
Prav križ je najbolj vseobsegajoči simbol človeštva. Krščansko izročilo je obogatilo njegovo simboliko do izjemnih razsežnosti. Veliki Lasni naj bi torej prinašal srečo in lepšal podobo tukajšnje krajine.
Vaščani z Velike Lasne in njihovi občasni prebivalci na grebenu Ravne živijo v sožitju. Ko je pred časom pogorela Golobova hišica, so jo po stari vaški navadi obnovili s skupnimi močmi. Medsebojno razumevanje so potrdili tudi s številno udeležbo ob blagoslovitvi. Zbrali so se lastniki vikendov, krajani Velike Lasne, Vranje Peči, Pa-lovč... FRANČEK ŠTEFANEC
Lastniki počitniških hišic na rebri Ravne nad Veliko Lasno so postavili nabožno znamenje s prošnjo stvarniku, naj jih v bodoče obvaruje nesreč. Križ, ki ga je izdelal Samo Kališnik, je oblikovan po tradicionalni gorenjski maniri in je tudi v okras tukajšnjemu slikovitemu okolju, od koder seže pogled vse do bele Ljubljane.
Iz torbe Krištofovega Pepeta
Pi a je za nami drugo leto tretjega tisočletja. V zgodovino smo ga poslali v dolgih prazničnih dneh, brez snega, saj so namjvrve-ga natrosili šele sv. Trije kralji. Ali bo zato »snežna akcija« zahtevala kaj manj tolarčkov iz občinske vreče, bomo pa še videli. Prav pa je, da našim komunalcem damo priznanje za praznično lej>o okrašeno staro mesto. Da jim tudi v prazničnih dneh, še posebno pa mestnemu redarju Petru, dela ni zmanjkalo, so poskrbeli razposajeni nepridipravi, ki so še posebej s steklenicami, konzervami in drugimi okraski »okrasili« park ob mestni železniški postaji...
Za svojevrstno krasitev dupliš-kih hiš, vrtov, da o avtih ne govorimo, so na Silvestrpvo poskrbeli tudi kurjači nove dupliške »kurilnice za biomaso«, ki so za slovo od starega leta temeljito očistilijieč in dimnik, saje in drugo nesnago jm kar po zraku poslali svojim sosedom. Ti so jim bili za novoletno darilo tako'hvaležni, da so na pomoč poklicali celo policijo. Da bo
dogodek, vsaj zabeležen, če že pomagalo ne bo kaj dosti.
5*e ene zelene zime in s tem no-^jjih izgub seje menda ustrašil tudi velikoplaninski direktor zaklada narave, ki je pred novim letom kljub optimističnim napovedim ob otvoritvi dvosedežnice pred letom dni firepustil kolesje in vrvi svojemu tehničnemu šefu. Zaenkrat še vedeju direktorja. Lastniki pa so menda znova sjmz-nali, da ga ni direktorja, ki bi lahko sam rešil zaklad narave pred propadom...
Tfoida so se naši kmetovalci, še JO jiosebej tisti v Tuhinjski dolini, zelo razveselili j)oložnic za obvezno članarino za kmetijsko zbornico. »Kua pa je spet tou za ena novotarija« so se jeli spraševati. »Ti, a je kakšna štrafnga, če ne puačaš. Ne vejm, praš naše dva delegata, saj mamo kar dva, jenga za regijo, druzga jm za Slovenijo. Sej srn jh vprašou, pravta, ne vejma, zde) še noben ni nč rej-ku...«
Ob šetdeselletnici bojev na Ko-stavski planini se je pred božičem na zasneženi planini zbrala množica pohodnikov od blizu in daleč. Tistih nekaj jrismonoše-vih klobas, pa tudi čaja, je kar hitro zmanjkalo. Še dobro, da je imel »oče naroda« z Rakitovca s seboj dve flaši takratkega, da so si udeleženci srečanja lahko vsaj malo privezali duše.
/n kaj nam napovedujejo sloga-rice za prihajajočo leto? Pravijo, da bo spomladi ponovno v velikem slogu oživelo starograjsko zidovje in planinsko gostišče sredi njega, bojda bodo spet padle zapornice na Šutni, prevrtali naj bi tudi rov od Cuzaka in proti vrhu malograjskega hriba, morda pa se bo zgodilo, da bo kaka stolnija malčkov dobila nov vrtec... Kaj pa če bo vse res. Tega namreč ne obljubljajo šlogarice, j]ač jm sem presvitli župan Antonius III...
KRIŠTOFOVPEPEII.
Še enkrat o obrambi pred vandalizmom na Malem gradu
Bojan Schlegl: Najboljše je fizično zavarovanje...
Naš zapis v decembrski številki Kamniškega občana o nočnih vandalskih akcijah na Malem gradnje spodbudil tudi arhitekta Bojana Schlegla, ki že dalj časa razmišlja, kako učinkoviteje kot doslej zavarovati ta naš dragoceni kulturnozgodovinski spomenik. V razgovoru na kraju samem nam je posredoval svoj pogled in tudi konkretne predloge za rešitev tega problema.
»Že nekaj let se zavzemam za to, da bi ta dragocen Malograjski prostor celoviteje zavarovali« nam je v začetku pogovora dejal
Schlegl. »Ta mladoletni, najstniški
Kalvarija meščanske korporacije Kamnik se nadaljuje
Minilo je že več kot deset let, odkar so bili dani prvi zahtevki za vrnitev odvzetega premoženja MKK. Toda država poskuša najti vse mogoče in nemogoče zanke in zadržke, da ne bi vrnila, kar bi po sprejetem zakonu, po ustavnih načelih in po čisto preprosti pravičnosti morala že zdavnaj. Postopek teče natančno tako, kot ga je pred leti okarakteriziral izvoljeni predstavnik ljudstva: »MKK bi morala dobiti nazaj odvzeto ji premoženje, vendar bo država poskusila narediti vse, da se to ne bo zgodilo«.
Prvi dve delni odločbi sta bili sicer ugodni in sta vračali okoli 9% premoženja, ki ga je možno vrniti v naravi, vendar so sledile pritožbe. Najprej naj bi bilo premoženje MKK fevdalnega izvora, nato naj bi bila vložena sredstva v gozdove večja od njihove tretjin-ske vrednosti, kar je bilo vse ovr-ženo. Na koncu pa naj MKK sploh ne bi bilo in ji zato pač ni mogoče vrniti odvzetega. O tako absurdni trditvi upravnega sodišča sedaj odloča vrhovno sodišče.
Medtem pa tečejo tudi odškod-
ninske pravde, kot jih je predvidel zakon o ponovnem vzpostavljanju agrarnih skupnosti. Če teh pravd ne bi pravočasno začeli, bi zamudili rok in bi se za vso odškodnino lahko le obrisali pod nosom. Vendar tudi na tem delu reči še zdaleč ne tečejo gladko oziroma tako, kot bi v normalni državi morale. Čeprav je MKK preko svojih legalno izvoljenih in legitimnih predstavnikov pooblastila odvetnika, da zastopa njene interese, to je interese vsakega posameznega in vseh članov skupaj, to za sodišče, ki odloča v teh postopkih ni prav.
Skoraj povsod po svetu je normalno, da določena skupina ljudi, pa naj bo to skupnost ali društvo ali podjetje, pooblasti nekoga, da bo zastopal njene interese. Toda v primeru MKK to ni prav. Legalno in legitimno izvoljeni organ - gospodarski odbor (GO), ki ima v skladu s statutom vsa pooblastila, ni dovolj, da bi zastopal interese MKK, ampak mora vsak član MKK posebej pisno potrditi, da se strinja s postopkom, ki ga je v skladu s svojimi statutarnimi pooblastili sprožil GO. To pomeni, da mora vsak član MKK
posamično tožiti zavezance za odškodnino, ker skupna tožba, torej tožba preko zastopnika za sodišče ni v redu oziroma jo lahko zavrže. Zato mora vsak član MKK posebej podpisati tožbo in posebej pooblastiti skupnega odvetnika, ki ga je že prej pooblastil GO in ki zastopa interese MKK in s tem seveda tudi interese vsakega posameznega člana. In to za vsako toženo stranko posebej.
Namen takega izvajanja postopkov je povsem jasen: preprečitev dejanskega izvajanja zakona o denacionalizaciji oziroma o agrarnih skupnostih, vendar samo za slovensko MKK! Samo napačen korak, napačna beseda, eno nepodpisano pooblastilo, zamujen rok in še kaj podobnega, in že bi bil tu sklep, da se zaradi procesnih napak oziroma vzrokov ne sme vrniti odvzetega. Uporaba takih, po občečloveških merilih podlih, čeprav pravno mogoče celo povsem dopustnih metod, meče slabo luč na naš pravni sistem in iskrenost države pri izvajanju lastnih zakonov.
B. POLLAK
Arhitekt Bojan Schlegl ima že izdelane na črte za zavarovanje Malega gradu
vandalizem že nekaj časa brezobzirno uničuje vse, kar jim pride na misel. V zadnjem času so uničili 13 svetilk v parapetnem zidu kapelice, kar pomeni za okrog 400 tisočakov škode, s temelji vred so izkopali klopi, poškodovane so kandelabrske svetilke na severnem in zahodnem delu hriba. Po
dvanajstih letih letos prvič malo-grajska kapela kot simbol našega mesta v času božično novoletnih praznikov ni bila osvetljena.
Posledice vandalizma so posebej vidne tudi na opremi v parku, kot so poškodovane klopi, koši za smeti In v notranjosti stražnega stolpa, ki je zasuta z odpadnim gradbenim materialom. Meni je že nerodno stalno opozarjati, da je treba poškodovana vrata na stolpu popraviti in onemogočiti nenadzorovane vstope vanj. Ta vrata so bila doslej že 12-krat vlomljena. Če vhod ne bo varno zaprt, obstaja realna nevarnost požara, notranjost stolpa je namreč zatočišče najstnikov in zasvojencev z iglami in mamili. V njem so vidni ostanki kurjenja, kar resno ogroža leseno ostrešje stražnega stolpa, ki je bilo postavljeno
pred nekaj leti. Če bi ostrešje pogorelo, bi to pomenilo za občino za najmanj okrog 19 do 20 milijonov SIT škode. Kot na dlani je, da je treba to uničevalno početje na Malem gradu čimprej preprečiti.«
Veliko je različnih mnenj o možnih oblikah zavarovanja. Kakšen način bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
»Menim, da bi morala biti to temeljita celovita fizična zaščita celotnega malograjskega območja. Na sestanku, ki ga je sredi decembra sklical občinski oddelek za družbene dejavnosti, udeležili so se ga tudi predstavniki župnijskega urada in občinske redarske službe, so bili mnenja, da kakršnokoli varovanje s kamerami ne bi bilo učinkovito. Ker zelo dobro poznam razmere na Malem gradu, vem, da tudi občasni obiski občinskih komunalnih redarjev ne bi bili primerni. Po mojem mnenju bi bilo po zgledu evropskih mest, ki jim je pomembna skrb za spomenike, najbolje uvesti stalno fizično varovanje malograjskega hriba kot celote.«
»Ne, bistvo varovanja je, da je fizična oseba prisotna v večernih urah, saj izkušnje kažejo, da se največ objestnosti običajno dogaja med 20. in 22. uro zvečer, še posebej ob vikendih. To so v glavnem najstniki, ki si kupijo pijačo v trgovinah in jo nato pijejo na Malem gradu. Čez dan so na Malem gradu turisti in drugi obiskovalci, pa tudi sodelavci turistične agencije, zato takrat posebno varovanje ni potrebno. Seveda bi bilo nesmiselno imeti varnostnike samo za Mali grad. Nadzoroval bi lahko tudi Sutno, kolodvorski park in Glavni trg. V primeru, če bi nadzornik imel težave z nepoklicanimi nočnimi obiskovalci Malega gradu, bi po dogovoru s policijsko postajo Kamnik lahko po mobitelu poklical pomoč policije.«
Kaj pa kup skal in kamenja, ki leži na kupu sredi malograjskega parka in služi kot municija za napade na spodaj ležeče hiše.
»Ta material je namenjen za povišanje nekaterih sten na obzidju, vendar bi ga bilo treba, dokler se ne uporabi, posebej zavarovati z ograjo. Gospod Safič, vodja gradbišča v soseski pod Malim gradom, mi je pokazal, takšna škoda se dogaja na novih objektih zaradi metanja kamenja na stekleno streho in v okna, da ne govorim o nevarnosti za ljudi na Parmovi ulici. Ko je mojster Pelko izvajal sanacijska dela na Malem gradu, je najel človeka za fizično varovanje, takrat ni bilo nobenih poškodb, kar je dovolj zgovoren dokaz, kaj lahko dose-
Poslovili smo se od dr. Jožeta Pučnika
Sobota, 18. januarja, je bila za večino Slovencev žalosten dan. Čeprav ni bil dan žalovanja, je bil ta dan posvečen slovesu od velikega moža - soustvarjalca samostojne države Slovenije dr. Jožeta Pučnika. Vas Črešnjevec pri Slovenski Bistrici je bila ta dan odeta v meglo, skozi katero je le v času pogrebne slovesnosti predrlo nekaj sončnih žarkov, ki so kot simbol za našo prihodnost dopolnjevali besede govornikov ob odprtem grobu. Mali zvon v cerkvenem zvoniku nedaleč stran od pokopališča je kar sam izvabljal Vprašaj na ustnice; komu zvoni? Mar Jožetu Pučniku, kije izgorel v želji, da bi bil ta narod resnično svoboden, samostojen ali nam, ki nas borba za te ideale še čaka. Saj so bile pred dvanajstimi leti to le sanje in jutri je bil nov dan. Sanje o bolj enaki kvaliteti življenja za vse so iz dneva v dan izginjale. Pred našimi očmi so se kot v grozljivkah dogajale divje privatizacije podjetij, nemoč delavcev in brezperspektivnost mladine. Tega Jože ni nikdar sanjal, niti razmišljal o dolgih letih jetniškega življenja, kamor ga je brez razloga porinila diktatorska oblast. In to je Jožeta bolelo, zelo bolelo'. Vseskozi je opozarjal, da bi ta naš ubogi slovenski narod moral dozoreli tudi v tem pogledu, da ne bomo drug drugemu volkovi, ampak da bomo le skupaj lahko močni, tako duhovno kot materialno. Sedaj jm naenkrat takšne razlike. Komu zvoni? Nam, ki smo ostali/ Nam, da bomo nadaljevali Jožetovo vizijo slovenstva. Vizijo kako obstati kot majhen narod v družini velikih narodov Evrope. Jože je v tej goreči želji po samostojni Sloveniji dal vse. Žrtvoval je sebe, svojo svobodo. Za nas, ki smo ga j?oznali, ga poslušali, bo ostal velik Slovenec, moralni predsednik, kot je nekdo zapisal po njegovi smrti.
18. januarja je tudi iz Kamnika odpeljal avtobus v smeri Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Socialdemokrati in člani Nove Slovenije smo bili potniki na tem avtobusu. In vsi, tudi tisti, ki so na pogreb odšli s svojimi avtomobili, so slišali tisti mili zvon, črešnjevske cekrve. Komu zvoni?
Dr. Jože Pučnik je odšel, pa vendar ostal na čelu tega naroda, ki želi demokracijo.
Ta konec ledna v te) lako mali Sloveniji niso vsi žalovali. Sedanja poli-lična elita je veselo rajala na prireditvi Slovenec leta v Litiji. In tudi zato je bil ta konec tedna žalosten.
• .      Za kamniške socialdemokrate
VALENTIN ZABA VNIK
Zakaj tako? drugič
Gospa Ji ir." čje v prvi številki Kamniškega občana zapisala več problemov, ki tarejo Krajevno skupnost Duplica in njene krajane. Strinjam se z njo, da tako velika krajevna skupnost kot je Duplica, ki ima skoraj 5000 prebivalcev (majhna občina), nima večjega vpliva na jirobleme, ki pestijo krajane. Kot predsednik KS Duplica sem vsako leto napisal približno 100 dopisov na različne naslove, da bi se uredili problemi, kijih gospa Juršič omenja v svojem prispevku. Glede na dejstvo, da sem kot nekdanji član Občinskega sveta Občine Kamnik in predsednik KS Duplica zelo dobro seznanjen z odgovori na postavljena vprašanja, bom poskušal odgovoriti na vsa, saj v arhivu KS Duplica obstaja obsežna dokumentacija.
Zaradi dejstva, da je Papirnica Količevo oziroma novi lastnik odstranil leseno brv, ki to ni bila več, saj je bila izredno nevarna, je bilo že kar nekaj hude krvi. Brv, oziroma most, kije povezovala oba bregova industrijskega kanala z
obrežjem Kamniške Bistrice, je bila postavljena zalo, da so v preteklosti kmetje, ki so imeli svoja zemljišča na drugem bregu Kamniške Bistrice, imeli dostop. Prej omenjeno brv oziroma pravi most, so si postavili sami in ga tudi vzdrževali, saj je tudi del zemljišč preko kanala v njihovi lasti. Tako so lahko gospodarili s svojimi zemljišči, saj so sprva s konjsko vprego in pozneje s traktorji brez težav prečkali tako imenovani kanal. Za prečkanje in postavitev mostu so imeli sklenjeno pogodbo z lastnikom kanala. Potem pa so prišla 60. leta, ko je prišlo z zakonom o nacionalizaciji zemljišč (tudi kmetijskih) do tega, da so kmetje začeli propadati, saj kmet brez zemlje ni mogel več obstati. Na Duplici so stale večinoma manjše kmetije, ki se propada niso mogle več rešiti. Nekdanji kmetje oziroma lastniki zemljišč tako niso imeli interesa, da bi vzdrževali most preko kanala, kije nezadržno propadal in poslal nevaren za vse, ki so ga prečkali. Svet KS Duplica'se je odločil, da na problem opozori Občino Kamnik, ki je z dopisom opozorila novega lastnika Papirnice Količevo, daje most preko kanala potreben obnove. Novi lastnik, seje odločil, da dve jekleni traverzi in nekaj pre-perelih desk odstrani. Tako je most (biv) končal svoj dolgoletni obstoj.
Še večji problem za krajane Duplice in tudi širše okolice pa predstavlja kurilnica tako imenovane Biomase v bivši tovarni Stol. Dejstva, kdo je kriv za pro-j>ad elitne tovarne pisarniškega pohištva in izgubo nekaj tisoč delovnih mest Dupličanov, ne bo nihče obelodanil, zato je razumljiv gnev Dupličanov, ki vsak dan občutijo posledice kurjenja v 9 MW kotlu bivšega Stola. Dve dolgi leti je trajati/, da sem kot občinski svetnik in predsednik KS Duplica s problemom onesnaževanja okolja in ogrožanja zdravja krajanov Duplice iz dimnika starega kurišča, zgrajenega leta 1968, opozarjal Občino Kamnik, organiziral sestanke v KS Duplica in pošiljal pritožbe v imenu Sveta KS Duplica na vse možne naslove v Sloveniji. Arhiv s pritožbami, odgovori, zapisniki m ostalimi podatki'obsega približno 200 strani in se bo še odebelil, saj je Svet KS Duplica na svojem prvem sestanku v letu 2003 sprejel nekaj sklepov v zvezi s kurjenjem v drugem kotlu, iz katerega se vije gromozanski oblak dima noč in dan, dan za dnem, v petek in svetek. Iz starega dimnika seje kadilo črno, smrdelo je in prah se je usedal na bližnjo in daljno okolico. Iz sedaj delujočega kotla pa se težave še stopnjujejo. Iz prispevka v časopisu Delo je razvidno, da se meritve emisij prašnih delcev v sedaj delujočem kotlu pokazale, da emisije prašnih de/cev nihajo med 26 mg in 690 mg na kubični meter zraka. Zakon dovoljuje le 150 mg prašnih delcev na kubični meter zraka. Krajani trdijo, da se tudi sedaj, predvsem ponoči, zavoha dražeč dim, kijih sili na kašelj. Velik problem predstavlja ogromen steber dima, ki v določenih vremenskih razmerah prekrije celo Mengeško polje in prepreči soncu, da bi obsijalo lepo pokrajino pod Kamniškimi planinami.
Svet KS Duplica bo županu Občine Kamnik poslal dopis, s katerim ga bo zaprosil, da v proračun Občine Kamnik uvrsti postavko-pravna pomoč KS Duplica v višini 1 mio SIT, s katero bo KS Duplica po pravni poti uveljavljala pravice krajanov Duplice do čistega zraka, kar je zagotovljeno v slovenski ustavi. V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo poskušali preko svetnikov v občinskem svetu vložiti predlog in amandma, saj so svetniki tisti odločilni faktor, ki dvignejo roke za posamezni amandma. Prostor ne dopušča, da bi še izčrpneje napisal vsa dejstva v zvezi z onesnaževanjem v KS Duplica, vendar lahko obljubim, da bom še vedno aktivno sodelovat jm problemu, čeprav nisem več član občinskega sveta.
Za vsa ostala vprašanja, ki ste jih nanizali, gosjia Juršič, obstajajo odgovori, ki bi jih lahko podali odgovorni, ki ste jih navedli v svojem prispevku.
FRANC OREŠNIK
Malograjskemu okolju primerno oblikovana lesena utica naj bi stala pod grajskim stolpom za Veronikinim portalom
Ali morda imate že kakšne konkretne načrte za tako rešitev?
»Pb naročilu župana gospoda Smolnikarja sem izdelal dva načrta. Prvi predvideva zaporo vhodne lope pred kapelo z namestitvijo oblikovane kovane pregradne stene, ki bi preprečevala vstop v obhodno galerijo in v notranjost same kapele. Drugi načrt predvideva postavitev manjšega oblikovanega objekta na začetku parka za Veronikinim portalom, ki naj bi imel dvojni namen: podnevi naj bi služil kot blagajna za prodajo kart in spominkov, ponoči pa naj bi služil kot zatočišče nočnemu nadzorniku ali pazniku. Na tem mestu bi imel nadzornik pregled nad celotno zgornjo površino malograjskega hriba in tako tudi med sedanjim nelegalnim vstopom na hrib po severnem pobočju, od kavarne navzgor. Slišali smo tudi za predlog, da bi tod postavili žično varnostno ograjo, ki pa bi verjetno bolj spominjala na taborišče kot pa na varovanje kulturnega spomenika...«
Ali bi po vašem mnenju moralo fizično varovanje Malega gradu trajati ves dan?
žemo s fizičnim varovanjem.«
Pričakujemo lahko, da bodo konkretni predlogi arh. Bojana Schlegla, dolgoletnega sooblikovalca starega mestnega jedra in zunanjega svetovalca župana na spomeniško varstveno področje naleteli pri pristojnih in odgovornih za ta spomenik na ugoden odmev, in da nanj nebodo pozabili, ko bodo sprejemali letošnji občinski proračun. Menda še vedno velja, da je bolje (in ceneje) preprečiti kot pa lečiti...
FRANC SVETELJ
Vstop v kapelico in na obhodno galerijo naj bi bil zavarovan z zložljivo kovano pregradno steno.
Ob kulturnem prazniku na razstavo
Navadili smo se že, da praznujemo v Sloveniji dan kulture in da smo si zanj izbrali obletnico smrti osrednjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ne dolgo seje ministrstvo za kulturo odločilo počastiti tudi njegovo obletnico rojstva in »rodil« seje t.im. ta veseli dan kulture. Z močno medijsko podporo so tistega dne vse kulturne ustanove izjemno dejavne ali prijazne in ponujajo kulturo najširšemu krogu po najnižji ceni ali kar brez cene.
Sedaj se z novim letom približuje kulturni dan, državni praznik, 8. februar 2003. V tem letu nam kulturni trenutek ne ponuja dela prost dan, saj prihaja na soboto, ko je večina tako ali tako že zaključila z delovnim tednom. S tem se bo verjetno izničilo praznično veselje in posebnost dne, želja po obisku kulturne prireditve pa se bo razblinila ob misli, da bo tako ali tako kot običajno, na še eno soboto. Kulturni center Kamnik pa vseeno upa in prijazno vabi, da opazite in se udeležite tega dne vodstev po razstavi.
Morda danes res že ptički pojejo (čeprav še ni pomladi), da se v muzeju na gradu Zaprice kakor tudi v Galeriji - zbirka Miha Ma-leš vrstijo razstave; da je bila 17. oktobra 2002 odprta razstava Meščanske vile na Kamniškem od osemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne in 9. januarja 2003 v prostorih galerije odprta razstava 100 del (za) 100 let ob 100. obletnici rojstva Mihe Maleša. Muzejska razstava dopolnjuje pripoved o življenju meščanov Kamnika, se podrobno posveča njihovi bivanjski in zlasti arhitekturni kulturi s pomočjo razstavljenega fotografskega in dokumentarnega gradiva ter predmetov iz ohranjenih domovanj. Izšel je čudovit katalog, s fotografijami vil in zanimivim besedilom dveh avtoric mag. Zore Torkar in mag. Nike Leben. V galeriji, v središču starega mestnega jedra, pa si je moč ogledati zgoščen izbor 100 del iz obširnega opusa - donacije Mihe Maleša, s katerim se lahko srečatef o dolgem času, saj je bil v lanskem letu na ogled opus kamniškega slikarja Maksa Koželja, nato pa kiparja rojenega v Kamniku Jakoba Savinška, čigar 14 del je poklonila Mila Kačičeva Kulturnemu centru Kamnik. Izbor je nov, drugačen pester in barvit, delo dveh avtorjev umetnostnih zgodovinarjev Marka Lesarja in Barbare Savenc, spremlja pa jo tudi brezplačen katalog z besedilom in reprodukcijami. Kulturni center Kamnik omogoča ogled razstav vsak dan, od torka do srede med 8. in 13. uro ter od 16. do 19. ure (muzej je odprt celo ob nedeljah dopoldne), pripravlja javna vodstva po razstavah, predavanja za odrasle v okviru Študijskega umetnostnega in zgodovinskega krožka kakor tudi redne, mesečne likovne delavnice Maleševega otroškega likovnega salona, ki bo otroke v tem letu seznanil pod naslovom »Od papirja do knjige« z ročno izdelavo papirja, različnimi likovnimi tehnikami npr. risanjem s tušem in peresom kakor tudi vezavo in izdelavo platnic lastne izvirne umetniške knjige izdelkov kakor jih je snoval že sam Miha Maleš.
Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, ste tako prijazno vabljeni, da se ob 17. uri udeležite vodstva po razstavi »Meščanske vile« v muzeju pod vodstvom avtorice razstave mag. Zore Torkar in na sam praznični dan, 8. februarja ob 11. uri, vodstva po razstavi »100 del za 100 let« v galeriji, ki ga pripravlja soavtarica razstave Barbara Savenc.
BARBARA SAVENC
Razstava ob 100. obletnici rojstva Mihe Maleša
STO DEL ZA STO LET
Kulturni center Kamnik.
Po Lesarjevih besedah spada Maleš med najpomembnejša imena likovne kulture in umetnosti preteklega stoletja na Slovenskem, saj je njegovo ime zvezano ne samo z impozantnim likovnim opusom na različnih slikarskih področjih, temveč posega tudi na drugo likovno kulturno področje na Slovenskem v 20. stoletju. Maleš že dolgo velja ob Jakcu za
Kot smo zapisali že v prejšnji številki, v letošnjem letu kamniška kultura praznuje pomemben jubilej-stoletnico rojstva kamniškega rojaka, znanega slovenskega likovnega umetnika Mihe Maleša. Rodil se je 6. januarja 1903 najeranovem pri Kamniku, njegova bogata življenjska pot pa seje zaključila 24. junija 1987 v Ljubljani. V prostorih Galerije-zbirka Miha Maleš na Glavnem trgu v Kamniku je Kulturni center Kamnik v četrtek, 9. januarja, pripravil slovesno odprtje zanimive razstave stolih Maleševih olj in grafik. V likovni in kulturni podobi preteklega stoletja je Miha Maleš z več kot šest desetletji aktivnega delovanja zapustil neizbrisen pečat.
Stota obletnica rojstva Mihe Maleša je velik dogodek za Kamnik, mesto njegove mladosti, zato lahko letošnje leto poimenujemo kar Male-ševo leto, v katerem Kulturni center Kamnik pripravlja več prireditev in razstav, med njimi strokovni simpozij. Pričujoča razstava pomeni uvod v to slavnostno leto. Tudi v Moderni galeriji v Ljubljani pripravljajo program v počastitev velikega umetnika v slovenskem kulturnem prostoru.
Zbrane ljubitelje umetnosti, častilce Mihe Maleša, med njimi še posebej Maleševo hči Travico Maleš Gre-šak in njeno družino, je ob odprtju razstave v Galeriji-zbirke Miha Maleš pozdravila v. d. ravnateljice Kulturnega centra Kamnik Zora Torkar. Osvetlila je zgodovino gale-rije-zbirke Miha Maleš. Ob 750-letni-ci prve ohranjene omembe kamniških meščanov je Miha Maleš leta 1980 podaril mestu Kamnik bogat opus 2600 svojih del. To darilo je bila osnova za izgradnjo in nastanek galerije, ki od tedaj strokovno skrbi za njegovo donacijo in jo dopolnjuje z odkupi novih del. Malešev obsežen ustvarjalni opus predstavljajo občasne razstave in strokovne publikacije, tako v kamniški galeriji kot tudi v galerijah in razstaviščih v drugih slovenskih mestih. Torkarjeva je poudarila, da je Galerija-zbirka Miha Maleša osrednja strokovna ustanova na Slovenskem, posvečena temu velikemu umetniku 20. stoletja, ki nudi strokovni in širši javnosti številne po datke o umetniku in njegovem delu. Bogato delo umetnika sta predstavila avtorja razstave 100 del za sto let muzejski svetovalec Marko Lesar in kustosinja Barbara Savenc, kar sta zapisala tudi v katalo-
letih pa pridobijo fovistične elemente, zato je Maleš poleg oznake za slikarja pesnika, kot ga je poimenoval že kamniški rojak Vavpotič, velikokrat imenovan tudi slovenski H. Ma-tisse, tako v grafičnem ustvarjanju, še bolj pa kot slikar. Tretji njfegov pomemben motiv so pokrajine, ki so nastajale že od zgodnjih tridesetih let. Ker je večina teh slik v privatni lasti so težje doseglljive in bi samo z njimi zapolnili celo galerijo, jih na tokratni razstavi skoraj ni. Slike pokrajine, predvsem najlepšega slovenskega parka Tivoli, bi namreč šele v sklenjeni vrsti pokazale svojo kvaliteto in Malešev bogat barvni svet. So pa namesto tega na razstavi njegove monotipije, ki pomenijo tudi enega od ustvarjalnih vrhov. V tej tehniki med grafiko in slikarstvom je Maleš kot eden redkih ustvaril sintezo med grafičnim in že čisto slikarskim medijem«, razlaga Marko Lesar in dodaja, da ob stoti obletnici umet-
umetnost. Spomnil je, da je bila leta 1980 podpisana darilna pogodba, s tem pa je hiša dobila svojo novo vsebino in ime. V teh dvaindvajsetih letih se je tu zvrstila plejada kulturnih dogodkov, našel se je tudi skromen kotiček za mlajšega kamniškega slikarja Aladina Lanca. Župan je prepričan, da bo hiša še naprej prava lupina za vsebine, ki jih Kamničani potrebujemo, želimo in hočemo. Občinska uprava in vsi kulturni ustvarjalci ter sodelavci si prizadevajo dodati nove vsebine v celotni občini.
Žlahinost edinstvenega kulturnega večera so dodali glasbeniki ALL CAPONE ŠTRAJH TRIA iz Ljubljane z neminljivo glasbo Elvisa Prešteva, Tango, še posebej pa so navdušile rezijanske melodije. Trio sestavljajo mladi muzikolOgi, ki zaključujejo študij na Glasbeni akademiji v Ljubljani: Klemen Bračko - violina, Urška Doler - viola in Jaka Stadler - čelo. Komponist in producent je Gregor Strniša. Njihova glasba je polna asociacij, gegov, spogledovanja s kičem, melanholije in melodramatičnošti. Gre namreč za ansambel, ki goji komprimirano zgodovino evropske muzike, kjer sta ob skrbi za formo
gu, ki ga je ob tej priložnosti izdal
Miha Maleš in Kamnik
Ob stoti obletnici rojstva slikarja in grafika Miha Maleša in nedavnem odprtju spominske razstave 100 del za 100 let je gotovo zanimiv pogled na Malešev odnos do Kamnika oziroma na preobrazbo tega odnosa od njegovih mladostnih dni naJeranovem do njegove odločitve konec sedemdesetih let, da večji del svojega umetniškega opusa (2634 del) podari svojemu rojstnemu mestu.
Po mojem mnenju seje ta njegova preobrazba še najbolje izrazila v uredniškem pogovoru Naših razgledov (avgust 1980) z
E X  L I B R I S
, FRANC  SVETE LJ
SS*
Malešev exlibris podpisanemu v zahvalo ob odprtju galerije...
umetnikom Malešem. Tako oceno lahko zafiišemo zato, ker sem imel v tistem času (1978-1979)priložnost in čast neposredno sodelovati z umetnikom v pripravah na obsežen program kulturnih in drugih prireditev ob 750-letnici prve omembe mesta Kamnika v zgodovinski virih.
Za ponazoritev svoje ugotovitve bom navedel samo povzetke dveh delov že omenjenega daljše-
ga pogovora.
Na vprašanje, zakaj je ravno svoj rojstni kraj, »najlepšo jnikra-jirio na svetu«, kot je sam poimenoval jjogled čez polje od Mekinj do Godiča in čez zelena pobočja na skalne vrhove Kamniških planin, tako zelo malo upodabljal, je Miha Maleš odgovoril:
»Moja mladost je bila grenka. Ne, bila je grozna. Osem let sem bil star, ko mije umrla mati, in deset let, ko je umrl oče. Kopica otrok se nas je raztepla na vse vetrove. Same smrti. Še ko sem bil na obrtni šoli, so mi umirali sorodniki leto za letom... Še danes vidim razjjrodajo domačije: krave pred hlevom, pa konja, pa nas otroke. Cez štirinajst dni po dražbi seje začela prva svetovna vojna in ves denar od prodane domačije je propadel... Doživel sem tudi veliko hudobije, ne le udarcev usode. Zato se mi je domači kraj črno zarezal v srce. V tej (pokrajini se zibljeta krsti matere in očeta in za njima jočejo otroci. Tega kraja nisem maral. Težil meje. Zato ga nisem upodabljal. Danes mi je žal...«
O pobudi zti osnovanje zbirke njegovih del v Kamniku, ki je pomenila, da rojstni kraj na umetnika ni pozabil, pravi Miha Maleš: »Ko smo spomladi leta 1977 v Kamniku posedeli pri Kendi, no, v nekdanjih časih seje reklo tisti gostilni Kenda (kasneje Planinka-op. p.). Za mizo sva se seveda čisto neuradno pogovarjala s takratnim kamniškim županom Francem Sveteljem, ki je bil hkrati tudi predsednik odbora za proslavo 750-letnice Kamnika. Beseda je nanesla na galerijico, na to, da bi Kamnik poskrbel za prostor, jaz pa bi dal nekaj grafik in slikarije. Danes težko rečem, kdo je prvi izrekel misel-Svetelj ali jaz. Kakor-
koli že, ideja je rasla in zrasla tako kakor si pred tremi leti ni nihče niti od daleč zamišljal. No, če zdaj kdo reče, češ, Miha Maleš, veliko si dal Kamničanom, moram reči, da so občani občine Kamnik dali veliko. Ureditev galerije, se pravi preureditev prostorov, je bila draga reč Ko so ondan odpirali veliko in lepo galerijo in razstavo, nisem rekel tjavdan, da mi to dejanje pomeni največje in najpomembnejše življenjsko doživetje in da sem srečen, daje moje delo zbrano lam in daje postalo last mojih sorojakov. Veliko ljudem bi se rad javno zahvalil, pa se ne morem vsem, ne organizacijam, ne posameznikom. Naj posebej omenim kulturno skupnost Kamnik in kulturno skupnost Slovenije, nekdanjega župana Franca Svetelja in sedanjega žujiana Slavka Ribaša, iniciativni odbor za Maleševo galerijo, kolektiv Kulturnega centra Kamnik in posebej ravnateljico Mirino Zujmnčič, kustosa Boruta Rovšnika, od zunanjih strokovnih sodelavcev dr. Mirka Julerška in Anico Kob-larjevo, pa arhitekta Bojana Schlegla, kije uredil celotno galerijo. Posebej sla mijmmagala pri izboru dr. Anica Cevc in dr. Emi-lijan Cevc. Največ dela pa je opravila, vsaj na moji strani, žena Olga, kije dve leti zbirala, urejala, evidentirala, tako daje šlo vse natančno obdelano, vseh 2864 del tja v Kamnik, to je, kakor ste f>re-je rekli, tampodjeranovim...«
Tako so prizadevanja za to, da je Kamnik pridobil pomembno kulturno dediščino svojega velikega rojaka kljub nekaterim oviram, in tudi nasprotovanjem končno le usfiela. Zalo je pričakovati, da bomo mi in naši zanamci znali ceniti to kulturno dragocenost, s katero se lahko poleg ostalih kulturno zgodovinskih sjx>menikov uvrstimo med kulturno bogatejša evropska mesta...
FRANC SVETELJ
nikovega rojstva, 22 let po nastanku Maleševe galerije in 15 let po njegovi smrti, gledamo na Miha Maleša že kot na zgodovinsko osebnost. Njegova umetnost je ohranila življenjsko moč in umetniško življenje in bo zato ohranila svojo umetniško vred nost in nam še naprej budila veselje do življenja. Njegova dela so že danes del slovenske likovne zgodovine, mesto Kamnik je čuvar večine njegovih grafičnih del, drugih pa v izboru. Ponosno je na svojega rojaka, hvaležno mu je za njegov veliki dar. Malešev umetniški duh v svojem Kamniku lahko živi naprej, njegova neminljiva ustvarjalnost je vseskozi na ogled, od tod pa se lahko podaja na pot po domovini in tujini, kar ga dela večnega. Pošteno in iz sebe je
prisotna užitek in humor. Maleševa hči Travica se je ob
zaključku slovesnosti ob odprtju razstave Kulturnemu centru Kamnik zahvalila za zvesto ohranjanje spomina na očeta.
V našem pogovoru po prireditvi pa nam je povedala, da je njihova družina hvaležna Kulturnemu centru Kamnik za skrbno raziskovalno delo o njenem očetu. »Tudi pričujoča razstava je lep rezultat v vrsti številnih obeležitev v preteklih letih, Moj oče je bil izjemno pozitiven člo vek. Šele sedaj spoznavam njegova bogata dela. Ob njem nisem nikoli imela občutka, da se mu kam mudi. Kljub temu, da je vseskozi delal in ustvarjal, je vedno imel čas za družino,« ugotavlja gospa Travica. Njeni Otrp-
Sto razstavljenih olj in grafik Mihe Maleša ob stoletnici njegovega rojstva ponazarja kvaliteto, značilnost, visoko umetniško vrednost enega najplodovitejših in najbolj opaženih osebnosti slovenskega likovnega življenja. Da je Kamnik, mesto njegove mladosti, ponosno na svojega rojaka in mu hvaležno za naprecenljiv dar, je potrdila tudi množica ljubiteljev umetnosti ob odprtju razstave v Galeriji-zbirka Miha Maleš, kjer je njegova neminljiva ustvarjalnost vseskozi na ogled. Na sliki spredaj Maleševa hči Travica in vnukinja Katarina.
začetnika slovenske moderne grafike. Ob bratih Kralj, Pilonu in Jakcu je eden pomembnih in zadnjih protagonistov ekspresionističnega gibanja na Slovenskem, gibanja, ki je pretrgalo z zadušljivo meščansko soparico in prekinilo z barvno harmonijo slovenskega impresionizma. Ob tem pa je Maleš več kot katerikoli drug umetnik na Slovenskem storil za popularizacijo slovenske umetnosti in sploh za delež likovne umetnosti v kulturni podobi slovenskega človeka več kot katerikoli ustvarjalec od Jakopiča dalje. Maleš je s svojimi deli in dejavnostmi krepil narodno zavest in slovensko tradicijo. In to kljub temu, da je bil modernist in morda prav zato, da bi slovenskemu človeku kulturno bogastvo s poezijo in literaturo prikazal v, za tisti čas, modernem likovnem jeziku. Celo več, prav zaradi tega je posebej vedel, kaj je potrebno, da bo slovenski narod postal tudi po likovni plati enakovreden drugim večjim narodom.
»Tokratna predstavitev Maleševih del Želi biti samo skromen poklon umetniku, velikemu kamniškemu rojaku in Slovencu, z izbranim šopkom 100 cvetic s prikazom njegovih 100 del, to je grafik in slik iz Maleševe galerije v Kamniku, iz zbirke njegove hčerke Travice in dveh javnih ljubljanskih zbirk. Izbrana dela obsegajo predvsem čas mojstrove mladostne in zrele dobe in obdobja približno štirih desetletij. Na njej vidimo nekatera zelo znana in tudi manj znana dela, ali taka, ki jih dolgo nismo videli. Mladostna doba je predstavljena z nekaterimi ekspresioni-stičnimi grafikami, nastalimi še v Pragi. Izjemen pojav v slovenski publicistiki je leta 1929 izdana knjižica Rdeče lučke ali risbe o ljubezni, s katero je Maleš slovenski javnosti predstavil svojo virtuozno risbo na njegovo večno temo ljubezni in že v tem času vpeljal v slovenski prostor tudi že nadrealistične elemente, s katerimi je nekoliko pozneje tudi v svojih slikah prvi pri nas uvedel svojo t. i. pesniško obliko nadrealizma. Najznamenitejša slika je gotovo vsem znana slika Spomin na Benetke. Druga pomembna tema v Maleševem zrelem obdobju so njegovi ženski akti, nastali že v času šolanja, v tridesetih
Mladi muzikologi Klemen Bračko-violina, faka Stadler-čelo in Urška Doler-viola (na sliki z leve),ki sestavljajo ALL CAPONE ŠTRAfH TRIO, so navdušili z glasbo Elvisa Presleya in re-zijanskimi melodijami, polnimi melanholije in melodramatičnošti.
ustvarjal, zato v svojih delih živi naprej, Da je lahko v okras mestu, v ponos slovenski likovni zgodovini in vzor mlajšim umetnikom, tistim, ki zdaj živijo, in tistim, ki bodo za njim šele prišli.
Ob pomembnem jubileju je župan Tone Smolnikar poudaril, da je Maleševa galerija, ta kulturni spomenik sredi mesta, ta impozantna stavba, dobila tudi svoje ime, ime pO umetniku, ki je navdihnil mnogo ljudi, ki ljubijo in znajo spoznavati
ci, Maleševi vnuki Miha, Jure in Katarina pravijo, tla so ponosni na dedka, ne samo kot na umetnika, ampak tudi na dedka, ki jih je imel zelo, zelo rad. Skupaj so preživljali nepozabne počitnice v Radovljici in v Piranu. Pa tudi v Ljubljani, kjer je živel, so ga radi obiskovali in si ob njem nabirali potrebnih moči za uspehe v svojih otroških in mladostniških letih.
Razstava stotih Maleševih olj in grafik bo odprta do 31. maja
VERA MEJAČ
SNOVIŠKA ZGODBA O USPEHU
V Termah Snovik upihnili prvo svečko za prvo leto obratovanja zaprtega bazenskega kompleksa
V najmlajših slovenskih termah Termah Snovik v zeleni in neokrnjeni Tuhinjski dolini so z zlatimi črkami zapisali datum 25. januar
2002, ko so slovesno odprli pokrit bazenski kompleks z več kot petsto kvadratnimi metri vodnih površin z vodnimi atrakcijami. In po letu dni so v soboto, 25- januarja
2003, s ponosom in zadovoljstvom nazdravili prvi obletnici obratovanja pokritega bazenskega kompleksa, ki je v tem času gostil 154.000 kopalcev, kar pomeni v povprečju kar 420 kopalcev dnevno. To vsekakor zgovorno potrjuje
Ustanovitelji družbe Terme Snovik so proslavili prvo obletnico delovanja pokritega bazenskega kompleksa s pravo rojstnodnevno torto. Na sliki z leve: direktor družbe Terme Snovik in direktor ustanovitelja Zarje Kovis Ivan Hribar, Francka Fugger, direktorica Hranilno kreditne službe Domžale, in direktor občinske uprave Ivan Pristovnik kot predstavnik Občine Kamnik (na fotografiji manjka četrti ustanovitelj Srečo Urankar, na njegovem zemljišču so namreč zrasle Terme Snovik).
upravičenost investicije, kakovost storitev, ugodne naravne danosti, odlične možnosti in spodbudo za nadaljevanje snoviške zgodbe o uspehu. Seveda ob zadostnem kapitalu in zavzetosti ekipe, ki jo že ves čas z vztrajnostjo in zagnanostjo vodi direktor Ivan Hribar, ki je kljub raznim pomislekom ves čas verjel v uresničitev visoko zastavljenega projekta turističnega in zdraviliškega središča, ki prinaša Tuhinjski dolini in celotni kamniški občini široke možnosti razvoja turizma in podjetništva. Dosežke prvega leta delovanja zaprtega bazenskega kompleksa in vizijo prihodnjega razvoja je direktor Term Snovik Ivan Hribar predstavil na tiskovni konferenci v torek, 21. januarja. Konec lanskega leta se je na tretji skupščini družbe Terme Snovik ustanoviteljem družbe (Zarja Kovis, Hranilno kreditna služba Domžale, Srečo Urankar in Občina Kamnik) pridružilo še osem novih družbenikov. Doslej so v terme vložili 830 milijonov tolarjev, delno tudi s podporo Mi-
Osemtisočaki Ceneta Grilj
' Uvodna iz niza prireditev ob 110-letnici slovenskega in kamniškega organiziranega j)laninstva (Planinsko društvo Kamnik je namreč najstarejše planinsko društvo v Sloveniji) je razstava oljnih slik kamniškega alpinista in gorskega reševalca Ceneta Griljca v Galeriji Veronika pod naslovom Osemtisočaki, kije na ogled še danes.
Likovno ustvarjalnost Ceneta Griljca je ob odprtju razstave v petek, 10. januarja, predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik prof. dr. Mirko Juter šek. Ceneta se spominja še iz slikarskega krožka na kamniški gimnaziji in že takrat so občudovali njegove lepe lastnosti, ki jih je ohranil do danes - izredno delaven, discipliniran, natančen, s težnjo po dovršenosti.
Dušan Štefula, predsednik Planinskega društva Kamnik, se je v imenu upravnega odbora zahvalil Cenetu Griljcu za to lepo slikarsko razstavo s planinsko tematiko. Poudaril je, da Cene s tem dokazuje, da ni le dober planinec, gorski reševalec in dolgoletni član upravnega odbora PD Kamnik, temveč vnaša v planinsko delo tudi kulturne vrednote, ki notranje bogatijo in s tem pospešujejo nadaljnji razvoj planinstva. Povabil je na prireditve, ki jih v letošnjem jubilejnem letu pripravljajo planinci, kulturniki in drugi prijatelji planinstva. Razstavo najvišjih štirinajstih, ki je na ogled do 30. januarja, je odprl Tone Škarja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije in podpredsednik PZS. Ob tem je o svojemu sotovarišu iz gorske reševalne službe, ki je začel plezati tako kot on pred skoraj pol stoletja, ugotavljal, da je tudi Cene vdihnil Himalajo dovolj od blizu, da se ga je prijela za zmeraj. Opisovati goro, pesniti o njej, slikati jo: vse je le hipen in delen približek, saj ista gora že posamezniku pomeni vsak dan kaj drugega. Tej večni gmoti skalovja pridajamo poteze svoje duše, luščimo iz nje, kar smo ali kar bi radi bili.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Cenetu Griljcu so ob odprtju razstave izrekli čestitke njegovi številni planinski prijatelji in marsikatera zanimiva, duhovita in zabavna misel seje utrnila, tudi v družbi faneza Majcenoviča, znanega velikoplaninskega veseljaka z orglicami in kitaro »Stegna« in patra Miroslava.
nistrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Fundacije za šport, tako da struktura financiranja obsega 61% lastnih virov, 23% dolgovanih virov in 16% subvencij države.
Za naložbe v letošnjem letu pa bo potrebno zagotoviti še 350 milijonov tolarjev. Dopolnitve ureditvenega načrta, ki jih je v oktobru lanskega leta sprejel občinski svet, namreč omogočajo nadaljevanje investicije. V družbi Terme Snovik predvidevajo, da bodo že prihodnji mesec v kleti pod sedanjim termalnim kompleksom začeli urejati savna center z različnimi savnami in bazenčki na približno tristo kvadratnih metrih površin. Nad savna centrom naj bi takpj zatem, predvidoma v marcu, začeli urejati večjo restavracijo s kuhinjo, ki bo zadovoljila tudi zahtevnejše goste. Prostore zdajšnje restavracije bodo preuredili v garderobe in s tem pridobili prepotrebnih 200 garderobnih omaric, dodatnih 100 pa še pri zdajšnji recepciji, tako da bodo zagotovili obiskovalcem 500 garde-• robnih omaric. Recepcijo in glavni vhod bodo s tem nekoliko prestavili, nad novo restavracijo pa zgradili tri zdravniške ordinacije, saj naj bi se že v letošnjem letu posvetili tudi zdraviliški dejavnosti. Snoviš-ka termalna voda je bogata s kalcijem in magnezijem, ima blagodejne balneološke značilnosti, večde-setletne izkušnje in raziskave pa potrjujejo njene zdravilne učinke pri zdravljenju želodčnih težav, kožnih bolezni in pri okrevanju po poškodbah. Termalna voda iz Sno-vika, njene zdravilne učinke je v lanskem letu raziskal tudi prof dr. sci. mag. Janez.' Kraševec, dr. med., profesor za balneologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je primerna za rekreacijo, v zdrav-stveno-terapevtske namene in za pitje, zato bodo v dodatno ponudbo vključili tudi pitje zdravilne vode, kar je bila želja obiskovalcev v opravljeni anketi. Prav na njihovo željo so tudi zvišali temperaturo vode v osrednjem bazenu z 29 stopinj Celzija (pri tej temperaturi ima namreč voda najboljše zdravilne učinke) na 31 stopinj Celzija, ma-sažni bazen - whirlpool ima 36 stopinj, otroški bazen pa 32 stopinj Celzija.
Kot je povedal direktor Ivan Hribar, naj bi do začetka poletja v podaljšku pokritega bazena zgradili tri nove zunanje bazene s tobogani, drčami in s tem pridobili 500 kvadratnih metrov vodnih površin, v hribini nad njimi pa v treh nivojih uredili plaže. Prizadevajo si, da bi v letošnjem letu zgradili vsaj osem do deset apartmajev od načrtovanih šestdeset, da bi v prelepo vasico Snovik pripeljali tudi stacionarne goste. Zdaj jih nekaj gostijo prebivalci Snovika in okoliških vasi, ki pospešeno urejajo apartmaje, prenočišča, gostišča, igrišča za tenis, prostor za jahanje in druge dodatne dejavnosti, ki jih želijo ponuditi vsem, ki zaidejo v to lepo dolino. Zavedajo se, da terme v Snoviku kot rastoče turistično in zdraviliško središče v komaj odkritem biseru na robu ljubljanske kotline prinašajo široke možnosti razvoja. Poleg dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in novih storitvenih dejavnosti bodo odprle tudi nova delovna mesta, sedanjim 21 zaposlenim naj bi se še letos pridružilo osem delavcev, ob končni realizaciji pa naj bi bilo v sklopu term 160 delovnih mest.
Direktor občinske uprave Ivo Pristovnik na tiskovni konferenci ni mogel skriti zadovoljstva nad objektom in smelo zastavljenim projektom z obetajočo perspektivo, saj so bili dosedanji cilji uresničeni prej, kot je bilo pričakovati. Ugotovil je, da je iz dneva v dan več obiskovalcev, ki zapuščajo ta kraj s prijetnimi občutki.
V soboto, 25. januarja, pa je bilo v Termah Snovik res nadvse živahno, saj so bili na dan, ko so pred letom dni slovesno odprli pokriti bazenski kompleks, povabljeni družbeniki, zaposleni v Termah Snovik, domačini, niso pa pozabili niti na obiskovalce. Ivan Hribar; direktor družbe Terme Snovik, je toplo pozdravil družbeni-
-4~^ i.,.,.
ke, zaposlene in goste ter na kratko predstavil uspehe enoletnega poslovanja. Tudi tokrat je izrazil zadovoljstvo z obiskom v lanskem letu, saj so prodali 154.000 vstopnic, predvsem pa z ugodno oceno obiskovalcev v anketi, ki so j*> opravili v novembru in decembru lanskega leta. Župan Tone Smolnikar je pritrdil ugotovitvam, da se je v lanskem letu naredilo veliko za napredek term v Snoviku. Optimistično je razmišljal o ureditvenem načrtu, ki naj bi omogočil uresničevanje začrtane poti in dodal večkrat potrjeno misel, da se z majhnimi, a trdnimi koraki daleč pride. Predsednik sveta KS Srednja vas Bojan Tičar je bil kratek, a jedrnat: »Pozdrav in pohvala vsem za prizadevno delo. Lepo je, da se uresničujejo zastavljene ideje in lepo je v našem kraju, ki vidno napreduje.«
Poleg dodatne ponudbe - sola-riji, masaže, skakalni grad za otroke, drsališče, vodena telovadba v vodi, vodna aerobika, plavalni tečaji za otroke in odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke, rojstni dnevi za otroke - v Termah Snovik organizirajo tudi različne zabavno družabne prireditve. Pred kratkim so gostili odmevno prireditev s podelitvijo znamenitih in v svetu najbolj znanih Pirellijevih koledarjev dvanajstim izbranim Slovenkam in Slovencem. Ambient za tako atraktivno prireditev ne bi mogel biti boljši.
Prvo svečko na praznični velikanski torti Term Snovik je upihnil njihov najzvestejši obiskovalec Vili Cankar iz Ljubljane, ki se je v najmlajših slovenskih termah v lanskem letu kopal kar 250-krat. Ob tem je zadovoljno povedal: »Presrečen sem, ker ste me izbrali za to slovesno opravilo, Hvala prijaznemu kolektivu, ki skrbi, da se terme razvijajo. Zdrav in zadovoljen odhajam iz vaših term in še raje se vračam.«
S prvo rojstnodnevno torto Term Snovik so se sladkali tudi številni kopalci, ki jih je bilo to lepo sončno soboto, 25. januarja, veliko, zato so razrezali še eno prav tako veliko sladko presenečenje. V svetu termalnih užitkov je bil namreč košček torte še slajši.
VERA MEJAČ
Zadovoljstvo s storitvami, prijaznostjo zaposlenih in prijetne občutke v Termah Snovik so obiskovalci, ki prihajajo predvsem s kamniške in sosednjih občin, kranjske in ljubljanske občine, izrazili že v anketi, ki sojo opravili konec lanskega leta. Mi pa smo povprašali še nekaj obiskovalcev.
foži Uranič iz Zg. Stranj posreduje vabilo v čudovite Terme Snovik vsem našim bralcem, saj sije v lanskem letu tu krepila zdravje kar 150-krat. Po zlomu stegnenice je obiskovala takrat še odprt bazen. Dva meseca po operaciji odstranitve Mžebljev in ploščice je začela redno plavati v Snoviku in rezultati so bili vidni že po mesecu, po dveh mesecih pa je hodila že brez opornic, zato ji verjamemo, ko pravi: »Terme v Snoviku so vsestranko super, resnično sem z vsem zadovoljna, zelo rada se vračam.«
Marinka in Blaž Mošnik z Golte: »Sem pogosto prihajava. Zaradi težav s hrbtenico sem imela fizioterapijo v ZD Kamnik, zato sem 14 dni redno plavala in napredek je bil opazen. Mož sicer težko plava, ker ima težave s kolki in hrbtenico, a se rad masira v masažnem bazenu in že komaj čaka savne. Sem sva prihajala že, ko je bil zunanji bazen, zdaj pa še pogosteje. Oba sva zadovoljna, da imamo tako blizu nekaj tako dobrega, koristnega.«
Kamniški ObČAH ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER SE PREDSTAVI 30.1^*2003 9
UPAMO, UPAMO SI, ZAUPAMO SI!
Šolski Center Rudolf Maister
Osnovnošolska leta za marsikaterega učenca in njegove starše minejo tako hitro, da je obdobje, ko se je potrebno odločati o nadaljnji življenjski in poklicni poti, pravi izziv z mnogo.vprašanji: kam, k;iko, kaj me veseli in podobno. V našem zavodu smo se zato odločili, da vam vašo odločitev olajšamo s kratko predstavitvijo programov in interesnih dejavnosti, ki jih izvajamo, ter s prikazom utrinkov iz življenja in dela zavoda samega.
V zavodu sta dve šoli: gimnazija, kjer se dijaki v štirih letih izobražujejo v programih splošne in ekonomske gimnazije, ter srednja ekonomska šola s programom ekonomskega tehnika, ki prav tako traja štiri leta.
Gimnazija, tako splošna kot ekonomska, prihodnjemu maturantu omogoča intelektualno razgledanost, spodbuja kreativnost, razvija individualne sposobnosti za posamezna področja in daje temeljna znanja za uspešen študij na univerzi. Dijaki lahko v splošni gimnaziji izbirajo med oddelki s poudarjenim naravoslovjem, jezikoslovjem ali družboslovjem, v ekonomski gimnaziji pa poleg splošnih vsebin pridobivajo tudi veščine za dobro vodenje, podjetni.švo in komunikacijo, ki so bistvenega po mena za uspešno delo v kasnejšem življenju.
V srednji ekonomski šoli se dijaki v programu ekonomski tehnik izobražujejo in usposabljajo za vključevanje v ekonomsko gospodarske panoge, saj jim štiriletno šolanje, ki se konča s poklicno maturo, daje tako splošna kot tudi uporabna ekonomska znanja, omogoča jim torej takojšnjo zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja v programih visokih strokovnih šol. Med šolanjem se jezikoslovna in družboslovna področja preple-
ZA DUŠO
NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA II.
Ponosni smo, da smo ena od sedmih slovenskih srednjih šol, ki dijakom omogoča opravljanje Nemške jezikovne diplome II. To je izpit, ki ga dijaki opravljajo v 4. letniku gimnazije (pisni del v novembru in ustni del v januarju). Opravljen izpit velja kot potrdilo o zahtevanem znanju nemškega jezika za študij na kateri koli nemški univerzi. Kot ugledna jezikovna diploma je prestižnega pomena tudi pri iskanju zaposlitve. Pomembno je tudi, da izpit finančno ne bremeni dijakov.
KROŽEK JOGE
Vsak torek se podamo v svet joge v vsakdanjem življenju tudi dijaki ŠCRM. Pod vodstvom profesorice Melite Prezelj spoznavamo neobičajen svet miru in sprostitve. Najprej se sproščamo, potem pa izvajamo telesne vaje 1" asane. Učimo se| tehnike pranaja-me (pravilnega | jogijskega dihanja), ki med drugim čisti kri, ohranja zdravje, povečuje vitalnost, krepi pljuča in srce. Ob koncu dveur-nega krožka joge se zopet sproščamo. To je naraven | način, da se telo | spet napolni z vitalno energijo.    Najljubša asana - položaj za sproščanje
Vemo, da gim-    JJ r       *     r j
nazijski program ni izbirni, veseli pa nas dejstvo, da lahko posamične dejavnosti prosto izbiramo. Joga na naši šoli je samo ena izmed tovrstnih možnosti.
»Jogisti« iz 2.b
JAMARSKI KROŽEK
Jamarski krožek je letošnja novost na šoli. Predavanja in ekskurzije vodijo člani Jamarskega kluba Kamnik, ki so usposobljeni za izvajanje jamarskega izobraževanja ter vodenje skupin po jamah. O strokovnih temah predavajo priznani strokovnjaki.
Še bolj zanimivo kot predavanja, ki jih dijaki z veseljem in redno obiskujejo, je terensko delo. Dijaki so že spoznali plezalne tehnike, orientacijo v podzemlju, označevanje in oris jam, prvo pomoč, čaka pa jih še veliko praktičnih veščin, potrebnih za samostojno in varno raziskovane slovenskih in tujih jam. Krožkarji pripravljajo raziskovalne naloge o jamah v okolici Kamnika in seminarske naloge o onesnaževanju jam v občini Kamnik.
Jam na Kamniškem je veliko, zato dijakom, ki imajo veselje do raziskovanja podzemnih globin, še dolgo ne bo zmanjkalo dela.
RAZISKOVALNI TABOR
Izobraževalen, relaksacijski, zabaven ... Imeti priložnost širjenja lastnih obzorij v naravi je res enkratno doživetje. In prav takšen je vsakoletni raziskovalni tabor v Kamniški Bistrici. Zgodovina, psihologija, sociologija, biologija, astronomija, kulinarika itd. zaživijo zunaj šole, učilnica za tri dni postane narava.
»Sama sem bila tudi v skupini, ki je poskrbela za pravi golaž, skuhan na odprtem ognjišču in ob pomoči kuharja, ki je ob kuhanju postregel še z zelo zanimivimi nasveti, no, vsaj za me,saj uživam v kuhanju. Res pa, da ne uživam v športnih aktivnostih, zato me je misel na jutranji tek in telovadbo preganjala ves prvi dan, vendar sem takoj naslednje jutro po telovadbi spoznala, da se vse skupaj sklada z načinom življenja, ki je potekal v teh dneh. Razgibavanje je bilo čudovita iztočnica za učinkovito nadaljevanje dneva.«
Dunja Živadinov Štebe
tajo s strokovnimi - razvijamo zlasti podjetniško miselnost, iniciativnost, odgovornost, sposobnost za samostojno delo in praktična znanja. Posebnost tega programa sla praktični pouk v šoli in delovna praksa v različnih podjetjih, delovne izkušnje pa dijaki pridobivajo tudi na strokovnih ekskurzijah in z drugimi dejavnostmi, povezanimi s poklicnim področjem.
Poleg učnega programa naši dijaki izbirajo med več kot petdesetimi različnimi interesnimi dejavnostmi, ki omogočajo dodatno razvijanje osebnosti in spodbujajo kreativnost. Skrbimo tudi za zdravo življenje in prehrano dijakov ter jih pomagamo oblikovati v kulturne, samostojne in odgovorne osebnosti.
Za vpis v naše programe v zadnjih letih nimamo omejitve, to pomeni, da se pri nas ne šolajo sami odličnjaki z visokim številom točk iz osnovne šole, vendar maturo oziroma poklicno maturo opravijo izjemno uspešno. Uspeh na maturi se giblje med 97% in 100%, na poklicni maturi pa je lanska prva generacija poklicnih maturantov dosegla 96% uspeh. Zasluge za takšen uspeh gre pripisati tesnemu sodelovanju med dijaki, starši in profesorji, izjemno kvalitetnemu pouku ter sodobno, nadstandardno opremljeni šoli.
Več o zavodu in šolskih programih boste izvedeli na informativnih dnevih v petek, 14.2., ob 9- in 15- uri ter v soboto, 15.2., ob 9. uri. Lahko pa nas obiščete ali pokličete kar tako, pokukate v naše učilnice, spremljate pouk ali se pogovorite z našimi dijaki in profesorji.
Osnovnošolcem želiva uspešen zaključek šolanja, staršem pa čim mirnejše dneve med nadaljevanjem otrokovega šolanja.
ZA MOžGA/S/E
mag. Tatjana Novak, ravnateljica ekonomske šole
Veronika Matjašič Kališnik, prof.
direktorica zavoda in ravnateljica gimnazije
ASTRONOMSKI KROŽEK RAK
• Delo astronomov je tesno povezano z razmerami nad našimi glavami, a lansko jesen »tisti zgoraj« RAK-ovcem niso bili prav nič naklonjeni. Dež pa megla... pa spet dež in oblaki in skoraj smo že pozabili, kako izgleda jasno nočno nebo. Da bi bila mera polna, je zaradi oblakov odpadla tudi tradicionalna jesenska astronomska noč na planini Kiso-vec. A ker smo trmasti, se ne damo kar tako in imamo na zalogi še kak pomladanski termin. Zato pa smo se nekateri zapeljali v Miinchen na ogled tehničnega muzeja in planetarija pa še česa.
Počasi se že nabira gradivo za peto številko naše revije AstroMaister. Mimogrede - prejšnje številke najdete tudi na spletnih straneh na naslovu http:// www.astromaister.s-rmkam.lj.edus.si. Sicer pa je morda kdo decembra v oddaji Zenit (o ljubiteljski astronomiji) na TV Slovenija opazil, da res še »migamo«, saj je bil del oddaje posnet tudi na naši šoli.
GLEDALIŠKA SKUPINA RUDOLFI
Gledališka skupina Rudolfi se je 1. decembra predstavila kamniš kemu občinstvu s Tagorejevim večerom. Literarni večeri, tokrat je bil že deveti, so postali kar tradicija v poznojesenskih dneh. Dijaki so s pomočjo mentorice, prof. Marje Kodra, interpretirali Tagorejevo poezijo in tako gledalce oplemenitili z globokimi mislimi o življenju, smrti in ljubezni velikega indijskega pesnika. Ob zvokih indijske glasbe, degustaciji zanje značilnega peciva in indijski noši so Rudolfi poskušali pričarali utrip nekega drugega življenja, ki je nam, Evropejcem, tuje. Bučen aplavz in zahvala gospe ravnateljice sta Rudolfe nagradila za ves trud, ki
so ga vložili v svojo predstavitev, že zdaj pa vabijo na premierno uprt zoritev gledališke predstave, tudi devete po vrsti, sodobnega francos kega avtorja Zaljubljenca na podzemni železnici, ki bo marca v Do mu kulture v Kamniku.
IZJAVE DIJAKOV
ZAKAJ ŠCRM?
»Za gimnazijo Kamnik sem se odločila zato, ker mi je bila na informativnem dnevu izvirno predstavljena. Mojim staršem je moja izbira zelo ustrezala, saj jim je bližina šole veliko pomenila. Po enem letu in pol mi ni žal za to izbiro.« Veronika Kovač
»Na ŠCRM sem bila sprejeta izredno. Prošnjo na gimnazijo sem napisala zato, ker sem od prijateljev in znancev slišala pohvale.«
Vrša
»Ker je blizu pa ker so rekli, da je fajn.« '
Matija Lavrinc
»ŠCRM nam ne ponuja samo znanja, ampak tudi samostojno spoznavanje samega sebe s pomočjo številnih izbirnih vsebin. Dijaki se zabavamo ob šolskem radiu, ki poskrbi za sprostitev, in ob prebiranju in pripravljanju priljubljenega glasila. Vsak ima priložnost, da pokaže, v čem je dober, zato se med seboj dobro razumemo In delujemo kot celota.«
Svetlana Mrkajič
»Šola kot šola je res nekaj posebnega. Spremenila je moje življenje na bolje. Dala mi je vedeti, da ni potrebno biti pameten in žareti od znanja, ampak mi je dala spoštovanje samega sebe.« Merima Hadžič
»Moje mnenje o Srednji ekonomski šoli je pozitivno. Ob težavah s snovjo in osebnih težavah se lahko kadar koli obrnemo na profesorje. Učencem je na voljo dopolnilni pouk iz matematike. Na šoli je dosti dejavnosti za vse, ki želijo vedeti več. Na šoli organizirajo različne ekskurzije (Dunaj, London, Pariz...). Med odmori se v avli vrti popularna glasba. Vsak razred ima možnost pridobiti garderobne omarice.«
Peter Jerman
Ali lahko s čokolado izmerimo hitrost svetlobe, se nadejamo, da bomo našli snežinko v velikosti dlani, pogledali skozi ledeni kristal in ga spremljali med rastjo ali izmerili odrivno silo nog z metrom, je le nekaj neverjetnih vprašanj, s katerimi se ukvarjamo med poukom fizike pa tudi pri fizikalnem krožku. Večino obravnavanih pojavov predstavimo z vsakdanjimi zgledi, s šolskimi eksperimenti, filmi, računalniškimi simulacijami, internetnim ali lastnim gradivom, dijaki pa teorijo preverjajo tudi pri eksperimentalnih vajah. Radi se udeležujemo fizikalnih tekmovanj in naravoslovnih ekskurzij doma in v tujini. Pri fizikalnem krožku si vzamemo čas za obisk naravoslovnih ustanov in prireditev, za eksperimentiranje, kar dokazujejo tudi pričujoči posnetki, ter za razprave npr. o tem, kako s pomočjo las štejemo molekule ali pa zakaj ima polarni medved prozorno votlo dlako in črno kožo. Ne ukvarjamo se samo z vsakdanjim mikrosvetom, pokukamo tudi v vesolje.
U -H a
UČNO PODJETJE
V letošnjem šolskem letu imamo v tretjem letniku ekonomske šole tudi praktični pouk v obliki učnega podjetja, pri katerem smo razdeljeni v manjše skupine in pod vodstvom profesoric odkrivamo naporni svet zaposlenih in poslovanje podjetja. Na različne, predvsem nenavadne, zanimive načine si nabiramo izkušnje.
Ko smo oblikovali oddelke, je vsak začel opravljati svoje obveznosti. V marketinškem oddelku so izdelali katalog in božično-novoletno ponudbo potovanj. V podjetju imamo tudi računalniško podporo, ki je izdelala logotip in predstavitev našega podjetja. Kadrovska služba je
pripravila sklep o izbiri kandidata za delovno mesto, pogodbo o zaposlitvi ter anketo o delovnih mestih zaposlenih, komercialni oddelek pa kronologijo dela ter katalog za poletna in zimska potovanja. V računovodskem oddelku so imeli zelo veliko dela. Naredili so popis osnovnih sredstev, bilanco stanja, ček, plačilne kartice, priponke (za zaposlene) in vrednostne bone.
Marjeta Hacin, tajnica učnega podjetja Delfin, d.0.0
GEOGRAFIJA
Spoznavanje koščkov sveta poteka pri geografskem krožku, kjer popotniki (med njimi tudi dijaki) z diapozitivi predstavijo dežele, ki so jih obiskali. Krožek vsako leto ponudi petdnevno odkrivanje enega izmed predelov Evrope. V predbožičnem času smo v dosedanjih letih obiskali Krakov, Dunaj, Rim in Neapelj, Bavarsko, spomladi pa Normandijo in Bretanijo s Parizom, Dansko, Nizozemsko, Nemčijo. Letošnjo pomlad se bomo odpravili v Belgijo.
Sestavni del izobraževanja so tudi enodnevne geografske ekskurzije, kjer dijaki vsako leto spoznajo eno izmed regij Slovenije.
Najbolj navdušeni »mladi geografi« se udeležijo tekmovanja iz znanja geografije ali pa izdelajo raziskovalno nalogo.
Priprave na »naše OI« v Olimpiji (Grčija)
ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER - ZANIMIVOSTI
4
SOCIOLOŠKA DELAVNICA
Sociološka delavnica dopolnjuje pouk sociologije z organiziranjem raznih srečanj, ki potekajo vsaj enkrat na leto (letos že devetič). Na srečanjih sodelujejo dijaki, profesorji in gostje z različnih fakultet in ustanov. Na letošnji delavnici je sodeloval pisatelj Drago Jančar, ki je govoril o literaturi, njeni moči oz. nemoči v družbi.
Delavnica je pogovor, ki poteka med udeleženci. Vsakdo ima možnost, da gosta vpraša tisto, kar ga zanima. Poleg tega dijaki sodelujejo tudi s svojimi prispevki, delavnico popestrijo z uvodnimi besedami, recitali, glasbo... , tako da delavnica poteka v sproščenem vzdušju. Predavanja so objavljena v Kamniškem sociološkem zborniku.
DIJAKI IN ŠPORT
Športna vzgoja na šoli je prilagojena vsem dijakom. Redne ure so kar se da zabavne, aktivne in sproščujoče - tudi zaradi glasbe med urami športne vzgoje. Dijaki se preizkušajo na šolskih in republiških tekmovanjih, kjer dosegajo zavidljive rezultate.
Tudi za aktivno preživljanje prostega časa poskrbimo, saj imamo veliko športnih krožkov: košarko, odbojko, aerobiko, ples, fitnes, akrobatiko, gorništvo... Samo izbrati je treba in uživati v aktivnosti.
Kaj pa športni dnevi? Seveda ni pouka in še zabavamo se! Smučanje, drsanje, rafting, kolesarjenje, plezanje, veslanje, pohodi, fitnes, aerobika, squash... potrebno je izbrati, prinesti dobro voljo in se zabavati.
Sicer pa pridite in se zabavajte z nami!
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
V okrilju šolskega centra poteka že vrsto let tudi izobraževanje odraslih. Udeleženci lahko v programih za odrasle končajo gimnazijo, pridobijo poklicno izobrazbo - prodajalec, izobrazbo 5. stopnje - ekonomski tehnik ali opravijo katerega izmed jezikovnih in računalniških tečajev ali tečaj higienskega minimuma.
V lanskem šolskem letu je bila prvič: uvedena poklicna matura, ki je enaka za dijake in udeležence izobraževanja odraslih. Pohvalimo se lahko, da je bila prva generacija naših »odraslih« na poklicni maturi izredno uspešna. To nas še posebej veseli, saj je bila večina udeležencev, ki so kot prvi prebijali led šolskih sprememb, v velikih dvomih, ali jim bo ob zgoščenih predavanjih, službi, družini in ostalih obveznostih uspelo rešiti naloge in zahteve poenotene poklicne mature, enake kot za redne dijake.
Angleška bralna značka
• April: tekmovanje
• Maj: nagrade Kdo? Prvošolci in drugošolci.
Kdaj? Od septembra do marca dijaki preberejo 3 književna dela v poenostavljeni verziji.
Tekmovanja
• Šolsko (februar)
• Regijsko (marec)
• Državno (april) Kdo? Tretješolci. Zakaj? Da dokažemo, da znamo!
Angleški jezikovni tečaji v Londonu
• Mednarodna šola ISIS
• Tedenski in dvotedenski tečaj
• Spremljevalni profesor s šole
• Nastanitev pri angleških družinah
• Ogled znamenitosti
Kdaj? Jeseni in spomladi. Kdo? L-4. letnik Zakaj? Da doživite Anglijo, kot je v resnici.
Treasure for pleasure
(tekmovanje v literarnem ustvarjanju)
Zakaj?
Because it is fun!
Angleška konverzacija z »native speakerjl«
Kje? Na šoli. Kdo? Tretješolci. Zakaj? Da bo vaša angleščina tekoča in boste znali sproščeno komunicirati v angleškem jeziku. •
Angleški dramski krožek
Kdo? 1. - 4. letnik. Kdaj? Enkrat tedensko.
Angleško šolsko glasilo
Kdo? 1.-4. letnik. Kdaj? Izid glasila enkrat letno.
Matura
Kaj? Možnost dodatnih priprav na osnovni in višji nivo. Kdo? Četrtošolci. Kdaj? September -junij.
Zakaj? Da bodo rezultati na maturi še boljši.
Ekskurzije
London - 5 dni:
- zabave,
- angleškega čaja,
- dobre družbe in smeha,
- ogledov znamenitosti in spoznavanja angleške kulture. 4 Kdo? Drugošolci. Kdaj? Vsako leto novembra oz. marca. Zakaj? Ker gre za nepozabno doživetje.
KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ
Nove razmere v Evropi zahtevajo učenje tujih jezikov, med njimi tudi francoščine. Dijaki, ki se odločijo za ta jezik, se vsekakor zavedajo, da je francoščina tudi zelo lep jezik, tradicionalno jezik diplomacije, jezik visoke mode, šansona... Tri ure pouka tedensko vsako leto nadgradimo z ekskurzijo po Franciji. V lanskem šolskem letu smo obiskali Provanso, v letošnjem pa se odpravljamo v Pariz in Normandijo.
ITALIJANŠČINA
Naši dijaki se učijo italijanščino kot drugi tuji jezik, ker jim je všeč in ker se zavedajo neposredne koristnosti tega znanja. Prav zato je snov pri pouku taka, da se jo da vsak trenutek uporabiti v resničnih situacijah. To lahko dijaki sami preverijo vsako leto na večdnevnih ekskurzijah po Italiji. Najbolj uživajo v pohajkovanju po umirjenih srednjeveških mestecih srednje Italije, kjer se lahko hitro zapletejo v pogovor z očarljivimi in gostoljubnimi domačini in domačinkami.
BIOLOGIJA
Pri »bioloških dušicah« je vedno kaj novega. Naše živalice se množijo tudi brez kloniranja, kar kaže na izjemne klimatske razmere, ugodno psi-hosocialno okolje in dobro papico. Pri skakačih smo doživeli pravi »ba-by boom« - iz treh izvornih osebkov preskok na štiriindvajset (24!) v bore pol leta. Edini samček je imel res veliko dela (in zadovoljstva). '
Sodelovanje na raziskovalnem taboru v Kamniški Bistrici je bilo letos zelo zabavno. »Komandirke»so se ob kavici odločile, da zavzamemo vode in se tudi prve podale v boj s pobesnelimi valovi. Mreže so se vihtele, voda je špricala, kamni drseli, mi smo pa blatno zadovoljni pregledovali bogat ulov. Biologija je res interdisciplinarna veda, saj poleg resnega znanstvenega dela omogoča sprostitev in veliko zadovoljstva tudi bolj romantičnim dušicam, ki so v senci visokih starih dreves ob nežnem šelestenju listov, brenčanju žuželk in oddaljenih glasovih iz tabora popisovale lišaje pri ugotavljanju onesnaženosti zraka.
KEMIJA
Najprej »nore« krave, sedaj kloramfe-nikol. In kaj nam bo prinesel jutrišnji dan? V šolskih klopeh je kemija pogosto nezaželena, v vsakdanjem življenju pa nepogrešljiva in za navdušence osupljiva.
Odpadki so že četrto leto predmet poglobljenega raziskovanja. Odkrivali smo jih v naši okolici, iskali divja odlagališča, nekaj časa | smo jih v šoli J
ločeno zbirališe zdaj redno zbiramo baterije, ki so okolju zelo nevarne. Ena od naših nalog je proučiti, kako bi se dalo odpadke ponovno uporabiti, LIgotovili smo, da z malo spretnosti in domišljije lahko nekatere odpadke predelamo oziroma uporabimo za izdelavo raznih zanimivih predmetov, tako smo iz starih, oguljenih kavbojk izdelali modne torbice, odvrženi CD pa je postal pladenj za novoletni aranžma.
Dijaki, ki jim pero gladko teče, so spesnili pesmi o naši temi, med njimi so se našle tudi take, ki so všeč pravim pesnikom, drugi so prazen list papirja spremenili v podobo, ki pove več kot tisoč besed, kot v pregovoru pravijo stari Kitajci. In ne boste verjeli, za vse našteto je kriva kemija, ki je učitelje in dijake povezala v pravo ustvarjalno ekipo.
Svoj napredek radi pokažemo tudi drugim, zato sodelujemo na različnih natečajih in tekmovanjih, na katerih naši dijaki dosegajo tudi najvišja mesta.
Osemtisočaki Ceneta Griljca
Matična knjižnica Kamnik
(Nadaljevanje z 8. strani)
Kot pisatelj piše pravzaprav vedno le o sebi, pa naj piše karkoli, tudi slikar slika sebe, svoj pogled, svojo idejo. Cene se je potrudil podati pčrtrete teh velikanskih gora čimbolj objektivno, nevtralno, razumljivo slehernemu. Gore tako vidimo vsak s svojimi očmi, skozi svojo ali drugače znano zgodbo. Nekdo vidi svojo zmagovito stopinjo na vrhu, drugi izginotje tovariša, tretji krčevit, a že zdavnaj izgubljeni boj za vrh. Škarja pravi, da jih vidi kot mogočen spomenik slovenskemu alpinizmu, kot spomenik velikih dejanj majhnega naroda, ki je kot vsak spomenik popisan z imeni bojevnikov, zmagovalcev in padlih. Stodeset let slovenskega planinstva, več kot dvesto let alpinizma, dobrih štirideset let odprav v najvišje gore sveta - vse to je na razbrazdanih potezah kamnitih in ledenih velikanov.
Zapisati velja, da so na prvi himalajski vrh Trisul (6o90 metrov) Slovenci stopili leta 1960. Od leta 1975 pa jim je uspelo osvojiti vseh štirinajst osemtisočakov Himalaje, in sicer Makalu leta 1975, Gašer-brum 1 leta 1977, Everest leta 1979, Manashu leta 1984, Broad Peak in Gašerbrum 2 leta 1986, Daulagiri leta 1987, Čo Oju leta 1988, Lotse in Šiša pangma leta 1989, Nanga par-bat leta 1990, Kangčendzeng-he leta 1991, K 2 leta 1993 in Anapurna 1 leta 1995.
V spremljajočem programu ob odprtju druge Cenetove razstave, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Veronika, s planinsko pesmijo razveselili basist Rok Lap, baritonist Janez Majcenovič in harmonikar Božo Matičič.
Cenetu Griljcu so se v vabi-
lo na razstavo zapisale misli, doživetja in resnično posebna občutja:
»Himalaja zasvoji vsakogar, ki jo obišče. Kdor jo doživi enkrat, jo želi še drugič in tretjič, mnogi večkrat in velikokrat.
Ime Himalaja pomeni: hi-ma-sneg, alaja-domovanje. Koliko vseh vrhov ima, še ni znano, gotovo pa je Himalaja najmogočnejše gorovje zaradi štirinajst osemtisočakov. Najvišjemu, Everestu, bi lahko rekli devettisočak, saj je nižji le toliko, kolikor je iz Kamnika do Starega gradu. Ime Everest je dobil po vodji zemljemercev v Nepalu, Britancu siru Georgu Everestu.^ Tibetanci Everestu pravijo Čomolungma - Božja mati dežele, Nepalcipa Sagar-manta - Nebeški vrh.
Slovenci smo uspeli »osvojiti« vseh štirinajst osemtisočakov. Kako preprost stavek, vendar kako veličastnega pomena! Ni veliko narodov, ki se lahko s tem pohvalijo, toda mi smo med njimi! To je zlata bera. V dvajsetih letih, od 1975 do 1995, smo uspeli doseči vse te magične vrhove!
Everest ob dvestoti obletnici prvega pristopa »štirih srčnih mož« na Triglav in devetstod-vajsetletnici prvega pristopa na Grintovec; drugi najvišji osemtisočak K2 ob stoti obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva in Planinskega društva Kamnik. Zanimivo Anapurna I. je bila fe-ta 1950prvi premagani osemtisočak v Himalaji, slovenski aljnnistipa so njen vrh »špara-li« do zadnjega in ga osvojili leta 1995.
Himalaja je tudi mene uročila. Večkrat sem jo doživljal, vedno kot prvič, drugje in drugače. Urok je njena neskončna rasežnost, veličina in popolna prvobitnost, ki te vsrka vase. Vse, kar zahteva od tebe, mo-
raš imeti rad. A ker vem, da se z vsakim letom od nje fizično oddaljujem, sem moral najti način, Kako vendarle čim dlje živeti z njo: v roke sem vzel čopič, začel slikati in globoko v duši odšel tja med bele velikane ...
Vsak osemtisočak ima svoj mik in drugačno zgodovino, radostno in tudi kruto. Zame so vsi enako pomembni; ko je »podoba« katerega od njih v meni dozorela, sem začel slikati. Nisem slikar, ampak rad slikam, kar mije všeč, takot kot vidim in kakor čutim. Želel sem, da vsaka slika živi v čim bolj resnični podobi vrha in motiva, ki mije bil dosegljiv. Slikal sem v ateljeju, čeprav je, denimo, mraz ha toplem slikati drugače kakor »v živo«, v naravi. Nekoč sem v bazi na višini 5400 m slikal akvarel pri minus desetih stopinjah, voda mi je hitro zmrzovala, pa še zeblo meje.
Neštetokrat sem nato - doma, seveda - sedel k platnu, slikal, potem počel kaj drugega, se vrnil k sliki in s čopičem »plezal« po detaljih, ki imajo na teh vrhovih toliko skupnega, pa vendar so tako zelo različni. Ključni, zahtevni in prezahtevni.
Naslikal sem štirinajst slik, ki so v simboliki lahko tudi prispodoba himalajskega kri-ževega pota. Naslikal sem jih, ker sem to želel, sebi v zadoščenje, vam na ogled: kot zahvalo vsem slovenskim alpinistom, ki so sodelovali in splezali na te vrhove; v spomin domačim in tujim tragično preminulim, ki počivajo v belih grobovih, ter v počastitev stodesete obletnice Slovenskega planinskega društva in Planinskega društva Kamnik«
VERA MEJAČ
Nekaj romanov z letnico 2002
Pričujoči zapis vam prinaša izbor nekaterih romanov z letnico 2002, ki vam jih seveda toplo priporočamo v branje. Izbori knjig, ki so mišljeni kot spodbude za branje, so hudo tvegano početje, ker so zasnovani na subjektivni presoji. Namreč vsak okus ni za vsakogar, o tem se res ne kaže prerekati. Tokratni izbor pa temelji na knjigah, ki smo jih prebrale, použile, podoživele in premislile knjižničarke najprej same zase, po premisleku pa tudi za naše bralce. Zato so v izboru predvsem kvalitetne knjige, ki v odzivnem bralcu sprožijo razmislek in doživljajsko, poglobljeno branje.
Če se sprašujete, kaj se dogaja s tisočimi posiljenimi žrtvami iz zadnje balkanske morije in vojne, saj je o njih vse potihnilo, je treba prebrati knjigo znane hrvaške pisateljice Slavenke Dra-kullč Kot da me ni (Center za slovensko književnost). Knjiga je bila že ob izidu prevedena v deset jezikov. Govori o S. iz Bosne, ki se nekega dne znajde v taborišču. V ženski sobi. Njeno telo ni več njeno telo. Zlorabljanje in posiljevanje, mučenje in smrt postanejo del njenega vsakdana. Kako sprejeti bitje, ki raste v njenem trebuhu, katerega oče je množica? Branje je realistično, mestoma celo veristično, predvsem pa pretresljivo.
Če ostanemo pri ženski tematiki, kar takoj omenimo švedski roman Marianne Fredriksson Anna, Hanna in Johanna (Prešernova družba, 2002). Začetek romana je prav tako zaznamovan S posilstvom mlade deklice Han-ne, ki je potem pri trinajstih rodila sina. Roman je družinska saga in prikazuje življenje treh ženskih generacij, ki živijo konec 19. stoletja in v 20. stoletju: babice Hanne, hčerke Johanne in
vnukinje Anne. Njihova življenja se prepletajo in so med seboj seveda povezana. Roman zelo dobro prikazuje švedsko življenje, ki je nam neznano, tako na podeželju kot v mestu.
Še dandanašnji se dogajajo tako nepojmljive stvari, kot so obrezovanja ženskih spolnih organov. To je tema znane afroame-riške pisateljice Alice Walker v romanu Skrivnost radosti (Eno, 2002). Tashi-Evelyn Johnson, afriška junakinja knjige, je prestala to ritualno obrezovanje, kar jo je telesno in psihično pohabilo. Ves čas se sprašuje o smislu obrezovanja in živi s hudimi posledicami', kar povzroči tragičen zaplet. Zgodba je pripovedovana z različnih perspektiv in sicer s Tashine in njene družine. Ocenjujejo, da je 90 do 100 milijonov žensk in deklet iz Afrike in Daljnega ter Srednjega vzhoda pretrpelo takšne oblike spolnega pohabljanja. ■ O usodnem razpadu vrednot in sveta nam govori Michel Ho-uellebecq v romanu Osnovni delci (Cankarjeva založba, 2002). Je odsev razpadlega sveta in družine v posameznikovem notranjem svetu in se nam kaže skozi zgodbo dveh polbratov, ki ju njuna mati že kot majhna prepusti v varstvo starim staršem. Bruno je uničen in strt, v Miche-lu pa deluje le um, človeškost ali otroška vez z življenjem je v njem umrla. Roman je izšel v zbirki Zbirka XX. stoletje. Je berljiv, a pretresljiv. Berimo še Platformo istega avtorja - še vedno bomo v istem svetu iskanja, razvrednotenja in predvsem naše sodobnosti, čeprav si pred realnostjo še vedno zatiskamo oči.
Kdor je bral Bralca, ga bo avtor Bernhard Schlink zagotovo še zanimal. Ljubezenski pobegi (Cankarjeva založba, 2002) je
zbirka sedmih novel, v katerih avtor ponavlja temeljni vzorec njegove uspešne knjige Bralec: ljubezenski odnos na ozadju nemške vojne travme oziroma vprašanja nemške krivde. Lepo branje vsebinsko in motivno bogatih novel izbrušenega filigranskega stila!
Zanimiv je romanček Susan Nash Smith Laži malih žensk
(Vodnikova založba, 2002). Zaznamovan je z odnosom med materjo in hčerko. Mati je ambiciozna geologinja Murile, ki so ji življenje omrežila naftna polja. Hči je morala zaradi materinih ambicij Otroštvo preživeti pri teti. Roman lahko beremo kot zgodbo o prikazu propadlih feminističnih možnostih ali pa kot zgodbo o laži in praznih obljubah. .
Houellebecq in Susan Nash Smith nam že slikata posledice gibanj, ki so poleg zaželenih prinesla tudi nezaželene učinke. Prvi pisatelj je v svojem delu naslikal mamo, ki je pripadnica vseh vrst hipijevskih gibanj, sin enega od gurujev flower power gibanja pa postane sadistični nasilnež in morilec. Izrojeno! Drugi roman kaže posledice feminizma na fe-ministkini hčerki. Žalostno! Le zakaj se svet vrti drugače, kot si privrženci teh ali onih ideologij zamišljajo? ,
Nekaj je v tem izračunu zagotovo manjkalo. Če vas zanima, kaj je manjkajoči košček, potem berite!
Še nekaj izbranih naslovov iz leta 2002: Vse o fantu Nicka Hornbvja, Hazarski besednjak in Notranja stran vetra Milorada Pa-viča, Istovetnost Milana Kundere, Prekinjeno otroštvo Susanne Ka-ysen (odlična zbirka Najst), Anilin duh (Ondaatje), Nočni gozd (Djuna Barnes), Hadrijanovi spomini (Yourcenar) - vse knjige iz zbirke Moderni klasiki.
BREDA PODBREŽNIK
Greš na študentski klub Kamnik ali na študentski servis?
' ftamnik
www.studentski-klub.com
Tokrat bi se malo razpisali o razliki med študentskimi klubi in študentskimi servisi. To sta namreč organizaciji, ki jih mladi (in malo starejši) zaradi podobnega imena pogosto mešajo, čeprav izvajata zelo različne aktivnosti. Študentski servisi so tako podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela za mlade. To pomeni, da greš na študentski servis, ko iščeš delo, ali potrebuješ napotnico. V Kamniku delujeta dva, in sicer e-Študent-ski servis Kamnik in pa Študentski servis Maribor. V splošnem je med servisi velika konkurenca, kar je v končni fazi OK, saj tako tekmujejo za naklonjenost študentov in dijakov z vedno boljšimi storitvami in ugodnostmi.
Zgodba je povsem drugačna pri študentskih klubih, ki so organizirani kot društva in se (lepo povedano) ukvarjajo z organizacijo kakovostnega preživljanja prostega časa mladih, se pravi žurov, potovanj, tečajev, skratka vsega, kar mlade zanima. Treba je poudariti, da se v klubu združujejo tako študentje kot dijaki, čeprav so v imenu kluba omenjeni le študentje. V vsaki upravni enoti praviloma deluje po en tovrstni klub, ki ima tudi posebno licenco krovne organizacije. V našem primeru je to Študentski klub Kamnik. Upamo, da smo vam vsaj približno pojasnili razliko in da v bodoče ne bo več problemov z zamenjevanjem.
Jasno je, da klub ne more obstajati brez aktivistov, ki ga ohranjajo pri življenju. Tako je tudi pri Študentskem klubu Kamnik. Stalno se iščejo novi člani, novi projekti, nove možnosti in nove ideje. Zavzetosti ne manjka, vsekakor pa je dejstvo, da aktivno članstvo ne pomeni osemurnega delavnika, ampak bolj projektno delo na področju, ki te zanima, ko imaš za to čas. Aktivni član je vsak, ki nekaj prispeva. Popolnoma nepomembno je, ali si študent, ali dijak. Včasih je dovolj že dobra ideja za začetek novega projekta in s tem prispevek k aktivnemu preživljanju prostega časa. Čim več idej, tem bolje seveda. Tako nove moči in zamisli nikoli niso odveč. Povsem jasno je, da je najlažje biti kritik dogajanja in zdolgočaseno tožiti o slabih možnostih, kako preživeti čas, ki nam je na voljo. Mnogo bolje pa bo, če z idejo prideš na Študentski klub Kamnik in jo predstaviš. Področja delovanja so zelo raznolika, projekti so lahko s področja športa, kulture, zabave, skratka vsega, kar zanima mlade. Na Študentskem klubu Kamnik smo na ta način v preteklosti organizirali lepo število tečajev, potovanj, predavanj in seveda žurov.
Ko boš iskal prvo redno zaposlitev, ti bodo najbolj pomagale izkušnje. Z delom na Študentskem klubu boš pridobil pomembne izkušnje in popotnico za prihodnost. Predstavili ti bomo timsko delo, projektno vodenje, terminske načrte in druge stvari, ki ti bodo prišle še kako prav v nadaljnjem življenju, ne glede na tvoje usmeritve in ambicije. Čeprav ne boš zaslužil gore denarja, boš spoznal delo v mladem in zagnanem kolektivu in dobil priložnost, da se dokažeš. Če imaš idejo za kakšen dober projekt in se ti zdi, da bi bil zanimiv za naše člane in ostale, se oglasi v prostorih kluba na Glavnem trgu 23, poleg Občine Kamnik, pokliči na tel. 01 839 73 42 ali pa pošlji mail na kamnik@studentski-klub.com. Kaj še čakaš?
Pa poglejmo, kaj je na Študentskem klubu Kamnik trenutno aktualnega in kaj se še pripravlja. Ena najnovejših aktivnosti je drsanje na drsališču Odbojkarskega kluba Kamnik (pod skalo), vsak petek od 18. do 22. ure. Do sedaj je bilo skoraj vedno pošteno mraz, z ledeno ploskvijo pa zato nobenih težav. Drsalci in nedrsaici so se trudili po najboljših močeh, izvajali različne like in pogumno vstajali po akrobatskih padcih. Kakšna modrica je seveda drsalce spominjala na drsanje še naslednji dan, kaj hujšega pa k sreči ni bilo. Na srečo je bila vseskozi pri roki prva pomoč v obliki toplega čaja in kuhanega vina. Žur na ledu skratka. Zadeva bo seveda aktualna tudi v bodoče, še vedno velja povabilo vsem, da se nam prihodnji petek pridružite (če bo dovolj mrzlo, drugače igramo vaterpolo).
28.1. je bila pod okriljem ŠKK v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku predstavitev različnih študijskih programov za dijake 4. letnikov. Na ta način smo želeli dijakom ponuditi pogled v različne študijske smeri, glede na izkušnje študentov iz prve roke. Svoje izkušnje s študijem so predstavljali študentje različnih fakultet in študijskih programov in tako pripomogli k pravilnejšim odločitvam dijakov pri nadaljevanju študija. Vsaj upamo tako.
In če po kakšnem čudnem naključju še niste slišali, pripravlja se tradicionalni niz koncertov Kišta, ki ga boste lahko obiskali 31. januarja 2003 v dvorani KUD France Kotar v Trzinu. Tudi letos so imena odmevna. Nastopili bodo Ultra, Ksiht, Bitch Bovs in Los Ventilos. Vstopnice po ugodni ceni lahko dobite na Študentskem klubu.
Tudi v februarju se boste lahko pošteno nasmučali, nasankali in nadrsali. S Študentskim klubom Kamnik se boste lahko udeležili nočne smuke na Pohorju in v Kranjski Gori, smuke ih drsanja na Bledu ter nočnega sankanja na Ljubelju. Člani kluba bodo lahko koristili nove popuste pri storitvah fitnesa in skupinskih vadb v Well-ness centru Otelo v Domžalah. Mesečna karta za obisk fitnesa ali skupinskih vadb bo na voljo že za 4000 SIT.
Razlogov za obisk Študentskega kluba Kamnik torej ne manjka. Vabljeni!
M.U.
POLIGLOT					
					
DOMŽALE
Ljubljanska cesta 110
tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si
pričetek tečajev: 10.2.2003 vpis: do 5. 2. 2003
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
OTROŠKI PARLAMENT
Otroški parlament temelji na 13- členu Konvencije ZNo otrokovih pravicah, ki pravi, da ima otrok pravico do prostega izražanja lastnega mnenja, obenem je to program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Parlamenti potekajo na razredni, šolski, občinski, regijski in nacionalni ravni, v obliki razprav o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo otroke in mladostnike. Teme izbirajo otroci.
Projekt ZPM-ja poteka že 13- teto in je postal nepogrešljiva oblika izražanja, izmenjave mnenj z vrstniki, učitelji, starši in nenazadnje s predstavniki države.
Kamniškii otroci so ob pomoči Mladinskega'centra soudeleženi že od samega začetka, čeprav smo se takrat držali bolj na lokalni ravni in obravnavali lokalne [probleme.
Tema letošnjega otroškega }>arlamenta je OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLORAB. Sredi januarja so se v sejni sobi Občine Kamnik zbrali mladi [parlamentarci iz OŠ M. Vere OŠ F. Albrehta, OŠ Stranje, OŠ Moste-Komenda, OŠ 27. julij in OS Šmartno. Prav slednji so letos parlament vodili, zaključke z občinskega [parlamenta [>a bodo predstavili na regijskem in državnem parlamentu.
Klemen, Arija, Urša, Klara in Petra z OŠ Šmartno so prvi predstavili delo šolskega parlamenta: začeli so s projektom - Pomagam pr-vošolčku (sedmošolci so botriprvčkom), predstavili anketo o vrstah medvrslniškega nasilja in plakete, učenci iz OŠ Stranje so nas seznanili z naslednjimi zaključki: tudi nasilni filmi vzpodbujajo nasilje, največje verbalnega nasilja, tudi na ravni učitelj - učenec, o nasilju moramo govoriti, povedati odraslim, natrositi koristne napotke za osebno varnost in za konec še ugotovitev, da nasilje rodi nasilje in da lepa beseda lepo mesto najde.
Na OŠ M. Vere so se teme lotili na vseh nivojih. Mlajši so risali, starejši pa jiisali in se spraševali zakaj /prihaja do nasilja, kakšne vrste nasilja [poznajo, kaj vse je na enem plakatu: pajki, posiljevalci, testi, matematika, vojna, skinhedi, izbira poklica, morilci, ocene, požar v šoli...
Učenci OŠ F. Albrehta so vrstnike pritegnili v razreševanje problemov in iskanje rešitev za tri konkretne, pogojno, resnične situacije: izsiljevanje, spolna zloraba, droge. Priznatijim je treba spretnostkomuniciranja, saj se nikakor niso hoteli zadovoljiti z enim ali nekaj stališči, ampak so vrtali še naprej - »kaj pa če... ?« Toda tudi odgovori niso bili kar tako. Meni osebno je bil najbolj všeč komentar na ugotovitev, da mati ob sumu spolne zlorabe hčere le tej ne sloji ob strani! »Potem je nekaj narobe z mamo, potem je mama problem!«
V sosednji občini Moste - Konenda je sodelovala vsa šola. Spraševali so se. kaj je nasilje, kako se ga ubraniti, kam se obrnili po pomoč. Ugotovili so, da potrebujejo strogost in doslednost pa ludi človeško toplino. Ker opažajo največ nasilja, ko nimajo kaj počeli, predlagajo zabavne rešitve.
Ob koncu smo dali besedo ga. Miji s Centra za socialno delo, ki je odgovarjala na vprašanja otrok o spolnih zlorabah, koliko je tega, kam naj se obrne žrtev, kakšni so ukrepi, kakšne so oblike pomoči, kaj se zgodi z nasilnežem ipd. Koristen napitek za žrtve in ostale: O NASILJU IN SPOLNIH ZLORABAH JE TREBA GOVORITI, POVEDATI, SE ZAUPATI NEKOMU OD ODRASLIH, K/BO SPROŽIL POSTOPEK POMOČI IN ZAŠČITE!!!
Pralno smo se razšli so nam v preddverju dvorane kamniške B-B0YS CREWodhiphopali nekajplesnih spretnosti.
za MC HELENA STERLE
OSNOVNA SOLA
MARIJE VERE - EKO ŠOLA
OŽIVITEV MLD KAMNIK
Eko šola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okolje-varstveno izobraževanje. Nosilec projekta je Evropska fundacija za okoljsko vzgojo FEEE (Foundation for Environmental Education in Europe, sedež je trenutno v Angliji), ki je bila ustanovljena z namenom, da bi organizirano in načrtno pospešila okoljsko izobraževanje in ozaveščanje. V ta projekt je letos vključenih 21 držav.
V Sloveniji poteka projekt v okviru društva DOVES (društvo za okoljevarstveno vzgojo Slovenije)
spoštuje življenje vsakega živega bitja. Takega človeka pomaga graditi EKO šola!
Osnovni namen projekta je torej osveščanje mladih. Pomaga jim graditi čustven in strokoven odnos do človekovega ravnanja in do zmogljivosti okolja. Otroci raziskujejo, proučujejo, skrbijo za urejeno in čisto okolje v šoli in okrog nje. Z različnimi aktivnostmi za starše in ostale prebivalce krajevnih skupnosti vplivajo tudi na širše okolje.
Na OŠ Marije Vere smo se odločili, da se bomo v projekt Eko šo-
pod imenom EKO SOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA.
Eko šola kot način življenja je program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Zavedamo se, da je temelj odgovornega odnosa do okolja izobraževanje, ki ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. Na ta način gradimo vrednote za odgovoren način našega bivanja na tem planetu.
Velike mere strpnosti, medsebojnega spoštovanja in upoštevanja sožitja z okoljem in naravo je sposoben le notranje bogat, kulturen in samozavesten človek, ki
la kot način življenja vključili tudi mi. Ustanovili smo eko programski svet, ki pomaga pri določanju ciljev, spremlja in usmerja delo. Analizirali smo stanje v okolici šole. Pripravili smo načrt dela, v katerem smo zapisali dejavnosti, ki jih bomo izvedli v letošnjem šolskem letu. Posvetili se bomo predvsem problemu odpadkov (vrste, zbiranje, ločevanje, ponovna uporaba, zmanjšanje količine odpadkov).
Ravno v tem času tudi občina vpeljuje ločeno zbiranje odpadkov. Torej se bomo s tem spopadali skupaj.
Koordinatorka projekta MARJETA KAVČIČ
Po skoraj desetletju mirovanja je 20. decembra prejšnjega leta z ustanovno sejo ponovno zaživela MLD Kamnik.
Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLD) smo podmladek največje politične stranke v Kamniku, Liberalne demokracije Slovenije. Poskušali bomo biti aktiven dejavnik, naš cilj je liberalna in napredna občina, v kateri bodo mladi lahko izkoristili in uresničili vse svoje potenciale, ne glede na versko, spolno, etnično, nazorsko ali katerokoli drugo prepričanje oz. usmeritev, pri čemer imamo zagotovila predsednika LDS De-mitrija Perčiča in vodje svetniške skupine LDS v občinskem svetu Braneta Goluboviča, da nam bodo pomagali uresničevati naše projekte.
Med poglavitnimi projekti se MLD zavzema za aktiviranje političnega dogajanja med mladino v Kamniku (ustanovitev Lokalnega mladinskega sveta), uporabo potenciala mladih za dejavnosti občine, izvedbo javnih razpisov za mladinske projekte, ustanovitev odbora občinskega sveta občine Kamnik za mladino in šport, Mladinski center kot javni zavod, štipendijski sklad občine Kamnik, (štipendije se dodelijo za tista področja, ki jih občina določi kot področja z možnostjo razvoja
občine), organizacijo jezikovnih in računalniških tečajev za otroke in mladino s slabšim socialnim položajem, sodelovanje z ostalimi skupinami in združenji, ki imajo podobne poglede na kulturnopolitično dogajanje v Kamniku in nakup računalnikov za šole (podaljšano bivanje), en računalnik na vsako učilnico.-To mora postati akcija občine in kamniških podjetij. Starši delajo zmeraj več in kamniška podjetja lahko poskrbijo, da bodo v tem času otroci kvalitetno preživeli prosti čas.
Na seji sta bila sprejeta statut in pravilnik MLD Kamnik, določena je bila članarina, predstavljeno je bilo delovanje MLD v preteklosti in načrti za prihodnost.
Predsednik je postal Peter Mulec, podpredsednik Uroš Sili, ki bo zastopal MLD Kamnik na sejah izvršnega odbora LDS Kamnik. Glasovanje o ostalih funkcijah v MLD Kamnik je bilo prestavljeno na naslednjo sejo, ko naj bi bil tudi dokončno določen program MLD za leto 2003.
Za več informacij si oglejte spletni strani www.mld.lds.si in www.geocities.com/studenterija/in-dex.htm ali se obrnite na predsednika I.O MLD Kamnik, Petra Mulca (niulecŽOO 1 @yahoo.com)
MarK
Koncert danskih dijakov v Kamniku
ŠCRM se že ves čas povezuje z različnimi strokovnimi in izobraževalnimi ustanovami doma in po svetu. Od leta 1997 sodelujemo z gimnazijo v Nykobing Morsu na severu Danske.
Danski dijaki med spoznavanjem Slovenije obiščejo tudi našo šolo, kjer se seznanijo s šolskim življenjem naših dijakov in so nekaj ur prisotni pri pouku. Program vedno oblikujemo po njihovih željah, popeljemo pa jih tudi po Kamniku, da si ogledajo najpomembnejše znamenitosti mesta.
Lani so naši dijaki z geografskim krožkom obiskali Dansko in se ob obisku gimnazije v Nykobing Morsu seznanili s posebnostmi danskega načina šolanja.
Letos se nam bodo danski dijaki predstavili s koncertom, ki bo 11. februarja ob 18. uri v Domu kulture Kamnik.
Na geografski ekskurziji po Danski smo obiskali tudi gimnazijo v Nykobing Morsu.
s-N
Osnovnošolska odbojka
OŠ TOMA BREJCA OSVOJILA DVOJNO KRONO
Najboljše ekipe občinskih prvenstev Kamnika, Domžal in Medvod so se na področnem prvenstvu borile za dve vstopnici, ki peljeta v 1/4 Državnega prvenstva.
Malce nepričakovano so imele kamniške ekipe precej dela z ostalimi ekipami, kljub vsemu pa je O.Š. Toma Brejca dokazala, da je trenutno najboljša v obeh kategorijah in tako osvojila prvi mesti tako pri fantih kot pri dekletih. Premagali so vse nasprotnike in se tako uvrstili kot prvouvrščeni ekipi v nadaljevanje tekmovanja na tej ravni. Poleg njih sta se naprej uvrstili še OŠ Jurij Vega Moravče pri fantih in OS Pirniče pri dekletih. Najboljši igralci področnega prvenstva so bili Ernest Ličina (TB), Gašper Chiapolini (JV) in Nejc Kvas (TB), igralke pa Sabina Duranovič (TB), Neja Doliner (Pirniče) in Neža Poljanšek (Stranje). Nadaljevanje tekmovanje bo v sredini meseca februarja.
OŠ Toma Brejca je nastopila v naslednjih postavah:
Fantje: Ernest Ličina, Nejc Kvas, Tine Kvas, Alen Alibašič, Bernard Bezek, Boštjan Tomelj, Slobodan Vuk, Rok Bohinc, Primož Petač, Leviš Softič, Blaž Galjot; trener Aco Kramar, pom. trenerja Žan Bezjak.
Dekleta: Gaja Pintar, Sabina Duranovič, Aida Šabovič, Maja Pod-bevšek, Barbara Logar, Manca Čalič, Mateja Ravnikar, Šemsida Mehovič, Suzana Bijelič, Simona Mitkova, Jasmina Čop, Tina Prime, Manca Prime; trener Aco Kramar.
Cicol.
Vaterpolisti Kamnika uspešno začeli sezono 2002/2003
Čeprav imamo Kamničani od slovenskih vaterpolo klubov najslabše pogoje za delo, se kljub temu lahko jmhvalimo z uspehi v mlajših kategorijah. Na začetku sezone smo sodelovali na dveh mednarodnih turnirjih. Prvi je bil 23- in 24. oktobra 2002 v Kopru za dečke do 15 let, na katerem so sodelovale ekipe Triestina in Edera iz Trsta, Koper in Kamnik. Rezultati: Edera: Koj>er 8:9, Kamnik: Triestina 16:4.
Za 1. mesto sta igrali ekipi Kamnika in Kopra, zmagala je ekipa Kopra z rezultatom 9:7. Vrstni red: 1. Koper, 2. Kamnik, 3. Triestina, 4. Hdera.
Pred zadnjo četrtino je bil rezultat 6:2 za Kamničane, na koncu pa je Kamnik ostal v bazenu s petimi igralci in je tekmo izgubil z 97. Turnir je
Zmagovalci turnirja v mini vaterpolu. Čepijo z leve: Kosmatin, Žurbi, Leskovec, Novak, stojijo z leve: Dobrovec, Šuštar, Novak, Šinkovec B., Šinkovec P., Sajevic, zadaj trener ekipe Bojan Jovanovič
Kamničani so v polfinalu z lahkoto premagali Tržačane, zmago so pričakovali tudi v finalu, toda na poti do zmage je bilo treba premagati tako Koprčane kot tudi njihove sodnike.
služil kot priprava na državno prvenstvo in je bil dobra šola, saj so nam v Kopru pokazali, kaj lahko pričakujemo od njihovih sodnikov. Teden pozneje, 1, decembra, je
prav takt) v Kopru potekal mednarodni turnir v malem vaterpolu, na katerem so sodelovale ekipe Triestina, Koper 1, Koper 2, Olimpija, Kokra in Kamnik. Ekipe so se najprej pomerile v dveh skupinah, nato pa zmagovalca za prvo mesto. V skupini A so Kamničani premagali Koper 2 z rezultatom 12:3 in Triesti-no 10:9. V skupini B so bili zmagovalci ekipa Kokre. Bili so boljši od Kopra 1 z rezultatom 10:3 in od Olimpije 10:9. Kamničani so se v finalu veselili zmage nad Kranjčani z rezultatom 10:6.
V novembru so se začela tudi tekmovanja v državnih prvenstvih. Dečki do 13 let imajo eno zmago, z rezultatom 18:5 so odpravili Kokro, z 8:5 pa so izgubili z Olimpijo in trenutno zasedajo 5. mesto. Dečki do 15 let so s Triglavom izgubili 15:7, premagali pa so tudi Kokro z 19:1 in so uvrščeni na 4. mesto. Kadeti so vse štiri tekme izgubili in so trenutno uvrščeni na 6. mesto. Dva kroga državnega prvenstva so odigrali tudi dečki do 11 let: Kamničani so premagali Olimpijo z 10:7 in Koper z 11:6 in so trenutno na 2. mestu.
Od treh ekip pričakujemo uvrstitev na finalne turnirje, dve ekipi pa bi morali igrati v finalu državnega prvenstva. Poleg že omenjenih ekip pa v našem društvu deluje še vaterpolska šola, ki ima treninge v telovadnici ŠŽ Kamnik, v olimpijskem bazenu Kranj in v Termah Snovik.
Poleg nastopov v državnih prvenstvih bomo v Kamniku letos že desetič organizirali dan vaterpoli-stov Slovenije in turnir v malem vaterpolu za dečke do 15 let.
DARE HOMAR
Slovo Kamničanov od Evrope
Igralci Calcit Kamnika so v zadnji tekmi pripravili še en spek-takel slovenske odbojke za vse ljubitelje odbojke v Sloveniji. Kljub porazu proti nizozemski ekipi Omniivorld s 3:2 so navdušili zopet polne kamniške tribune.
Sicer pa so Kamničani v predzadnjem kolu po vseh zapletih s prtljago v gosteh pri ukrajinski ekipi Lokomotiva Kharkiv izgubili s 3:0, a kljub temu bili že v prvem setu zelo blizu uspeha. Ukrajinci so bili enostavno predober nasprotnik za Kamničane, kjer ni bilo razigranega igralca. Kljub vsemu so imeli Kamničani še vedno možnost uvrstitve v če-trtfinale pokala Top teams. Zato so morali premagati z najvišjim rezultatom Omnivvorld, Ukrajinci pa v gosteh Beloruse, Drugi pogoj je bil izpolnjen, niedtem ko so Kamničani že v prvem setu zapravili vse možnosti za napredovanje. V tem setu so domači na krilih navijačev leteli vse do 24:22, ko se je ustavilo in. Nizozemci so izkoristili vse domače napake. Drugi in tretji set je ob navdušenju vseh pripadel igralcem Calcit Kamnika, ki so se želeli vsaj z osmo evropsko zmago v tem letu posloviti od zvestih navijačev. Vendar je gostujoči trener v četrtem setu dal priložnost tudi igralcem s klopi, ki so svojo priložnost izkoristili in dobili četrti in peti set. Kljub vsemu so Kamničani na koncu osvojili tretje mesto v skupini 1, za Lokomotivo in Omniworldom in preti Kommunalnikom, ter tako Sloveniji zopet priborili neposredno mesto v Pokalu Top teams v prihodnji sezoni.
Pri Kamničanih je tokrat manjkal oboleli Gašper Ribič, ki ga je dostojno zamenjal Dušan Plahuta.
Tako so Kamničani končali najuspešnejšo evropsko sezono s sedmimi zmagami ( 2xKakanj, Ka-posvar, Pafos, Petange, Kommu-nalnik in Lokomotiva) in štirimi porazi ( Kommunalnik, Lokomotiva in 2 x Omniworld ), kar je prav gotovo dokaz o kvaliteti kamniške ekipe. Seveda pa bodo v kamniškem klubu morali dobro premisliti, kako v bodoče, saj jim tekmovanje v pokalu Top teams prinese preveč stroškov (več: kot 1/3 proračuna), razen spodbudnih besed pa Kainničanom ta liga ne prinese ničesar.
Tudi v državnem prvenstvu je Kamničanom po slovesu od Evrope steklo. Po hudem porazu v Mariboru, so se v gosteh maščevali ekipi Triglava v Kranju kar s 3:0, priložnost pa so dobili tudi vsi igralci s klopi. Uspešno pa je na trenerski klopi debitira! Tine Sattler.
Kamničani bodo morali za za-
stavljenim ciljem - drugim mestom po rednem delu - do konca premagati vse nasprotnike, saj so trenutno le na tretjem mestu.
Že v soboto bo priložnost za približanje začrtanemu, saj v goste prihaja neposreden nasprotnik Fužinar. Tekma bo ob 19.30
uri v Športni dvorani Kamnik.
Slabše pa v boju za obstanek v prvi ligi kaže četici Danijela Hab-jana. V derbiju proti Vitalu so igralke Varstva Broline še drugič v tej sezoni izgubile in tako najbrž, zapravile vse možnosti za obstanek, saj za neposrednimi tekmicami zaostajajo že štiri točke. Bolj kot rezultat pa skrbi slaba forma igralk, s katero bodo težko premagale še kakšno ekipo. V zadnjem kolu so drtma tako izgubile sicer proti razočaranju letošnjega prvenstva ekipi Kopra s 3:0.
CICO 1.
ZA SMUČARJE
Na kaj morate biti pozorni pri montaži vezi in popravilu oz. servisiranju smuči?
Nakup nove smučarske oj>reme nikakor ni poceni, spričo številnih novosti, ki jih je v zadnjem času doživelo aljjsko smučanje, pa niti ne enostavno, saj se običajen rekreativni smučar le še težko sam znajde med številnimi različnimi modeli smuči in dmge smučarske opreme.
Že sam nakup smuči je dobro opraviti v kateri izmed prodajaln, kjer vam smuči ne bodo samo prodali, ampak vam bodo strokovno usposobljeni prodajala znali ludi ustrezno in pravilno svetovati, lako da boste zares kupili smuči, ki bodo uslrezale vašim potrebam in smučarskemu znanju.
Pri nakupu smuči naj vas ne zavede samo morebitna ugodna cena (še sploh v času razprodaj), saj se vam navidezno ugoden nakup smuči in opreme na smučišču kaj lahko sprevrže v pravo smučarsko nočno moro. Zato vam priporočamo, da vedno kupite smuči, ki so primerne vašim jfotrebam in smučarskemu znanju, kljub temu, da bi morda kak. drug model lahko dobili nekoliko ceneje. Predvsem jia kupujte smuči tam, kjer vam bodo znali ustrezno in pravilno svetovati.
Servis smuči in montaža vezi -
Po nakupu smuči in vezi poskrbite, da vam jih bodo montirali v pooblaščenem ter ustrezno strokovno usposobljenem servisu za
montažo vezi in popravilo smuči, saj boste v primeru, da boste vezi namestili sami, oz. vam jih bodo namestili v kakem »samooklicanem smučarskem servisu«, ki nima ustreznih pooblastit s strani proizvajalca, izgubili garancijo, ki vam jo daje jrroizvajalec vaše smučarske opreme. Najbrž bi bilo res nesmiselno, da bi po tistem, ko ste za smuči in vezi odšteli nekaj deset tisoč tolarjev, hoteli privarčevati par sto tolarjev in ob tem tvegali morebitno nestrokovno montažo vezi, poškodbo vaše op>reme in izgubo garancije. Zalo je priporočljivo, da se pred montažo vezi ali servisom smuči vedno prepričate, če ima servis, ki mu nameravate zadali vašo smučarsko opremo, ustrezna pooblastila.
Pridobitev naziva pooblaščenega servisa za montažo vezi in poj>ra-vilo oz. servis smuči ni enostavno, saj je jmdobitev naziva povezana predvsem s strokovno usposobljenostjo servserjev ter z ustrezno in zelo drago oprerho samega servisa, saj »pila iti likalnik« že dolgo ne zadostujeta več. Za servis smučarske opreme, kije vse bolj in bolj izpopolnjena, so namreč potrebna posebna orodja in ustrzeno znanje, saj so, denimo že za montažo smučarskih vezi, potrebne posebne šablone, kijih ni moč kupiti, ampak jih pooblaščeni smučarski servisi dobijo neposredno od proizvajalcev oz. uvoznikov opreme.
Reden servis in vzdrževanje smuči
Če želite, da vam bodo smuči dobro in dolgo služile, jih po montaži vezi nikakor ne zanemarite. Vsaj nekajkrat na sezono, pač odvisno od lega, koliko smučate, poskrbite za impregnacijo drsne ploskve, zagotovo petje impregnacija domala obvezna vsajpredprvim smučanjem, saj s tem drsno ploskev vaših smuči zaščitite in obvarujete ludi pred manjšimi poškodbami. Zagotovo pa morate, vsaj enkrat letno, svojim smučem privoščiti obisk, pooblaščenega servisa in temeljit servis drsne ploskve, robnikov ter pregled in nastavitev vezi. Najbolje je, če to storite že ob koncu sezone, da bodo smučI urejenein zaščitene počakale na nov sneg zagotovo pa morate za smuči ustrezno poskrbeti pred samim smučanjem in, po jiotrebi, ludi med satno smučarsko sezono, saj vam bodo le dobro vzdrževane in priprdvljene smuči nudile vse smučarske užitke in potrebno varnost.
P. S.
Kamniška biatlonka in smučarska tekačica tik pod stopničkami
Andreja Mali junakinja Antholza
Biatlon v zadnjih letih postaja eden najbolj medijsko atraktivnih zimskih športov. Je gledljiv, vedno zanimiv, s prihodom favorita v cilj tekme še ni konec, saj se »loterije« predvsem na strelišču vedno dogajajo. V tem kolesju športne sreče, predvsem pa znanja, volje, ter treninga, treninga, se vse hitreje vrti tudi Andreja Mali. Teče njena druga tekmovalna sezona v biatlonu, in po vseh rezultatih je že prva dama slovenskega biatlona. Decembra je na tekmi svetovnega pokala v Švedskem Ostersundu dosegla 8. mesto, najlepši dosežek v tej sezoni med našimi biatlonkami. Prav na zadnji tekmi januarske turneje v južnotirolskem Antholzu pa zableste-la s 4. mestom. Trenutno je tudi najvišje med našimi v skupnem seštevku svetovnega pokala na 26. mestu. V skupnem seštevku svetovnega pokala je tudi pred dolgoletno reprezentantko Tadejo Brankovič (30.) in Andrejo Grašič (32.), prvo »biatlonsko« puško preteklih sezon.
Andreja Mali, ter tudi ostale biatlonke, si bodo lepo zapomnile že decembrski dan Sv. Lucije, na praznik luči, svetlobe, ki jo na Švedskem posebej praznujejo. Na šprintu, ki je nadomeščal Pokljuko so dosegle zgodovinski ekipni uspeh. Štiri med najboljših 30 svetovnega pokala. Junakinja zgodnje švedske noči je bila Andreja Mali, ki je z 8. mestom dosegla svojo prvo biatlonsko deseterico svetovnega pokala. 25-letna Kamničan-ka je v »brzostrelni« izvedbi zgrešila le tretjo tarčo stoje od petih, tekla pa blizu njene najboljše tekaške forme. In tako znova pokazala, kako kratka je pot od poražen-ke (v štafeti je zatajila) do šampionke. »V zadnjem kilometru in pol sem bila že vsa »trda« od mlečne kisline v mišicah, skoraj kot smreke ob progi, in zato izgubila tri sekunde, ki sem jih že imela v roki pred Nemkama Beer in Henkel. Kljub temu je to zame sanjski rezultat. Petek 13. ali Sveta Lucija ? Lucija seveda. »Lučka« je že cel teden z mano v sobi. Mi že cel teden »sveti«, danes pa seje sploh »prižgala«,« je bila tedaj vesela Karnničanka in v šali namignila tudi na cimro Lucijo Larisi, ki je bila ta dan na 29. mestu. Tudi na slovesni podelitvi prve osmerice so švedske »svete Lucije«, deklice v belem, zapele vesel Božič, Peter Zupan, vodja tekmovanja na Švedskem je dodal pokljuško skodelico, 250 Evrovje dodala IBU kasneje. Sveta Lucija seje tega dne posebej prikazala zmagovalki 23-letni norveški blondinki iz Trondheima Lindi Tjorhorm, ki je bila poleg Andreje Mali na tej tekmi edina izmed manj uveljavljenih.
Kamniška biatlonka še naprej sestavlja in izpopolnjuje mozaik, saj popolnosti še ni dosegla. »V streljanju se
želim čim bolj približati streljanju na treningu, kjer v leže praktično ne zgrešim. A to gre počasi, »pravi profesionalna biatlonka z zaposlitvijo v slovenski vojski, ki je v tej sezoni izboljšala streljanje za približno 10 procentov. Torej za en pretečen kazenski krog na tekmi v šprintu. Biatlonka je šele drugo sezono, pravi biatlona po izkušnjah strelsko popolnost začenjajo dosegati po štirih letih. A iz tekme v tekmo je izkušenj več. Skupaj s štafeto je pobrala tudi eno peta mesto
Prvi preblisk je bil že preteklo nedeljo v skupinskem startu 30 najboljših v svetovnem pokalu s četrtim mestom. nMass start je osnova v streljanju in dobro se je treba znajti v gneči. Imam že toliko izkušenj tudi s tekaških tekem, da mije to v užitek. Na strelišču pa imam običajno veliko opravka sama s sabo, da se skoncentriram na pravi položaj pri streljanju, da na ostale okoli sebe ne mislim. Na zadnjem treningu nisem zgrešila niti enega strela,« pravi Andreja Mali o psihičnem pritisku na strelišču, ko je zadela 19 od 20 strelov. Piko na i pa dodala z dobrim tekom, tako da so jo prehitele in stopile na zmagovalni oder nad njo le Rusinja Ahatova, ter Francozinji Becaert in Niogret.
v bavarski biatlonski prestolnici Ruhpoldingu, kjer je občutila vzdušje pred 15.000 zvestimi biatlonskimi privrženci. Ter več kot 4 milijoni pred TV sprejemniki samo v Nemčiji. In ker so prenosi običajno režirani tako, da dobri dobijo vsaj 30 sekund medijskega prostora na vsaki tekmi, je Karnničanka tudi vse bolj v središču pozornosti. Mimogrede, dober reklamni agent bi hitro izračunal, koliko je cena in vrednost reklame na puški naprimer, ki pri Andreji Mali vse bolj raste. V tej sezoni se bosta po verjetnostnem izračunu eden ali dva vrhunska prebliska Andreji Mali vsekakor še zgodila.
Nemara bo kakšen preblisk tudi konec sezone na svetovnem prvenstvu v Khanty Mansiysku v Sibiriji, ko se bo zima pri njih šele dobro prevešala v pomlad. Andreja Mali pa bo že februarja vsekakor ena redkih, ki bo nastopila na dveh svetovnih prvenstvih. Tudi na nordijskem v Teseru v dolini Fiemme v smučarskih tekih v šprintu, kjer je lani dosegla zgodovinsko 7. mesto na olimpijskih igrah. Normo si je zagotovila v Dus-seldorfu z 11. mestom na premierni tekmi smučarskih tekačev te sezone. (mm)
Kamniška pikado liga
Včasih se je potrebno sprostiti po naporih in stresih v službi, šoli, doma. Včasih je potrebno »razredčiti« kri z adrenalinom, da nam malo »zabrenči« po telesu. Pa vendar nismo vsi samo ekstremni športniki, ki izzivajo vse, tudi sebe.
Preprosto, nenevarno in zabavno, z rahlim priokusom tekmovalnosti, da, to je pikado.
Kar lepo število, tekmovalcev se je nabralo v naših krajih. Praviloma se združujejo okoli domačega bifeja, gostilne, ki jim nudi osnovne pogoje za treninge in tekmovanja. In pred štirimi leti so se nekateri gostinci naše občine dogovorili, da ustanovijo ligo, v kateri bodo pokazali svoje znanje in srečo najboljši izmed njihovih tekmovalcev. Začelo se je z osmimi tekmovalnimi ekipami, zadnja kamniška pikado liga se je igrala z desetimi, za v bodoče pa se načrtuje dvajset ekip. To dokazuje priljubljenost tovrstne zabave.
V zadnji sezoni se je odigralo devet kol. Zadnje kolo je praviloma najbolj zanimivo, saj odloča o skupnem zmagovalcu in uvrstitvah. Tako je bilo to sklepno dejanje zadnje ligaške sezone odigrano 15. decembra 2002. Derbi kola je bila tekma med reprezentanti Hrama »ROŽ'CE in Bara »BAC« L. Napeto do zadnjega trenutka. V jesenskem delu lige sezone 2002/ 2003 so se tekmovalne ekipe razvrstile:
1. Bar »BAC« 1.17 točk, 2. Hram ROŽCE15 točk, 3. SAHARA 14 točk,
4. Gost.   BUNDER   13 točk,
5. Okrep. RUŠOVC  10 točk,
6. EAROS 8 točk, 7. Bar »BAC« II. 7 točk, 8. DE CECCO 1 točka, 9. SKI BAR-LEPO 0 točk.
Jesenski prvak lige je postala 1. ekipa Bara »BAC«. Za zmago v pomladanskem delu lige pa se bodo ekipe začele boriti že sredi januarja. Zaželimo jim mirno roko.
10. jubilejni pikado turnir pri Bacu
Skoraj neverjetno je, kako hitro beži čas. Dvakrat, trikrat se obrneš, odigraš par partij pikada in
že je leto mimo. Pa kaj leto, celo desetletje že mečemo pri BAC-u na njegovih novoletnih turnirjih. Zadnje dni preteklega leta, točneje na prvi zimski dan, smo odmetali desetega, jubilejnega. Bilo nas je veliko, dvaintrideset in zato je razumljivo, da se je tekma dokaj zavlekla. Tja do zgodnjih jutranjih ur. Pa nismo samo vihteli puščic, druženje, šale, pogostitev in dobra kapljica so naredili vzdušje, da preprosto nisi mogel zapustiti prijateljev.
Vendar je vredno spomniti na rezultate oziroma zmagovalce.
Najboljši 1. mesto Maks Šimenc Bar BAC I.
Skoraj najboljši 2. mesto Miha MUNIBI - Bar BAC II.
Zelo dober 3. mesto Frenk VIDEMŠEK - SAHARA
Potem so se zvrstili ostali, v tolažbi, da je važno sodelovati. Poleg prvih treh so nagrade prejeli tekmovalci do desetega mesta, vsi sodelujoči pa steklenico vina, polnjenega in etiketiranega posebej za ta jubilejni turnir.
Ko že govorimo o nagradah, se
10. novoletni turnir, »Bar BAC« Z leve 3-uvrščeni FRENK VIDEMŠEK -SAHARA. V sredini zmagovalec MAKS ŠIMENC Bar BAC I. in na desni 2-uvrš-čeni MIHA MUNIBI - Bar BAC II.
velja zahvaliti vsem sponzorjem, ki so s svojo radodarnostjo omogočili zadovoljne nasmeške dobitnikov:
Bojan KOŽELJ, - izdelava in montaža skodelj, Stahovica, Agencija ORION, Kamnik, Zlatarstvo BANIČ, Kamnik in drugi.
BP
Smučarski skoki »Gora 2003«
V nedeljo, 2. februarja, prireja GSK že 11. tradicionalne smučarske polete »Gora 2003« na Gori pri Komendi. Tekmovanje na umetnem snegu se prične ob 13.30. Prijave uro pred tekmovanjem, prijavnina bo 1500 SIT. Tekmuje se izključno z alpskimi smučmi na 200 dm letalnici v več kategorijah. Med tekmovalci bodo izžrebane bogate nagrade. Med tekmo bo gledalce in tekmovalce presenetila atrakacija z neba. Informacije: GSM: 041/654-476 (Robert). Vabljeni na Goro pri Komendi.
Članarina za planinsko društvo
Na Planinski zvezi Slovenije so ponovno spremenili višino članarine, prav lako vrste. Tako je sedaj kar 12 različnih vrst članarin: za odrasle 5, mlade 4, družine 1 in donatorje 2. Odrasli člani lahko izbirajo med članarinami A (12.000 SIT) in B (3-250 SIT), BI, če so starejši od 70 let (2.000 SIT), P, če so neaktivni (2.000 SIT) in SLOT, če ne živijo v Sloveniji (2.000 SIT). Pri mladih je članarina odvisna od starosti. Za predšolske otroke je 700 SIT (CA), za osnovnošolske 1.000 SIT (C3), za tiste do 18. leta je 1.700 SIT (C2), za študente in brezposelne do 27. leta pa 2.000 SlT(Cl). Pri družinah je članarina odvisna od starosti družinskih članov, pri donatorjih pa od donatorskegaprispevka.
Tistim, ki so aktivni v planinah, se priporoča plačilo članarine A, saj za njo poleg popustov pri ceni prenočišča v kočah v Sloveniji, zavarovanja za invalidnost in smrt ter popustov pri nabavi planinske opreme, kar velja za vse vrste članarin (izjema so samo donatorji) dobijo tudi popuste v kočah v tujini, zavarovanje za reševanje v evropskih planinah do določene višine, koledarček akcij, ugodnosti pri nekaterih zavarovanjih, določene komercialnepopuste in popuste pri Planinski založbi ter 12 številk revije Planinski vestnih
Članarino lahko poravnate v pisarni PD Kamnik na Šutni 42 vsak • ponedeljek in petek med 9. in 12. uro ali vsako sredo med 13- in 16. uro, kjer se lahko tudi vpišete v planinsko društvo. Kdor ne bo prišel plačat članarine v Kamnik, lahko počaka na pobiralca, ki bo prišel /)o članarino na dom.
Nalepke GRS
Gorska reševalna služba Slovenije je tudi letos izdala samolepljive nalepke »GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA ■ PODPORNIK«po enaki ceni kot lani - 500 SIT, torej ob upoštevanju inflacije približno 7% cenejše kot lani. Zbran denar je namenjen pomoči ponesrečenim gorskim reševalcem, saj njihov status še ni povsem urejen, pa tudi obseg zavarovanja za prirner nesreče gorskega reševalca še vedno ni tak, kot je bil pred leti. Nalepke dobite pri članih GRS.
Klemen Mali odšel v Patagonijo
6. decemba je skupaj z Damjanom Erženom in Gregom Žnidaršičem odletel v Argentino Kelemen Mali, načelnik kamniškega AO. Skupaj s Christom Turianom iz ZDA se bodo podali pod Cerro Torre in FitzRoy, kjer bodo poskusili prejilezati nekaj kvalitetnih smeri. Ker je vreme v tem koncu sveta zelo nepredvidljivome možnost, da jim bo to tudi uspelo, samo okoli 50%. Včasih je tam tudi po cel mesec ali še več slabo vreme! Ker področje meji na dva oceana (Atlantskega in Tihega), pihajo tam orkanski vetrovi, vreme se pa iz zelo lepega vzelo slabega lahko spremeni v neverjetno kratkem času. Vračajo se 11. februarja.
Usklajevalni seminar
Kamniška Bistrica zaradi svoje lege in naravnih danosti spet pridobiva na pomembnosti tudi kot zelo zanimivo središče za razne planinske vzgojno-izobraževalne akcije. Tako je bil v soboto, 7. in nedeljo 8. decembra 2002, v njej usklajevalni seminar za inštruktorje usposab-janja vodnikov Planinske zveze Slovenije. Udeležilo se gaje 41 inštruktorjev iz vseh delov Slovenije, ki so predelali določene teme iz orientacije, tehnike gibanja in vodenja ter družabnosti. Med njimi so bili tudi 4 iz Kamnika: Janez Ažman, Darja Jenko, Lojze Jerman in Bojan Pollak.
Vaja postaje GRS Kamnik
V sklopu rednega usposabljanja in obnavljanja znanja je bila v soboto, 11. januarja, izvedena zimska vaja postaje GRS Kamnik. Začela seje z zborom v Kamniški Bistrici, nadaljevala z vzponom s turnimi smučmi najermanco in nato predelavo osnovnih elementov reševanja v snegu: uporaba reševalnega čolna (akia), uporaba univerzalnih nosil (UT), izdelava sidrišč v snegu za spuščanje in dviganje, iskanje zasutih v jilazu splazovno žolno in sondiranjem.
Vaje seje aktivno udeležilo 28 članov postaje, poleg tega so na njej aktivno sodelovali tudi udeleženci šolanja za gorske vodnike, pa tudi tečajnike letošnje kamniške alpinistice šole, tako da je bilo vseh sodelujočih kar 42.
KAKO DOBRO POZNAMO NAŠO OBČINO?
Reševalci med izvajanjem sondiranja
Sodelovanje s postajo GRS Železna Kapla se uspešno nadaljuje
Zaradi pomanjkanja snega v lanskem letu tudi železno-kapelski gorski reševalci niso izvedli svoje vaje. Letos pa je bila zima vseeno malce bolj radodarna - ravno toliko, da so lahko 18. in 19. januarja na Obir-ju izvedli svojo zimsko vajo. Nanjo so po tradiciji po•vabili tudi okoliške postaje. Povabilu so se odzvale postaje GRS Celje, Jezersko, Kamnik in Škofja Loka.
Vaja je potekala po ustaljenem programu: prvi dan obdelava posameznih reševalnih elementov in prve pomoči, drugi dan pa vzpon na Ojstrc (2142 m) in med spustom reševanja iz plazu s pomočjo plazov-nih žoln in sondiranjem.
Spominski pohod na Grintovec
Dvanajst let je že minilo, kar se je med j)lezanjem v slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil Danilo Golob in sedem, ko je med nočnim reševanjem na severnem pobočju Brane kložasti plaz odnesel Janeza Ple-vela-Pubija, tudi člana kamniškega AO. V spomin na ta dva kamniška alpinista, pa tudi na druge, ki so svoja življenja izgubili v planinah, AO Kamnik ne prireja kakšne posebne spominske svečanosti, ampak vsako leto v drugi polovici januarja povabi svoje člane in druge, da se v spomin na vse tragično preminule člane alpinističnega odseka Kamnik povzphejo na najvišji vrh Kamniških planin - Grintovec. Tako je bilo tudi letos. 18. oziroma 19. januarja se je spominskega pohoda na Grintovec, kije bil izveden iz različnih smeri in ob različnem času, udeležilo več kot 20 članov odseka in Tečajnikov letošnje alpinistične šole.
BOfČ
Vprašanje v prvi letošnji številki Kamniškega občana očitno ni bilo pretežko, saj je prispelo kar veliko dopisnic s pravilnim odgovorom: KAMNIŠKA KOČA NA KAMNIŠKEM SEDLU. Nekateri sicer pravijo Sedlu tudi Jermanova vrata, vendar določeni viri kažejo na to, da je bilo prvotno ime Sedlo, čeprav bi po nekaterih virih bilo to ime samo za uravnavo na gozdni meji. Ker je bil celotni bistriški konec last mesta Kamnika je razumljivo, da je to sedlo pozneje dobilo še pridevnik Kamniško. Da je temu tako, govori tudi naslednje. Če komu od domačinov pod Kamniškimi planinami omeniš, da greš na sedlo, bo vsak avtomatično pomislil na Kamniško in ne na Kokrsko ali kakšno drugo sedlo. Ime Jermanova vrata pa naj bi si Sedlo pridobilo šele po znanem rokovnjaču, katerega priimek je uporabljen tudi za poimenovanje še nekaterih predelov -Jermanov turn, Jermenci, Jermanca.
Kočo pod vrhom Kamniškega sedla je kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva začela graditi leta 1904 in jo svečano odprla 12, avgusta 1906. Z gradnjo si je nakopala velike dolgove,
m vt ■ .. .
ki jih ni mogla odplačevati, posebej še, ker je čez dve leti vihar odnesel pločevinasto streho. Zato je kočo prevzel osrednji odbor SPI) in je šele leta 1946 spet prešla nazaj v kamniške roke. Leta 1953, ob 60-letriici začetka organiziranega planinstva v Kamniku, je bila koča povečana na vzhodni strani. Ker pa je bila za obisk v naslednjih letih premajhna, je bil leta 1979 končan prizidek na severni strani. V letu 1981 so podrli celotni stari leseni del in namesto njega sezidali novega, ki je bil svečano predan uporabi leta 1983. Taka, kot je bila koča tega leta, je tudi danes, vendar z nekaterimi izboljšavami - ekološko čistilno napravo, solarno in vetrno električno energijo.
Nekdaj so kočo oskrbovali nosači, nekajkrat tudi s tovornimi živalmi, vse do leta 1969, ko je bila zgrajena tovorna žičnica, ki po temeljiti obnovi leta 1980 in rednem vzdrževanju deluje še danes.
Nekdaj so na Sedlu pasli tudi govejo živino, predvsem pa ovce, ki so jih tja prignali tudi s takratnega Koroškega: iz Logarske doline čez Klemenškovo planino, Škarje, pod vrhom Planjave v Planjavske zelenice na škrbino Na movzini
'.....L
■ v-
50 let Domžalskega doma na Mali planini
Planinsko društvo Domžale letos poleti praznuje prav poseben jubilej. 9. avgusta 1953 je bila na Mali planini slovesna otvoritev Domžalskega doma. Tega dogodka se bomo spomnili z različnimi prireditvami, osrednja slovesnost pa bo pri Domžalskem domu v nedeljo, 31. avgusta. Kot se za slavljenca spodobi, bomo v njegovo čast in spomin izdali tudi priložnostno knjigo.^Zato uredniški odbor zbira stare fotografije gradnje, odprtja in poznejših dogodkov, stare razglednice, žige, spomine in zapise iz spominskih knjig in vse, kar je zaznamovalo dosedanjo zgodovino Domžalskega doma. Vse, ki morda hranijo kaj, kar bi bilo zanimivo za objavo ali društveni arhiv prosimo, da nam to sporočijo na naslov: Planinsko društvo Domžale, p. p. 66, 1230 Domžale ter osebno v društveni pisarni na Kopališki cesti 4 v Domžalah, vsako • sredo ob 19. uri. Stik z nami lahko vzpostavite tudi tako, da pokličite Boruta Peršolja (01 7215 714) ali pišete na e-naslov: Borut.Persolja®-
2rCSa7USi BORUT PERŠOLJA
(značilno ime - tam so jih tudi mo-vzli) in po grapi Za Vratam ter pod Macesnovcem Sedla. Ovce tam pasejo tudi nekaj zadnjih let, vendar domače, »kranjske«, in to kar brez pastirja, medtem ko krav ni bilo že več desetletij.
Dostop do koče je relativno enostaven, saj vodi do nje označena pot iz Kamniške Bistrice. Z normalno hojo se pride do nje v dobrih treh urah. Če pa se zapeljemo na Jermanco, pa kakšne pol do tri četrt ure manj. Od polovice junija do polovice oktobra je koča odprta in si v njej lahko privežemo dušo in pogasimo žejo. Ko je zaprta, nam zavetje pred hudo uro ali slabim vremenom nudi zimska soba. Ta je ob zaprtju koče lepo pospravljena, nato pa prepuščena na milost in nemilost obiskovalcem, med katerimi pa, žal, niso čisto vsi pravi planinci.
Ker pozna Kamniško kočo na Kamniškem sedlu veliko bralcev Kamniškega občana, je bilo tudi veliko pravilnih
odgovorov. Žreb je izmed njih izbral: Justino Rajter z Markovega 4/b, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Tokratno vprašanje pa je malo težje, čeprav se slap, po imenu katerega sprašujemo, pravzaprav njegov zgornji del, ki pa ni na sliki, ob lepem vremenu celo vidi iz nekaterih delov Kamnika. Slap je oddaljen od Kamnika okoli 7,5 km zračne linije v smeri se-ver-severozahod, je pa samo eden od več zaporednih slapov potoka, ki priteče izpod opuščene pašne planine, po kateri smo že spraševali v tej rubriki, junija lanskega leta.
Odgovor, to je ime slapa oziroma slapov (ker jih je več), pošljite na dopisnici do 5- februarja na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
O plinu za gospodinjstva
Za praktično uporabo v gospodinjstvih poznamo danes 2 vrsti plina - utekočinjen naftni plin (UNP) in zemeljski plin (ZP). Starejši se spomnimo tudi ti. »mestnega plina« in plinohramov zanj na Resljevi v Ljubljani, katerega začetki uporabe segajo v leto 1861, ko so ga v Ljubljani začeli uporabljati za javno razsvetljavo. Zato so ga imenoval tudi »svetilni plin«. Prvotno so ga pridobivali s suho destilacijo lesa, kasneje pa premoga. Stanovanja in tovarne so v Ljubljani začeli ogrevati s tem plinom leta 1906, v gospodinjstvih, obrti in industriji pa so ga začeli uporabljati leta 1922. Bil je predhodnik današnjega daljinskega plinskega ogrevanja.
Leta 1960 so pričeli pri nas s prodajo UNP v jeklenkah, ki se še danes marsikje uporablja za kuho. Za ogrevanje prostorov je manj primeren, ker je dražji od ZP in ELKO (kurilno olje). Izjemoma pride v poštev v primerih, ko nabavljate novo kurilno napravo tam, kjer v nekaj letih pričakujete možnost oskrbe z ZP. Če se odločite za to, pri dobavitelju UNP za določeno obdobje najamete plinohram (plinsko cisterno), ki ga po prehodu na uporabo ZP vrnete.
Ob tem za tiste, ki imajo v svojih vikendih na planinah zaradi nizkih temperatur pozimi mogoče težave s praznjenjem UNP (mešanica propana in butana) iz plinskih jeklenk nasvet, naj se za zimo oskrbijo s čistim propanom, ki prehaja iz tekočega v plinasto stanje že pri nižji temperaturi kot mešanica.
ZP je najstarejše gorivo, ki ga poznamo v naši dobi. Neko poročilo iz Srednjega vzhoda ga omenja že 3.000 let p.n.š. Kitajci pa so ga uporabljali že 900let p.n.š. pri pridobivanju soli iz vode slanih vrelcev. ZP je začel pri nas svoj osvajalni pohod pred dobrima dvema desetletjema z izgradnjo plinovoda za ruski ZP. Decembra 1978 je dobila prve količine ZP Ljubljana. Potem ga je vzela za svojega industrija, predvsem veliki porabniki, zatem pa se je začela plinifikacija naselij. ZP je energent za danes in jutri, saj ocenjujejo, da je v nedrjih zemlje zalog še za 140 let, surove nafte, iz katere pri procesu rafiniranja pridobivamo UNP in ELKO, pa le za 40 let. Več o njem ste občani imeli priliko slišati in prebrati v minulih letih plinifikacije Kamnika.
Naj v tem prispevku le še ovržem trditve nekaterih, da je v Kamniku ogrevanje z ZP dražje kot z ELKO. Zadnji moji izračuni (dec. 2002) kažejo, da je cena 1 kWh koristne energije pridobljene v kurilni napravi v izkoristkom 92% sledeča:
- pri ZP 8,53 SIT/kVVh + fiksni del 1.129 SIT/mesec
(pri kondenzacijski tehniki z rj=105% pa 7,48 SIT/kWh + fiksni del)
- pri UNP 14,50 SIT/kWh + najemnina za plinohram 1.600-1.800 SIT/mes.
pri ELKO 9,53 SIT/kWh + dostava goriva
Če je pri vas kurjenje z ZP primerjalno res dražje od kurjenja z ELKO je nekaj narobe z vašo kurilno napravo ali pa ste po prehodu na ZP spremenili režim ogrevanja stanovanja. Za primerjavo energijsko enakovredne količine:
ELKO (lit)	1.000	1.500	2.000	2.500	3.000	3.500
ZP (m3)	1.053	1.579	2.105	2.632	3.158	3.684
Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije (ogrevanje, izolacije, ipd.) in vode, dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Dogovorimo pa se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru, če me pokličite na dom 831 16 63.
ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energet. svetovalec
Opravičilo
Gospodu Borisu Premku in drugim sodelavcem Kambusa se opravičujem za vse žalitve in grožnje.
I. Pavlic
Pogled na Domžalski dom pred šestnajstimi leti (foto: Pollak)
Prometna nesreča s telesnimi poškodbami in pobegom
Dne 19.12. 2002 ob 22.10 seje na mestni Medvedovi ulici v bližini gostinskega lokala pri Cesarju pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena dva otroka in neznani voznik osebnega vozila. Neznani voznik je z vozilom zapeljal na pločnik, kjer je trčil v otroka. Po trčenju neznani voznik ni nudil pomoči poškodovanima otrokoma ter odpeljal naprej v smeri mestnega centra.
PP Kamnik prosi vse, ki bi karkoli vedeli v zvezi z omenjeno prometno nesrečo, to sporočijo na tel. številko 01/8317057.
ItUUU SVOJ DtMR KUPOVATI HMCtHMV.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JERNEJA MARINKA
iz Zgornjih Palovč št. 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Jcrma-novi, patronažnima sestrama Anici in Meri ter gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči vsi njegovi December 2002
	ZAHVALA
	9. januarja smo se na kamniških Žalah poslovili od drage mame, stare mame in babice
	PAVLE FICKO
	s Križa pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili spoštovanje, jo pospremili na njeni zadnji poti in bili z nami v trenutkih slovesa. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.	
Vsem in.vsakemu posebej še enkrat HVALA.	
	Vsi njeni
Stranje, Kamnik, Radovci, januar 2003	
I.juhi! si petje, ljubil si cvetje, a tam. kjer si sedaj, ni ne petja, ne cvetja.
ZAHVALA
V 68. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil dragi brat in stric
FRANC ŠUŠTAR
iz Mekinj
Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Logarjevi, se posebej pa patronažni sestri Darji za nesebično pomoč. Hvala za podarjene sveče, g. župniku za opravljen poslovilni obred, pevcem za zapete žalostinkc. Najlepša hvala njegovim sosedom in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Januar 2003
V 98. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in stric
FRANC OPRAVŠ st.
Hvala vsem, ki ste našega ata spremljali na zadnji poti, nam pa izrekli sožalja in nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
Januar 2003
		
		ZAHVALA
		Ob slovesu drage žene, mame, babice, prababice in tašče
	f \ *	MILKE SVETI
		rojene Narat
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala sestri Marinki za pomoč pri negi, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.		
		Žalujoči: vsi njeni
		Januar 2003
Kogar imaš rad. ne umre, le daleč je.
V SPOMIN
4. februarja bo minilo leto dni odkar nas je zapustila naša dobra mamica, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA DRAGOVAN
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen zadnji dom in prižigate svečke v njen spomin. V naših srcih še vedno živiš.
Vsi, ki smo jo imeli radi
Februar 2003
Opravičilo
V prejšnji številki Kamniškega občana je pri oblikovanju 14. in 15. strani pomotoma izpadla zahvala ob smrti Jožice Capuder, za kar se svojcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
I   »Če bi te lahko še kdaj objel, 'lil.   Objel bi te kol angel svojega boga, objel bi te kot mati svojega otroka. I   Če bi le lahko še kdaj objel.«
ZAHVALA
V 65. letu življenja nas je zapustila naša draga
JOŽICA CAPUDER
I rojena Vrhovnik iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo podpirali na poti skozi trdo življenje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Logarju, sestri Jani, sestri Mariji in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
december 2002
	Rože ovenejo. liea usahnejo, v srcu le sanja otožen spomin. {L Cankar)
	
	ZAHVALA
	Tiho in mirno kot je živela, se je od nas poslovila cenjena in spoštovana MILENA VIVODA (1904-2003)
	s Parmove 17 v Kamniku
Zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste se prišli posloviti od nje, hvala za sveče in cvetje, ki ste ji ga darovali. Hvala g. župniku in pevcem Zupan za čudovito petje na njeni zadnji poti, ki ga je vedno ljubila. Milena, pogrešali te bomo!	
V žalosti: Ivica Rostan in ostali sorodniki	
Kamnik, januar 2003	
ZAHVALA
Žalostni sporočamo, da je v svojem devetdesetem letu umrla naša draga mama, babica in prababica
TONČKA PERNE
rojena Cotman iz Kamnika
Pokopali smo jo 17. januarja na kamniških Žalah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ji pomagali ali naklonili prijazno besedo. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za toplo, prijazno skrb.
Žalujoči otroci: Štefka, Sonja in Franci z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Trzin, Mengeš, januar 2003
7xl nas nisi umrl.
Umre tisti, ki je pozabljen!
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega
TOMAŽA OKORNA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali sveče in nam lajšali našo bolečino. Zahvaljujemo se nekdanjim ožjim sodelavcem Svilanita za številna pisna in ustna sožalja, enako tudi pevskim prijateljem Lire. Posebna zahvala dr. Dragolinu Ahlinu iz Kamnika, dr. Rukavini in celotnemu kolektivu Nefrodiala Črnuče za dolgoletno zdravniško pomoč. Spoštovali smo njegovo željo in se poslovili od njega v ožjem družinskem krogu 16. 1. 2003 na pokopališču Ljubijana-Dravljc. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Žalujoči vsi njegovi
ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta
AMALIJA TRDIN
z Duplice, Jakopičeva 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Nadi, osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego, g. župniku za opravljen pogreb, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: vsi njeni
Januar 2003
TEHNIČNA TRGOVINA /-
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
10% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE .....;
- 10% POPUST ZA VODOVODNE ARMATURE
SUPER NIZKE CENE TELEVIZORJEV I!
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 28. 2. 2003.
- BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV
ZAHVALA
V 88. letu je tiho zaspala najina mama
HELENA KLOPČIČ
iz Soteske
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in našim sodelavcem Pediatrične klinike Ljubljana in podjetja Air fun, d.0.0. Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vnukinji Sabina in Mojca z družinama
Januar 2003
Kje tvoj mili je obraz, kje tvoje tople so oči, kje nasmeh je tvoj prijazen. Naš dom poslat zdaj tih je in boleče prazen. Vm nas si vedno ti se žrtvovala. Draga mami. hvala, vedno v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 48. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mami, sestra in teta
MARINKA KOTNIK
roj. Drolc iz Porebra
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, njenim in našim prijateljem, znancem ter sodelavcem! Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za lepo petje in trobentaču.
Žalujoči: mož Ivo, sin Janko, hči Petra, sestra Angelca z družino ter drugo sorodstvo
Poreber, Podhruška, januar 2003
Le križ mi sveti govori, da zopet vidiva se nad zvezdami, da vidiva v raju večnem se nad zvezdami.
ZAHVALA
V 69. letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil moj dobri, skrbni in ,i i, ljubeči mož, brat, stric, svak, boter in
bratranec
JANEZ MOČNIK
Sprukov Janko iz Sel pri Kamniku
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsetn, ki ste se trudili ohraniti življenje mojega moža. reševalcem in gospodu župniku Daniclu Kaštrunu za pomoč, sveto popotnico, lep obred in govor. Zahvala tudi vsem mojim dobrim sosedom, predvsem Stchničarjevim, Šuštarjevim in Brlečc-vim, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala sestri Angelci in njenemu možu Jaki, ki sta bila v najtežjih trenutkih ob meni. Hvala vsem, ki ste mojega moža v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli do groba, meni izrekli ustna in pisna sožalja, darovali darove za cerkev, svete maše in številne sveče, ki bodo ožarjale njegov poslednji dom. govorniku Milanu Hribarju za izbrane besede ob slovesu in Tunjiškcnui oktetu za ganljive in občuteno zapete pesmi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali.
Žena Štefka v imenu vseh sorodnikov
Januar 2003
Mali oglasi
Prenosno letno karto za Veliko planino ugodno prodam. Tel.: 041/642-805.
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041-322-571.
Garažo, zidano, v Kamniku, ob Ljubljanski cesti, oddam. Tel.: 031-292-788.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
TRGOVINA S KOPALNIŠKO OPREMO
Domžale, Ljubljanska c. 133
Tel.: 070/761-000, 01/724 61 17
www.kadom.si Odprto: 12h-18h, sobota: 9h-12h
Obiščite naš prenovljen salon z veliko izbiro kopalniške opreme
• KADI - KOLPASAN, GLASS
• MASAŽNE KADI IN KABINE
• TUŠ KABINE VSEH
DIMENZIJ I     « ;
• KOPALNIŠKE OMARICE * FACKELMAN (nemške), KOLPASAN, GORENJE
• VELIKO NOVIH KERAMIČNIH PLOŠČIC (tudi nižji cenovni razred) ZA KOPALNICE, TERASE, STOPNICE, KLETI, KLUBSKE SOBE...
m**wmww.....
SANITARNA KERAMIKA DOLOMITI, INCEA, ^JL LAUFEN "T „ ,;   • ARMATURE FRISONE Z 10-LETNO GARANCIJO, GROHE, ARMAL, UNITAS
Dobro je vedeti: Pri nakupu materiala z njegovo
vgradnjo obračunamo 8,5% DDV.
IZVAJAMO KOMPLETNE ADAPTACIJE VAŠE KOPALNICE ALI WC-ja V 5-7 DELOVNIH DNEH
Svetovanje pri izbiri blaga in adaptacijah kopalnice. Brezplačni ogledi.
0
Kulturni dom ■ Franca *A» Bernika
Domžale
za otroke
FEBRUAR 2003 koledar prireditev
sobota. 8. februar, ob 10.00 za IZVI-N ČAROBNA HIŠKA
zabavna plesna pravljica
sobota. 22. februar, ob 10.00 za IZVEN Pavel Polak po bratih Griinm: PALČEK lutkovna predstava
gledališče
ponedeljek. 3. februar, ob 19.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN
torek. 4. februar, ob 19.00 za abonma RUMENI in IZVEN
Slovensko mladinsko gledališče Anton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE
drama
sobota. 15. februar, ob 20.00 za IZVEN Rob Becker: JAMSKI ČLOVEK
komedija za oba spola
galerija Domžale
četrtek. 6. februar, ob 19.00 za IZVEN otvoritev
razstavlja MILAN KASTELIC
Vstopnice so v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Eranca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urc/a</rure, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko.
Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
$ AEROBIKA
JANA s.p.
telefon 831-43-97, GSM 031 844 551
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Kaj?
AEROBIKA, PAMP, RELAKSACUSKI PROGRAM, TAI-BO, LATINA TNZ, VADBA ZA STAREJŠE "SENIORJI"
Kje?
V PROSTORIH NOGOMETNEGA KLUBA VIRTUS DUPLICA POLEG GOSTILNE GORUČAN.
Kdaj?
VSAK DAN OD 1. FEBRUARJA DAUE...
Prijave na telefon 01831-43-97 GSM   031844 551
Začetni tečaji standardnih in latinsko ameriških plesov za odrasle. Ob petkih od 20.00 do 21.30 ure.
PARKETARSTVO
L-
■O
' 7. % 5«
041/77-48-48 Podgorje I5b, Kamnik
- PARKET, LAMINAT -PVC TALNE OBLOGE
- TEKSTILNE OBLOGE
Dobro domače vipavsko vino dobite v naši dodatni kleti -vinotoću v Kamniku na Žalah št. 6, od 17. do 21. ure. Tel.: 01/831 70 63.
Vina Kavčič, Brje 84, Dobravlje
ZAPOSLIMO MONTERJA KNAUF SISTEMOV
iz okolice Kamnika ali Domžal.
Kramat, d.o.o.,
Trg talcev 5, Kamnik
tel.: 041/689 761
i
i
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
1
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve H
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
I   I   I   I   I   i   I   I T
SALON
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
VELIKA IZBIRA!
■ italijanska in španska keramika, granitogrezi - sanitarna oprema, kabine, masaže
■ zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela)
flPA
deinonlažn i 11
opreme iiisti lac
znm ;nj
U1
pol
elefen/
u
(iqvo|z
IV
mjle
ni mike
montaža kopalniške opreme.
agi
Gp|:
aks: 01 C41
KOPALNICE K' 10
10% POPUSTA ZA NAKUPE
IN NAROČILA ADAPTACIJ
V FEBRUARJU
obsti vodo ke
>jece odnih
399
[722 244
75
24
Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure
sobota: od 8. do 12. ure
I \
RENAULT
mesec i« pol
"PCBjp'jj^"j"j DO
550.000 SIT
t *6
Avto Car d • (KO* Svetčeva 1 - 1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01/723 72 79
Renault pomoč; tel: 080 1 000
mil
Vabljeni, da sobotne večere preživite pri nas s plesom ob živi glasbi.
To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ...
Pravočasno si zagotovite rezervacijo za
VALENTINOVO v soboto, 15. februarja in__
PUSTOVANJE v soboto, 1. marca
Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila.
Informacije po ■H1 03/83 94 602
ali osebno v gostišču.
Sprejemamo rezervacije za poroke, praznovanja do 120 oseb ...!
ŠE SO ŠOLE, KATERIM VELJA ZAUPATI
AVTOŠOLA
AMD KAMNIK
TRG SVOBODE 6 tel.: 01/839-13-20 gsm: 070/888-665
ljudska univerza Škofja Loka Poditibni k I a 4220 Školja I.oka tel.: 04/ 506-13-00 lax: 04/512-08-88
-41 D
J(0J@J
-{etnična trgov//^
Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 _ •BELATEHNIKA, lilSfl©|*f ^
• AVDIO VIDEO TEHNIKA,
• MALI GOSPODINJSKI APARATI,
• RAČUNALNIŠTVO •TELEKOMUNIKACIJE...
VROČE CENE.'!
* TV 72 cm, popolnoma raven ekran, 100 Hz k _ samo 154.990 SIT
JT* TRANZISTOR OKO samo 1.490 SIT
PRAVO PRESENEČENJE ZA VALENTINOVO! Radi se imejte'.!
Omogočamo tudi nakupe iz GA kataloga na 24 obrokov preko (rajnika.
TV in VIDEO priklopimo in nastavimo po vaših željah na vašem domu. svetovanje » do 20 km brezplačna dostava » nakup na 24 mesecev s pologom ali brez
1
U
LJUDSKA l \l\Tli/ \ Š KO IMA LOKA
VISOKA ŠOLA
ZA MANAGEMENT V KOPRU
Visokošolski strokovni študijski program
MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba)
Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka.
Visoka šola za management razpisuje 1. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 3. letnik končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994).
INFORMATIVNI DAN
bo v četrtek, 13.2. 2003, ob 18. uri v prostorih Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica)
Ker morajo letos tudi kandidati za izredni študij prijavo oddati najkasneje do 8.3., vas še posebej vabimo!
Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si
AvtošoQa Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118, www.avtosola-smarca.eom
organizira brezplačni tečaj CPP za kategoriji A, B v ponedeljek, 3. in 17. februarja, ob 181 uri Tečaj bo potekal v učilnici na Novem trgu (nasproti ŠCRM) v Kamniku
Čakajo vas udobna vozila Polo SDI, Renault Clio, Fiat Punto, Peugeot 206, Golf IV SDI, Polo Comfortline ter izkušeni inštruktorji
Ura vožnje B kat. 3.500,00 SIT, A kat. (motor) 5.000,00 SIT Organiziramo tudi tečaj za F kategorijo (traktor)
r
Kamniški OBČAN
www.peugeot.si
Končno si tud! vi l^nko.privoščite svojca Pougeota, januar je čas izredno ugodnih nakupov, Vsa^o novo vozilo Peugeot letnika 2002 vam jc na Voljo pa posebni ponovaletni ceni in ugodnih plačilnih pogojih (PeugeotKredit. Peugeot Leasing). Obiščite nas v naših prodajnih salonih in presenečeni boste nad naHo ponudbo. Edino, kar vam verjetno no bo preveč" vSec". so omejene količine vozil. Zato bodite od 6 jam. do 15. febr. še posebej pozorni, kajti napočil je čas: za Peugeot.  UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje - tel.: 01 722 77 98
01/83 91 311 041/662 450
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŽE NA ZALOGI
-VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
AKCIJAH - KORUZNA KRMILNA MOKA 29,50 SIT/kg
UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO
- sprejemamo naročilaza jarkice in enodnevne piščance
VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
Cene za krmila so tovarniške.
Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991.
\/f^ci nri\/ i77 \/'
W     «am%aJ      I >      I \mm*F I mmmmdmmmm I    \f ■
V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
iiMiitmiiiiB   mulimii   «i        m mnfflimi   ■ iummii    „awiH. m m ^mmmMbh,  S u hiiiiiiih mini..
zavarovalne
zastonnike
^ t. »> m i it j t. ji.   11 rx. l ^»
ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja na območju DOMŽAL, KAMNIKA, MENGŠA, TRZINA, MORAVČ, KOMENDE in LUKOVICE,
V    SVetU    ter*11 \.deljalxod9.00do20.00;
Ob ponedeljkih, toricib,Z££*^g%o«*± °d 2000 ^ 22.0o NorV^   ob sr^S%fh sredah, Petkl oetka od 10. do 10.30
°ČNo KOPANJE ob oooedeljka ^P^. do 21.
* TELOVADBA VVfgJfjg&A ob ***** NARAVNEM T Pn,,
, -PLAVALNI ^/J^A<fl*^ liB&adwna&,ffla8ažaSMvik Posebna ponudba: ORGANIZACIJ ^aža f|f^^ Nujne rezervacije! ^~
* MASAŽE: ročna, ^celulitna ' m0 vaBe P—i.
Ponedeljek, sreda 16. - 20., P ^i^i^^ t***^g»*g&**^
XT • Do 8. febrix^ja^J0jmrncmP^X^sE ZALJUBLJENE!
TERME
SNOVIK
Terme Snovik-Kamnik d.o.o., Molkova pot 5, 1240 Kamnik;  tel. 830 86 31
Če izpolnjujete pogoje:
vsaj 5. stopnja izobrazbe
2 leti delovnih izkušenj
vozniški izpit "B" kategorije,
poznavanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju.
Ponujamo vam možnost: izobraževanja,
dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, • samostojnega organiziranja delovnega časa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov:
Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper,
poslovna enota Ljubljana, predstavništvo Domžale,
Ljubljanska c. 90,1230 Domžale.
Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh
po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati.
Mercator
POSEBNA NOVICA!
V hipermarkeru Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
Sir Jošt, 45% m.m., Ljubljanske mlekarne, cena za	H	980.-
Goveje mlado meso, MDK Kočevje, cena za kg	1.224.-	
Testenine Paradiso, Intes Maribor		87.-
Detergent Persil, 2 vrsti, Henkel Slovenija, Mb., 6 kg 2.34-9«-		
Adriatic
zavarovalna družba d.d,
MERCATOR TEHNIKA
Pralni stroj Whirlpool, FL 5105
Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT.
MERCATOR 8ZAvTtQv£
NOVO! Barve za lase KEUNE
89.900.-
Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!