266. številk«._Ljubljana, v ponedeljek 21. novembra._XXV. leto, 1892.
SLOMŠKI MAM
Uhaja 'raak dan aveter, lsim&i nedelje m praraike, ter velja po polti prejemao sa ifitro-ogerake deželo «a *se leto tft gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 »rld., za jeden »eeec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano br*s pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld., na Četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. ta fietrt leta. — Za tuje deiele toliko vefi, kolikor poštnina snasa. Zaroauauila plačuje so od fietiristopne petit-vrate po 6 kr., će se otnanilo jedenkrat tiska, po b kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., fle se trikrat ali vefikrat£tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je ca Kongresnem trgu Ar. 18. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t,^ ver administrativne stvari.
Beseda slovenskim odvetnikom in be-ležnikom.
(Konec.)
A pustimo vse drugo v stran, uaj si že vsakdor uredi svojo pisarno, kakor hoće, — a kedar javno nastopi, takrat naj velova čast in naroda* ponos vsakemu slovenskemu pravniku, da upotreblja jedino le slovenščino, kedar mu je treba zastopati slovensko stranko.
Nikakor nočem prezirati onih razlogov, zakaj ta ali oni drugače ravua.
Prvi razlog: Marsikoinur ne teče slovenska beseda tako gladko, kakor nemška, ali zdi se mu vsaj tako. Kedar mu je treba sestaviti kako tožbo, ki je kolikor toliko bolj zamotana, nego kaka na* vadna bagatelna ali sumarna tožba, pride tu in tam v zadrego, treba mu je iskati v slovarji te ali one primerne besede ter se zaradi tega nekoliko delj zamuditi, nego če bi delal tožbo v nemškem jeziku. Ni nam treba tajiti, da je morebiti težko spiBati kako tožbo, ki mrgoli samih tehniških izrazov. A to so vender le izjeme, redke izjeme. Navadno se pa ne bi imeli bati večjega truda in dela. Vsakomur, kdor dosledno v slovenščini uraduje, dela to urado-vanje iz kraja težave, a s časom se ga človek.tako privadi, da mu je de celo težje delati tu in tam kako večjo tožbo v nemškem jeziku.
Te težave mora torej premagati vsak, in ta izgovor po tem takem gotovo ne velja. Slovenski pravniki, ki delujejo kot odvetniki ali beležniki, so pač vsi slovenščine popolnem zmožni v besedi in pisavi; potrebnega znanja slovenskega jezika uprav za našu stroko si pa vsak lahko pridobi po kratkem trudu. Takšno napačno prakso bi morali že zaradi tega opustiti vsi, ker bi sicer uprav sodni uradniki od katerih zahtevamo spoštovanja našega jezika, nam labko ugovarjali, da tudi mi nismo dosledni, da delamo slovensko le tedaj, kedar je treba spisati kako majhno tožbico, ne pa tudi tam, kjer bi bilo treba pokazati v daljših pravdnih spisih temeljito znanje slovenščine, ker bi se nuni dalje po tem takem odrekla vsa resnost našega prizadevanja.
Drugi razlog: Mnogi spoštujejo slovenščino le v prvi instanci, ne pa tudi pred višjo instauco. Ti zopet svoje dejanje opravičujejo, češ, da pri višjem ali najvišjem sodišči bi utegnil pravdo dobiti v roke Bvćtnik, ki ni vešč slovenščini, ter bi po tem takem stranka morala trpeti škodo, ako bi bil tak spis pisan v slovenščiui. Ta pomislek je pa prav lahko zavrniti. Navadno je razsodba vender le zavisna od tožbe, pravdnih spisov, izpovedi) prič in zvedencev, sploh od vsebine aktov prve instance, in največkrat celo BBUiu od tega, kar so govorile priče in zvedenci. Svetnik, kateri dobi v rešitev pravdo, dovršeno pred prvo instanco v slovenskem jeziku, mora torej slovenščino dobro razumeti, ali si bode vsaj dal vse preložiti. Sodniku gotovo no more biti dovolj, da čita samo nemško apelsoijo ali revizijo, in ne bode samo ua podlogi pritožbe premonil prve razsodbe, nego bode hotel in moral razumeti vse; če je vesten, se bode tudi trudil razumeti slovensko apelacijo ali revizijo. Ako pa sodnik ni vesten, potem tudi najboljša nemška apelacija dotičnemu zastopniku ne bode pomagala ničesar; nevesten sodnik ne bode prečital niti slovenske, niti nemške apelacijo.
To je, mislim, najboljši dokaz, da smešimo sami sebe, ako rabimo v oni isti pravdi dva jezika.
Na drugi Btrani bili bi pa nasledki doslednega ravnanja jako dobri. Primorali bodeino namreč na ta način sodne uradnike, da se bodo vedno bolj in
bolj učili našemu jeziku; dalje imamo le po tem upanje, da bodemo jednakopravnost dosegli tudi v višjih instancah, da se nam bodo namreč odločbe višjih instanc intimovale v našem jeziku; upanje, da bode mcrala vlada vedno bolj in bolj skrbeti za zadostno število slovenščine zmožnih uradnikov pri drugi in tretji instanci. Skratka, naše napredovanje bode še-le vidno, ako bode naše uradovanje dosledno, po tem si bodemo tudi hitrejše ogladili naš uradni jezik, opilili si tehnične izraze in postala bode jedinost v uradnem jeziku.
Nekje so odvetniki v tem smislu Že storili jeduoglasno sklep, da hočejo slovenščino upotreblje-vati tudi v II. in III. instanci vselej tedaj, kedar se je rabila v I. instanci. Gotovo umestno je, da ukrenejo ono isto tudi odvetniki in beležniki v drugih krajih. Tak sklep je močna podpora za vse v dvomoih slučajih. Ta sklep naj bi vse moralno vezal, takemu sklepu bo bodo vsi radi udali.
Vsekakor je treba temeljito obravnavati to stvar in nikdar tega predmeta ni smeti izpustiti iz ocij, ker bi sicer vse naše prizadevanje bilo brezuspešno, ter se tudi ne bi smeli nadejati, da bodo sodni uradniki kedaj vstregli našim željam. Ako nismo sami jedini, ako uradujemo za slovenske stranke sedaj slovenski, a drugokrat zopet nemški, nimamo pravice oponašati nedoslednosti sodiščem, krivi smo si sami slabega uspeha, krivi smo sami preziranja, ki ga uprav sedaj zopet občutimo bolj od dne do dne. Uprav sedaj treba je, da fie med seboj vzpodbujamo k jedinosti in doslednosti. Opozarjal bi še lahko na to, da 8e naj vsak odvetnik ali beležnik pritoži zoper vsak nezakoniti odlok ali razsodbo glede jezika, a završiti hočem to razpra-vico b sklepom, ki je nujen postulat: da vsak slovenski pravnik, ki deluje kot odvetnik ali beležnik, rabi, kedar muje treba zastopati slovensko stranko, v besedi in pisavi jedino le slovenščino pri vseh sodiščih, ki se nahajajo v slovenskih deželah, ter tudi o vseh spisih, ki so namenjeni II. in III. instanci, dalje da spisu je slovenskim strankam pravne listine, pogodbe itd. jedino le v slovenščini.
Državni zbor.
Na lhiuaji, 18. novembra. Splošno se je sodilo, da bo letošnja generalna debata o državnem proračunu tekla mimo in gladko, a ta nadeja se je izjalovila. Tako silnega, elementarnega nasprotstva, kakor se je pojavilo koncem današnje seje, ne pomni uuš parlament. Prouzročila je to nasprotstvo nebrzdana nemška preširnost posl. Mengerja. Seja se je začela mirno, ker se nihče ni menil za to, kar razlagajo maloruski posl. Roni a n c z u k, protisemit H a u c k in nacijonalec S t e i u-\vender, šele ko je povzel besedo brez dvoma jeden najgenijalnejših politikov v našem parlamentu, mla-dočeški posl. dr. M as ar y k, nastala je tišina. Ma-saryk, o katerem se časih sliši govoriti, da je presumptivni naslednik Pražakov, govori brez 8tranti, hladno, reBervirano, a vsaka beseda je dobro premišljena, vsaka trditev podkrepljena z dokazi — govori njegovi so prava sekcija javnega življenja in zato obračajo nase pozornost vseh političnih krogov. V današuiem svojem govoru razpravljal je Masarvk skoro o vseh aktuvelnih političnih vprašanjih. Nemce je silno razljutilo, ko jim je Masarvk dokazal, da naroda češkega (in sploh Slovanov v naši monarhiji) naredim, kulturne in politifine potence ne poznajo in da vsa njih politika
ni nič, nego gola negacija slovanskega programa; še bolj I nt bo jih jezile besede Masarvkove glede tudi od nas že omenjene impertinentne brošure dra. Ra t-kovskega, učitelja ua državnem zavodu, kjer se vzgajajo bodoči državniki, diplomati, K en er al i in sploh avstrijska aristokracija. Nemci se sramujejo tega moža, zato so ga z nečuveno drznostjo zatajili in radovedui smo le, kaj poreče naučni minister Gautsch k brošuri Katko vskega, baron Gautscb, prejšnji ravnatelj in sedanji kurator c. kr. terezijanišča. Dr. M en gor, razdražen po pereči analizi Masarvkovi, odgovarjal je s surovimi psovkami, kakor sodijo v zganjamo, ne pa v parlament. Iz Mengerjevih ust govorila je pristna, neskaljena nemška omika, tista sloveča kultura, katero nam usiljujejo z lepo in z grdo. Vsi boljši nemški listi obsojajo škandalozno obnašanje Mengerjevo, celo najožji njegovi somišljeniki, le nekateri možaki a, la Morre, štajerski poslanec, sin slovenske matere, navduševali so se za Mengerjevo huronsko zdivjanost. Ko pa je Menger predrznil se očitati Masarvku in vsem češkim poslancem, da je vsakdo veleizdajalec, kdor zagovarja češko državno pravo, tedaj pa je v zbornici odmevalo tako burno protestovanje, da je nihče ne more popisovati. Češkim poslancem, (Mladočehom, Staročehoin in veleposestnikom) pridružili so se tudi nekateri jugoslovanski poslanci. Situvacija je bila do skrajnosti napeta, bati se je bilo, da udari zdaj in zdaj Mengerja kdo po ustih in da nastane pretep Menger je hotel govoriti še dalje, češki poslanci pa mu niso dali in predsednik moral je zaključiti to znamenito sejo.
Začetkom seje odgovarjali eo ministri grof Taaffe, marki Bacquehem in grof S c h o n-born ua razne interpelacije, posl. dr. Kraus povabil je vlado, uaj predloži zakonski uačrt, s katerim se najstarejši okrajni sodniki prestavijo v VII. čiuovni razred, dr. Kathrein pa je poročal o podpori obč. Strany na Moravi. Zbornica je vzpre-jela odsekov  predlog in   prestopila ua dnevni red.
Posl. K ii m u n c / u It toži, da je maloruski narod v parlamentu le slabo zastopan, da se vBled neugodnih gospodarskih razmer seli v Rusijo, iz konsti-tucijonelne v absolutistično držtvo. Pri vaeb volitvah, pri oddajanji služeb, sploh pri vsaki priliki ravna se z Malorusi tako, kakor da so državljani druge vrste ali pa celo sovražniki države. Vlada je o razmerah Malorusov slabo poučena. Da bi se bolje informirala, kazalo bi poklicati v kabinet maloruskega rni-nistra-rojaka.
Posl. H a u c k priporoča Čim večjo Štedljivost. Pri parlamentu bi se dalo marsikaj prihraniti in tudi pri najvišjem dvoru. Tri ministre rojake imamo, kateri so povsem uepotrebui. Tem naj se plača ustavi. Za zboljšanje gospodarskih razmer se nič ne stori, samo Židovskim družbam se pomaga. Židi ao guBpodurji. Uitbschild je kralj Židov, Kohn pa njih nadškof. Govornik izjavlja, da bo glasoval zoper proračun.
Posl- dr. Steinwender izjavi imenom nemških nacijonalcev, da razprave o proračunu ne zmatrajo za priliko demonstrovati za vlado ali zoper njo.
Posl. dr. M as ar y k naglasa, da se je moči o situvaciji na Češkem poučiti iz govorov staro-čeških govornikov. Posl. Fauderlik nima do vlade zaupanja, Uueli jej tudi ne zaupa, Zucker pa, oficijelni zastopnik Staročeliov iz Češke, postavif se je na stališče, na katerem stojo Mladočahi. Plener je rekel, da bi rad skoval železno večino, se ve,
če bi bil on kladivo, ne nakovalo. Priznanje njegovo, da je naredila nepolitična politika fijasko, vzeti je z zadoščenjem na znanje. Naš parlament je političen muzej. Neke vrste razstava, kjer so izloženi principi, težnje, stranke in frakcije, tako da ga je najbolje primerjati trgovini s starinami. Mi smo prišli sem, da tiramo politiko proste roke. Navzlic vsemu nasprotstvu vedli smo se reserviraoo. Povsod naletavamo na predsodke, naših tožeb nečete umeti, našega političnega prepričanja nečete spoštovati. Nemci v Avstriji imajo proti Slovanom predsodkov, oni Slovanov ne poznajo, ker jih poznati nečejo. In vsled tega gre ves boj za to, da pridejo Slovani do svojih pravic in da se pred-pravice nemškega naroda zmanjšajo tako, kakor določa ustava. Proti Slovanom se vedno poudarja centralizem. Pri nas gre v prvi vrsti za to, da se najde prava srednja pot mej centralizmom in avtonomijo, česar nemški liberalci niti poskusili niso. Levica pravi vedno, da je državni vsemogočnosti žrtvovati individuelno svobodo. To je zastarel nazor. Vse moderne države ne uničujejo iudividueine svobode. Plener svetuje vladi vedno, naj začne na Češkem energično postopati. Stranka, ki to zahteva, kaže, da je birokratska, sicer pa je Plener glede avtonomije sam nekako priznal opravičenost mlado češkega stališča, ko je rekel, da je pametna avto-nomi|a najboljši tljuč za rešitev narodnostnega vprašanju. Levica ne umeva jednakopravnost tako, kakor druge stranke. Mladočebi zahtevajo absolutno jednakopravnost za vse, Nemci pa imajo državni jezik za svojega malika. MladoČehi hočejo preleviti državo tako, da je ne bo družil jezik, ampak pravo in pravičnost. Mi hočemo samostojnost za češki narod, vi pa Bte tako malenkostni, da tega nečete uvideti. Motite se, ako mislite, da nimamo samosvoje kulture. Govornik omeni uspehov češke opere na Dunaji. Narod češki pa ni samo v glasbi storil veliko, ampak tudi ua drugih poljih. Proti Slovunom govori se vedno o nemški kulturi, pri čemur se vedno upošteva tudi to, kar delajo Nemci na Nemškem, dočim bi bilo prav za prav upoštevati samo to, kar delajo Nemci v Avstriji.
Če se delovanje avstrijskih Nemcev primerja delovanju Oebov, najde se velik razloček. Slovani avstrijski niso za avstrijskimi Nemci zaostali, ampak jih prehiteli in prekosili. Avstrijski Nemci so od Nemcev na Nemškem duševno tako odvisni, da sami nič ne delajo. V našem stoletji duločili so karakter državi slovanski narodi. — Mi hočemo državno pravo. Vi je ne uegirate, pač pa je sramotite. Tisti proces, ki je ustvaril ogrsko državo, ns: varil bo tudi češko. Za češko državno pravo so merodajni gospodarski oziri. Preponderanco Ogrske treba omejiti. Govornik razpravlja o uzrokih propada Staročehov in poudarja, da se Češki uarod ni uprl samo punktacijam, ampak sploh procesu, ki jim je bil povod. Očita se Mladočehom, da pretre-sujejo socijalua vprašanja. Socijalizem se razširja cjIo mej kmetskim prebivalstvom in vsaka stranka se mora na to obirati. Govornik zavrača očitanje princijujelne opozicije in nelojalnosti. Češkemu državnemu pravu je princip lojalnost proti kralju. Simpatij Mladočehov za ruski uarod ne taji nihče, goje* jih pa tudi za vse druge Slovane. A v« tri i to ne škodi nič, ker se morejo Čehi zauašati samo na lastno svojo moč. Čehi imajo zlasti veliko nezaupanje proti Pruski, ker ima trojna zveza ost, naperjeno proti Čehom. Govoruik citira brošuro Ratkovvskega „Pru-vica in dolžnost germanizovati Čehe in Sloveuce". Tu je čitati: Tudi če bi vsi Nemci gravitirali v Berolin, vender ne bodo Habsburžani odvisni od Iiohenzollernov, ker bi bili avstrijski Nemci vsaj tako BamoBtojui, kakor je Bavarska. To, kar piše ta učitelj na Terezijanišči, se praktično izvršuje v Avstriji in na Nemškem. Profesor na univerzi v Gottingenu Lagarde trdi, da je Avstrija samu enklava Nemčije, da nima pravice do obstanka in da je germanizovati Slovane in Madjare. Ta ideja ima vidnega izraza v nemški državui stranki. Filozof H&rtaianu zagovarja načelo, da je uničiti vse, kar ni nemško, torej to, kar je nemški kancelar storil s krvjo iu železom. Bismarck je korumpiral evropsko politiko. Brutalno silo v politiki naučili so se Rusi od Nemcev. Avstrija, kakor bo je razvila na historični podlagi, je vsled tega v nevarnosti. MladočeŠko gibanje je odgovor na to; MladoČehi se bore proti nemški oholoBti in nemški ne p ra v i č u o h t i. Tu gre za ekzistenco. Samo-svesteu narod a slavno preteklostjo se ne da ugonobiti in če kratkovidne stranke in kratkovidne
vlade to skušajo, pogubljajo najbolje narodne in politične moči. Da oponiramo takemu sistemu in takim strankam, je opravičeno, zato bodemo glasovali zoper proračun. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Posl. dr. Menger pravi, da je govoril Masa-ryk iz sovraštva proti Nemcem. Kaj bi vi rekli, da govorimo mi tako o Čehih. Če bi se zbornica le v najmanjši meri oklenila Masarykovih idej, potem mora vlada dobiti absolutno oblast, a boljše absolutna vlada, nego gospodstvo fanatičnih sovražnikov, kakor je Masaryk (Posl. Morre: Zakaj smo pustili, da bo se nemški učili I češki naj govore! Jaz ne znam češki in ne bom nikdar čeških knjig čital!) Kar je govoril Masaryk, je bil izraz zdivjane mržnje. On se je izobrazit ob azijski meji in to danes dokazal. Obžalovati je, da stranke in listi v Nemčiji se ne ozirajo dovolj na boj avstrijskih Nemcev. Bismarck sam, ki je bil tu sramotno psovan, ni nikdar kazal simpatij za Nemce v Avstriji. Sklicevanje na brošuro Ratkovskega je smešno, ker nima mož nikakega pomena. Mi smo tu, da najdemo sredstvo, kako omogočiti, da bi narodi drug poleg drugega mirno živeli. Masaryk je govoril o naših antipatijah, a kaj je to v primeri z njegovo slepo, divjo mržnju. Kolikor je avtonomije v Avstriji, dali smo jo mi. Masaryk je z znanstveno hrezvestuostjo govoril o državnem pravu. Češka država se naj uredi tako, da bi bili mi v manjšini. Mi ne poznamo češke države in veleizdajstvo je, govoriti o tem. Vi tožite o Ratkovvdkega pisauju; tako nevaren veleizdajalec ni, kakor ste vi iu profesor Ma-saryk. (Velikansk hrup. Vse govori in kriči uprek.)
Predsednik S molka pokliče radi izraza veleizdajalec Mengerja k redu, a hrup se ponovi, ko ponavlja Menger svojo trditev in narašča tako močno, tako elementarno, da zaključi predsednik sejo. Vse je upilo in kričalo. MladoČehi pa so zahtevali, naj Menger prekliče, česar pa ta ui hotel storiti.
Na Dunaji, 19. novembra.
Nepopisni prizori, kateri so se včeraj primerili v zbornici, vzbudili so tudi izven parlamentnih krogov silno zanimanje. Galerije bo bile prenapolnjene, a tudi poslanci čakali bo nestrpno, kako se bo končal konflikt, katerega je prouzročil furor teutonicus. Poslanec Menger je popolnoma poražen, ne samo, da je nekako preklical svoje drzne besede, tudi Nemci ga obsojajo in zato se ni danes od njegove stranke nihče oglasil, da bi ga zagovarjal.
Predsednik S molka naznani došle uloge in otvori debato.
Poslanec dr. Masaryk: Včerajšnji govor dra. Mengerja me osebno ni užalil, a jaz sem tu zastopnik znamenitega dela naroda češkega, zato zahtevam, da se v zmislu opraviinika voli grajaini odsek.
Posl. dr. Menger pravi, da je v svojem govoru dal duška le užaljeuemu svojemu narodnemu čutu, da pa ni hotel nikogar osobno razžaliti. Govornik razpravlja obširno o razsodbi Praških porotnikov, dokazujoč, da so sodili kot Čehi ter utemeljuje končno, zakaj bode stranka njegova glasovala za proračun, češ, da jej vlada ni tako nasprotna, kakor druge stranke.
Posl. dr. Kaizl izjavi imenom mladočeške stranke, da se čuti globoko užaljeno po sramotitvi češkega državnega prava. Zato oaglašajo znova, da se neomahljivo držo državnega prava in da prote-stujejo proti izrazom dra. Mengerja.
Posl. grof Deym izjavi za konservativne veleposestnike z Morave in iz Češke, da se čutijo užaljene po besedah Mengerjevib.
Posl. dr. M a s a r y k odgovarja Mengerju, povdarjajoč, da ni niti z besedico izrazil kako sovraštvo proti Nemcem in proti nemški kulturi. Bis-marcka je sodil s češkega stališča. Levičarji so že grofu Taafteu očitali, da demoralizira vso državo, kako da bi govornik ne smel soditi bivšega ministra tuje države. Kaj pa naj se reče o politiki, kakor da je uničevalna, ako prepoveduje učiti otroke v nežni mladosti verskih resnic v materinem jeziku. Kakov utis mora na pravičnega človeka narediti to, kar bo je dokazalo sadnji čas, da je namreč Bismarck „popravil" brzojavko, ki je potem prouzročila nemško-francosko vojno. Nemcev ni nihče dražil. Govornik pravi, da je le pojasnil faktične rasmere, ker se uarod češki vedno poučuje kakor nedoraslo dete, ker se trdi, da je njega kultura umetno narejena in da je sploh inferijoren. Situvacija se najbolj pojasni, če se določijo diference mej programi,
to in druzega nič storil je tudi govornik in želi da bi tudi druge strauke tako stvarno in mirno govorila kakor on.
Posl. Bareuther izjavi, da nemški naci-jonalci ne priznavajo in ne bodo nikdar priznali češkega državnega prava. Glede Bismarcka pravi, da je slava njegova tako velika, da je Masaryk ne more oškoditi.
Posl. dr. Menger kaže na razloček v izjavi Mladočehov in veleposestnikov, odgovarja na nekatere opomnje Masarykove in naglasa, da je naloga parlamenta, dobiti nekakov modus vivendi.
Generalni poročevalec dr. Szczepanowski pravi, da se Poljaki uiso udeležili debate, ker se položaj ni premeuil. Povdarja, da je drž. zbor marsikaj koristnega ukrenil in priporoča strankam politično zmernost, kadar gre za gospodarska vprašanja. Glede izseljavanja iz Gališke misli govornik, da so bili ljudje zapeljani. Sedanje stanje državnega gospodarstva je dobro; prebitke v dohodkih porabiti je za javne naprave. Interese države postaviti je nad interese strank, kar naj se pokaže v uadal-nji razpravi.
Pri glasovanji vsprejme se proračun kot podlaga specijalni debati.
Prihodnja seja v torek.
Politični razgled.
Notranje «le4ele.
V Ljubljani, 21. novembra. G-ra jalni odsek. V grajaini odsek so bili izvoljeni poslanci: Tuček, Plener, Treuiufels, Czerkavvdki, E*g. Abra-hamowicz, Bareuther, Nitsche, Weeber in Fuchs. — Odsek volil je Plenerja predsednikom, dr. NitBchea pa zapisnikarjem. Posvetovalo se je skoro dve uri. Z jedne strani bo je predlagalo, da je dr. Mengerju izreči grajo, z druge pa se je trdilo, da so sicer Mengerjeve besede bile nedopustne, da pa jih je nekako preklical iu ker je tudi Masaryk izjavil, da se ne čuti žaljenega, naj se utvar opusti. Obveljal je prvi predlog. Poročevalec bo dr. Fuchs. Graja se bo izrekla v zaupni seji.
Razmere na Ogerskem. Glasilu m&djarske duhovščine naznauja, da se bodo sešli ogerski škofi na konferenco, čim se, novo ministerstvo oficijelno izjavi o svojih namerah glede perečih cerkvenupolitičuih vprašanj. Najbrž bodo izdali škofi vkupen pastirski list ter sklicali v varovanje katoliških interesov provincijalno sinodo, če bi pa vlada to zaprečila, sklicali okrajne shode, na katere bodo povabljeni tudi lajiki. Zajedno začeti je agitacijo v ta svrho, da se katoliški zakladi izreče" katolikom v upravo. — Katoliška stranka sploh ne misli odnehati, zabredla je celo tako daleč, da trdi: civilni zakon je samo konkubinat, otroci iz take zveze so nezakonski itd. Kdo x6, če se ta ne-toleranca ne bo še bridko maščevala.
^'laaaa.!!** <!lr£ave.
Občinski svet Bellyrajski, L beralna stranka dobila bi rada večino v občinskem svetu Beligrajflkem in je zato nabirala podpisov na nezaupnico. Ako se poda občinskemu za-stopu zadostno podpisana nezaupnica, sklicati mora volilce. da ti odločijo, ali naj občinski zastopniki odlože mandate ali ne. Ker je bilo na nezaupnici liberalcev mnogo podpisov ponarejenih, in ker so bile podpisane celo mrtve ouebe, zavrgel je občinski zastop to nezaupnico iu odklonil sklicati shod volilcev. Navzlic temu bode vlada na svojo roko sklicala volilce, ker ji to zakon izrecuo dopušča in če bodo hoteli naprednjaki pomagati liberalcem, morali se bodo radikalci umakniti.
liti sle l državni sove t. Govori se, da misli predsednik ruskega državnega Boveta, veliki knez Mihael, odstopiti koncem leta in da pride na njegovo mesto carevič. Isto tako so trdi, da postane podpredsednikom te važne korporacije P o b v. d o n o s c e v , prokurator svetega sinoda pa Filipov. Da se to uresniči, bilo bi jako pomembno za vso rusko politiko. Za mesto Filipov-Ijevo kot državni kontrolor bo imenuje bivši minister javnih zgradeb Hi bene t, kateri se ie moral umakniti radi nesporazumljenja z bivšim finančnim ministrom Višnjegiadskim.
Dopisi.
z Dunaja 17. novembra. [Izv. dop.j (Man-dičev večer. — Carevič. — „Slovenija".) Ko je bil došel g. prof. Spin čir k novemu zasedanju državnega zbora na Dunaj, šla se mu je poklonit deputacija slovenskih in hrvatskih vseuči-liščnikov, da mu izrazi imenom slovensko-hrvatake omladine svoje navdušeno priznanje za njegov trud in soglasje z njegovimi idejami glede na notranjo jn vnanjo politiko, katere je v delegaciji tako ne-
ustrašeno in odločno zastopal. — Dne 12. t. m. pa je priredilo hrvatsko dijaštvo prijateljski večer zastopniku hrvatsko-slovenskega naroda v deželnem zboru isterskem g. prof. Mandiću, ki se je mudil na Duoaji. Predsednik .Zvonimira" g. Grgurević pozdravi v kratkih jedrnatih besedah gg. državna poslanca prof. Spinčića in dra. Laginjo ter g. deželnega poslanca prof. Masdićt in pozove na sto loravnateljstvo g. cand. med. Juranovića, kateri slavi v izbornera govoru zasluge gospoda Mandića za probujo istrskih Slovanov, njegovo požrtvovalnost in neustrašenost v politični borbi. Na to dvigne se slavljenec g. Mandič burno pozdravljen. Zahvalivši se na prirejeni mu ovaciji, govori o isterskih razmerah in o narodnem boju, ki ga bijejo tamošnji voditelji naroda s krutim numeričuo in kulturno jačjim nasprotnikom. Prebujenje v narodni zavesti da vedno bolj napreduje, tako, da prislovica o „tužni Istri" ne velja več. Govornik zatrjuje, da bije njegovo srce v jednaki ljubezni za oba ihtraka naroda, mej katerima ne pozna nikake razlike — in gor|e onemu, ki bi hotel kaliti to soglasje na kateri koli uačin ter netiti prepir. Hrvatski in slovenski narod da sta si v Istri tako tesno zvezana, da drug brez druzega živeti ne moreta, ker imata oba vkupne življenjske interese. Obračajoč se do mladine, katera bode kedaj delo sedanjih rodoljubov nadaljevala, želi ji, da bi si ohranila tudi v praktičnem, realnem življenji one idejale, katere sedaj goji. Drd. Juranović zagotavlja v ognjevitem govoru, da hoče omladina hrvatska ostati vedno zveBta idejam, katere si je na svoj prapor zapisala. Prof. Spinčić, spominjajoč se nepozabne mu dobe svojega dijakovanja, pozdravlja z velikim veseljem napredovanje narodne ideje mej dijaštvom ter z zadoščenjem konštatuje, da se je hrvatska misel v razmerno kratkem času silno povzdignila in se osobito globoko ukoreoinila v mladih srcih. Ko je on bil akademik, bilo je le malo narodno mislečih in čutečih dijakov iu tudi ti poudarjali so svojo narodnost le s strahom. Govornik napija zbranim akademikom slovanskim. — Sedaj si besedo izprosi zaBtopnik „Slovenije", cand. iur. Maurer, kateri proslavlja prof Spiučić* in njegovega druga dra. Laginjo kot prva nositelja odločno slovanske politike v Dunajskem parlamentu izmej jugoslovanskih poslancev. Ožje združenje hrvatskih in slovenskih poslancev v jedno celoto je prvi korak v dosego onega cilja, ki mora biti vsakemu zavednemu slovanskemu politiku zadnji smoter: veliki slovanski klub. Spinčić nam je uzor kot slovanski politik, a tudi kot rodoljub-svečenik, kažoč nam, da je prava veta brez iskrene, goreče ljubezni do svojega naroda isto tako nemogoča, kakor resnično narodno čustvo brez verskega prepričanja. V tem zmislu: Živio Spinčić! — Drd. Jurauovič govori naudušeuo napitnico dru. Starčeviću, katero je občinstvo vzprejelo z burnim odobravanjem in ploskanjem. — Dr. L a g i n j a imenuje se s ponosom učenca onega velicega, Hrvatom od Boga poslanega moža, kateri je prav za prav iz Hrvatov še le napravil Hrvate. Na to povzame besedo vnovič drd. Juranović ter s presrčnimi besedami pozdravlja na vzoče brate Ruse. Poudarja, da so bili časi, ko so bila mej hrvatskim iu silnim naiodom rodnih nam bratov na vzhodu nekatera neporazumljenja, pnuzro-čena ponajveč vsled hujskanja izvestuih krogov, ki bo imeli pri tem svoje umazano interese. Ta doba je, hvala Bogu, minula, spoznali smo namere klevetnikov. Danes vsi brez razločka simpatizujemo z mogočnim ruskim narodom, kateri je i nam močna moralna zasloniba. Slava ruskemu narodu 1 Dolgotrajno odobravauje sledilo je tem naudušenim besedam, katerim bo je takoj odzval predsednik ruskega akademičnega društva „Bukovina", g. dr. Aleksje-vič, živahno aklamiran. V izvrstni ironiji dokazuje govornik, kako izvaja vlada gesli „Viribus unitis" in „Divide et impera". Najžalostnejše pri tem pa je to, da nekateri te politike, ki nam je že toliko škodovala, niti uvideti nečejo, ker nemaju niti srca, niti duha za potrebe in težnje Slovanstva Da bi i v tem pogledu Slovanom lepši dnevi napočili 1 Občno naudušeno priznavanje pričalo je, da je govoril gosp. dr. Aleksjevič vsem iz srca. — Hrvat drd. Velikane vi ć napije korespondeutu „Moskovskih Vjedomostij", g. Švarcu, poudarjajoč veliko važnost ruske žurnalistike za zapadne Slovane, kajti rusko občinstvo o avstrijskih Slovanih tako sodi, kakor mu poročajo časopisi. Ta poročila pa so bila še ne davno jako slaba, nezanesljiva, ponekod naravnost neresnična, tako da so si ustvarili ruski
krogi včasih o nas zelo čudne pojme. G. Švarc odzove se tej napitnici primerno. Govorili so še izmej Slovencev stud. med. Jankovič, od istrskih Hrvatov g. Turaka in v imenu bosanskih Hrvatov beg Deftardarović, kateri je razvil zastavo Starčevićanstva i za Bosno-Hercegovino. Slednjič stavi Rus g. Moščinskij predlog, da prihoduji dan v jutro sleherni izmej udeležencev komersa izroči vrlemu zastopniku g. prof. Spiočiću svojo vizitnico in malo cvetko v spomin na ta prekrasni večer, ki se je tako častno izvršil in čegar harmonijo ni kalilo niti najmanjše nasprotstvo. Navdušeno pritr-jevaje sprejelo je občinstvo ta predlog soglasno kot živ dokaz iskrene simpatije, katero si je g. prof. Spinčić tako hitro pridobil v mladih srcih. — Tako se je zaključil Maud'ćđv večer na sijajen način in izvestuo ostane vsem v prijetnem spominu. — Omenim naj še, da je mej posameznimi govori vrlo udarjal hrvatsko - slovenski tamburaški zbor pod spretnim vodstvom g. cand. med. Bartulića, še posebej |»a je občinstvo prijetno iznenadi! improviziran slovenski kvartet (gg. Dev, Potočnik, Ravni h ar, Dolenc).
DnO* 12. t. m. dospel je na Dunaj, vračajoč se iz Aten, tudi carevič veliki knez N i k o 1 a j A I e k-sandrovič. Židovsko-nemški listi pozdravljali so ta poset nekam posebuimi simpatijami, dočim Ricer za mogočno vzhodno državo nimajo druzega kot psovke in laži ter vidijo jedini ip&a Avstrije v smrtnem   sovraštvu z Rusijo.   Odkod  ta prevrat?!
„Erkliiret uns,  Graf Oerindur......■! — Na
kolodvoru severo-zapadne železnice zbralo se je na stotine dunajskega občiustva — zlasti iz slovanskih krogov — katero je pričakovalo prestolonaslednika. Na peronu vzprejeli so ga zastopniki dvora, na čelu jim cesar. Ko se je carevič prikazal, pozdravilo ga jo navzoče občinstvo burno; čuli smo m. dr. glasne Zivio in Nazdar-klice, b katerimi so careviča pozdravljali sosebno češki in jugoHlovanski dijaki. Nikolaj AleksandroviČ moral je to opaziti, kajti odzdravil je še posebej na ono stran, od koder je čul znane mu klice. V 2l/a letih, odkar ga nismo videli, Bpremenil se je jako ugodno: nekaka bojazljivost, katero je bilo zadnjič pri njem opažati, je povse izginila, in popolno možatost kaže pri vsem svojem gibanji in kretauji. Carevič je v 24. letu svoje dobe in je skoraj bolj podoben nežni materi nego li orjaškemu očetu. Ogoreli obraz obdava mu polna brada. — V Peterburgu zadoščeujem koušta-tujejo ljube/.nivi vzprejem, ki ga je priredil avstrijski dvor mlademu prestolonasledniku, ki bode kedaj carstvoval najmogočniši državi v Evropi. Slavjano-tiiski listi opozarjajo na naudušeni pozdrav od strani dunajskih Slovanov. V obče pa bi bilo, tako sklepajo v Rusiji, sporazumljcnje med Avstrijo in Rusijo možno, ako Avstrija le odneha od svoje dvomljive balkanske politike. Bog dal! Kajti tako sporazum-ljenje in prijateljski odnošaji z Rusijo bili bi nam več vredni kot deset „mirovnih" zvez. *) Grof Kalnokv je to menda tudi že uvidel, ter v zadnjih delegacijah v milejših akordih govoril nego druga leta. — Vsekako pa spoznamo iz teh glasov, da Rusija ne želi sovraštva ali celo vojske z nami, kakor dan na dan kriči Alliance Israelite.
Akad. društvo „Slovenija" sklenilo je prirediti tudi letos slavnost, katera bode glede sijajnosti presegala vse dosedanje. Vsestranske priprave se že prav pridno vrše. Prilično poročal Vam bodem kaj več. V—o.
Iz Mturegu trgu pri Ložu, 17. novembra.. [Izv. dop.] (Franjo Žnidaršič f.) Prerano nas je zapustil mož, ob čigar gomili smo stali te dni, mož, ki je v teku svojega življenja storil mnogo dobrega in pametnega. Ta mož je bil Franjo Žnidaršič, posestnik in trgovec v Starem trgu. Pokojnik je bil jekleuega značaja, trden narodnjak ter to o raznih prilikah dokazal, tudi ua voliščih tedaj, ko smo še bili trde boje. Zaslug, katere si je pridobil za domačo občino, ni treba naštevati, saj so itak vsem domačinom dobro znaue. V občinskem zastopu deloval je pokojnik neprestano skoro 30 let, nekaj časa je tudi župauoval, sploh pa povsod vztrajno in energično deloval, kamor ga je poklicalo zaupanje njegovih soobčanov. Po svoji vestni delavnosti, po čistem značaju in dobrem srcu prikupil se je vsakomur, kdor ga je spoznal. Dokaz splošne priljubljenosti pokojnikove je bil njega pogreb, katerega se je razen društev udeležilo vse, kar ima kaj ugleda in veljave ter obilo preprostega ljudstva.
•) V tem smislu govoril je dane« tudi t zbornici poslaneo dr. Lnegur.
Krsto nosili so podžupani iz domače vasi, domači pevci pa so v cerkvi in pri grobu zapeli žalostinko.
x.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Rodoljuba" zaplenilo je državno pravdništvo zaradi odstavka v političnem razgledu, govorečem o poslednji napitnici nemškega cesarja. Uredništvo priredi jutri drugo izdajo.
— (Voditelju dež vlade g. dvornemu svetniku baronu Heinu) predstavile so se včeraj deputacije raznih društev in korporacij in deputacija trgovinske in obrtniške zbornice kranjske.
— (Sloven8kogledaliŠče.) Sinočna predstava, o kateri priobčimo jutri obširnejše poročilo, imela je jako lep uspeh in sodeč po tem upamo, da ostane od g. G es tri na res izborno lokalizirana „Naša kri" repertoirna igra na slovenskem odru in da bo še večkrat napolnila gledališče. Igralno osobje nam je v obče samo pohvaliti, akopram je bilo opaziti tudi nekoliko čutnih nedostatkov, glede katerih izrečemo svoje mnenje jutri. Posebno zaslugo za lepi uspeh si je pridobil gledališki mojster gosp. Bittner, ker je izgotovil nekaj novih, jako lepih dekoracij.
— (Slovenske predstave.) Prihodnji slovenski gledališki predstavi bodeta v sredo dne 23 t. m. in v s o b o t o dne 2G. t. ni. V sredo se bode predstavljala prvikrat na slovenskem odru mična opereta: .Svatba pri svetilni ca h". Izvirna IpavČeva narodna spevoigra „Teharski plemiči" pride na vrsto še le bodoči mesec, ker se je zakasnilo izdelovanje za to igro namenjenih dekoracij.
— (Novi učni predmeti na učiteljišči.) Po odredbi naučnega miuisterstva se bode uvedel na tukajšnjem moškem in ženskem učiteljišči pouk v 8omato!ogiji in o šolski higijeni. Poučevala bodeta vladni svetnik in dež. zdravstveni poročevalec dr. Fr. Keesbacher iu pri dež. vladi službujoči okrajni zdravnik dr. Fran Zupane.
— (Bolniško in podporno društvo p 011101'n i h uradnikov,) katero obstoji komaj štiri leta, pridobilo si je tekom svojega obs+auka nad 1000 goldinarjev premoženja, akopram šteje primerno malo članov. Vsekako pa je obžalovanja vredno, da se to društvo ni osnovalo vsaj 10 let poprej; v tem slučaji razj)olagalo bi danes 8 svoto naj manj štirih tisočakov. Ker žalibog temu ni tako, računati je z obstoječimi razmerami in gre hvala ustanovnikora, ki eo vsaj z oživotvorenjem društva dokazali zanimanje za stvar, za katero naj bi bo vsestransko delovulo, česar pa se pogreša, kajti število članov jasno govori o neodpustnem indife-rentizmu, ki se ne da nikakor opravičiti. — Akopram 8e tudi načelništvu predbaciva popustljivost, je isto vsekako vse storilo, pridobiti društvu novih članov, toda brezuspešno! A tudi ta žalostna izkušnja mu ne da mirovati. Društvena pravila pre-drugačilo je načelništvo v zmislu zakona z dnu 30. marcija 1888. leta, drž. zak. št. 33 tako, da bodo člani oproščeni okrajnih bolniških blagajnic, in vrh tega vživali ugodnejše dobrote nego pri zadnje imenovanih zavodih, vplačevali pa samo po GO kr. na mesec. Občni zbor, pri katerem se bodo razpravljala predrugačeoa pravila, vršil se bode še ta teden, če bodo pravila tekom meseca decembra oblastveno potrjena, preosnovalo se bode društvo s 1. januvarjeni 1894. leta, na kar se opozore vsi, osobito zunanji pomočni iu privatni uradniki.
— (Mrtvega našli) so v Gradašici blizu Trnovske cerkve G4 let starega mestnega delavca, Martina Kometu. Utonil je gotovo že pred nekaterimi dnevi, ko se je nekoliko vinjen umival v Gradašici.
— (Iz narodnih društev.) .Dolenjsko pevsko duštvo" priredi Preširnov večer v soboto dne 2G. novembra 1892. v prostorih .Narodnega doma" v Novem Mestu. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vabilo velja kot vstopnica Vspored koncerta pod vodstvom pevovodje gosp. V. Tuček-a: 1. A. Nedved: .Preširnu"; moški zbor. 2. A. Foerster : „Ah, ni li zemljica krasna"; mešan zbor. 3. Fr. Gerbić: „Želei bi, da bil bi ptica"; sopran-solo, poje gospica Iia Vidic, spremlja na glasovirji g. J. Hladnik. 4 Fr. Htloten: „Fantazija za glasovir"; igra gospica Ema Pauser. 5. V. Lisioski: .Veselje mladotiti" ; troglasni žeuski zbor, spremlja na glasovirji g. J. Hladnik. 6. Dr. G Ipavec: .Slovenska dežela"; mešan sbor. Po koncertu ples.
— (Nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.) V Starem trgu pri Ložu eri ujeta se moška in žennka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Osnovanje je že zagotovljeno in to> po prizadevanji trgovca in posestnika gosp. Fr. Pečeta in njegove Boproge. Za moško podružnico oglasilo »e je že več ustanovnikov in letnih udov.
— (Le g ar.) V Adleftičah v Črnomaljskem okraji pokazal se je legar epidemicno. Zbolelo je dozdaj 15 osob, od katerih so umrle 3, bolnih pa je še 12 osob.
— (Lov na vidre.) Grofa Margberija ribič in lovec Mihael Rataj ujel je dozdaj v Krki blizu graščine grofove 49 vider. To je jako lep lovski uspeh, ako se pomisli, kako bojazljive in prekanjene so te ribarstvu toliko škodljive Živali.
— (Društvo slovenskih zasebnih uradnikov) snuje v Celji in sicer za vse slovenske pokrajine. Namen novemu društvu bode: Združevati zasebne uradnike in jih seznaniti mej seboj ; jim služiti v izobrazbo, zabavo in spodbujo v narodni zavesti; podpirati društvenike sploh in posredovati pri oddaji služb. Posebne važnosti bode društvo še zarad toga, ker bode skrbelo, da dobijo slovenske občine dobre občinske tajnike. Za slovensko uradovanje v občinah se bode tem potom dalo storiti mnogo. Želeti je torej, da se društvo postavi na trdno podlago ter da se razširi po vsih slovenskih pokrajinah. S tem društvom ob jednem ustanovila se bode tudi bolniška blagajnica in pen-zijski zaklad. Osuovalni občni zbor bode dne 8. decembra v Celji in se opozarjajo V8i rodoljubi Že zdaj na ta važni zbor. Novemu drnštvu želimo najbolji uspeh, ker se nam zdi njegova ustanovitev prav srečna misel.
— (Osobne vesti.) Okrajni glavar gosp. dr. K. B u s s v Gradci (bivši okrajni glavar v Logatci in I. 1884. začasni urednik uradnega lista „Laib. Ztg.") pozvan je kot vodja drugega oddelka k ua mestništvu v Gradci. Vodja tega oddelka bil je prej sedanji voditelj deželne vlade v Ljubljani dvorni svetnik baron Hein. — Finančni koncipist gospod Jurij Konac h e g imenovan je davkarskim nadzornikom za Kranjsko, v IX. čin. razredu.
— (Novo bralno društvo) se Bnuje v Laškem trgu pri Celji. Novo društvo je velicega pomena za probujo narodne zavednosti, zato prav toplo pozdravljamo njegovo ustanovitev.
— (Legar in griža) se razširja jako močno po okolici Slovenjega Gradca na spodnjem Štajerskem. Okrajni šolski svet ukazal je, da se začasno šole zapro v nekuterih občinah, kjer je bolezen najbolj razširjena.
— (Redek s 1 u č a j.) Pri prizivni obravnavi, ki je bila dne 17. t m. v Trstu je sodišče razveljavilo zaplembo 38. štev. „Naše Sloge", ki je bila zaplenjena zaradi dopisa iz Višnjana. List je zastopal urednik, drž. pravdništvo pa drž. pravdnika namestnik Vidulich.
— (Hrvatska pevska zveza) imela bode svoj občni zbor v nedelto 27. t. m. v Karlovcu v proBtorih „Zorinega doma", ki se bode isti dan slovesno otvoril. Iz Zagreba nameravajo prirediti poseben vlak k slavnosti, ako se bode oglasilo dovolj udeležuikov.
— (Eksplozija na državnem kolodvoru v Zagrebu.) Minuli teden pripetila se je v čakalnici II. razreda na novem državnem kolodvoru v Zagrebu čudna nesreča. Obe veliki lončeni peči bili sta zakurjeni s premogom, ki je bržkone proasročil pline, kajti razneslo je obe. K sreči ni bilo nikogar prav blizu in ni torej razun zidu poškodovan nihče. Posamičuj koice peči, ki sta obe popolnoma razdejani, zagnal je sopuh precej daleč stran po sobi.
— (Razpisane učiteljske službe.) Na trorazredni ljudski šoli v Studencu izpraznjeno je tretje učiMjsko mesto, z letnim dohodkom 450 e,ld, katero je dozdaj začasno opravljala tamošnja učiteljica. Prošnjo do konca t. m. pri okrajnem šolskem Bvetu okolice Ljubljanske. — Na troraz-rednici v Velikih Laščah je izpraznjeno mesto z dohodki tretjega plačilnega razreda. Prošnje do do kunca meseca okrajnemu šolskemu svetu v Koče vji. — Na dvorazrednici v Mozelju razpisano je mesto druge učiteljice z letno plačo četrtega plačilnega ruzreila. Učiteljica dobi stanovanje in proti primerni plači tudi hrano v župuišči. Prošnje v petih tednih pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji.
Razne vesti.
* (Mensa academica. ) V petek dne 18. t. m. odprla se je na Dunaji dijaška jedilnica .mensa academica", o kateri smo že poročali ne-katerekrati. Nadejati se je, da bode blagodejna naprava dosegla namen, ki so ga imeli njeni ustanovitelji pred očmi.
* (Beringov spomenik.) Ruska vlada bode postavila spomenik slavnemu mornarju Vitu Beringu na otoku, imenovanem po njem. Beringov grob našli so šele nedavno morarji neke ruski? ladije. Pogumni kapitan, po katerem se imenuje morska ožina, ki loči Azijo in Ameriko umrl je leta 1741 na pustem otoku Avvatuhu, ki se zdaj imenuje po njem Beringov otok.
— (Židovski odvetniki na Ruskem) Kakor se poroča iz Peterburga Lovskemu „Prze-gladu" je sklenil državni svet ruski, da se omeji Število židovskih odvetnikov v mestih kjer jim je dovoljeno bivati in sicer na 10% krščanskih odvetnikov v istih mestih. V Varšavskem sodnem okraji pa bi bilo sploh prepovedano Židom izvrševati od vetništvo. Odgovornost za resničnost te vesti prepuščamo poljskemu listu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 21. novembra. Z ozirom na naznanilo, da se je osnoval klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev, izjavlja konservativni klub, da novi klub nima pravice imenovati se slovenskim klubom, ker so vsi slovenski poslanci člani konservativnega kluba. Hohemvart izrekel ob splošnem odobravanji ogorčenost radi nedostojnih napadov na opata Treuinfelsa.
Budimpešta 21. novembra. Mini-sterski predsednik Wekerle izjavil je v poslanski zbornici, da nova vlada popolnoma soglaša s pravcem v nanje politike, kateri je namen, varovati na podlogi obstoječih pogodeb interese monarhije in nje veljavo ter zvesto držeč se alijanc gojiti dobre odnošaje z vsemi drugimi državami. Glede cerkvene politike skušala bo nova vlada ohraniti mir s tem, da varuje državne interese in skrbi za primerne garancije. Zakon o recepciji Židov je že izgotovljen, zakon o splošnih civilnih matrikah in o verski svobodi se predloži v kratkem. Za prehod določilo se bode, da morajo dosedanji upravitelji matic zabeležiti tudi konfesijo poročencev in le kjer bi se upravitelji temu ustavljali, uvedle se bodo koj civilne matice. Novi kabinet soglaša, glede zakonskega prava v principu popolnoma in je dobil Najvišje privoljenje izjaviti principijelno, da bodo zakonskemu načrtu o obligatornem civilnem zakonu podloga načela: vsi državljani so podvrženi državnemu zakonskemu pravu, pre-porne slučaje sodi država Krona si varuje pravo, potrditi o svojem Času posamne določbe, ali jih odkloniti. Določbe zakona iz leta 1868, s katerim je bilo omejeno pravo starišev, do ločiti veroizporedanje svojih otrok, se bo razveljavila. Nadalje izjavil je "VVekerle, da stoji nova vlada na stališči državnopravne pogodbe iz leta 1867, da bo upravljala v liberalnem zmislu, skrbela za vojsko in reforme, zlasti za izvršitev valutne regulacije. Zbornica vzela vladno izjavo z burnimi eljen-klici na znanje.
TuJ<q! :
20. novembra. Pri vtMiiAi t Lftinbergsr, Bcbvrars, Winil, Wiltnas,
Margoui, Hirke. z Diinija. — Corlor, Dr. Bur^ar, Siiis: i/. Trsta. — Scberibl, JhtmI* i/. Uraden. — Mioolet/.ky iz Plzna. — Ulobočnik iz KfSnfa. — ZochniT iz Bretio. — !'iino. Ji.ii t iz Maribora. — VVlschner iz Idrije. — VVilhelm iz Pulja. -- Ilofhtttier iz Tržiča.
Pm sirtuu ; Dnnz, Mold, Lokalo, Zcllicb, Leder, Maver iz Urudca. — lleimer iz Zagreba. — T rope r It Bel|aka< — Masni ii Kndolfovoga. — ZotUmn, TodetobJ iz Trsta. — W6l8l \i Prage. — Pollak iz Tržiču. — Pal-linnli iz Brna. — .Schener h Krškega. — Fi tiger z PIzuu-— LsltnfiC ifl Trata.
Ivloteorologičiio poročilo.
	Cas opa-	Slanje liaromotrn v mm.	Tem-	Ve-	Not«o	Ho. klinu \ imu.
1	Sbvanja		peratura	trovi		
> o a Ok	7.»j nt raj 2. oopol. 0 zvečer	73S"B mm. # 37*4 niiu. 737-8 na.	—«-2° C MI°C 0-0'C	brezv. hI. zah. ti. zah.	m ■■>',\n jasno obi.	Of-0 mm. sodrice.
20. nov.	7. zjutraj 2. popol. !). zvečer	786*1 ram. 73 >'4 mm. 73ibo mm.	.—0«!° C 036« C 0 4" C	brezv. 8l. v/.li. si. vzh.	obl. obl. obl.	fj f>0 tat snega.
MreOiua UMiiporatur* —T7" in —0'1C,  <sh 4*7° iu 3'1' pod lui'ii »lin.i
Pil m etjelsa, borza
dne 21  novembra t. 1.
včeraj         — danes
Papirnu renta.....gld.    9765     — gld.    97 40
Srebrna renta......                               97 40     —   » 97 15
«data renta......,     115—     —   „ 11495
&>/„ marčna renta   ...     „     100-40     —   „ 10040
Akcije narodne banke .   .     ,     990—     —   n 990'—
Kreditne akcije   ....     „    31670     —   , 314-50
London.......t    11980     —   „ 119*80
Srebro.....,   . , t      —•—     —   . —•—
Napol........„        9-5ft     _ 954
C. kr. cekini.....,        5 69     —   , B70
NemSke marke    ....     .      58*80    —   „ 5880
4"/„ držuvne srećke iz 1. 1854  .    250 gld.   140 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 18B4    .   .    100   „      188 ,   50 „
Ogerska zlata renta 47t.......112 ,   95 „
Ogcrska papirna renta 5%......100 „   85 ,
Dnnava reg. srečke 5°/u   ...     100 gld.   124 „   25 ,
Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/0 zlati zaat. listi          117 „   75 ,
Kreditne srečke......100 gld.   191 ,   75 ,
Rudolf o ve srečke......                                10   „       23 ,   35 ,
Akcije tnglo-avstr. banke ...     120   ,     152 ,   «0 ,
Tramway-drut5t. vel j. 170 gld. a. v.....                  238 „   — ,
Naznanilo.
V nofii mej 17. in 18, dnem t. m. udrli so nepoznani tat je. v mojo prndajalnlco ter mi poleg druzih s-varij odnesli tudi moja dva pcčntit v kavčuk urezana, z naslovom: „Ivan SntderAic, Kal, av. Peter, Kritin". Ta dva pečata proglašam kot nevel|avua ter naznanjam, da bodem odslej rabil nov pečat z naslovom: ..Ivan Nulderftle, trgovec v Kala pri «v. Petra na K ranu".
(1284) Ivan Snideršič,
trgovec v Kalu pri sv. Petru na Krasu.
Gospodičina
vešča slovanskega iu nemškega jezika v besedi in pisavi, izurjena v trgovini, želi natopiti v prodajalnioo kot
prodajalka ali blagajničarica.
Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravuistvo »Slovenskega Naroda" pod A. (1275—2)
it-
zmožen za Hubstitucijo, želi ne premeatltl. — Ponudbe pod Notarski kandidat" vzprejema uprav-niStvo »Slovenskega Naroda". (1197—4)
Praktikant in učenec
se takoj vzprejmeta. (1273-3)
Kje V pove upravuistvo B Slovenskega Naroda".
Glavnega zastopnika
za ^Tesno-šlzo Štajorslszo
s sedežem v Gradci
išče
vzajemno zavarovalna banka .Slavija4
v Pragi,
Natančnejša pojasnila daje generalni zastop banke „Slavlje" v Ljubljani. (1286—i)
Dalmatinsko vino '
lz Kastejs,
naravno in pristno, dobiva se m% Kelti, in
«Ricer stane  hektoliter navadnega  vina brez ponnde 1 Ir g;I«l.. » [)OBodo *2\£ kUI. Ilcl<» % vino na im slu •— hektoliter; pro-
% aelcur I. vrste 1*^0, II. vrste g;l«l> K'—,
j 111 vrste ©O kr. liter. '1285—1)
£ Josip Milic, Spljet, Dalmacija. >
KARLTILL
Ljubljniia, Spitjilskr ulice K).
Potezna jieresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinenike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, hronovc barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, konipciulije, zavitki, krivulj na črtala, trikoti, poste vnuke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčići, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srehroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-•.1024)    čenje pisal, zeleni volk tekoč.   u. (II)
Izdajatelj im odgovora! urednik: Jusi p Nolli.
I lastnina in tisk , Narod ue Tia ar no".
09