-*S 63 !*-
Materino gorje.
(K sliki let. »Vrtca" str. i 5.*)
§M             Dete:
§|iaj obraz si zakrivate, mati?
Kaj solzč z očij vam  rosč? Nehajte, nehajte že jokati In obrišite si solze!
Glejte, tukaj na posteljci heii Sestrica moja mirno leži: Z vencem obrazek njen veseli Danes cel6 na smeh se drži.
Včeraj je bridk.o še vzdiho-vala, Danes pa ne vzdihuje več; Včeraj milo je še plakala, Danes se jok ne čuje veČ.
Kmalu spet zdrava bode vstala, Z mano na vrt bo hitela takoj; In tam vesela se bova igrala, In tam  lovila  metuljev roj.
Mati:
Tiho, tiho, dete drago! Sestrica ne vstane več; Sla v nebo je duša njena, Tam bo angeljček  blesteč.
Z angeljci  se bo igrala, Naju zria bo Ijubko, VroČe bo  Boga  prosila, Da bi najn vzel v nebo.
Dete:
Kaj  jokate se torej, mati? Saj v nebesih  silno je lepo, Tamkaj  prebiva Bogek zlati, Tam je Marija in angelji ž njo.
Mati:
Prav to praviš, dete milo, Da v nebesih je lepo; Le samo to hrepeniva, Da tja prideva za njo;
Toda žalosti ne umeš, Ki jo čuti  mati zdaj; Materine ti ljnbezni Ne boš umel vekomaj.
Angelar Zdenčan, Jaromil
II.
„0  mama,  kaf li  premišljuješ, Zakaj oko se ti solzi r Li kriv sem jaz, da ti vzdihuješ, Da solzne tvoje so oči?
In,  mati, kaj li to pomenja, Da Zalka naša spi tako? Kdaj Zalka naša spati jenja,-Da spet vesel igrani se ž njo."
A mati solze si otira, Ki ji zalivajo  oči, Na malo postelj se opira, Jokaje Slavku govori:
,,O Bog, kdaf bomo spet Teseli: Pa tiho  bodi,  Slavko. ti: Krilatci Zalko so odveli, Nikdar se več ne prebudi.
Med angeljčki sedaj prebiva Oteta vseh je bolečin: Na naju, ki še tu živiva, Zre doli z rajskih visočin."
In  mati solze si  otira,
Ki ji zalivajo oči,
Na križ udano se ozira:
nOj  bodi,  ko si hotel  — ti!"
Jaromil.
*)  Pesniška naloga, dvojno  rešcna.