kulturno -politično glasilo •
sv e t o v ni h in
Poletna razprodaja
po znatno znižanih cenah v trgovski hiši
Sriiner
Celovec • Klagenfurt. Burggasse
domačih dogodkov
3. leto / številka 33
V Celovcu, dne 15. avgusta 1951
Cena 70 grošev
Nemški šovinizem
V zadnjih tednih moremo v Srednji Evropi zopet opazovati pojave, ki morajo s skrbjo navdajati vsakega demokrata. Na eni strani smo videli, da so nemški generali zopet dvignili glave, na drugi strani pa vidimo, da jim somišljeniki v Avstriji kar lepo igrajo v roke.
Že leta 1937 smo doživeli, da so pod firmo „Grenz!andtreffen" pripravljali pohode SA in drugo. Proti Slovencem so tedaj lahko brez skrbi udarjali. Četudi se je pri tem skrivalo kaj drugega, kar je predstavljalo resnično iredento, so merodajni krogi vse dopustili. Če je za 10. oktober 1937 marširala v Št. Jakobu v Rožu SA, je bilo vse v redu, saj je na zunaj vse veljalo le napadu na Slovence. Podobne pojave vidimo v zadnjem času.
„Salzburger Nachrichten“ so prinesle kar dva uvodna članka, ki se bavita s šolskim vprašanjem na Koroškem. Nemštvo je ogroženo! Tako trdijo tisti gospodje in ,,politiki", ki so izdajali ukrepe, da je na Koroškem prepovedana slovenska govorica, da je prepovedana slovenska pridiga in slovenska pesem, da so prepovedani slovenski napisi na mrtvaških kamnih na pokopališčih. Poznamo te gospode! Radi bi gradili mostišča ^za zopetni naskok. Kakor obujajo nemški generali tradicijo nemškega rajha tako ti gospodje na Koroškem — pa naj so to veleposestniki iz plebiscitnega časa ali blizu vlade stoječi gospodje —, vsi hodijo po isti poti, v službi nekega „novega'1 nemškega rajha; verjetno imajo pred očmi peti rajh!
■ Take pojave beležimo kot dokaz, rla
krogi ne želijo sožitja obeh narodov v deželi, da ti krogi sanjajo le o .,Her-renmenschu" in o „Herenvolku“, kakor si ga je zamislil sam „Fuhrer ‘ in ga tudi poskusil uresničiti. Pravijo, da je nasilje v deželi, ko sc mora par nemških otrok in sicer otrok uradnikov, ki živijo od slovenskih žuljev, učiti slovenskega jezika, četudi je mogoče v večini primerov to »nasilje'1 itak samo na papirju. Dobro namreč vemo, da se šolska odredba, kateri je vrhovno državno sodisče priznalo veljavo ustavnega zakona, ^izvaja zelo po-ntanjkljivo. In vendar je še to tem gospodom trn v peti. Istočasno pa^ govorijo ° demokraciji, ter si drznejo, če jim za Zunanji svet tako boljše kaže, kazati raz-tnere na Koroškem kot vzor ureditve narodnostnih prilik. Kaj bi ti ^..gospodje tvegali če bi imeli tisto moč v rokah, katere nimajo, si pa lahko mislimo. Mogoče so oni že pri ljudskem štetju 1. junija t. 1. pripravljali v mislih zopet to, kar je sanjal „Fuhrer“ sam in njegovi pomagači, ko so leta 1939. našteli v deželi 50.000 vindišarjev. Saj ti so bili določeni, da gredo ob dani priliki v Ukrajino, da tam na rodovitnih poljih pridelujejo kruh in žito za „Herrenvolk“. Nismo še Pozabili teh načrtov in tudi ves svet pokorno čuva in pazi, kaj se dogaja v deželi.
.Eri takem početju naj se nihče ne čudi, da razgovori o državni pogodbi za Avstrijo ne pridejo do zaključka, ko vendar ves svet že sedaj vidi, da nikomur ni remo na tem, da bi sc držal tega, kar bo ta državna pogodba predpisovala.
Ponovno povdarjamo, da zelo pozorno Zasledujemo mi in tudi svet izven Koroške in Avstrije vse te pojave, t etudi si na zunaj poskuša ta ali druga stranka Pridobiti „velikc zasluge" za nemštvo P°d krinko pravice staršev, vendar je v tem toliko hinavščine, da jo vidijo tudi tisti, ki sicer niso tako podrobno pouče-m o koroških razmerah.
Medtem, ko se Švica trudi, da v vsakem pogledu nudi svojim narodnim edi-mcam vse pravice in je položaj celo tak, da si narodi med seboj gmotno pomaga-
1. koroška dež. razstava odprta
Prejšnji četrtek dopoldne je bila odprta prva koroška deželna razstava. Glavno koroško mesto si je za to slovesnost nadelo slavnostno obleko, zastave pozdravljajo obiskovalce, ceste so lepo urejene in mlaji so odeti v zelenje. Število razstavljalcev je letos naraslo na 276, ki kažejo obiskovalcem svoje proizvode in računajo na povečanje in razširitev svojih poslovnih zvez.
Na vrtu pred gimnazijskim poslopjem so se zbrali številni gostje iz vseh delov koroške dežele in iz Italije.
Predsednik razstavnega odbora, mestni svetnik Rudolf Novak, je najpreje pozdravil goste in razstavljalce, med temi zlasti italijanske zastopnike pod vodstvom podprefekta videmske pokrajine, Evgena Motta in predsednika videmske trgovske zbornice, dr. Job-a. Nato je predsednik pozdravil člane koroške deželne vlade, italijanskega konzula dr. Diega Soro, jugoslovanskega konzula Vošnjaka, zastopnike oblasti in zastopnike gospodarstva i ter kulturnega življenja na Koroškem.
V imenu celovškega mesta je izrekel pozdrave župan Schatzmayr, v imenu trgovske zbornice predsednik dipl. ing. Rapatz, v imenu kmetijske zbornice državni podtajnik v p. ing. Fr. Matsch-nigg, v imenu delavslte zbornice predsednik in drž. poslanec Pavel Truppe in v
imenu gospodarskega oddelka deželne vlade deželni svetnik Sagaischek.
Nato je govoril deželni glavar Ferd. Wedcnig, ki je med drugim dejal: „Pri-zadevanje za organiziranje deželne razstave je bilo venčano z uspehom. Industrijski napredek, tehnična zmogljivost in vsestranski izrazi dela so zbrani na tej razstavi, ki kaže velik razvoj industrijske podjetnosti, pa tudi vestno izročilo in pridnost malih obrtnikov in pa prizadevanje kmetijstva. — Koroška deželna razstava z domačimi razstavljale! in z razstavljala iz sosedne Furlanije je izraz stremljenja po meddržavnih zvezah in doprinos h gospodarski poživitvi našega življenjskega prostora med Jadranom in Donavo. Ta deželna razstava naj bi bila torišče za reševanje skupnih nalog v službi miru in sporazumevanja med narodi. Nobena, še tako bogata dežela, ne more biti namreč srečna, če vsepovsod okoli nje vlada revščina."
Končno se je deželni glavar še zahvalil predvsem onim, ki imajo največ zasluge na tej gospodarski prireditvi, nato vsem razstavljalcem in delavcem ter nameščencem v industriji in obrti, ki so delali, mislili in načrtovali za to razstavo.
Z besedami: »Naj bi dosegla prva koroška deželna razstava svojo nalogo v okviru splošne obnove," je deželni glavar odprl razstavo.
]ui9išiyp In Spenila...
Zunanjepolitični odbor senata Združenih držav Severne Amerike je sklenil, naj bi bili Španija in Jugoslavija vključeni v obrambni sestav zapadnega sveta. Ti dve državi imata izredno važno strateško lego in zato je treba ti dve državi vključiti v zapadni obrambni sestav, četudi ni mogoče govoriti o tem, da bi bila vladna sistema v teh dveh državah demokratična. ■— Nadalje je zunanjepolitični odbor ameriškega senata sklenil, naj bi dobila Španija 400 milijonov dolarjev posojila. Od te vsote bi porabili 200 milijonov za oborožitev, 200 milijonov pa za obnovo španske industrije.
TITO IN AMERIKANCI
V	ponedeljek je obiskal maršala Tita na otoku Brioni ob istrski obali ameriški senator Blair Moody, ki se mudi v Italiji. Senatorja so spremljali trije visoki ameriški častniki iz glavnega stana Atlantske zveze.
V	razgovoru je maršal Tito označil leto 1952 kot leto najveČjc vojne nevarnosti. V tem letu bi namreč Sovjetska zveza mogla še računati na kake vojaške uspehe, naslednje leto bo pa Zapad pri sedanji naglici oboroževanja tako močan, da Sovjetska zveza ne more več tvegati napada. Nadalje je Tito omenil, da so vedno pogostejši obmejni spopadi na jugoslovanskih mejah, in da ima Sovjetska
zveza ogromne množine vojnega materiala v Romuniji, na Bolgarskem in na Madžarskem. Zato je treba tudi Jugoslavijo oborožiti ter ji nujno dobaviti letala, artilerijo in oklepnike. Vsled odpora Svetovne banke, da dovoli Jugoslaviji zaprošeno posojilo v višini 225 milijonov dolarjev, je izgubila Jugoslavija pri oboroževanju in obnovi svoje industrije že 2 in pol leta.
Končno je v razgovoru, ki je trajal nad dve uri, omenil Tito svojim ameriškim gostom, da namerava izpustiti iz zaporov zagrebškega nadškofa Stepinca, ki pa bi moral nato zapustiti Jugoslavijo. Ako bi bil namreč Stepinac spet nadškof v Zagrebu — je dejal maršal Tito — bi bilo sicer to po željah Vatikana in katoliškega prebivalstva Jugoslavije, ne bi pa bilo to po želji pravoslavnega prebivalstva Jugoslavije.
VOJAŠKE VAJE V SREDOZEMLJU
Začetkom tedna so se pričele na Sredozemskem morju štiridnevne vojaške vaje združenih francoskih, italijanskih, britanskih in ameriških vojnih sil. Vojaške vaje so se začele ob obalah Sicilije in je pri tem predviden predvsem sovražni napad na otok Malto in pa obramba tega otoka, ki varuje plovbo zapadnih zaveznikov po Sredozemskem morju.
jo na kulturnem polju, so na Koroškem ljudje na delu in sicer ne samo VdU, marveč tudi merodajni krogi v OVP, ki bi najrajši vzeli slovenskemu sosedu, ki trdo dela in skromno živi, vse možnosti kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja.
Kako daleč je še od krika proti dvojezični šoli do gesla »Karntner, spridi deutsch“! Pod tem geslom so nas hoteli uničiti med drugo svetovno vojno. Toda nemška nadutost se je zgrudila v lastni krvi.
Kakor se gotovi krogi v deželi zaga-
njajo proti dvojezični šoli, tako se zaganjajo proti slovenski pridigi in slovenskemu petju v cerkvi. Še se spominjamo demonstracij za škofa Funderja in proti škofu Kahnu. Vendar Funder ni vstal od mrtvih, slovenski narod pa je ostal in stoji kakor kameniti ribič na celovškem ‘trgu.
Ponovno smo že na tem mestu zapisali, da imata oba 'naroda dolžnosti do dežele in države, da pa imata tudi dežela in država dolžnosti do obeh narodov. Le na tej osnovi bomo gradili bodočnost in močno sosedstvo.
ZASLUŽEK MLINOV Koroški deželni glavar je na novo določil višino zaslužka mlinov pri napravi moke in drobljenkc. Zaslužek je določen za 100 kg v šilingih in znaša:
a)	pri predelavi. pšenice v moko
b)	pri predelavi rži, ječmena in drugih za ljudsko prehrano določenih žit (razen koruze)
c)	pri predelavi koruze v zdrob ali moko
č) pri predelavi žita vseh vrst v drobljenko za krmo
d)	pri predelavi ovsa v fino drobljenko
e)	pri mečkanju in trganju žita vseh vrst
f)	dovoljen pribitek za množine
pod 100 kg za vsako mletje Mlinarji smejo računati manj. pa je določeno v gornji odredbi, jo pa nikakor računati več, kakor označeno v gornjih postavkah.
30.--
26.—
17—
7—
1 — kakor ne smeje
PRESKRBOVALNINA V BOLNICAH
V zvezi z zvišanjem cen in plač so zvišane s 1. avgustom tudi preskrboval-nine v bolnicah,ki znašajo sedaj za osebo in na dan:
I.	razred 40 Šil., II. razred 36 šil. in III. razred 32.40 šilingov.
ZAGREBŠKI VELESEJEM V času od 13. do 30. septembra bo v Zagrebu jesenski velesejem, za katerega je prijavilo doslej udeležbo 10 držav. Največje število razstavljalcev so prijavile Avstrija, Belgija, Italija in Zapadna Nemčija. Te države bodo s svojimi razstavami zavzele približno TJ prostora, kt je določen za zamejske razstavljalce. Nekatere večje tvrdke bodo organizirale v okviru velesejma samostojne razstave. Tako na pr. »General Motors" (tovorne in osebne avtomobile), »Societe Misr“ iz Egipta (tkanine), »Microtecnica" iz Trsta (kinoprojektorji in industrijski stroji) in še druge.
DOBAVE ŽIVIL ZA JUGOSLAVIJO
Prejšnjo sredo je bila na Rijeki posebna proslava. Zaključili so namreč pošiljanje živil iz Amerike v Jugoslavijo v okviru 70 milijonskega kredita, ki ga je odobrila Amerika Jugoslaviji, da ji pomaga pri velikem pomanjkanju živil. Na podlagi te pomoči je dobila Jugoslavija v zadnjih desetih mesecih več kot 500.000 ton živil.
Proslava je bila na jugoslovanski motorni ladji »Slovenija", ki je pripeljala iz Združenih držav v riješko pristanišče kot zadnjo pošiljko živil 1645 ton svinjske masti.
MEDNARODNI ŽITNI SPORAZUM
Pomočnik ameriškega ministra za kmetijstvo, Clarence J. McCormick, je ob pričetku tretje poslovne dobe mednarodnega žitnega sporazuma izjavit, da je sporazum ojačil trgovske vezi med državami uvoznicami in izvoznicami pšenice s tem, da je zagotovil narodom svobodnega sveta dobavljalnc vire.
Osnutek o mednarodnem žitnem sporazumu so izdelali na mednarodni konferenci o pšenici, ki je bila v Washing-tonu v začetku leta 1949, in katere so sc udeležili zastopniki 49 držav.
»Če ne bi bilo pšeničnega sporazuma, je izjavil McCormick, ni nobenega dvoma, da bi se povečale težnje za povečanje samopreskrbe in po tesnejših vezah z državami za železno zaveso, zlasti s Sovjetsko zvezo."
Ob začetku tretje poslovne dobe Med-’ narodnega žitnega sporazuma je jasno vidno znatno nasprotje v trgovini med pšenico in mnogimi drugimi najvažnejšimi vrstami blaga.
Politični teden
Tokrat sc res ni zgodilo kaj posebno važnega ali svetovno-politično zanimivega. Podoba jc, da pasji dnevi ne vplivajo samo na našo vsakdanjost, temveč imajo svoj učinek tudi na velikih konferencah, na katerih sc bijejo za mir.
Smo v času, kjer človeško bitje misli bolj počasi, ko tudi telo raje počiva. V Kaesongu so sc pač sestali, kakor so si obljubili, vedeli si pa niso kaj drugega povedati kot na prejšnjem sestanku. Ko so to ponovili, so dve uri še sedeli in se Jamo spogledavali, v kolikor se je komu to zdelo primerno. „Ali jc pri vas kaj novega?'* jc vprašal prvi tabor. „Vse je pri starem... Je pri vas kaj novega?** jc odvrnil drugi. In potem sta sc spet razšla, da se bosta prihodnjič spet sestala.
To seveda ni nič kaj slabega, dobrega pa tudi nič. Treba počakati. Časopisje obeh taborov se mora pa hočeš nočeš izčrpavati v opisovanju raznih potankosti teh sestankov in v komentarjih, ker drugega pač ni.
Iz dolgega časa so se sem in tja tudi na fronti, ki leži ponekod že 70—80 km nad 38. vzporednikom, tudi vojaško spopadli, ne da bi kdo spremenil potek fronte.
UNO delegacija vztraja še vedno na nevtralizirani coni vzdolž sedanje bojne črte, medtem ko nasprotniki hočejo trdovratno 38. vzporednik. Zdaj je po časopisju prišlo na dan, češ da Amerikanci zato tako trdovratno zahtevajo to cono na sedanji bojni črti, ker ležijo tik za to črto veliki rudniki volframa, kovine, ki je za vojno industrijo zelo važna. Mogoče pa leži v tem vzrok za trdovratnost obeh taborov.
Kitajske vojaške množice vse zadnje tedne za časa pogajanj v Kaesongu, niso nikjer prešle v večje ofenzive. Marsikdo zato dobiva vtis, da je Mao Tse Tungov namen samo preprečiti nadaljnji pohod UNO čet proti severu in zapadu v slučaju, da bi se pogajanja razbila. Po raznih »mirovnih ofenzivah** in »mirovnih kongresih**, ki sp jih poslali na svetlo tam okrog Kremlja, ni videti, da bi isti novi prijatelji miru hoteli v tem času Mao Tse Tungu potisniti nova orožja v roke.
Oba tabora seveda vpijeta o svoji zmagi v zadnji »rundi** hladne vojne. Komunistični tabor vpije o moralni zmagi, demokratični pa o prestižni in praktični. Oba pa se že pripravljata na naslednje spopade.
Res je, da so Sovjeti posegli po novi taktiki, ki za določeno dobo ni zgrešila svojega namena. Ameriški kongres je izdelal mirovno poslanico na ruski narod in zgodilo sc je čudo: Sovjeti so to poslanico objavili po svojem radiu in časopisju. Dodali so tudi odgovor, katerega je napisal presednik Sovjetov, Švernik. Tudi s svoje strani so Sovjeti po svojem v Moskvi izhajajočem časopisu „News“ predlagali izmenjavo medsebojnih mnenj v obliki člankov.
Po prvi zadregi menijo zapadnjaki, da je to pač nova Šahovska poteza svetovnega komunizma. Zapadni politiki pa trdijo, da ni treba nobenih stomilijonskih podpisov za mir, katere so zbrali v Sovjetski zvezi in državah ljudskih demokracij in ne mirovnih kongresov in resolucij, temveč bi zadostovala ena sama beseda generalisima Stalina in splošen mir bi bil tu.
Temu bo pritrdil tudi vsak nepristranski opazovalec. Vmes leže pa sc dru^a dejstva, ki trenutno na videz jemljejo možnosti na splošen mir in na pripravljenost Sovjetov tak mir skleniti in tudi ‘držati. Njih znana izredna nezaupljivost je dobila novega goriva v tem, ko je^ nekaj ameriških gospodarskih in političnih strokovnjakov privatno izjavilo, da bi vsak mir, ki bi prišel čez noč, mogel ameriško gospodarstvo oškodovati.
V Teheranu, kjer je »bojno polje št. 2“, je položaj dokaj boljši. Tani sta oba partnerja — Perzijci in Angleži — istega mnenja, da je namreč potrebno, da petrolej spet steče po kilometrskih ceveh. Gre pa seveda še vedno za temeljna m za bodoči razvoj nadvse važna vprašanja, kakšne izraze je pametno vstaviti v pred-stoječo pogodbo o sporazumu. Kdo je lastnik petroleja, komu je treba plačati petrolej in kdo ga naj kupi. To so vse zelo važne stvari, ki segajo že v pravosodje. Napačno formuliranje utegne pri-
zadeti Perzijce kot lastnike ali pa Angleže in spor bi se utegnil vneti znova. Torej je treba tudi tukaj čakati.
V Evropi je bilo mnogo hrupa, ker so Amerikanci v svoji zasedbeni coni v Avstriji preprečili potovanje nekaj tisoč komunističnih omladincev na svetovni mirovni kongres v sovjetski sektor Berlina. Zadeva je postala za Amerikance pravzaprav nekoliko nerodna, oziroma dober namen ni imel najboljših posledic. Kot povod za preprečenjc potovanja skozi njih cono so uporabili formalnost, ker omladinci niso imeli »sivega potnega lista", dokumenta, na katerem pa vztrajajo Rusi in ki preprečuje, da bi državljani zavezniških sil mogli brez njega potovati skozi Avstrijo. Jasno je, da so imeli Amerikanci formalno prav, ko so Sovjete udarili z njih lastnim orožjem. Z druge strani pogledano pa ima vsa zadeva tudi svoje senčne strani. Nekaj ugotovitev: tisti, ki so mladince poslali na pot skozi ameriško cono brez potrebnih formalnosti, so morali predvideti, kaj se utegne zgoditi. To sc je zgodilo in komunistični omladinci služijo sedaj kot dobrodošli mučeniki za komunistično propagando. —
Amerikanci pa so tudi vedeli, kaj bodo napravili s transportom komunističnih omladincev in bi ga bili mogli ustaviti in obrniti že na meji. Izostali bi izgredi in začasna internacija.
Držalo bo torej, da sta obe strani točno vedeli, do česa bo prišlo in sta obe to dopustili, da bi iz vsega mogli potegniti majhno propagandno zmago v splošni hladni vojni. Zal je to komunistom skoraj bolj uspelo kot Amerikancem, ki sc v taktični borbi proti komunizmu nc obnesejo vedno in sc morajo sproti še učiti.
Dogodek pa je pri kraju, ker so sc omladinci že vrnili v domovino, ne da bi mogli spoznati ljudsko demokracijo, kar je navsezadnje tudi škoda.
Na koncu bi še omenili, da je povsod opaziti, kakšno zadovoljstvo je zavladalo v delu časopisja po Avstriji, kar se tiče nove oborožitve Nemčije. Mnogi listi pod velikimi naslovi pišejo o zborovanjih nemških generalov in bivših frontnih borcev. Morda skušajo s tem bralce poceni odvrniti od težkega domačega gospodarskega in političnega položaja, na katerem sami nosijo precejšnjo krivdo.
»Svobodna Evropa"
V št. 31. »Našega tednika** smo poročali, da bo letos jeseni blizu Strassburga v Franciji odprta univerza »Svobodne Evrope". Na tej univerzi bodo mogli študirati begunski Študentje iz komunističnih dežel (tudi iz Jugoslavije). V tej zvezi piše znani dnevnik „’Washington post" v eni zadnjih številk med drugim tudi:
»Komunističnega napada na zahodno civilizacijo ne bomo mogli zavrniti zgolj z orožjem. Naša borba sc mora prenesti tudi na področje duha. Ves svobodni
svet bo gotovo z veseljem pozdravil ustanovitev mednarodne univerze svobodne Evrope v begunstvu.
Vseučilišniki narodov, ki žive onkraj železne zavese, bodo imeli sedaj lepo priložnost, da se primerno izobrazijo, si pridobijo poznanje bogate kulturne tradicije zahodnega sveta in sc istočasno pripravijo za vodstvo,ki ga bodo morali prevzeti v domovini tedaj, ko se bo povrnila svoboda. Tako vseušilišče v begunstvu bo mnogo prispevalo za zmago idej svobode v svetu."
Odmevi govora v Varšavi
„New York Times" prinaša poročilo posebnega dopisnika Handlcrja iz Beograda, v katerem pravi, da govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova v Varšavi „ni vznemiril jugoslovanskih voditeljev".
Po Handlcrjcvem mnenju, so jugoslovanski voditelji prepričani, da so bile Molotove grožnje naperjene proti poljskim komunističnim kolovodjem in poljskemu narodu, kajti prav na Poljskem danes vedno bolj živo plamti ogenj neodvisnosti — bolj kot v katerikoli drugih satelitskih držav...
Molotovova prerokovanja, da jc blizu dan, ko se bodo jugoslovanski narodi dvignili in strmoglavili Titovo vlado, bo Večina onih, ki so v zadnjih devetih mesecih obiskali Jugoslavijo, imeli za prazno hvalisanje in pravcati nesmisel...
Z ozirom na to, kolikor moremo vedeti, je neorganizirana opozicija proti jugoslovanski vladi in v prvi vrsti proti njeni gospodarski politiki še vedno močna. Toda v kolikor je mogoče spoznati, uživa jugoslovanska vlada splošno odobravanje glede svoje zunanje politike, ki teži za sodelovanjem z Zahodom in proti sovjetskemu imperializmu.
Pismo ix Jsraela
Tel-Aviv, v juliju 1951.
Nedavno smo na tem mestu objavili pismo iz Izraela, kjer so bile opisane ta-mošnje gospodarske razmere.
Danes pa objavljamo vsebino pisma, ki smo ga te dni dobili. Naš dopisnik se je naselil v Izraelu pred dvema letoma in si je medtem že z mesečno plačo uredil stanovanje tako, da mu za prihranke ostane skoraj 60% od mesečnega dohodka. Njegov bruto zaslužek je mesečno okrog 120 izraelskih funtov. Od tega plača za organizacijo, bolniško zavarovanje, davek in ostale socialne dajatve okrog 15% mesečno. Skoraj vse potrebščine so v Izraelu še na nakaznice, vendar pa v taki količini, da nima nihče potrebe kupovati še izven nakaznič. Par čevljev — moških ali ženskih — stane 2V2 funta, kg sladkorja stane 7 piastrov (en funt je sto piastrov), en kg riža stane 10 piastrov, en kg črnega kruha 4.5 piastra, beli pruh kg 8 piastrov, en kg bele moke 9 piastrov, eno jajce 2.5 piastra.
Kruh in moka nista na nakaznice, prodaja je svobodna. Sladkorja pa dobi vsak en kg mesečno, riža pol kg mesečno, jajc pet na teden, en kg masti na mesec, mesa je razmeroma malo, vendar pa je rib na svobodnem trgu v izobilju in ravno tudi tako mesnih konzerv. Sedaj, meseca julija je bilo bolj malo sadja, v glavnem dinje in melone, pomaranče so že prenehale, pač pa jc dosti svežih citron. Velik prihranek za vsakega je, ker ni treba kupovati drv in premoga, električni tok je
zelo poceni, petrolej pa skoraj zastonj.
Vreme imamo večinoma zelo krasno, toda čez dan doseže vročina do 35 stopinj Celzija, ponoči pa pade termometer na 10 stopinj. Ker jc podnebje suho, vročine nc čutimo dosti, pač pa smo od maja do decembra brez suknje in suknjiča, kar v srajci. Tudi klobuk jc tu nepoznan. Pozimi, to je od decembra do marca, pa nosimo francosko čepico.
V Izrael sem prišel brez vsakega znanja hebrejskega jezika. Danes, po dveh letih, pa sem že zelo dobro podkovan v hebrcjŠini in se učim že angleščine, katera je tu tudi nujno potrebna.
'Zahvaljujem sc Vam tudi posebej za Vaš list, katerega sem z velikim zanimanjem prebiral, ker sem mogel najti v njem marsikaj novega. Ob prvi priliki Vam pošljem pismo z opisom volitev v izraelski državni zbor. Za danes pa končujem ter Vas prisrčno pozdravljam
Vaš
(Op. uredništva:	Za čevlje je plačal
uslužbenec s 120 izr. funti mesečnega brutto zaslužka = približno 100 Izrael, funtov netto, 2% svojih mesečnih dohodkov. Za petnajst kilogramov kruha — pol belega in pol črnega — izda mesečno en procent svojih dohodkov. Pri naših razmerah bi uslužbencu v enakem položaju odgovarjala plača 2.000 šil. mesečno in bi moral plačati za isto množino kruha 3.5% svoje plače. Kakor razvi-dimo iz te primerjave, so čevlji razmeroma dragi, kruh in živila pa so zelo poceni).
KONFERENCA V SAN FRANCISCU
Načelnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva McDofmott je objavil, da je Belgija druga država, ki je sprejela povabilo za mirovno konferenco z Japonsko, ki bo trajala od 4. do 8. septembra v San Franciscu. Prva država, ki se je odzvala temu vabilu, je Nova Zelandija.
Tudi vlada Sovjetske zveze je obvesu-la vlado Združenih držav, da se udeleži konference v San Franciscu, kar jc izzvalo precejšnje začudenje in gotovo ne bo ugodno vplivalo na potek konference.
VEDNO NOVI BEGUNCI
Po podatkih organizacije za begunce izza železne zavese, zasebnega ameriškega društva, jc v zadnjih treh letih nad 300.000 oseb preslepilo čuječnost sovjetske tajne< policije vzdolž železne zavese in zbežalo iz Rusije in njenih ppdlbžniških držav. Na teden pobegne na Zahod povprečno 500 do 1000 beguncev. SESTANEK FINANČNIH STROKOVNJAKOV
V	\Vashingtonu sc je v ponedeljek začel sestanek finančnih strokovnjakov obeh Amerik, ki bodo proučevali ukrepe proti inflaciji. Sodijo, da bo sestanek trajal dva tedna. Sklical ga je medameriški gospodarski in socialni odbor.
Omenjenega sestanka se udeležujejo predstavniki Argentine, Bolivije, Brazilije, Čilcja, Kube, Kolumbije, republike San Domingo, Ekvadorja, Guatemale, Hondurasa, Mehike, Peruja, Združenih držav in Urugvaja ter zastopniki ZN in mednarodnega denarnega sklada.
PREKO SEVERNEGA TEČAJA
Konec julija je preletelo zemljepisni severni tečaj britansko letalo »Aries". Letalo je odletelo iz Keflavika na Islandiji, kamor je že poprej prispela skupina RAF-a za oskrbo letal na zemlji. Progo iz Keflavika preko severnega tečaja na letališče Eielson na Aljaski, kjer je oporišče ameriškega letalstva, jc preletelo letalo »Aries**, ki je imelo na krovu desetčlansko posadko, v sedemnajstih urah. Na poti nazaj pa je preletelo letalo 6.643 km dolgo progo Eielson—Manby, preko severnega tečaja, v neprekinjenem poletu v dvajsetih urah.
AMERIŠKI LETALCI V NEMČIJI
V	Frankfurt so prispela prva ameriška letala, ki so namenjena obrambnim silam zahodne Evrope. V prihodnjih dveh tednih bo prispelo vseh 48 letal, ki sestavljajo 433. letalsko prevozno skupino. Ta letala bodo pozneje dodelili nekemu drugemu evropskemu področju. V kratkem sc bo v Brcmenhavenu izkrcalo 1100 ameriških letalcev.
Prva letala jc v Frankfurtu- sprejel vrhovni poveljnik ameriških letalskih sil v Evropi general Lauris Norstad, ki je pozdravil došle letalce z naslednjimi besedami:
»Vi ste prve ameriške letalske edinice, ki prihajajo po vojni v Evropo, in predstavljate začetek povečanja moči ameriških letalskih sil v Evropi in moči držav članic Atlantske zveze.
Vaša naloga je važnejša kot zgolj okrepitev letalskih sil. Vaša prisotnost stopnjuje upanje, samozavest in moralo vaših ameriških tovarišev."
General Robert \V. Douglas, ki se je poslovil od letalcev ob odhodu iz Združenih držav, jim je med drugim dejal, da so predstavniki vse dežele. Naglasil je, da so ti rezervni častniki in letalci zapustili svoja dosedanja mesta in prostovoljno stopili v aktivno službo, da so sc pridružili skuonim evropskim silam v obrambo proti komunizmu.

Domača in inozemska bogata zaloga pnevmatik in gumijastih dušnic (Sdilauche)
Avto hiša
ftaposiKo.
Celovec-Klapnkri
Villathftr btraCe 51 'Melon
PRI URI ASTRONOMIJE
Profesor: Po kakšni zunanji podobnosti moremo primerjati sonce s Sovjetsko zvezo?
Učenec: Da imata satelite.
Profesor: In v čem sta si različna?
Učenec: O, gospod profesor, razlika pa je v funkciji. Sonce daje svojim satelitom toploto in svetlobo, Sovjetska zveza pa jim jemlje petrolej in premog.
»Slavček" foatiU i/ Holandiji
Kot član pevskega kvinteta „Slavček“ hočem v tem poročilu opisati vsem bralcem »Našega tednika" vtise iz Nizozemske in veliko navdušenje holandskih Slovencev za našo koroško narodno pesem ter njihovo veliko gostoljubnost.
V soboto, dne 28. julija, smo se odpeljali ob 12. uri opoldne z ekspresnim vlakom preko Solnograda, Monakovega, Augsburga, Ulma, Stuttgarta in mest Karlsruhe, Heidelberg, Mannheim, Lud-wigshafen, Mainz, K-dln do Aachena. Celih 22 ur smo bili na poti, imeli priliko videti lepe rodovitne pokrajine zapadno-nemške države. Večja mesta kažejo sicer še s svojimi razrušenimi stavbami in poslopji posledice vojne, vendar nastajajo poleg teh že nove zgradbe, katere dajejo nemškim velemestom zopet staro lice.
Med kramljanjem in prepevanjem slovenskih pesmi je vožnja kmalu minila in ob osmih zjutraj drugega dne smo že dospeli do obmejnega mesta Aachen. Ostalih 10 km smo sc peljali do meje s cestno železnica, od tam do mesta Brunssum v provinci Limburg z osebnim avtoip. Kar oddahnili smo se, ko smo dospeli do cilja — Brunssum. Tukaj torej se bodo danes vršile največje slovesnosti holandskih Slovencev tem letu. V imenu vseh v Limburgu živečih slovenskih rojakov sta nas z veseljem pozdravila izseljeniški duhovnik preč. g. Nande Babnik, katerega velika zasluga je poživitev narodne zavesti med holandskimi Slovenci ter, poleg drugih predstavnikov slov. organizacij, predsednik »Zveze -slov. kat. društev sv. Barbare v Limburgu41, gospod Parfant. 2e po kratkem razgovoru smo čutili, da smo prišli med svoje in če bi nas okolica ne spominjala na tujino, še trenutek ne bi mogli čutiti, da se nahajamo izven slovenskega ozemlja.
V času bivanja med Slovenci v Holandiji smo stanovali pri slov. družinah in sicer trije člani kvinteta pri g. A. Kozoletu, zelo uglednem krojaškem mojstru, in dva pri g. Robeku, predsedniku pevskega društva »Zvon44 v Heerlerhcide. Kako sta skrbeli imenovani družini za naše ugodje, je težko dosti pohvalno povedati. Počutili smo se res čisto domače.
Prvi nastop »Slavčka41 je bil 29. julija Zvečer na prostem. Ob 25-letnici obstoja »Slov. kat. društva sv. Barbare Heerler-heide-Brunnsum“ ter ob 25-letnici delovanja holandskega patra Teotima med limburškimi Slovenci in ob 20-letnici delovanja pevskega društva „Zvon“, se je vršila zvečer v narodnem gledališču velika prireditev, o kateri smo že natančno poročali v zadnji številki »Našega ted-nika1'.
Po nagovoru zastopnika koroških Slovencev, g. prof. dr. Val. Inzka, je ta izročil »Slovenskemu društvu sv. Barbare v Hcerlerheide-Brunssum" ter pevske-
mu društvu „Zvon“ 30 albumov Koroške kot dar društvom ob velikih jubilejih. Nato je zadonela preko mikrofona slov. pesem. S posebnim navdušenjem so sprejeli poslušalci zlasti koroško narodno pesem. Mnogi še niso bili na Koroškem, tamkajšnja mladina še ni videla Slovenije, rojstnega kraja svojih očetov in mater in kljub temu takšno navdušenje za naše koroško narečje. Menda torej tista bajka o »windišarjih‘4, ki se poslužujejo jezika, katerega ne govorijo in ne razumejo nikjer drugod kot na Koroškem, vendar ne bo držala. Saj so holandski Slovenci zasledovali z nepopisnim zanimanjem vsebino naših šaljivih koroških pesmi, se zaradi nje tudi pošteno nasmejali in to ob koncu potrdili z močnim odobravanjem. Koliko Slovencev je prišlo med in po prireditvi k nam ter nam povedalo: »Hvala vam, dragi Korošci, da ste prišli med nas. S seboj ste prinesli svežega narodnega duha iz domovine, kateri nas bo požlahtnil in nam okrepil ljubezen do materinega jezika.4* Tako in podobno so nam izražali holandski Slovenci svojo hvaležnost. Občudovali smo njihovo povezanost s slovensko zemljo, ki obstoja tudi kljub daljavam in 20 do 30 letni ločitvi od domovine.
Da bi čas med bivanjem na holandskem dobro izrabili, smo za vsak dan napravili načrt. V torek je bilo na sporedu snemanje za radio v glavnem mestu Limburga, v. Maastrichtu. V sredo smo obiskali brate v slov. koloniji Eygelsho-ven! V prijetnem večeru smo ob petju pozabili na vse skrbi življenja in se kratko zamislili v slovensko zgodovino. Po-
Pri tem večeru sta nastopila tudi pevska društva holandskih in belgijskih Slovencev »Zvon4', oba mešana zbora z nad 30 člani ter slov. fantje harmonikarji. Pesem za pesmijo se je vrstila, druga lepša in milejša kot druga, vezala nas je brate in sestre iste krvi v veliko ljubečo se družino.
Naslednje dni smo spoznali Holandijo in njene posebnosti ter obiskovali vsak večer eno izmed slov. kolonij., V ponedeljek, 30. julija t. L, smo se zbrali v veliki dvorani trga Heerlerhcide, da priredimo koncert koroških narodnih pesmi. V povezavi nas je popeljal g. dr. Inzko v slovenske kraje z njihovimi gorami, rekami, vasicami ter cerkvicami. S solzami v očeh in z nasmehom na utsnicah, kakor je pač prišlo, so spremljali petje »Slavčka44. Holandci sicer pojo predvsem enoglasno in zato pristno slov. petje še mnogo lepše doni.
Drugi del večera je izpolnil pevski zbor »Zvon44, za prijetno spremembo pa je poskrbela mladina iz Heerlerhcide in okolice z muziko in petjem. Izredno dobro razpoloženi, spet poživljeni za prosvetno delo, smo se razšli, s koščkom domovine v srcih, na domove.
sebej smo si predočili pomen Koroške v slov. zgodovini, poslanstvo Celovca pred 100 leti in pa sedanje kulturne matice, Mohorjeve družbe. Obeh večerov se je udeležil tudi preč. g. J. Kunstelj, dušni pastir v Angliji naseljenih Slovencev. Na šaljiv način je povedal navzočim marsikaj koristnega in prijetnega.
Četrtek je bil za nas, člane kvinteta,
Brezjanska Marija v Brunssum-u na Holandskem
pMtctldfald vrieri dm^od
R. L.
ZGODOVINSKI PABERKI
v
ut akoliu Skociana v Rodjuui
(2. nadaljevanje in konec)
2.	— Tudi drugi primer se nanaša po našem mnenju na kraje okoli Škocjana. Zopet je to listina, topot izdana pri Gospe Sveti okoli 1. 963 (objavili so jo J a k s c h, MHDC Ul, 51, No. 126 ter Kos, Gradivo IT, 318, št. 414). Glasom te listine izroči solno-graški nadškof Friderik po svojem odvetniku Hartvviku z dovoljenjem duhovskih in posvetnih ifeudnikov neko lastnino solnogra-ške cerkve na Podkrnoškem polju, v vasi Podkrnosu in v Trdnji vasi (Hortendorf) plemeniti ženi Matildi in njenemu odvetniku Perhtoldu. Zato pa prepusti ta Matilda po svojem odvetniku Perhtoldu nadškofu Frideriku in njegovem odvetniku svoje posestvo v Zemusesdorfu in H e r n a-resdorfu (in loco Zemusesdorf et Ho r n a r e s d o r f). To sta dva kraja, o katerih pravi Jaksch, da je njuna lega neznana. Temu se ni čuditi. Imeni zvenita tako nenavadno, da bi bilo prej mogoče misliti na dvoje naselij, ki sta v teku stoletij izginili, kot pa na to, — da utegneta še danes obstojati. In po mojem mnenju še obstojita. Bili bi to Samožua vas pri Škocjanu ter Gornje ali Zvrhnjc Vinare pri št. Vidu \ Podjuni.
Zemusesdorf -- Sumožna vas. Nemška pisava tega kraja je Unter Sammelsdorf za
razliko od Ober Sammelsdorf, ki se glasi po Slovensko Zamanje. Kamor daleč nazaj segajo knjige škocjanske fare, se bere Unter Samelsdorf, ali samo Samelsdorf bei Kleintorf (Klandorf), nikdar pa ne Zemusesdorf. Zgolj fonetično ni nobene ovire za to, da imamo v imenu Samelsdorf videti oz. slišati slovensko Samožno vas, kajti ne samo naglas na prvem vokalu (a), temveč tudi prenos slovenskega ž v nemški s jc pravilen. Ampak Samožna vas je pa tudi Zemusesdorf. In s stališča zgodovine koroške slovenščine jc ta enačba še bolj zanimiva. S se v nemških pisavah glasi navadno z; Zelo je Zeli, nasprotno je pa ž v nemški pisavi navadno s: Ždinja ves = Seiden-dorf, Zingarica=Singerberg. Torej Sdmožna vas = Zemusesdorf. Razlika je pa v naglasu. Današnje krajevno ime v slovenščini je naglašeno na 1. zlogu (a), Nemški Zemusesdorf pa na drugem (u). Morda je to pravilneje in je zopet pred nami primer, ko nam je nemščina ohranila pristnejšo obliko. Kaj pa pomeni sploh ta Samožna vas? V Pleteršnikovem slovarju slovenskega in nemškega jezika najdemo za to dve razlagi: zamož, zamožen in pa zamožen, zamožnost. Medtem ko pomeni prva oblika poroko ženske osebe; zamož je šla, zamož smo jo dali (n. pr. domačo hčer), pomeni druga premožnega človeka, premožnost in še danes se na Koroškem rabi izraz zamožen človek v pomenu premožen človek (podatek g. župnika J. Kogleka, Škocjan). Drug pomen je tudi: mogočen človek. Verjetno je, da moramo v besedi Samožna vas videti v resnici
pravilno: Samožna vas, to je premožna vas, kar prav o tej vasi nekako tudi velja, kajti tam so doma močni posetniki. Do-tična oseba, ki je pisarju 1. 965 izrekla ime svoje vasi, je gotovo naglasila besedo na drugem zlogu in pisar jo je tako zapisal, torej pravilno zapisal. Kdaj se je ta krajevni naziv ižigubil in je nastopilo ime Sammelsdorf, bi bilo treba ugotoviti. Toliko torej o Zemusesdorfu.
3.	— V tisti listini se omenja potem še Hornarcsdorf. Za ta naziv predlaga pisec današnje naselje Gornje Vinare. Ime tega kraja pove, da je tam svojčas rastla vinska trta. Res nam pogled na oblike zemljišč še danes kaže nekdanji vino-gradni arcal, baje pa imajo posamezni posestniki še dandašnji vinograde, ne sicer v Gornjih Vinarah, temveč v okolišu. Tudi zgodovinski viri okrog 1. 1000 in kesneje govore pogosto o vinogradih (vineae). Domačini pravijo navadno: Zvrhnjc Vnare, za razliko od 'Spodnjih Vnar, ki so tik nad Klopinjskim jezerom. K izreki sami je pa tole pripomniti. Res se navadno čuje na začetku besede glas v, vendar komaj slišno, in pogosto se zgodi, da sploh izgine. Tedaj čujemo: 'Nare. Kakšna vas je to? To so pa Nar e, mi je rekla pastirica na paši, to obliko pa sera zapisal 1. 1946 tudi pri odraslih. Uho nemškega pisarja je brez dvoma razločno zajelo samo: N a r e. In tako si moramo razlagati, da se nemški uradni naziv glasi: (Oben in Unter) N a r-r a c h. Da spada odpahovanje nenaglašenih začetnih zlogov kot so v i - nare, b a - biča,
dan velikih doživetij, ko smo sc peljali do severnega morja ter si ogledali značilno holandsko pokrajino z mesti Rot« terdam, Den Haag i. dr. Na splošno se Holandija odlikuje po izredni snažnosti. To dokazujejo hišice, ceste kakor tudi velemesta. Tudi mlini na veter še stojijo, vendar na vetrni pogon ne meljejo več. Holandska je lepa, ampak mi, in tudi holandski Slovenci, bi ne zamenjali naših' gora, jezer in drugih prirodnih krasot s holandsko ravnino.
Za Holandce smo peli v hotelu »Ca-stellum44 v Heerlen, mestu, ki ima okoli 30.000 prebivalcev.
Tudi Slovenci iz Lindcnheuvel-a (Li* pov grič) so nas Korošce hoteli slišati. Sami dobri pevci so se še posebno poglobili v našo pesem. Škoda, da še nimajo ustanovljenega pevskega zbora. K ustanovitvi je zlasti navduševal g. dr. Val. Inzko. Nakazal je, da je sicer težko in z žrtvami združeno tako delo, ampak se kljub temu izplača zaradi velikega pomena in splošne želje naseljenih Slovencev. Saj je pesem tista, ki nas najbolj veže 5S domovino. Z besedilom in z melodijd nas popelje v rodne kraje, tam kjer tečd Sava, Drava, Soča, kjer Šumija slov. lipa* se iz cerkve razliva glas zvonov, nad vsem bede in čuvajo naše mogočne gore. Tega pa ne doživljajo samo pevci, ampak še v večji meri poslušalci. Tako so pevci posredovalci narodne misli in umetniki, ki pričarajo v tujino kos domovine z vsemi njenimi lepotami. »S pesmijo boste šli enkrat spet nazaj v staro domovino in prav s pesmijo si boste tudi ohranili versko in narodno zavest.**
Za prisrčne besede se je zahvalil viso-košolec g. Knez, ki je obljubil, da se bo kolonija Lindenheuvel potrudila za vedno večji napredek v narodnem in verskem pogledu.
V	vseh kolonijah smo gostovali pri prosvetnih društvih sv. Barbare. Da društva tako lepo uspevajo, je predvsem zasluga vestnih odbornikov pa tudi članov. Zvezni predsednik vseh teh je g. Parfant. Jubilejno društvo sv. Barbare v Hcerler-heide pa ima za predsednika g. Leopolda Strmana. V Eygelshoven-u je predsednik g. Albin Papež, v Hoensbrocku g. J. Resnik, v Lindenheuvel-u g. L Koprivšek. Voditelj igralske družine v Heerlerhcide pa je g. A. Kozole.
V	soboto, dne 4. avgusta, smo vzeli slovo od naših dragih rojakov. Samo en teden smo se mudili pri njih, pa smo se tako težko ločili. Še in še smo si stiskali roke v zadnji pozdrav, želeč si, da bi se videli drugič — in to čimprej — na Koroškem.
Zahtevajte pri vašem trgovcu izdelke domače tovarne mila
Rad UaiUe^ee
Celovec-Klagenfurt, Henplatz
hi-šica med posebnosti izreke v Podjuni, samo mimogrede omenjam. Tako upamo, da smo razložili drugi del besede: Hor-N a r e s - dorf.
Medtem ko je dorf nemška razlagalna pritiklina, je Hor očividno skrajšano in nerazumljeno Gornje. Danes sicer govore domačini samo o Zvrhnjih Vnarah) toda zato ni še izključena izreka Gornje okoli 1. 1000. Glasu g Podjuna in koroški dialekti navadno nikdar ne izgovarjajo tako, temveč kot h. Gora je bora, grm je Iirm. V neposredni bližini Zvrhnjih Vnar je kraj Horce, to so Gorice (=vinogradi, gorka). Zato ni nobene ovire, tolmačiti zlog Hor — kot gor. Ker pa pisar ni znal razlikovati pretežkega nje, je to kratkomalo izpustil in namesto Horne Nare, kar je bila brez dvoma tedaj rabljena oblika, je nastalo H o r - nares-dorf.
Zenmsesdopf=Samožna vas pri Škocjanu, Hornaresdorf=Gornje oz. Zvrhnjc Vnare pri Št. Vidu v Podjuni. Torej bi sledilo iz tega, da se ti dve naselji tedaj, 1. 963, prvič omenjata. V njih je imela svoje posesti solno-graška cerkev. Ker je 1. 811. Karel Veliki napravil Dravo kot mejo med oglejsko patriarhijo in solnograško škofijo, bi se to reklo, da se je 1. 963 nahajala solnograška posest tudi južno od Drave. Kako je do tega prišlo in kako je bilo kesneje s to posestjo, bi bilo gotovo zanimivo raziskovati, a ne spada več v okvir našega članka, ki je hotel samo določiti troje doslej neraz-tolmačenih krajevnih imen iz okolice Škocjana ter dati nekaj pobude domačinom za lepi zgodovinski študij.
Po smrti soriškega nadškofa
Prejšnjo soboto je bil v Gorici pogreb I umrlega nadškofa msgr. dr. Margotti-ja. Pri tem je prišla do izraza velika naklonjenost vernikov goriške nadškofije do umrlega nadškofa.
V petek zvečer so prenesli truplo pokojnega nadškofa iz nadškofijskega dvorca v cerkev Srca Jezusovega. Drugi dan ob devetih se je začel sprevod ob udeležbi deveterih škofov in zastopnikov civilnih oblasti ter naravnost ogromnega števila vernikov iz vse škofije. — Sv. maso je daroval beneški patriarh, nagrobni govor pa je imel tržaški škof. Pokojnega nadškofa so položili k večnemu počitku pred oltarjem fatimske M. B. v stolnici.
Sv. stolica je imenovala za začasnega upravitelja goriške nadškofije prevzv. msgr. Hijacinta Ambrosi-ja, škofa mesta Chioggia pri Benetkah. Apostolski administrator bo prihajal v Gorico vsako sredo in bo ostal tam še v četrtek.
Novi administrator goriške nadškofije je sprejel v avdienco tudi zastopstvo kat. Slovencev na Goriškem in sicer deželnega in obč. svet. Bratuža in obč. svet. Brumata, katerima je izjavil, da je o trpljenju Slovencev za časa fašizma dobro poučen in da je poučen, tudi o sedanjih razmerah na Goriškem. Poudaril jc, da se bo neustrašeno boril za zmago pravice in jc ob koncu dal svoj apostolski blagoslov vsej slovenski manjšini na Goriškem.
Novi začasni apostolski administrator goriške nadškofije je tržaški rojak in njegovi starši so še znali slovenski. Ob nastopu začasnega upravljanja goriške nadškofije je izdal na vernike goriške nad-kofijc proglas, v katerem povdarja, da bo spoštoval tudi duhovno oporoko umrlega nadškofa, ki jc zapisal:	»Priporočam
I svojim vernikom, naj živijo združeni z Bogom in katoliško Cerkvijo ter da sc J Slovenci in Italijani ljubijo kot bratje.”
t Kardinal Mm Sapieha
Kakor smo že na kratko poročali je pretekli teden umrl krakovski nadškof, kardinal Adam Štefan Sapieha. Pokojni kardinal je bil rojen pred 84 leti, kot sin znane poljske rodbine knezov Sapiehov v Galiciji.
Bogoslovje je študiral v Innsbrucku, v duhovnika je bil posvečen v Lwowu, doktoriral pa jc v Rimu. Bil jc nato nekaj let podravnatelj nadškofijskega semenišča v Lwowu, zatem pa šest let papežev tajni komornik v Rimu. Leta 1911 ga je imenoval papež Pij X. za škofa v Krakovu in ga je tudi papež sam posvetil v škofa.
Med prvo svetovno vojno jc bila ravno njegova škofija potegnjena v vojni vrtinec in škof je bil v težkih časih skrb-
ni oče, voditelj in podpornik svojemu narodu.
Leta 1925 je bila krakovska škofija povzdignjena v nadškofijo in nadškof Sapieha je skrbel za vse panoge verskega, cerkvenega in socialnega življenja, skrbel je za vse, kar jc bilo z duhovno in materialno obnovo poljskega naroda v kaki zvezi.
Druga svetovna vojna je spet zajela krakovsko nadškofijo in pustila za seboj vse polno materialnih in moralnih ruševin. Zopet je bil nadškof Sapieha oni, ki je povsod pomagal. Po končani vojni je bil nadškof Sapieha imenovan za kardinala in splošno znano je njegovo delo — kljub komunističnim oviram — za versko obnovo poljskega naroda.
$iwmka stekm mm v haMifi
Dne S. julija je v Merlebachu (Lorrai-ne), kjer je središče slovenskih izseljen-cev-rudarjev v lorainski pokrajini, daroval svojo srebrno mašo slovenski izseljeniški duhovnik, gospod Stanko Grims.
Rojen jc bil 7. majnika 1901 v Škofji Loki. Koc študent je v Zavodu sv. Stanislava veljal za enega najresnejših dijakov.
"Novo mašo je zapel v Škofji Loki dne 8. julija 1926. Dve leti je bil nato prefekt v škofovih zavodih v Št. Vidu, kjer je pokazal vso svojo ljubezen in razumevanje do študentov. Nato je leta 1929 pri- I šel za kaplana v Št. Rupert na Dolenj- |
skem, kjer je njegova apostolska gorečnost pustila najgloblji vtis pri vseh žup-Ijanih. Leta 1934 je odšel med slovenske izseljence v Francijo in se naselil v Merlebachu. Tamošnji rudarji so z nestrpnostjo pričakovali domačega in nesebičnega duhovnika. Raztresene slovenske družine so v gospodu Grimsu našle du-hovnika-prijatelja, ki so ga tgko želele. Ko je bila leta 1940 Lorraine zasedena od Nemcev, so mu ti prepovedali delovanje med Slovenci; zato se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel Rafaelovo društvo (predsedništvo in tajništvo). S
svojo neumornostjo in požrtvovalnostjo ter s svojimi bogatimi izkušnjami je nadaljeval delo za naše izseljence ter napravil vse, kar se je v danih okoliščinah sploh napraviti dalo. Po končani vojski se jc leta 1945 vrnil med svoje ljubljene izseljence.
Nedelja 8. julija je pokazala, kako ga slovenski rudarji ljubijo in cenijo, pokazala pa tudi, kako velik ugled uživa pri vseh domačinih. Prihiteli so Slovenci iz vse Severne Francije s svojimi zastavami in pevskimi zbori, celo vestfalski Slovenci so prišli s svojo krasno zastavo in celo mesto Merlebach je bilo okrašeno s francoskimi in papeškimi zastavami. Slovenska kolonija iz Flolandijc radi potnih dovoljenj ni mogla priti. Ob deveti uri jc bil slovesen sprejem na njegovem domu, od koder je odšel v slavnostnem sprevodu v cerkev, obdan od slovenskih duhovnikov v Franciji: msgr. Zupančič iz Pad-de- Calais, Nace Čretnik, rektor jugoslo-van. katdliškc misije v Franciji in Belgiji in Zdravko Reven. Tem se je pridružil naš veliki in stari slovenski prijatelj, župnik Tensundern iz Vestfalske, ter vsa domača duhovščina z zastopniki škofije v Metzu. Tudi č. g. Nande Kolednik, ki se trenutno mudi v Franciji, je prišel k slovesnosti.
Med slovesno sveto mašo, katero je jubilant opravil ob asistenci gospodov Tensunderna in Revna, je slovenski pevski zbor iz Mcrlebacha s svojo dovršenostjo zelo povzdignil slavje. Po kratki francoski in nemški pridigi, v kateri je župnik-domačin orisal apostolsko gorečnost slavljenca, je Msgr. Zupančič v izbranem govoru podal Grimsovo življenjsko in duhovniško pot.
Po sveti maši so mu "domačini pripravili »častno vino”, kjer so se zbrali vsi zastopniki cerkvenih in svetnih oblasti. Enako tudi pri slovesnem obedu.
Po lepih slovenskih večernicah je bila v dvorani proslava 25-letnice Grimsove nove maše. Spored je bil nad vse pester. Nastopali so slovenski pevski zbori, med katerimi sta se posebno odrezala pevski zbor iz Merlebacha in drugi iz Tucque-gnicux-ja- kjer deluje slovenski učitelj g. Jankovič. Ko je človek poslušal slovensko pesem in besedo tudi iz mladih otroških ust, je čutil, kako nas vse to tudi v tujini veze, čutil pa tudi, koliko požrtvovalnega dela je skritega v teh, za tujino res očarljivih uspehih. Med proslavo so bile razdeljene častne diplome slovenskim pevcem. Med pozdravnimi govorniki je bil z največjim navdušenjem sprejet župnik Tensundern, ki je povedal, kako se je naučil slovenskega jezika in kako je vzljubil slovenski narod.
Predsednik pripravljalnega odbora za proslavo, rudar Franc Ribič, ki je s svojo neumornostjo bil duša in gonilo vse te lepe prireditve, jc tudi pesnik, kar je po- |
kazal, ko je oblečen v slovensko narodno nošo prebral pesem, katero je sam zložil za to priliko in iz katere prinašamo nekaj odstavkov:
»Iz Škofje Loke gospod Grims je doma, pisati, brati, tud’ pridgati zna.
Je prišel za nami, in tukaj je zdaj, ovčice svoje pelje v raj.
On dela za nas in mnogo se trudi.
Pa danes je srečen, srebrno mašo je bral, rojaki njegovi, pri njem' so se zbral’.
Bog Oče nebeški naj sreče mu da, pri delu uspeha mu želimo iz srca.”
Pozdrav
(prijatelju A. Š. v kanadskem pragozdu) Pozdravljajo Te kamniške planine, ponosno Triglav pod nebo kipi in Bistrica, deroča čez pečine, kot stara znanka Ti v pozdrav šumi.
Pred hišico tam na domači trati spominja se Te Tvoja draga mati in oče, ko zvečer se spat odpravlja, Te z mamico poprej še blagoslavlja.
Odpeli pesmi so krilatcev zbori, ob cesti spodaj dremljejo že Stranje, bedi le sveti Primož tam na gori, vasice pa potapljajo se v sanje.
Tedaj odlagaš tudi Ti sekiro, odnehala železna je zagozda; iz srca misli jadrno hitijo	j
domov iz sence divnega pragozda. j
Limbarski
Večerna sladkost
Ob tihi livadi potok Šumija... po hladni 'dolini v daljavo pel ja vse sončne poglede minulega dne —-z njim misli vse sladke v preteklost hite.
V logu osamljen mi drozg žvrgoli... in zadnja svetloba za gore beži.
Po polju koraka pa kosec vesel, na hrib se je vstopil in milo zapel!
Uho mi posluj — uživam molče, a srečne oči mi dremljejo že...
In duša pa moli — hvali Boga,
ker On zopet jutri nam novi dan da! —1
Valentin Polanschegg
Spisal: J. ŠIMON BAAR
Poslovenil: ALO)ZI| NEMEC
ROMAN	28. NADALJEVANJE
„V pisarno pridi,” ga je zdajci poklicala Bariča.
»Naj čaka! Takoj pridem, ko zmečemo.”
»Baje sc mudi.”
»Meni tudi,” je proti svoji navadi zavpil župnik in, zatopljen v delo, dalje metal, dokler mu Hanzek ni podal zadnjega snopa. Zdaj šele je skočil dol, otresel s sebe prah, se vrnil in si oblekel suknjo in kolar. Čakala ga je mlada Hou-bova, ki jo je pred mesecem poročil.
»Kaj pa želite,” jo je vljudno nagovoril. Ko pa je opazil, da je objokana, se je prestrašil in vprašal: »Vam morda ni umrl oče!”
Houbova je samo prikimala in zaihtela v robček.
»Glejte, glejte, in ne da bi bil previden s svetimi zakramenti. Rekel sem vam, da ga obiščem, pa ste se takoj izgovarjali, da je oče samo malo bolehav, da ni na smrt bolan. Tako se takale stvar konča.”
»Ko pa moj ni hotel; rekel je, da bi očeta po nepotrebnem vznemirjal, ustrašil bi se, češ da mora umreti.”
»Slepci! da, srečno umreti — z Bogom umreti — umreti kakor človek — in ne kakor —“ ni izgovoril, obvladal sc je, toda jeza je vstala v njem na tega mladiča, ki mu je bil že tedaj zoprn, ko je se-
del pri njem v pisarni in tudi pri poroki. I Kako oblastno, skoraj izzivajoče sc je obnašal.
»Kdaj hočete imeti pogreb?” je vprašal mirneje in segel po listek.
»PojutrŠnjem in radi bi pokopali očeta v materin grob, da bila po smrti skupaj,” se je zopet razjokala Houbova.
»No, zakaj pa ne? Recite grobarju in če je mogoče ...“
»Grobar noče, mati da še ni deset let v zemlji.”
»To je pa kaj drugega. Kdaj vam je umrla mati?”
»Pred tremi leti.”
»Potem ima grobar prav. Morda bi sc dal grob skopati takoj zraven,” ji je odgovoril župnik, oziraje sc na vse mogočo rahločutnost v takih okoliščinah.
»Grobar se sklicuje na častitega,^ če mu ukažejo, jo izkoplje, četudi svežo.”
»Ne, to sploh ni mogoče.”
»Povedala bom možu, je izjavila Houbova in odšla žalostna domov.
Mladi č evljarski mojster Hubaček se je hudo razjezil, ko jc stvar zvedel, in, da bi sc izkazal hvaležnega sorodstvu, v katero se je priženil, je takoj vpil: »No, to bi pa rad videl! Jaz bom šel v župnišče in mu povem, jx> čem jc laket, samo da končam čevlje.” Pa mu niti v župnišče ni bilo treba. Proti večeru je planila žena v delavnico in zaklicala: »Gospod župnik gre po vasi!”
Holoubek je šel popoldne na polje, ga obhodi] in pregledal, kateri kos jc najbolj zrel, da ga zjutraj požanjejo. Zdaj pa se je s sosedi Horo, Novakom in županom Bohačem, ki jih je na poti srečal, mirno vračal proti domu. Govorili so, o čemer
je ves kraj govoril, o žetvi, kako gre delo od rok, kako se žito lepo spravlja pod streho, suho, da se kar lomi. Da bi le vreme, ki se že punta, zdržalo. Nad reko da je zjutraj bila megla in se 'dvigala — znamenje, da bo za dva dni prav gotovo nevihta, pa to ne bo več škodovalo, ker krompir in pesa že prosijo vlage in žito.
»In moje zelje,” se je nasmehnil Holoubek.
Gospod Bohač je pravkar Kotel župnika pohvaliti, da je izvrstno, da nikoli ne bi mislil, kako uspeva, ko je zdajci iz hiše planil mladi FlubaČek, tak, kakršen je sedel na stolčku, z zavihanimi rokavi, s smolnatim predpasnikom in s kneftro v rokah.
Postavil se je pred župnika in hitro bojevito napadel:
»Tako, vi baje nočete dovoliti pokopati očeta v materin grob! To bi rad videl!”
Družba se je ustavila in presenečeno gledala na razburjenega mojstra, Holoubek pa je mirno dejal:
»Tega ne smem dovoliti. Zakon ne dovoljuje. Deset let ne sme biti noben grob prekopan.”
»Zakaj pa ste mogli tule Horovo babico položiti k dedeku, čeprav je bil šele eno leto v zemlji?”
»Zato ker imajo- zidano in obokano grobnico.”
»Jaz vam povem, zakaj! Zato, ker so vam plačali za pogreb petdesetak! Mi smo pa reveži, ne pa kmetje in zato dvojna mera,” je vpil Hubaček.
„Ne razburjajte se, prijatelj, nisem jaz delal teh zakonov, pojdite na glavarstvo in, če vam dovolijo, da jo izkopljete,
vam ne bom delal nikakšnih zaprek,” se je smehljal župnik in skušal, da bi razumel in vzel ves nastop le iz ljubezni do mrtvih staršev.
Hubaček pa si je to mirnost slabo tolmačil: »Aha, se že boji, že popušča,” je dejal sam pri sebi in postal bojevitejši. Mahal je s kneftro in kričal: »Jaz tega ne bom pustil kar tako, temveč bom dal v časopise. Čudna vera in čudna pobožnost to,v ki odriva reveže,” dalje pa ni mogel več.
»O, vi smoleč smolnati,” je nenadoma vzplamenel Holoubek kakor slama, »kaj pa vlačite sem vero in pobožnost? Prej bi se morali spomniti nanju, pa ne pustiti očeta umreti kot živinče! In vi si upate meni groziti? S poti — pa takoj!” — je zapovedujoče ukazal, telo se mu jc vzpelo, oči zabliskale, roka jc stisnila palico in jo visoko zavihtela:	„Jc mar tukaj
župnijska pisarna? Poberite se, če ne vas oplazim s to palico, da vas presekam na dvoje kakor gada.”
Hubaček jc naglo odskočil, družba se je bučno^ zasmejala, župnik pa je resno in z mračnim obrazom šel dalje. Presenečeni mojster jc trenutek gledal za njimi, nekaj zamomljal in sc tiho umaknil.
»To je grobijan! Hribovec tak! Čudno, da me ni nabil! Močan je ko medved, zato ker nič ne dela in se dobro krmi. Ne bi ga zmogel, zato sc morava vdati, draga moja,” je osramočeno godel že v hiši.
»I. seveda, da se morava,” jc vdano pritegnila žena. »Župnišče nam da zasluziti na leto. lepe denarce, tega si ne moremo pokvariti.”
(Dalje prihodnjič)
mMtfri nas m
«
Mmškem
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob Vi*), uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. -
RUDA
V četrtek, dne 8. VIII. smo pokopali Franca Feunika, p. d. Tratnika v 72. letu starosti (hiša spada k vasi Šmiklavž, a v faro Ruda). Mož je bil oče mnogoštevilne družine, priden pri delu, veren in zaveden Slovenec. Še do pred kratkim je živino krmil in pomagal, kar je pač mogel, četudi je bil že slaboten in so se mu roke kar tresle. Izrekamo vdovi in otrokom, ki so h;vala Bogu že odrasli, iskreno sožalje.
nekaj je novega: začeli smo z izkopavanjem temeljev za novo občinsko hišo za Rudo v Dolinji vasi poleg Škofiča. Upamo, da bo do oktobra poslopje v surovem stanju že pod streho.
SELE
.Jutri ob 11. bo poroka s poročno niašo.“ Tako smo slišali v nedeljo 5. avgusta pri oznanilu v cerkvi. „Kdo pa se zeni?“ so se spraševali ljudje po maši na sejmišču. Zadnji čas ni bil vendar oklican noben par! V pondeljek pa se je stvar Pojasnila. Poštni avtobus je pripeljal tudi nekaj svatov iz Podjune. Micka Vauti iz šmihelske fare je ob spremstvu očeta, niatere in brata pripeljala svojega izvoljenca Filipa Laha, da ju stric pri poroki trdno zveže za skupno zakonsko pot, ker je pred 30. leti poročil tudi njene starše >n pozneje že več svojih nečakov in nečakinj. Ob veselem ženitovanju v ž.up-niŠču so novoporočencema z lepim prizorčkom čestitali tudi selski otroci. Tem Čestitkam se pridružujemo tudi odrasli Selani. Bilo srečno!
Od 14.—18. VIII. RAZPRODAJA 10% popusta pri poletnih vrstah blaga
15%! popusta pri ostankih blaga
jsdkemuttei
Celovec • Klagenfurf
KarfieilstraBa 1
Isti dan, dne 6. avgusta, je srčna nadu-ka ugasnila življenjsko luč staremu Pipanu Valentinu Božiču. Bil je svojčas skrben gospodar in še zdaj kot uzitkar ni tnogel biti brez dela. Odlikovala _ ga je globoka vernost, skromnost in miroljubnost. Dosegel je 80 in pol let. Popoldne istega dne je na Šajdi umrla najstarejsa faranka, Apolonija Hribernik, stara 95 in ol leta. Še do lanske vigredi je imela ta-o dobre oči, da je brez očal vdela mt v šivanko. Obeh pogrebov se je udeležilo mnogo ljudi, pevci so obema zapeli v slovo žalostinko. Prizadetima družinama izrekamo sožalje, rajnima pa želimo mi-ren počitek po končanem življenjskem potovanju!
Blagoslovitev nove kapele na Sedlcah bo predvidoma v nedeljo, dne 26. avgu-5ta, dopoldne okoli 9. ure.
SELE — KOT
V Zg. Kotu obhajata te dni Repucev gospodar in gospodinja skoraj istočasno 80-letnico rojstva. Zlato poroko sta obhajala jubilanta v taki skromnosti pred dvema letoma in tako natihoma, da nismo niti vedeli za to. Skoraj bi tudi sedanji izredni praznik šel neopaženo mimo
nas.
Gospodinja, Marija Plaznik^ roj. Kelih, 1« imela v zakonu z Matevžem Plaznikom 4 otroke, od katerih trije še živijo. Vse njeno življenje je bilo posvečeno neumornemu delu in večkrat je bilo temu Primešano mnogo grenkega trpljenja. Zlasti hudo je bilo med jsrvo svetovno vojno, ko je morala vsa štiri vojna leta gospodariti in gospodinjiti sama z nedo-letnimi otroki. Edino dobro je, da je bila vse življenje kljub vsemu trpljenju zdra-in čila. Sama še večkrat reče: „Rada živim, toda kljub nadlcznostim starosti 'te bi hotela menjati z današnjo mladino, baj ona ne pozna lepe mladosti, kakor smo jo mi poznali. Tudi v mojem času 5mo dekleta večkrat skupaj s fanti zapele, toda z večerom smo bile vedno doma.'*
Naša slavljenca sta narodno zavedna in tudi globoko verna. Kljub naporom prideta, če le količkaj moreta, k nedeljski službi božji na Bajtiše. Želimo obema še mnogo let zdravja in veselja ter jima prav iskreno čestitamo.
Večkrat so že pri nas govorili in mnogo obljub smo že slišali o šoli v Kotu. Vsak priznava, kdor naše razmere le malo pozna, kako bi bila ta šola za naš okoliš nujno potrebna. Toda do šole le ne pride in res ne vemo, kakšne razloge imata deželna vlada in pa deželni šolski svet v Celovcu, da do tako potrebne Šole ne pride.
STRPNA VAS
Dne 5. avgusta ob 6. uri zvečer sta se poročila v tukajšnji farni cerkvi Jožef \Vritzman in Margareta Charlottc Wur-ger. Jožef Writzman je pri državni železnici nastavljen v Unzmarktu na Štajerskem. Doma je v Strpni vasi, je bil tudi v Strpni vasi rojen kot zakonski sin Roka in Ane Writzman rojene Ambrož. Tam zunaj na Štajerskem si je zbral svojo nevesto in jo jc pripeljal sem v svoj domači kraj, da se tukaj poroči. Za priči sta bila Andrej David p. d. Koprivnik iz Rinkol in Urban Gams, delavec iz Unz-markta. Gospod župnik so opravili poročne obrede ter dali mlademu paru lepe nauke za novo zakonsko življenje. Veselo ojset smo pa imeli pri Likebu. Veselo in luštno je bilo. Morda se še pa kak drug ženin ojunači in sledi temu paru; saj jih je v Strpni vasi še dovolj in sicer že kar „zrelih“ ženinov. Mlademu paru pa voščimo obilo sreče in blagoslova.
BISTRICA
Krautov lovec, Alojzij Schonherr, se je naveličal samevanja; če je prišel domov, je bila soba vedno mrzla in pusta. Tako se je odločil, da si poišče zakonsko dru-J žico, hodil je na lov in tam čisto pod Peco je našel tudi svojo dečvo. Dne 6. avgusta sta se poročila v farni cerkvi sv. Mihaela Al. Schonherr in Marija Taibl. Poroka je bila brez večjega hrupa in šuma, pa tudi ojset so obhajali v najožjem krogu. Za priči sta bila:	Rudolf
Schonherr, brat ženina, in Olga Taibl, svakinja neveste. Mlademu paru obilo sreče in blagoslova!
RINKOLE
V nedeljo smo obhajali v naši cerkvici spomin posvečenja te cerkvice. Zelo okusno in lepo je bila okrašena za ta dan. Vsem dekletom čast in priznanje, posebno Koprivnikovi Mojci in Marici Porč. Naša cerkev ima za patrona svetega Ožbolta, kralja. Ob enem pa obhajamo tudi Marijo Snežno, ki kraljuje v glavnem oltarju. Na letošnje žegnanje je prišlo izredno veliko ljudi. Včasih je bilo samo tako za orehovo senco ljudi, pravijo stari mežnarji, sedaj pa jih je malo več. Ne vemo, kaj ljudi tako vleče v Rinkole. Seveda bi se dalo ugibati sem in tja! V Kazazah ni bilo maše in Metlov-čani, pobožni ljydje, gredo tudi radi v Rinkole. Imeli smo dve sveti maši, eno ob 7., drugo ob 10. Pa je tudi bilo potrebno, saj je bilo ta dan 55 obhajil, v marsikateri fari jih na prvo nedeljo ni toliko kot pri nas na podružnici! Zato g. župnik vedno zopet radi pridejo v našo sredo, ko tako lepo obhajamo prvi petek in prvo nedeljo. Mi Rinkolani pa smo g. župniku tudi hvaležni, ker nam v tem oziru tako radi postrežejo.
Pa še en vzrok je bil, imeli smo veliko čast in presenečenje: v našo sredo je prišel prečastiti gospod novomašnik Mirko Brumnik. Novomašnika smo kar lepo sprejeli: mešani zbor, katerega je vodila Marica Porč p. d. Bidrihova, jc novomašnika pozdravil s pesmijo: „Novi mašnik, bod pozdravlien..Rižnarjcva Marta jc v lepi deklamaciji pozdravila novo-
mašnika, ki je v pomladnem jutru slišal klic Gospodov in šel za njim. Prav korajžno se je tudi postavila mala Lesjako-va Katrca Potočnik, ki je deklamirala: „Na cilju sem, pri vzoru svojem..
V	imenu fare in Rinkolanarjev pa so pozdravili novomašnika g. župnik. Prekrstili so ga v Rinkolanarja, kajti če je oče Rinkolanar, potem mora biti tudi sin Rinkolanar! „Novomašnik, dobrodošel in prisrčno pozdravljen, danes in jutri in vsak dan,“ tako so govorili naš gospod župnik ter nadaljevali: „Sicer ste pa, g. novomašnik, lahko ponosni, da ste postali Rinkolanar, saj pa smo mi tudi dobri ljudje v Rinkolah in spoštujemo in ljubimo duhovnike. Kar velikokrat pridite v našo sredo. Poglejte na svoj novi dom in na ateja!“
Tudi Klančnikov! dve deklici, Ančka in Zofka, sta lepo pozdravili prečastitega gospoda novomašnika. Nato je imel gospod novomašnik obhod z Najsvetejšim s asistenco. Sledila je pridiga g. župnika, ki so nam predvsem pokazali, kako se ne smemo pohujšati nad nizkostjo Jezusovo in tudi ne duhovnikovo.
Novomašnik je imel nato asistirano sveto mašo in tako rekoč imel v svojem novem kraju primicijo, svojo prvo sveto mašo.
Naše poročilo, pa ne bi bilo popolno, če bi ne omenili, da so nekateri smatrali za potrebno, da se tihota in lepo vaško življenje ta dan pretrga. Če tudi ni gostilne na vasi, so morali napraviti zasilno gostilno pri Hriberniku, da je mogla mladina noreti in plesati!
Čisto nepotrebno se nam zdi to, saj je dovolj gostiln in veselic, da se lahko na-plešejo; zakaj še tukaj na novo napravljati „hodce“, ko jih do sedaj ni bilo.
Morda bo kdo mislil, da je prišlo toliko ljudi v Rinkole radi godbe, pa ne, ti so šli opoldne • že vsi domov. Pač pa je prišlo k blagoslovu nekaj takih luštnih rajovcev, da so se potem zavrteli pod Hribernikovo „huto“.
Da se le raja; kje, je vse eno, če tudi bi bilo na gnoju!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V	nedeljo dne 19. VIII. pride v našo sredo prečastiti gospod novomašnik Jožef Dragasnik. Imel bo pri nas sveto mašo, delil novomašniški blagoslov, ter bo tudi pranganje.
Pridite od blizu in daleč, tako boste imeli lepo priliko, da dobite novomašniški blagoslov od tretjega letošnjega novomašnika. Veliko vas je bilo na primi-ciji v Škpcijanu, veliko v Šmiklavžu, več na obeh in sedaj imate še tretjo priliko. Vabimo posebno one, ki so bili svoj čas izseljeni z novomašnikom Jožefom Dra-gašnikom iz Gozdanj.
Slovesnost se začne ob 7. uri s pran-ganjem, nato pozdrav novomašnika v cerkvi, pridiga ter sveta maša! Po vsaki maši se bo delil novomašni blagoslov. Ta dan bodo v Šmihelu tri svete maše.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Kakor smo izvedeli, se je smrtno ponesrečil oče našega priljubljenega kaplana, preč. g- Vinka Zaletela. V ponedeljek je bila v naši farni cerkvi maša zadušnica, katere so se udeležili Št. Jakobčani v velikem številu.
Gospodu kaplanu izražamo prisrčno sožalje z zagotovilom iskrenega sočustvovanja, da ni mogel tudi sam stati ob grobu svojega dragega pokojnega očeta.
«
Tudi uredništvo in uprava „Našega tednika" se pridružujeta z izrazi najglobljega sočustvovanja in izrekata isKreno sožalje.
PLIBERK IN OKOLICA
Te dni se je mudil naš sotrudnik v Pliberku in ob tej priliki obiskal z ozirom na predstoječi pliberški sejem tudi vrsto trgovcev.
Obiskal je tudi tesarja Štefana Potoč-
nik-a, ki je po svojem kvalitetnem delu znan po vsej okolici.
Trgovina Magnet sc trudi, da s svojim prvovrstnim blagom po nizkih cenah ustreže svojim odjemalcem.
Končno je naš sotrudnik obiskal trgovino s stroji, Max Travm, ki bo na pli-berškem sejmu razstavila veliko število kmetijskih strojev. Čeprav jc trgovina še mlada, se je s svojimi stroji v pliberški okolici dobro vpeljala in ima na zalogi vse stroje, ki jih izdelujejo v Avstriji.
Zanimivi so električni plotovi za pašnike, ki stanejo za hektar 650.— šil. v popolni izvedbi, drobilniki za zijto stanejo 665.— šil. Kotli za kuhanje žganja so po 2.100 šil. Tudi vse druge kmetijske stroje dobite pri Traunu v Pliberku. — Tvrdka bo vse stroje razstavila na pli-berškem sejmu, sicer pa si stvari tudi lahko v trgovini ogledate.
Posebna zanimivost pa je stroj AG-RIA, ki z dodatnimi stroji seje, orje, okopava, kosi, škropi in molze.
RADLMAYR
Beljak-Villach, Postgasse 3
Preproge, pregrinjala, blago za po-hišivo, posteljnina in namizni prti
PODROŠČICA
4. avgusta je bilo na našem kolodvoru živo kot v čebelnjaku: otroci so se zbirali, da jih od tu skozi predor vlak po-pelja na počitnice v Jugoslavijo. Polni nahrbtniki in kovčki, letanje »tovarišic", govorjenje otrok — večinoma nemško. Iz srca privoščimo otrokom, da imajo lepe počitnice ob fhorju, da spoznajo kraje in ljudi najbljižje sosedne države.
Čudno pa se zazdi človeku, zakaj nekateri starši pošljejo svoje otroke doli. N. pr. starši, ki sovražijo vse slovensko in zabavljajo čez vse nase. Ali starši, ki znajo slovensko, pa z otroci doma samo nemško govorijo, da bi čimprej zbrisali vsako sled slovenstva.
Želimo otrokom veselih počitnic, da si pridobe zdravja in moči — pa tudi ljubezni do jezika in ljudstva trnih, ki jim sedaj preskrbujejo kruh. Da ne bodo v Jugoslaviji na svoj račun redili tistih, ki bodo pozneje sovražniki slovenskega življa na Koroškem.
iimmiiiiiiHiiitMiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiHmMmniHiimmmiiiimiimiiim
URAiPMB OBJAVE * 1 2
Zvezno ministrstvo za finance objavlja:
Z zakonom o davenib spremembah 1951, ki ga je že sprejel državni /.bor. so znižane postavke za prometni davek vključno pribitke od 5.4% na 1.7% za dobave na drobno (dobave v trgovini na drobno) in za lastno porabo sledečemu blagu: zdrob in žita brez dodatkov hranil, jedilna olja za neposredno uživanje, margarina in druge umetne maščobe, rafinirani sladkor za neposredno uživanje, nadalje maslo (kuhano maslo), sir, sirček in kravje mleko (neposneto mleko, deloma posneto mleko, posneto mleko, zmetki, kislo mleko, sirotka, kisla smetana), toda ne tolčena smetana, nadalje mleko v prašku in kondenzirano mleko.
Davčna postavka v viširp 1-7% velja za vse dobave in za lastno porabo omenjenega blaga od 16- julija 195t naprej.
Dobave in lastne porabe žita, moke, drob-Ijenke ali otrobov iz žita in pecivo iz take mpke so obdavčene kot doslej z 1.7%.
Finančna uprava je sporazumna s tem, da razprodajalci življenjskih potrebščin in mleka, ki vodijo v redu knjigo o prejemu blaga, obračunavajo dohodke, za katere veljata obe davčni postavki, na sledeči način:
1.	V blagajniški knjigi morajo biti vneseni dohodki tekoče, vsekakor pa vsaj dnevno. Tudi lastim poraba mora biti označena. Posamezne zneske je treba koncem meseca sešteti.
2,	Na zadnji strani računov je treba označiti prodajno ceno onega blaga, ki je podvrženo davčni postavki v višini 1.7%, in to s črnilom ali s tintnim svinčnikom; to ceno pa je izračunati na podlagi veljavnih predpisov o cenah, To, za vsako vrsto blaga posebej izračunano prodajno ceno, je vnesti v posebno, novo začrtano rubriko v knjigi o prejemu blaga v ono vrsto, v kateri je vpisan prejem blaga. Te posamezne prodajne cene je treba koncem meseca sešteti. Od te vsote je nato izračunati prometni davek v iznosu 1.7%, ki ga je do 10-naslednjega meseca odvesti. Spremembe v skladišču ali izgube zaradi usuSka ni dovoljeno odšteti od izračunanega prometa.
Mesečni promet, ki jc podvržen davčni postavki v višini 5%, dobimo takole: od skupnega mesečnega prometa, kakor je raz. viden iz blagajniške knjige, odštejemo izračunani mesečni promet iz posebne rubrike knjige o prometu blaga, ki je podvrženo davčni postavki v iznosu 1.7%, Od tako preostalega zneska je izračunati prometni davek v iznosu 5%, ki ga je odvesti 10. dne naslednjega meseca.
To navodilo velja do nadaljnega za vse prejemke blaga po 16, juliju 1951. Zaloga blaga z dne 15. julija 1951 pri teni ue pride v poštev.
Znižane cene za semensko žilo in umetna gnojila
Ameriško zastopstvo za gospodarsko sodelovanje in obnovo evropskega gospodarstva je dalo avstrijskemu kmetijstvu na razpolago večji znesek pod pogojem, da bo ta znesek uporabljen za pocenitev umetnih gnojil.
Razen tega je dobilo avstrijsko kmetijstvo iz istega vira večji znesek za pocenitev ozimih vrst semenskega žita.
Na Koroškem je razdelitev teh zneskov poverjena deželni kmetijski zbornici. Ta se je odločila, da bodo mogli dobiti umetna gnojila po znižani ceni samo oni kmetovalci, ki bodo ob enem naročili tudi semensko žito. In nasprotno bodo samo oni kmetovalci dobili semensko žito po znižani ceni, ki bodo istočasno naročili tudi umetna gnojila.
Pri tem je določeno, da mora vsak kmetovalec na 1 ha z ožimo pšenico posejane njivske površine prevzeti 300 kg Thomasove moke (18%-na), 200 kg kalija (40%-ni) in 200 kg apneno-amonije-vega solitra (20.5%-ni). Za vsak hektar z ožimo ržjo posejane njivske površine pa je treba prevzeti 300 kg Thomasove moke in 200 kg kalijeve soli. Te količine umetnih gnojil dobi prosilec po znižani ceni.
Semensko žito mora biti naročeno pismeno najkasneje do 24. avgusta t. 1. pri razdeljevalcih (zadruge in tudi trgovci). Za to semensko žito veljajo na celem Koroškem sledeče enotne cene (za 100 kg v šil.):
ozima pšenica, originalno seme 263.— |
ozima rž, originalno seme	248.—
ozimi ječmen, originalno seme	261.—
Prednje cene so končne cene in ni dovoljeno k tem cenam prišteti še kake stroške, všteto je tudi že razkuženje semena. Za vreče je dovoljeno računati kot izposojevalnino po 16.— šilingov, kateri znesek dobi kmetovalec izplačan, ako vrne vreče v tridesetih dneh po prevzemu žita.
Kakor že rečeno, morejo dobiti to semensko žito samo oni kmetovalci, ki se obvežejo, da bodo prevzeli tudi spredaj omenjene količine umetnih gnojil in se nadalje obvežejo, da bodo ta gnojila uporabili samo za gnojenje ozimemu žitu.
Prispevek k umetnim gnojilom pa znaša:
Za vsak hektar ozime pšenice 150.— in za vsak hektar ozime rži 75.— šilingov (umetna gnojila v količini, kakor smo zgoraj omenili).
Pri tem je priporočljivo, da trosimo Thomasovo moko in kalijevo sol dva do tri tedne pred setvijo. Apneno-amonijev soliter pa ni priporočljivo trositi v jeseni, ampak šele v spomladi, ko začne žito rasti, ob suhem vremenu in na suho mlado žito.
Ker je od dobrega semena in od pravilnega gnojenja predvsem odvisen pridelek, nujno priporočamo vsem kmetovalcem, da se pravočasno (do 24. avgusta) prijavijo pismeno pri zadrugi ali trgovcu, koliko semskega žita oziroma umetnih gnojil nameravajo prevzeti.
mr— i	n ■—1111
Obisk razstave
Letos so celovško razstavo povečali po obsegu in jo občinstvu predstavili kot »Prvo koroško deželno razstavo*. Pregled razstavljenih del in razstavljajočih firm kaa?., da je razstava v vsakem pogledu slika p.ridnih rok, dobre organizacije in solidnega dela-
Razeit vseh avstrijskih dežel so na razstavi zastopane tudi Italija in Nemčija; tako da je dobila la razstava do neke mere tudi meddržavni značaj, Jugoslavija na letošnji razs*bavi ni zastopana.
Kmetijske in industrijske stroje razstavlja na dvorišču Trgovske akademije firma Austro-Siid iz Celovca, o kateri poročamo posežej.
Celovške firme pa niso vse zastopane na razstavi sami. Tumi v lastnih prostorih firm najdemo prvovrstno blago. Tako vidite krasno pohištvo v prostorih firme Rudolf in Siegfried Slama St. Veiterring 15. Ne zamudite te ugodne prilike.
Razstava zase je vse, kar nam pokaže tovarna cevi in sesalk Rudolf Bauer iz Voits-berga na Štajerskem. Vse to vidimo v Per-kohof-u, ki je oddaljen le 5 minut od razstavnih prostorov.
V	poslopju celovške gimnazije v sobi 5 razstavlja firma Krassnitzer hladilnike vseh vrst, ki so potrebni vsakemu gostinskemu obratu in bi dobro služili tudi malim gospodinjstvom.
V	gimnaziji, soba 9, kaže firma Leitgeb iz Sinčevasi novo uporabo svojih plošč za izdelavo pohištva. Preprosti in vendar zelo okusni so ti izdelki. Pri izdelavi vagonov in avtomobilov igrajo te plošče veliko vlogo. Posebnost svoje vrste so tudi podi iz tega blaga- S temi novimi izdelki je koroška dežela v gospodarskem pogledu prav mnogo pridobila-
V	gimnaziji najdemo tudi zastopstvo tovarne barv vseh vrst Peter de Cillia. Posebnost, katero kaže ta tvrdka, je lak za zaščito pred rjo. Tudi ta izdelek dela za firmo dobro reklamo.
Lastniki motornih koles in avtomobilov se bodo predvsem zanimali za akumulatorje firme Jungfer iz Bistrice v Rožu. V gimnaziji bodo našli izdelke vseh velikosti in vseh jakosti.
V	dvorani živil in pijač v Hasnerschule, kjer najdemo vse potrebno za želodec, pa se lahko okrepimo za nadaljnje potovanje' po obširni razstavi.
Kakor na drugih razstavah, je tudi v Celovcu zastopana tovarna pohištva AVE MOBEL, ki razstavlja v Hasnerschule v sobi 51 krasno opremo za spalnice.
V	Hasnerschule, v sobi 15, razstavlja Ludwig Gelnutz svoje izdelke sladkorne industrije. Firma je posebno slovenskim izseljencem znana iz leta 1945, ko je poslala internirancem v Jcsuitenkaserni v Celovcu 50 kg sladkorčkov za otroke, ko tega blaga nismo mogli nikjer dobiti.
Strokovna tvrdka za peči in štedilnike je tudi firma Miklau, ki razstavlja v Hasnerschule soba 60.
Na dvorišču Trgovske akademije je postavil posebno hišico iz betonskih izdelkov Ernst Krapinger. Iz malih začetkov se je razvilo podjetje, ki danes s svojimi izdelki že močno posega v vse stavbarstvo.
Č. g. duhovniki gotovo ne bodo zamudili, da si ob priliki celovške razslave ogledajo
razstavo parainentov iu vseh drugih cerkvenih potrebščin v Kolpinghaus-u v Neue Weltgasse.
Seve nobeden kmet ne bo prezrl specialnih naprav za hleve, ki jih kaže firma Reautschnigs-Erben na dvorišču Trgovske akademije.
Na dvorišču Trgovske akademije rajstav-Ija firma Paternioner Valentin raznovrstne kmetijske stroje. Posebno pa moramo omeniti Hoval-štedilnike-
V	Trgovski akademiji soba 9 vidite Tagger-redilno krmo za vse živali.
V	istem poslopju tudi razstavlja tvrdka Hat(enbergers-Witwe. Opozarjamo posebno gostilničarje, da si pri tej firmi lahko nabavijo točilnice piva. Vidite tudi vse hladilne naprave in tudi omare za led.
Kot zadnjo tvrdko hočemo omeniti firmo HUBERT HOFER z malim gnetilnim strojem za testo na dvorišču Trgovske akademije. Ta stroj nadomešča težko delo gnetenja testa in skrajša tudi čas tega dela, po množini testa, na 4 do 10 minut. Stroj žene elektromotor ene do poldruge konjske sile.
Predpriprave so iste kakor pri gnetenju z rokami. Predno damo moke v posodo, odstranimo mešalnico, ki je v posodi pritrjena. Ko smo dodali vse pritikline testu, denemo mešalnieo zopet v posodo, priklopimo motor in v 4 do 10 minutah je testo pripravljeno za nadaljno obdelavo. Tudi čiščenje vse naprave je zelo enostavno.
Tvrdka Hofer dobavi razen tega stroja tudi posebno pinjo za maslo.
Ce se v kakem kraju najde večje število interesentov, je firma tudi pripravljena, da pokaže svoje naprave v dotičnem kraju.
Iz prospekta firme razvidimo, da si je vsem znani posestnik Andrej Sturm p. d. Toman v Št. Tomažu pri Celovcu nabavil te stroje in je z njimi zelo zadovoljen, saj mu je stroj zgnetel 40 kg moke v 10 minutah.
Hofer razstavlja tudi Wnrchalow-s k i dizel, katerega pa firma Warchalowski dobavi direktno ali pa po Hofer ju, vse na-domestilne dele pa ima na zalogi Hubert Hofer. Njegove odlike so: izmenjava cilindričnih puščic, menjanje števila obratov med pogonom, avtomatično uravnavanje obratov, oljno mazanje na polni pritisk, prašnotesno zatobolčenje, lahek zagon, gladke oblike, miren tok.
Pred Trgovsko akademijo razstavlja pod ostrešjem tvrdka Rosenauer posebno znamenitost — Flicsob Snov za pleskanje raznovrstnih plošč je to in ima to lastnost, da pleska izredno lepo, okusno in brez špranj.
Na dvorišču Trgovske akademije kaže tvrdka Superata stavbarske stroje in varil-nice. V času. ko se mnogo gradi in so delovne moči, kakor letos, le v malem šle-vilu na razpolago in so tudi zelo drage, nam stavbarski stroji pomagajo pri delu. Ti stroji v veliki meri skrajšajo čas dela in to delo tudi pocenijo.	0
Varilnice pa so strokovnim podjetjem nujno potrebne-
Nad 75 let že razveseljujejo Novakove harmonike in akordeoni manjše in večjo družbe- Novak ne dobavi samo interesentom v deželi in državi, marveč tudi v inozemstvo. Firma Novak postavlja tudi nove orgle in popravlja stare, saj je ime Novak dobro znano po vsem južnem delu dežele.
C E
Za 1 kg	v šilingih
ŽIVINA:	
voli	7.— do 10.—
biki	8.— do 11.—
telice	8.30 do 10.—
krave	7.— do 9,—
klobasarice	6.— do 8.20
Promet razmeroma slab. Cene so ostale skoraj nespremenjene.
svinje	11.— do 12.50
teleta	11.— do 12.50
Povpraševanje po svinjah in teletih je precejšnje in cene so stalne.
Jajca, pri kmetu 0.75 (za komad), jajca, na trgu 1.— (za komad).
SADJE:
jabolka, pri kmetu 1.50 jabolka, na trgu 2.50 do 5.— hruške, pri kmetu 1.40 hruške na trgu 3.— do 5.— marelice pri kmetu 4.50 marelice na trgu 5.— do 8.— krompir, pri kmetu 0.85 krompir na trgu 1.20 do 1.50
Letošnja žetev
Kakor sporoča ministrstvo za kmetijstvo, je letošnja žetev v splošnem zadovoljiva. Pridelek pšenice bo letos večji od lanskega pridelka. Pri rži bo pridelek enak približno lanskemu pridelku. Slabši je pridelek ječmena. Vlaga pa je koristila ovsu, tako da računajo na splošno s pridelkom, ki bo za ^ nad lanskim pridelkom ovsa.
Na konjskem trgu v NVelsu so bile dne
4.	avgusta sledeče cene: težki delavni konji (4- do 6. let) do
SutKatibMiltoa navost
na prvi koroški deželni razstavi je prav gotovo stubaiski kladvičasti mlin (Stubaler Hammerschlagmuhle), ki ga razstavlja tvrdka Austro-Siid. Ta tvrdka ima tudi edino zastopstvo za razprodajo teh mlinov na Koroškem. Vzhodnem Tirolskem in Gradiščanskem. Podjetje, ki tc mline izdeluje pa je v Stubaiski dolini na Tirolskem. Izdelovanje tega mlina je patentirano, mlin sam pa je dobil pri tekmovalnem mletju, katero je priredila svinjerejska zveza v Innsbrucku, prvo nagrado. Ta kladvičasti mlin je gotovo svojevrsten najmodernejši stroj, upravljanje z njim pa je izredno enostavno.
Mlin more zmleti na uro 400 do 430 kg koruze. Stroj je visok 1 m, premer pa je 55 cm, za pogon zadostuje motor s 3 do 4 konjskimi silami. Izredna storilnost tega mlina je Še toliko pomembnejša, če pomislimo, kako je ta stroj enostaven v upravljanju, kar omogoča tudi hitro izmenjavo sit. Pri vsem tem pa zavzema mlin zelo malo prostora, melje pa izredno fino in daje kakovostno prvovrstne mlevske izdelke.
Ta mlin melje vsakovrstno zrnje, tudi stročnato zrnje, nadalje seno, kosti, koruzne storže in podobno. Ako pomislimo, da živalski prebavni organ prebavi krmo samo do 60% in da ostalih 40% krme skoraj neizrabljenih žival izloči in ako pomislimo, da je pri zmleti krmi ta izraba mnogo boljša, moramo reči, da nam izdatki za nabavo omenjenega mlina pomagajo v resnici šte-diti in da je tako ta mlin za naprednega kmetovalca nekaj nepogrešljivega.
Mlin stanc 1.750 šilingov in ta vsota ne pomeni nikake obremenitve v primeri z veliko koristjo, ki nam jo prinaša ta mlin; zato moremo nakup tega mlina vsakomur priporočati.
Tvrdka Austro-Siid pa razstavlja še neko drugo zanimivost^ in to je domača žaga »Neu-Ideal«. Ta žaga nam reže deske, plohe, letve, skodle in drva, dalje nam cepi in rezka čepe, moremo pa jo uporabiti tudi za brušenje vsakovrstnega orodja in tudi za brušenje nožev pri kosilneni stroju. O veliki praktični uporabi tega stroja, ki stane samo 2.200 šilingov, ni treba torej še več pisati.
Razen teh dveh praktičnih novosti za naše kmetovalce pa razstavlja tvrdka Austro-Siid še druge zanimive kmetijske in industrijske stroje: kakor tudi elektro-, dizel-in bencinske motorje, ^šivalne stroje, mlečne posnemalnike (centrifuge), grablje in obračalnike za seno ter podobne stroje. Posebej moramo poudariti, da zaslužijo posebno pozornost mlečni posnemalniki švedskega izdelka. Ako boste samo enkrat videli, kako ta stroi deluje, ne boste mogli pozabiti^ nanj, dokler ga ne bodete imeli v hiši.
Vse obiskovalce celovške razstave zato ponovno opozarjamo na razstavo omenjene tvrdke in nikdo, ki obišče celovško razstavo, naj ne pozabi obiskati in si ogledati razstavo tvrdke Austro-Siid, kjer naj si ogleda predvsem zgoraj omenjeni mlin in žago.
Največja koroška tovarna kuhinjskih štedilnikov, Franz Kaner, Grebinj-Griffen, razstavlja svoje, po okusni obliki izredno poznane in cenjene štedilnike na prvi koroški deželni razstavi.
2c na prvi pogled se more vsak prepričati — kdor je videl razstavno dvorano omenjene tvrdke —, da razstavljeni predmeti dokazujejo resnost in stvarno strem-
H E
7.500	šil., (nad 6 let) do 5.600 šil., 'dvoletni konji do 4.500 šil., žrebeta do
2.500	šil., lahki delavni konji do 3.200
šil. in konji za klanje (za kilogram) 3 do 6.50 šil.	, _	. v.
Po dobrih delavnih konjih je bilo živahno povpraševanje in so dosegli — ker je bila ponudba mala — ceno do 9.000 šilingov.
Na Koroškem v Ziljski dolini je cena za žrebeta od 2.000 in 3.000 šilingov, za delavne konje pa od 5.000 do 7.500 šil.
I	---------
PREMIJE ZA KRUŠNO ŽITO
Gospodarski direktorij je pod predsedstvom zveznega kanclerja ing. dr. Figla sklenil priznanje premije po 15 grošev za kilogram pri oddaji krušnega žita (pšenica, rž). Premije bodo dobili kmetovalci izplačane samo za ono žito, ki ga bodo oddali do 31. januarja 1952.
Nadalje je direktorij sklenil opozoriti kmetovalce, da redno oddajajo svinje in svinjsko meso in naj pri tem ne računajo na zvišanje sedaj veljavnih cen. Te cen« namreč ne bodo zvišane in tudi ne morejo biti zvišane, ker so že dosegle svetovne cene.
NOV SADNI NABIRALEC
Neki industrijec iz Portlanda je patentiral novo napravo za nabiranje sadja in zelenjave, ki pridelka prav nič ne po* škoduje. Stroj se lahko uporablja za razne vrste pridelkov, zlasti so ga z uspehom do zdaj uporabljali pri nabiranju jabolk, hrušk, pomaranč in paradižnikov.
Ijenje te vodilne tvrdke nuditi kupcem res najboljše izdelane štedilnike. Poleg tega izdeluje tvrdka velike štedilnike, kakršne potrebujejo hoteli in gostinski obrati. Seveda najdejo tudi gospodinjstva pri tej tvrdk* kakovostne in cenene štedilnike. Čitatelje opozarjamo tudi na to, da tvrdka Kaner razstavlja tudi razne novosti, kakor: štedilnike s pečmi za 12—16 hlebov kruha. T* štedilniki so izredno pripravni, ker ne potrebujejo mnogo prostora, ne rabijo mnogo kurjave, z njimi je zelo lahko ravnati in zelo enostavno jih je očistiti. S Samotno izolacijsko oblogo proti žrjavici so izredno trajni.
Razstavljeni so tudi štedilniki, ki se odlikujejo po posebni izdelavi, s katero toplotno energijo, ki nastane pri gorenja, napeljejo okrog vodnega kotla.
Te prednosti najdejo seveda svoj izraz v tem, da je tak štedilnik izredno rentabilen' Toplo vodo je seveda mogoče uporabiti potem za razne svrke: kopalnice itd.
Štedilniki so vsi iz rje-varnega materiala, vseh^ vrst — masivni in zelo lahki. — Priporočamo pa interesentom, da štedilnike nabavijo že pri tvrdki, nc pa šele po posredovalcih.
Kmetje!
Kmečki in gozdni deEavci! *
OBIŠČITE
razstavo o varstvu proti nezgodam
od 9. do 19. avgusta 1951 na koroški deželni razstavi
v Celovcu, Trgovska akademija,
I. nadstr., soba 26.
Od leda 16?9
SEMENA
priljubljena in preizkušena
Celovec • Klagenfurt
Heuplatz 6 Telefon 2M2
Pira koroška deželna razslaia
in kvreškn pspGftarslva Od 0. ayga$la do i9. avgnsla 1051
Specialna delavnica za izdelavo, popravila in predelavo raznih hladilnih naprav
NASVETI / NAČRTI / MONTAŽA
CEUftC-KUttHFURt. St. RuptecMerStr.S, Tel.35 09
ticni	mrmk	VelzUiadiltoiUi
M ALO-HLADILN 1KI	%W	AMONIAKKOMPRE-
ZA OBRT		SORJI ZA INDUSTRIJO
IN DOMAČO POTREBO		IN OBRT
HUBERT 110IIF E K
STROJI IN ORODJE
Elektromotorji, stroji za obdelavo železa in lesa, scsalkc, dizel- in ben-cinmotorji, stroji za mleko in pranje, stroji za gnetenje testa Celovec-Klagenlurt, Getreidegasse 7-8
Naj večja izbira
obleke - plašči - kostumi krila - bluze
MODA 2A DAME
(2ia JDufe & (3o.
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstr. 28 prodajni prostori, telefon jr~8j

3C2KU.ec-
IHarfe
Grebinj - Koroška, Telefon 15
eaBu
našo bogato razstavo v
Ikavski akadentiii
velika dvorana, v pritličju, soba S.
Uakfdma Vatn
Štedilnike vseh yelikostih in izdelav za hotele, gospodinjstva in kmečke kuhinje
Havesi:
štedilniki s čolničkom za vodo na pritisk (Druckwasserschiff) štedilnik s pečjo
1

		r			

HARMONIKE
IN AKORDEONI
Novoproizvodnja vseh vrst — Vsa popravila Vsi sestavni deli — Cenik na zahtevo brezplačno
R. NOVAK
Celovec-Klagenf urt, Ebentaler Str. 7
Razpošilja na vse strani!	Telefon 24-82
Dunajska krznarska delavnica
CELOVEC - KLAGENFURT, Obstplaiz 2
Razstavlja v Hasnerschule soba 36
fraUišim -	- zaiteM
4* Mfridit & ietm
CELOVEC - KLAGENFURT, Atter Platz 21 posebna izložba perzijskih preprog
Za koroškega gorskega kmeta
Warchaiowski<Diesel
Odlike: Lahek zagon — Prašno tesno zatobolčenjc — Miren tek — Priznanje prispevkov — Kratkoročna dobava po trgovcih Skladišče nadomestnih delov:
H. HOFER, Cclovec-Klagenfurt, Getreidegasse 8 Tovarna motorjev
J. WARCHALOWSKI
Dunaj-^ien III., Paulusgassc 3 Tel. U 10-0-84
TtUsd
PLESK NA PLOŠČAH BREZ ŠPRANJE KAMENI EMAJL
Trdost - blesk • plastika - trajnost
Pralen — ne razpraska sc — varuje pred ognjem
Fliesol-deželni zastopnik za Koroško
Dipl -ing. Hermann Kom
SEEBODEN atn Millstattcrsee
Tel. Seeboden 51
Cenjenim bivšim in novim odjemalcem
se priporoča modna trgovina
MARGARETA
LASTNICA: M. K R O P I U N I-G (preje Pichler) ‘--

WWWW WW1M W Mr
Koneg \
VANILLINZUCKEB BfJP	K
Hier wird leider
festgestellt, dofl dem Kuchen etwas fehlt.

Immer noch
zu sehen ist, da(3 man
irgendwas vermiRt.
SchlieR- und endlicK aber-ah! ist das recbte Gschmackerl da!
/—1-7
Ja, zum richtigen Gescbmackerl hilft dem Kuchen nur ein Packerl
wxr»rw

W/A1M y T fil ©McMnutk vam nudi i/cc kakav ftckokuicU
trgovska hiša
Obilo poletnega blaga imamo, da vsega Vam po nizkih ceneh damo.
Ljudska trgovska hiša
Dietmar Warmuth & Co.
AmerayOii — modne hlače, dolge 198.— moške polosrajce, bombaž — moške kopalne hlačke	—	—
moške nogavice	—	—	—	—
jopiči, dvodelni	—	—	—	—
damski puloverji, modne barve — polobluze —	—	—	—	—
damske kopalne obleke — — obleke za plažo	—	—	—	—
iiiiiiimiiniiiimiiiniMMiniimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiimiiimimimMiiiiiiiiHiimMHiMMmimiiiiimMiiiimiiiuiiiiiMMiiimiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimn
198.—	svileni imprime-ji	—	—	—	19.80
28.—	vezeni dekliški predpasniki — —	12.—
13.50	otroške obleke — — — —	26.—
6.10	otroške hlačke — —	—	—	5.90
85.— 47.—	otroški nicky-puloverj’i, z dolgimi rokavi —	— — —	28—
25.50	otroške veslaške oblekcc —	—	8.40
48.—	otroške kopalne obleke —	—	25.—
29.—	otroške polosraj‘ce	-	— —	15.—
Slovenske addoje v e&diu
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah od 7.15 do 7.45, v torek in četrtek tudi od 18.30 do 18.55. — Poročila: Vsak dan (razen sobote in nedelje.)
Nedelja, 19. VIII.: Verski govor — „Pol zares — nol za smeh’1.
Ponedeljek, 20. VIII.: Iz svet. literature. Torek, 21. VIII.: Zdravnik — Petje. Zvečer: Jezikovni paberki iz Koroške (študija dr. Rajka Ložarja o koroških narečjih).
Sreda, 22. VIII-: Gospodinja in gospodar. Četrtek, 23. VIII.: Po svetu — Zvečer: Klavirski koncert.	y .
Petek, 24. Vlil.: Sodobna vprašanja. Sobota: 25. VIII.: Iz slov. literature. Nedelja, 26. VIII.: Verski govor. Glasba.
Prvovrstna in dobro vpeljana trgovina tekstilij in živil na prodaj.	,	.
Dopise pošljite pod značko
.Grenzstadi1*
lista.
M'
na upravo
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
LJUBLJANA val 327,1 202,1 in 212,4 m Oddaje vsak dan od 5.—7., od 12.—16. in od 19.—24. ure, ob nedeljah od 6.30.—24. ure. Gospodinjski nasveti v torek ob 6.15 in ob
15.50.	— Kmetijski nasveti v nedeljo ob
56.50.	— Kulturni pregled v četrtek ob 14.15. — Zanimivosti iz zdravstva in prirode v sredo ob 19.40 in petek ob 14.15. Prireditelji slovenskih narodnih pesmi v petek
ob 18.00.
ateot
30-80
„1 N S E C T A“
Žarnica zš plinsko izhlapevanje avstr, in nemškipi uniči vsak mrčes, kakor muhe, molje, stenice itd. sil.
Glavno zastopstvo za Koroško
FRITZ SCHMlDt
Celovec - Klagenfurt, Lidmanskygasse 29
K I N o m
'Celovec - Mtačenfuvt
STADTTH EATEB
Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Od 17—25. Vili. »Die letzten Vier«
PUKOHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 17. VIII. »Dcr Sohn des Montc Christo«
Beljak - Villadi
Stauptplalz 22
V soboto, 11. avgusta se je v Št. Vidu nad Ljubljano smrtno ponesrečil naš predobri oče
FRANC ZALETEL
LASTNIK (SEDAJ PODRŽAVLJENE) DOMAČE VELEŽGANJARNE
Pokojni je bjl vsepovsod znan kot pošten trgovec, kot globokoveren, dosleden in neustrašen katoličan, po svoji veliki ljubezni do Cerkve in duhovnikov, po veliki dobrodelnosti, kot dober družabnik in prijatelj narave.
• Gospodar življenja in smrti je sedaj poklical svojega zvestega, dobrega služabnika iz doline solz in krivic k Sebi, da v Njem prejme veliko plačilo.
Vsem znancem po svetu ga priporočamo v molitev.
Naj počiva v miru Kristusovem!
Sin VINKO, Št. Jakob v Rožu in ostalo sorodstvo v Sloveniji in Ameriki.

«'■ . ‘	/ * '.v ■ k:.,-	...^. 'č k k:
Otti&cite LETOS ZA ČASA
CELOVŠKE DEŽELNE RAZSTAVE
našo razstavo pohištva v Hct&iit lastnih pteitohift
na	(Hing 15
Jedilnice, spalnice, sobe za gospode. Hiša pohištva in pohištveno mizarstvo
RUDOLF IN SIEGFRIED
Stom
‘fteliab Htladh
BAHNHOFLIOHTSPLELE
Predstave ob 12.. 14., 16., 18.15 in 20.50, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 17.—20. VITI. »Sudan«
Od 21.—23. VIII. »Venus am Strand«
Za koroško deželno razstavo
iiiimiiiiiiiiMiiumimimiminiiimuiiiiimiiiiminMiiMmiMiiiiiiMiiimmiuinii
koroški laki in barve
Peter de Ciflia
tvornica barv in lakov Foldkirchon i. K., telefon 73 Obiščite naš oddelek na razatavi v gimnaziji, I. nadstropje
Nekaj dejstev bi vam želeli povedati: Warmuthova tvrdka ima mnogo zanimanja za kupovalee iz našega čitatejjskega kroga in ji je v veliko zadoščenje, če more ugotoviti, da so kupovalci iz našega čitatelj-skega kroga zadovoljni v Warinuthoyi trgovski hiši. In naša prošnja na čitateljc je, da s svojim obiskom v tej največji ljudski trgovski hiši pokažejo, da znajo ceniti razumevanje vodstva VVarmuthove tvrdke za naš list, ki se izraža v inseratnih objavah.
tVarmuthovo podjetje je vzor odlične organizacije trgovskega podjetja. AVarmutho-vo družino tvorijo ne samo njegovi usluž* bcnci, temveč ves krog AVarmutnovih odjemalcev. Nismo še mogli ugotoviti, da bi se kdo pritožil nad ceno ali kakovostjo kupljenega blaga, temveč jc vedno bilo nasprotno: slišali smo samo izjave zadovoljstvu- Radi tega tudi vam priporočamo, da kupujete svoje oblačilne predmete pri Ayar-mutku, kjer jih najdete v najycčji izj)iri in po ceni, katere ne boste obžalovali. Kdor varčuje, pri AVarmuthu kupuje!
Nujno iščemo prodajalca za tekstilije in živila, aranžerja izložb.
Dopise pošljite na
Kaufhaus Magnet, Pliberk'Bleiburg
Deželno finančno ravnateljstvo zn Koroško (uprava monopolov za Koroško) OBJAVA
Razpisujemo, oddajo sledečih tobačnih trafik, ki so postale proste ali pa bodo na novo ustanovljene:	.
Na novo bodo oddane trafike v krajih: Beljak-Villach, Volkendorfer Strafie 80^ Bače-Faak am Sce, kiosk, občina Bekštanj Sovče-Seltschach št. 9, občina Podklošter St. Lenart-St. Le.onhard št. 25^ pri Beljaku Reka-Miihlhach št- 16, občina Št. Jakob v R. Hbrzcndorf št. 15
Klein Edling št. 39, obe. St. Marein i. Lav. Lanim št- 52. občina Pustritz Močile-Matsehiedl št. 5, občina Sv. Štefan na Zilji
Mičiče-Mitschig št- 2, Zilja
Na novo ho ustanovljena Irafika: Beljak-Villach-Oberschiitt.	.
Prošnje za podelitev trafike morajo biti — napisane na predpisanem obrazcu — oddane najkasneje do 8. septembra 1951 do 12. ure opoldne pri deželnem finančnem ravnateljstvu za Koroško (uprava monopolov za Koroško) v Celovcu, Dr.-Hermann-Gasse 3, II. nadstropje, soba št. 32.
Točnejše podatke dajejo prfslojni finančni uradi (oddelki za trošarinski davek oz-davčni nadzorni uradi. Razen lega so toč-nejši podatki navedeni v objavi, ki je nabita na uradni deski občine, v katere okolišu so’ zgoraj označene prodajalniec-
List izhaja vsako sredo. - Naroča se pod naslovni »Naš .tednik«. Celovec, Viktringer Ring 26 - Cena mesečno 3 šil letno 5(, šil., za inozemstvo 3 dolarje. ~ izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Ura n k,- Celovec, Viktringer Ring 26. — i_sk: .Carinilua«, Ccloicc, Volkermai kter Ring
Telefonska številka uredništva iu uprave 43-38. — Postni čekovni urad stev. 6J.»9j.