Primorski dnevnik ČETRTEK, 17. MARCA 2016 št. 64 (21.604) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec slovenija - Na 3. strani Zemeljskiplaz ogroža bolnico Franja Nevarno zasutje vhoda v sotesko trst - Na 6. strani Kdaj obnova cerkvice sv. Roka? Zaskrbljujoč odgovor občinskih uradov »Mesto, izberi, kaj želiš postati« Nadškofov poziv ob prazniku zavetnikov trst - Priznanje za arhitekte TKS v ameriški reviji Flavorwire KS?EU "HS'I glSpMri B IT" ¿ s / 13 BRUSELJ - Z dogovorom s Turčijo EU nikakor ne obrača hrbta beguncem, ne bo splošnega vračanja, vsaka oseba bo obravnavana individualno, zagotovljeno bo spoštovanje mednarodnega pravnega reda, je zatrdil prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans včeraj v Bruslju. Vrh EU in Turčije se je prejšnji teden dogovoril, da bo Turčija sprejela nazaj migrante brez potrebe po mednarodni zaščiti, ki so prišli na grške otoke z njenega ozemlja. Ob tem naj bi po konceptu eden za enega za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela z grških otokov, iz Turčije v unijo preselili drugega sirskega begunca. Nemška kanclerka Angela Merkel se je pred današnjim vrhom EU, ki mu bo jutri sledil še vrh EU in Turčije, zavzela za dogovor EU in Turčije in ga označila kot morda »prvo realno možnost« za rešitev begunske krize, obenem pa tudi nakazala, da ga unija ne bo sklenila za vsako ceno. Na 2. strani zda - Volitve Clintonova in Trump vse bližja nominaciji NEW YORK - Vodilna predsedniška kandidata demokratov in republikancev Hillary Clinton in Donald Trump sta po torkovih strankarskih volitvah v petih zveznih državah (Florida, Severna Karolina, Illinois, Ohio in Missouri) povečala prednost pred zasledovalci. Oba sta zbrala že več kot pol potrebnih delegatov in dvoboj na splošnih volitvah novembra jima lahko prepreči le še kaj zelo nepredvidljivega. Na 2. strani trst - Sprehod po nekdaj trdni slovenski vasi Škedenj: namesto trgovin garaže šempeter - Moški umrl med oživljanjem Usodna napaka Namesto kisika so mu dovajali smejalni plin - Primer preiskujejo policisti ŠEMPETER - V šempetrski bolnišnici so po neuspešnem oživljanju poškodovanega delavca minuli četrtek ugotovili, da je napeljava medicinskih plinov v enem od prostorov za reani-macijo napačna. Iz ene od cevi v rea-nimacijskem prostoru, iz katere bi moral pritekati kisik, se v resnici izteka dušikov oksidul oz. smejalni plin. Reani-macijski prostor so takoj zaprli, obvestili ministrstvo za zdravje in policijo, ki že izvaja preiskovalna dejanja v bolnišnici. Kriminalisti preverjajo vse informacije in zbirajo obvestila, iz katerih izhaja sum kaznivega dejanja povzročitev smrti iz malomarnosti. Na 17. strani PEKARNA SLAŠČIČARNA PECCATI DI GOLA ČOKOLADNA JAJCA DOMAČE PROIZVODNJE v- TRST - Ulica Roma, 28 Tel. 040 369752 bruselj - Zagotovila komisije EU pred ponovnim vrhom s Turčijo o begunski krizi ■ 1 VI V V I | Množičnega vračanja ne bo trst - Košuta Žal mu je, da si ni izmislil naslova Mesto v zalivu ttt TRST - Visok življenjski jubilej Miroslava Košute so po Ljubljani in Kopru včeraj počastili tudi v Trstu. Prisrčno slavnost so mu priredili v Tržaškem knjižnem središču, kjer je v sklopu sredinih kavic s knjigo potekala predstavitev njegove najnovejše knjige Mornar na kozi. Ob tej priložnosti smo tržaškemu pesniku, pisatelju in prevajalcu postavili nekaj vprašanj, med drugim tudi to, kako je nastal posrečen naslov najnovejše knjige. Na 12. strani Stefano Prodan o kmetijstvu v Benečiji Na 4. strani Različni verziji o sporni akciji tržaških redarjev Na 6. strani Od jutri do nedelje Odprte meje brez ovir Na 8. strani Na Goriškem naraslo število utajevalcev Na 15. strani Kriška Vesna se ni uvrstila v polfinale državnega pokala Na 21. strani Sant'Anna Jmpisa Tmsporii runi liri El Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča) tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. dellMstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356 Usluge na domu gorica - Na 16. strani 9771124666007 2 Četrtek, 17. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji bruselj - Pred današnjim vrhom EU in jutrišnjim EU-Turčija EU ne obrača hrbta beguncem in ne bo splošnega vračanja Prvi podpredsednik komisije Timmermans pojasnil politični, pravni in praktični vidik dogovora BRUSELJ - Z migracijskim dogovorom s Turčijo EU nikakor ne obrača hrbta beguncem, ne bo splošnega vračanja, vsaka oseba bo obravnavana individualno, zagotovljeno bo spoštovanje evropskega in mednarodnega pravnega reda, je zatrdil prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans včeraj v Bruslju. Vrh EU in Turčije se je prejšnji teden dogovoril, da bo Turčija sprejela nazaj vse nove migrante brez potrebe po mednarodni zaščiti, ki so prišli na grške otoke z njenega ozemlja, ter vse nezakonite migrante, ki jih presežejo v turških vodah. Ob tem naj bi po začasnem konceptu eden za enega za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela z grških otokov, iz Turčije v unijo preselili drugega sirskega begunca. Ta dogovor, ki naj bi ga jutri dorekli voditelji članic EU in Turčije, ima po Timmermansovih besedah tri vidike: političnega, pravnega in praktičnega. Prvi podpredsednik je poskušal razjasniti zlasti pravnega. Vračanje prebežnikov je mogoče le v skladu z evropskim in mednarodnim pravnim redom, kar pomeni, da je treba vsako osebo obravnavati individualno. »Ne bo splošnega vračanja,« je zatrdil. Evropska pravila sicer omogočajo zavrnitev prošnje za azil, če oseba uživa zadostno zaščito v prvi državi azila ali če je prišla v EU iz varne tretje države. Po registraciji in identifikaciji je pre-bežnik upravičen do osebnega pogovora, ima tudi pravico do pritožbe. Poleg tega mora varna tretja država spoštovati standarde glede temeljnih pravic in nedi-skriminacije ter spoštovati mednarodno pravo. Za zagotovitev spoštovanja evropskega in mednarodnega pravnega reda bo treba spremeniti tako turško kot grško zakonodajo, je ocenil Timmermans. »Ne bo lahko, a da se,« je dodal. Poudaril je še, da je koncept eden za enega, po katerem naj bi za vsakega Sirca, ki ga Grčija vrne v Turčijo, nato iz Turčije v unijo preselili drugega Sirca, začasen in izjemen. Po zajezitvi nezakonitih migracij s pomočjo koncepta eden za enega načrtuje unija novo, stalno prostovoljno shemo za preseljevanje beguncev iz Turčije v članice. Omenjen koncept naj bi unija izvajala v sklopu dosedanje zaveze za preselitev okoli 22.000 beguncev iz tretjih držav, sprejete lani poleti, in zaveze za premestitev 160.000 beguncev znotraj unije, sprejete lani jeseni. Timmermans je ob tem članice znova pozval, naj občutno pospešijo izvajanje načrta za premestitev beguncev iz Italije in Grčije in beguncev iz tretjih držav v unijo. Članice so doslej od predvidenih 160.000 iz- vedle 937 premestitev, od tega 569 iz Grčije in 368 iz Italije, kar še zdaleč ni dovolj. V pogajanjih o migracijskem dogovoru EU in Turčije so sicer odprta tudi še vprašanja, povezana z vi-zumsko liberalizacijo in napredkom države na poti v EU. Timmermans je zatrdil, da vsi pogoji ostajajo in da Turčiji zagotovo ne bodo popuščali. Predlog reforme dublinskega sistema, ki opredeljuje, katera članica je pristojna za obravnavo prošnje za azil, pa je včeraj je komisija preložila na 6. april. Timmermans ni razkril podrobnosti, evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je napovedal, da nameravajo spremeniti načelo obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici. Merklova brani dogovor s Turčijo, toda ne za vsako ceno BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je pred današnjim vrhom EU, ki mu bo jutri sledil še vrh EU in Turčije, včeraj nagovorila bundestag. Znova se je zavzela za dogovor EU in Turčije in ga označila kot morda »prvo realno možnost« za rešitev begunske krize, a obenem je tudi nakazala, da ga unija ne bo sklenila za vsako ceno. Med drugim je ocenila, da je želja Turčije po še dodatni finančni pomoči EU pri oskrbi beguncev povsem razumljiva in tudi izvedljiva. EU jo je tudi pripravljena izpolniti, vendar pa mora denar dejansko iti za smiselne projekte, kot so namestitvene kapacitete, šole in zdravstvena oskrba. A da bi Turčija dobila to, kar želi od dogovora - ne le dodatne tri milijarde evrov pomoči, ampak tudi vizumsko liberalizacijo že do poletja in pospešitev pristopnih pogajanj z EU - mora izpolniti določene zahteve. Kot je zatrdila Merklova, dogovora ne bodo sklepali za vsako ceno in Ankari ne bodo dajali »bianko čeka«. Glede pristopnih pogajanj je poudarila, da njihov izid ostaja odprt in da članstvo Turčije v povezavi »res ni na dnevnem redu«. Pogoji, da Turčija postane del povezave, »se ne bodo spreminjali«, je dejala in dodala, da bo treba rešiti še veliko zadev, preden bodo ti pogoji izpolnjeni. Obenem je izpostavila pomisleke glede spoštovanja državljanskih svoboščin v Turčiji, predvsem ko gre za svobodo medijev in ravnanje s kurdsko manjšino. Sirska vlada zavrača pogajanja z opozicijo ŽENEVA - Sirska vlada je včeraj zavrnila možnost neposrednih pogajanj z opozicijo. Glavni vladni pogajalec Bašar al Dža-fari je opozicijskega pogajalca Mohameda Aluša označil za terorista, ker pripada radikalno islamistični skupini Džaiš al Islam. Džafari je od Aluša še zahteval, naj se opraviči za zahtevo po usmrtitvi sirskega predsednika Bašarja al Asada. V Ženevi je že tretji dan potekal nov krog pogajanj. V torek so opozicijski voditelji napovedali, da so pripravljeni na neposredne pogovore z vladno stranjo. A Džafari je včeraj Alušu očital, da pripada teroristični organizaciji, ki je med drugim bombardirala veleposlaništva, od njega pa je tudi zahteval opravičilo za nedavno izjavo. Aluš je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v ponedeljek pozval k usmrtitvi Asada. »Bašarju je treba soditi in ga usmrtiti za zločine proti Sircem,« je dejal Aluš. Medtem naj bi glavna kurdska sirska stranka - Demokratična unija (PYD) -, ki je bila izključena iz mirovnih pogajanj v Ženevi, načrtovala razglasitev federativne ureditve na severu Sirije, kar bi verjetno precej razburilo Turčijo. PYD zagotavlja, da bi bile zastopane vse etnične skupine na območjih pod kurdskim nadzorom. Kurdsko vodstvo naj bi o razglasitvi federativne ureditve odločalo v četrtek. Nad idejo pa ni navdušen Džafari. »Staviti na ustvarjanje delitev med Sirci bo neuspešno,« je povedal. ZN: Grčijo doseglo več kot milijon migrantov ŽENEVA - V Grčijo je od začetka lanskega leta prišlo že več kot milijon migrantov, večinoma beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, so pokazali včeraj objavljeni podatki Visokega ko-misariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Letos do 14. marca je v Grčijo iz Turčije prispelo 143.634 migrantov in beguncev, s čimer je njihovo skupno število od začetka 2015 preseglo milijon. Lani je Grčijo doseglo 856.723 prebežnikov. UNHCR je pred tem poročal, da je že lani Evropo doseglo več kot milijon migrantov, a to število vključuje tudi prebežnike, si so prek Sredozemlja dosegli Italijo. Med poskusom potovanja v Evropo pa je življenje letos izgubilo že 448 migrantov, so opozorili v UNH-CR. Po najnovejših podatkih trenutno ženske in otroci predstavljajo skoraj 60 odstotkov prebežnikov. Desna sredina razbita tako v Rimu kot v Turinu RIM - Desna sredina je pred občinskimi volitvami v velikih mestih vse bolj razdvojena. Giorgia Meloni je včeraj dokončno potrdila kandidaturo za županjo v Rimu v konkurenci z Berlusconijevim kandidatom Guidom Bertolasom. Takoj zatem je prišlo do razbitja koalicije tudi v Tu-rinu, kjer FI kandidira Osvalda Na-polija. Vodja Severne lige Salvini pa je povedal, da ga ne bodo podprli in da bo liga predstavila svojega kandidata. Pred obalo Libije rešili več tisoč prebežnikov RIM - Italijanska obalna straža je od torka pred obalo Libije rešila več kot 2400 prebežnikov, med katerimi so našli tudi tri trupla. Po nekaj tednih zatišja številke tako znova kažejo porast vala prebežnikov iz Libije. Gre za pot, po kateri je od začetka leta 2014 v Evropo uspelo priti okoli 330.000 ljudem. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je od začetka leta po zadnjih podatkih, ki ne vključujejo včerajšnjih, zabeležil 9500 prihodov prebežnikov v Italijo. V primerjavi s temi številkami pa je na grške otoke od 1. januarja letos prek Egejskega morja prispelo več kot 143.000 ljudi. Glede na prizadevanja za zaprtje poti skozi Grčijo so italijanske oblasti zelo pozorne na morebitni porast števila pre-bežnikov, ki skušajo priti v državo prek Libije. Za zdaj ni bilo znakov, da se to dogaja. Število ljudi, ki so prihajali iz Libije, je sicer vselej nihalo glede na vremenske razmere v Sredozemlju ter druge dejavnike. Na Siciliji aretirali 62 mafijcev PALERMO - Policija je v Palermu v okviru protimafijske operacije aretirala 62 oseb. Vsem aretiranim očitajo izsiljevanje, prikrivanje kaznivih dejanj in trgovino z orožjem. Preiskava je bila osredinjena na dva vplivna sicilska mafijska klana. Med aretiranimi sta dva vplivna mafijske botra. Članom mafijskih klanov so med operacijo tudi zaplenili več nepremičnin. belgija - Dva osumljenca še na begu V Bruslju se nadaljujejo protiteroristične operacije BRUSELJ - Belgijski premier Charles Michel je včeraj potrdil, da se v državi nadaljujejo protiteroristične operacije, ki so povezane z novembrskimi terorističnimi napadi v Parizu. Michel je omenjeno potrdil dan po streljanju, v katerem je bil ubit napadalec, štirje policisti pa ranjeni. »Preiskava se nadaljuje, saj še naprej obstaja nevarnost,« je poudaril predsednik belgijske vlade. Michel je še povedal, da bo Belgija ohranila doslej veljavno stopnjo ogroženosti pred terorističnimi napadi, ki bo tako ostala druga najvišja na štiristopenjski lestvici ter pomeni »verjetno in možno grožnjo«. Na ulicah bo tako ostala okrepljena policijska in tudi vojaška prisotnost. »Nameravamo ostati polno mobilizirani,« je povedal premier. V tožilstvu pa so sporočili, da je bil ubiti napadalec Alžirec, pri njem pa so našli zastavo Islamske države, kalašnikovko in knjigo z ekstremistično vsebino. Napadalca so identificirali kot Belcaida Mohameda, ki se je v Alžiriji rodil leta 1980 in je v Belgiji živel nezakonito. Policiji je bil od leta 2014 znan zaradi kraje. Tožilstvo je še potrdilo, da sta na dva osumljenca še na begu. Na jugu Bruslja je v torek med izvajanjem preiskave, ki je bila povezana s pariškimi napadi, prišlo do streljanja. Aretacije islamistov tudi v Parizu PARIZ - Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je potrdil, da so včeraj na območju Pariza prijeli štiri domnevne džihadiste, med katerimi naj bi eden načrtoval »nasilna dejanja«. Francoska televizija TF1 je pred tem poročala, da naj bi aretirani načrtovali teroristične napade v Parizu. »Prejeli smo informacije o osebi, ki bi lahko izvedla nasilna dejanja v Franciji,« je pojasnil Cazeneuve na francoski televiziji. »Tako so ga davi prijeli skupaj s tremi bližnjimi osebami in sedaj preverjajo zadeve,« je pojasnil ter pozval »k previdnosti glede poročil, ki krožijo, da naj bi obstajala nevarnost skorajšnjega napada«. Policijski viri so pred tem potrdili aretacijo treh moških in ženske, ki so jih obveščevalne službe nadzirale zaradi suma »morebitnega načrta za napad«, a poudarili, da grožnja ni bila potrjena. Televizija TF1 je pred tem poročala, da je protite-roristična policija davi v Parizu in severnem predmestju Seine-Saint Denis aretirala štiri skrajne islamiste, ki naj bi načrtovali teroristične napade v središču Pariza. zda - Po torkovem pomembnem krogu primarnih volitev Clintonova in Trump vse bližje medsebojnemu dvoboju v novembru NEW YORK - Vodilna predsedniška kandidata demokratov in republikancev Hillary Clinton in Donald Trump sta po torkovih strankarskih volitvah v petih zveznih državah (Florida, Severna Karolina, Illinois, Ohio in Missouri) močno povečala svojo prednost pred zasledovalci glede na osvojeno število delegatov za konvencijo. Demokratka jih za zmago in osvojitev nominacije na konvenciji julija v Philadelphii potrebuje 2383, republikanec pa jih za slavje prav tako julija v Clevelandu potrebuje 1237. Clintonova in Trump sta jih zbrala že več kot pol in dvoboj na splošnih volitvah novembra jima lahko prepreči le še kaj zelo nepredvidljivega. Clintonovo lahko spodnese morebitna kazenska ovadba zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, kar ni verjetno. Trumpa pa lahko spodnese le njegova lastna stranka, če se bo elita na konvenciji v nasprotju z voljo ljudstva odločila poiskati kandidata, ki bo imel več možnosti za zmago proti demokratki. Senator iz Vermonta Bernard Sanders še ni poražen in je v torek zagotovil, da se revolucija nadaljuje. Tolaži se s tem, da pobira večino glasov neodvisnih volivcev, ki se udeležujejo demokratske tekme, in večino mladih ter moških. Clinto- Hillary Clinton ansa nova pa žanje podporo manjšin, žensk in starejših. Od tekme je v torek po porazu doma na Floridi odstopil up republikanske strankarske elite, zvezni senator Marco Rubio in verjetno ga bo nasledil guverner Ohia John Kasich, ki je zmagal v državi, brez katere republikanci ne morejo v Belo hišo. Clintonova je v torek zmagala v Ohiu, Floridi, Illinoisu in Severni Ka-rolini, Trump pa v Illinoisu, Severni Ka-rolini in Floridi ter izgubil v Ohiu. Tako Trump kot Clintonova sta po praktično vseh preštetih glasovih v Missou- ansa riju vodila za po manj kot 2000 glasov. Trump je svoj nabor delegatov povečal na 621, Cruz jih ima 396, Kasich pa 138. Rubiovih 168 delegatov lahko ostane na njegovi strani, vendar je odstopil od tekme in lahko gredo kam drugam. Za zmago in osvojitev nominacije v Cleve-landu je potrebnih 1237 delegatov. Clintonova je doslej zbrala najmanj 1561 delegatov od tega 467 tako imenovanih superdelegatov, strankarskih veljakov, ki se odločajo po svoje. Sanders ima najmanj 800 delegatov, od tega le 25 su-perdelegatov. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 17. marca 2016 3 afera regeni - Po izjavah egiptovskega predsednika Al Sisija Pomemben korak naprej, slediti pa morajo dejstva Italijanske oblasti zdaj pričakujejo resnično sodelovanje RIM - Poldrugi mesec po ugrabitvi in okrutni smrti mladega italijanskega raziskovalca Giulia Regenija se je egiptovski predsednik Abd al-Fattah Al Sisi včeraj preko italijanskega dnevnika La Repub-blica neposredno obrnil na svojce in vso italijansko javnost z obljubo, da bodo egiptovske oblasti šle zadevi do dna in polno sodelovale tudi z italijanskimi preiskovalci, zato da se odkrijejo in kaznujejo kriminalci, ki so ubili »vašega sina«. Al Sisi omenja, da je bila vsa afera okrog izginotje in smrti Giulia Regenija pravi šok tudi za Egipt in da je s tem v zvezi odprtih še veliko vprašanj. Egiptovski predsednik ponuja sicer dokaj splošne obljube o iskanju resnice, potem ko je v prvih dneh po umoru in v vseh kasnejših tednih prihajalo iz policijskih in drugih uradnih egiptovskih virov veliko razlag in namigov o možnih storilcih, ki pa so se vsi zdeli le kot nerodni poskusi, da bi prikrili odgovornosti pravih krivcev. Kot so prepričani italijanski preiskovalci, je bil Regeni pred smrtjo žrtev profesionalnega in sistematičnega mučenja, kakršnega so lahko sposobni le policijski aparati. Razlog pa bi lahko bil v njegovem novinarskem in raziskovalnem delu med neodvisnimi sindikalnimi organizacijami, ki so v konfliktu z egiptovskim režimom. Kljub splošnim obljubam tudi Al Si-sijev pogovor za italijanski časopis ne ponuja konkretnejših dejstev v smeri iskanja Giulio Regeni ansa resnice. Bolj se zdi poskus premoščanja diplomatske krize z Italijo in možnih posledic na gospodarsko sodelovanje med državama. Predsednik tako namiguje na »čudno okoliščino«, da je do odkritja trupla prišlo prav med obiskom italijanske vladne in gospodarske delegacije, kot da bi torej kdo hotel bojkotirati sodelovanje. Že danes je Italija za Egipt najpomemb-najši gospodarski partner v Evropski uniji, potem ko je družba Eni pred kratkim odkrila ogromno ležišče plina pred egiptovsko obalo, pa naj bi se to sodelovanje še občutno povečalo. Italijanski premier Matteo Renzi je včeraj pozitivno ocenil Al Sisijeve obljube, ki da pomenijo »korak naprej v iska- nju resnice«. Zdaj je pomembno, da čim prej skupaj izsledimo in zagotovimo pravici storilce, je dejal. Podoben je bil tudi odziv predsednice dežele FJK Debore Serracchiani. Besede najvišje egiptovske oblasti imajo svojo politično težo in gredo v pravo smer, je ocenila, poudarila pa je potrebo, da besedam sledijo tudi konkretna dejanja, da se razblinijo sence, ki so zaradi te tragične zgodbe legle nad odnose med državama. Pozornost inštitucij in prizadevanje, da se odkrije vsa resnica, je včeraj zagotovil tudi predsednik senata Pietro Gras-so na srečanju s starši Giulia Regenija, ki so ga obiskali v spremstvu senatorja Lui-gija Manconija. dežela - Poseg Gabrovca pri Telescovi Psihopedagoška služba mora nadaljevati svoje poslanstvo TRST - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je v avlo deželnega sveta včeraj ponovno priklical razpravo o delovanju in bodočnosti socio in psihope-dagoške službe v slovenskem jeziku (SSPPS). Odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca je odgovarjala na Ga-brovčevo vprašanje, s katerim je slovenski deželni svetnik opozoril na resno možnost, da se že z mesecem marcem hudo okrni delovanje SSPPS zaradi nevzdržnega pomanjkanja osebja vseh strok in skorajšnje upokojitve edine slovensko govoreče medicinske sestre. Že pred dnevi je bil Gabrovec na odbornico za zdravstvo naslovil pisno spomenico o odprtih vprašanjih SSPPS in s posebnim poudarkom na obljube in obveze deželne uprave. V odgovoru je Telescova zagotovila, da je Zdravstveno podjetje štev. 1 na Tržaškem začelo postopek za zaposlitev medicinske sestre slovenskega maternega jezika, ki naj bi krila potrebe perifernih sedežev službe na Opčinah, v Dolini in Nabre-žini. Zdajšnja sestra, ki je bila 18 ur tedensko namenjena tem službam, stopa v pokoj s koncem meseca, nova pa naj bi bila na voljo s polnil 36-urnim delovnim urnikom, v dokaz volje po okrepitvi službe. Za vmesni čas pred umestitvijo nove delovne moči, naj bi vsekakor zagotovili ustrezne rešitve. Za goriško in videmsko pokrajino, tako Te- Maria Sandra Telesca lesca, pa bo treba počakati na zaposlitev primernega osebja. V svoji repliki je Gabrovec poudaril, da odgovor odbornice razume kot zagotovilo, da se delovanje službe ne bo niti za korak okrnilo in da bo zdravstveno podjetje vsaj začasno poskrbelo za zapolnitev vseh vrzeli. Nakar je Gabrovec izpostavil potrebo, da se res čim prej in celovito lotimo utrditve SSPPS na deželni ravni, kot to zahtevajo tudi ravnatelji slovenskih in dvojezičnih šol ter sam Paritetni odbor, ki je v tem smislu pred meseci sprejel ustrezno resolucijo. senat - Prehod iz Veneta v FJK Občina Sappada bo morala še čakati RIM - Občina Sappada bo morala še počakati za prehod iz dežele Veneto v Furlanijo Julijsko krajino. O zadevi naj bi včeraj razpravljal senat, kar naj bi bil zadnji korak v že dolgem postopku, ki se je začel leta 2008 z referendumom na katerem so se krajani s 95 odstotki glasov plebiscitarno izrekli za pridružitev s FJK in pridobili tudi potrebna privoljenja. Formalni razlog za odložitev je bila menda uvrstitev drugih nujnejših vprašanj na dnevni red včerajšnje seje. Gotovo pa obstajajo tudi politična nesoglasja. Proti prehodu Sappade se je v prejšnjih dneh odločno izrekel ligaški predsednik Veneta Zaia, v odkritem konfliktu s tržaškim poslancem stranke Fedrigo, ki trdi, da je treba spoštovati voljo prebivalcev. Tako trdi tudi predsednica FJK Debora Serracchiani in z njo senator Pegorer in evropska poslanka De Monte, druga dva senatorja DS, Goričanka Fasiolo in Pordenončan Sonego, pa sta včeraj pozitivno ocenila odložitev, češ da je treba še poglobiti zadevo. Podaljšali smučarsko sezono TRBIŽ - Smučarska sezona v Furlaniji Julijski krajini bo nekoliko daljša, kar naj bi smučarjem in turističnim delavcem omogočilo, da v pomladanskem podaljšku nadoknadijo del tega, kar so izgubili v prvih mesecih suhe zime. Snega je še na pretek, tako bodo na vseh deželnih smučiščih sezono podaljšali še na prvi aprilski vikend. Po prvotnem programu naj bi se sezona končala zadnjo nedeljo marca, včeraj pa so odločili, da bodo naprave obratovale na vseh smučiščih še v dneh od 1. do 3. aprila. Kot običajno bo na Žlebeh in pobočjih Kanina sezona še nekoliko daljša in se bo zaključila 25. aprila. V gorah pogrešajo profesorja VERZEGNIS - V dolini Arzino in na pobočjih tamkajšnjih gora so včeraj že drugi dan intenzivno iskali 53-letnega profesorja Nataleja Vadorija iz kraja San Vito al Tagliamento, ki ga pogrešajo že od 8. marca. Svojci prve dni niso bili zaskrbljeni, potem pa so javili izginotje. Njegov avto so našli na parkirišču v kraju Poz-zis, za profesorjem, ki je filolog slovanskih balkanskih jezikov in je poučeval tudi v Istri in na Tržaškem, pa niso še našli sledu. Iščejo ga gorski reševalci, karabinjerji, gasilci in prostovoljci predvsem na območju občine Verzegnis, med krajema Vito d'Asio in Pozzis, kjer so našli avto. Ponesrečila sta se ded in vnuk VIDEM - V videmski bolnišnici so sprejeli na zdravljenje 60-letnega moškega iz Paulara, ki se je predsinoči okrog 20. ure hudo ponesrečil v kraju Salino v domači občini. Z malim vnukom je šel na sprehod po cesti, ki je za promet zaprta zaradi škode, ki so jo povzročile padavine v prejšnjih dneh. Ded in vnuk naj bi hodila ob robu ceste, kjer pa jima je spodrsnilo in sta zgrmela v prepad. Ded je bil težje ranjen, otrok pa k sreči ne. cerkno - Občina naj bi s 35.000 evri izvedla prvi zasilni poseg Zemeljski plaz spet ogroža sotesko bolnišnice Franja Bolnica Franja leta 2013 arhiv CERKNO - Po uničujoči povodnji, ki je leta 2007 skoraj popolnoma uničila bolnico Franja, grozi temu kulturnemu spomeniku nova težava. Nad potokom Čerinščica ob vhodu v sotesko Pa-sica se je začela premikati zemljina po pobočju prav tam, kjer so leta 2009 po uničujoči poplavi zgradili zapoplavno pregrado, je za STA povedal župan Občine Cerkno Jurij Kavčič. Zemeljski plaz, v katerem je okrog 4000 kubičnih metrov zemlje in kamenja, je sicer kakšnih 300 do 400 metrov oddaljen od samih bolnišničnih barak. Vendar pa bi njegova sprožitev zasula vhod v sotesko, to pa zaustavilo vodo v potoku in povzročilo nove poplave in nanos drugega materiala, kar bi zagotovo ogrozilo tudi samo bolnišnico. Območje se je po zaključeni sana- ciji leta 2009 premaknilo že za dva metra in s tem uničilo odvodnjavanje terena. Za prvim delom plazu pa je še večji, zaradi katerega bi v dolino lahko zgrmelo tudi do 20.000 kubičnih metrov materiala. Kavčič je povedal še, da si je teren ogledal geolog in že pripravil poročilo. Zato hitijo in nameravajo v kratkem razpisati natečaj za izbiro izvajalca, ki bi z gradbenimi deli ponovno vzpostavil odvodnjavanje na tem območju. Stroške sanacijskih del bo krila Občina Cerkno iz proračuna, ocenjena pa so na okrog 35.000 evrov. Vendar pa bo treba območje dokončno sanirati, kar bo pomenilo precej večje stroške, zato je ta del preložen v bližnjo prihodnost. Zemeljski plazovi so tudi sicer velika težava cerkljanske občine. Eviden- tiranih jih imajo preko 200, nekateri med njimi so aktivni in predstavljajo veliko nevarnost za prometne povezave in komunalno infrastrukturo, je še povedal Kavčič. Milojka Magajne iz Mestnega muzeja Idrija, ki bdi nad Partizansko bolnico Franja, pa je za STA povedala, da je po obnovi tega spomenika kulturne dediščine precej obiska. Nova sezona se odpira 1. aprila, ko bodo obiskovalce pričakovali vsak dan, že sedaj pa je muzej na ogled najavljenim večjim skupinam. Kljub grožnjam z zemeljskim plazom normalno delajo in v sotesko Pasice vodijo najavljene skupine. Lani je Bolnico Franja obiskalo 21.000 obiskovalcev, med njimi je bilo 20 odstotkov tujih. Letos jih pričakujejo še nekoliko več. (sta) 4 Četrtek, 17. marca 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji intervju - Stefano Predan, sekretar Kmečke zveze za Videmsko pokrajino »Benečija ima v kmetijstvu še vedno dobre možnosti« ČEDAD - Stefano Predan gotovo sodi med najvidnejše predstavnike Slovencev videmske pokrajine mlajše generacije. Po izobrazbi agronom, je izrazito aktiven predvsem v kmetijskem sektorju, kjer je bilo na območju videmske pokrajine v zadnjem desetletju beležiti vidnejše premike. Predan je kot sekretar Kmečke zveze za vi-densko pokrajino in strokovnjak pobudnik razvejanih aktivnosti, ki kažejo spodbudne razultate na gospodarsko in geografsko izredno zahtevnem območju, ki se je mnogim zaradi težke zgodovine in demografskih trendov zdelo že odpisano. Pogovor z njim sem začel s spominom na pokojnega prijatelja in raziskovalca Pavla Stra-nja, od katerega mi je med številnimi spomini ostala trditev, da so Benečani »kot nekakšen splav, ki plava na morju furlanstva«. Kako bi danes komentiral takšno trditev? Zanimiva trditev, ki pove marsikaj. Mi s Furlani od nekdaj živimo v tesnem stiku, le da smo Slovenci videmske pokrajine izvorno doma v hribovitem obmejnem svetu, ki je gospodarsko revnejši. Sicer veliko beneških Slovencev živi tudi v ravnini in v Vidmu in morda smo kdaj pred Furlani trpeli za kompleksom manjvrednosti. Danes so stvari precej drugačne. Uspešen je lahko vsakdo, ki mu uspe priti ven iz te logike«. Imata Benečija in obmejni pas videmske pokrajine, po vsem, kar je doletelo to območje, sploh še možnosti preživetja in razvoja? Z demografskega vidika še vedno nazadujemo, o tem žal ni dvoma, številke so neizprosne. Toda možnosti za obstanek na teritoriju še vedno obstajajo. Marsikatera uspešna pobuda danes dokazuje, da ima to ozemlje razvojni potencial, na katerega včasih ni bilo mogoče misliti. Imeli smo mejo, zgodovinske povojne težave, ki jih danes ni več«. Toda ta prostor se je, kar zadeva ljudi in gospodarski potencial dramatično zreduciral, tudi kmetijstvo je vidno nazadovalo. Prav kar zadeva kmetijstvo obstajajo dobre možnosti, toda treba se je primerno opremiti z znanjem in sodobno vizijo. To se že dogaja. Danes so pri ljudeh zelo cenjeni tipični in domači kmetijski proizvodi, zdrava, doma pridelana prehrana, ki ni industrijskega izvora. Iz tega lahko naredimo uspešno zgodbo. Delati moramo na tem, kar imamo, ponuditi naš teritorij, z vsem, kar lahko nudi obiskovalcu. Razvoj turizma je tesno povezan z domačimi pridelki, ki so danes zelo cenjeni. Naš potencial sloni na treh temeljnih elementih, ki so med seboj tesno povezani: kmetijstvo, turizem in narava. Ni enega brez drugega in tretjega«. To so znali dobro izkoristiti na Južnem Tirolskem ... Mislim, da so značilnosti našega obmejnega teritorija drugačne. Na Južnem Tirolskem imajo Dolomite in svetovno znano, razvito smučarijo. Mi lahko igramo na pristnost in nedotaknjenost narave, ki se je ohranila, kot malo kje. To je zelo vabljiva in danes splošno cenjena dobrina, so idealni pogoji za pohodništvo in rekreacijo. Takšno ponudbo zelo cenijo, denimo, obiskovalci poti Alpe Adria Trail, pa tudi številni izletniki, ki obiskujejo naše kraje ob vikendih. Marsikaj je treba sicer še narediti kar zadeva turistične zmogljivosti, izpopolniti možnosti prenočevanja, ki sicer že obstajajo. Razvoj turističnih kmetij gre gotovo v to smer in vidijo se že dobri rezultati. V takšen tip razvoja verjamem in zanj si je vredno prizadevati. Vsekakor je treba v tem smislu reinterpretirati koncept turizma in gostinstva, ki mora biti usklajen z značilnostmi teritorija«. V katere kmetijske panoge pa je možno in realistično vlagati? Tu je kar nekaj možnosti. Pri živno-reji smo skoraj dosegli dno, a to so razvojni ciklusi, ki gredo zdaj dol, zdaj gor. Možnosti še vedno obstajajo, gotovo ne s prodajo mleka, pač pa z njegovo predelavo doma na kmetiji. Gre tudi za povsem nove pobude kot je čezmejni projekt FARmEAT, v katerega so vključeni številni rejci od Trbiža do Doberdoba. Projekt predvideva direktno prodajo mesa neposredno na kmetijah, kar že daje dobre rezultate. S pašnika neposredno na mizo, brez posrednikov. Sistem je primeren zlasti za obrobna območja, kot so naša. Dodatne možnosti nudi gojenje povrtnin, ki ne terja veliko prostora in je prav tako primerno za neposredno prodajo. V poštev pridejo povrtni-ne, ki so v naših krajih zgodovinsko prisotne in po katerih je povpraševanje. Seveda so tu tudi jabolka kot glavni proizvod Benečije. Tu sta prisotna tradicija in znanje, rezultati so odlični, še vedno pa obstaja potencial razvoja«. Glavni pobudnik vseh projektov je Kmečka zveza. Kakšen odziv imajo pobude na teritoriju? Odziv na vse naše pobude je zelo dober. Spočetka je morda kdo malo nezaupljiv, a ko se vidijo rezultati, raste tudi zaupanje v organizacijo in njene zamisli. Pomembno je, da se s kmetijstvom bavi tu- Stefano Predan di vse več mladih, ki so izobraženi in imajo globalen pogled na svet. Bistveno je, da si povezan v nekem omrežju, da teče vsakodnevna sprotna medsebojna informacija, kar danes omogoča sodobna tehnologija. Ključnega pomena pa je tudi permanentno izobraževanje, ki ga danes terja vsak sektor, tudi kmetijski«. Je danes mogoče v Benečiji živeti izključno od kmetijske dejavnosti? Prav gotovo, pri čemer je treba upoštevati dane možnosti, ki sem jih prej nakazal. Kot Kmečka zveza se zavzemamo za vse, za polkmete in tiste, ki se v kakšno izmed panog usmerijo profesionalno, ki to izberejo kot življenjsko perspektivo in poklic. Še zlasti takim želimo pomagati reševati številne probleme, s katerimi se srečujejo. Včasih je bilo zlasti polkmetov več, a iz tega ni bilo velike perspektive. Če bi danes bil v vsaki vasi po en resen profesionalni kmet, nam ne bi bilo treba biti v skrbeh za teritorij. Morali bi razširiti kmetijske dejavnosti na druge, dodatne ponudbe, za katere obstajajo zakoni in možnosti. Kmetje lahko, denimo, v dogovoru z javnimi upravami čistijo gozdne in turistične poti, lahko skrbijo za lokalni prevoz ljudi in za še katere druge storitve, tu je velikega pomena tudi sodelovanje z javnimi upravami. Vse to pomaga, da ljudje ostanejo na teritoriju in uživajo storitve, za katere bi drugače lahko bili prikrajšani«. Rekli smo: kmetijstvo, turizem, narava. Ali ne sodi zraven tudi kultura? Vsekakor, kultura, zgodovina, kuli-narika, običaji in navade so sestavni del ponudbe nekega teritorija. Znati se moraš celovito predstaviti svetu, če hočeš pritegniti pozornost in ljudi, da obiščejo tvoje kraje. Moraš znati pokazati, kdo si, tesno moraš biti povezan ne le s svetom, ki te obdaja, pač pa tudi širše. To danes mlajši zmorejo bolj kot kdaj prej, zato verjamem v uspeh naših zamisli in dela. Živimo v okoliščinah, ko ni več meje, kjer uspeva tudi čezmejno sodelovanje. Imamo še velike možnosti. Seveda potrebujemo pozornost javne uprave, a bistvena teža je na nas samih, na zamislih in pobudah, ki smo jih sposobni uresničiti. Ko se v kmetijstvu nečesa lotiš, si na trgu in se moraš z njim soočati po najsodobnejših standardih. Dosedanji uspehi nam dokazujejo, da naše delo ni zaman, zato tudi verjamemo v uspešno prihodnost kmetijskih dejavnosti v vi-demski pokrajini. Dušan Udovič solbica - 60. obletnica znamenitega pohoda in razstava Jake Čopa Walter Bonatti je svojo smučarsko turo čez Alpe začel v Reziji REZIJA - Walter Bonatti (19302011) je bil vrhunski alpinist, pisatelj in popotnik, ki je pred šestdesetimi leti s turnimi smučmi prehodil Alpe, od Mangarta do Col di Nava na italijan-sko-francoski meji. Pohod je trajal 66 dni, pot je bila dolga 1.760 kilometrov. Bonattija so spremljali Luigi Demat-teis, Alfredo Guy in Lorenzo Longo. Bonatti je pohod začel 14. marca 1956, tri dni prej so se na isto zelo zahtevno pot odpravili Bruno in Ca-tullo Detassis ter Alberto Righini. Med Bonattijevo in Detassisovo skupino, ki je bila v prednosti, se je vnelo pravo tekmovanje, ki ga je prekinilo močno sneženje. Detassisa je slabo vreme prisilno zaustavilo v planinski koči Maria Luisa v dolini Formazza v Lombardiji, kjer je čez nekaj ur dospela tudi Bonattijeva skupina. Smučarji-pohodniki so se sporazumeli, da bodo pod Bonattijevim vodstvom skupaj nadaljevali pot do meje s Francijo. Tja so prispeli 18. maja, nekaj tednov kasneje je italijanska smučarska zveza FISI priznala, da je bil to prvi smučarski pohod čez Alpe. Bonatti je svoj pohod pričel v Reziji, točneje v Solbici, od koder se je s smučmi povzpel na Kanin in nato od tam vzdolž italijansko-jugoslovanske meje na Mangart. V Reziji se bodo 60. obletnice tega legendarnega pohoda spomnili v soboto z vrsto pobudami. Walter Bonatti med eno svojih odprav V kulturnem centru v Ravenci Ta Ro-zajanska Kulturska Hiša bo ob 16.30 posvet o alpinizmu, na katerem bodo posebno pozornost namenili zgodovini vzponov na Kanin. Tisti, ki bo želel, bo lahko na posvet prišel s po-hodniki, ki bodo ob 14.30 krenili s Sol-bice. V sprejemnem centru naravnega parka Julijskih Predalp v Ravenci bo na ogled razstava znanega slovenskega planinskega fotografa Jake Čopa (1911-2002), ki izhaja iz številčne planinske družine Čopov z Jesenic. Svo- jo prvo fotografijo je posnel pri desetih letih. Po drugi svetovni vojni je sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini in za svoje fotografije prejel številna odlikovanja in priznanja. Dosežke predvojne planinske fotografije je v svojih delih še nadgradil. Še posebej se je njegovo oko izurilo za črno-belo fotografijo. Poleg estetske pa imajo Čopove fotografije z beleženjem nekdanjega bogastva kulturne krajine in kmečkih opravil tudi veliko dokumentarno vrednost. Z mnogimi predavanji z Bonatti v zrelih letih diapozitivi je skrbel za popularizacijo planinske fotografije in gorskega sveta. Skozi pravljico o Zlatorogu je lepote njegovega kraljestva predstavil več kot 70.000 šolskim otrokom, so njegovo razstavo na sedežu Triglavskee-ga narodnega parka na Bledu pred tremi leti predstavili v Delu. Sedaj bodo njegove mojstrovine na ogledu v Reziji. Razstavo Čopovih slik bodo odprli jutri ob 17.30. Na ogled bo do 20. aprila (urnik: torek-nedelja, od 9. do 13. ure ter od 14. do 17. ure). Sandor Tence LT Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Četrtek, 17. marca 2016 APrimorski ~ dnevnik škedenj - Sprehod po nekdaj trdni in kulturno bogati slovenski vasi Nekdanje trgovine se spreminjajo v garaže Z gospo Luiso oziroma Lojzko, kot ji pravijo prijatelji in domači, se srečava pri Domu Jakoba Ukmarja. »Da ti tudi malo pokažem, kakšen je in kakšen je bil nekoč Ške-denj,« mi prišepne, medtem ko se spustiva po Ulici Soncini proti Škedenjski ulici. Levo in desno so rolete trgovin spuščene, pa čeprav je delovni dan. Tam, kjer je bila še pred kratkim ribarnica, je izložba prekrita s časopisi, trafika nad njo je zaprta, kovač in trgovina z mlečnimi izdelki pa sta izginila že pred dvajsetimi leti. »Veš kateri je danes nov trend? Nekdanje trgovine spreminjajo lastniki v garaže, teh ne bo nikoli dovolj.« In res, če si pozoren, jih v nekaj sto metrih prešteješ kar precej. »Dober dan, Luisa.« »Buongiorno Luisa,« pozdravi mojo sogovornico vsak drugi mimoidoči po cesti. No, to se je v Škednju še ohranilo - skoraj vsi se poznajo, tako kot na vasi, Slovenci in Italijani. Danes je Škedenj namreč tržaško predmestje, še pred nedavnim pa je bilo trdna in kulturno izjemno bogata slovenska vas. Slovenski utrip v vasi Da je v vasi še vedno občutiti slovenski utrip poskrbijo kulturno društvo Ivan Luisa-Lojzka Primossi fotodamjgin Grbec, ki redno prireja raznorazne kulturne in družabne večere in v okviru katerega delujeta gledališka delavnica za otroke in Ženski pevski zbor Ivan Grbec. In seveda etnografski muzej, kjer sprejema goste vo-dička Hedvika Čebohin, dom Zore Perello ali Škedenjsko društvo v Domu Jakoba Uk-marja. Še vedno so slovenske maše, pridige pa so še v italijanščini, saj se novi župnik don Carlo šele uči slovenščine. Pa seveda ne gre pozabiti domače osnovne šole Ivan Grbec-Marica Gregorič-Stepančič, ki pa se je morala zaradi nujnih obnovitvenih del začasno odseliti. »Vendar je še vedno dosti mešanih zakonov, ki vpisujejo otroke v slovensko šolo,« doda gospa Luisa. Slovensko besedo pa je slišati tudi v peščici trgovin v ožjem vaškem jedru. Pri Ser-giu Sancinu na primer, ki je trgovino z je-stvinami iz leta 1948 prevzel od očeta. »Kaj hočete, da vam povem? Dela je bilo do leta 2005, potem je začelo usihati. Sedaj čakamo le na upokojitev,« potarna gospod Sancin, ki ugotavlja, da je stanje pogubno in zaslužek vse skromnejši. Za majhne trgovine so namreč pogubni davki in pa prisotnost velikih supermarketov z bolj konkurenčnimi cenami, ocenjuje. »K nam so zahajali v glavnem starejši Škednjci, ki jih je danes vse manj. Mladi pa raje izbirajo supermarkete, tako da je danes zaslužek skorajda ničen.« Nekoliko bolj optimistična je bila 29-letna Elisa Grilanc, ki je šele pred tremi leti prevzela trafiko ob cerkvi. Dekle iz Doline se je z možem preselilo v Škedenj, od koder je doma njen oče, in se odločilo za samostojno delovno pot. »Izbire se ne kesa-va, čeprav je delo včasih trdo, ampak vse- eno nama je všeč.« Tako kot jima je všeč življenje v Škednju, kjer se vsi še poznajo in si pomagajo, Slovenci in Italijani, brez razlike, pravi. Izreden primer integracije je tisti družine pekov Sanna. »Nono se je že kot otrok iz Sardinije preselil v Škedenj. Nona je bila iz Naborjeta, tako da se je še sam poslovenil in se vključil v vaško skupnost. Najprej je s kolesom prodajal kvas, nato pa se je odločil, da bo sam odprl pekarno, ki jo družinsko upravljamo od leta 1953,« mi povesta Tatiana in Sabina, ki strežeta stranke; občasno se jima pridruži mama, medtem ko sta oče Eligio in brat peka. »Dela je danes manj. Ljudje jedo manj kruha oz. ga kupujejo v supermarketih, tako da je stroškov veliko, zaslužka pa malo.« Kruh pa ima pri njih res čisto poseben okus: samo pri njih lahko namreč najdeš tradicionalni škedenjski kruh, ob veliki noči pa bo zadišalo tudi po pincah, potici in presnicu. Kaj pa slovenske družine? Teh je danes v vasi vse manj. »Nekaj jih je, vendar se bolj malo udeležujejo društvenih pobud in se ne vključujejo v družbeno življenje. Kakor, da jih ne bi bilo,« zaupa gospa Lojzka. Veliko starejših domačinov je umrlo, njihovi otroci pa so prodali hišo največkrat Italijanom, ki se ne vključujejo v skupnost, pove. »Nekoč je bilo to povsem naravno, sedaj pa je še dobro, ko te pozdravijo.« V Škedenj se zadnja desetletja selijo zlasti Tržačani. Priseljence lahko prešteješ na prstih ene roke: gospa Lojzka nam ome- ni albanskega državljana, ki je odprl trafiko, bosansko družino, ki je otroke vpisala v italijansko šolo ali pa kazahstanski par, ki se je odločil za slovenski vrtec za svojo hčerko. Kitajci so se na tem koncu pojavili šele pred kratkim, ko so prevzeli nekdanji bar družine De Marchi. »K sreči nimamo še igralnih salonov, razpolagamo pa s toaleto za pse ... « Trgovine, ki jih ni več Gospa Lojzka je hvaležen sogovornik. S spominom seže v preteklost, ko je bilo v Škednju veliko trgovin in tudi gostiln. Spominja se železnine družine Alme Godina v Ulici Soncini, kjer so prodajali vse tudi za pleskanje. Malo nižje, na vogalu, je gospa Mileva Kravos upravljala trgovino z oblačili in blagom za šivanje in vsem, kar je zahteval krojaški sektor. Ko se je upokojila, je trgovino prevzel optik, vendar je bilo prodaje zanj premalo in je zaprl. Dve leti so nato tam spet domovala oblačila, pred tednom dni pa so na vogalu odprli bar in sladole-darno. Ribarnici sta zaprli, prebivalci Šked-nja pa si še vedno lahko kakovostno zelenjavo priskrbijo pri edinem zelenjadarju. Nekaj, kar v vasi deluje pa so frizerski saloni ... Sobivanje z železarno Gospa Lojzka mi zaupa, da železarna od vedno onesnažuje. Nekoč so sicer uporabljali različne minerale in objekt redno vzdrževali oz. čistili. »Moj prastric je v železarni delal od vsega začetka, vse do 60-ih let; ko je umrl, je bil star 104 leta. Tudi moj oče je delal tam, domov je prihajal "črn ku babau" od premoga in je živel do 90. leta.« Pripovedoval jim je, da so prah, ki se je dvigal, stalno močili, da ne bi delci leteli naokrog; sedaj pa uporabljajo same kemične snovi. Včasih je bil vonj po žveplu tako močan, da te je žgalo v nosu. »Sedaj opažam, da je nekoliko bolje. Vseeno pa je bil rak na pljučih usoden za preveč naših ljudi.« Sara Sternad škedenj - Likovna razstava v SKD Ivan Grbec Sinestezija Sophie Vinci Mlada umetnica ponuja gledalcu slušno In vidno izkušnjo, saj je vsaka slika opremljena z MP3 predvajalnlkom oz. pesmijo, ki jo je navdahnila Kaj lahko vsega ustvarimo ob glasbi ... fotodamj@n Kdor se te dni mudi po Škednju, naj skoči za trenutek do domačega društva Ivana Grbca (Škedenjska ulica 124), kjer je tačas na ogled slikarska razstava Sinestezija. Svoje umetnine ponuja mlada Sophie Vinci iz Mačkolj. Na sobotnem odprtju, ob priložnosti mednarodnega dneva žena, je likovnico predstavil umetnik Deziderij Švara, za glasbeni utrip pa je poskrbel mladi kitarist Manuel Bon, gojenec Glasbene matice v razredu profesorja Janoša Jurinčiča. Vincijeva, ki je lani uspešno diplomirala na tržaškem likovnem liceju in pri škedenjskem društvu sodeluje pri gledališki delavnici za otroke, ponuja gledalcu pravo slušno in vidno izkušnjo: vsaki od dvanajstih razstavljenih je priložen manjši MP3 predvajalnik (s slušalkami), ki vrti pesem, ki je umetnino tudi navdahnila - na primer Wish you were here (Pink Floyd), Resistance (Muse), Creep (Ra-diohead), Heroes (David Bowie), I want to break free (Queen), če zabeležimo le nekatere. Mlada Sophie je namreč najprej prisluhnila pesmi, šele potem se je opredelila za barve, ki jih bo uporabila pri slikanju. Potem pa je pesem kar sama vodila njeno roko, vse dokler se ji izdelek ni zdel zaključen, se pravi popoln. Dezi-derij Švara je ob odprtju razstave med drugim dejal, da je tudi Kandinskij slikal ob glasbi, tako da vsako sliko moramo danes dojemati čustveno globlje. Razstavo si lahko ogledate danes in v soboto od 17. do 19. ure in jutri in v nedeljo od 10. do 12. ure. (sas) 6 Četrtek, 17. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji občina trst Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu Samo za mrtve? Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril enotni programski dokument in seznam javnih del za triletje 2016-2018. Slednji je po svoje zelo zanimiv. Predvsem za območje Zahodnega in Vzhodnega Krasa. Na 598 straneh so zabeležena javna dela, kijih namerava občina opraviti do konca leta 2018. Cel kup je splošnih del, kot so vzdrževanja cest, zidkov, električne napeljave in podobno. Ob teh se nahajajo na seznamu tudi specifična javna dela, porazdeljena po vseh občinskih rajonih. Med temi se le dve nanašajo na kraško območje. Prvo (na strani 571) zadeva ureditev območja ob vhodu na avstroogr-sko pokopališče pri Proseku. Dela naj bi začeli v tretjem trimesečju 2017, končali pa konec 2018. Stala bodo 500 tisoč evrov. Drugo »kraško« javno delo (stran 573) zadeva gradnjo mrliških niš na openskem in proseškem pokopališču. Dela naj bi začeli v zadnjem trimesečju letos in končali konec 2017. Strošek: 100 tisoč evrov. Drugega nič. Javna dela v triletju 2016-2018 bodo stala skupno 77 milijonov883 tisoč 501 evro. Od teh bo za javna dela na Zahodnem in Vzhodnem Krasu »odmerjenih« le 600 tisoč evrov. To je 0,77 odstotka zneska vseh predvidenih javnih del v tržaški občini. Na Zahodnem in Vzhodnem Krasu so se zgražali zadnja leta Dipiazzove uprave, ko je ta namenila kraškemu območju le nekaj milijonov evrov za potrebna javna dela. Kaj reči o sedanji tako skromni beri »mrtvaških« javnih del v zadnjem letu Co-solinijevega županovanja? Na Zahodnem Krasu so pred nekaj meseci naslovili na občino seznam s 77javnimi deli, ki čakajo na izvedbo. Odgovor, zapisan v številkah triletnega seznama javnih del, je porazen. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je po odobritvi enotnega programskega dokumenta menil, da bo možno - pred izglasovanjem - vključiti v proračun 2016 nekajjavnih del za kraško območje. To ne bo le nujno, temveč hudo obvezno. Tudi zato, ker volitve že trkajo na vrata ... trst - 23. marca Dobrodelni koncert za vse šole Dobrodelno društvo Tiaiutia-monoi Trieste prireja v sredo, 23. marca, ob 18. uri na liceju Carduc-ci-Dante (v Ul. Giustiniano 3) koncert za šole Musicantando per soli-darieta, katerega cilj je približati mlade k dobrodelnim dejavnostim in jih spodbuditi, naj pomagajo vrstnikom v stiski. Pobudniki hočejo hkrati dokazati, da so mladi aktivni in dobrosrčni. Nastopili bodo dijaki omenjenega liceja, z zbranimi prostovoljnimi prispevki bodo kupili velikonočna jajca za otroke, ki obiskujejo teritorialno ambulanto Soncini v Škednju (Fundacija Caccia Burlo). Koncert je namenjen dijakom in profesorjem vseh nižjih in višjih srednjih šol s Tržaškega, prireditelji toplo vabijo šole s slovenskim učnim jezikom. križ - Po odgovoru občinskih uradov rajonskemu predsedniku Robertu Cattaruzzi Novi zapleti z obnovo cerkvice sv. Roka? Cerkvica sv. Roka v Križu je še vedno ograjena z železjem fotodamj@n trst - Poveljnik lokalne policije Sergio Abbate in očitki o »ugrabitvi« »Prišlo je pač do pomote, to pa sploh ni bila aretacija« Tržaška lokalna policija se je znašla na zatožni klopi, potem ko je dnevnik Il Piccolo objavil novico o dogodku z dne 25. januarja. Lokalna policista naj bi v okviru sodne preiskave, ki jo vodi tožilstvo, takrat pri semaforju v Ul. Carducci zgrda prijela pešca in ga porinila v temen avtomobil, šele med vožnjo pa po daljšem molku ugotovila, da gre za napačno osebo. 34-letni Gianluca Breggion (lastnik bara Al Cappellaio Matto v Ul. XXX. oktobra) bo danes vložil kazensko ovadbo (več o tem v spodnjem članku). Nekateri občinski svetniki pa zahtevajo razčiščenje. Poveljnika lokalne policije Sergia Ab-bateja in njegove sodelavce je afera razjezila. Abbate je uvedel notranjo preiskavo in na podlagi zbranih informacij priznava, da je prišlo do pomote, to pa nikakor ni bila napačna aretacija. Nasilja po njegovih besedah ni bilo, zanj je zadeva zaključena. Kaj se je po vaših informacijah zgodilo 25. januarja v Ul. Carducci? Ker je sodna preiskava, v okviru katere sta bila tistega dne dejavna lokalna policista, še v teku, vam vsega ne smem razkriti. Lahko pa povem, česa ni bilo. Temeljna napaka naj bi bila ta, da ga nista takoj vprašala, kako mu je ime. V resnici sta ga to vprašala. Vprašala sta, ali je on »gospod X« (izrekla sta ime in priimek iskane osebe, katerih vam ne morem razkriti), on pa je odgovoril z »da«. Kako »da«? Da. Na koncu celotne zgodbe, ko so ga vprašali, zakaj je na začetku odgovoril pritrdilno, je razložil, da je bil v tistem trenutku zmeden. Naše osebje se mu je opravičilo in pojasnilo, da je iskalo drugega človeka. V zvezi s poročanjem pa je drugi, še večji problem ta, da ni šlo za nobeno aretacijo, zato tudi ni bila potrebna uporaba kakršnegakoli nasilja. Šlo je za nekaj mnogo bolj enostavnega v slogu: »Oprostite, morava narediti to in to. Lahko pridete z nama? Da, ni problema.« Kam pa naj bi ga odpeljali? Domov. Glejte, naprtili so nam dejanja, katerih ni bilo. Avtomobilske gume niso cvilile na asfaltu, nihče ni nikogar obkolil. To je sad domišljije. Od kod do kod so ga peljali? Vožnja je trajala zelo malo. Začela se je pri stebrišču Portici di Chiozza, končala Sergio Abbate arhiv pa na trgu pred glavno bolnišnico. Ko so se pojavili dvomi, so ga spet vprašali, ali je on »gospod X«. Odgovoril je, da ni. Pa so ga vprašali, zakaj je sprva rekel, da je. Ko so razčistili, da je prišlo do pomote, so se ponudi- li, da ga zapeljejo do hčerke (Breggion je v Ul. Carducci hodil po hčerko v šolo, op. ur.), on pa je raje izstopil. Šlo je za neko banalno dejavnost sodne policije v okviru preiskave, sploh ni šlo za aretacijo. Oprostite, a v takih primerih ne pregledate osebnega dokumenta? Poslušajte. Če vas jaz vprašam, ali ste vi gospod Fonda in mi odgovorite pritrdilno ter vas prosim, da pridete z mano, je to sprva dovolj. V drugi fazi pride na vrsto osebna izkaznica, da se napiše zapisnik. Ko se je pojavil dvom, so pogledali izkaznico. Občinski svetnik Paolo Menis sprašuje, kako izbirate lokalne policiste, ki kot sodni policisti sodelujejo s tožilstvom. Na to bom odgovoril v komisiji za tran-sparentnost, kjer bom orisal celotni okvir. Čakam na vabilo. Vprašanje ni neposredno povezano s to zgodbo, slednjo pa bom prav tako razčistil v komisiji. Aljoša Fonda Kdaj bo cerkvica sv. Roka v Križu obnovljena, ostaja skrivnost. Tako kaže po odgovoru, ki ga je posredoval urad za javna dela tržaške občine predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Robertu Cattaruzzi, potem ko je ta hotel izvedeti, kdaj se bodo obnovitvena dela začela. Zgodba popravila cerkvice sv. Roka bo kmalu segla v ... neskončnost. Ze nekaj desetletij je v slabem stanju, več kot desetletje jo ograjuje železna podporna ograja. Cerkvico, ki je pod zaščito spomeniškega varstva, je v notranjosti hudo načel zob časa: tehniki so ugotovili strukturne poškodbe tako obstrešnih tramov kot zidov, v župnišču pa so vidni znaki deževnice, ki pronica v notranjost in je že na več mestih poškodovala omet. Dipiazzova uprava je dolgo obljubljala, da bo cerkvico popravila, pa tega ni storila. Cosolini je zadevo »podedoval« in kazalo je, da bo cerkvica kmalu vendarle dočakala obnovo. Občinska uprava je namreč v začetku lanskega decembra sprejela preliminarni načrt za arhitektonsko in strukturno obnovo cerkvice s predvideno naložbo 501 tisoč evrov. Preliminarni načrt je izdelal občinski urad za javne gradnje na predlog tržaškega občinskega odbornika za javna dela Andrea Da-pretta v sodelovanju s spomeniškim varstvom. Kazalo je torej, da se bodo obnovitvena dela kmalu začela. Minili so trije meseci, in nič se ni premaknilo. Zato se je rajonski predsednik Cattaruzza odločil, da povpraša občinske urade, kdaj naj bi se popravilo začelo. Po nekaj dneh je prejel od pristojnega občinskega urada sledeč odgovor: »Trenutno delamo pri projektiranju. Vteku leta bo delo oddano v zakup, če ne bo prišlo do česa nepredvidljivega.« Odgovor je Cattaruzzo neprijetno presenetil. Pomeni, da morajo občinski uradi - po odobrenem predhodnem načrtu - šele izdelati izvršni načrt. Šele potem, ko bo to storjeno, bo mogoče oddati delo v zakup. Treba bo torej opraviti licitacijo, za kar bo potrebnih kar nekaj mesecev. Najbolj presenetljiv pa je zaključni del odgovora: » ... če ne bo prišlo do česa nepredvidljivega.« Kaj to pomeni? Ali z drugimi besedami: koliko časa bodo morali v Križu še čakati na obnovo zgodovinske cerkvice? (mk) trst - Odvetnik Cristiano Gobbi »Zdravniško poročilo potrjuje, da sta bila lokalna policista nasilna« Mladi gostinec Gianluca Breggion zadeve ne bo pometel pod preprogo. Danes bo njegov odvetnik Cristiano Gobbi vložil sodno prijavo, v kateri zatrjuje, da sta ga tržaška lokalna policista konec januarja v Ul. Carducci s silo spravila v avtomobil in odpeljala stran. Priloženo bo tudi zdravniško poročilo, ki so ga napisali v glavni bolnišnici. V njem piše, da ima Breggion na eni roki hematom, ki bi lahko bil posledica močnega prijema, saj je njegova oblika skladna s človeškimi prsti. Policista naj bi ga prijela za roki (pri bicepsih), eden od dveh naj bi ga posebno močno stisnil. Verziji lokalne policije in domnevnega »ugrabljenca« sta si torej različni. Poveljnik Sergio Abbate na podlagi notranje preiskave zatrjuje, da nasilja ni bilo, odvetnik Gobbi pa se ne strinja. »Nisem eden tistih odvetnikov, ki hočejo za vsako malenkost kogarkoli prijaviti. To ni tak primer,« je sinoči za Primorski dnevnik povedal Gob-bi. Odvetnik omenja tudi dva očividca, ki naj bi potrjevala Breg-gionovo verzijo. Navedbam, da je mladi mož sprva res odgovoril pritrdilno, ko sta ga lokalna policista vprašala, ali je on tisti, ki ga iščeta, Gobbi ne verjame. Dvom naj bi se jima vsilil šele pozneje, ko ju je Breggion v avtu vprašal, kam ga peljeta. Domnevna žrtev odločno zahteva kazenski postopek: z morebitno odškodnino se ne bi zadovoljila, ker hoče, da nekdo prevzame odgovornost. (af) sesljan - Jutri Razvajanje brbončic z vinom V Portopiccolu bo potekala prireditev Teranum Jutri bo v sesljanskem naselju Portopiccolo potekal pomemben vinski dogodek, ki že leta utrjuje prepoznavnost terana. Društvo kraških vinogradnikov že osmo leto zapored in prvič v Sesljanu pripravlja prireditev Teranum, ki bo postregla s strokovnim posvetom in pokušnjo terana in drugih rdečih vin 33-tih proizvajalcev z obeh strani Krasa. Vinsko-gastronomska prireditev se bo začela s simpozijem v tamkajšnji restavraciji Bris (ob 15.30), na katerem bodo strokovnjaki pod drobnogled vzeli zgodovino vina, ki je bilo v daljni preteklosti znano tudi kot »pretorsko vino« severnega Jadrana. Zbrane bo najprej nagovoril predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Skerli, kmetijski resor de-vinsko-nabrežinske občine bo zastopala Marija Doroteja Bre-celj, Deželo FJK pa Cristiano Shaurli. Osrednji govornik na posvetu, ki ga bo povezovala Aurora Endrici, bo zgodovinar Fulvio Colombo, med govorniki pa bo tudi založnik vodnika Slow Wine Fabio Giavedoni. Po koncu simpozija, predvidoma ob 17.30, se bo začela pokušnja različnih teranov in drugih rdečih vin, za njo pa bo treba odšteti 20 evrov. Pokušnjo vin bo dopolnjevala tudi degustacija izbranih pridelkov. / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 17. marca 2016 7 trst - Vanja Lokar, dobitnik nagrade Gospodarstvenik Primorske 2015 za življenjsko delo »Še bi rad kaj naredil« Tržačan po rodu iz Ajdovščine - »Nikoli si nisem mislil, da bi lahko do česa takega prišlo«- »Če se zbudim z mislijo, da moram nekaj narediti, sem zelo vesel« Nagrado Gospodarstvenik Primorske 2015 za življenjsko delo je v torek zvečer v Novi Gorici iz rok predsednika vlade Mira Cerarja prejel Vanja Lokar, Tržačan po rodu iz Ajdovščine. Z delom je najprej začel v očetovi lesni trgovini, nato pa je prestopil v tastovo podjetje in v zanimiv in dinamičen posel s kavo. Kasneje je postal polovični lastnik družbe Cogeco, konec 80-ih let prejšnjega stoletja pa so se odločili za odkup znane tržaške pražarne Crem-caffe. Z odhodom v pokoj se je s prodajo družb od trgovanja s kavo poslovil, a upokojitev pri njem ni pomenila slovesa od dela. Še vedno se ukvarja z nepremičninami, je tudi velik ljubitelj umetnin in kulture ter strasten zbiratelj porcelana. Z nakupom prostorov v središču Trsta je omogočil odprtje Tržaškega knjižnega središča. Na slovesni podelitvi prejemnikom nagrad Gospodarstvenik pri- Vanja Lokar fotodamj@n morske 2015 je predsednik Cerar svoj govor zaključil z Lokarjevimi besedami: »Če imate dobre ideje in če slabega ne storite ne enemu ne dru- gemu, potem si dobite pot v svet.« Prejetje nagrade iz rok slovenskega predsednika pa je Lokarja še posebej razveselilo. »To je zame nekaj fenomenal-nega. Nikoli si nisem mislil, da bi lahko do česa takega prišlo,« je povedal za Primorski dnevnik, ko smo ga za kratek pogovor ujeli po prireditvi. »Z druge strani je pa tudi žalostno pomisliti, da je to nagrada za življenjsko delo, saj bi rad še kaj naredil,« se namuzne in doda: »Upam, da se bo s tem vsa ta medijska pozornost, ki me malce vznemirja in mi ne dovoli spati v miru, pomirila. Tega namreč nisem bil nikoli vajen.« Kako bi kot izkušen podjetnik ocenil trenutno gospodarsko situacijo v Sloveniji? »Zelo natančno sem poslušal, kaj so danes povedali drugi. Mi živimo v Italiji in smo tako polni vseh italijanskih problemov, da slo- trst, bani - Štirje tržaški objekti na seznamu italijanskih »biserov« Iščejo tuje investitorje Naprodaj dve tretjini Palače Carciotti, Palača Artelli ter nekdanji vojašnici pri Banih in v Ul. Rossetti Dvestoterica prestižnih nepremičnin, ki so v lasti različnih italijanskih javnih uprav, je od včeraj na ogled v »spletni izložbi« za domače in predvsem tuje interesente www.investinitaly.com. Spletno stran so včeraj predstavili v francoskem Cannesu, kjer je v teku mednarodni sejem za nepremičninske profesionalce MIPIM. Gre za projekt, ki ga usklajuje italijanska vladna agencija za zunanjo trgovino ICE, v njem pa sodelujejo ministrstva za obrambo, gospodarski razvoj, gospodarstvo in finance ter agencija za upravljanje državnega premoženja. Njegov cilj je razbremeniti javne uprave in privabiti investitorje, zlasti tuje, ki bi bili pripravljeni pokupiti in ovrednotiti te objekte. Na spletni strani so na ogled posnetki in osnovne informacije (brez cene) o prvih dvestotih nepremičninah - med temi so nekdanje vojašnice, zgodovinske vile, palače, industrijski objekti. V sklopu projekta pa so v resnici popisali milijon nepremičnin in njihove lastnike: 11 tisoč javnih uprav. Na seznamu najdemo tudi štiri tržaške nepremičnine - tri so v mestu, ena pa na Krasu. To so Palača Carciotti na mestnem nabrežju, Palača Artelli v Starem mestu, nekdanja vojašnica Monte Ci-mone pri Banih in nekdanja vojašnica Vit-torio Emanuele III v Ul. Rossetti (ta je edina z oznako »sold«: že prodana). Na spletu si lahko ogledamo posnetke in kratek opis nepremičnine v angleškem in italijanskem jeziku, ob vsaki nepremičnini pa lahko z miško kliknemo na okvirček »add to wishlist« (dodaj na seznam želja). Vojašnica Monte Cimone pri Banih že desetletja sameva, je še vedno v državni lasti in v opisu piše, da je potrebna korenite obnove. Zaščitene objekte pa je treba pustiti, kakor predvideva prostorski načrt. Vojašnica v Ul. rossetti je že proda- na,v smislu, da jo je od države kupila .... država. Novi lastnik je namreč javni sklad za depozite in posojila (Cassa Depositi e Prestiti). Cilj je njeno ovrednotenje, da bo na razpolago občanom. Propadajoča Palača Artelli (v Ul. Universita 5), ki so jo za istoimenskega lastnika v beneškem slogu iz 17. stoletja zgradili leta 1904 (kakor Narodni dom), skriva v sebi neverjetne bisere: stebre, kipe in freske, intarzije in edinstvene arhitekturne značilnosti. V njej Zgoraj palača Carciotti (Kartsiotis), desno vojašnica Monte Cimone pri Banih, spodaj razkošna notranjost palače Artelli v Starem mestu je bila nekaj let dejavna univerza (v najemu), njen lastnik je menda zavod Inail, trenutno jo ponuja javna nepremičninska agencija Invimit. Palača Carciotti, ki jo je dal zgraditi grški poslovnež Demetrios Kartsiotis, ni v celoti naprodaj. Občinski od- bornik za javna dela Andrea Dapretto pojasnjuje, da najbolj prestižen del palače (tisti, ki gleda na nabrežje s kupolo vred) ostaja v občinski lasti, medtem ko sta ostali dve tretjini (zadnji del) naprodaj, v upanju, da se bo našel investitor, ki bo to stavbo ovrednotil. (af) venske gospodarske situacije niti dobro ne poznam. Imam pa vtis, da Slovenija zelo dobro napreduje, vsaj kar so danes dali razumeti vsi ti podjetniki. To me zelo veseli in upamo, da bomo tudi v našem prostoru imeli kakšen profit od tega.« Pogovor navežemo na njegovo zaslugo pri odprtju Tržaškega knjižnega središča. »To je bilo nekako naključje. Knjigarna se je takrat zaprla. Vsi so v Trstu o tem govorili in skoraj padli v depresijo. Treba je bilo torej dobiti rešitev. Tako sem sklenil, saj ni bilo nič tako strašno posebnega, nepremičnin je v Trstu na razpolago veliko, da bomo nekaj kupili in oddali po zelo nizki ceni, da najemnina ne bi bila več problem za to dejavnost. In to smo naredili. Zelo sem zadovoljen. Ne vem, kako je z ekonomskega stališča, ker ga ne upravljam, a uspeh je, saj je to točka, kjer se stalno nekaj dogaja ... Zelo sem zadovoljen, ker si nisem niti mislil, da bo uspeh tako velik. Priznati pa moram, da gre pri tem zelo velika zasluga Sloveniji. Minister Zmavc je bil takoj navdušen nad to idejo. Slovenija je tako prispevala sredstva za preureditev lokala, kar je bil največji del, pravzaprav.« Kakšni načrte torej še ima nagrajenec, ki kljub priznanju za življenjsko delo, še ne bi rad zaključil tega poglavja v svojem življenju? »Moja žena pravi, da bi morala imeti več počitnic,« z nasmeškom pokaže proti soprogi,« jaz pa se jih bojim. Če se zjutraj zbudim z mislijo, da moram tistega dne nekaj narediti, sem zelo vesel. Mislim, da je bil Umberto Eco, ki je pred kratkim povedal: "Glavno je, da ima človek nek načrt. Tudi če ima devetdeset let. Ko tega nima več, je konec." Zato se bomo gotovo še česa spomnili,« z iskrivim nasmeškom zaključuje Vanja Lokar. Katja Munih trst Modena City Ramblers na irskem prazniku pri Briščikih Na prireditvenem prostoru pri Briščikih bodo od danes do sobote, 19. marca, proslavili praznik sv. Patricija (St. Patrick's day), irski državni praznik. V ta namen bo prizorišče okinčano v nekakšno keltsko vas, da bi bilo vzdušje čim bolj podobno tipičnemu irskemu. Da bo praznik res »vžgal«, bo poskrbela ena najbolj znanih italijanskih folk skupin, Modena City Ramblers. Nastopila bo danes, kot zadnja, potem ko se bodo na odru predstavili skupina Tiresia Folk Bunch in irski bend Chasin Hooley. Organizatorji so poskrbeli za brezplačno avtobusno povezavo z Briščiki. Danes in jutri bodo kioske odprli ob 18. uri, koncerti pa se bodo začeli ob 20. uri, v soboto pa bo praznik namenjen družinam (začetek že ob 14. uri). V Trstu bo še več yM | «V • • ij za križarjenje Družba Trieste Terminal Passeggeri (TTP), ki se v teh dneh udeležuje mednarodnega sejma Seatrade v Fort Lau-derdalu na ameriški Floridi, utrjuje položaj Trsta na sredozemski »šahovnici« ladij za križarjenje. Sezona se bo v Trstu začela 26. marca s prihodom ladje Costa Mediterranea, napovedanim ladjam pa so se dodale še štiri: dve ladji družbe Silversea, ladja Arethusa družbe Grand Circle Cruise Line in še ena ladja družbe Gemini. Arethusa bo prva ladja, ki bo pristala pri četrtem pomolu, kjer je obnovljena in sodobna pomorska postaja. Ta postaja je primerna za ladje srednje velikosti. Tržaška univerza najboljša za tuje jezike Portal Skuola. it je objavil lestvico desetih najboljših italijanskih univerz za študente, ki želijo študirati tuje jezike. Lestvico je na podlagi napredka v karieri študentov in mednarodnih odnosov sestavil zavod za statistiko Censis. Na prvem mestu je z daleč največ točkami (105,5) Univerza v Trstu, še posebno zaradi mednarodnih odnosov. Druga je Univerza v Vidmu (103,5), tretja pa Modena (102,5). Hude poškodbe Avtobus podrl pešca pred hotelom Milano m Reševanje poškodovanega v Ulici Ghega fotodamj@n Na prehodu za pešce v Ulici Ghega (pred hotelom Milano) je pešca sinoči okrog20.40 povozil mestni avtobus št. 44, ki je vozil proti Trgu Dalmacije. Hudo poškodovanemu pešcu so reševalci na prizorišču nesreče vstavili dihalno cevko ter ga z rešilcem naglo prepeljali v katinarsko bolnišnico. Že takoj je bilo vsem jasno, da je njegovo zdravstveno stanje zaradi močnih udarcev kritično. Po prvih ugotovitvah naj bi mlajši moški prečkal ulico kljub rdeči luči na semaforju za pešce; v ušesih je imel med drugim slušalke, ki zmanjšujejo človekovo pozornost. Lokalna policija sicer do zaprtja redakcije ni potrdila okoliščin 8 Četrtek, 17. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji dolina - Od jutri do nedelje niz prireditev Odprte meje brez ovir: delavnice, koncert, pohod Jutri delavnice za otroke, v soboto koncert godbe iz Divače, v nedeljo pohod Predstavitev Odprte meje na dolinski občini fotodamj@n dolina - Mednarodni dan žena Dolinčanke slavile z zabavo in glasbo Ob praznovanju dneva žena so se že tradicionalno kot vsako leto srečale tudi Dolinčanke. Preteklo nedeljo so se zbrale v prostorih Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik in si pripravile zanimiv in pester program, ki so ga izvajale tako mlajše, kakor starejše domače igralke. Po pozdravnih nagovorih Nerine Zeriali, predsednice Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI za Dolino, Mačkolje, Prebeneg in predsednice SKD Valentin Vodnik Jasmin Pečar, sta sledila zanimiva, zabavna in originalna ske-ča, tako v slovenskem, kakor v tržaškem narečju, da so se obiskovalke nasmejale do solz. Povabile pa so tudi Marjetko Popovski iz Izole, ki že vrsto let prihaja k njim s kitaro in so skupaj prepevale tako slovenske ljudske pesmi, kakor italijanske, pa tudi partizanskih ni manjkalo.Srečanje se je nadaljevalo s srečelo-vom in družabnostjo, med katero so se udeleženke tudi nastavile za spominski fotografski utrinek. (nš) Pred več desetletji, ko je meja ločevala Italijo in takratno Jugoslavijo, je bila zamisel dolinskih upraviteljev o Odprti meji vizionarska, skorajda sanjska. S časom je postala vizija vse bolj realnost, dokler je ni padec meje uresničil. Meje ni bilo več, Odprta meja pa je obstala in se nadaljevala. Za nekatere je postala - Odprta meja brez meje - ana-hronistična, časovno presežena. A dolinski upravitelji in upravitelji sosednje hrpeljsko-kozinske občine so z njo vztrajali, da bi - kljub odsotnosti meje -vzdrževali in oplojevali sosedske stike, kajti zavedali so se, kako so slednji še vedno zelo potrebni in nujni. Letošnji dogodki ob meji, ki teče le nekaj kilometrov stran, so - žal - dokazali, da je zamisel Odprte meje še sila živa. Dolinski in hrpeljsko-kozinski upravitelji so jo letos ponovno priredili, a z novim, pomenljivim in ta čas aktualnim dodatkom v naslovu: Odprte meje brez ovir. Tridnevni niz prireditev ob 35. obletnici Odprte meje so včeraj predstavili na dolinski občini. Po pozdravu župana Sandyja Kluna je odbornica za kulturo Franka Žerjal razčlenila dogajanja, ki bodo stekla od jutri do nedelje. Jutri bodo - s koordinatorskim prijemom Geni Kozina - stekle učne delavnice v Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice v Boljun-cu na temo prehrane, povzeto po igri Pappamundi. Didaktični naravoslovni center v Bazovici bo priredil učne delavnice znotraj naravnega rezervata, kar je predstavila Anastazija Purič. Društvo Zenobi pa bo pripravilo ogled razstave Pogled na morje. V soboto bo od 9. do 20. ure v gledališču Franceta Prešerna odprt razstavni sejem društva Opla, ob 20. uri pa koncert Pihalnega orkestra Divača (o čemer bomo še poročali). V nedeljo, 20. marca, bodo stekli trije pohodi Odprte meje. Prvi, po zahtevnejši poti in v sodelovanju s SPDT, bo startal ob 8. uri s Socerba in bo dospel do Botača. Dve uri pozneje bodo odšli na pot pohodniki po poti prijateljstva, in sicer z italijanske strani iz Sprejemnega centra v Boljuncu, in z Beke na slovenski strani. Ob 11. uri bo uradno srečanje na meji v Botaču, sledil bo pohod do Be-ke, kjer bo ob 13. uri družabno srečanje s pozdravom županov, kulturnim programom in sejmom. Tu bodo stojnice ponujale tipične krajevne proizvode, tudi v nedeljo pa bo v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu razstavni sejem društva Opla. (km) ricmanje - Po celi vrsti kulturnih prireditev Ricmanjski teden koraka proti višku V nedeljo pohod pihalnega orkestra po vaških ulicah - V soboto pevski koncert in veseloigra Levo nedeljski nastop Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah, desno v domači cerkvi fotodamj@n mačkolje - V okviru pobude Mačkolje - vas češenj Strokovno o škropljenju Predavala je agronomka Natascia Raggi - Pozdrav predsednika čebelarjev Danijela Novaka V okviru pobude Mačkolje - vas češenj je Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje priredilo v sredo, 9 marca, predavanje agronomke Natascie Riggi o sajenju in gojenju sadnega drevja. Gostja večera je svoje izvajanje osredotočila še posebej na češnjevo drevo. Številnem občinstvu je priznana strokovnjakinja na začetku spregovorila o zgodovinski prisotnosti tega drevesa na našem ozemlju, posebno na zemljepisni legi kot so vas Mačkolje. Sledil je oris značilnosti češnjevega drevesa, njegova nega in zaščita, uporaba sadežev v domače prehrambene namene ter njihova predelava v industrijske namene. Velik poudarek je agronomka posvetila pravilnemu gnojenju, pripravi tal ter pravilni uporabi kemijskih in bioloških škropiv in drugih fitofarma-cevtskih sredstev. Podčrtala je dejstvo, da je uporaba teh sredstev pogosto preveč »lahkomiselna«, le iz neke »navade«, brez potrebnega strokovnega znanja in načrtovanja. Njihova nepravilna uporaba lahko postane konkreten problem za naravo in naše zdravje nasploh. Svoj poseg je zaključila s konkretnimi nasveti za sajenje in negovanje novih češnjevih drevesc, ki so jih Predavanje agronomke Natascie Raggi v Mačkoljah vaščani prejeli v dar prejšnjo soboto. Ob koncu je pozdravil še predsednik Društva slovenskih čebelarjev -Trst Danijel Novak in kot Riggijeva je tudi sam posvaril pred nepremišljenim škropljenjem vseh sadnih dreves, še posebno v času, ko medijo in so čebele na paši. Posledice tovrstnega malomarnega pristopa do samih rastlin in čebel so že razvidne. Naloga vseh sta oza- veščenost in pozornost na morebitno škodo, ki nastaja, če ne ravnamo pravilno z me-dovitimi rastlinami. Čebele so namreč pomemben pokazatelj dejanskega stanja naravnega okolja, njegovega onesnaženja in ogroženosti. Srečanje se je sklenilo z vprašanji in izmenjavo raznoraznih mnenj. Gradivo predavanja je dosegljivo tudi na društveni spletni strani www.mackolje.org . Letošnji Ricmanjski teden, ki ga prireja domače Slovensko kulturno društvo Ricmanje-Log se je že prevesil v drugo polovico in »naskakuje« višek na Jo-žefovo, ko bodo v Ricmanjih proslavili vaškega zavetnika. Preteklo soboto je teden uvedlo odprtje fotografske razstave Jasne Košuta, ki jo je udeležencem predstavil Danilo Pahor, kulturni dogodek pa je oplemenitil koncert mešanega pevskega zbora Fran Venturini od Domja. Naslednjega dne, v nedeljo, je imela glavno besedo domača godba na pihala. Člani Pihalnega orkestra Ri-cmanje so dopoldne z instrumenti v rokah strumno zakorakali po vaških ulicah in s koračnicami poskočno predramili tiste, ki se jim je po sobotni noči zahotelo nekoliko več počitka. V sončnem dnevu so godci zaigrali na trgih, glasbeno razvedrili borjače in oširke, njihovi zvoki pa so uglajeno odmevali tudi v domači cerkvi. Včeraj je bila na sporedu veseloigra v tržaškem narečju Sesso bugie e ... pa-pagai dramske skupine Proposte teatra-li, ki s tem nadvse zabavnim delom uspešno gostuje že nekaj mesecev širom po kulturnih dvoranah v tržaški pokrajini. Sobotni višek Ricmanjskega tedna 2016 bo pevsko-dramsko obarvan. Najprej bo zapel združeni mešani pevski zbor Slavec-Slovenec, zatem pa si bodo lahko udeleženci dali duška ob ogledu veseloigre Dobra letina v postavitvi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor. (km) / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 17. marca 2016 9 opčine - Zgodovinski plakat in razstava v Prosvetnem domu Z zgodovino poštnega urada vpogled v vaško preteklost Zgodovina openskega poštnega urada ponuja marsikatero zanimivost o zgodovini same vasi, zato je pobuda poštnega podjetja plemenita. To je bilo slišati v torek zvečer na predstavitvi zgodovinskega plakata v poštnem uradu v Pro-seški ulici in na odprtju razstave v Prosvetnem domu, kjer bodo do 2. aprila (od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro) na ogled panoji z dokumenti in razglednicami - vključno z zaprisego poštnih uslužbencev Francu Jožefu, izjavo Levo gostje v poštnem uradu, ki se je od leta 1871 večkrat preselil, vedno pa je bil v Proseški ulici (sprva v gostilni) in leta 2000 so ga kot prvega v deželi FJK popolnoma prenovili; desno nastop Moškega pevskega zbora Tabor in noše v Prosvetnem domu fotodamj@n direktorice poštnega urada o svojem arijskem izvoru ter s po-štarjevo prošnjo iz leta 1960, naj mu dajo na razpolago kolo, da bo hitreje raznašal pošto. Na odprtju so nastopili direktorica tržaških poštnih uradov Francesca Massagli, občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovic in predsednica SKD Tabor Dunja Sosič. V Prosvetnem do- mu je zapel MoPZ Tabor, spregovoril je tiskovni predstavnik pošte Maurizio Lozei, »skok v preteklost« pa so polepšale banovske in openske narodne noše pod vodstvom Neve Hussu. S podjetjem Poste Italiane sodelujeta društvo Tabor in rajonski svet, eksponati so iz Poštnega muzeja ter iz zasebnih zbirk Petra Suhadolca, Antonia in Adelia Paladi-nija. Dizajner Mario Tiberio je za to priložnost oblikoval spominsko razglednico v italijanskem in slovenskem jeziku. slovensko **** stalno ^v gledališče MODRI ABONMA Balletto di Siena BUTTERFLY SSG in ERT v sodelovanju z Artisti Associati DANES, 17. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com sv. ivan - Gledališki vrtiljak Picko in Packo Zadnja predstava 18. gledališke sezone - Nagrajevanje likovnega natečaja Zgoraj lutke, spodaj Picko in Packo fotodamj@n V nedeljo popoldne se je v dvorani Marijinega doma še zadnjič v letošnji sezoni zavrtel Gledališki vrtiljak. Priljubljen gledališki abonma, ki po zaslugi Radijskega odra in Slovenske prosvete že 18 let razveseljuje male in velike gledalce, je za zadnje, sedmo srečanje, predvideval gostovanje Gledališča Rado Mužan z Bleda s predstavo Kača na-očarka, a so morali organizatorji spremeniti spored, tako da je v goste prišlo Gledališče Makarenko iz bližnje Radovljice, ki je mlademu občinstvu v dveh izmenah ponudilo igrano lutkovno predstavo Picko in Packo. Gre za zgodbo o dveh vaških falotih, ki si privoščita raznovrstne »lumparije in traparije«, kot pojeta v pesmi, ki pa jima na koncu ne prinesejo nič dobrega. Pri poskusu ugrabitve Sabininih kokoši, da bi si privoščila njihova jajca in perje, jo namreč po zaslugi petelina Tinčka na koncu skupita in nesrečno končata v mlinar-jevem mlinu. Zgodbo, ki je pritegnila pozornost malih gledalcev do take mere, da so ve-hementno opozarjali na naprezanja Pi-cka in Packa, katerih vlogi sta odigrala in z lutkami operirala Tanja Pogačnik in Matjaž Koman, ki sta si na koncu za svoj nastop prislužila še aplavz občinstva, ki pa ni takoj zapustilo dvorane. Ob koncu vsake predstave je namreč potekalo nagrajevanje udeležencev likovnega natečaja Moj najljubši gleda- liški junak, kjer je priznanja prejelo kar 28 malih prizadevnih risarjev (nekateri so risbe prinesli tudi na zadnjo predstavo), katerih dela so ob tej priložnosti krasila stene dvorane Marijinega doma. Zaključek 18. sezone Gledališkega vrtiljaka, v okviru katere je tudi tokrat za animacije pred predstavami poskrbel Študijski center Melanie Klein, pa ne predstavlja konca pobud Radijskega odra za mlade. V teh dneh se namreč začenja Tečaj lepe govorice, junija pa bo za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol stekla Mala gledališka šola Ma-tejke Peterlin. (iž) ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE ponudba velja od 17.3.2016 do 26.3.2016 oziroma do prodaje zalog. discount OtefreBcii DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. 0039-040-8325039 KLASIČNA COLOMBA PREKAJEN NORVEŠKI BELA MOKA ČOKOLADNO JAJCE 500 g 1 0 Četrtek, 17. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - V Drevoredu XX. septembra do 23. marca Cvetlični raj Na spomladanski razstavi cvetja okrog 50 razstavljavcev Včeraj dopoldne so v sončnem in vetrovnem vremenu svečano odprli 15. spomladansko razstavo cvetja Trieste in fiore (Trst v cvetju), ki bo v Drevoredu XX. septembra gostovala do 23. marca. Letošnja izvedba bo postregla s številnimi novostmi, njihov skupni imenovalec pa bodo otroci, ki bodo s pomočjo cvetja spoznavali pomen varstva okolja in biodiverzitete. Organizatorja prireditve, Assofiore Italia in Flash srl, sta cvetlično razstavo odprla v družbi občinskih odbornikov Antonelle Grim in Edija Krausa, otrok, ki obiskujejo vrtec Tempo magico, in v cvetlice našemljenih miljskih pustarjev. Vhod na spomladansko razstavo je pompozen. Izbira cvetja je pisana in raznovrstna fotodamj@n Na odprtju so kot novost letošnje izdaje izpostavili tudi velikanske luči v obliki cvetja, ki jih bodo vsak dan ob 17. uri prižigali otroci, v zameno pa bodo dobili dve vijolici, za kateri bo treba skrbeti v vrtcih in šolah. Vrača se tudi tekmovanje Il Fiore d'oro, v okviru katerega so razstavljavci in cvetličarji vabljeni, naj oblikujejo čim lepši cvetlični aranžma, s katerim bodo počastili dan očetov (19. marec). Na razstavi, za katero upajo, da jo bodo obiskali tudi gostje iz sosednjih držav, pa je možno občudovati in kupovati prekrasno cvetje, čebulice, zemljo, cvetlične lonce, vrtnarsko orodje in drugo opremo za urejanje okolic domov. bazovica - SKD Lipa ob dnevu žena v v • Domača svežina Razstava modne oblikovalke Ivane Arduini - Nastop domačih osnovnošolcev Včeraj danes Zbor učencev šole Trubar-Kajuh; zgoraj Boris Grgič in Ivana Arduini; spodaj udeleženci in razstavljena obleka fotodamj@n Mladostna kreativnost, izvirnost in svežina, otroška radoživost in pristna igrivost so bili v soboto protagonisti srečanja v Bazovskem domu, ki ga je ob dnevu žena priredilo Slovensko kulturno društvo Lipa. Gostja večera je bila domačinka, modna oblikovalka Ivana Arduini, ki je lani zaključila študij na Akademiji za likovno umetnost v Milanu (smer modnega oblikovanja) in skuša svojo kreativnost povezati s poklicem v svetu mode. V pogovoru z arhitektom Borisom Grgičem je predstavila razstavljene izdelke, ki jim je avtorica dala naslov Animus: ime izhaja iz teorije Gustava Junga, ki obravnava temo androgenije in meni, da vsaka ženska nosi v podzavesti tudi moški del. Stene dvorane krasijo modni izdelki, ki jih je oblikovala in sešila za diplomsko nalogo in so bili na ogled celo že v Pekingu, ter številni risani modeli in vzorci. Mlada Ivana Arduini uživa, ko riše, šiva in kva-čka, to jo namreč zelo sprošča, je povedala. Sobotno srečanje so obogatili tudi učenci osnovne šole Trubar-Kajuh iz Bazovice, ki so pod vodstvom učiteljice Karmen Cosma zapeli nekaj pesmi, medtem ko sta zaključek večera poskr- Danes, ČETRTEK, 17. marca 2016 JERICA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 12.02 - Luna vzide ob 12.28 in zatone ob 3.24. Jutri, PETEK, 18. marca 2016 EDVARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,1 stopinje C, zračni tlak 1020,1 mb raste, vlaga 50-odstotna, veter 32/50 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. [I] Lekarne beli Anici in Loredani, ki sta postregli z zabavnimi škeči o ženskah in modi. Pri društvu Lipa si prizadevajo, da bi predstavili in nekoliko bolj ovrednotili domače ustvarjalce in njihovo delo. Po številu udeležencev večera so tokrat zadeli v polno, saj so predstavili nekaj neobičajnega in svežega. Razstavo si je mogoče ogledati jutri in v soboto od 18. do 19. ure, v nedeljo pa od 11. do 12. ure. (sas) Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Com-bi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Korzo Italia 14 - 040 631661. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. U Kino Do nedelje, 20. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, jaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. OB DNEVIH POMLADI SKLADA FAI vas dijaki šol Prešeren, Slomšek in Zois vabijo na slovenske oglede tržaške Stare luke: v soboto, 19. marca, ob 10.15 in v nedeljo, 20. marca, ob 15.15. Odhod s posebnimi avtobusi izpred glavnega vhoda v pristanišče, na Trgu Santos. Ogled traja 2 uri. Obvezna prijava na tel. št. 340-7546609 (9.30-13.00 in 15.00-18.00) ali na gfpfvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi starše na predavanje »Nenasilje -vloga in naloga staršev«, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opči-nah. Predavala bo soc. ped. Ingrid Klemenčič. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.40, 18.15, 20.00, 21.45 »Kung Fu Panda«. ARISTON - 17.00 »La corte«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Peggy Guggenheim«; 18.00, 21.30 »Sebastiane«; 20.00 »Sebastiano«. FELLINI - 16.00, 19.50, 22.00 »Scuola di vita«; 16.00, 20.00, 22.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30, 21.15 »(Ne) Profesionalec«; 18.30, 20.40 »Deadpool«; 20.20 »Dedek uide z vajeti«; 17.00, 19.00 »Kung Fu Panda«; 16.00, 18.00 »Kung Fu Panda 3D«; 16.10, 18.10, 20.00, 21.00 »London je padel«; 17.50, 20.10 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 15.40, 17.20 »Zoo-tropolis«; 16.20 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 18.50, 20.30 »Perfetti sconosciuti«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Ave, Cesare!«; 21.20 »Jegg Robot; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Brooklyn«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Risorto«; 16.15, 20.10, 22.15 »Truth - Il prezzo della verita«; 16.40, 18.20 »Zootropolis«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 16.50, 18.10, 19.05, 21.20 »Kung Fu Panda«; 16.30 »Zootropolis«; 16.40, 21.30 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ave Cesare!«; 19.00 »Lo schiaccianoci«; 19.10, 20.10, 22.15 »Forever young«; 16.30, 19.05, 21.40 »The divergent series: Allegiant«; 16.30, 19.00, 21.30 »Truth - Il Prezzo della verita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Kung Fu Panda«; 20.20, 22.20 »Risorto«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »The divergent series: Allegiant«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«; Dvorana 5: 17.15, 20.10 »Suffragette«; 22.10 »Forever young«. H Šolske vesti POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Di- ERIKA! Neučakan 16. rojstni dan je danes skočil ti na plan... srečno ujemi ta najlepša leta in le najboljše naj se ti obeta! Elena in vsi domači. Ob podelitvi nagrade »Gospodarstvenik Primorske 2015«, je naš častni član VANJA LOKAR prejel nagrado za življenjsko delo. SKD Bar-kovlje mu iskreno čestita in želi še veliko nadaljnjega zadoščenja. Včeraj je MATIJA univerzo dokončal in inženir postal. »Zniffy, še tku nprej, da bš ratu še dj«! Čestitamo ti Cristian in Cristina, Enrico in Rok. Vnotah inženirstva je včeraj diplomiral na tržaški univerzi naš tro-bentaš MATIJA COLJA. Še tako naprej se s tabo veselijo Kraški muzi-kanti. S Izleti SPDT se bo udeležilo v soboto, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Po-rezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna pohodniška obutev in pohodni-ške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Sesljanu. Info in vpis do sobote, 19. marca, na tel. št. 040413025. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Pontevecchio. Info in prijave na tel. 340-6709578 (Tatjana) in 3334463154 (Mitja). / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 17. marca 2016 1 1 Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 20. marca. Tel. 040-229439. KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila. Vabljeni!Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah. OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 20. marca. Tel. 00386-40-511074. VREPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 HI Osmice PRI MAUROTU V BAZOVICI nudimo izvrstno žuco.Tel. 3930558851 PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. BREZPLAČNA PREDSTAVITEV NORDIJSKE HOJE in vadbe v petek, 18. marca, ob 17.00; v ponedeljek, 21., torek, 22. marca, ob 9.00 v Sežani, parkirišče Živi muzej Krasa. Info: 00386-40-232740. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. 13 Obvestila IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmico Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. S Poslovni oglasi H Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opčinah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 3395636698. PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, išče v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na segre-teria@com-sgonico.regione.fvg.it do danes, 17. marca. Info na www.kra-skimaraton.si. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine bo danes zaprta publiki. PRAVLJIČNI GOSTJE OD SV. IVANA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bodo knjižnične prostore v Narodnem domu danes, 17. marca, ob 16.30 obiskali pravljični gostje, tokrat zelo mladi dijaki 1.a NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki se bodo preizkusili v vlogi pripovedovalcev. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 17. marca, ob 20. uri na sedežu, Prosek 2. Prisotna bo tudi odbornica za šolstvo Antonella Grim. SDGZ, v sodelovanju z Visoko strokovno šolo Sežana, vabi na zanimiv strokovni izlet v Istro, na ogled kamnoseškega podjetja, kamnoloma Kanfa-nar, parka apna ter Evfrazijeve bazilike v Poreču, ki bo danes, 17. marca. Mesta so omejena, prijave zbira tajništvo. Info na spletni strani SDGZ. OBČINA DOLINA in občina Hrpelje-Kozina organizirata Odprte meje brez ovir. V petek, 18. marca, 8.00-12.00 delavnice za šole v Sprejemnem centru naravnega Rezervata doline Glin-ščice na tematiko prehrane (igra Pap-pamundi); delavnice za šole znotraj naravnega Rezervata (pripravi Didaktični naravoslovni center v Bazovici); ogled razstave »Pogled na Pri-morje« za šole (pripravi društvo Ze-nobi); sobota, 19. marca, 9.00-20.00 razstavni sejem društva Opla; ob 20.00 koncert PO Divača v gledališču F. Prešerna (v sodelovanju s SKD F. Prešeren); nedelja, 20. marca, ob 8.00 pohod s Socerba do Botača (zahtevnejša pot) v sodelovanju s SPDT; ob 10.00 pohod po poti Prijateljstva z odhodom iz Sprejemnega centra naravnega Rezervata doline Glinščice (lažja pot) v sodelovanju s SPDT, in s slovenske strani iz Beke (SLO); ob 11.00 uradno srečanje na meji v Botaču; ob 13.00 prihod na Be-ko (SLO), druženje s kulturnim programom in sejmom; 9.00-20.00 razstavni sejem društva Opla v gledališču F. Prešerna. TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 18. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na navti-čnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. ŽUPNIJA IN ŠKOFIJSKO SVETIŠČE sv. Jožefa iz Ricmanj vabi v soboto, 19. marca, na slovesno praznovanje farnega zavetnika. Razpored sv. maš: ob 9.00 za hrvaške romarje, vodi g. Mihael Palfi; ob 11.00 slovesno ev-haristično slavje v čast sv. Jožefu in ob 15. obletnici škofovskega posve-čenja bo vodil tržaški škof mons. Giampaolo Crepaldi ob somaševanju škofijskih duhovnikov v italijanskem in slovenskem jeziku; ob 15.30 za romarje iz župnije sv. Sergija, sv. mašo bo daroval don Lorenzo Maria Vatti; ob 17.00 za slovenske romarje, sv. mašo bo daroval g. Franc Po-hajač ob petju združenega zbora ZCPZ iz Trsta. AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo 34. Zamejskega smučarskega prvenstva, Pokal ZSŠDI, v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra. Vpi- sovanje do petka, 18. marca, na tel. št.347-0473606. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Dunajska 35 - Opčine, vabi v soboto (izjemoma), 19. marca, ob 20. uri na predavanje »Vsesplošna kriza odnosov -zakaj in kako iz nje«. Predaval bo Christian Gostečnik (doktor klinične psihologije, teologije, družinski in zakonski terapevt, supervizor, univerzitetni prof., vodja številnih terapevtskih skupin v Sloveniji, avtor mnogih uspešnic). DRUŠTVO OPLA vabi ob priliki odprte meje v gledališče France Prešeren v Boljuncu na razstavo - sejem v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, od 9.00 do 20.00. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ P. TO-MAŽIČ in OV E. Kralj iz Trebč vabi na velikonočni sejem, ki bo v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, v Hiški u'd Ljenčkice. Sejem bo odprt v soboto: 10.30-13.00 in 16.00-19.00; v nedeljo: 9.30-13.00 in 16.00-17.00. Ob tej priliki bo tudi razstava akademske slikarke Katerine Kalc, ki jo bomo odprli v soboto ob 17. uri. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -Trebče vabi na 4. Parmafešt, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 20. marca, udeležijo čistilne akcije v Dual9h. Zbirno mesto je pri Griž9t9vin (nadvoz čez avtocesto) ob 9. uri. RADIJSKI ODER (70 let): Vpisujemo na tečaj lepe govorice in odrskega nastopanja za otroke, ki bo potekal v Finžgarjevem domu ob torkih od 16.30 do 18.00. Info in vpis (tudi sms) na tel. št. 348-6421551 (Lučka). Število gojencev omejeno! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 22. marca, ob 20. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaja somatskih gibov, ki se bosta pričela v torek, 22. in v četrtek, 24. marca, v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe: 17.00-18.00. Vpis in pojasnila na tel.: 349-6483822. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. marca, v prvem sklicanju ob 17. uri in v drugem ob 20. uri na sedežu na Pa-dričah. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ sporoča, da bo redni občni zbor v torek, 22. marca, v Dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu. Vljudno vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji, ki jih zanima delovanje sklada. TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu, Ul. Montorsino 2. Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, info na tel. 339-1115880 (Petra Grassi). OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku- ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. Prireditve SKD LIPA iz Bazovice vabi v Bazovski dom na ogled razstave Animus modne oblikovalke Ivane Arduini. Urnik: danes, 17., od 18. do 20. ure, sobota, 19., od 18. do 19. ure in nedelja, 20. marca, od 11. do 12. ure. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na pomladno razstavo: slik Neve Pertot, izdelkov krožka kleklanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter na sejem pirhov in ročnih del danes, 17., v petek, 18., v soboto, 19. in v nedeljo, 20. marca, 16.00-18.00 (v nedeljo tudi 9.45-11.00). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v petek, 18. marca, na svoj sedež v Ul. Mazzini 46, kjer bo ob 18. uri slovesna podelitev študijskih nagrad Mihaela Flajbana in Irene Sre-botnjak. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj v petek, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Postojni; MoPZ Tabor - Opčine, MeŠZ Nediške Doline - Špeter in SLPZ Doberdob v soboto, 19. marca, ob 20. uri v OŠ v Vrtovi-nu; MePZ Naše vasi - Tipana, MePZ Skala - Slovan-Gropada in MoPZ Skala - Gabrje v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA prirejata Občina Dolina in SKD F. Prešeren, v sklopu »Odprte meje«, v soboto, 19. marca, ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 19. marca, ob 14.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Kosmati zobni mišek (2006, sinhro-niziran v slovenščino). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Re-pentabor z veseloigro Dobra letina. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca: 10.0012.00 ter 14.00-18.00. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije v tržaškem narečju, v izvedbi gledališke skupine Proposte teatrali »Sesso, bugie e papagai«. Predstava bo v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled komedije prosvetnega društva Štandrež Pokojna gospejina mama, v režiji Jožeta Hrovata, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD IVAN GRBEC. Škedenjska ul. 124, toplo vabi na ogled razstave Sineste-zija likovnice Sophie Vinci, ki je odprta v torek, četrtek, in soboto, od 17. do 19. ure ter v sredo, petek in nedeljo, od 10. do 12. ure. SKD VESNA prireja v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Domu Alberta Sirka gostovanje mladinske skupine KD Kraški slavček iz Kobjeglave z otroško igro Mojca Pokrajculja. Sledila bo ustvarjalna delavnica za otroke. SLOVENSKI KLUB vabi ob svetovnem pesniškem dogodku »Pesem za begunce« v nedeljo, 20. marca, v Ljudski vrt v Trstu. Tokratno pesniško matinejo ob svetovnem dnevu poezije pred Kosovelovim kipom, bodo sooblikovali mladi pesniki in vsi, ki bi radi javno prebrali pesem za begunce. Pričetek ob 11. uri. DSI vabi v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, na du- hovno pripravo na Veliko noč. Velikonočno misel bo podal pridigar Gašper Rudolf. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota«, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opči-nah, Proseška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360, Trg Oberdan 7, vabijo v sredo, 23. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo s pesnikom Borisom A. Novakom ob izidu drugega dela pesnitve Vrata nepovratna z naslovom Čas očetov. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Bogomila Kravos. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE in Krožek Arci Falisca vabita v četrtek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudski dom Zora Perello v Škednju, Ške-denjska ul. 114, na večer posvečen trem ženskam škedenjskega krožka (Bianchi Furlan, Devani Pizziga in Marghet Mazzoni). Sodelujejo ŽPZ Grbec, Tatjana Malalan in Adriana Giacchettti. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: NŠK vabi v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamper-le, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Bar-kovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ŽVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ŽePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja -MePZ DU Postojna (dir. Mirjna Mo-žina Čepirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split (dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). Prispevki V spomin na drago Cvetko Radovič darujejo Lida, Marta, Albina in Renato 100,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Sarinega očeta daruje Sonja 20,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. Ob 13. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Vittoria Sossija (Bion-do) darujeta Giuliana in Morana 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Re-pentabru. V spomin na Tončko Bogatec daruje Ardemia 30,00 evrov za Športno društvo Vesna iz Križa. V isti namen daruje Neva 20,00 evrov. Ob izgubi dragega Srečka Maganje izreka Darcu, Stefanu in družini iskreno sožalje AŠD Vesna 1 2 Četrtek, 17. marca 2016 KULTURA Primorski ki y carmina slovenica - Ko gora spremeni obleko Maribor-Rezija-Moskva Slovenski ansambel je v Moskvi osvojil prestižno nagrado zlata maska - Predstavo navdihnila rezijanska pesem MARIBOR - Mariborski zbor Carmina Slovenica si je prislužil prestižno rusko gledališko nagrado zlata maska. Predstava When the Mountain changed its clot-hing/Ko gora spremeni obleko je bila namreč izbrana za zmagovalno predstavo v nominaciji za najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015.Nem-ški skladatelj in režiser Heiner Goebbels in vodja Carmine Slovenice Karmina Ši-lec bosta nagrado prevzela 16. aprila na podelitvi nagrad ob zaključku festivala v gledališču Stanislavski v Moskvi. Predstava Ko gora spremeni obleko je nastala po motivih rezijanske ljudske pesmi Da pa Canynu , ki pripoveduje o sezonskih spremembah na bregovih Ka- nina, na pobudo Karmine Šilec, v sodelovanju s skladateljem Heinerjem Goeb-belsom in v produkciji nemškega Ruh-triennala. Predstava je od svoje premiere leta 2012 gostovala na mnogih festivalih po svetu, oktobra 2012 pa je bila uprizorjena tudi v Mariboru ob začetku Festivala Borštnikovo srečanje. Marca lani je predstava gostovala v Moskvi v sklopu programa Context, ki predstavlja raznolikosti sodobnega gledališkega ustvarjanja Gledališke nagrade zlata maska se podeljujejo v več kot 30 nominiranih kategorijah, zanje pa se potegujejo vse najuglednejše operne, baletne in gledališke hiše, kot so denimo gledališča Bolšoj, Ma-riinski, Maly drama in Aleksandrinsko S predstavo Ko gora spremeni obleko so članice mariborskega ansambla lani nastopile v gledališču Fomenko v Moskvi dmitry dubinski gledališče. Izbrane produkcije so izvedene na festivalu Zlata maska, ki poteka vsako leto v Moskvi. Vrhunec festivala je podelitev nagrad, ki je v živo predvajana tudi na nacionalni televiziji. Nagrada zlata maska za najboljšo tujo produkcijo se podeljuje produkcijam, predstavljenim v Rusiji v preteklem letu. Odločitev o zmagovalcu se poda na podlagi mnenja, pridobljenega med gledališkimi kritiki in gledališkimi novinarji. V preteklih letih so bili med zmagovalci v tej kategoriji Pina Bausch, Robert Lepage, Giorgio Strehler, Josef Nadj, Eimuntas Necrosius, Alvis Hermanis, Tamas Ascher, Viktor Bodo, Krzysztof Warlokowski, Katie Mitchell, Luk Parcevall in Michael Thalheimer. (sta) Jutri v Ssg sanjava Butterfly TRST - Ples s čustvenimi opernimi melodijami bo protagonist jutrišnjega večera Slovenskega stalnega gledališča: ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma na sporedu predstava Butterfly v izvedbi baleta iz Siene. Dogodek spada v Modri abonma in je nastal v soorganizaciji z ustanovo ERT ter v sodelovanju z Artisti Associati. Butterfly je sodobna priredba zgodbe o usodni ljubezni, ki jo je Giacomo Puccini ovekovečil s svojo operno mojstrovino. Protagonistka je sanjava ženska in mati, polna melanholičnega upanja v ladjo, ki se bo vrnila z zakladom ljubezni. Predstava poudarja vztrajnost ženske, ki je žrtev lastnih čustev: ladja, ki pripluje in odpluje s Pinkertonom in njenimi hrepenenji, je zaznamujoči element scenografije. Glasbo je podpisal skladatelj in dirigent Riccardo Joshua Moretti, učenec Carla Marie Giulinija, ki je napisal veliko glasbenih kulis za filme in dokumentarce. Ansambel Balletto di Siena je nastal leta 2011 po zamisli Marca Battija, ki je podpisal tudi koreografijo te predstave. Batti je bil plesalec ansambla Motus in newyorškega baleta Eglevsky; dejaven je bil tako na področju klasičnega baleta kot sodobnega plesa, kar je tudi značilnost njegovega ansambla. ples - Prepričljiv Odyssey Očarljiva milina in harmoničnost TRST - Plesna predstava Odyssey - Una storia mediterranea (Odyssey - Mediteranska zgodba) italijanskega koreo-grafa Mvule Sunganija je navdušila gledalce, ki so se resda ne množično zbrali v Bobbiovi dvorani v Trstu: prevzela jih je zlasti harmoničnost pripovedi, ki se razpleta skozi gibe plesalcev, ter milina, ki jih vseskozi preveva kljub tehnični in tudi atletski zahtevnosti plesa. Mvula Sungani, ki se je rodil v Rimu mami iz Nuora in očetu malavijskega rodu, namreč ustvarja predstave žanra »Physical Dance«, v katerem so močno prisotni atletsko zahtevni in akrobatski elementi, dopolnjeni s prvinami ritmične gimnastike in sodobnega ter ljudskega plesa. Protagonistka zgodbe, ki jo Mvula Sungani pripoveduje v svoji koreografiji, je mlada ženska, pesnica. Zaljubljena je v mladega moškega, a njuno razmerje preživlja krizo, katere občutki se odražajo v likih iz Homerjeve Odiseje: Navzikaa je prispodoba prve zaljubljenosti, Kalipso urejenosti v zakonu, Pe-nelopa zvestobe, Kirka in sirene predstavljajo transgresijo, Kiklop nevarnost, ki morda preži v prihodnosti. S Sunganijevo skupino, ki je bila ustanovljena leta 1992, nastopa priznana plesalka Emanuela Bianchini. Odyssey je bila zadnja predstava kratkega niza, ki ga je tržaška gledališka hiša La Contrada tudi v tej sezoni posvetila plesu: decembra je bila na sporedu predstava FlamencaSon, februarja pa Comix skupine No Gravity Dance Company. Poseben žanr vizualnega gledališča pa predstavlja slovita švicarska skupina Mummenschanz, ki bo v Contradinem gledališču nastopila še danes popoldne v okviru družinam posvečenega niza. (bov) tržaško knjižno središče - Srečanje z jubilantor Fant, ki je me preživel velik TRST - Po gostovanjih v Sloveniji je jubilant Miroslav Košuta svoj 80. rojstni dan obeležil tudi v družbi tržaških prijateljev in bralcev. Včerajšnja kavica s knjigo v Tržaškem knjižnem središču je minila v prazničnem vzdušju, knjigarna pa je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti Miroslavu Košuti in predstavitvi knjige spominov Mornar na kozi, ki jo je ob 80. rojstnem dnevu pesnika in pisatelja izdala Mladinska knjiga. Med obiskovalci je bilo mnogo znanih obrazov, ki bi jih na tem mestu težko našteli, saj bi prav gotovo koga nehote izpustili, je pa »Učka«, kakor pesnika imenujejo prijatelji, za hip prišel pozdraviti tudi starosta tržaških pisateljev Boris Pahor. Nad odličnim obiskom je bil presenečen tudi slavljenec, ki je v šali dejal, da upa, da ne bo šlo na »kant« podjetje, ki ponuja kavico. Zbrane sta najprej nagovorili urednici Mladike in Mladinske knjige, Nadia Roncelli in Nela Malečkar, nato pa je besedo prevzel častni gost, ki je okvirno predstavil svojo zadnjo knjigo. Ta je ne- kakšen dokument, ki potrjuje, da so na tej obali, med izlivom Soče in Istro, živeli Slovenci, da so bili tu slovenski ribiči in tudi fant, ki je med ribiči preživel veliko časa. Morje, ki v knjigi igra obrobnejšo vlogo, si je priborilo častno mesto na naslovnici - krasi jo fotografija mladega in vitkega Košute na obali med ribiči z ulovom v roki. Na predstavitvi smo večkrat slišali, da je Košuta otroštvo preživel v obzidanem borjaču, kjer so ga imeli vsi radi. Kasneje so ga radi imeli tudi Privški, Sepeti, Robežnikovi, skladatelji, ki so »tovariša Košuto«, kakor so ga imenovali, ko je služboval na ljubljanskem radiu, večkrat prosili, naj napiše tekst za slovensko popevko. Košuta je namreč v »zlatih letih slovenske popevke« deloval tudi kot tekstopisec. To je včeraj potrdila pevka Irena Tratnik, ki je sla-vljencu zapela dve njegovi popevki. V zvezi s popevko Tam, kjer sem doma, je Košuta postregel tudi z zabavno anekdoto. »V mojem besedilu se je kot dom pojavljalo morje, a sem moral to besedo spremeniti, ker pevec Edvin Flisar pač ni prihajal z morja. Na željo naročnikov besedila sem torej morje spremenil v gore,« je šaljivo dejal pesnik in pristavil, da je bil običajno določen tudi datum za oddajo popevke: »Lahko dobim to do jutri zjutraj?«. Slavljenec je nekoliko resneje specificiral, da je bil prilagodljiv samo pri pisanju besedil za popevke, besedil v poezijah pa ne bi, tako Košuta, spremenil niti za črko. Včeraj je jubilant povedal še vrsto zanimivosti, srečanja pa nismo proslavili le s knjigo, ki je - mimogrede - pošla v slabi uri (več kot 50 izvodov), temveč tudi z odlično čokoladno torto, s katero so slavljencu iskreno čestitali organizatorji sredine kavice s knjigo. (sč) Z jubilantom se je pogovarjala Nadia Roncelli, zbrane pa je nagovorila tudi Nela Malečkar iz Mladinske knjige fotodamj@n pogovor - Ob 80-letnici t Bogat pred V knjigi Mornar na kozi o otroštvu Pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta je pri 80 letih še vedno dejaven pre-mišljevalec družbe in živahen sogovornik, ki je življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano. Ob robu včerajšnje predstavitve avtobiografije Mornar na kozi smo slavljenca zaprosili za krajši pogovor, v katerem nam je zaupal marsikaj zanimivega o senčnih in svetlih trenutkih življenja v rojstnem Križu. Pri pisanju črpa veliko iz svojega spomina na otroštvo, ki je bilo kljub vojnemu času, kljub temu, da je bil oče interniran na Ka-labriji, prijetno in ljubeče, preživeli pa so zato, ker so doma imeli kozo. Najprej iskrene čestitke, gospod Košuta. Kaj se posamezniku v tako bogatem življenju, kot je bilo vaše, najbolj vtisne v spomin? Bojim se, da bo to vprašanje ostalo brez odgovora. Spomini se mi namreč kopičijo drug čez drugega in ob vsakem človeku, ki ga srečam, pridejo na površje drugi spomini. Danes v tem središču vidim sošolce iz realne gimnazije in na plan priha- / Primorski KULTURA Četrtek, 17. marca 2016 13 n Miroslavom Košuto id ribiči o časa ržaškega pesnika in pisatelja Jalnik spominov v domačem Križu -»Trume revežev so vredne večje solidarnosti« »Naša družina je dobro vedela, kaj pomeni iti s trebuhom za kruhom,« pravi Miroslav Košuta fotodamj@n iajo spomini na razred upajočih mladih ljudi, ki so želeli uspešno opraviti maturo. Po-amična življenjska obdobja so spravljena v posamezne predalčke in od trenutka je odvisno, kateri predalček želim osvetliti. Kako to, da ste se odločili napisati knjigo spominov, v kateri je zajeta samo četrtina vašega življenja? Zametki knjige segajo v konec 90. let minulega stoletja, ko sem zapustil mesto Naslovi so pač naslovi. Po mojem ima najlepše naslove Boris Pahor. Vedno sem obžaloval, da si nisem sam izmislil naslova Mesto v zalivu. avnatelja in umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča. Takrat sem na papir pravil nekaj zametkov spominov, ki so po godovinski nujnosti postali začetek knjige Kriško-kraške, drugi pa so rasli v to knjigo, ki sem jo prekinil, ko sem našel dva očetova zvezka in se mi je zdelo prav, da določena poglavja mojega življenja, vezana na očeta, dopolnijo njegovo pripoved. Tako je nastala zgodba, skoraj družinski roman, Spomini Angela Katice. Se opravičujem vsem tistim bralcem, ki bodo tu našli to, kar je bilo že od vsega začetka namenjeno Mornarju na kozi. Kako ste izbrali naslov za knjigo? Naslovi so pač naslovi. Po mojem ima najlepše naslove Boris Pahor. Od vsega začetka sem obžaloval, da si nisem sam izmislil naslova Mesto v zalivu. O mestu v zalivu sem velikokrat pisal, sanjal. Naslov Mornar na kozi pa se je razvil iz trditve literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja, ki je nekoč zapisal, da je Miroslav Košuta zadnji mornar slovenske celinske poezije. Ta oznaka se mi je zdela lepa in dejansko »zadeta«, po drugi strani pa obžalujem, da med Slovenci ni več tistega zanimanja za morje, ki bi si ga ta del naše obale z zalivom dejansko zaslužil. In ker sem v naslov moral vključiti tudi Kras, sem se odločil za kozo oz. vrsto koz, s katerimi smo preživeli vojno. Koliko je mogoče skozi zgodovino odkrivati tudi sedanjost? To boste morali vprašati Križane. Sedanji Križ ni več tista moja vas. Zdelo se mi je prav, da jo portretiram tako, kakršna je bila. Trume revežev, ki se zdaj potikajo čez Evropo, me spominjajo na naše tedanje pogoje, in moram opozoriti, da so vredne večje solidarnosti, kot jo uživajo. Ta vaša empatija do beguncev ima korenine v družinskih zgodbah? Imel sem nonota, ki je umrl v Turčiji kot kamnosek med gradnjo spomenika britanskim junakom. Se pravi kot migrant na Turškem. Njegov sin oz. moj stric si je kruh služil v Nemčiji. Naša družina je dobro vedela, kaj pomeni iti s trebuhom za kruhom. V preteklih dneh so vas že večkrat vprašali, ali bomo dočakali nadaljevanje avtobiografije. Bomo nekoč spoznali vaša ljubljanska leta in še nekatera druga poglavja vašega življenja? Potrjujem, da nadaljevanja ne bo. Sanela Čoralič tržaško knjižno središče - Po izboru revije Flavorwire Med temi policami se je vredno izgubiti ... Na seznam desetih krajev z najbolj izvirnimi knjižnimi policami so uvrstili tudi Tržaško knjižno središče TRST - Med desetimi zasebnimi in javnimi knjižnicami, v katerih bi se radi izgubili novinarji revije Flavorwire, so tudi police Tržaškega knjižnega središča. Tako izhaja iz članka, ki ga je za newyorško revijo zapisala Alison Nastasi, povzel pa italijanski spletni portal ilPost.it. Na seznamu so se znašle knjižne police, ki so bile avtorici v estetski užitek, ali pa so jo pritegnile zaradi iznajdljivih rešitev načrtovalcev: stopnic, ki se skrivajo za knjižnimi policami, polic inovativnih oblik in velikosti, neobičajne porazdelitve knjig ... Na seznam je uvrstila knjižnico nemškega stilista in kreativnega direktorja pariškega Chanela Karla Lagerfelda, večnadstropne knjižne police okusno opremljenega lofta v Rotterdamu, aprila v trstu Rokerka Gianna hišo ameriškega pesniškega para, kjer knjižne police obdajajo celo v tla vzidano kopalno kad ... A tudi svetle prostore Tržaškega knjižnega središče na Trgu Oberdan, ki jih je projektirala tržaško-ljubljanska naveza arhitektov mlajše generacije: ob domačinih Alešu Plesničarju in Igorju Spetiču tudi Nejc Batistič, Edvard Blažko in Marko Volk (studio SoNo Arhitekti). Kot piše tudi na spletni strani Flavorwire, je TKS tako knjigarna kot kulturno središče tržaških Slovencev, arhitekti pa so navdih za geometrično obliko knjižnih polici in pulta poiskali na pročelju bližnjega Narodnega doma, za katerega je načrte izdelal Maks Fabiani. Novica, da se je TKS pojavil na italijanskem in ameriškem spletnem porta- lu, je prijetno presenetila Plesničarja, saj nihče v ekipi ni imel stikov z avtorico omenjenega članka. »Načrt za Tržaško knjižno središče smo pred časom objavili na dveh portalih, ki se posvečata arhitekturi, arch-daily.com in divisare.com. Sklepam, da je avtorica tu črpala gradivo za svoj članek. Ta portala obiskujejo v glavnem arhitekti, da bi se seznanili z načrti kolegov, zato me zelo veseli, da je TKS sedaj spoznal tudi širši krog ljudi. To vsekakor pripomore tudi k širjenje sodobne arhitekturne kulture, kar se mi zdi zelo pozitivno, saj med opravljanjem svojega poklica le redko naletimo na arhitekturno ozaveščene ljudi. Česar ne poznaš, pa seveda ne moreš upoštevati in ceniti.« (pd) GREMO V KINO TRST - Sinoči se je v mestecu Fer-mo v Markah začela nova turneja Gian-ne Nannini, ki bo italijansko rokerko pripeljala tudi v Trst. Sedem let po uspešnem koncertu v Vili Manin bo tako energična pevka ponovno obiskala Furlani-jo - Julijsko krajino: tokratni koncert bo v sredo, 20. aprila, v dvorani Generali tržaškega gledališča Rossetti. Vstopnice so še na voljo in stanejo od 41 do 80€. Na turneji History Tour 2016 Gianna Nannini promovira ploščo History, ki je izšla oktobra lani ... le leto dni po izredno uspešni Hitalia, na kateri je interpretirala zanimiv izbor pesmi iz italijanske glasbene zakladnice. History pa je antološki album, na katerem je pevka zbrala največje uspešnice svoje plodne kariere, šest še neobjavljenih pesmi in »remake« pesmi Unestate italiana, popularne himne svetovnega nogometnega prvenstva, ki so ga leta 1990 odigrali v Italiji. Tovrstne plošče običajno objavljajo posmrtno, pravi Gianna, jaz pa sem želela sama odpeti svojo življenjsko zgodbo ... ZDA 2015 Dokumentarec Režija: Lisa Immordino Vreeland Ocena: ★★★★ Tudi samo enodnevni izlet v Benetke skoraj obvezno predpostavlja ogled palače z vrtom, ki gleda na enega najlepših delov Velikega kanala in je danes poznana kot muzej Guggenheim. To je palača Venier dei Leoni, ki je vse do leta 1979 bila dom ene najznamenitejših umetnostnih zbirateljic vseh časov, Peggy Guggenheim. Bizarna Peggy je prav do decembra 1979, se pravi trenutka svoje smrti, enkrat na teden odpirala hišo prebivalcem Benetk in turistom, da bi si lahko na stenah njenega doma ogledali najbolj aktualna dela priznanih svetovnih avtorjev, ki so bili večinoma tudi njeni veliki prijatelji. Tista Peggy, ki se je naposled dala pokopati prav na vrt beneške rezidence, čisto blizu groba njenih petnajstih kužkov, je te dni zaživela tudi na velikih platnih italijanskih dvoran. Za njej posvečen dokumentarec je poskrbela Lisa Immordino Vreeland, režiserka, ki je delo premierno predstavila na lanskem filmskem festivalu Tribeca. Film, ob portretu ene največjih zbirateljic sodobne umetnosti, pripoveduje tudi o tem, kako močno se je spremenilo zbirateljstvo: od časa, ko je predstavljalo predvsem ljubezen posameznika do umetnosti, do trenutka, ko je zbirateljska mrzlica v večini primerov le sla po zaslužku. Gospa Guggenheim je kopičenje in zbiranje umetniških del začela v Parizu, kamor ji je v starosti 21 let uspelo priti s pomočjo pol milijona dolarjev dediščine. V takratni evropski metropoli je imela priložnost spoznati Samuela Becketta in Constantina Brancusija, Marcela Duchampa pa tako očarati, da je postal njen osebni svetovalec za umetnost. V času nemške okupacije ji je iz Francije uspelo pretihotapiti za več kot 40.000 dolarjev umetnin. Sebe je razumela kot »babico« abstraktnega ekspresionizma. V filmu Lise Immordino Vree-land po daljšem obdobju tudi prvič slišimo njen pravi glas, zdolgočaseni ton, ki priča tudi o veliki žalosti ženske z markantnim akcentom newyorške visoke družbe, ki je na svoji koži doživela zelo boleče trenutke. Peggyjin oče je umrl v brodolomu Titanica, njena hčerka Pegeen pa je bila samomorilka. Portret ženske, ki je prvo polovico prejšnjega stoletja preživela med New Yorkom, Londonom, Parizom in Benetkami, je zelo zanimiv in podobno kot Allenov film Midnight in Paris, pričara občinstvu Pabla Picassa, Gertrude Stein in Alice B. Toklas, kot jih še nismo videli. V Trstu je film na ogled v kinu Fabbri. (Iga) Primorski VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Ukradeni portreti Simon Zamar živi in dela na Goriškem. V najstniških letih si kupi prvi fotoaparat Smena 8 in v šolski temnici razvije prvi film in fotografije. Splet življenjskih okoliščin mu prepreči tako želen vpis na šolo za oblikovanje in fotografijo. Zaide v svet računalnikov, kjer dela še danes. Fotografija, v različnih tehnologijah, ga stalno spremlja. Sedaj, ko hčerki že samostojno stopata v svet, si lahko jemlje več časa za risanje s svetlobo. Z nostalgijo gleda na analogno fotografijo in ceni fotografe, ki jo še negujejo. Sodeloval je na samostojnih in skupinskih razstavah. Tokrat se predstavlja s serijo »Ukradeni ^^^^^^^^ portreti« znanih in manj I znanih ljudi, ki jih je srečal I v življenju. Fotografije Simon Zamar o w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Lanski obračun finančne straže Davčnih utajevalcev še enkrat več kot leto prej Na Goriškem je lani v primerjavi z letom 2014 naraslo število davčnih utaj, ki so jih finančni stražniki odkrili. Med lanskim letom so ovadili 78 utajevalcev, medtem ko so jih pred dvema letoma obravnavali 34. »Siva ekonomija, boj zoper gospodarski in finančni kriminal, preprečevanje mednarodnih davčnih utaj in goljufij, preprečevanje potrate javnega denarja, boj proti korupciji, nadzor čezmejnega prevoza gotovine in zaščita potrošnikov: to so strateška področja, ki jim je finančna straža posvetila največ pozornosti v letu 2015,« pojasnjujejo s pokrajinskega poveljstva v Gorici. Lani so opravili 310 inšpekcij, ki jih je odredilo goriško sodišče, 11 pa je bilo inšpekcij, ki jih je zahtevalo računsko sodišče. Med 78 ovadenimi utajevalci jih je 40 zakrivilo hujša kazniva dejanja, ki so vezana na izdajanje ponarejenih računov in prikrivanje davčne dokumentacije. Obravnavali so 25 podjetij oz. fizičnih oseb, ki so registrirali svoj sedež v tujini, da bi se izognili Lani so zasegli 86.000 artiklov brez obveznih etiket in 707kilogramov prehrambenih izdelkov s ponarejeno znamko plačilu davkov. Odkrili so tudi 52 ljudi, ki so delali in prejemali plačila za delo, čeprav svojih dejavnosti niso prijavili davčnim službam. Ovadili so 22 delodajalcev, ki so zaposlovali 33 delavcev na črno in 22 delavcev z neveljavnimi pogodbami. Finančna straža je izvedla tudi 1927 kontrol, povezanih z izdajanjem računov. Ugotovili so 232 kršitev, kar predstavlja 12,4 odstotka opravljenih kontrol; za 13 kršiteljev so zahtevali zaprtje trgovin, na sodišču je bilo sprejetih 12 zahtev. Finančni stražniki so lani skupno zasegli približno 47 milijonov evrov; obravnavali so tudi 24 kršitev na področju tihotapljenja cigaret, pri čemer so zasegli 345 kilogramov tobačnih izdelkov in ugotovili 48.000 evrov utajenih davkov. Izsledili so dalje 96 oseb, ki so imele pri sebi večjo vsoto denarja od dovoljenih 10.000 evrov. Skupno se je nabralo 2.400.000 evrov, pri čemer so morali kršilci plačati kazni, ki so vredne 517.000 evrov. Lani je bilo obravnavanih 8 kršitev poslovnega prava, 34 lju- di je bilo ovadenih. Na področju stečajnega prava je bilo kršitev 52 in ovadb 122. Finančni stražniki so lani zasegli 85 ponarejenih bankovcev. Zaradi posedovanja droge so ovadili 10 ljudi; zasegli so 400 gramov mamil in 58 rastlin indijske konoplje. Razširjena je tudi prodaja ponarejenega blaga. Lani so zasegli 170 artiklov s ponarejeno blagovno znamko Made in Italy in 86.000 artiklov brez obveznih etiket. Ovadenih je bilo 18 ljudi. Zasegli so tudi 707 kilogramov prehrambenih izdelkov s ponarejeno blagovno znamko. V preiskavi Traffic - bila je med večjimi lanskimi preiskavami - so finančni stražniki razkrinkali mrežo tihotapcev goriva. Ovadili so 64 ljudi, 13 izmed le-teh so aretirali. V raznih krajih po Italiji so zasegli 21 tovornjakov, 764.000 litrov dizla, 13 nepremičnin in 7 nezakonitih črpalk; tihotapci so po Italiji prodali okrog devet milijonov litrov dizla in državni blagajni odtujili približno 5.600.000 evrov davkov. (dr) gorica - Uporaba javnega denarja Sanacija bunkerjev donosna goljufija Vse bolj intenzivno je delo, ki ga finančni stražniki opravljajo za zagotavljanje pravilne uporabe javnega denarja. Lani so na tem področju opravili 16 preiskav, najodmevnejšo so poimenovali Bunker. Septembra lanskega leta so ovadili bivšega funkcionarja deželne agencije za državno premoženje in tri podjetnike - enega italijanskega državljana in dva brata iz Romunije. Preiskovalci so pod drobnogled vzeli postopke sanacije zaklonišč, ki so jih na goriškem Krasu in drugje ob nekdanji meji med Italijo in Jugoslavijo zgra- Finančni stražnik na delu dili po drugi svetovni vojni. Pozornost finančnih stražnikov so pritegnila dela za sanacijo in zagotovitev varnosti na območjih bunkerjev iz časa hladne vojne, s katerih je agencija za državno premoženje FJK s sedežem v Vidmu dala odstraniti kupole. Strehe zaklonišč iz neprebojnega jekla so po odstranitvi odstopili zbirnim centrom, ki so na ta način prišli do velike količine dragocenega materiala, saj je vsaka kupola tehtala več ton. Finančni stražniki so ugotovili, da so bila dela opravljena zelo površno: podjetje je odstranilo kupole, vendar ni poskrbelo za zagotovitev varnosti na območjih zaklonišč. V nadaljevanju preiskave je finančna straža tudi s pomočjo spletnih strani in medijev razkrila, da je deželna direkcija agencije za državno premoženje FJK izpeljala en sam javni razpis za izbiro podjetja, ki mu je nameravala zaupati sanacijo bunkerjev. Javno naročilo za odstranitev 30 kovinskih kupol in stolpov je objavila leta 2012. Tudi postopek javnega naročila ni bil izpeljan zakonito, saj so bila za izvajalca sanacije imenovana ravno podjetja, ki so v preteklosti že odpeljala večje količine jekla v skupni vrednosti več sto tisoč evrov, ne da bi država pri tem kaj zaslužila. Javno naročilo je bilo oddano za zelo nizko, povsem neprimerno vsoto: 37.550 evrov. V okviru ostalih preiskav porabe javnega denarja so finančni stražniki preverili izplačilo 2.200.000 evrov javnih prispevkov in ugotovili, da so si tri osebe nezakonito prilastile 188.000 evrov. Preverili so tudi več postopkov javnega naročanja, ki so skupno vredni 115.000 evrov; v štirih primerih, vrednih 77.000 evrov, so ugotovili nekaj nepravilnosti, zaradi česar so ovadili sedem ljudi. Finančni stražniki so opravili 50 kontrol glede koriščenja olajšav za zdravstvene in druge storitve; nepravilnosti so ugotovili pri 82 odstotkih obravnavanih primerov. (dr) ronke - Nasprotniki združevanja pri Jadru Skrbita jih periferija in zaščita Slovencev S člani društva Jadro so se v torek srečali predstavniki ronškega odbora, ki nasprotuje združitvi Ronk z občinama Tržič in Štarancan. V imenu odbora je navzoče na sedežu Jadra nagovorila Liliana Visintin, za njo so ostali člani utemeljevali, zakaj naj bi bila združitev potrata denarja. Povedali so, da naj bi v novi občini s 50.000 prebivalci plačevali več davkov in da naj bi s težavo uveljavljali zahteve perifernih območij. Govor je bil tudi o zaščiti slovenske narodne skupnosti, na kar je predsednik Jadra Karlo Mucci že nekajkrat opozoril. »V novi občini bi seveda morali upoštevati vsa zaščitna določila, vendar bi hkrati morali opraviti na novo vse korake, ki vodijo do zaščite Slovencev. Izreči bi se moral nov občinski svet in določiti zoni- Če bodo v eni občini proti, bo referendum neveljaven Srečanje na sedežu Jadra Če se bo samo v eni izmed treh občin večina volivcev izrekla proti združevanju, bo referendum o združitvi Ronk, Štarancana in Tržiča neveljaven. Na to računajo v Ronkah, kjer naj bi nasprotniki združevanja predstavljali večino; v Štarancanu naj bi bilo razmerje med nasprotniki in zagovorniki precej izenačeno, medtem ko naj bi zamisel o ustanovitvi nove občine podpirala večina Tržičanov. Referendum bo predvidoma 19. oz. 26. junija. Zaradi njegove izvedbe zacijo za izvajanje zaščite,« pravi Mucci, ki skupaj s številnimi prebivalci Ronk deli zaskrbljenost, da bi nova občina zanemarjala periferijo. »V Ronkah se vsi poznamo; za katerokoli težavo je občina na razpolago. Sprašujem se, ali bi bilo tako tudi v občini s 50.000 prebivalci,« pravi Karlo Mucci. Glede zaščite slovenske narodne Četrtek, 17. marca 2016 1 5 APrimorski ~ dnevnik gorica - ENI Zaračunali 344 evrov za prazno stanovanje Družba ENI jim je za prva dva meseca letošnjega leta poslala račun, vreden 344 evrov, čeprav je njihov dedek umrl pred dvema letoma in je od takrat njegova hiša v Romansu prazna. S tem in s številnimi podobnimi primeri se v zadnjih dneh ukvarjajo člani odbora Bollet-te pazze, ki nadaljujejo z zbiranjem dokumentacije, saj se nad ravnanjem družbe ENI pritožuje vse več ljudi. Družba ENI v omenjenem primeru smrti odjemalca zvrača krivdo na sorodnike pokojnega, ki niso prekinili pogodbe o dobavi plina; po drugi strani je 344 evrov za nično porabo kakorkoli odločno previsoka vsota. »Doslej smo zbrali 150 računov, za katere odjemalci opozarjajo, da so neupravičeno višji kot v preteklosti. Z zbiranjem še nadaljujemo, na voljo je po novem tudi naslov elektronske pošte bol-lettepazze.go@gmail.com. Vedno več ljudi se postavlja v stik z nami; veliko je starejših občanov, ki so spričo visokih računov še posebej zmedeni,« pravi predstavnica odbora, sicer tudi pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, in pojasnjuje, da račune zbirajo tudi v Ulici Cascino 5/D vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro. »Fotokopijo računa je mogoče pustiti tudi v baru Commercio,« še razlaga Gironcolijeva in napoveduje, da bodo po veliki noči izpeljali niz informativnih srečanj ne samo v Gorici, ampak tudi v Gradišču, Tržiču in Krminu. Po njenih besedah še niso rešili vseh težav s plinom in se že odpira nova fronta; družba ENI je namreč s 1. decembrom lanskega leta prevzela od podjetja EstPiu tudi dobavo električne energije. Zadeva odmeva tudi na deželi. Sara Vito, deželna odbornica za okolje in energetiko, je včeraj v odgovoru na svetniško vprašanje deželnega svetnika Ro-dolfa Ziberne napovedala, da bodo združenja potrošnikov s svojimi predstavniki lahko prisotna na srečanjih omizja, ki ga je sklicala dežela z družbo ENI za reševanje težav zaradi previsokih računov za dobavo plina. Deželna odbornica se je v prejšnjih dneh skupaj s predsednikom pokrajine En-ricom Gherghetto odpravila v Rim, kjer so jima predstavniki družbe ENI zagotovili pripravljenost na dogovarjanje in reševanje težav. (dr) maja ne bo občinskih volitev v Ronkah in Tržiču. Če se bodo na referendumu volivci iz ene izmed treh občin izrekli proti združitvi, bo referendum neveljaven in bodo pred koncem leta morali izpeljati občinske volitve v Ronkah in Tržiču. Volitve bodo v tem primeru predvidoma v začetku decembra, saj je treba upoštevati, da bi v Tržiču lahko prišlo tudi do balotaže, če v prvem krogu nihče od županskih kandidatov ne bo presegel 50 odstotkov glasov. skupnosti se je januarja izrekel paritetni odbor, ki je prižgal zeleno luč za nadaljevanje postopka. Združitev treh občin kot taka še ne pomeni, da bodo pravice Slovencev kršene; izvajanje zaščite bi namreč po združitvi lahko razširili tudi na sedanjo občino Štarancan, ki ni vključena v območja, kjer se izvajajo zaščitna določila. aEn Si TRILOGIJA UTRINKOV IZ PRVE SVETOVNE VOJNE RAZSTAVA SANI TETA V PRVI SVETOVNI VOJNI CLAUDIO PEŠCI JARKI -TRINCEB JOŠKO il JAN PRINČIČ L1TX OBNUB1LATA Danes, četrtek 17.3.2016 ob IS.00 uri KULTURNI DOM L"LI.Hhss,Z0 GORICA 1 0 Četrtek, 17. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji gorica - Nadškofova »budnica« ob prazniku zavetnikov Mesto lahko izbira »med zrelo žensko in ostarelo gospo« Nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli nagovarja zbrane v stolni cerkvi (desno), Alessandro Arbo z nagrado mesta, ki sta mu jo včeraj izročila župan in nadškof (levo) bumbaca gorica - Nocoj Rupel o vzgoji • • ■ 0» «v • in psihofizični učinkovitosti V dvorani msgr. Franca Močnika ob svetoivanski cerkvi v Gorici bo nocoj ob 20. uri predavanje prof. Alda Rupla na temo Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti. Rupel je diplomiral v Rimu na Visoki šoli za telesno vzgojo in v Vidmu na Fakulteti za tuje jezike. Skoraj trideset let je poučeval na šolah vseh stopenj, nato je bil odgovoren za goriški sedež Slorija. Strokovno se ukvarja s psihomotoriko in telesno govorico. Ohranjanju duševne in telesne pripravljenosti je potrebno posvečati pozornost vse življenje, saj drži slovenski pregovor, ki pravi: »Vprašala bodo stara leta, kaj so delala mladostna«. Že v otroštvu starši, šola in druge vzgojne ustanove skrbijo za vsestranski razvoj otroka in mu skušajo privzgojiti delovne navade na različnih področjih. Z vzgojo in zgledom skušamo otrokom posredovati, kako je za ohranjanje dobrega počutja pomembno, da smo stalno telesno in duševno aktivni. Predavanje prireja skupnost družin Sončnica. Župan Ettore Romoli in nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli sta sinoči v stolni cerkvi izročila nagrado mesta glasbeniku in muzikologu Alessandru Arbu, »ki ime Gorice ni ponesel v kateri koli kraj, temveč v eno od dveh evropskih prestolnic, v Strasbourg, kjer predava na oddelku za muzikologijo,« je uvodoma povedal Mauro Ungaro v imenu odbora, ki nagrado podeljuje. »Mesto je veliko dalo, prav bi bilo, da bi tudi kaj dobilo, pod pogojem seveda, da bo gradilo na priložnostih,« je dejal nadškof, župan je pripomnil: »Res, drugim smo dali možgane in talente naših sinov, ki jih pogrešamo. Naše mesto pa je kljub bremenu preteklosti odreagiralo, ni se zaprlo, dobilo je pot iz krize in lahko gleda z večjim zaupanjem v prihodnost.« In dodal je: »Nagrada za Alessandra Arba je obenem poklon neprecenljivi glasbeni tradiciji našega mesta.« Še bolj kot nagrada, ki je šla v prave roke - »Gorico nosim v srcu ter vedno in povsod govorim o njej, z ljubeznijo,« je o sebi povedal Arbo -, je včerajšnji praznik mestnih zavetnikov, svetih Hilarija in Ta-cijana, zaznamovala nadškofova homilija med dopoldansko mašo pred predstavniki mestnih oblasti. Nadškofove besede - če jim odvzamemo svetopisemsko »preobleko« - so bile jasne, odražale so stanje duha in so ciljale na tiste, ki krojijo usodo mesta: »Perečih vprašanj seveda ne manjka, ta so bolj ali manj zahtevna in kompleksa. Toda bolj kot druga mesta se mora Gorica vprašati: "Kdo sem? Kdo želim biti?" Odgovor, ki sem ga pogosto slišal, ni razložil, "kdo sem" ali "kdo - upam - bom postal", temveč "kdo sem bil" ali "kaj bi bil postal, ko bi ..."«. Nadškof, ki po treh letih od imenovanja ima Gorico tudi za svoj dom, je torej postavil temeljno vprašanje o identiteti mesta. Razmislek o tem je včeraj spodbudil z biblijskim poistovetenjem mesta z žensko. »Strinjamo se, da Gorice ne moremo primerjati z mladim in obetavnim dekletom. Všeč bi nam bilo, toda demografske dinamike zadnjih let ne dopuščajo utvar. Morda kdaj drugič ..., čudeži so vedno mogoči. Lahko pa Gorica za svojo identiteto izbira med dvema podobama, ki sta izraz različnih življenjskih obdobij: med zrelo žensko, ki v sebi še ima življenjsko silo, sposobna je rojevati in sprejemati svoje sinove, ter ostarelo žensko, ki se postopno zapira življenju. Priznajmo si z iskrenostjo, a hkrati z obžalovanjem, da bolj enostavna in samoumevna izbira je za Gorico prepustiti se dostojanstveni starosti ... , postati kakor ostarela gospa, ki z dostojanstvom doživlja svojo starost, lepo je oblečena in urejena, pa čeprav ne ravno po modi, ki z doma ne stopi brez ogrlice iz biserov okrog vratu, brez rdečila na ustnicah in pudra na ličnicah ter neizogibne črne torbice. Takšne osebe se postopno zapirajo vase, postajajo nedejavne in vse bolj osamljene, vendar ne izgubijo svojega ponosa.« »Bolj zahtevna je za naše mesto druga pot,« je svoje nagovarjanje zbranih v katedrali nadaljeval nadškof: »Odreagirati z realizmom in hkrati z zaupanjem v življenje kakor zrela in močna ženska, ki se sooča s svojimi odgovornostmi, pa čeprav ni več dvajsetletna, ki mladim vliva upanje, ki prišleke sprejema, jim ponuja zaposlitvene priložnosti in integracijo, ki se upira zidu, ki jo je dolga leta ločeval (in je le navzven porušen, saj še stoji v glavah in srcih), ki gradi na odnosih in snuje skupne pobude, ki zna ovrednotiti svoje bogastvo jezikov in kultur, ki zna negovati svoje najboljše resurse - podjetnost, delavnost, solidarnost in prostovoljstvo, ki so med nami vrašče-ni bolj, kot se morda zavedamo. Je zahtevno? Je utvara? Prepuščam tudi vam odgovor ...,« je svojo »budnico« sklenil nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli. (ide) gorica - Predstavili monografijo Glasbene matice Glasbena umetnost za preseganje kulturnih in nacionalnih mejnikov Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju - Trst, zgodovinska monografija, ki jo je lani izdala Glasbena matica, je v torek doživela ponovno predstavitev v goriškem Kulturnem domu. Pod pokroviteljstvom pokrajine Gorica, SKGZ in SSO je Glasbena matica k sodelovanju povabila več govornikov, ključnih za nastanek dela. Urednik Aleksander Rojc, nekdanja in Mamice izdelale košarice, otroci bodo barvali pirhe Iz vrvice so izdelale košarice, v katere bodo otroci položili pirhe, ki jih bodo pobarvali prihodnji teden. V sovo-denjskem Kulturnem domu Jožef Češ-čut so v torek uspešno izpeljali velikonočno ustvarjalno delavnico za odrasle, ki jo je društvo Sovodnje priredilo v sodelovanju z društvom Karnival. »Ker je bila lanska delavnica za otroke zelo uspešna, smo se letos odločili, da priredimo delavnico še za starše. Med udeleženkami so bile tako mamice otrok kot odbornice obeh društev; družba je bila zelo prijetna, tako da smo res zadovoljne,« v imenu prirediteljev pojasnjuje Karin Tommasi in napoveduje, da bo ustvarjalna delavnica za otroke v četrtek, 24. marca, ob 15.30, ko bo na vrsti tudi pravljica o velikonočnem zajčku. Vpise bodo zbirali do 22. marca na telefonskih številkah 0481-882262 in 338-4309606 (Karin po 18. uri). Velikonočna delavnica v Sovodnjah bumbaca Občinstvo v Kulturnem domu (levo) in govorniki na predstavitvi publikacije (desno) bumbaca sedanja predsednica Glasbene matice, Nataša Paulin in Milena Padovan, ter Tatjana Rojc v vlogi moderatorke so postavili tehtne govore kot podlago za častnega gosta, zgodovinarja Fulvia Salimbenija. Zamisel za nastanek knjige je bil preprost vzgib združiti in izdati besedila, ki so bila pripravljena za simpozij ob stoletnici Glasbene matice. Večjezična knjiga (slo- gorica - Telefon Nova številka agencije za prihodke Z današnjim dnem ima pokrajinski urad agencije za prihodke iz Gorice novo telefonsko številko, in sicer 0481-093311. Dosedanja telefonska številka 0481-345011 in številka faksa 0481-345000 nista več aktivni, so včeraj sporočili iz agencije. Koristniki storitev lahko kličejo tudi na brezplačno zeleno številko 848800444, za informacije in pojasnila lahko pišejo sporočilo na naslova elektronske pošte up_gori-zia@agenziaentrate.it in up_gori-zia@pce.agenziaterritorio.it. Iz agencije za prihodke se opravičujejo občanom za morebitne težave. venščina, italijanščina, angleščina) presega glasbene tematike, kar lahko pripišemo tudi razvejani naravi delovanja Glasbene matice. Z izpostavami po Furlaniji Julijski krajini je v tesni povezavi s kulturnimi društvi celega obmejnega prostora, s pomočjo govorice glasbe presega kulturno-na-cionalne mejnike in ponuja odgovore k reševanju nacionalnih vprašanj. Na podlagi teh vsebinskih izhodišč je rezultat knjiga, ki ponuja oris družbenega razpoloženja v Trstu v drugi polovici 19. stoletja pa vse do pričetka druge svetovne vojne. Čeprav se osredotoča na podajanje kulturnega miljeja Trsta, lahko vzporednice povlečemo s Srednjo Evropo v širšem smislu. To je potrdil Salimbeni, ki je v orisu družbenega in političnega stanja Srednje Evrope jasno ujel vzdušje Trsta in drugih mest na prelomu v 20. stoletje. Njegov zgodovinski komentar je izhajal iz pojmovanja, da sta se takrat filozofija in mentalite-ta srednjeevropskega človeka najjasneje izrazili skozi glasbo, literaturo in likovno umetnostjo - področja, ki jih knjiga podrobno obravnava. V Trstu se po njegovem mnenju odpira tudi vprašanje slovanstva ali več-slovanstva. Tukaj pa se lahko navežemo na Gorico, ki ni nikoli zares pogledala tej več nacionalni pojavnosti naravnost v oči. Pogosto se je sramežljivo ozirala vstran, kar tudi danes počne in ne zna izkoristiti bližine Nove Gorice, da bi se odprla svetovljanskemu vzdušju mesta naproti in krajšala razdalje med ljudmi. Dogodek v Kulturnem domu so podprle NŠK, posoška državna knjižnica, združenje Dante Alighieri in Forum. Nagrajeni 10-letni pianist Daniel Liut profesorice Erike Zavadlav z Glasbene matice, ki je uvodoma zaigral dve skladbi, je podčrtal ozadje, zaradi katerega je publikacija v osnovi nastala. Metka Sulic / Primorski GORIŠKA Četrtek, 17. marca 2016 17 šempeter - Hudo poškodovan moški umrl po neuspešnem oživljanju Namesto kisika dovajali smejalni plin ŠEMPETER Kdo bo odgovarjal za napačno napeljavo? V Kolektor Kolingu, ki je skupaj s podjetjema IMP in CPG gradil novo ur-genco šempetrske bolnišnice, so navedli, da je bil za vgradnjo in dobavo medicinske opreme odgovoren Me-dicoengineering. V tem podjetju so pojasnili, da so le dobavili medicinsko opremo, ki je priključena na pline, priklope plinov pa je izvajal Medicop. Pojasnilo je prišlo tudi iz podjetja Medicop. Navedli so, da so v šempetrski urgenci izvedli instalacijo medicinskih plinov in nato izvedli vse teste skladno s pogodbo. Ti so bili uspešno opravljeni, kar dokazuje dokumentacija, so zatrdili. Medicop skladno s pogodbo ne odgovarja za priklop stativa ter njegovo pravilno delovanje, zato se od morebitnih napak ograjujejo. Reanimacijski prostor v Šempetru ter Robert Bizjak Ovidoni in Nataša Fikfak foto k. m. Zdravnici, ki sta v novem šempetrskem urgentnem centru 10. marca sodelovali pri nudenju nujne medicinske pomoči 52-let-nemu delavcu družbe Esal, ki se je hudo poškodoval na delovnem mestu, sta posumili, da je moralo pri postopku reanimacije nekaj iti zelo narobe. Kljub popolno izvedenemu postopku je moški umrl. Ko sta zdravnici samoiniciativno začeli raziskovati, kje bi lahko prišlo do napake, sta pri preizkusu napeljave medicinskih plinov odkrili, da iz cevi namesto kisika priteka smejalni plin oziroma 100-odstotni dušikov oksidul, ki se uporablja za izvajanje anestezije. Vodstvo bolnišnice je reanimacijski prostor takoj po odkritju napake zaprlo, o dogodku pa obvestilo policijo, ministrstvo in svojce pokojnika. Da so namesto kisika hudo poškodo- vanemu moškemu iz Kanala dovajali smejalni plin, je bilo ugotovljeno v torek ob 14. uri. Ali je bilo prav to za moškega usodno, še ni znano, saj vsi rezultati sodne obdukcije, ta je bila odrejena že zaradi tega, ker se je moški poškodoval v delovni nesreči, še niso znani. »Čeprav še nimamo dokončnega ob-dukcijskega izvida in jasnega vzroka smrti ne vemo, sem obvestila ženo pokojnika, da obstaja sum na morebitni zaplet znotraj reani-macijskega postopka,« je včeraj povedala direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak. »Tragični dogodek nas je v bolnišnici izredno pretresel in šokiral. Zavedamo se, da je varna obravnava pacienta naša primarna naloga, zato smo izvedli vse potrebne ukrepe, da bi preprečili ponovitev dogodka,« je še dodala direktorica. krmin - Razstava na sedežu društva Societa Cormonese Austria S fronte v Galiciji Na ogled bodo posnetki vsakdanjega življenja avstro-ogrskih vojakov Vsakdanje življenje vojakov na vzhodni fronti Vsakdanjemu življenju avstro-ogrskih vojakov iz naših krajev na fronti v Galiciji med prvo svetovno vojno je posvečena fotografska razstava, ki jo bo društvo Societa Cormonese Austria odprlo jutri ob 18. uri na svojem sedežu v Ulici Matteot-ti 14 v Krminu. Gre za deseto razstavo, ki jo posvečajo stoletnici prve svetovne vojne. Tokrat bodo postavili na ogled fotografije avstro-ogrskih vojakov v Galiciji, Bukovini in na Karpatih od avgusta 1914 do novembra 1918. Vojaki so v zaledju fronte preživljali prosti čas v družbi krajevnega prebivalstva. S sankami so se spuščali po zasneženih pobočjih, s čašo piva v rokah so prisluhnili krajevnim glasbenikom. Pogosto so se udeleževali krajevnih praznikov, tudi verskih procesij, nagovarjali so domača dekleta. Na ogled so tudi fotografije sanitetnih služb; posebno zanimiv je posnetek zobozdravnika, ki je vrtal zobe brez zaspanke. Vojaki so pomagali kra- jevnemu prebivalstvu pri vsakdanjih opravilih - od žetve žita do žaganje drv. Pri krminskem društvu - spodbujevalec raziskav o prvi svetovni vojni je zlasti njegov predsednik Giovanni Panzera -se želijo z dokumentarno fotografsko razstavo pokloniti spominu na preštevilne vojake z goriškega konca, ki so umrli v Galiciji in Bukovini oziroma so se ob koncu prve svetovne vojne čudežno vrnili iz ruskega ujetništva v Sibiriji. Vodstvo bolnišnice pojasnjuje, da je ur-gentni center decembra lani prevzelo kot popolnoma izpravnega, z vso potrebno dokumentacijo in podpisi, ki so potrjevali, da je objekt brezhiben v vseh podrobnostih. Da bi bil z zamenjavo plinov povezan še kakšen primer na urgenci, direktorica še ne more ne potrditi, ne zanikati, saj preiskava dogodka še poteka. »Pri izvajanju reani-macijskega postopka imajo priključki takšne nastavke, da se ne morejo s strani osebja zamešati,« pa je včeraj poudarila in tako posredno zanikala, da bi lahko do zamenjave prišlo zaradi napake osebja. »V bolnišnici imamo centralne napeljave medicinskih plinov, urgentni center je eden od odjemnikov teh plinov,« pojasnju- Vzrok smrti bo pojasnila obdukcija, kije bila odrejena že zaradi tega, ker se je moški poškodoval v delovni nesreči je predstojnik tehnično-oskrbovalne službe v bolnišnici Robert Bizjak Ovidoni in obenem zanika možnost, da bi prišlo do napake pri polnjenju rezervoarjev za medicinske pline, več pa ni mogel pojasnjevati, ker so podrobnosti stvar kriminalistične preiskave. Da zadevo resno preverjajo, so potrdili na policijski upravi, kjer preverjajo sum kaznivega dejavna povzročitve smrti iz malomarnosti, preverjajo pa tudi ravnanja odgovornih oseb. Kriminalisti so z več osebami že opravili razgovor in zasegli določeno dokumentacijo. V reanimacijskem prostoru urgence se sicer nahajajo štirje bloki, kjer so napeljani medicinski plini. Napaka je bila samo na enem, prostor so zaprli, čeprav je bila napaka že včeraj ponoči odpravljena in s strani fo-renzikov izveden nadzor iz izhodov kisika. O dogodku je bila obveščena tudi predsednica sveta zavoda bolnišnice Anita Manfre-da in vsi člani sveta zavoda. »Tudi mi bomo zahtevali odgovornost tistega, ki je odgovoren za to napako,« je zaključila predsednica sveta zavoda. Katja Munih šempeter i • • Ministrstvo naročilo preverjanje inštalacij Ministrica Milojka Celarc Kolar »Ministrstvo za zdravje obžaluje dogodek, ki se je zgodil v bolnišnici v Šempetru. V bolnišnici so upoštevali Protokol za javljanje opozorilnih nevarnih dogodkov in so takoj stopili v stik s svojci pokojnega, ministrstvom za zdravje, policijo in tehničnimi službami. Preiskava še poteka. Z rezultati preiskave bomo sproti obveščali javnost. Ker preiskava še ni končana, izsledkov ne želimo prejudicirati,« so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili na ministrstvu, kjer so takoj po seznanitvi z opozorilnim nevarnim dogodkom naložili tudi vodstvom vseh ur-gentnih centrov, da nemudoma preverijo inštalacije in medicinsko opremo. Ministrstvo za zdravje je že prejelo povratno, ustno informacijo, da pri njih niso ugotovili napak. »Na ministrstvu za zdravje spremljamo dogajanje v šempetrski bolnišnici in se bomo glede na izsledke uradne preiskave, ki poteka, tudi takoj ustrezno odzvali. Na ministrstvu se zavzemamo za izboljšanje kakovosti in varnosti, zato spodbujamo izvajalce, da opozorilne nevarne dogodke analizirajo in o njih verodostojno poročajo, saj s tem preprečijo njihovo ponovitev in morebitno škodo za druge bolnike,« so še zapisali in dodali, da primera ne bodo komentirali do zaključka preiskave. Ministrica za zdravje Milojka Celarc Kolar pa je včeraj za STA povedala, da ministrstvo za dogodek, ki je lahko bil človeška napaka, ne more nositi odgovornosti. Spomnila je, da je ministrstvo investitor in da je vse postopke za urgentni center izpeljalo v skladu z zakonodajo, zagotovilo je gradbeni, projektni in druge nadzore. A o tem ne želi špekulirati, saj da je treba počakati, da kriminalisti in preiskovalni sodnik oz. pristojne institucije pregledajo vso dokumentacijo in izvedejo preiskavo. (km) gorica - Še o domnevnem grobišču »Ministrstvo razpolaga z dodatnim gradivom« Fojbo omenja eden izmed dokumentov, ki preusmerja k drugemu dokumentu V februarju je predsednik goriškega združenja Lega nazionale napovedal, da naj bi bil pri Manzanu na Videmskem ugotovljen obstoj grobišča, v katerega naj bi divizija Garibaldi Natisone zmetala trupla več sto nedolžnih. O tem je včeraj tekla beseda tudi v deželnem svetu. »Na temo morebitnega obstoja fojbe na območju Manzana se je odbornik Gianni Torrenti v torek sestal v Rimu z visokim funkcionarjem Farnesine, ki je zagotovil, da je zunanje ministrstvo s tem seznanjeno in da pozorno spremlja zadevo. Ministrstvo meni, da bi lahko v okviru zakonodaje financirali raziskave o tedanjem dogajanju,« je deželna odbornica Sara Vito odgovorila na vprašanje, ki ga je svetnik Demokratske stranke Mauro Trava-nut naslovil na Torrentija, ta pa je bil včeraj odsoten zaradi rimskih obveznosti. Po navajanjih Sare Vito »je Lega na-zionale iz Gorice pregledala dokumente o grobišču pri Manzanu, s katerimi razpolaga Farnesina. Zunanje ministrstvo ima kopijo gradiva, ki prihaja z notranjega in obrambnega ministrstva, na voljo pa je že od konca sedemdesetih let. Goriško združenje je na srečanju s Torrentijem posredovalo deželi prošnjo, naj se aktivira, zato da se v zadevo poglobijo kvalificirani zgodovinarji. Torrenti je predsedniku Lege nazionale dejal, da je naloga zgodovinarjev opraviti raziskave in - če bodo presodili, da je pregledano gradivo zanimivo - da bi bilo primerno vplesti v presojo raziskanega še univerzo. Kljub temu se je Torrenti informiral v Rimu o tem, kaj lahko pritiče njegovemu odborništvu«. V deželnem svetu je bilo še povedano, da ministrstvo lahko izroči raziskovalcem dodatno gradivo, ki doslej ni bilo dostopno, popisano in pregledano: »Kar pa zadeva domnevni obstoj skupinskih grobišč, kar omenja eden izmed pregledanih dokumentov, ki preusmerja k drugemu dokumentu, ki pa trenutno ni bil najden, v kolikor naj bi bil - tako pravijo na ministrstvu - v drugih arhivih, je državno tožilstvo v Vidmu uvedlo preiskavo.« 1 0 Četrtek, 17. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji TRŽIČ Zaposlijo grobarja Tržiška občina bo v okviru projektov za družbeno koristna dela zaposlila grobarja, ki bo delal v pogrebni službi. Prijave zbirajo v uradu za delo na Trgu Salvo d'Acquisto v Tržiču do 25. marca; vložijo jih lahko delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. KOSTANJEVICA Čezmejni križev pot Goriški in novogoriški dekanat prirejata jutri čezmejni križev pot s ciljem na Kostanjevici nad Novo Gorico; začel se bo ob 20.30 na Travniku v Gorici. Molili bodo v slovenščini in italijanščini. GORICA Dan državne enotnosti Ob današnjem dnevu italijanske državne enotnosti, zastave in himne bo ob 10.30 na Travniku v Gorici svečanost, na kateri bo nastopila godba na pihala konjeniške brigade Poz-zuolo del Friuli. ŠTARANCAN Praznik z ždrali Združenje Co.Na praznuje desetletnico delovanja. Ob jubileju se bodo ljubitelji ptic zbrali v opazovalnici na otoku Cona, kjer je te dni mogoče opazovati več desetin ždralov (v latinščini Grus Grus). GORICA Odkrivanje arhivov V Gorici bo jutri voden obisk mestnih arhivov. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri v državnem arhivu v Ulici Ospitale na Placuti. TRŽIČ Zračno onesnaževanje Odbor San Valentino - Cittadini per la salute pireja jutri ob 18. uri v dvorani občinskega sveta na Trgu Republike v Tržiču debatni večer na temo zračnega onesnaževanja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. ÏM Gledališče Ob irski glasbi bodo zaplesale tudi »lesene noge« Poleg likovnih in fotografskih razstav ter predstavitev knjig in drugih pobud v kavarni HiC ob pevmskem mostu v Gorici potekajo občasno tudi glasbeni večeri. Tako bo ob koncu tedna, ko bodo gostom kavarne postregli z nastopom skupine Wooden Legs in z irsko glasbo. Peterico mladih tržaških glasbenikov druži namreč ljubezen do stare keltske in irske ljudske glasbe. Na programu bodo popularne balade pa tudi izvirni napevi, ki so pisani na kožo tržaškega benda. Člani skupine Wooden Legs - ime bi lahko poslovenili »Lesene noge« - prihajajo v Gorico, potem ko so že nastopili v mnogih krajih Italije in tujine. Predstavili bodo tudi svojo CD ploščo, ki je izšla lani. Organizatorji napovedujejo, da bo na večeru veselo. Točili bodo irsko pivo Guinness, ki bo spodbudilo dobro voljo in prispevalo k temu, da bodo ljudje tudi zaplesali, pa čeprav bo kdo imel »leseno nogo«. Kavarniško-glasbeni večer bo jutri, 18. marca, z začetkom ob 20. uri. (vip) Wooden Legs nikolaj kovacic »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. V KULTURNEM DRUŠTVU GRGAR: v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri ponovitev poetične komedije »Zidarja« (Radoš Bolčina, Robert Cotič, Zarja Pavlin); www.kdgrgar.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 17. marca, ob 21. uri »Il mondo non mi deve nulla« (igrata Pamela Villoresi in Claudio Casadio); informacije po tel. 0481-969753, www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v soboto, 19. marca, ob 21. uri »La sagra della primavera« in »Bolero« (nastopajo plesalci MM Contemporary Dance Company); informacije po tel. 0481-532317, info@artistiassociatigo-rizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 18. marca, ob 20.45 koncert za klavir in orkester (Beethoven), nastopata Mitteleuropa Orchestra in pianist Alexander Gadjiev; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 19. marca, ob 20. uri »Draga Jelena Serge-jevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. U Kino »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 »Ikarus - Kronološki in zgodovinski opis razmer Slovencev na Goriškem 1914-1925« (Rok Sanda); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. KOMIGO BABY v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri »Lunožer - zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju«, nastopa skupina BimboTeater iz Ljubljane; informacije tel. 0481-33288. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 17. marca, ob 20.45 »Tanti lati - Lati-tanti« (Ale in Franz). Za izvenabon-majski nastop Vittoria Sgarbija o baročnem slikarju Caravaggiu, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20.45 je v teku pred-prodaja vstopnic; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal Razstave Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 17.45 »Room«; 20.30 (niz »Viaggio nella Memoria 2016«) »Il ter-zo uomo«. Dvorana 3: 18.00 - 19.50 - 22.00 »Weekend«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 20.20 - 22.20 »Ri-sorto«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Ave, Cesare!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.15 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 5: 17.15 - 20.10 »Suffragette«; 22.10 »Forever Young«. V CERKVI V ŠTANDREŽU bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri koncert sakralne glasbe zbora Slovenske filharmonije (dirigentka Martina Batič, na orgle igra Gašper Banovec). Prireja ZCPZ Gorica; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 18. marca, ob 20.45 koncert dua Bohemico (Anna Jakubcova - flavta, Pavel Cuchal - kitara); informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it. GLASBENA MATICA Gorica prireja 9. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev Glasbene matice bo v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah v sredo, 23. marca, ob 18. uri. H Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI IN DIJAŠKI DOM prirejata predavanje za starše »Prednosti dvojezične vzgoje in šolanja« v ponedeljek, 21. marca, ob 17.30 v Dijaškem domu, UL Montesanto (Svetogorska ul.) 84 v Gorici. Predavali bosta psihologinja Suzana Pertot in je-zikoslovka Matejka Grgič; informacije po tel. 0481-533495. S Izleti V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 18. marca, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Edina Valco-vicha »Di-segni di«; na ogled bo do 31. marca od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.00, vstop prost. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma bo danes, 17. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Trilogija utrinkov iz prve svetovne vojne«, nastopil bo MePZ Klasje pod taktirko Barbare Šinigoj; na ogled bo do 4. aprila. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bo v petek, 18. marca, ob 19. uri odprtje razstave »Mario Palli, izbrisani odtisi«; na ogled bo do 17. aprila (od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG prireja v nedeljo, 20. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2016. Predstavitev izleta bo danes, 17. marca, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Udeleženci bodo kolesarili v okolici Gorice. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v nedeljo, 20. marca, ob 8.30; informacije po tel. 3288292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželena prijava udeležencev. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zab-nice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Pal-kišče (cesta za Gorico), smučanje na Vi-šarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino - Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. □ Obvestila BARVANJE PIRHOV: tradicionalna velikonočna delavnica bo v četrtek, 24. marca, ob 15.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s sabo 6 kuhanih jajc; informacije: Tamara (tel. 3470162172). OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Bu-tkovičeva hiša) od torka 29. marca do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Roja-nu (UL Montorsino 2). Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, informacije po tel. 339-1115880 (Petra Grassi, umetniški vodja tečaja). VELIKONOČNI PRIKAZ DELA AŠZ OLYMPIA bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra v Gorici. Nastopile bodo skupine gymplay, ritmike, orodne telovadbe in show dance. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKUŠE-VALCEV žganih pijač (ANAG) Furlanije Julijske krajine prireja tečaj za pokuše-valce žganih pijač v enoteki v Krminu (Trg XXIV Maggio) od 30. marca do 27. aprila vsako sredo med 20. uro in 22.30; informacije in vpisovanje: Franca Ci-polla (tel. 393-1999202, fran-cac45@gmail.com), Bruno Fortunato (tel. 338-9490408, fortunatobruno@li-bero.it), anag.fvg@tiscali.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI vabi v petek, 18. marca, ob 20. uri na društveni večer. V dvorani na Bukovju bodo prikazali fotografske posnetke Silvana Pittolija, nastale v obdobju zadnjih dveh let, na pohodih, planinskih izletih in ob drugih pobudah SPDG. ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO SVET« V DOBERDOBU bo v soboto, 19. marca, ob 8. uri. Zbirališče prostovoljcev pred županstvom v Doberdobu, kjer bodo dobili komplet za zbiranje odpadkov. Ob zaključku akcije bo v občinskem parku kosilo. V primeru slabega vremena akcija odpade. 0 Prireditve ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA prireja v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici okroglo mizo z naslovom »Slovenski katoliški tisk v luči novega zakonskega osnutka o tisku. Težave in izzivi«. Sodelovali bodo Ezio Gos-gnach (odgovorni urednik Doma), Mauro Ungaro (član vsedržavnega izvršnega odbora FISC in odgovorni urednik Voce isontina), Igor Gabro-vec (deželni svetnik SSk), Cristiano Degano (predsednik novinarske zbornice FJK), Tamara Blažina (poslanka Demokratske stranke). Srečanje bo povezoval Peter Černic (predsednik upravnega odbora Zadruge Goriška Mohorjeva). ŽUPNIJA V PODGORI obvešča, da bo na velikonočno nedeljo, 27. marca, ob 5.30 procesija, sledila bo maša. KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja danes, 17. marca, ob 10. uri srečanje »Na kavo s knjigo«. Na pogovoru o 60-letni-ci tržaške revije Mladika bosta sodelovala glavni urednik Marij Maver in urednica Nadia Roncelli. KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA DE-SKLE prireja v Kulturnem domu Deskle danes, 17. marca, ob 18. uri predavanje Mojce Bavcon Kralj z naslovom »Težke kovine v našem okolju (nikelj, krom, kadmij, živo srebro, svinec)« in v petek, 18. marca, ob 19. uri rečanje z akademskim slikarjem Adelom Seyou-nom; vstop prost. SKRD JEZERO prireja v soboto, 19. marca, ob 15. uri na sedežu društva v Doberdobu velikonočno »Prauco z varšta« s pravljičarko Martino Šolc za otroke vrtcev in osnovnih šol; sledila bo ustvarjalna delavnica; informacije po tel. 338-2127942 (Katja). V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo v petek, 18. marca, ob 18. uri predavanje pisatelja Claudia Magrisa z naslovom »Le tre scritture. Come nas-ce un libro«; vstop prost. V VEČNAMENSKEM CENTRU v Ul. Baiamonti v Gorici bo danes, 17. marca, ob 20. uri krajši tečaj na temo sa-mobodobe, ki ga bo vodila izvedenka metode TUAV Elisabetta Burello, vstop prost; www.ahaueventi.com. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: danes, 17. marca, ob 18. uri predstavitev knjig Petra Čeferina »Moje zgodbe« ter »100 sodnijskih«. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 18. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Vannija Feresina »Petali di Gorizia. Storia - arte - tradi-zioni - persone«, ki jo je izdalo središče za ovrednotenje ljudske tradicije v Podturnu. Z avtorjem se bo pogovarjal profesor Sergio Tavano. OD PREŠERNA DO MIMOZE: na sedežu društva Briški grič v Števerjanu bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri umetniški poklon ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena ter odprtje fotografske razstave »Zenski pogledi« (prireja fotoklub Skupina75, razstavljali bosta Chiara Srebernic in Anja Čop, predstavila ju bo Lorella Klun). Kulturni program oblikujejo Mali briški slavčki, recitatorji Odra mladih, ženski pevski zbor Kras iz Opatjega sela, govornica bo Tina Novak Samec. GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi bo v ponedeljek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Danica na Vrhu. Kapetan karabinjerjev Lorenzo Pella bo predaval o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. 0 Mali oglasi BRIŠKO SKRINJO, starinsko, s tipično poslikavo prodam; tel. 338-6603682. Pogrebi DANES V GORICI: 9.40, Nerina Zaccaron vd. Procchi (iz splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu, sledila bo upepelitev; 10.10, Leda Trivella-to vd. Cattalini (z glavnega pokopališča ob 10.00) v cerkvi na Placuti, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 14.00, Carmine Reccia (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Giorgio Zar-nettig (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 14.00, Roberto To-mat (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / Primorshi MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. marca 2016 19 VREME OB KONCU TEDNA Preji dol in klimatske spremembe Darko Bradassi Verjeti ali ne, če izvzamemo obdobje med 17. in 23. januarjem, ko smo namerili najnižje temperature v tekočem letu, se ozračje v povprečju, zlasti v višinah, že zelo dolgo časa ni tako ohladilo kot v včerajšnji noči po prehodu severovzhodne hladne vremenske fronte. Radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju včeraj opolnoči namerila temperaturo -4,5 stopinje Celzija, kar je v tem obdobju za skoraj 6 stopinj Celzija manj od dolgoletne normalnosti. Zadnjič je bilo ozračje v povprečju hladnejše šele 9. februarja 2015. Ta podatek potrjuje dve pomembni dejstvi: da so ravno severovzhodne advekcije hladnega celinskega zraka tiste, ki nam navadno prinašajo najnižje temperature, zlasti pa, da pišemo o »presežkih«, ki so bili v preteklosti normalnost in da je bila letošnja zima, kar se tiče nizkih temperatur zelo zelo skromna. Včerajšnja temperatura -4,5 stopinje Celzija, ki jo je namerila radiosonda na višini 1500 metrov, je bila v zimskih mesecih v preteklosti razmeroma pogosta. Navadno je naše kraje vsaj enkrat v letu oplazil še občutno hladnejši zrak in prinesel temperature, ki so bile na tej višini za vsaj 5 do 10 stopinj Celzija nižje, temperature podobne včerajšnjim pa so predstavljale zimsko rutino ali vsaj pogostost. Ob jasnem nebu in umirjenem ozračju brez vetra bi bile navadno komajda zadostne, da bi se živo srebro v nižinah in na Kraški planoti spustilo do okrog ledišča ali le malo nižje. Da na svoji koži podoživljamo neke klimatske spremembe, dokazuje v našem malem tudi Prčji dol (na sliki), kal pri Repentabru, ki leži na dnu razmeroma globoke kraške doline. V zimskih mesecih se navadno ob njem zaradi naravne konfiguracije ob stanovitnem vremenu seseda težji hladen zrak in tam stagnira tudi dalj časa. V preteklosti (zdaj že precej oddaljeni) je bilo tam naravno, zelo uporabljeno zimsko drsališče na ledu. Zrak je bil namreč tako mrzel in mraz dolgotrajen, da je nastajala debela ledena skorja, ki je trajala več tednov ali celo mesecev, toliko, da so ob kalu postavili tudi kiosk za najem drsalk. V zadnjih letih pa kal navadno komajda občasno in delno pre-mrzne ali niti ne, zmanjšal pa se je med drugim tudi njegov obseg. Ostaja le spomin na nekdanje čase. Po vzvratnem odhodu hladne vremenske fronte bo na vreme pri nas danes in v prihodnjih dneh vpli- valo anticiklonsko območje s središčem nad severnoevropskimi državami. Proti nam bo še danes in deloma jutri preusmerjalo hladnejši in bolj suh severovzhodni zrak, nato bodo vetrovi oslabeli in bo ozračje bolj mirno. Vse te dni bo prevladovalo sončno vreme. Iz dneva v dan bo topleje, zlasti jutra pa bodo še razmeroma mrzla. Najvišje dnevne temperature bodo zlasti od sobote do okrog 15 stopinj Celzija. V nedeljo kaže na nekaj več zmerne oblačnosti pred postopnim poslabšanjem v prihodnjem tednu, ko bo naše kraje najprej obrobno dosegel nekoliko bolj nestanoviten severni zrak, nato pa, kot kaže, sredozemski ciklon. Toda o tem več v našem ponedeljkovem srečanju na spletu. Na sliki: Prčji dol v teh dneh, foto Darko Bradassi bovec - Začetek plovne sezone na Soči in Koritnici Denar od prodaje dovolilnic gre v vzdrževanje infrastrukture BOVEC/KOBARID/TOLMIN -S 15. marcem se je začela letošnja plovna sezona na rekah Soča in Koritnica. Vendar do torka tri posoške občine niso uspele sprejeti novega odloka o plovnem režimu, ki bo prinesel predvsem spremembe pri cenah dovolilnic za raf-te. Po odloku iz leta 2014 za letni pavšal plovbe z rafti je treba plačati po 2500 evrov, kar naj bi se s sprejetjem novega odloka spremenilo. Denar, ki se zbere od prodaje dovolilnic, bi morale občine nameniti za vzdrževanje in gradnjo infrastrukturo, to je predvsem vstopnih in izstopnih mest na rekah Soča in Koritnica. Po besedah Gorana Kavsa iz podjetja Soča rafting iz Bovca imajo precej težav tudi zaradi tujih podjetnikov. V Posočju deluje na tem področju okrog sto manjših in večjih gospodarskih družb, iz lokalnega okolja pa jih prihaja le okrog 30. Tuji podjetniki po rekah vozijo brez registriranih raftov, kar za slovenske pomeni dodaten strošek, da lahko delajo v skladu s slovensko zakonodajo. Slednja povzroča velike težave tudi pri licenciranju oseb za vodenje raf-tov - tujci teh licenc nimajo, slovenskim državljanom pa licenc, opravljenih v tujini, ne priznavajo. Goran Kavs je še povedal, da bo do večjega povpraševanja po plovbi z rafti prišlo šele po 1. aprilu, ko se bodo tudi nekoliko dvignile temperature. Dotlej pa upa, da bo novi odlok o plovnem režimu v treh posoških občinah vendarle sprejet. PISMO UREDNIŠTVU Kolumna o SDS Tedenske komentarje o dogajanju v Sloveniji že dalj časa na straneh PD piše neka, sicer širšim bralcem v zamejstvu neznana novinarka, po imenu Darja Kocbek. V sobotnem komentarju z naslovom "Sobotno čiščenje Janeza Janše" je omenjeni novinarki od antijan-šistične ihte, ki je tipična za t.im. režimske novinarje v Sloveniji, grobo spodletelo. Sicer ne samo na vsebini, pač pa se je povsem spozabila na eno od osnovnih pravil novinarskega poklica, da je treba novice, še bolj pa glasove, pri prizadetih preveriti. To je ena od osnovnih postavk novinarske etike. Naj navedem samo tri oslarije, ki nam jih je skušala servirati kot novice: Zatrdila je, da evropska poslanka Patriciija Šulin iz Nove Gorice razmišlja, da bi zapustila SDS. Ker je prvi april še nekoliko oddaljen, sem že v soboto poklical Šulinovo, ki pa se je ob novici le prisrčno nasmejala. Nadalje je Kocbenkova zatrdila, da naj bi bile Patricija Šulin in Romana Jordan celo prisiljene kandidirati za evropski parlament, ker se jih je s tem vodstvo stranke hotelo znebiti. Ker sem bil osebno prisoten na seji Izvršilnega odbora SDS kot pred- lagani kandidat za evropske volitve lahko Kocbekovi zagotovim, da je bila situacija čisto obratna: kandidatov, ki so upravičeno želeli na tretje mesto na listi je bilo kar nekaj. Šulinova je vabilo za kandidaturo preprosto sprejela. Če ne bi želela kandidirati, bi se vabilu odrekla in garantiram, da bi kandidata - tudi glede na ugled in plačo evroposlanca - našli v naslednjih treh minutah. Tretja šala, ki jo je Kocbekova servirala zamejskim bralcem je ka-tastrofistična navedba, da naj bi SDS lani izgubila kar 10.000 članov "tudi zaradi izključitev, ker niso poravnali članarine". Preveril sem v glavnem tajništvu SDS in ugotovil, da je to le izmišljotina. Spet torej navadne čenče, ko Primorski piše o stranki SDS. V slogu, ki je žal zaznamoval naš dnevnik v preteklosti, ki pa se mu novo vodstvo časopisa sicer počasi a - verjamem - vztrajno izogiba. Odv. Damijan Terpin GLOSA Pogumna do fašistov in tovarišev Jo2e Pirjevec Zgodilo se je takole. Živa Vidmar, hčerka znamenitega Josipa, s katero sem v prijateljskih stikih, mi je poslala 8. marca, da proslavi dan žena, elektronsko razglednico z dvajsetimi ali še več kaktusovimi popki. Zahvaljujoč se sodobni tehniki, so se ti popki drug za drugim odpirali v čudovite cvetove vseh mavričnih barv. Živi sem se zahvalil za pozornost, ki mi je popestrila večer, ko sem nehal z delom, ona pa mi je odgovorila, da je pravkar gledala na televiziji oddajo »Ženske«. »Prvič«, je dejala, »je v njej dobila mesto Vida Tomšič, čeprav bi lahko malo več povedali o njeni politični vlogi v svetu«. Ker sem Vido pred mnogimi leti dvakrat ali trikrat obiskal v njenem skromnem stanovanju v Ljubljani, in ker se mi je vtisnila v spomin kot oseba visokega profila, sem si dejal, da bi tudi sam lahko proslavil dan žena - pa čeprav z enotedensko zamudo - tako da ji posvetim četrtkovo gloso. Z Živino pomočjo ponujam tu kratek biografski zapis o tej izredni Slovenki. Kot marsikateri mlad intelektualec je bila Vida Tomšič že predvojna komunistka, saj se je zavedala, da je treba korenito spremeniti tradicionalno in patriarhalno družbo. Zaradi svojega delovanja je bila večkrat zaprta, kar pa je ni ugnalo. Med drugim je leta 1940 sodelovala na 5. Državni konferenci KPJ v Zagrebu, kjer so bili postavljeni novi temelji partije in začrtane smernice za prihajajoči boj proti nacifašizmu. Na tej konferenci je imela poročilo o rešitvi ženskega vprašanja v okviru razrednega boja, v katerem je zahtevala za ženske volivno pravico, enakost pri dedovanju, enako plačo in možnost do vseh izobraževanj in poklicev. Po 6. aprilu 1941, ko so Italijani skupaj z Nemci in Madžari razkosali Dravsko banovino ter zasedli Ljubljano, so jo z možem Tonetom, po rodu Tržačanom, zaprli. Njega so ustrelili kot talca 21. maja 1942 v Gramozni jami, njo pa strahovito mučili in posiljevali. (Italijani so načrtno posiljevali samo komunistke, pravi Živa.) Nju- nega enoletnega sina so divje iskali, a brez uspeha, na kar so Vido obsodili na 25 let ječe. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je iz zapora vrnila domov in se takoj vključila v delo Osvobodilne fronte in njenih vodilnih organov. Po vojni je bila kot edina ženska ministrica za socialne zadeve v prvi slovenski vladi, kasneje pa je opravljala različne politične funkcije doma in v tujini. Znova se je poročila s Francetom Novakom, s katerim je imela še dva otroka. Novak je bil izjemen ginekolog, ki je v marsičem prispeval k temu, da ima Slovenija med najnižjimi primeri smrtnosti otrok in mater na svetu. Vida mu je pri tem stala ob strani in pomagala, da pride na pravnem področju do pomembnih premikov, ki so podirali stare tabuje. Leta 1972 je bil z njeno podporo ustanovljen Center Svetovne znanstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije, medtem ko je dve leti kasneje tudi pod njenim vplivom ustava SFRJ v 191 členu določila, da človek svobodno odloča o rojstvu otrok. Šlo je za prvo ustavno določilo tega tipa v svetovnem merilu. Podroben zakon je bil nato sprejet leta 1977, v katerem je zapisano, da ženske same odločajo o svojem telesu. Da ne govorimo o porodniškem dopustu, ki je bil med najnaprednejšimi na svetu. Vida Tomšič je v tem smislu delovala tudi v mednarodnem prostoru, saj je bila soustvarjalka prvih treh svetovnih ženskih konferenc, na katerih so njene ideje imele velik odmev. Do sem ponavljam to, kar mi je povedala Živa. Naj sklenem še z osebnim pričevanjem in opozorim na dejstvo, da se je Vida znala postaviti tudi kot Slovenka. S posebnim ponosom mi je pripovedovala, kako je na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja na nekem jugoslovanskem mladinskem zborovanju v Ljubljani nastopila z govorom v našem jeziku in si s tem nakopala grajo Aleksandra Ranko-vica, takrat drugega človeka v Jugoslaviji. Znala je pač biti pogumna tako do fašistov, kot do vsemogočnih »tovarišev«. Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 18. aprila 2016 ob 11.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 19. aprila 2016 ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2015; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2015; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. izvolitev Upravnega odbora in določitev honorarjev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. 7. razno. 20 Četrtek, 17. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu nogomet - Na povratni tekmi osmine finala lige prvakov Juventus vodil z 0:2 V Munchnu preobrat Tako se je Thomas Müller veselil drugega gola z Robertom Lewandowskijem ansa Bayern - Juventus 4:2 (0:2, 2:2) Strelci: Lewandowski 73., Müller 91.; Pog-ba 5., Cuadrado 28.; Alcantara 108., Coman 110. Bayern: Neuer, Lahm, Kimmich, Benatia (Bernat), Alaba, Xabi Alonso (Coman), Douglas Costa, Müller, Vidal, Ribery (Alcantara), Lewandowski. Juventus: Buffon, Lichtsteiner, Barzagli, Bonucci, Evra, Khedira (Sturaro), Pogba, Cuadrado (Pereyra), Hernanes, Alex Sandro, Morata (Mandžukič). MÜNCHEN - Juventus je zdržal vse do sodnikovega dodatka. Nato je Müller izenačil in iztrgal podaljška. Že v drugem polčasu je Allegrijevim fantom zmanjkalo moči. V podaljških je prevladal Bayern. Prvi polčas »stare dame« je bil fe-nomenalen. Že v 5. minuti je povedel Pogba. V 28. minuti je po izgubljeni žogi Alabe v protinapad sijajno krenil Alvaro Morata, ki je preigral kar tri nogometaše Bayerna, nato pa zaposlil Juana Cuadrada. Kolumbijec je iz igre vrgel še Philippa Lahma in hladnokrvno matiral Neuerja. Drugi polčas je bil »nemški«. Dvajset minut pred koncem tekme je Bayern iz izgubljenega položaja izvlekel zadetek za 1:2. Z desne strani je predložek v kazenski prostor poslal Douglas Costa, iz bližine pa je z glavo zatresel mrežo Robert Lewandowski. V 91. minuti je izid prav tako z glavo poravnal Thomas Müller, z desne strani je podal rezervist in v lanski sezoni član Juveja Kingsley Coman. V podaljških pa so varovanci trenerja Guardiole še dvakrat premagali Buf-fona. V četrtfinale se je uvrstil nemški Bayern. V Barceloni je katalonski velikan s 3:1 odpravil Arsenal. Med strelce so se vpisali Neymar, Suarez in Messi. Častni gol je za »topničarje« dosegel Elneny. Žreb četrtfinala bo jutri ob 12. uri. Danes pa bo v evropski ligi Lazio igral povratno tekmo proti praški Sparti (ob 19. uri). Prva tekma se je končala 1:1. alpsko smučanje - V finalu svetovnega pokala v St. Moritzu Fillu smukaški globus ST. MORITZ - Južnotirolski smučar Peter Fill se je vpisal v zlato knjigo italijanskega smučanja. Uspel je, kjer niso uspeli »veliki« Herbert Plank, Much Mair in Kri-stian Ghedina. V petdesetih letih svetovnega pokala ni uspelo še nobenemu »azzur-ru« osvojiti malega kristalnega globusa v smuku. Italija je kristalni globus odnesla domov le leta 195, ko je bil v superveleslalo-mu najboljši prav tako Južni Tirolec peter Runggaldier. 33-letni Fill je v svetovnem pokalu zmagal dvakrat. Še dvanajstkrat je stopil na zmagovalni oder (petkrat je namreč bil drugi, sedemkrat pa tretji). Norvežana Aksla Lund Svindala, ki na zadnjih štirih smukih v sezoni zaradi poškodbe ni nastopil, je Fill premagal za 26 točk, Norvežan Kje-til Jansrud in »azzurro« Dominik Paris, pa sta zaostala 30 točk. Zmagovalec zadnjega smuka v sezoni svetovnega pokala je sicer bil Švicar Beat Feuz. Fill se je včeraj uvrstil na 10. mesto. Najboljši slovenski smukač Boštjan Kline je na svojem prvem nastopu na smukih v St. Moritzu osvojil 11. mesto. Drugi je bil Američan Steven Nyman (+0,08), tretji Kanadčan Erik Guay (+0,54). Največji zmagovalec zadnjega smuka je Avstrijec Marcel Hirscher, ki na smukih sploh ne tekmuje. Hirscher si je namreč tri tekme pred koncem sezone tudi dejansko zagotovil veliki kristalni globus, že petega v karieri, za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Hirscher se je tako na večni lestvici izenačil z Luksemburžanom Marcom Girardellijem. Norvežan Henrik Kristoffersen, ki je smuk prav tako izpustil, zaostaja preveč, da bi lahko na preostalih tekmah nadoknadil zaostanek. Hirscher si je že s sijajnim vikendom v Kranjski Gori, z dvema zmagama na tekmah za pokal Vitranc, zagotovil nedosegljivo prednost 353 točk pred 21-letnim Norvežanom. Včeraj so speljali do konca še zadnji letošnji ženski smuk. Zmagala je Avstrijka Mirjam Puchner, druga je bila Švicarka Fabienne Suter (+0,13), tretje mesto je pripadlo Italijanki Eleni Curtoni (+0,17). Med deseterico sta se uvrstili še dve »azzurri«: Johanna Schnarf je bila 5., Verena Stuffer pa 6. Smukaški mali kristalni globus za zmago v posebnem seštevku discipline je bil že predčasno oddan Američanki Lindsey Vonn. Triindvajsetletna Avstrijka Puchner-jeva je osvojila svojo prvo zmago v svetov- nem pokalu ter največji uspeh v karieri, pred tem je bila v svetovnem pokalu najvišje osma, lani na smuku v Val d'Iseru. Edina Slovenka na smukaškem finalu sezone je bila Ilka Štuhec, ki pa se ji nastop ni posrečil. Nastopila je s startno številko 2 ter prevzela vodstvo, a so se razmere vmes tudi spremenile, tako da je na koncu izpadla iz prve pet-najsterice, ki na finalnih tekmah sezone osvojijo točke. Na koncu se je morala zadovoljiti s 16. mestom. Po Štuhčevi je hudo padla Daniela Marighetti, in to na svoji zadnji, poslovilni tekmi, s katero je končala tekmovalno pot. Italijanka je na srečo polomila le smuči, pri skoku je padla na hrbet in na repe, ter ni utrpela hujših posledic. Danes bosta v St. Moritzu na sporedu še ženski (10.00) in moški (11.30) su-perveleslalom. (sta, jng) Južnotirolski »azzurro« Peter Fill s smukaškim malim kristalnim glubosom ansa nogomet V Kopru bodo predstavili tudi nov dres BRDO PRI KRANJU - Selektor slovenske nogometne reprezentance je na Brdu pri Kranju predstavil seznam igralcev, na katere bo računal na prijateljskih tekmah z Makedonijo, ki bo v sredo v Kopru, in s Severno Irsko, ki bo 28. marca v Belfastu. Na seznamu je kar nekaj novih obrazov oziroma takšnih, ki še niso zaigrali za člansko vrsto.To je tudi posledica dejstva, da v reprezentanci ne bodo več igrali Mišo Brečko, Nejc Pečnik, Branko Ilic, Samir Han-danovic, Zlatan Ljubijankic ... Poškodovana sta Kevin Kampl in Andraž Šporar. Tako je Katanec poklical kar nekaj svežih obrazov, v napadu Eneja Jeleniča, v zvezni vrsti Miho Zajca, Blaža Vrhovca in Matica Črnica, v obrambi Nej-ca Skubica in Aljaža Struno. Selektor bo sicer igralce zbral v ponedeljek v Kopru, ko bodo predstavili tudi nov dres in kjer bo dva dni pozneje na sporedu obračun z Makedonci. ODBOJKA - 1. DOL, moški: ACH Volley - Salonit Anhovo 3:0 (Jernej Terpin 3). Ženske: Calcit - Luka Koper 3:0. KOŠARKA - Liga Telemach: Portorož - Šoštanj 95:72. 33. ZMAGA - V severnoameriški košarkarski ligi so novo zmago, že 33. zaporedno na domačem igrišču, vknjižili košarkarji San Antonio Spurs, ki so bili s 108:78 boljši od Los Angeles Clippers. S tem San Antonio ostaja v lovu za rekordom Chicago Bulls iz sezone 1995/96, ko so biki doma slavili 37-krat zapored. smučarski skoki - Od danes v Planici Prevc: »Želim si še malega za polete« PLANICA - Smučarske skakalce do konca sezone svetovnega pokala 2015/16 čakajo še štiri tekme, vse v Planici. Prva bo že danes, posebej nestrpno pa konec tedna pričakujejo v slovenskem taboru, saj bo Peter Prevc v nedeljo dvignil veliki kristalni globus, skupaj z Jurijem Tepešem in Robertom Kranjcem pa bo eden glavnih favoritov za najvišja mesta. V dolini Pod Ponca-mi bi prva tekma morala biti v petek, a so planiškim prirediteljem zaupali še odpadlo tekmo iz Titisee-Neustadta, tako da bodo ljubitelji poletov namesto tri dni uživali štiri. »Moj cilj bo, da pridem živ od izteka in prikažem čim lepše skoke. Želja je, da osvojim še mali globus za polete. Če bom mislil samo na globus, bom pristal na 200 metrov, s čimer pa si ga ne bom zaslužil,« je dejal smučarski skakalec Peter Prevc. O nedelji, ko bo v roke prejel veliki kristalni globus - s tem bo po Primožu Peterki postali drugi Slovenec s to lovoriko - pravi, da še ne razmišlja: »Ni- sem še nič razmišljal. Bo velika norišnica, bo veliko dela in letanja, ampak bomo te sladke skrbi reševali sproti. Zdaj smo na vlaku in gremo počasi v smeri severozahod.« Prevc, zmagovalec novoletne turneje, svetovni prvak v poletih in že tudi zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala, bo pred domačimi navijači lovil še nekaj mejnikov. Izboljša lahko število zmag v eni sezoni in število uvrstitev na zmagovalne stopničke. Glavni slovenski trener Goran Janus bo danes v ogenj poslal Petra Prev-ca, Roberta Kranjca, Jurija Tepeša, Jako Hvalo, Anžeta Laniška, Anžeta Seme-niča, Tomaža Nagliča, Andraža Pograj-ca, Roka Justina, Mitjo Mežnarja, Matjaža Pungertarja in Ceneta Prevca. »Bolj me zanima sobota, čeprav Norvežani so močni. V pokalu narodov zaostajamo za Nemci za 179 točk, to bo cilj do nedelje. Poleg malega kristalnega globusa,« o ciljih pravi Janus, ki je s soboto imel v mislih ekipno tekmo. (sta) Dežela FJK nagradila Tadeia Pivka Gorski tekač Tadei Pivk iz Žabnic, član društva Aldo Moro iz Paluzze, je včeraj iz rok predsednika deželnega sveta Franca Iacopa prejel častni znak dežele FJK za izjemne dosežke v lanskem letu. Štirintridesetletni športnik iz Žabnic je namreč v letu 2015 osvojil svetovni pokal ter evropski in državni naslov v zvrsti sky-running, kar ni doslej uspelo še nobenemu športniku iz naše dežele. Njegov trener Luigino Boccolini je na srečanju, ki se ga je udeležil tudi svetnik Roberto No-velli, poudaril, da Pivka krasijo izjemne fizične sposobnosti, tako da bi lahko uspešno nastopal tudi v drugih športnih panogah. Pivk je na srečanju v deželni palači povedal, da namerava vztrajati. Prva etapa tekmovanja Skyrunner World series 2016 pa bo že aprila v Tibetu. Za Pivka je zelo težko usklajevati delo z dvajseturnim tedenskim programom treniranja, k čemur je treba prišteti tudi tekme in nastope za reprezentanco. Športni iz Kanalske doline je tudi odličen turni smučar, že ta konec tedna pa bo nastopil na tekmovanju Sella Ronda, ki šteje štiri gorske prelaze in 42 kilometrov višinske razlike. / Primorshi ŠPORT Četrtek, 17. marca 2016 21 nogomet - Povratna četrtfinalna tekma državnega pokala elitne lige v Križu Konec pravljice Unione Sanremo je s 3:1 zasluženo premagal Vesno - Za plave usodne napake v obrambi Nogometaši Vesne so bili po tekmi kljub porazu vseeno deležni dolgega aplavza s strani domačih navijačev fotodamj@n Vesna - Unione Sanremo 1:3 (0:0) Strelec: Cardini 52. 11 -m, Fiuzzi 59., Cardini (avt) 76., Rovella 77. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Vatovec, Disnan, A. Kerpan (od 55. Menichini), Kosmač, Stanich, D. Colja, Božičič, Venturi-ni (od 72. E. Colja). Trener: Sandrin. Sanremo: Geraci, Sinisi, Puddu, Raguseo, Fiuzzi, Fonjock, Capra (od 75. Campanaro), Sancinito, Rovella (od 83. Tahiri), Scalzi (od 60. Martelli), Cardini. Trener: Cevoli. Vesnine pravljice je konec, pot v državnem pokalu bo v Markah nadaljeval Unione Sanremo. Gostje so predvsem v drugem polčasu uveljavili svojo tehnično premoč in pravočasno izkoristili napake Vesnine obrambe. Okrog 500 gledalcev, med temi dvajseterica glasnih ultrasov iz Sanrema, je ključni trenutek srečanja dočakalo v 52. minuti, ko je sodnik Galipo iz Firenc dosodil najstrožjo kazen moštvu iz Sanrema. Branilec Vesne Vatovec je po nepazljivosti podrl bočnega branilca Pudduja, ki je trdoglavo zasledoval podajo proti Vesninem kazenskem prostoru. Iz bele točke je brezhibno streljal Cardini. Prvi in drugi polčas sta bila bistveno različna. V prvem delu bi si vodstvo zaslužila Vesna, ki je učinkovito onesposobila napade gostov, imela je tudi več priložnosti. Sicer prvih 45. minut ni navdušilo občinstva. Več je bilo površnih dolgih podaj, predvsem v poskusih Uniona. Površnosti so prispevali tudi sunki burje. Igra se je nadaljevala na sredini igrišča, prvo resno priložnost pa je po podaji Disnana zapravil Venturini, ki je iz kakih šestih metrov streljal mimo gola. Odlično priložnost je v 24. minuti imel Goran Kerpan, njegov poskus je na golovi črti z glavo odbil kapetan gostov Fiuzzi. Še tretja priložnost za kriško moštvo se je razvila po nevarnem strelu Saše Božičiča, ki jo je vratar Geraci slabo odbil usnje, odbito žogo je nato branilec prestregel Davidu Colji. V nadaljevanju se je prvi resen poskus nogometašev Sanrema uresničil pred premorom v 45. minuti, ko je Fiuz-zi po kotu zadel prečko, nato je Capra iz prepovedanega položaja zatresel mrežo. Sodnik je gol razveljavil. Po prvemu delu brez zadetkov je sledil razburljiv začetek drugega dela z že omenjeno enajstmetrovko v korist moštva iz Sanrema, ki ji je v 59. minuti sledil še drugi gol. Fiuz-zi je po podaji Capre iz desnega boka prehitel Carlija in ostale branilce Vesne. Trener Vesne Luigino Sandrin, ki je zaradi kazni spremljal srečanje na terasi zasebne hiše tik za klopmi, se je po prejetem zadetku odločil za zamenjavo. Alberta Kerpana je zamenjal z Menic-hinijem in premaknil težišče ekipe proti špicam. Poteza je delno uspela. Gostje so po dvojnem vodstvu znižali tempo in se branili zelo urejeno, Vesna pa je še verjela v izenačenje in zgradila serijo nevarnih akcij, ki pa niso obrodili sadov pred nasprotnikovimi vrati. Potrebovali so mali čudež, ki se je res zgodil v 76. minuti, ko je prosti strel Bo-žičiča v lastna vrata z glavo porinil napadalec Cardini. Upanje je v Vesninem taboru tlelo le eno minuto, saj je Rovella (strelec obeh zadetkov v Sanremu) mojstrsko izkoristil podajo iz prostega strela na sredini igrišča in z levim diagonalnim strelom premagal Carlija za dokončni 1:3. Zadnji četrt ure je minil v znamenju plahih poskusov Vesne. »Porume-nelega« in nekoliko živčnega Venturini-ja je zamenjal vezist Erik Colja. Zadnjo priložnost je 85. zapravil Menichini, ki je prepozno zaustavil usnje v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Pokalno izkušnjo nadaljuje tekmec, ki je ob tehnični premoči večine postave, izkoristil in kaznoval napake San-drinovih varovancev, predvsem obrambne vrste. Sanremo bo v polfinalu državnega pokala (30. marca) igral proti ekipi Fa-briano Cerreto iz Mark. Andrej Marušič Nace Kocmač, Marco Disnan in David Colja (desno). Udarec z glavo Alberta Kerpana (desno zgoraj). Na fotografiji zgoraj pa posnetek, v katerem je branilec Fiuzzi na golovi črti odbil strel Gorana Kerpana fotodamj@n Sandrin: »Z dvignjeno glavo ...« Luigino Sandrin, trener Vesne: »Poskusili smo uveljaviti našo igro vse do konca srečanja, v prvem polčasu pa nismo izkoristili treh nevarnih priložnosti. Po vrnitvi iz slačilnic nas je nasprotnik kaznoval ob prvi napaki obrambne vrste, vsi trije prejeti goli pa so bili zelo podobni, saj so se razvili iz prekinitev in naše nepripravljenosti. Kaznovala nas je izkušena ekipa, ki je izkoristila vsako minimalno priložnost. Z igro svojih nogometašev pa sem kljub porazu zadovoljen, dokazali so, tudi po dvojnem zaostanku, da so res prava ekipa. Pokalne sanje zaključujemo z dvignjeno glavo, z mislijo pa že se vračamo k prvenstvu. Razočaranje lahko že pozdravi pozitiven rezultat v nedeljo, ko bomo doma gostili Rivignano.« Roberto Cevoli, trener Unione Sanremo: »Moram čestitati svojim fantom, ker so se lepo prilagodili zahtevnim razmeram, predvsem zagrizenosti nasprotnika, manjšemu igrišču in sunkom burje. Veseli smo, da je Vesna fizični nasprotnik. Tudi mi nimamo dolge klopi, nogometaši so mladi, vendar nas razdelitev moči med prvenstvom in pokalom ne skrbi. Skušali bomo ohraniti prvo mesto v prvenstvu ligurske elitne lige, pokal pa je izjemen prestiž, ki bi lahko ovrednotil dolgoročne načrte prenovljenega društva.« (mar) nogomet Zlata vredne točke Primorca Primorec - San Giovanni 3:2 (0:1) Strelca: Tuberoso v 51., Cramestetter v 65. in 74. min. Primorec: Sorrentino, Lolato, Tuberoso, Vesnaver, Debernardi, Omari, Cappai Sarcano (Male), Cramesteter, Davanzo, Vascotto (Caselli). Trener: Biloslavo. Trebenski Primorec je v zaostali tekmi doma zasluženo premagal solidno ekipo San Giovannija in se še više povzpel na lestvici. Po prvem polčasu domačemu moštvu ni kazalo nič dobrega. Po izenačeni igri, ko obe ekipi nista ustvarili izrazitih priložnosti za gol, so gostje nepričakovano povedli prav v zadnji minuti prvega dela tekme po naivni napaki domače obrambe. Gostitelji so začeli drugi polčas odločno in samozavestno in že v 6. minuti izid izenačil na 1:1 z zadetkom, ki ga je dosegel Tuberoso. Odtlej so igralci Primorca prejeli vajeti igre v svoje roke, sprožili nekaj nevarnih akcij in v 20. minuti povedli s Cramestetterjem. Domače moštvo je še naprej napadalo in v 29. minuti doseglo tretji zadetek, ponovno s Cramestetterjem. Gostje se niso dali in v zadnjih minutah dosegli drugi zadetek. Bilo pa je prepozno, da bi lahko še tretjič presenetili Primorčevo obrambo. »Naša zmaga je zaslužena in nove tri točke so zelo dobrodošle za mirni obstanek v ligi,« je po srečanju dejal predsednik Primorca Darko Kralj. (tako) 1. AMATERSKA LIGA Breg - Isontina 0:1 (0:1) Breg: Daris, Piccolo, Rocca, Frongini, Leiter, Cerebuch, Nardini (od 55. Nigris), Pohlen, Martini, Vianello, Pigato. Trener: De Fabris. Položaj Brega postaja vse bolj nevaren. Ekipa dolinskega kluba je v zaostalem srečanju 1. amaterske lige izgubila pomembno tekmo v boju za obstanek proti goriškemu moštvu, ki je zmagoviti gol doseglo okrog 25. minute. Breg je vsekakor ustvaril nekaj priložnosti za gol: Jar Martini je v prvem polčasu zadel prečko, v drugem pa se je zadetku približal Nigris. Breg bo igral že v soboto. Čaka ga derbi pri Domju. KOŠARKA - Promocijska liga: 21.15 v Trstu, Ul. Veronese, Starener-gy - Dom. ODBOJKA - 1. ženska divizija: Turriaco - Mavrica Arcobaleno 1:3 (19:25, 25:21, 16:25, 16:25) □ Obvestila AŠD MLADINA vabi ob 40-letnici ustanovitve društva vse svoje člane, da se udeležijo 34. Zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, v soboto, 19. marca v kraju Forni di Sopra. Vpisovanje do jutri, petka, 18. marca, na tel. št.3470473606. TPK SIRENA vabi na občni zbor, ki bo v petek, 18. marca, ob 20.30 na našem navtičnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32, kjer bomo povzeli naše delovanje, orisali programe ter nagradili naše atlete. SK DEVIN vabi člane na 34. Zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSSDI 2016 in na 28. Pokal prijateljstva treh dežel - Memorial Lucijan Sosič. Tekmi bosta v kraju Forni di Sopra v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca 2016. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 3358180449 - 3402232538. 22 Četrtek, 17. marca 2016 ŠPORT Primorski košarka - V Dolini slovenski derbi v prvenstvu under 20 elite Jadran boljši od Brega Varovanci trenerja Mure so se tako oddolžili za poraz na prvem derbiju Breg - Jadran 62:75 (11:28, 15:16, 13:11, 23:20) Breg: I. Gregori 12, L. Gregori 10, Crisma-ni 6, Schiano di Zenise 9, Zobec 8, Zulia-ni 8, Coretti, Bazzarini 8; nv: Pugliese, Tul, Bandi, trener Kladnik. Tri točke: L. Gregori 2, Schiano di Zenise 1; SON: 24; PON: I. Gregori, Zobec. Jadran: Kojanec 15, Peric 7, Albanese 10, Kocijančič 5, Coloni, Tulliach nv, A. Daneu 21, Cettolo 16, Skoko; trener Mura. Tri točke: Albanese 3, Cettolo 2, A . Daneu 1, Kojanec 1, Peric 1; SON: 20. Kar lepo število navijačev obeh ekip si je v torek zvečer v Dolini ogledalo derbi 21. kroga mladinskega prvenstva under 20 med domačim Bregom in Jadranom. Obe ekipi sta nastopili v precej okrnjenih postavah zaradi poškodb in bolezni igralcev, dva nosilca igre v obeh moštvih sta te dni na šolskem izletu. Tako ali drugače, so presenetljivo in zasluženo zmagali košarkarji Jadrana. Varovanci trenerja Mure so se tako oddolžili za poraz na prvem derbiju, dohiteli košarkarje Brega na tretjem mestu lestvice in dosegli v medsebojnih srečanjih tudi boljšo razliko v koših (za eno točko). Uvodna četrtina je bila za gostitelje kar »šokantna«. Murovi fantje so s čvrsto obrambo in dobro izdelanimi napadi povsem nadigrali gostitelje in sklenili prvih fotografije na naši facebook strani primorskiD Tekma med Bregom in Jadranom je bila borbena. Na tribuni v športnem centru Silvana Klabjana v Dolini se je v torek zvečer zbralo precej gledalcev fotodamj@n deset minut igre z visokim vodstvom 17 točk. Te razlike gostitelji skozi vso tekmo niso uspeli več nadoknaditi. Nekajkrat so z zvrhano mero požrtvovalnosti zmanjšali zaostanek, v zadnji četrtini tudi na 10 točk. V zadnjih, razburljivih akcijah so bili gostje prisebnejši in so si prislužili odločilno prednost 13 točk, ki bi jim, če bi ekipi končali regularni del na enakem mestu lestvice, zagotovila končno tretjo pozicijo. Od posameznikov bi pri Jadranu omenili Aleksandra Daneua, pri gostite- namizni tenis Kras (C1) že do obstanka V D1 -ligi pred napredovanjem V D2-ligi Kras A do končnega desetega mesta - Kras B pa tretji Kras je v državni C1-lige izgubil proti boljšim na lestvici, ekipi TT Ferrara z 1:5. Tom Fabiani, Alessandro Flego in Katja Milič, ki je fantom priskočila na pomoč, so tekmo odigrali na domačih tleh. Edino točko je osvojila prav Miličeva proti Enri-cu Mugelliniju z rezultatom 3:1. Resnici na ljubo bi zgoniška ekipa lahko nasprotnikom odščipnila kaj več, saj je Fabiani bil v obeh osebnih dvobojih blizu zmagi in za las klonil z minimalno razliko v nizih (2:3). Razveseljivo je dejstvo, da so v soboto fantje vsekakor matematično dosegli obstanek v ligi in to dva kroga pred koncem prvenstva. Oba tekmeca za obstanek sta namreč tudi izgubila. Le en dvoboj pa loči krasove D1-ligaše pred gotovim prestopom v C2-ligo. Edi Bole, Simone Gior-gi in Livio Tagliapietra so namreč odpravili v play offu ekipo Udine 2000 ter jih aprila čaka še zadnja preizkušnja za dokončno slavje. Videmčani niso bili na nivoju krasovcev, ki so jih zlahka odpravili s 5:0 (2 točki Boleja in Giorgija, ena Ta-gliapietre). Poleg tega Furlani niso razpolagali s svojim najboljšim igralcem, ki ponavadi prinese ekipi tudi tri točke. Nadaljujejo se še zadnji dvoboji v D2-ligi, kjer se je Kras A že rešil pred izpadom. V play-outu je v soboto igral še proti TT Isonti-no A ter izgubil z 2:5. Obe točki je osvojil Ettore Malorgio, Alen Corbatti in Roberto Trampus pa nista prišla do zmage. Ekipa je tako osvojila končno 10. mesto. Kras B je v play-offu s 5:4 bil boljši od Po-lisportive San Giorgio in si prislužil zelo dobro 3.mesto v D2. Najbolj zaslužna za to je bila Sonja Milič s tremi osebnimi zmagami, po eno pa sta prispevala še Katarina Milič in Luca Ceppa. (r) košarka - Jutri zjutraj pri Briščikih Na Zmagajmo vsi tudi Sarajevčani Košarkarski turnir Zmagajmo vsi se jutri vrača v telovadnico na Rou-ni pri Briščikih. Od 9.30 dalje se bo med seboj pomerilo osem ekip. Organizatorjem, VZS Sklad Mitja Čuk, je letos uspel podvig, saj so uspeli na Tržaško pripeljati tudi ekipo iz Sarajeva. Mednarodni pečat turnirja bosta upravičili še ekipi iz Slovenije. Vsa druga moštva pa so iz naše dežele. Tribuno telovadnice bodo napolnile tržaške slovenske osnovne šole, ki bodo ob 11. uri obenem pripravile točko Skupaj zmoremo, ki je geslo ZSŠDI. Okrog 12.15 bo nagrajevanje. Tudi letos bodo vse ekipe nagradili nekateri košarkarji tržaškega državnega drugoligaša Alma Pallacane-stro Trieste. Prvenstvo »Bomba« VZS Sklad M. Čuk - ll Mosaico 18:22 (6:10) VZS: Carciotti, Spazzali, Sfreddo, Jelenič 6, Maurel, Milič, Schergna, Corbelli, Canato 2, Fragiacomo 10. Trener: Stefančič. Košarkarji VZS Sklada Mitje Čuk so v nadaljevanju prvenstva »Bomba« izgubili proti favorizirani ekipi Il Mosaico, ki je po tej zmagi prevzela vodstvo na lestvici. Košarkarji Sklada, ki so bili skozi vse srečanje enakovredni gostom, so popustili le v zadnji minuti igre. Trener Sandi Stefančič je po tekmi pohvalili vse svoje varovance, ki so dali vse od sebe. Še posebno je omenil Fra-giacoma, ki je dosegel 10 točk in s tem utrdil drugo mesto na skupni lestvici strelcev. Vrstni red: Il Mosaico 15, Schultz 14, VZS M. Čuk 13, Zunami in Cest 6, Colibrilli 4, Le Primizie 0. (lako) jadranje - V razredu optimist Na državno fazo selekcij za EP in SP jadralca Čupe in Sirene Konec tedna je v kraju Eraclea potekala meddeželna regata v razredu optimist za uvrstitev na nadaljnjo državno fazo selekcij za evropsko in svetovno prvenstvo. Regate se je udeležilo 136 mladincev iz severo-vzhodnih dežel Italije (štirih con zveze FIV, Marke, Emilija Romagna, Veneto in FJK), od katerih se je 43 neposredno uvrstilo na prvo državno selekcijo, ki bo od 22. do 25. aprila v toskanski Marina di Carrara. Organizatorjem so v treh dneh regat precej nagajali nenaklonjeni vremenski pogoji: prvi dan je zaznamovalo šibak veter in močan tok, zato ni bil odjadran noben plov, drugi dan je zapihala burja v jakosti od 12-15 vozlov, tako tako da je regatni odbor uspel izpeljati 3 regularne plove, zadnji dan pa nobenega, saj je zaradi premočne burje bilo nemogoče izpluti iz marine. Tekmovali so jadralci TPK Sirena in JK Čupa. TPK Sirena je bila Jadralci TPK Sirena na tekmovanju prisotna v polni zasedbi osmih mladincev, med katerimi sta se Tinej Sterni in Leo Filipo-vič Grčič brez težav uvrstila na vrh lestvice. Odjadrala sta zelo zrelo in previdno, da ne bi utrpela diskvalifikacij, saj je bila na tej regati primarna uvrstitev v naslednjo fazo in ne pa končni rezultat. Tinej je vsekakor osvojil zelo dobro 13. mesto, Leo pa 17. mesto. Od jadralcev Ču-pe sta se na državno fazo uvrstila Jan Pernarčič, ki je zasedel 16. mesto, ter Giorgia Sinigoi, ki je s 43. mestom ujela zadnji vlak za nastop na državni ravni. Jan je začel nekoliko slabo, saj je v prvem plovu zasedel 25. mesto, nato pa je dosegel odlično 3. in 4. mesto in nadoknadil. Giorgi je tokrat žal spodletela uvrstitev, predvsem v prvem plovu, ko je bila 45., v drugem in tretjem plovu je zasedla 16. in 13. mesto, kar je bilo dovolj za uvrstitev na državno fazo. Ostale uvrstitve jadralcev Čupe in Sirene: 53. Marko Sancin (Sirena), 68. Jan Zuppin (Sirena), 95. Stephan Njemčevič (Sirena), 100. Rok Gole-mac (Čupa), 103. Elena Lo Cascio (Čupa), 109. Mija Škerlavaj (Sirena), 127. Dario Filipovič Grčič (Sirena) in 131. Daniel Verzier (Sirena). ljih pa Igorja Gregorija, ki sta bila obenem z 21 oz. 12 točkami tudi najboljša strelca v obeh ekipah. (lako) Under 20 deželni DGM Udine - Dom 50:38 (6:14, 18:22, 29:34) Dom: Franzoni 3, Coz 3, Furlan 4, L. An-tonello 23, M. Antonello 2, Peteani 10, Co-sti 5, Visintin. Trener: Dellisanti. Dom je sklenil svoje nastope v deželnem prvenstvu U20 z zmago na gostovanju v Campoformidu ter tako potrdil odlično formo iz zadnjega dela sezone. Škoda torej, da se je le-ta že zaključila, saj bi drugače košarkarji trenerja Del-lisantija vknjižili še kako točko na lestvici. Srečanje proti moštvu DGM je bilo vseskozi izenačeno. Gostje so sicer takoj povedli ter neprestano vodili s približno tremi točkami naskoka. Odločilno prednost so si nato priigrali v osmi minuti poslednje četrtine, ko so povedli s 36:46. Med posamezniki je tokrat izstopal Luca Antonello, ki je v bistvu sam prispeval polovico ekipnih točk. (av) Under 16 deželni Don Bosco - Dom 61:37 (8:2, 29:9, 45:21) Dom: Čavdek, Cecere 14, Frandolič 4, Za-vadlav 2, Mucci 3, Devetak 8, Černic 2, Peric 4. Trener: Zavrtanik. Košarkarji Doma so v deželnem prvenstvu U16 doživeli nov poraz, s prikazano igro pa sploh niso razočarali. Po slabem začetku so Peric in soigralci odreagirali, tako da se je zadnja četrtina zaključila z izenačenim delnim izidom 16:16. Vsi košarkarji so tokrat dobro opravili svojo nalogo, čeprav je bilo še vedno preveč zgrešenih metov. (av) PLANINSKI SVET Porezen Člani Slovenskega planinskega društva Trst se bodo podali v soboto na tradicionalni, že 41. zimski pohod na Porezen (1630 m), ki ga organizira Planinsko društvo Cerkno. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu od koder bodo z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do Petrovega Brda. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, pokličite na tel. številko 3384913458, odgovarja Franc. Odprta meja v novem času Na prvi pomladni dan leta 1981 sta sosednji občini, Občina Dolina (IT) in Občina Hrpelje-Kozina (SLO), prvič uresničili pobudo »Odprte meje«. Ob 35. obletnici pobude organizirata Občini, v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi društvi, vrsto dogodkov, ki se bodo zvrstili od jutri, petka, 18. do nedelje, 20. marca. Praznovanje bo doseglo svoj višek z nedeljskim pohodom iz Botača do Beke. Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane in prijatelje, da se pohoda udeležijo. Do Botača se bomo podali v dveh skupinah. Prva bo štartala ob 8. uri iz Socerba. Ta pot je daljša in napornejša. Druga skupina, ki bo izbrala lažjo pot, bo štartala iz Sprejemnega centra naravnega Rezervata doline Glinščice in se bo podala po poti Prijateljstva. Skupini se bosta srečali na meji v Botaču, kjer bo tudi srečanje med občinama. Pohodniki bodo nato skupno nadaljevali pohod do Beke, kjer se bo po kulturnem programu nadaljevalo druženje udeležencev pohoda. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Dok. film: I bambini sanno 23.15 Gazebo RAI4 RAI5 14.05 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Wild Su-damerica 16.051 grandi della letteratura italiana 16.55 Memo - L'agenda culturale 17.50 Novice 17.55 Passepartout 18.25 This is Opera 19.20 Art of... America 20.20 Glasba 22.25 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 14.10 Film: The Hunted - La preda (akc., '03, i. T. L. Jones) 15.50 Film: The Burma Conspiracy - Largo Winch II (triler, Fr., '11) 17.50 0.40 Novice 17.55 Film: La rivincita di Zorro (pust., '59) 19.35 Film: Matrimoni e altri disastri (kom., It., '10, i. M. Buy) 21.15 Film: Transit (triler, '12, i. J. Caviezel) B. Spencer, T. Hill) 23.45 Film: Premonition (triler, '07, i. S. Bullock) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 6.0014.00 Detto fatto 7.05 Nad.: Il tocco di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 13.40 Rookie Blue 15.10 Fairy Tail 16.00 Streghe 17.30 0.05 Novice 17.35 Reign 19.05 On Stage Awards 2016 19.35 Teen Wolf 20.20 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.30 Film: Perché te lo dice mamma (kom., '07, i. D. Keaton) _ITALIA1_ 6.35 Risanke 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Nan.: Mom 15.40 Serija: Due uomini e 1/2 16.35 Nan.: La vita secondo Jim 17.30 Nan.: Mike & Molly 18.25 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show _IRS_ 13.15 Film: Grazie zia (dram., It., '68) 15.10 Film: Il federale (kom., It., '61) 17.10 Film: L'ospite d'inverno (dram., '97) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 22.50 Film: Travolti dalla cicogna (kom., '11) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Parliamone 14.15 23.00 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Nad.: Il commissario Rex 18.30 Nad.: Pasión prohibida 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: Il Paradiso alla fine del mondo (dram.) _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: L'ur-lo della battaglia (voj., '62) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Pari e dispari (kom., It., '78, i. 21.00 Film: Volver (dram., '06, i. P. Cruz) 23.20 Adesso cinema! 23.50 Film: Non ti muovere (dram., '04, i. P. Cruz) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Jesse Stone 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Be-nedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Eccezionale Veramente TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Il Rossetti 20.00 Qua la zampa 21.00 Ring _CIELO_ 12.30 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Buying & Selling 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fami-glia 21.10 Film: Benvenuto a bordo (kom., Fr., '11) hiappalligatori 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 22.00 Dollari al volante 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Turbulenca 12.20 Nan.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Nova Planica 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Brez meja 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum SLOVENIJA2 7.00 19.05 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.45 Smučarski poleti: SP (m), Planica 12.15 Alpsko smučanje: SP (ž), superveleslalom 13.00 Alpsko smučanje: SP (m), superveleslalom 14.10 Biatlon: SP (ž), sprint 15.35 Kino fokus 16.05 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 17.55 Nan.: Hotel poldruga zvezdica 19.10 Kviz: Male sive celice 20.00 Avto-mobilnost 20.30 Dok.: Diagonala norcev -Telo na preizkušnji 21.25 Film: Razsodba (dram.) 23.15 Dok.: Hladna vojna in njena zapuščina _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 19.45 Avtomobilizem 14.45 Dok.: 8. september 1943 15.15 Dok.: Torino, il Pie-monte, l'Italia, l'Europa 16.00 Ciak Junior 16.25 Dok.: K2 16.50 Webolution 18.00 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.20 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 City Folk 20.30 Film: Najokrutnejše srce (pust.) 22.15 Glasba zdaj 22.30 23.40 Gospodarstvenik Primorske 2015 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.3015.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.55 16.55 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.30 18.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Na kraju zločina 23.50 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 12.10 Top Gear 8.55 Risanke 9.5514.40 Serija: Šola za prvake 10.20 15.10 Nan.: Vice v predmestju 10.45 11.55, 13.15 Tv prodaja 11.00 13.30 Serija: Puščica 15.40 Film: Vice (akc.) 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.45 Film: Težak cilj (triler) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.25 Nad.: Talenti v belem 13.25 Ellen 14.25 Nad.: Esperanza 15.30 19.25 Planet Debate 15.55 21.20 Bi- _ Č k 17 VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 17. marca - US] Rai 3, ob 21.15 I bambini sanno Italija 2015 Režija: Walter Veltroni Dokumentarni film Po filmu, ki ga je Veltroni posvetil Enricu Berlinguerju, se je bivši rimski župan, politik, novinar, po novem tudi režiser, spet vrnil za kamero in tokrat vanjo ujel devetintrideset otrok iz celotnega italijanskega polotoka, ki razmišljajo o aktualnosti in komentirajo o vsem, kar se ob njih dogaja. Deklice in dečki, pa tudi najstnice in najstniki, saj imajo protagonisti od 8 do 13 let, trezno razpravljajo o družini, prijateljstvu, glasbi, umetnosti, tudi politiki, celo istospolnih zvezah. O vsem imajo točno izdelana mnenja in kot pravi Saint Exupery, so čestokrat naveličani ponavljati in razlagati odraslim, kar so jim v resnici že povedali. Veltronijev film z otroki, ki pripovedujejo odraslim, je predvsem film, ki gleda in upa v prihodnost ... lo je nekoč 17.05 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.15 23.20 Da, dragi! Da, draga! 19.00 21.00 Danes 19.50 Vreme in šport 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 18. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 20.00 Cultura e so-cieta; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo. DMAX 12.30 20.20 Banco dei pugni 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acc- DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 14.10 Z goriške scene vodeni ogledi v slovenščini po goriških zmenitostih, o proslavi Od Prešerna do mimoze v organizaciji društva Briški grič in Fotokluba 75 ter o aprilskem kulinaričnem pohodu društva Danica z Vrha. Literarni pogovori ob 18.00 tokrat namenjajo pozornost prav posebnemu gostu, slovenskemu vrhunskemu alpinistu, planinskemu vodniku in gorskemu reševalcu Vi-kiju Grošlju, ki je tudi izjemno plodovit pisec, saj je avtor kar 15 knjig. Njegovo zadnje knjižno delo je izšlo konec lanskega leta, gre za knjigo z naslovom »40 let mojih soočanj s Himalajo«, kjer so zbrani članki in zapisi, ki jih je Grošelj v zadnjih dvajsetih letih objavljal v Delovi Sobotni prilogi in dodobra od-slikavajo slovenska in svetovna dogajanja v Himalaji. Viki Grošelj je Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje gore kontinentov. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 17. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1030 Višinsko jedro hladnega zraka se iznad naših krajev pomika proti zahodu. Iznad severozahodne Evrope se proti vzhodnim Alpam in zahodnemu Balkanu širi območje visokega zračnega tlaka. Prevladovalo bo jasno do le zmerno oblačno vreme, le na območju Trbiža bo sprva zjutraj verjetno še oblačno. Na obali in na vzhodnem pasu bo pihala zmerna burja, ki bo tekom dneva oslabela. Na Primorskem bo pretežno jasno, burja bo ponehala. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo postopno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem 6, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem do 16 stopinj C. Povsod po deželi bo prevladovalo lepo jasno vreme. Le proti večeru se bo lahko pojavljala na nebu tanka in visoka oblačnost. Na obali bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Ničla bo na nadmorski višini okoli 2000m. Jutri bo sončno in topleje. 1 ¡2 Sonce vzide ob 6.12 in zatone ^g ob 18.14 □ Dolžina dneva 12.02 Luna vzide ob 12.28 in zatone ob 3.24 1978 - Ob 7. uri zjutraj so 2 na nekaterih meteoroloških postajah izme-_ rili za marec zelo veliko 24-urno višino padavin. § V Ukancu v Bohinjski dolini so izmerili 139 mm, < v Lepeni na Bovškem 137 mm. Na Kredarici je v tem času zapadlo 80 cm novega snega. Danes: ob 0.31 najnižje 1 cm, ob 5.39 najvišje 13 cm, ob 12.26 najnižje -28 g Morje je razgi-q cm, ob 19.09 najvišje 20 cm. E bano, tempera-2 Jutri: ob 1.15 najnižje -8 cm, ob 6.48 najvišje tura morja 10,2 ' 21 cm, ob 13.12 najnižje -36 cm, ob stopinje C. 19.39 najvišje 27 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .420 Vogel ................315 Kranjska Gora.........60 Krvavec .............. 205 Cerkno...............100 Rogla ................145 Piancavallo...... . . . .300 Forni di Sopra .......280 Zoncolan............250 Trbiž .................230 Osojščica ............130 Mokrine .............260 Papež tudi na Instagramu VATIKAN - Papež Frančišek bo v soboto odprl svoj račun na družbenem omrežju Instagram, na katerem bo fotografije objavljal pod imenom Fra-ciscus, so včeraj potrdili v Vatikanu. Datum je izbral papež, saj se je na ta dan pred tremi leti uradno začel njegov pontifikat. Pridružitev Instagramu, ki ima 400 milijonov uporabnikov, je nova stopnja v papeževi strategiji komuniciranja. Frančišek se je 26. februarja srečal z ustanoviteljem in direktorjem Instagrama Kevinom Systromom. »Govorila sva o moči fotografij kot instrumentu za poenotenje ljudi, ki prihajajo iz različnih kultur in govorijo različne jezike,« je dejal Systrom. Papež se je že takoj po imenovanju pridružil Twitterju, kjer ima okoli 30 milijonov sledilcev. Komik Jerry Lewis je dopolnil 90 let NEW YORK - Ameriški filmski komik Jerry Lewis je včeraj dopolnil 90 let. Lewis, izrazit situacijski komik s poudarjeno obrazno mimiko, je v 50. letih minulega stoletja z Deanom Martinom posnel več uspešnih komedij. Velik uspeh je dosegel s komedijo Čarobni napoj dr. Jerryja leta 1963. Igral je še v filmih Moja prijateljica Irma (1949), Artisti in modeli (1955), Pepelka (1960), Kje je pot na fronto? (1970), Kralj komedije (1982), Funny Bones (1994). Ukvarja s človekoljubnimi dejavnostmi, za kar mu je Ameriška filmska akademija leta 2009 podelila častnega oskarja. Leta 1982 je napisal avtobiografijo Jerry Lewis osebno. lestvica - World Happiness Report Danska najsrečnejša med državami v svetu NEW YORK - Skandinavske in nasploh severne dežele še vedno pred-njačijo po življenjskem standardu, socialnih storitve in kakovosti življenja, kar veliko pripomore k srečnejšemu vsakdanu njihovih državljanov. Danska, Švica, Islandija, Norveška in Finska so tudi v letošnjem poročilu najsrečnejših držav (World Happiness Report) obdržale vodilna mesta med državami v svetu. Italija se je na lestvici uvrstila na 50., Slovenija pa na 63. mesto. Poročilo, ki so ga letos objavili četrtič, uvršča države glede na zadovoljstvo in srečo prebivalcev posameznih držav. Danska se je na prvo mesto tokrat povzpela že tretjič. Lani ji je primat odvzela Švica. Med prvimi desetimi najsrečnejšimi državami so poleg omenjene peterice še Kanada, Nizozemska, Nova Zelandija, Avstralija in Švedska. Velesili ZDA in Rusija sta se uvrstili na 13. in 56. mesto. Slovenija se je uvrsti- la na 63. mesto. Pred njo je Turška republika Severni Ciper, za njo pa Peru. Od njenih sosednjih držav se je Avstrija uvrstila na 17., Italija na 50. Hrvaška na 74. in Madžarska na 91. mesto. Na zadnjih mestih lestvice, ki zajema 157 držav, so večinoma najrevnejše afriške države in nekatere države, kjer še divjajo vojne in konflikti. Zadnja država na lestvici je Burundi, pred njo pa so se na dnu lestvice znašle še Sirija, Togo, Afganistan, Benin in Rwanda. »Letošnja lestvica odraža tako doslednost kot spremembe. Doslednost na vrhu lestvice se odraža predvsem v tem, da dojemanje življenja temelji na življenjskih okoliščinah, ki se običajno spreminjajo počasi, ter da so življenjske okoliščine v vseh državah na vrhu seznama na visoki ravni,« je dejal eden od avtorjev poročila John Helliwell z univerze British Columbia. norveška - Množični morilec izkoristil proces za širjenje svojih stališč Breivik zatrdil, da se bo do smrti boril za nacizem OSLO - Norveški množični morilec Anders Behring Breivik je včeraj na sodišču zatrdil, da se bo do smrti boril za nacizem. S tem je potrdil skrbi opazovalcev, da bo sodni proces, v katerem norveško državo obtožuje kršitve človekovih pravic, izkoristil za širjenje svojih skrajnih stališč. »Za nacionalsocializem sem se boril 25 let in zanj se bom boril do smrti,« je dejal Breivik. Terorist je že v torek ob začetku procesa poskrbel za razburjenje z nacističnim pozdravom ob prihodu na sodišče, ki pa se mu je včeraj na ukaz sodnika odrekel. Norveške oblasti niso dopustile prenosa njegovega zaslišanja po televiziji, da bi Brei-viku preprečile pošiljanje kodiranih sporočil svojim podpornikom ter iz spoštovanja do svojcev žrtev in do tistih, ki so preživeli njegov morilski pohod leta 2011. Breivik je sebe označil za vzornega zapornika, norveško državo pa je obtožil, da ga že pet let poskuša ubiti s tem, ko ga zadržuje v samici. Trdi, da so ga od aretacije pred petimi leti 885-krat telesno preiskali, kar je označil za nesmiselno in ponižujoče. Sodni proces zaradi varnostnih razlogov poteka v prostorih zapora v mestu Skien, kjer množični morilec Breivik v samici prestaja zaporno kazen. V zaporu tako nima nobenih stikov s sojetniki, prav tako skorajda nima nobenih zasebnih obiskov. S tožbo želi 37-letni Breivik doseči boljše pogoje bivanja. Prepričan je, da njegova izolacija pomeni kršitev evropske konvencije za človekove pravice. Breivik je bil leta 2012 obsojen na 21 let zapora, kar je najvišja možna kazen na Norveškem, zaradi bombnega napada v vladni četrti v Oslu in strelskega pohoda na bližnjem otoku Utoya. V napadih 22. julija 2011 je ubil skupno 77 ljudi, večinoma mladih. Skrajni desničar naj bi ubijal iz jeze do muslimanov in norveške politike multikulturalizma. Nemčija izvedla racije proti neonacistični skupini BERLIN - Nemške oblasti so prepovedale neonacistično skupino Weisse Wölfe Terrorcrew in včeraj izvedle racije na lokacijah, ki so povezane s to skupino, v desetih zveznih deželah. Po navedbah nemškega notranjega ministrstva so varnostne sile med racijami odkrile tudi orožje. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je povedal, da so med drugim zasegli samostrel in strelno orožje manjšega kalibra. De Maiziere je skupino prepovedal in sprožil racije v zveznih deželah Bavarska, Hamburg, Saška, Spodnja Saška, Mecklenburg-Predpomorjanska, Tu-ringija, Brandenburg, Berlin, Baden-Württemberg in Porenje-Pfalška. Preiskali so 15 lokacij in 16 oseb. »Ta skupina je združenje neonacistov, ki so odprto in agresivno hujskali proti naši državi, družbi, politično drugače mislečim, migrantom in tudi proti policistom,« je povedal De Maiziere. Po njegovih besedah skupina sledi vrednotam nacionalsocializma in želi vzpostaviti diktaturo po tem vzoru. Najožji del skupine obsega 25 oseb, njen vodja pa izvira iz Hamburga. Notranji minister je zatrdil, da je prepoved te skupine jasen znak desničarskim skrajnežem v Nemčiji, da državne oblasti ne bodo tolerirale nasilja in hujskanja proti tujcem.