Leto VIII. štev, 130.
Poitnlrt« plaCana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 11. septembra 1924.
Današnji štev. 150 tHn ,
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlitvo: KRŠKO. Naalov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekdvni račun: št. 13.807. . [začasno.še Judi 13321]
Vodstvo državne iioajsk*' to ji -n: v Lj ubljani ■
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Stane mesečno 25 Din, za Inozemstvo 3$ Din.
Oglasi: prostor 1X87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0.
Reklamacije za list so poštn. proste
Letnik VI., štev. 37.
Četrtkova ,Naprejeva‘ številka ' izhaja kot tednik:	.
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din
Ogoljufana brezbrižnost.
Politika brez demokracije je vselej okraden je ljudstva. V velikem in v malem, v. internacionalni, v državni in v občinski politiki, povsod mogočneži okradejo. nevedno ljudstvo. Pa ae da bi si kdo aislil. da to nič aa de, češ, naj- me okradejo po* jitično. da me le ooapodavako na mira poste. Po-litičao okradanje namreč ae pomeni le okradanje za politične pravice, ampak tadi za gospodarske pravice in — gospodarske dobrine tudi!
Ne gre le zato, ali bo vojna ali ae. ali ko minister ta ali oni, ali bo mednarodna konferenca Oovirifr o "tem ali onem vprašanju, ki te baje nič ae briga (pa ni resi Da ne bi šel rad na vojno in da^ tadi sina tam ae bi rad izgubil, to ie-popolno, »a gotovo IJ Gre tudi za to, kdo bo plačeval davke 1*» kdo jih bo snedel, ali ne ? Gre tudi za to, po
ko plenica in krompir, obleke in čevlji, sfano-▼eaje, vožnja po železnici itd.'Vse to določa po-uHka, kf te baje nič ne briga. Če bi razumel, bi te ■Mol Včasih tudi delavci niso razumeli in so se borili za svoj aapredek skoro edinole v strokovnih oitraaizacijak, češ. tukaj gre za višjo mezdo, v po-jttjki p« ne. Zdaj ie mnogi delavci vedo. da so tudi meade odvisae od politike in da se brez po. utičae moči delavno ljudstvo sploh ae more rešiti.
Politične moči pa ne moremo doseči brez izobrazbe najširših ljadskih plasti, aato brez delav. *kega tiska ni bHo upali na izboljšanje položaja, Delavski tisk ie pa draga stvar, zlaad pa v začetku, ko (je še malo naročnikov, fcaiti čim več izvodov ae tiska, tem ceaejši so. v začetku je torej ■tročaiaa draga ia težko se je odločiti, da jo kdo °l*£a, ko ie tako težko živi. Zlasti pa Velja to za romere malega naroda, kakor smo SloveacL Naš u*k ie svoje porodne , bolečine in začetna težsve Plačal poaebao drago in kdor pozaa zgodovino, Ve> da ae je zelo veliko časopisov pri nas rodilo, ** da bi se moglo izkopati iz plenic Za socialiatič-n® časopise velja to še prav posebno. Koliko poskusov je bilo in kolikokrat je delavetvo obupalo, P« vendar zopet dvignilo glavo in na aovo začelo.
* oda stalnega delavskega časopisa ni imelo, dok-ler ni proti koncu vojne s pomočjo zedružaih go-*Podarakih organizacij začel izhajati .Naprej".
AMERIKANSKA POMOČ.
Dočim je doma Anton Kriataa uatanavljal .Na-Jj**1 • ie Etbia Kristan [ki ni ne brat ae sorodnik P^ega 1] v Ameriki a pomočjo tamošajih slovenskih
socialistov ustenovil Jugosl. rep. združenje, ki naj bi idejno in gmotno podprlo republikansko gibanje med Jugoslovani Razen velikega idejnega dela je to združenje zlasti tudi zbralo 50,000 dolarjev ia 10.000 jih je določilo za povzdigo delavskega tiska na Slovenskem. To pomeni tako svoto, da je bila lastna tiskarna zagotovljena, in Etbin Kristan se je tudi sam vrnil, tako da ni bilo skrbi za dobrega urednika, Toda Etbin je bil preveč zaupljiv, Anton Kristan in Prepeluh ter še nekaj manjših generalov so denar vtaknili v Blasnikovo tiskarno tako, da imajo skupno s kapitalisti v tej delniški tiskarni več nego polovico glssov, delavski denar pa oprav, lja tam hlapčevska dela: besede nima nobene, ob-resiuje se pa po 4%.
Ker je pa bilo tega denarja 8koro za polovico akcijskega kapitala, je bila nevarnost, da se ta premajhna polovica na kak način poveča in postane nadpolovičnB. Vsak spor med združenimi kapitalisti, ki bi eaega ali drugega približal na delavsko stran, bi to dosegel, Zato je klika poskrbela, da se Etbin ni mnogo brigal in ko je Amer, rep. Združenje določilo, naj skupno z Etbinom zastopata ta denar tudi dr, Perič in Zv. Bernot, so pridobili Periča na svojo stran, s. Bernot pa % leta ni zvedel za to pooblastilo po krivdi dr. Periča, ki je držal tudi Bernotovo pooblastilo v rokah. Pazljivim čitateljem »Napreja* ao vse te razmere gotovo ‘znane. Že pred 2 latoma je začel »Naprej*
o	tam pisati zlasti aato, ker je grozila že takrat nevarnost, da na podoben način zgubimo tudi drago tiskarno, Ljndako v Maribora (6. avg, 1922 podlistek .Amerikaaska pomoč* in posebna notica v listu).
Pa vendar klika ni dosegla takrat popolne zmage, ni mogla izvršiti nameravnega zvišanja delniškega kapitala, pri katerem bi dala-nove delnice samo sebi in bi bil tako delavski denar potisnjen še bolj v ozadje, v še maajšo manjšino, Pa o tem javaost ni ničesar zvedela, pri delniških družbah se dela vse za kulisami, še občni'zbori so le formalni. S. Bernot ni mogel ukreniti prav ničesar; tudi potem ne, ko je imel pooblastilo že v rokah, ker mu je bila zabranjena še celo udeležba na občnem zbora delničarjev, ker je imel vse delnice le dr. Perič, Tudi to je bilo pojasnjeno v tisku, pa Amerikanci ao še vedno zaupali dr, Periču,
Med tem je postalo pereče tudi vprašaaje Ljudske tiskarne. Dr, Korun in Uratnik sta hotela tukai izvesti nekaj podobnega, kakor Anton Kristan v Blasnikovi, »Naprej" je pa pravočasno- svaril
| pred takimi mahinacijami in prišlo je do burnih debat med delavatvom. Uratnik je prepričal strokovne organizacije, da hoče dati tiakarao njim in so se dali mnogi delavci zapeljati, da so privolili v zakonito tatviao aad »Slogo*. Zlasti v Celju je bila debata ostra, ker je tamošnji glavni zaupnik Koren iz nasprotstva do naše atranke, ki jo je mesec dni prej zapustil in prešel v Korunov tabor, delal popolnoma po Uratnikovi volji —• pristašev je imel pa precej, ker je bilo delavstvo pred izdajstvom tako zaverovano vanj, da mu še tudi po izdajstvu ni odreklo zaupanja.
. Takrat in pri tem položaju v obeh tiskarnah je pisal s. Bernot sledeče pismo;
V	Celju, dne 10. julija 1923, Soodbornikom »Sloge*, zadružnikoma Fr. Svetku in Fil, Uratniku.
Iz raznih znakov sodimo, da nikakor še ni zadnja ura odbila, ampak da je še vedno mogoče urediti vprašanje socialističnih tiskaren va Sloven-»kem tako. da ne bo nihče ogoljufan. Ta sodba ae ne tiče samo »Ljudske tiskarne*, ampak tudi Blas-nikove. Tudi ni utemeljena samo s tem, da iščejo »srečni lastniki* še vedno stika z delavstvom, ampak imamo znake tudi iz krogov, ki se s politiko nič ae bavijo, ki pa vendar zasledujejo gospodar« ski tok naših razmer.
Tako n. pr, ae nam zdi, da večina v Blasnikovi tiskarni nikakor ni tako trdna, kakor se je zdelo, Ne vemo, ali je na to vplivalo kaaacijsko sodišče, ki je dalo g. Prepeluhu, predsedaiku Blas-nikove tiskarae. znano moralno klofuto, čeprav se je tako braail, da je v prejšnji instanci — pred zbornim sodiščem izjavil, da bi ta klofuta pomenila zanj več nego polom, »ker je kot poverjenik za socialno politiko upravljal milijonske zneske in imel dotiko z najvišjimi osebnostmi". Če ne ta klofuta, je pa .Naprej" s svojimi objavami pripomogel, da se tudi v meščanskih krogih, čeprav pozno, pa vendar vsaj zdaj že govori o tem, da ni posebno častno jemati proletarcem njih težko zbrane groše in jih dajati v roke, ki že imajo dovolj. Nič čudnega ni. če so prišle take govorice na uho tudi Blasnikovim dedičem samim, gospe Pokluknrjevi. vdovi po deželnem glavarju Kranjskem in njeni hčeri. Gotovo je, da jima ni treba, še bolj gotovo pa. da tudi ne bi hoteli sodelovati pri takih umazanih poslih. Pa za enkrat nam ie znano še samo !o, da večina ni trdna in da še ni vsega požela, kakor so nekateri hoteli.
V Hydeparku.
[Ur. V .Arbelter-Zeitung* amo čitali naslednji Podlistek zaamenitega češkega pisatelja Karla Čepka, ■▼torja tudi nam znane drame »R.U. R.* Priobčujemo, ker predetavlja izvrstno karakterizacijo angleškega ljudstva.)
Ce mi {e bUo v angleški deželi najžalostneje
V	ji ,	»edelja	vpliva s avojo neizreč-
no dolgočasaoatjo ubijajoče - aem aa napotil po Ozlord Sin*«i fizg.	Ulfcav	Londonu); bo-
pr0“ vzkad“- da bi bil domovini bUije, izgubil aem pa amer in aem romal naravnost proti aahodu. znašel aem ee naenkrat pred Hyde-Parkom (»hajdpsrkom*]; to imenujejo tam Marble Arch (.merbl erč“J. ker etoje tam mramorna vra-je. ki ae vodijo nikamor; pravzaprav ne vem. čemu tam stoja. Meni jih je bilo takorekoč žal ia sem al jih ogledal; pri tej priložnoati sem nekaj zapazil, kar aem el moral takoj pobližje ogledati, ker je bi-la tam sbraaa množica ljudi. Ia ko sem spoznal, kaj aa godi, mi jebiio takoj veaeleje okrog arca.
To vam je zelo velik prostor in kdor hoče, si prinese atol ali kak govorniški oder ali aploh nič e aaboj ia lahko začne karkoli pripovedovati. Po kratkem Času ga posluša pat ali dvajset ali tri sto ljudi, odgovarjajo mu, ugovarjajo, kimajo s glavami, včasih aapojelo z govornikom pobožne sli posvetne slavospeve; to je neaavadao lepo. Včasih pridobi •aaprotaik ljudi sas« ia potem poprime eam besedo;
včasih se razdeli množica tako kakor aajnižja bitja in kolonije stanic. Mnogo kopic ima trdno in žilavo življenje, druge se drobe ali rastejo, nabuhnejo se, razmnožijo se ali pa ae razdelijo. Večje verake dražbe imajo prevozljive lece. toda ntijčešče stoji govornik kar preprosto ns tleh, srka svojo vlažno cigareto in pridlguje o vegetarisnstvu [nauku, ki priporoča ljudem samo rastliasko hrano], o Gospodu Bogu, o vzgoji, reparacijah in spiritizmu. Nikjer ni-koli še nisem videl ksj takegs,
Ker sem grešea človek In nisem bil že mno. go let pri kakšni pridigi, sem šel poslušat. Pridružil sem se iz skromnosti majhnemu in tihemu krogu; tam je govoril grbav mladenič z lepimi očmi, po videzu poljski žid; po daljšem času sem razumel, da je šolstvo njegov predmet. Tedaj sem prešel k večjim gručam, kjer je star gospod s cilindrom skakal po leci aem ter tja. Ugotovil aem, da zsato-pa neki hydeparški mision; zbal sem se. da bo še splezal Čez ograjo, tako je mahal z rokami. Nekemu drugemu krogu ie pridigovala starejša damo; nikakor nisem proti ženski emancipaciji, toda ta ženski glas — krstkotnalo. ni ga bilo mogoče poslušsti. Če kakšna dama govori, imam vedno občutek, da aem majhen deček in da me mati kara. Zakaj se je ta angleška lady s ščipalnikom (»ledi* — gospa) prepirala, nisem popolnoma doumel; samo to vem, kako je kričala, da moramo iti vase. Drugi človeški akupini je pridlgoval pod visokim križem aeki katolik; prvič v svojem livljeaju sem videl, kako ao
krivovercem oznanjevali vero, bilo je zelo mičao in je končalo a petjem, pri čemer sem aa trudil peti drugi glas; Bogu bodi potoženo, toda napeva niaem poznal. Nekatere skupine so se udajale samo petju; tu ae vam poatavi neki možiček a taktirko v sredo, ubere a ia vaa dražba zapoje, večiaoma cel6 zelo doatoiao in večglasno. Hotel sem molče poslušati, ker nisem iz te stroke, toda moj aosed, aekak gentleman, [.džentlmen — gospodj v cilindru, me je pozval, Aaj sodelujem. Tako aem zapel z zvenečim glasom, hvalil Gospoda brez besed in brez napeva.
Zaljubljen parček gre mimo, mladenič vzame cigareto iz ust ih zapoje, tudi dekle zapoje, stari lord [neke vrste plemeriitašj poje in fant z nečkami pod pazduho poje in zanemarjeni možicelj dirigira graciozno »redi kroga, kakor da je v veliki operi: nič mi ni dosihmal tako ugajalo. Pel sem potem še z dvema cerkvenima družbama, poslušal pridigo o socializmu in oznanilo o nekem Rovem društvu. Ustavil sem se malce poleg nekih debatirajočih kopic; neki nenavadno razcefrani gentleman je branil konservativna družbna načela, govoril je pa v tako strašnem narečju, da ga sploh nisem razumel; njegov nasprotnik je bil revolucionarni &cialist, po vsem vidiku bančni uradnik. Naslednji krOg je Sel samo pet članov, med njimi je bil rjav Indijec, neki enookec s krožniku podobno kapo, debel armenski Zid in dva molčeča možakarja s pipo v ustih. E-nooki je trdil i strašnim pesimizmom, da »nekaj
wv*	1^1/1	,i*
Pravo
7chichtouo - milo
z znanKo
Jelen'
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah.
PraVe jan« z imenom „5<hitht“ 1« znani!« ,.3<l<n“!
Schicht
Tudi glede »Ljudke tiskarne" je vsepovsod več straha nego je treba. Zadružnik Uratnik se ie na celjskem sestanku v petek bal, da pride »Sloga" v Kristanove roke, če se skliče občni zbor. Na to (e zadružnik Bernot izjavil, da je ta strah nepotreben, de hoče načelstvo, .Sloga" naj postane last organizacij; dokler se pravila ne izpremene, naj se sprejme vanjo toliko novih članov, bi imajo zaupanje članstva teh organizacij, da bo občni zbor gotovo potrdil izpremenjena pravila; dogovor naj bo javen, da bo delavstvo pozneje vselej vedelo, kdo se ga je držal in kdo ne in da bo s tein dana garancija, da bodo imele organizacije vselei pravico odpoklicati tiste svoje zaupnike, ki jim ne zaupajo več in poslati v svoje gospodarske organizacije nove, tiste pač. katerim zaupajo.
Če načelstvo .Sloge" tak dogovor ie pred soboto izgotovi in podpiše, ni treba na nedeljskem občnem zboru aLiudske tiskarne'' nikakih sklepov, posebno ne glede povišanja delniškega kapitala. Prepusti naj se to novemu občnemu zboru, ki bi se naj vršil takoj potem, ko se izvrši občni zbor »Sloge".
Zadružnik Franc Svetek ie takrat izjavil, da ae s tako rešitvijo vprašanja .Sloge" strinja. Vzel sem to na znanje in čakal, kaj poreče zadružnik Uratnik, ker je treba tudi njegovega soglasja. Če soglašata, oba. mi to naznanita, da skličem za petek sejo. ki naj vse to uredi. Nikdar niso nasprotja tako velika da bi se ne dala premostiti, če je res vsestranska želja odstraniti nered.
Z zadružnim pozdravom
Bernot. predsednik.
Glede ,Sloge" je Uratnik odgovoril, da ta zadruga z ozirom na svojo umazano preteklost ne zasluži drugega, kakor da mirno zaspi (zraven si je pa mislil, naj uspeh njenega umazanega | dela, na koru pcijaki način zbrani denar, vložen v delnice Ljudske tiskarne, da naj ta ae zaspi, ampak naj pomaga delati Uratnlkovo politiko], glede Blesni-kove tiskarne je pa odgovoril, da ae bo zanimal.
Ljudska tiskarna je res imela občni zbor in je res zvišala delniški kapital od 1.000,000 K na 2,500.000 K, Zakonita tatvina se je posrečila tem lažje, ker je tudi .Sloga" glasovala za svoje oro* panje, ker jo je zastopal g. Čobal, ki je bil proti edinemu glasu s. Bernota izvoljen za zastopnika Sloginih delnic. Šele potem, ko je bila aSloga" revna ko cerkvena miš. je Uratnikovsko načelstvo dovolilo sklicanje občnega zbora in šele na tem občnem zboru [28, nov. 1923] je postala »Sloga" to. kar je danes: tiskarne nima, pač pa ima zavedne člane in načelstvo, ki polaga javne račune. In delavstvo ima svoj dnevnik, ki ga ni moglo dobiti ne od Ljudske, ne od Blasnikove tiskarne.
Kako se je Uratnik zanimal za razvoj v Blas-nikovi tiskarni, ni znano navadnim ljudem, ker bogovi delajo vse v privatnih pismih, Citali pa smo pred meseci, da sta postala zastopnika Ameri kancev v Blasnikovi tiskarni Uratnik in Čobal. Navadni ljudje ničesar ne vedo, kako bosta branila dolarje, ki so jih zbrali naši delavci v Ameriki, ker se dogovarjata o tem le z Ant. Kristanom, delavstvu ne povesta ničesar. Nekje smo čitali, da hočeta »rešiti" ta denar, prodati delnice Blasnikove tiskarne, če jih kdo kupi, in potem denar vtakniti v Ljudsko tiskar-
včasih nič ni", medtem ko ie Indijec zagovarjal radostni nazor, da »je nekaj vedno nekaj", kar je dvajsetkrat ponovil v čisto pomanjkljivi angleščini. Potem je stal tam nekje star možlček, nekf praočka, imel je dolg križ v roki in je nekaj pripovedoval s slabotnim, hripavim glasom, toda nihče ga ni poslušal. Tako sem se ustavil, jaz. izgubljeni tujec, in sem mu bil poslušalec. Potem sem hotel po svoji poti, ker je bila 2e noč, toda neki nervozni človek me je ustavil in mi pripovedoval, sam ne vem ka. Odgovoril sem mu, da sem tu tujec, da je London strašna reč, da imam pa Angleže zelo rad, da sem že videl kos sveta, toda malokaj, kar bi mi tako ugajalo kakor govorniki v Hydeparku. Se predno sem to izgovoril, je stalo naokrog kakih deset ljudi in so me tiho poslušali. Lahko bi bil poskusil ustanoviti novo cerkev, toda ni mi padel v glavo noben zadostno nedvoumni verski nauk, poleg tega , ne znam dovolj angleščine in zato sem izginil. Za ograjo v Hydeparku so se pasle ovce. Ko sem jih pogledal, je ena vstala, najbrže najstarejša in je začela bleketati. In jaz sem poslušal to ovčjo pridigo in šele ko jo je izgovorila do konca, sem šel domov zeio zadovoljen in očiščen kakor po kaki službi božji. Lahko bi o tem premišljeval izvrstne mi-'sli o demokraciji o angleškem značaju, o verski po. trebi in drugih stvareh; pa rajši pustim celi zadevi nje naravno lepoto.
no. Baje že imata tozadevno dovoljenje iz Amerike. Če se to res zgodi, bo podal Ant Kristan s tem nov dokaz .dobrega gospodarstva*. Za 10,000 dolarjev bi bili Atnerikanci dobili 1. 1920 celo Ljudsko tiskarno in še bi bilo veliko ostalo za razširjenje podjetja, tako bodo pa zamenjali svojo hlapčevsko službo v veliki Blasnikovi tiskarni za podobno službo v manjši Ljudski tiskarni. Kristan je torej res dobro gospodaril, samo ne verjamemo, da bi bilo tako gospodarstvo všeč tistim delavcem v Ameriki ki so po dolarjih in poldolarjih skupaj spravljali. Gotovo niso bili tako požrtvovalni zato, da bi imel Tone Kristan »kaj pokazati", delavcem pa da bi smel očitati, naj molčijo, ker še »nimajo nič pokazati".
Kdo bo preprečil tako »gospodarstvo"? Mar tisto nepolitično delavstvo, Id drvi za dobrim gospodarjem Kristanom? In za njegovimi kompanjoni Prepeluhom. Korunom. Uratnikom, Petejanom itd.? Ali pa tisto delavstvo, ki pravi, da ne bo nič delalo za rešitev proletariata, dokler se vsi ne združimo s temi »dobrimi gospodarji"?
Politika brez demokracije je goljufiva. Demokracija pomeni vlado ljudstva. Ce hoče ljudstvo vladati, mora sodelovati, mora samo brigati se. ne pa pošiljati vroče želje danes k bogu, jutri k hudiču. Kakor velja to za državno politiko, tako in še bolj velja to za politiko v proletarski stranki, ki hoče uvesti vlado ljudstva v državi in na vsem svetu. Kdor namesto resničnega sodelovanja le prazne očenaše moli, zdaj za Marksa, zdaj za Ljenina, zdaj za to, zdaj za drugo osebo, ki jo hoče napraviti za socialističnega svetnika in božjega namestnika, ta naj se potem nikar ne pritožuje, če mu razni Pašiči, Korošci, Kristani itd. kožo s telesa vlečejo: nič boljšega ni zaslužili
Razno.
Za teden nazaj. Komunističnega vodjo Leme-ža in tovariše so pri sodni razpravi oprostili. Pač pa je bil neodvisnež Herman Delpia z Vrhnike obsojen na dva meseca, ker je z vzklikanjem proti zakonu o zaščiti države — kar on zanika — izražal, da je ta zakon krivičen in nepravičen. — Gor-nješlezijski rudarji so s svojo stavko propadli. — Stranka porenskih separatistov je likvidirala. — An-gleške strokovne organizacije (Trade Unions) so imele kongres, na katerem so se izrekle proti re-paracijskemu načrtu, proti vstopu v moskovsko internacionalo, za socializacijo zemlje, rudnikov in železnic, proti novim vojnam in so pohvalile Mac-donaldov govor na ženevakem zasedanju Zveze narodov glede vstopa Nemčije v to zvezo ter za postopno razorožitev sveta. — Na Mussolinija je bil izvršen atentat, ki bi se bil skoraj posrečil. — .Slovenec' je zadnji teden priznal, da je nova vlada kar na tihem uvedla kuluk. — V Mestno hranilnico ljubljansko je postavila Davidovičeva vlada novo ge-rentsko upravo s starimi ljudmi, neizogibni komunistični inž. btebi in .Socialistov* dr. Jelenec bosta klerikalni večini tudi pomagala .upravljati". — Minister Sušnik je izenačil južne železničarje z držav, nimi. — Na Kitajskem se generali krepko med seboj tepejo. Evropske velesile in Amerika so svoje čete pripravile, da zgrabi vsaka svoj kos. Edino Rusija protestira in bo mogoče za gospodarske koncesije (petrolejski vrelci na otoku Sahalinu) do-bila tudi Japonsko na svojo stran.
Viaogradzziki bodo oproščeni davkov, Če so vinograde zaaadili po 31. XIL 1921., olajšan jim bo prevoz, dala se jim bo zemlja za nasajanie vinogradov. Tako določa nov zakon, ki ga izdelujejo v poljedelskem ministrstvu. Po našem mnenju bi bili takšni privilegiji kvečjemu takrat umeatni, če bi se ti viaogradaiki zavezali, da ne bodo is trte mri. delovali alkoholnih pijač, temveč kaj pametnejšega.
Tiati, ki ao trpeli po povodaji ao po novi. ministrski naredbi oproščeni davkov.
V Oaeku so se apopadli Hanaovci z orju-naši. Dva orjunaša ata mrtva.
Kaj jim je na areu I Finančno-gospodarski od-aek je odobril 300.000 Din (!) za komialjo, ki naj bi v Črni gori rešila vprašanje samoatanskih pose* stev, katera jim je prejšnji režim odvzel.
Novi atanovaniaki zakon, o katerem je »Slo* venec" poročal, da bodo žajim zadovoljni hišni posestniki in najemniki, stopi v veljavo 1. jan. 1925. Nedotekljivost stanovanjskih najemnikov ie zajamčena. Zato se bo pa najemnina povečela . . •
Na Dunaju atavka že 20,000 kovinarjev It-gleda, da pride do splošne stavke.
Herrot in Macdonald sta odpotovala iz Ze* neve. Šel je pa tja avstrijski kancelar Seipel, ki je ie popolnoma zdrav.
Novo sovjetsko republiko so proglasili v Turkestanu med Kaspijskim morjem in reko Amu-Darijo. Imenovala se bo Turmenija in bo imela kot najyečja mesta Krasnovodsk, Kisil, Arvad in Kivo. — Mesto Vladikavkaz v severni Kavkaziji bo proglašeno za svobodno mesto z lastno upravo.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga".
Ako piješ »BUDDHA" čaj,
vživaš že na zemlji raj!
Iz stranke.
Stalni naročniki dnevnika »Napreja«.
Zpr. it.
1 Joiko Kogoj, Sp. Gorje, 98,
2 Franc Rozman. Maribor, Rajčeva ul, 13/L
3 Josip Rednak, Škale 85. Velenje.
4 Miroslav Pevec. Škale 101. Velenje.
5 Janko Cvajnar, Medvode, papirnica.
.6 Zvonimir Bernot. Kriko.
7 Martin Umek, Globoko Pirienbreg 14'.
8 Ivan Prodner. Hrastnik, žel,
9 Iza Prijateljeva. Kriko.
10 Ivan Volčaniek, Gorje nad Bledom.
11 Karel Kisovec, Ljabljaaf,
12 Joa. Pastorek, Ljubljana.
13 Alojzij Leskošek, Celje.
14 Franc Znoj, Velenje. Stara vas 3,
15 Andrej Martinšek. Velenje Preloge 6.
16 Rud. Spendel. Velenje, atrojevodja,
17 Jože Koželj Velenje. Lilijaki grič.
18 Ant. Stropnik II. Velenje.
19 Anton Mravljak, Škale.
20 Josip Stary. Krško.:
Nadaljevanje sledi, Seveda bomo objavljali le imena tistih naročnikov, ki imajo »Naprej" plačan.
Tabela organizacijskih obračunov danes teden II
Celje. Za četrtek dne 11, aeptembra 1924 ob 19. (7. zvečer] sklicujem člansko zborovanje krajevne organizacije SSJ v prostorih srezkega tajništva SSJ in KDZ v hote!u pri »Kroni". Ljubljen* ska cesta štev. 10, dvorišče. Ker bo dnevni red iz* redne važnosti in potrebe, ie brezpogojna dolžnost vsakega člaaa, da se zborovanja udeleži. Sodrugi, treba si je prid končno na jasno, kdo bo rešil proletariat: ali cerkvene pridige in misel na nebesa, ali skupno sodelovanje v organizacijah, kjer ne ame nihče manjkati, kdor hoče potem tudi aad zmage uživati I — ŠTEFAN LAH. t. & predsednik.
Strokovno gibanje.
Splošna delavska Unija bo priredila v meaecu septembru shode* v svrho predpriprave za zedinjenje z Osrednjim društvom kemičnih delavcev na eni in Opčim Radničkim Savezom Jugoslavije (iz Zagreba] na drugi strani v naslednjih krajih:
ŠTORE PRI CELJU. 13. septembra (aobota] ob 16. (4.] pri Sikošku.
LIBOJE, 14. IX, ob pol 10. v goatilni Ska-berne.
GOTOVLJE 14. IX. ob 15. v gostilni pri Mal-
gaju.
PEČOVNIK PRI CELJU, 16. IX. ob 17. pri ,Francelnu“ (Gov. s. Rejc].
ŠOŠTANJ. 17. IX. ob 17. v gostilni Brežnik (Gov, Leskošek].
SEVNICA; RAJHENBURG. 21. IX. (čas in prostor bo razviden na letakih. Ta ahod bo obenem shod proti vojni v smislu sklepa amsterdamske la. ternacionale.]
ROGATEC, ROGAŠKA SLATINA, (čas in prostor bo razviden na letakih, govornik s. Alojzij Leskoiek.]
Dnevni red na vseh shodih bo zediajeaje in* dustrijskega in poljedelskega delavstva v eno akup* no organizacijo. Sodrugi brez razlike poklice in dela, posetite povsod sklicane shode polnoštevilno. Sočasno bodo podružnice SDU prejele izdelene predloge za zedinjenje v pogled, da bodo mogle staviti svoje predloge. — Tajništvo Splošne delav. ake Unije v Celju.
Vestnik »Svobode*-
Del telovadna enota »Svoboda* v Hrastniku
L ia II. priredi v nedeljo dne 21. aeptembra na Vrtu gosp. Domitroviča javen nestop s sledečim sporedom ; ob treh popoldne naatop članov, članic in na* raičaja, po nastopu proata zabava s plesom, telil* vo pošto itd. Vstopnina 7 Din za osebo. Igra pri-ljubljena Delavska godba na pihala iz Trbovelj. Ve-bimo vae bližnje 'odseke in prijatelje telovadbe, da se v čim večjem itevilu tega nastopa udeleže.
ODBOR
Javno mnenje je mnenje tistega, ki piie časopise. Kadar bodo delavci vedeli, da piiejo .Naprej" delavci aami, bodo razločevali med kapitalističnim in proletarskim javnim mnenjem- Javno mnenje je pa tudi mnenje čitajoče javnosti. Le da to al last* no mnenje, ampak ga je čitateljem vtisnil kapitalistični izdelovalec mnenje. Delavsko javao mnenje bo predatavljal ide yellki delavski dnevnik, at ga bo-
do pisali delavci iz vseh krajev sami. in ki ga bodo čitsli delavci v vseh krajih sami. Zato je naj-potrebnejše delo za socialistično zmago vtem, da razširjamo dnevnik, ki ga že zdaj pišejo delavci sami in čitajo, naročajo in plačujejo delavci sami.
—	»Naprej"je tol Čitaj ga en mesec vsak dan, pa boi našel, da je to res delavski list. ki na Slovenskem edini predstavlja delavsko javno mnenje!
Naš dom je iz stekla!
Proletariat bo zmagal s pošteno javno borbo, ali pa sploh ne bo zmagal. Zato moramo načelo javnosti in odkritosrčnosti vzdrževati za vsako ceno. To velja pa še posebno za naše grehe. Če smo kaj zagrešili, aaj nihče ne bo usmiljen * nami. ampak naj vsak pove naše grehe javno.
S, Bohm se tega ni drial. Ko je spoznal, da ao naše bilance fingirane (t. j. zlagane, goljufive, kazajive itd,, vse tisto pač. kar smo očitali bilancam Kons. društva za Slov.) je to zamolčal, češ, zdaj ko je ponorel s. Jeram, moram molčati, drugače bo atraako hudič vzel.
To je usodna zmota. Zaradi fingiranih bilanc bO vzel hudič tiste, ki so jih fingirali, ne pa atran-ko! Pri stranki je to s. Bernot, pri Kons. društvu pa Kristan, Urataik. Dražil itd. Ml nismo več taki nerodneif* kakor po prevratu, ko so ljudje radi Kristanovih napak zapustili organizacije, aamesto da bi napodili Kristana, mi bomp organizacije obdržali, napodili bomo pa krivce, pa naj bi bil to Bernot ali kdorkoli.
Torej le spravite usmiljenje v orožarno Marijinih bratovščin I Usmiljenje je sovražnik pravice!
In ker s. Bohm ni hotel očitka o fingirani bilanci povedati že na seji pokr. odbora [17. avg.) zato ga hoče povedeti zdaj na posebni seji. In to sejo sklicuje sam. Ker pa si misli, da bi sodrugi na pismeno vabilo morebiti vendarle ne prišli, zato hO-če to vabilo vtihotapiti tudi v .Naprej", šele zadnji trenutek ga je s. Beraot opazil in ven vrgel. Če bo vsak član nadzorstva lahko sam skliceval seje, potem bomo kar naprej sejali, delo pa bo stslo. Ves denar, ki ga delavstvo s trudom zbira, bomo pora-bili za potne stroške, ia potrebne zadeve pa ne bomo imeli niti ficka.
Česar kdo ni povedal na seji, naj pove javno v .Napreju*; aaša načela so taka. da nam ne bo nikdar nihče mogel očitati, da smo komu kdaj uata zamašili, vsak lahko govori — toda tudi taka . ao naša načela, da nam ne bb mogel nihče s pra-
i	znimi sejami tratiti čaa in denar.
Za sejo pokr. od&dra so pregledovali strsnkino gospodarstvo ss. Jeram. Umek in B5hm in na seji so 'predložili sledeči
Zapisnik seje nadzorstva.
Krško. 16. VIII. 1924.
Pri pregledu knjig in računov se ie ugotovilo
PodšteV. 322 se ne vjema svota in način je nejasen: vknjiženo je Din 11750, podpis je pa le za 100 Din.,
— * — 177 je nejasno. Vpisan je znesek Din
79*20 napram plačanemu 207‘40 Din. m.*- 178 je znesek priloge Din 110 vpi-aan pa 60'20.
— . — 455 je preveč vpisano Din 405'60.
— » — 1065 je vknjiženo za dve pari vač.
— . — 1333 manjka priloga za Din 146‘25,
ki ima značaj dohodka.
— ( — 1343 se svota na prilogi ne vjema.
izkazuje namreč dohodek za Din 19, ki je vpiaaa pod štev, 1347.
— . — 899 je vpiaan v Migi Din 43 na
prilogi pa Din 58 za dohodke.
—■ . — 798 se ne vjems svota na prilogi Dia 220 50 z vknjiženo svoto Din 240.
— g — 789 se ne vjema za 59 par.
Rpčun	i*	diferenca	pri	stvoti	15	par
— . — 1279/1318 je vpiaano stranki v do-
bro Din ao.
— » —» 1338 je preveč vpisana 1 para.
— . — 1362*1373 premalo vpisano za 40 par.
Izjava Jurija Jerama: Glede reda v knjigo*
vodstvu ia račuaih atraake izjavljam, da dokler ae delo ie razdeli v vodenju blagajne in knjigovod-etva. tako dolgo so čisti računi za notranjost in javnost stranke nemogoči ia vsled tega, ker sem uvidel aered v tem poslovanju, do časa, da ae izvrši popolaa reorganizacija, izrekam nezaupnico. ter s tem svsrim načelstvo kakor celotni £, O. preit aeizbeznimi posledicami, končno pa prosim, da me P« O. razreši moje funkcije.
lajava Martina Umeka: Kot člaa nadzorstva izjavljam, da je treba reorganisacije glede pissrni-škega dela, vsled tega pa aknam najmaajšega dvoma o nepoštenem knjigovogstvu. — Da ni vse tako arejeao, kakor bi bilo potrebno, da bi se lahko .v kratkem časa vea pregled iavriil, je krivo samo to, ker je premalo moči, Id poaedujejo atrokovno zmožnost zs tak posel
Zahtevam pa. da aaaaprej vodi blagajao ena m knjigovodstvo druga oseba, ae pa oboje ssue ena hakor dosedaj. — Vsled tegs pa nimam nobe» nega povoda dati aeaaapaico ae v poaamezao ia ae v splošno pisarniško delo,	I
Izjava ji Bfthma; Kot član nadzorstva izjavljam. da je potrebno v upravi reorganr*sc!je. katere špecificirani predlog bom stavil pokrajinskemu odboru ustmeno. —
Kar se tiče delovanja vodstvs uprave izjavljam, da nimsm dvoma o njeni poštenosti.
S.	Bernot je zahteval, naj se vse (e nezaupanje vzbujajoče točke pregledajo v knjigah, pa je bilo ugotovljeno le za prvo, potem je prešel pokr. odbor čez ta sumničenja na dnevni red. V tisku jih je pa vendarle treba pojasniti:
Št. 322. S. Moderndorfer je prejel v naglici pri odhodu 100 Din na račun potnine in zagotovilo, da plača njegovo prenočišče tudi pisarna sama, Zato sta pri tej prilogi 2 listka, eden za 100 Din, ki ga je potrdil s, Moderndorfer sam, drugi za Din 17.50, ki ga je potrdil s, Teržan v Trbovljah za prenočišče' Kdor tega noče razumeti, ima pravico ne zaupati.
Št. 177. Zadsužna banka je 21. XI, 1923. naročila inserst ze 10 kratno objavo, 10. L nas pa kar začudeno vpraša, po katerem naročilu objavljamo iaserat, sočasno pa odpoveduje nadaljnje inaeriranje. Ker se tudi nsša uprava ne da kar tsko potegniti od kapitalističnih podjetij, smo vzeli odpoved na znanje in zahtevali odškodnino za prej naročene in potem odpovedane inserate. Zadružne baaka se je pa ko je prejela ta račua premislila in preklicala odpoyed, zato je pa plačala nameato celega računa (Din 207’40 samo eno objavo fD 79 20]. Račun za odškodnino je pa jasno z zelenim svinčnikom prečrtan in poleg tega je tam še tudi vidna opomba: »tega banka ni plačala, ker je inserat nadaljevala."
Štev. 178 je le številka priloge uapačas. pod to številko spada prilogs ček. računa, ki soglašs z vknjiženo svoto.
Št. 455. se vknjižba glasi sledeče: blag. je dala Napreju in „Vorwartsu* Din 779'44 in Din 405'60, prvi račun je pri računih za Naprej, drugi pa pri računih za „Vorwarts“, oba pn ata bila so-čnano plačana.
Za št. 1065, 1145/1170, 1338, se aam zdi škoda komentarja, zlasti za 1 in 2 parske novce bomo morali prositi Narodno banko, da jih čimprej izda.
St. 1333. Dva sodruga sta dobila v isti zadevi ia sočasno od sodišča vrnjene stroške in sicer vsak po Din 14&25. Ker sta dobila prej potnino od stranke, sta jo zdaj vrnila stranki. Toda eden izmed obeh je dal le denar, ni pa še izročil priloge. Vendar se iz druge priloge vidi, da je ta moral pobiti enako kakor prvi in da ni ničesar utajil. Zdaj je tudi ta priloga priložena.
Št. 1343 je le zap. št. pril. napačna, namesto 1347 mora dobiti priloga številko 1343. S. Umek je že popravil, s. Jeram pa ni pustil.
Istotako je pri prilogi št. 899, pravilna zap. štev. ie 896 in 897.
Pri št 798 je preveč vpisano 19 50 Dia, Id so pa stornirani pod št. 1187. To je v dnevniku tudi označeno.
Istotako pod št. 789, kjer je razlika 59 par stornirana pod št. 1405, ta je pa še celo z rdečilom označena.
Pod št. 1279/1318 je res 20 Din manj nakazanih, nego znaša vsota računov. Pri nakazovanju plačila smo se za Din 20 — pri Seštevanju zmotili, toda če prej ne, bi bilo prišlo pri končnem zaključku v poštev, ker bi se prejemnik gotovo priglasil, da je prejel 20 Din premalo.
Isti slučaj je tudi pod štev. 1373 zaradi 40 par.
Taki so naši grebi pri milijonskem obrata in ri knjigovodstvu, ki ga opravlja 25 letni človek ot postranski poseli Pa pridejo ljudje, bi ne marajo pomagati, ia pravijo, da je to zanič. Sčveda, kdor hoče v 3 urah pregledati polletno delo v tako velikem obratu, kakor je naš ta lahko izreka nezaupnice, zlasti na očitek, da zasluži on pri 8urniku še enkrat toliko, kakor strankin nastavljenec za 16 urno delo. S. Umek, Id se ie večkral potrudil kontrolirati, ima drugačno sodbo in ve, česa manjka: poirtvovalnosti. Zlasti pri tistih, ki delajo pasivno resisteaco.
Naša stranka ie hiša iz stekla. Kdor hoče v njej delati, mora vedeti, da ga od vseh strani gledajo. Zato pa tudi ni prav. če kdo pravi, da se bomo s tem zapisnikom nadzorstva blamirali. Prav je da se omete vsak prašek, vsako nesporazumljenje.
Kar ae tiče ločitve knjigovodstva od blagajne ie to kapitalistična zahteva, ki je tudi potrebna povsod. kjer se vodijo tajni računi Zato imajo posebnega blagnjnika, ki lahko sedi in čaka, kdaj pride kak denar in kdaj je treba kaj plačati, zsto pa tudi plačujemo lahko ogromne devke za uradniški a. parat. V hiši iz atekle pa ai treba take potratnoati; kdor jo vseeno zsktevs, naj jo tudi plača, ali pa naj pride delat Le delavcev nam manjka, ne ave-tovalcev.
Omeniti moremo še, zakaj pravi s. Bohm, da je naša bilanca ffagirana. Zahteva, da bi morali imenoma napissti vsakega naročnika, ki je kaj dolžan. Na kongresu so neksteri tudi zehtevali nekaj podobnega, češ. naj vsem aa položnico napišemo, koliko je kdo dolžan, S. Bernot je takrat pojasnil koliko dala bi to dalo in da je to pri sedanjem aparatu nemogoče, Nastavljencev je manj nego jih je bilo pred združitvijo z .Nsprejem*, in ti morajo opravljati vse svoje ia povrhu še tudi »Naprejevo* delo. •Naprej" sam je pa Imel 11 polno plačanih moči. torej ia takrat toliko, kakor jih imamo sdaj za vse
E
združeno delo. SPa takrat je bilo mirno delo. zdaj imamo pa vaak mesec kakšno revolucijo 1 Vendar imamo za čas od 1. I. 1923 točno vse razvidno, le za prejšnjo dobo bi bilo treba še sortirati. Ko pridemo v ravnotežje, da bomo mogli plačati več nastavljencev, se bo tudi to lahko izvršilo, do takrat pa je v bilanci le skupni znesek dolžnikov po odpisu.
Gotovo je. da bo ta ali oni dolžnik ušel, zato bodo pa drugi bolj pošteni in bodo plačali vse. čeprav je odpis tudi zanje izvršen. Msrsikak čakavec si danes misli, ds mu ne bo treba plačati, ker imamo nered, toda njegov račun je napačen, vse je zapisano natanko, le prepisati in razaortirati bo treba, to bo pa takoj izvršeno, ko prenehajo sedanje večne revolucije, Pa tudi brezposelnost bo prene-hsla in delevci bodo sami brez opominov vršili svojo dolžnost, kar jih je poštenih. In da je med našimi delavci več poštenjakov nego med kapitalisti, tegs menda ni treba poudarjati. To velja tudi za brošure, koledarje itd. Ko premagamo kapitalistično sorodstvo, ki kujsks pod socialističnim imenom, ne bo nihče več premišljeval, sli mora plačati ali ne, samo tiste bomo izgubili, ki so med tem umrli Lopove bomo takrat tožili!
Sodrug išče za dva, tri mesece, mirno, čisto, opremljeno sobo v Ljubljani, s prostim vhodom event z električno razsvetljavo. Ponodbe in plačilne pogoje takoj na upravo tega lista.
Gospodarstvo.
10. IX. 1924.
.SLOGA" r. z. z o. z. [bodoči »Skupni dom") 146 članov s polno plačanim deležem. (Izmed teh 13 žen — 8-90%.J
Od prej vloženih hra&ilnih vlog Din 78.573 66
ta teden vplačanih	<	299*50
Stenje	Din	78.87316
Valute. Dolar je vreden 76'50, angleški funt 342 50, francoski frank 4'75. češkoslovaška krona
2	30.100 av. kron 1194 p, 100 Din 6.90 švic. frank
Čim večkrat se delavci snidejo, tem boljše je.
JLe račune morejo voditi, kajti časi niso taki, ds bi mogel delavec kaj po nepotrebnem izdajati
Če zapravi 1.000 delavcev po 100 Din, so zapravili vsi skupaj 100.000 Din. Organizacija, ki bi ta denar pametno porabila, bi imela kaj pokazati.
Kakor so sestanki koristni, tako so pridige škodljive. Zlasti tiste pridige, ld .navdušujejo*. Pridigar je bil kriv, da so se vršile Križarske vojne, največja neumnost sveta. .Navdušenje" je bilo krivo, da so kristjani, ko s temi vojnsmi niso ni-česar dosegli, poslali v Palestino armado nedolžnih otrok, .Navdušenje* je bilo krivo, da smo se zadovoljili s papirnatim 8 urnikom in da moramo zato delati po 16 or na dan.
Razum umrje pri vsskem navdušenju!
*
Delavci imajo žuljave roke in potrebujejo v boju proti svojim sovražnikom tudi žuljave možgane!
*
,Naprej* bo zmagal zato, ker ga pišejo delav. ci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje.
fligijenska razstava na prostoru pod Tivo-Ijem v Ljubljani bo občinstvu brezplačno dostopna do 20. septembra t, 1. vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Mladini pod 18. letom vstop v barako »N* ni dovoljen. Tudi nadaljnja predavanja bodo še pozneje objavljena. Našim sodrugom v Ljubljani in okolici priporočamo.
Roald Atnundscn, sloviti norveški raziskovalec zemeljskih tečajev, je napovedal konkurs. Vse, kar so mu dali posamezni kapitalisti in vlada ni zadostovalo, da bi kril stroške, ki jih je imel s svojimi ekspedicijami. Njegov polet na severni tečaj • je šel samo zato v franže — mogoče je bilo to dobro. ker poznejša smola njegovega določenega spremljevalca LocattelUja. ki je hotel poleteti v Ameriko, pa so ga morali komaj živega potegniti iz morja, je dokazala, da so bili aparati slabi Kako bo še zAmundsenovimi načrti, ni mogoče povedati.
V	kapitalističnem družabnem redu živimo, ki pusti propasti na večje može, če mu s svojim delom ne nudijo takošnje koristi.
Čitajte naš tisk! Delavci I
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ae, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delejo trgovci Trgovci so bolj aavesani aa vas pego vi naaje!
f i««* ■-	>	»■
Vrhnika. V nedeljo 14. septembra ob 3. popoldne se bo vrStla v občinski pisarni seja vrhniškega občinskega OdbOra s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo župana.
2. Volitev upravnega odbora občinske hranilnice na Vrhniki [10 članov].
3. Poročilo župana o gradbi šol.
4. »Kressejev projekt« (zahtevali so to točko soc. obč. odborniki).
5. Naprava mostu med Rovtami ta Zaplano.
6. Zahteva živinozdravnika Ipavca za popravo konjušnice na Drenovem griču.
7. Naprava brvi v Zornicah.
8. Dombvinske zadeve.
9. Ubožne zadeve.
10. Slučajnosti.
Sodrugi iz. vrhniške občine! Kraj. pol. organizacija SSJ na Vrhniki vabi vas vse brez razlike, da se sigurno udeležite — vsaj po odposlancih — seje občinskega odbora kot poslušalci. Vsak občan ima pravico na seji poslušati. Četrto točko, t. j. »Kressejev projekt* smo mi zahtevali da pridč na dnevni red in bo referiral sodr. Langof. Da bodo sodrugi kratko informirani o stvari, povemo sledeče: V Uradnem listu 75. in 77. Jz leta 1924. je bilo razglašeno, da je prosil Karel Kress ml., Inženir v Pragi, za nadaljevanje postopanja, ki se je svoječa-sno započelo na prošnjo njegovega pokojnega očeta, za odobritev projekta za izkoriščanje vodne moči Unca. Projektirano je, da se bo voda odvajata od hasberšega gradu pri Planini v obokanem in v betonu zgrajenem vodotoku h Garčarevskemu hribu. Odtod bi'Pt9afc9812sft dtpjg lunel; po njem bi se navmila voda v vodnjak, projektiran ob pobočju Kladuškega griča, in odtod s padcem približno 145 m po ceven na- električno centralo, ki bi jo zgradil v dolini nad Retovjem v vrhniški občini. Od 15.—18. septembra se bo vršil komisijski ogled in obravnava na licu mesta kakor tudi razlastitveno postopanje; 18. sept. je sestanek v MČletovi dolini ob 8. zjutraj. Vsi interesenti so vabljeni, da priglasijo eventualne ugovore. — Vrhniški župan je nameraval poslati dva zastopnika občine ne da bi jima dal kaka potrebna navodila, kako imata občino zastopati. Socialistični občinski odborniki pa se niso strinjali s trn stališčem ter so zahtevali, 4a~se skliče pred to komisijo občinska seja, na.kateri naj občinski odbor (ne župan sam) sklepa, kako stališče naj občina zavzame glede tega projekta, ki bi dal sile za približno 13000 do 17.000 konjskih sil.
Socialisti zahtevamo, da občina podpira to podjetje z vsemi sredstvi, ker smo za napredek in povzdigo vrhniške občine. Izvedba tega velikopoteznega in zanimivega projekta bi. nudila ne samo delavstvu nego tudi drugim stanovom, obrtnikom, voznikom itd. obilen zaslužek: po izgraditvi vodotoka in električne naprave bi se oživela industrija in 6brt in bi nastale sigurno tudi nove industrije, kar bi prišlo v prip zopet brezposelnemu ljudstvu.
—	Klerikalci in drugi sč boje, da bi Vrhnika postala pravi industrijski centrum, ker se dobro zavedajo, da bi jim potem odklenkalo v vrhniški ob-šini. — Udeležite se kot poslušalci občinske seje 14. XIII.
V	nedeljo 14. septembra dopoldne ob 8. se bo vršil sestanek članov kraj. pol. org. SSJ in sicer pod Hrušovco pri s. Langofu. — Kraj. politična organizacija SSJ na Vrhniki.
Iz Velenja. K članku v »Napreju" z dne 6. sept it. t2? pod naslovom »Iz rudarskih krogov smo prejeli" ugotavljamo sledeče: Pisec dotičnega članka v tej zadevi ni informiran, zlasti kar se tiče tukajšnje prodajalne Kons. društva. Ni res, da je rud. svetnik inž. Močnik dovoMl odtegovanje ms kon-sam, res je pa, da so to storili člani Kens. društva na zborovanju. Tozadevna pogodba ae je sklenila a privolitvijo višje rud. oblasti le takrat, ko inž. Močnika še ni bilo v Velenju. Odteguje se le članom. kateri so podpisali reverz. V poštev pride vsak. mesec od 5—10 članov in samo takih, ki nočejo sami plačevati — Kraj. odbor Kons. društva »Posavje", podr. v Velenju: Jože Rednak I., predsednik: Miroslav Pevec: Ferdinand Valenčak I-: Anton Herzog: Martjn Pistotnik.
Iz konzumnih krogov smo prejeli sledeče: Ne malo aem se začndil poročilu člana Konzumnega društva za Slov. v »Napreju* štev. 123. glede požrtvovalnosti g. Svetka, namreč da ae pusti tako plačati, kajti ob priliki občnega zbora se je tale gospod izrazil proti nekemu zadružniku, — katerega pa ae poznam — da za avoje delo od zadruge ne ho prejemal nobene plače. No, mislil sem si, ta bo pa res dejansko pokazal, kako pri srcu so mu nastavljene! in zadruga. Ker pa torej g. Svetek ni držal besede, mu drugega tudi ne bomo več verjeli.
Član Kons. društva za Slov.
Kakšen je položaj ruskega delavca ?
Te dni je izšel v graškem socialističnem dnevniku ,Arbeiterwille' zanimiv članek pod tem naslovom, iz .katerega podajamo našim čitateljem najvažnejša izvajanja.
Veliko delavcev, pravi »Arbeiterwille", vidi v Rusiji nekak delavski paradiž, k čemur pripomore mnogo ogromna razdalja in pa proletarsko hrepenenje. Komunist Resnikov pa je poročal o tem ze-
lo previdno pod naslovom .Položaj ruskega delavca na prag« 1924 L" v aprilski številki »Rdeče strokovne internacionale", v strokovnem komunističnem mesečniku, ki ga urejpjejo v Moskvi in bi izhaja v ruskem, nemškem, francoskem ter angleškem jeziku.
Resnikov govori predvsem o brezposelnosti in pravi: »Brezposelnost je zavzela absolutno kakor relativno precejšnji obseg, čeprav število zaposlenega delavstva stalno raste. Na temelju delavnih izvidov ljudskega komisariata za delo v 78 gubernijah dobimo sledečo sliko o brezposelnosti v posameznih Četrtletjih. Leta 1923. je bilo 1, jan. 382.000 nezaposlenih, 1. apr. 507.000, 1. jul. 625X100, 1. okt. 661.000. 1. jan. 1924. pa 793.000. Te številke pa ni-so popolne. Število nezaposlenih znaša točasao več nego 1 miljon. Zadnje ljudsko štetje je ugotovilo, da je bilo L 1983. v Moskvi 794.174 zaposlenih in 688.942 nezaposlenih delavcev. Za brezposelno zavarovanje se pobirata 2% od plače. Ta prispevek k socialnemu zavarovanju gre po zakonu ves na breme delodajalcev. Ker je pa nezaposlenost velika, odpade na posameznega nezaposlenega majhna podpora. Država v sedanjih razmerah si zmožna, da bi v ta namen dajala kakšne posebne vsote-na razpolago. Dvanajsti kongres sovjetov je opozoril na nujno potrebo pobijati brezposelnost z vsemi sredstvi, Pa vseeno ni za bližnji čas pričakovati nobeno izboljšanje. (Kolikor nam je znano, se je položaj od aprila sem še celo znatno poslabšali iUr. »Napreia“.J Pomoč nezaposlenim znaša danes komaj toliko kolikor najnižja delavska plača."
Kar se pa tiče plač, izvaja Resnikov sledeče: .Poprečni mesečni dohodek industrijskega delavca je znašal v oktobru 1923. proti dohodku 1. 1923. v kovinarski industriji samo 51‘6, v tekstilni industriji 818. rudarski 37 8. kemični 747, tiskarski 727, usnjarski 916. papirniški 996, leSni 803 in pri železnici‘45'6%.
Kar -se- tiče stavkovnega gibanja, nam pove sledeče: »Statističnih podatkov o stavkovnem gibanju 1. 1923. ni. Lahko-pe zagotovo rečemo, da v državnih podjetjih stavk zaradi meadnih zahtev ni bilo. Izjemo delata samo zasebno industrija in trgovina, pa tndi tam je bilo malo takih slučajev. Kolikor se tiče državnih podjetij, o kakem stavkovnem gibanju v pravem pomenu besede sploh ni govora, pa ne zato, ker so stavke prepovedane ali ker ntaepsjo-proti stavkajočim posebne mere sli ker se* stroko vae organizacije branijo • sprejeti vodstvo stavke. Stavke so zakonito dovoljene. Zvezam je dana prosta roba, da v slučaju potrebe pograbijo po tem sredstvu. Toda, kakor rečeno, ni nobenih vzrokov za stavke. Pri odločitvah razsodišč V* sporih med delavci in njihovimi podjetoikfceo dobili delavci poprečno 6 7 0/°*
Sodrugi naj na tem mestu dobro paearislifo ta izvajanja komunističnega vodje Resnikovega, zlasti tam kjer pravi, da ni bilo nbbenih stavk, pa ne zato ker bi bile prepovedane itd. V Rusiji skrbijo kratkomalo za vse sovjeti, vse »revolucionarne akcije* se izvajajo nad štirimi stenami sovjetskih u-prav in vse je dobro —- samo ta presneti milijon nezanoslenih, ta ga kida! Sicer pa opozarjamo so-druge tudi na poročila zadnjega časa o raznih stavkah in podobnem v Rusiji, pri čemer je n. pr. v Ljeningradu (Petrogradu) tekla celo delavska kri...
K nadalnj’ karakteristiki položaja v Rusiji nam služi tudi to. kar pripoveduje Resnikov o naraščanju hišnih uslužbencev v Moskvi, »Leta 1920.,"pravi Resnikov, »je bilo 46 828 hišnih uslužbencev, nevštevši nezaposlenih. 1.1923. glasom ljudskega štetja 63.818, to je za 36'30/° več." Kdor ve, da si delavci poslov ne morejo vzdrževati, ta si bo tudi mislil, da ni od l 1923. do 1924. naraslo samo število teh poslov za 17.0C0, temveč da je moralo sorazmerno zrasti tudi število tistih ljudi, ki posle lahko plačujejo. Komunistična država za svoje brezposelne torej ne more ničesar narediti, pri tem pa narašča število bogatašev, kateri dajejo ljudem — v pretežni večini a dežele — v svojih hišah dela in pičlega jela!
Iz toh podatkov si more že vsak misleči proletarec ustvariti jasno sliko o sijajnih razmerah, v katerih živi delavstvo v komunistični državi, in jo primerjati s položajem delavstva v pretežno kapitalističnih državah na zapadu. Resnikov je napisal svoje številke in trditve seveda zato, da bi delal na zapadu propagando za boljševiški raj. Ksj hočemo: vse gre tam v najlepšem redu, stavke tam »niso potrebne", in če kaka izbruhne, izbruhne same takrat, »če dobe delavci svoje plače nekoliko zakasnelo izplačane,"kakor trdi Resnikov, število poslov narašča, državi ni treba nič plačevati za brezposelne, ker store to podjetniki sami in pri mezdnih gibanjih znajo zelene mize razsodišč delavcem priboriti celih 70/°.. Kdor veruje, da je to ral mu ni treba nič drugega, kakor da se vanj izseli Mogoče bo tam spoznal še kakšne druge dobrote na Proletariat, a. pr, deportacije, svobodo govora in — vislice ...
ZA KRATEK ČAS.
Gost: Stare kokoši spoznam vedno po zobeh.
—	Gostilničar: Ta kokoš nima zob! — Gost: Ali Imam jih jazi
*
Lovec ustreli in ne zadene. Drugi lovec : Nisi prav pomeril — Prvi lovec užaljeno: Jez aem le prav pomeriL toda zajec j* napačno bežal!
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu poki. odbora SSJ in KDZ.)
10 X Tinkama bratov Rumnret v Krškem jg.n Prvovratne, Izurjene
šivilje za slamnike
se spr stvu. P
•ejmejo pod dobrimi pegeji v račjem siesta r-ueozem-Plača efektivna v dolarjih. Ponudbe pod »Hdtfabrik* na upfavo lista.
Ceneno fcJHo p«rj«!
^ En kg^ živega opuljenzga perj* 70 Din, m pol belo oo Din/belo too Din, boljše lao in IM Dia, mehko k»-kor pob 200 In a&o Din; boljša Trota 275 Din. Poiiljat-to cerine prooto, proti povzetju od soc Din naprej poštnine prooto. Vzorec zastonj. Blase se tndi zamen-ja in če ni všeš ae vzame nazaj. Naročila samo n«
BENEDIKT SACHSEL, LOBEC št. 15 pri Plssu, Češkoslovaška.
Poštne pošiljke potrebujejo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni
T T; C' ^
L. Mikuš
«= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV «= v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni :—:
Krepčajte otroke in bolnike a „Jtihanomwt
Jlašim rodbinam
priporočamo našo prana domačo KOitijiSKO cikorijo, izvrsten pridatek za kako. - - - -
Splošna gradbena produk. zadruga t Celju
Ljubljanska cesta 10. Čekovni račun it.13708.
Sprejema
člane, hranilne vloge od svojih članov in članov Splošne delavske unije ter članOV razrednih organizacij.
naročila za izvršbo raznovrstnega dela, kakor zidanje ia popravljanje hiš, adaptiranje. slikanje
itd.
URADUJE: vsak dan od 8. do IZ ure dopoldne.
  ' , 1
POZORI
Delavci kupujte kruh jz pekarne
Iv. Oberžanp.
Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah ta kavarnah. Tečna postrežba. Se priporoča Ivam Oberžan za Krepijo 12. Poleg goetOfte Jaožftk
■ " ' ■' — ~%r Oeljva- =============e=
KAŠI IZDELKI:
Svojnosladna ržena ŽIKA
v rdašlh zavitkih,
Dvojnoeladna Ječmenova Žlka v modrih aavifklh,
Slajana Ječmenova 2tka
v s slanih zavttlrth
so najboljši t
Zahtevajte ie< Zlko t