HUS ) NINA H LACANA FKI PO« 1131UZ UfcUlfc ŠTEVILKA 21 LETO XXXV 27 MAJ 2005 CENA 289.00 SIT TEMA MESECA: POROČILA SE BOVA! STRAN 16 SAVINJSKIH NOVIC! POSTANITE NAROČNIK PRVIH 20 NOVIH NAROČNIKOV, ki se bodo naročili na tednik Savinjske novice, PREJMI DVD PREDVAJALNIK! mm DX4 DVD yakumo DVD Master CIRIL ROSC Župan občine Luče Aktualen je nameravan obisk vlade v Zgornji Savinjski dolini. Čeprav zaenkrat konkretnih informacij še nimamo, bo potrebno na čim širšem nivoju voditi koordinaciji in stvari pripraviti do te mere, da bodo od obiska ostali pozitivni učinki za ljudi v Zgornji Savinjski dolini. OSREDNJA K.NJUH^h CEL J-Muzejski trg 1 a CELJE 000 SN0003 M . ■ tt* i NEDELJSKI KRUH BO SUH Zadrliga mozirje Zgomjesavmjskn kmetijska zadrun-i Mozirje z.o.o. V nase alpsko področje sodi naraven zgornjesavinjski les,'iz katerega so izdelana kvalitetna okna. V tehničnih poslovalnicah za okna in vrata proizvajalca GLIN ŽAGARSTVO d.o.o., ki so na zalogi Železnina Radmirje 838-80-43 Železnina Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 Železnina Ljubno 584-12-41 PC Ljubija 837-07-20, 837-07-71 KP Rečica 838-80-03 /M.MIKLAVC j Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91,041 643 538 [jcsrcmrf Ife pari, - pečr 7rQQ - TčTjGV ffafraüs 7r(Hi - IXOO Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov - odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozN za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00-17.00 ure. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! POSTANITE NAROČNIK SAVINJSKIH NOVIC! Enoletna naročnina na DVD yakumo DVD Master DX4 % 52 številk PRVIH 20 NOVIH NAROČNIKOV, ki se bodo naročili na tednik Savinjske novice, PREJME DVD PREDVAJALNIK! >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠrTVE I — | j ... -as m o o o o o o Podpora: DVD Video; DVD-R/-RW; DVD +R/+RW; VCD, SVCD; MPEG4; DivX 3.11; 4.0,5.*, DivX PRO; MPEG 1; MPEG 2; CD; CD-R; CD-RW; Audio CD; MP3; MP3 DVD KODAK PICTURE CD; JPEG Lastnosti predvajanja: Hitro iskanje slik naprej in nazaj | preskok začetek/poglavje | neposredna izpira poglavja z desetìmi tipkami | Slika v sliki. Počasno predvajanje naprej in nazaj | Hitro predvajanje | spominsko shranjevanje naslovov | časovno iskanje | tiha ponovitev A-B | ena/vse ponovitve | spontano predvajanje/programirano predvajanje Dodatne lastnosti: Napredno iskanje YUV/SCART regionalne kode | nadgradljiv s filmsko programsko opremo | zoom | zaščita pred otroki izbira jezikov | podnapisi | večfunkdjska izbira Jeziki menijev: slovenski, nemški, angleški, francoski, italijanski, nizozemski Teža: neto 2,5 kg. Dimenzije: 430 » 50 * 260 mm Paket vključuje: Yakumo DVD Master DX4; upravljalna enota; 2 x AAA baterije; Video kabel, SCART kabel; Audio kabel; navodila = 15.000 SIT POŠLJITE NAROČILNICO ALI POKLIČITE 839 07 90 SE DANES! _______OSBEPNJA________________ knjižnica TFgbvina danes in jutri Potrošniki letos še lahko uživamo in obiskujemo trgovske hiše tudi ob nedeljah, bistveno drugače pa bo prihodnje leto, ko bodo trgovine na gospodov dan večinoma zaprte. Tako je odločilo ustavno sodišče in proti temu ni ugovora. Verjamem, da se bo marsikateri mestni družini način preživljanja nedelj s tem kar korenito spremenil, saj nakupovanje ni več zgolj oskrbovanje s potrebnimi izdelki, ampak postaja vse bolj način preživljanja prostega časa. Ko sem bil pred parimi leti v Londonu, sem z zanimanjem opazoval tamkajšnje nakupovalne navade kupcev. Preko dneva v trgovskih lokalih ni bilo zaznati pretirane gneče, pravi obisk pa se je začel po 17. uri. Razumljivo - ko so zaposleni končali s službo, so se na poti domov ustavili še v trgovinah. Spominjam se, da so v večjih nakupovalnih centrih načrtno skrbeli za animacijo obiskovalcev in skušali privabiti njihovo pozornost z nastopi raznih glasbenikov in drugih umetnikov ter nagradnimi igrami, odpiralni čas prodajaln pa je bil raztegnjen vse tja do 21. oziroma 22. ure. Boj za kupca je pač neizprosen in tega se zavedajo tudi slovenski trgovci. Predsednik TRGOVINE OB NEDELJAH ZAPRTE Tretja stran Erine uprave Gvido Omladič napoveduje, da prava konkurenca šele prihaja, kajti za slovenski trg se resno zanimajo tudi trgovci, ki so, denimo, tudi stokrat večji od Mercatorja. Njihov prihod na sončno stran Alp zagotovo ne pomeni nič dobrega tudi za slovensko predelovalno industrijo, ki si bo s svojimi izdelki vse težje utirala pot na prodajne police. Nekateri se na to že pripravljajo, zato so združitve, na primer Droge in Kolinske, ne samo smiselne, temveč celo nujno potrebne, sicer preživetja ne bo. Tudi v predelovalni industriji (tako kot v trgovini) namreč vlada ekonomija obsega: če nisi dovolj velik, ne dosežeš dovolj ugodnih nakupnih pogojev, da bi lahko bil konkurenčen na trgu. In če te ovire ne premagaš, si na poti v propad. Očitno so to le spoznali tudi slovenski mlekarji, kar naj bi prineslo združitev Ljubljanskih in Celjskih mlekarn. Glede na prepoved nedeljskega dela in hkratno povečevanje prodajnih kapacitet se marsikdo upravičeno sprašuje, kje je tu še ekonomska logika. Zdi se, da gre v tem trenutku predvsem za pridobivanje konkurenčne prednosti, saj je edino pravo merilo, koliko je vreden kakšen trgovec, velikost in gostota njegove prodajne mreže. eJ. IZ VSEBINE: 21 Aktualno: Trgovine ob nedeljah zaprte. Območni odbor DeSUS: Peter Habjan predsednik še prihodnja štiri leta.. Intervju: Pogovor z županom občine Luče Cirilom Roscem.........8 Nova Štifta: Koncert New Swing Quarteta . .11 Turistična kmetija Pečovnik: Učna ura za otroke in odrasle....15 Klepet pri vas doma: Ivana Žvipelj, vodja območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti.......13 Koča na Travniku: 26. pohod - uvod v planinsko sezono.2 6 Na naslovnici: Nastop New Swing Quarteta v Marijini cerkvi v Novi Štifti ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 21, 27. maj 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetkd Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Flelena Kotnik, trzenje@sovinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazorje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. TRGOVINE OB NEDELJAH ZAPRTE Nedeljski kruh bo suh Ustavni sodniki so pritrdili referendumski odločitvi iz leta 2003, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte in določili, da sklep stopi v veljavo s 1. januarjem 2006. S svojo odločitvijo so spodbili mnenje velikih trgovcev, kot so Mercator, Era, Spar in ostali ter določili, da so lahko prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli odprte le do 10 nedelj na leto. Veliki trgovci so razočarani in obljubljajo, menda neizogibno, zmanjšanje zaposlenih, sindikat je navdušen ter odločen, da odpuščanj ne bo, potrošniki imajo še vedno izbiro, saj lahko ob nedeljah po nakupih zavijejo v Trst, zopet pa se vprašaj postavlja nad zaposlene vtrgovinah. Bodo doma le ob nedeljah ali kar ves teden? ODPUŠČALI BODO! Tako v Mercatorju kot v Šparu so že napovedali večja odpuščanja, saj naj bi jim zaprtje trgovin ob nedeljah povzročilo precejšen izpad dohodka, V obeh trgovskih centrih zatrjujejo, da nedeljskih nakupov z drugimi dnevi enostavno ni mogoče nadomestiti. Zakaj? Menda zato ker, kot je izjavil direktor slovenskega Spara, Igor Mervič, se ob nedeljah opravi na- jveč impulzivnih nakupov, torej takšnih nepotrebnih. Torej so ustavni sodniki naivnim nakupovalcem končno naredili uslugo in jim privarčevali prenekateri tolar, ki bi bil drugače vržen v nič, V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so z izidom ustavne presoje seveda zadovoljni ter delodajalce vabijo za pogajalsko mizo, kjer naj bi iskali rešitve, ki bodo v prid tako zaposlenim, kap- italu kot potrošnikom. Poudarjajo, da sami nedeljskemu delu niso nikoli nasprotovali, želeli so le ure- diti višino dodatkov za nedeljsko delo, ki so bili vedno mizerno nizki, delodajalci pa se o zvišanju do Naša anketa Po »fasngo« v nedeljo Tokratno anketo smo izvajali na »dan brez dela« oziroma nedeljo pred enim izmed zgornjesavinjskih nakupovalnih hramov. Na dan, ko bi naj ljudje počeli vse kaj drugega, kot pa pred sabo potiskali nakupovalni voziček, se »trgovska svetišča« zdijo vse prej kot pa osamljena. Nedelja je pač dan, ko v hladilniku najraje zmanjka tistega, kar najbolj nujno potrebujemo za pripravo slastnega kosila. Toda poraja se skrb vzbujajoča misel: kako bodo lahko Slovenci z užitkom zaužili nedeljsko kosilo, ko enkrat trgovine (in to se bo zgodilo po novem letu) ob nedeljah ne bodo več odprte? Smo se preveč razvadili ali pa vsa organiziranost pri nakupovanju le še ni popolnoma poniknila v »potrošniške vrtince«, ki v zadnjih letih divjajo tudi pri nas? Imeti poln hladilnik ob nedeljah ali imeti praznega, to je sedaj vprašanje. Zdenka Kormanšek, Nazarje V trgovino grem v nedeljo zato, ker mi zmanjka kakšna stvar. Drugače pa mi zaprte trgovine ob nedeljah ne bodo predstavljale kakšnega problema, se bomo pač prilagodili. Tudi trgovke morajo biti kdaj proste, delo je za čez teden. Mojca Naraločnik, Šmihel nad Mozirjem Ponavadi ne hodim ob nedeljah v trgovino, razen če je res kaj nujnega. Zaprtje trgovin ob nedeljah zame ne bo nič nesprejemljivega, temu se bo dalo prilagoditi. Da se zdržati brez nakupov ob nedeljah. Če seje včasih, se bo še pa zdaj. Suzana Tratnik, Mozirje V redu se mi zdi, da lahko, če mi kaj zmanjka, hitro skočim vtrgovino in kupim tisto stvar, sajje trgovina ponavadi vedno odprta. Ne zdisemi prav, da po novem trgovine ob nedeljah ne bodo več odprte, saj seje veliko ljudi že navadilo na tak obratovalni čas in jim bo manjkalo, če bodo trgovine na ta dan zaprte. Nada Colarič, Rečica ob Savinji Včasih se mi zgodi, da med tednom enostavno nimam časa za večji organiziran nakup in če mi kaj zmanjka, pač skočim v trgovino v nedeljo, posebej po kak kruh ali kaj podobnega. Drugače pa se zavedam, da bo za trgovke bolje, ko bodo ob nedeljah doma, vendar se bomo tudi mi mogli tega zopet navaditi. Mogoča je še sredinska pot, da bi bile trgovine ob nedeljah odprte le vsakih 14 dni, za vse tiste, ki med tednom nimajo časa za nakupe. Marjan Podrižnik, Lepa Njiva Po spremembi delovnega časa trgovin bomo kupovali pač malo prej, v soboto. Da se prilagoditi, čeprav tudi ne bi bilo slabo, če bi bila ob nedeljah kakšna trgovina odprta vsaj dve uri. To bi predstavljalo ugodno rešitev za vse, saj včasih kaj nujnega zmanjka tudi v nedeljo. Damjan Breznik, Mozirje Če kupujem ob nedeljah, so to predvsem kakšni prigrizki, kakšen sladoled. Bom pa čisto lepo preživel, ko bodo trgovine ob nedeljah zaprte. To je tudi najbolj pravično do trgovk, saj je nedelja dan za družino, dan, ki ga preživiš doma. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem danes še niso želeli pogovarjati. Sicer pa v sindikatu trdijo, da so grožnje o odpuščanju trgovcev zaradi uveljavitve zakona o trgovini le izgovor. Kupna moč upada in četudi so trgovine odprte noč in dan, brez denarja ni mogoče nakupovati. PO KRUH IN MLEKO V TRST Ob sprejetju sklepa, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte, so trgovci zagnali vik in krik. Češ, vesoljna Slovenija bo ob nedeljah nakupovala v tujini. Po brezplačni rek- lami, ki sojo naši vrli trgovci v medijih naredili za določen trgovski center v Trstu (mi je ne bomo), odprt vse nedelje, je prav res mogoče, da se jim bo nedeljski prihodek malce povečal, težko pa, da bomo Štajerci ob nedeljah tja hodili po svež kruh in mleko. JE DANES KAJ ODPRTEGA?! Sicer pa kaže, da bodo kruh in mleko oziroma nujni življenjski artikli snovalcem zakona delali še velike težave. Na podlagi nedodelane vladne opredelitve nujnih živ- ljenjskih artiklov bo precej težko razvrstiti prodajalne v tiste, ki jim pripada bonus desetih nedelj in tiste, ki jim ne. Kaj sploh je, nujni življenjski artikel? In, katero nedeljo naj bo kakšna trgovina sploh odprta? Najugodnejši čas za trgovce je seveda veseli december, takrat se splača imeti odprto še ponoči, kaj da bi bile nedelje zaprte. In tega meseca lahko trgovec "pokuri' vsaj štiri, včasih celo pet nedelj. Bomo zato čez poletne počitnice ob nedeljah le stežka našli odprto trgovino? Mogoče, ampak kupci se bomo prilagodili, Zgornjesavin-jčani, tudi mlajši, še pomnimo čase, ko ob nedeljah ni bilo mogoče kupiti svežega kruha, smo pač za nujne nakupe poskrbeli v soboto ali celo kakšen dan prej. Dan brez svežega kruha bomo potrošniki preživeli, bolj vprašljivje vsakdanji kruh, svež ali suh, vseh delavcev v trgovinah, ki jim grozi odpuščanje. S tem bi se morali obremenjevati, ne z nedeljskimi nakupi. Tatiana Golob OBMOČNI ODBOR DESUS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Peter Habjan predsednik še prihodnja štiri leta Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Zgornje Savinjske doline je v petek, 13. maja, v Mozirju izvedel svojo 4. redno lemo skupščino, na kateri so zaradi izteka mandata opravili tudi volitve. Zgomjesavin-jski odbor DeSUSa bo tudi prihodnja štiri leta vodil Peter Habjan. Skupščina je potekala v znamenju priprav stranke na predčasni kongres, ki je bil minuli petek v Ljubljani. Predsednik območnega odbora Peter Habjan je podal poročilo o poteku priprav na kongres in o poglavitnih temah, ki so bile predmet razprav na kongresu. Predčasni kongres stranke je bil sklican na zahtevo nekaterih teritorialnih organizacij zaradi slabšega rezultata na volitvah v državni zbor. DOBRO SODELOVANJE Z UPOKOJENCI DeSUSje v preteklem obdobju na območju Zgornje Savinjske doline uspešno deloval, posebej pa je bilo izpostavljeno zgledno sodelovanje z devetimi društvi upokojencev. V sodelovanju z njimi je bil septembra lani organiziran zbor upokojencev Zgornje Savinjske doline v Logarski dolini, ki se gaje udeležilo preko 500 udeležencev. Ta oblika druženja naj bi postala tradicionalna. V pripravi je tudi organiziranje krajevnih odborov DeSUS v zgornjem delu doline, ki naj bi bili ustanovljeni v letošnjem letu. Delovanje svetnikov stranke DeSUS v občinskih svetih občin Ljubno, Nazarje in Mozirje v območnem odboru ocenjujejo kot uspešno, saj s svojim delom prispevajo k reševanju lokalnih vprašanj. V Mozirju je vsak prvi torek v mesecu v prostorih stranke odprta svetniška pisarna, za kate- Peter Habjan ro si želijo, da bi bila bolje obiskana kot do sedaj. Občani imajo v pisarni možnost posredovati svoje predloge in pripombe tako z lokalnega kot z državnega nivoja. HABJANU PREMALO PODPORE ZA PARLAMENT, DOVOLJ ZA OBMOČNI ODBOR Na lanskoletnih volitvah v državni zbor je DeSUS v Zgornji Savinjski dolini pričakoval večjo podporo svojemu kandidatu, kot jo je dejansko dobil. Z ozirom na to, da je v Zgornji Savinjski dolini veliko upokojencev, od tega preko 2.600 članov društev upokojencev, dosežen rezultat ni bil navdušujoč, res pa je, da so glasovi za DeSUS prispevali k izvolitvi enega poslanca iz celjske regije in k zagotovitvi zadostnega števila glasov, da je stranka pridobila štiri poslance in prestopila parlamentarni prag. Skupščina območnega odbora je potrdila tudi finančno poročilo za leto 2004 in sprejela razreš-nico dotedanjih organov, nakar so bili izvoljeni nov izvršni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Na funkcijo predsednika območnega odbora je bil ponovno izvoljen Peter Habjan. Med letošnjimi prednostnimi nalogami DeSUS-a v Zgornji Savinjski dolini so nadaljnje širjenje članstva, vključevanje in sodelovanje pri reševanju perečih lokalnih vprašanj, maksimalno angažiranje svetnikov pri delu v občinskih svetih, poglabljanje sodelovanja z organizacijami civilne družbe, še posebej z društvi upokojencev, društvi invalidov, zvezo borcev in podobnimi. V letošnjem letu bo območni odbor DeSUS-a pričel tudi z evidentiranjem kandidatov za občinske svetnike, ki bodo kandidirali na lokalnih volitvah prihodnje leto. Po besedah predsednika Petra Habjana je prisotnost DeSUS-a v občinskih svetih zelo pomembna, saj lahko na ta način neposredno sodeluje pri reševanju perečih vprašanj na področju zdravstva, sociale, skrbstva in drugih področjih. Ena od pomembnih nalog je tudi nadaljnje izboljševanje informiranja članov in javnosti. S sorazmerno skromnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo v območnem odboru, ni mogoče zagotavljati celovitega obveščanja. ZA SPREMEMBO POKOJNINSKE ZAKONODAJE V nadaljevanju skupščine je Habjan podal še informacijo o poteku usklajevanja predloga sprememb pokojninskega zakona. Poudaril je, da je omenjeno usklajevanje posledica izrecne zahteve DeSUS-a, kar je bil tudi eden od pogojev za vstop stranke v vladno koalicijo. V zadnjem času je v javnosti prikazana težnja po višanju pokojnin, kar pa po Habjanovem mnenju ne drži. Predlagane spremembe naj bi zagotovile le ustrezno usklajevanje pokojnin s plačami in preprečile nadaljnje zniževanje pokojnin, kar se je dogajalo od zadnjega sprejetja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 2000. Takrat je predstavljala povprečna pokojnina 76,1 odstotka povprečne plače, leta 2004 pa le še 70,6 odstotka. Predlog sprememb pokojninskega zakona predvideva tudi natančnejše osnove za izračun povprečnih plač, nekoliko ugodnejša izhodišča za pridobivanje vdovskih pokojnin in postopno povečevanje regresa, ki naj bi v končni fazi dosegel 75 odstotkov regresa, ki ga prejmejo delavci v javnem sektorju. Na področju državnih pokojnin predlog predvideva ostrejše pogoje za pridobitev državne pokojnine, kar naj bi zmanjšalo število prejemnikov. KF r VLADA NAJ BI NAREDILA VEČ ZA ZAŠČITO SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Tekstilci pričakujejo zaščitne ukrepe Slovenska tekstilna industrija podpira uvedbo zaščitnih ukrepov Evropske unije za uvoz tekstila iz Kitajske, saj lahko s tem pridobijo še nekaj časa za prestrukturiranje dejavnosti. Predsednica Elkrojeve uprave Marija Vrtačnik poudaija, da nikakor ne morejo konkurirati poceni tekstilnim izdelkom iz Kitajske, saj so tam stroški proizvodnje in dela bistveno nižji kotvSIoveniji. Poleg tega, da je na Kitajskem cenejše delo, tudi nimajo primerljivih okoljskih standardov, standardov varstva pri delu in zdravstvenega varstva delavcev, ki zavezujejo tekstilce v Sloveniji. Vrtačnikova pravi, da se je Evropska unija prepozno odločila za zaščitne ukrepe, Slovenija pa v tem primeru caplja za unijo, nič ne razmišlja in čaka, kaj bo rekla »velika mati«. »Ugotavlja se izreden razkorak, ko proizvajalci znižujemo cene, za potrošnike cene tekstilnih izdelkov kljub temu naraščajo. Sloven- ski tekstilni proizvajalci smo znižali cene v povprečju za 21 odstotkov, v prodaji pa se beleži več kot 12-odstotna podražitev. Čeprav je potrebno omogočiti prost pretok blaga, bi morala vlada več storiti za zaščito in razbremenitev lastnega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je tretje najbolj obdavčeno v Evropski uniji, tu je še naša inovacija, davek na plače, ki predstavlja ogromen strošek. Gre za izčrpavanje gospodarstva in tu bi vlada morala nekaj storiti,« je prepričana preds- Marija Vrtačnik: »Ugotavlja se izreden razkorak, ko proizvajalci znižujemo cene, za potrošnike cene tekstilnih izdelkov kljub temu naraščajo.« (foto: EMS) ednica uprave nazorske tekstilne tovarne. V Elkroju jim je jasno, da cen ne morejo dvigovati, vendar Vrtačnikova v isti sapi pove, da je država dolžna ustvariti pogoje konkurenčnosti. Kljub splošno znanemu dejstvu, da so v Elkroju norme in pogoji dela že nekaj časa na špici, so v lanskem letu dvignili produktivnost kar za 7 odstotkov. Vrtačnikova je ob tem pojasnila, da se število zaposlenih v Elkroju postopoma manjša, kar pomeni, da so ljudem, ki odhajajo dolžni izplačati odpravnine. V rizičnih panogah naj bi ta strošek prevzela država, ravno tako bi morala država poskrbeti, da bi firme pridobivale razvojna sredstva pod bolj ugodnimi pogoji. Savinjčan ERA D. D. VELENJE Zaživel Erikov humanitarni sklad Predsednik uprave Ere d. d. je s sodelavci v ponedeljek na tiskovni konferenci predstavil Erikov dobrodelni sklad - humanitarni projekt namenjen pomoči otrokom. Nekaj besed pa so namenili rezultatom poslovanja v prvem letošnjem četrtletju in odločitvi Ustavnega sodišča o odpiralnem času ob nedeljah. V Eri poleg prodaje svojo dejavnost širijo na številna druga področja. Ena izmed teh je humanitarna dejavnost. Že lansko leto so pričeli z akcijo Podariš enega, osrečiš dva, kjer je šel določen znesek od prodaje plišastih igrač po imenu Erik v dobrodelne namene. Akcija je bila končana v letošnjem marcu, zbrali so okoli milijon in pol tolarjev. Sredstva so namenili centroma Sončku v Ptuju in Celju ter Ježku v Velenju. V Eri so bili zadovoljni in odločili so se, da bodo ustanovili dobrodelni sklad Erik, kateremu je ime in podobo dal sedaj že prepoznavni Erin hrček. V sklad bo šlo deset odstotkov vrednosti prodaje blaga pod blagovno znamko Erik. Ravno zdaj dajejo na tržišče majice Erik, Erikove copate in Erikove sadne zgodbe, to je zbirka knjižic. Vjuniju bodo na voljo še Erikove kopalne brisače in šolski program. Tako zbrana sredstva bodo porabili predvsem v okoljih, kjer poteka Erina dejavnost. K sodelovanju Prepoznavna Erina maskota hrček Erik (foto: Jože Miklavc) bodo pritegnili centre za socialno delo, komu podariti pomoč, pa bodo lahko predlagali tudi kupci na Erini spletni strani. Računajo, da bodo letos na ta način zbrali vsaj dva milijona tolarjev, saj so se kot sponzorji projektu pridružili tudi nekateri dobavitelji. Gvido Omladič pravi, da je pomembno z namenom sklada seznaniti širšo javnost, saj šteje vsak, četudi majhen prispevek. Enak sklad ustanavlja Era tudi na Hrvaškem, kjer poteka še en dolgoročnejši dobrodelni projekt, imenovan Erina obitelj. Prve številke poslovanja v letošnjem prvem četrtletju kažejo, da je realizacija, ki znaša 24 milijard, višja od lanske za deset odstotkov, za približno toliko pa tudi dobiček. Ne morejo še napovedati, kakšen bo izpad dohodka zaradi spremenjenega poslovanja ob nedeljah, ki je zanje predstavljalo 15 odstotkov celotne realizacije. Marija Lebar BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. tiltD://eic.mra.si EIC-maj-2: Makedonsko podjetje ponuja zastopstvo za kmetijske, lovske in gozdarske proizvode in storitve. EIC-maj-5: Makedonsko podjetje išče partnerja za joint venture in investicije na področju izdelovanja ter montaže lesenih vrat in oken. EIC-maj-20: Bolgarsko podjetje ponuja sodelovanje podjetju, ki je zainteresirano za predstavništvo in distribucijo na bolgarskem trgu. EIC-maj-23: Makedonsko podjetje išče surovine za proizvodnjo lesenih ter papirnatih embalaž. EIC-maj-27: Srbski proizvajalec kovanih ograj in drugih kovanih delov išče slovensko podjetje za sodelovanje. Podjetje ponuja svoje proizvodne kapacitete, zastopanje na srbskem tržišču, zainteresirani pa so tudi za skupna vlaganja. EIC-maj-31: Makedonsko podjetje išče poslovnega partnerja za investiranje v proizvodnjo pohištva, trgovino pohištva ter darilnih proizvodov. EIC-maj-36: Makedonski rejec prašičev išče hrano za živali (koruza, soja, ječmen). MINILO JE PETNAJST LET OD UKAZA ZA RAZOROŽITEV SLOVENSKE TERITORIALNE OBRAMBE Mozirski zgodovinski ne jugoslovanskim generalom V nedeljo, 15. maja, je minilo natanko petnajst let od podpisa ukaza, s katerim je ta krami komandant republiške teritorialne obrambe general podpolkovnik Ivan Hočevar ukazal premestiti orožje iz civilnih skladišč v vojaška. Takratni poveljnik mozirskega občinskega štaba TO Niko Pur-nat se spominja, da je ukazudaril kot strela zjas-nega,sajje bilo sporočilo jugoslovanske ljudske armade nedvoumno in svareče. Sedemnajstega maja ob sedemnajsti uri naj bi vojaki jugoslovanske armade prevzeli orožje, shranjeno v prostorih graščine Vrbovec v Nazarjah, Kot je znano, se to zaradi odločnega stališča političnega vodslva takratne občine Mozirje ni zgodilo, Z današnje perspektive je lahko ugotoviti, daje šlo za nevarno igro na robu prepada, Niko Purnat pripoveduje: »Ob napovedani uri je prispelo osem tovornjakov in štirinajst vojaških policistovsstarešino. Odgovorni možje mozirske občine so se odločili za pasivno predaja orožja, kar naj bi v praksi pomenilo, da se na tovornjake naloži nekaj zabojev starih pušk. Pritisk vojske je bil silovit. Kot je bilo zaznati iz dogajanja, je starešina navezal stike s komando vse do komandanta Niko Purnat, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline (foto: EMS) generalpolkovnika Konrada Kolška. Vsaj tako je bilo videti,« se spominja Purnat, Živčna vojna in pregovarjanja so se zavlekla nekaj dni. Tudi osebno posredovanje Konrada Kolška, kije po Purnatovem mnenju ravnal vtem primeru negativno in protislovensko, ni omajalo trdne odločenosti Zgornjesavinjčanov, da orožja ne bodo predali tako zlahka. »Po bitki je lahko biti general,« ocenjuje takratne razmere Niko Purnat, ki je po osamosvojitveni vojni prevzel vodenje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline. S časovne oddaljenosti petnajstih let se zdijo dogodki do dneva predvidljivi, vendarje bil »upor« proti JA pogumno dejanje, ki je dejansko pomenilo vojno že mesece pred prvim strelom leta 1991. Zgodovinsko dejstvo je, daje bil mozirski štab TO skupaj s civilnimi strukturami eden izmed petnajstih v Sloveniji, ki sije drznil zavrniti ukaz takrat ene najmočnejših armad v Evropi. Že zaradi tega in še bolj zaradi zgodovinskega spomina na dogodke pred petnajstimi leti so želeli zgornjesavinjski veterani vojne za Slovenijo na pročelje graščine Vrbovec namestiti spominsko ploščo. To se letos zaradi pomanjkanja sredstev ni zgodilo, vendar Purnat napoveduje, da bodo simbolno dejanje poskušali uresničiti prihodnje leto, ko bomo praznovali petnajsti rojstni dan samostojne Slovenije. Savinjčan BANKA CELJE Zadržati peto mesto v državi Delničarji Banke Celje so na svojem 20. rednem zasedanju ugotovili, da je bilo poslovanje banke v letu 2004 uspešno. Lani je Banka Celje praznovala 140-letnico ustanovitve Hranilnice Mestne občine Celje, desetletnico samostojnega poslovanja pod imenom Banka Celje ter petletnico podpisa sporazuma o strateškem partnerslvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko. Za pozitiven vpliv, ki ga ima Banka Celje na širše družbeno okolje, je lani prejela zlati grb Mestne občine Celje. Obseg bilančnega poslovanja Banke Celje seje v letu 2004 povečal s 324,6 na 361,6 milijarde tolarjev, kar pomeni 11-odstotno rast. Kljub povečanju konkurence na slovenskem in domicilnem območju celjske regije je banka zadržala 6,4-odstotni tržni delež, merjen na osnovi bilančne vsote, in se potem kriteriju ponovno uvrstila na 5. mesto med devetnajstimi bankami v Sloveniji. Finančni rezultat je bil dosežen v skladu z načrtovanimi cilji. Povečanje bruto dobička je zagotovilo ustrezni donos na kapital v višini 17 odstotkov, karje več od povprečja v panogi, in rast bruto dividende v višini 4,2 odstotka. Banka bo delničarjem za leto 2004 izplačala bruto dividendo v višini 3.600tolarjev na navadno in prednostno delnico. V letošnjem letu Banka Celje načrtuje nadaljevanje zmerne rasti obsega poslovanja za deset odstotkov, optimizacijo informacijskega sistema in postopno vzpostavitev centralnega podatkovnega skladišča, izboljšanje kvalitete poslovanja z uvajanjem novih storitev, aktivnosti za najem sindiciranega kredita v višini 70 milijonov evrov, izdajo devete emisije dolgoročnih obveznic v višini pet milijard tolarjev in priprave na uvedbo mednarodnih standardov računovodskega poročanja ter prevzem evra. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Nadomestni občinski svetnik Približno leto in pol pred iztekom mandata organom lokalnih skupnosti je bil v ljubenski občinski svet kot nadomestni poslanec izvoljen neodvisni kandidat Milan Maranšek. Zanj je glasovalo 114 volivcev, njegov protikandidat Jože Robida iz Nove Slovenije pa je zbral 40 glasov. Po besedah članice občinske volilne komisije Marije Potočnik seje iz ljubenskih zaselkov Cesta v Rastke, Foršt, Janezovo polje, Plac, Prod, Rosuljska cesta in Za Ljubnica volitev udeležilo 25 odstotkov volilnih upravičencev, nadomestne volitve pa so bile razpisanezaradi smrti dosedanje občinske svetnice Majde Urank (DeSUS). Savinjčan ,__________________________________J Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje prireja 26. junija 2005 ob 13.30 uri 2. srečanje ansamblov oz. glasbenih skupin iz Zgornje Savinjske doline in od drugod. Srečanje bo na gasilskem poligonu v Šentjanžu. Najboljše zasedbe po oceni strokovne komisije bodo nagrajene, nagrade pa čakajo tudi ostale udeležence srečanja. Prijave zbirajo v PGD Grušovlje na tel. št. 03/5841-185 ali 051 /313-604. Ob prijavi podajte tudi kratek opis zasedbe skupine in naslova dveh skladb, s katerima se bo ansambel predstavil. Zaželenoje, daje ena od skladb lastna, druga pa v priredbi, ni pa pogoj. Prijave zbirajo do vključno 30. maja 2005. Župan občine Luče Ciril Rose (foto: EMS) Lučki župan v prvem polletju letošnjega leta vodi neformalni kolegij zgornjesavinjskih županov in županje. Po značaju je precej umirjen in zadržan, kar je po mnenju njegovih političnih nasprotnikov prej slabost kot vrlina. Strinja se, da bi moralo biti tudi delo kolegija podvrženo javnosti, zato se zastavlja vprašanje, ali bo Rose prekinil tradicijo in na seje kolegija povabil tudi novinarje. Neodvisno od tega pa se prvi mož občine Luče krepko zaveda, da je spodobno samo toliko odpreti usta, kolikor lahko nese na žlici. - O čem se župani in županja pogovarjate na kolegijih, saj se je težko znebiti občutka, da ima celotna zadeva bolj družabni značaj, brez vsebinskih zaključkov in skupnih obligacij? Kolegij županov je kmalu po ustanovitvi občin začel koordinirati delo občin v Zgornji Savinjski dolini. Praviloma naj bi se sestajali enkrat mesečno, čeprav se o aktualnih zadevah pogovorimo tudi na drugih srečanjih. Predvsem gre za skupne zadeve, na katere večkrat povabimo goste, ki bi sicer morali obiskati vsakega župana oziroma občino posebej. Aktualen je nameravan obisk vlade v Zgornji Savinjski dolini. Čeprav zaenkrat konkretnih informacij še nimamo, bo POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE LUČE CIRILOM ROSCEM Nasledniku ne želi zapustiti zadolženega proračuna potrebno na čim širšem nivoju voditi koordinaciji in stvari pripraviti do te mere, da bodo od obiska ostali pozitivni učinki za ljudi v Zgornji Savinjski dolini. -Ali ni nekoliko nenavadno, da mesec dni pred napovedanim obiskom tako večina županov kot ostali ključni ljudje, ki na tem področju predstavljajo državo, o obisku nimajo pojma? Je sploh jasno, kaj želi Zgornja Savinjska dolina sporočiti ministrom, ali boste župani po stari navadi navijali vsak za svojo občino? Mislim, da obisk bo, saj smo po neuradni poti bili seznanjeni z določenimi termini obiska. Res pa je, da podrobnejšega sporeda še ni bilo. Sliši se, da naj bi bil obisk namenjen Savinjsko-Šaleški regiji, zato si bo potrebno zagotoviti obisk ključnih ministrov, saj je jasno, da vsi ne bodo mogli biti povsod. V resnici bi morali pripraviti pregled obstoječega stanja in s konkretnimi vprašanji in pobudami nastopiti proti vladi, da se nezavidljivo stanje v doglednem času izboljša. Vsi vemo, da smo ena od regij, ki ne dohaja tempa ostale Slovenije, in od obiskq pričakujem, da se bodo nakazale možnosti ali rešitve hitrejšega razvoja. - Kje so po presoji pravzaprav dejanske možnosti, saj je jasno, da so v zadnjih letih Zgornjo Savinjsko dolino že obiskali ključni ministri, vendar velikih učinkov ni zaznati? Morda zato, ker mušketirskega gesla, vsi za enega, eden za vse, tukajšnji župani preprosto niste pripravljeni udejanjiti? Sigurno vsak od županov gleda najprej na svojo občino in lokalne interese, čeprav verjamem, da imamo nekaj skupnih ciljev. Predvsem na področju turizma lahko nastopamo samo kot celota, še tako smo kot destinacija (pre)majhni. Na dolgi rok je turizem edina perspektivna panoga v dolini, verjetno se bo obdržalo nekaj malega gospodarstva, medtem ko večja industrija v globalnem svetu ne bo konkurenčna. Tržišču bomo morali ponuditi tisto, kar imamo in po čemer smo lahko konkurenčni. - Mislim, da ni naloga županov, da ministre seznanjate z razmerami na območju, saj imajo za to pristojne službe. Namesto, da jim predstavljate, kam so prišli, bi morali terjati od njih konkretne ukrepe, seveda na podlagi programov in perspektiv, pripravljenih s strani lokalnih skupnosti. Da, glede na to, da seje vlada odločila, da bo obiskala manj razvita področja, in kolikorvem, naj bi ob koncu mandata obiske ponovila in preverila rezultate. Strinjam se, da moramo vladi čim prej postaviti konkretna vprašanja, ministri pa bi morali nakazati konkretne rešitve. Seveda pa moramo sami vedeti, kaj želimo oziroma dati sugestije, kje in na katerih področjih smo potrebni pomoči. - Nam lahko postrežete vsaj z okvirnimi podatki, kako so bile naše občine doslej uspešne pri pridobivanju denarja iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov? Problematiko črpanja evropskih sredstev je potrebno videti z več vidikov. Prvi je, da je naša država še dodatno zakomplicirala same postopke, tako da mora biti zadaj že zelo močna strokovna ekipa, da lahko razpise sploh vodi. Drugi je, velika udeležba občin z lastnimi finančnimi viri, saj se sredstva, ki jih imamo občine na razpolago za investicije, realno iz leta v leto zmanjšujejo zaradi pokrivanja obveznosti, ki nam jih nalaga zakonodaja. Do teh sredstev je v resnici težko priti. Če govorim za Občino Luče, smo skupaj z Občino Solčava in firmo Logarska dolina d.o.o. sodelovali na razpisu Phare programa in glede na informacije imamo precejšnje možnosti, da uspemo. - Župani izkoristite vsako priložnost zato, da poveste, kako slabe plače imate, pa me zanima, če ste vi zadovoljni s svojo plačo, saj bi, glede na izobrazbo, na drugem delovnem mestu gotovo zaslužili več? Kogarkoli boste vprašali, vam bo verjetno odgovoril, da bi rad več. V primerjavi z občani plača ni slaba, vendar smo glede na odgovornost in primerljive funkcije pri dohodkih slabo konkurenčni. - Omenjate odgovornost, ki je z zakonodajnega vidika dejansko jasno opredeljena. Vendar se v praksi dogaja, da še nihče ni dejansko odgovarjal, čeprav je računsko sodišče v mnogih slovenskih občinah odkrilo kar precejšnje nepravilnosti in kršitve zakonov. De jure smo sigurno odgovornije pa res vprašanje pravne države, kako vodi postopke v primerih, kjer so odkrite nepravilnosti. Zdi se mi, da smo vsake štiri leta odgovorni pred volivci. - Volitve so pokazatelj priljubljenosti in mogoče delno politične odgovornosti, kar še zdaleč ni isto kot pravna oziroma kazenska odgovornost. 0 Pravna odgovornost je stvar pravne države in tu sigurno morajo biti mehanizmi, s katerimi je mogoče vzpostaviti pravni red. Glede tega vprašanja se ne vidim v vlogi arbitra, trdim pa, da z vidika zakonodaje nosimo precejšnjo odgovornost in to na marsikaterem področju. - Država občinam nalaga vedno nove naloge iz lastne pristojnosti, za kar v mnogih primerih ne zagotavlja finančnega pokritja. Na državnem nivoju ste župani organizirani v dveh združenjih, nenazadnje ste močno zastopani tudi v parlamentu, vendar se zdi, da kljub navideznemu vplivu ostajate velikokrat povsem nemočni. Aktivno sodelujemo v Skupnosti občin in Združenju občin. Obe združenji imata reprezentativni statuito pa pomeni, da jih je treba vključevati v postopke pri sprejemanju oziroma spreminjanju zakonodaje. Občine lahko dajemo pripombe pri zakonodajnih postopkih, vendar je vprašanje, koliko smo sploh upoštevane, saj so v končni fazi poslanci tisti, ki sprejemajo zakone. Res je, daje bilo vzadnjih letih sprejetih precej zakonov, ki so občinam nalagali obveznosti brezfinančnega pokritja, čeprav tudi ustava jasno govori, da se lahko občinam nalagajo nove naloge samo, če se zagotovijo tudi finančna sredstva. Najbolj v nebo vpijoč primer je družinski pomočnik, ki ekstremno obremenjuje občinske proračune in tu je Ropova vlada še v prejšnjem mandatu zagotavljala, da za občine ne bo dodatnih obremenitev. Vendar je resnica takšna, da morajo občinski proračuni zagotavljati več deset milijonske zneske. V tem primeru je povsem jasno, da zakonodajalec ne spoštuje ustave, kije krovni akt v Republiki Sloveniji. - In zakaj občine ne sprožite postopka preverjanja skladnosti zakona z ustavo pred Ustavnim sodiščem? Občine pritiskajo na zakonodajalca in marsikatera pobuda je bila naslovljena na Ustavno sodišče, kjer ponavadi postopki trajajo leto ali dve. - Prej ste omenili, da bo v prihodnosti turizem glavna prioriteta Zgornje Savinjske doline, zato me zanima, kako komentirate dejslvo, da na tako majhnem prostoru kar tri občine vidijo svoj razvoj v izkoriščanju termalne vode? (razmislek) Preden bodo šle sivari v realizacijo, bi bilo modro, da se te tri občine medsebojno uskladijo. Na tako majhnem prostoru bo potrebno upoštevati konkurenčni vidik, vsekakor pa bi bila to za dolino prijetna popestritev. Verjamem, da se bodo uskladili in povezali morebitni investitorji, v kolikor to ne bo uspelo lokalnim skupnostim. Ta tema ni bila nikoli izpostavljena na kolegiju županov, kar pomeni, dajih župani povsem legitimno vodijo znotraj lastnih občin, vendar mislim, daje potrebno tako velike stvari pogledati nekoliko širše. - Pred leti je na Lučkem območju turizem že imel domovinsko pravico, v zadnjih letih pa se zdi, da sami niste povsem prepričani, v katero smer bi se radi razvijali. Najprej ste razmišljali o bazenu, še ne tako dolgo nazaj je bilo aktualno letno sankališče... Resje, da smo naredili na zalogo že kar nekaj projektov, ki čakajo primerne investitorje. - Vendar ti ne pridejo sami. Osebno vidim preboj, ki seje letos naredil med turističnimi ponudniki v kraju, ki so ustanovili društvo za promocijo in trženje. Mislim, da so se opravilno in resno zavzeli predvsem tisti, ki od turizma živijo. Očitno je dozorelo spoznanje, da brez povezovanja in širšega nastopa posameznik ne bo uspešen. Tudi načrti za letošnjo leto so precej optimistični in menim, da se bodo rezultati pokazali že na kratek rok. Lani smo na občini sprejeli strategijo razvoja turizma in mislim, da smo najnižjo točko že presegli. Turizem v Lučah ne more biti vezan samo na nekaj dni pred in po Lučkem dnevu, ampak vsaj na poletne mesece, da ne rečem še kaj več. - Obnova oziroma rekonstrukcija ceste Ljub-no-Luče je obstala streljal pred Lučami in ni videti, da bi kmalu nadaljevali z delom, čeprav naj bi bil razpis za izbiro izvajalca po besedah direktorja državne direkcije za ceste Vilija Žavr-lana objavljen že aprila. Konec lanskega leta je bila dana obljuba, da se bo letos takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, z delom nadaljevalo. Eksplicitno je bilo obljubljeno, da bo približno 70 metrov, kolikorješe odprtih, zaključenih do glavne turistične sezone. Kar nekajkrat smo posredovali na Direkciji RS za ceste, vendar se zadeva ne premakne. Na srečanju z državnim sekretarjem dr. Petrom Verličem na prometnem ministrstvu je bilo obljubljeno, da se bodo stvari vendarle premaknile, čeprav se ne morem znebiti občutka, da je investitor čakal na letošnji rebalans proračuna, kljub temu da so bila sredstva zagotovljena že prej. - Na tunel oziroma obvoznico pred Lučami bo očitno potrebno še nekaj časa čakati, je pa tik pred izgradnjo Logarski most preko Savinje, ki ga financira občina. Rokovno smo računali, da naj bi otvoritev sovpadala z obiskom vlade. Mislim, da bo most, vreden dobrih 50 milijonov, zgrajen v prvi polovici junija. Celotna investicija je na plečih občinskega proračuna, čeprav računamo, da bo tudi država primaknila kakšen tolar, saj nismo bili krivi, daje prejšnjega odnesla narasla Savinja. Gre za največjo investicijo celotnega mandata, zato mislim, da bomo pridobitev znali ceniti. - Opozicija vam očita, da ste premalo naredili, kar pomeni, da bi se morali zgledovati po županih, ki svoje proračune zadolžijo preko vseh normalnih mej. Trenutno je še tako, da je možna, po predhodnem soglasju Ministrstva za finance, desetodstotna zadolžitev. Res je, da so številne občine imele oziroma še imajo druge načine, rekel bi manj uradnih, zadolžitev. Še vedno velja, daje takšne ali drugačne dolgove potrebno plačati. Ne rečem, da zadolževanje ni bilo možno, vendar sem si zadal cilj, da bom zinil samo toliko, kolikor je mogoče nesti na žlici. Mislim, daje pot prava in pregledna, je pa res, da ni najhitrejša za razvoj. Vsaka zadolžitev pa vleče za seboj določene rizike, zato smo stvari, ki smo jih počeli v mojem mandatu financirali izključno iz lastnega proračuna. Konec lanskega leta smo začeli pripravljati strategijo razvoja občine, ki bo zajemala neko daljšo obdobje iz prostorskega in še kakšnega vidika. Za resno delo mora biti pogled usmerjen tudi v bodočnost, če hočete, preko mandata. To pa ne pomeni, da bi se zainvestirali in občinskemu svetu ter županu že vnaprej zavezali roke. - Ste še vedno strankarsko neopredeljeni? Da. Mislim, da ima v občinski politiki prednost nestrankarski človek, ki lahko neobremenjeno potrka na vsaka vrata. Mogoče se kakšna vrata težje odprejo, če pa potegnem črto, ugotovim, daje lažje delovati kot nestrankarski župan. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan ZAVAROVALNICA TIHA Novi poslovni prostori predstavništva v Celju Zavarovalnica Tilia je v letu 2004 poslovala izjemno uspešno, saj je letna rast kosmate premije znašala 29,4 odstotka, kar je bistveno več od povprečja panoge (16,8%). Še bolj uspešno je bilo predstavništvo Zavarovalnice Tilia v Celju, ki se je pred nedavnim preselilo v nove poslovne prostore na Mariborski cesti. Poslovno leto 2004 je Zavarovalnica Tilia zaključila z dobičkom v višini 143 milijonov tolarjev, kar pomeni glede na leto 2003 56-odstotno rast, uspešno pa so bili doseženi cilji tudi na drugih področjih poslovanja. S številnimi aktivnostmi na področju trženja seje povečala prepoznavnost zavarovalnice na trgu, zaposlili so nove sodelavce, razširili poslovno mrežo in skrajšali povprečno dobo za izplačilo škode na pet dni od prejema popolne dokumentacije, kar je krepko manj od zakonsko določenih 14 dni. V prvem trimesečju letošnjega leta so poslovni rezultati za 5,5 odstotka boljši od načrtovanih, kar pomeni 26,1-odstotno rast glede na enako obdobje lanskega leta in 3,2 milijarde tolarjev realizirane kosmate premije. VZavarovalnici Tilia veliko pozornosti namenjajo trženju svojih storitev preko interneta, še naprej pa nameravajo izboljševati tudi ostale prodajne poti, posodabljati produkte in tako utrjevati njihovo vizijo VIP, ki pomeni varnost, inovativnost in prilagodljivost. KF Gospodarstvo, Kultura V_______________________________________________________________________________.__________________' MIK CELJE Ob 15-letni«i nov prodajni salon v Ljubljani Podjetje Mik Celje je ob 15. obletnici poslovanja na Jarški cesti v Ljubljani odprlo nov prodajni salon, ki s svojo podobo in vsebino na najboljši način izraža temeljne vrednote podjetja: udobje, eleganco in najvišji standard. Eleganco in sodobnost salona dokazujejo vrhunski materiali, najnovejša tehnologija in visoka estetika, tako kot v celjskem in mariborskem pa je tudi v ljubljanskem salonu galerijski prostor, kjer svoja dela razstavljajo največja imena slovenske in tuje likovne umetnosti. Ob otvoritvi se je z retrospektivo svojih del predstavil Jože Horvat - Jaki. Lastnik Mika Franci Pliberšek je začel pred petnajstimi leti kot edini uslužbenec v podjetju, danes pa je v Miku zaposlenih 95 delavcev. Skupaj z zunanjimi sodelavci šteje kolektiv več kot 150 članov. Prva dejavnost podjetja je bila prodaja ladijskega poda, kmalu nato pa je Pliberšek začel z grosistično prodajo letev za okvirjanje slik. Na tem segmentu danes Mik sodeluje z 32 partnerji z vsega sveta in pokriva dve tretjini slovenskega trga in so največji grosist na Balkanu. Leta 1998 je podjetje razširilo dejavnost na proizvodnjo in prodajo PVC stavbnega pohištva, ki je prineslo novo obdobje rasti in Direktor Mika Franci Pliberšek z najožjimi sodelavci odpira nov salon v Ljubljani uspehov. Z najsodobnejšo tehnologijo so v Miku zagotovili konkurenčnost svojih izdelkov na domačem in evropskem trgu. Ob nenehni skrbi za razvoj in vlaganju v znanje ter izobraževanje lastnih kadrov vsako leto povečujejo obseg proizvodnje in prodaje. Njihovo temeljno vodilo je zadovoljstvo strank in kupcev. Osemsto kvadratnih metrov velik prodajni salon v treh etažah je odprl direktor podjetja Mik Celje Franci Pliberšek z najožjimi sodelavci, o delih umetnika Jožeta Horvata - Jakija pa je spregovoril prof, dr. Milček Komelj. V pestrem glasbenem in zabavnem programu seje zvrstila kopica nastopajočih, ki so večstoglavi množici obiskovalcev skupaj s kulinaričnimi mojstri pripravili nepozaben večer. Franci Kotnik — — Prof. dr. Milček Komelj o Jožetu Horvatu - Jakiju: »Slikar Jože Horvat- Jaki svoje vedno nove likovne podobe bruha z neizčrpno domišljijo kot ognjenik, zatoje značilno, da so se primerjave z ognjenikom oprijeli malodane vsi, ki so skušali označiti njegovo bish/o, prvi najbrž Zoran Kržišnik. Njegovo delo je v osnovi impulzivno in edini pravi način njegovega bivanja. Zato nastaja naglo in spontano iz primarnih čustvenih impulzov in zajema iz duhovnega sveta, ki je zajet v drobovju samega ustvarjalca. Tak umetnik ne potrebuje ne učiteljev ne vzornikov, niti ni iz njegovih del mogoče razbrati postopnega konstituiranja ali iskanja in preizkušanja, marveč je v principu od prvega dne izrazito suveren, oseben in intenziven. Zato mu je dal hrvaški pesnik Slavko Mihalič vzdevek Jaki v pomenu »močni«. Ta izrazito osebni pečat pa ne pomeni zgolj individualizma ali takoj razpoznavnega risarskega rokopisa, ampak je Jaki najizraziteje oseben vtem, da seje razpoznal, prežet z euforično delovno strastjo, kot ustvarjalni medij, skozi katerega prodirajo podobe, ki niso zgolj os- ebno intimne, marveč so vse-človeško arhetipske. Njegova dela so videti strahovito fantastična in polna krčevite izraznosti, a so v resnici speta z realnostjo, človeško zgodovino in vsakršno stisko in pogosto tudi angažirana, a nikoli deklarativna. Nabita so s tolikšno prvobitnostjo, kot bi skoznje docela na novo spre- govorile ustvarjalne predstave iz starih dob. Prav zaradi te primarnosti in eruptivnosti je bil Jaki že pred skoraj pol stoletja doma in v svetu prepoznan za izjemnega ustvarjalca in za pravi ustvarjalni fenomen, ki nastopa z energičnostjo in samoniklostjo. Tudi ko je to primarnost pozneje dopolnil z večjo razgledanostjo, ga ta ni v ničemer spremenila, marveč mu je le še dopolnila obzorja in vlila samozavest, umetnik pa je ostal vključen v kontekst izrazito prvinskih ustvarjalcev, ki segajo v jedro človeškega sveta, ki je v osnovi razbolen, razbit in katastrofalen, v temeljih pa nabit z erosom, a tudi smrtjo, pri tem pa nikoli do kraja obvladljiv in je zato še vedno poln nenehnega nemira, Jakiju je dana predvsem moč, s katero dviga predstave iz korektivne, a hkrati lastne podzavesti. Lava take vulkanske ustvarjalnosti izvira iz v slikarju nakopičenih podob, ki sejim ekstatično prepušča, ne da bi jih domišljeno snoval, zato pa so v svoji avtentičnosti toliko bolj izrazno natančne in izrazite. Zaradi take narave je umetnik v osnovi impulziven, nespremenljiv, izviren, prav zaradi nje pa je lahko tudi neizmerno plodovit. Skozi svoje podobe se Jaki razkriva kot ustvarjalec, ki v gibkih ritmih rojeva svet, katerega prividi so usode človeštva iz davnih časov, ki niso povsem izginile, ampak živijo v starodavni umetnosti in se na novo pre-rajajo v arhaičnih metamorfozah.« Jože Horvat - Jaki v družbi direkorja Mika Francija Pliberška in njegove soproge Adrijane Pliberšek - Jeram NEW SWING QUARTET V NOVI ŠTIFTI Odprta srca za pozitivno energijo Tenorista Dare Hering in Oto Pestner, baritonistTomaž Kozlevčarin basist Marjan Petan, imena znanih profesionalcev New swing quar-teta, so v nedeljo popoldne v Marijini cerkvi v Novi Štifti pripravili dvourni koncert pesmi, ki so jih leta 1992 v Vatikanu peli pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. Njemu, »ki 'ma nas rad«, so prepevali pevci svetovnega slovesa, publika v polni cerkvi pa je navdušeno pela, ploskala in uživala. Ob znamenitem kvartetu so zapeli tudi njihovi glasbeni gosti: ženski in moški pevski zbor iz Bočne in cerkveni pevski zbor iz Nove Štifte. Tako so na najlepši način prezentirali zborovsko petje v občini Gornji Grad. Pokojni papež Janez Pavel II. je bil vsemu človeštvu kot pravi oče, zato so ob njegovi smrti milijoni obstali prizadeti, ne glede na svetovni nazor in vero. Člani New swing quar-teta so prepričani, da je človeštvo izgubilo glasnika upanja, kije vsem pomagal, da bi ostali ljudje. Čudovito vzdušje je napolnilo prostor pod oboki Marijine cerkve, nekakšna preprosta vzvišenost je stopnjevala pozitivno energijo, ki seje pretakala med pevci in poslušalci. Ob znamenitem kvartetu so zapeli tudi glasbeni gosti ženski pevski zbor iz Bočne (foto: EMS) Tomaž Kozlevčar: »Nova Štifta slovi po dobrih ljudeh, zato nam je bilo s krajani v čast preživeti nedeljsko popoldne v čudovito obnovljeni cerkvi. Našo sporočilnost smo strnili v spomine povezane z glasbo, ki smo jo desetletje nazaj pripravljali v papežev spomin. Zdi se mi, da seje so ga domačini pripravili po uradnem zaključku pod »vaško lipo«. Kvar-tetovci so se pomešali med domačine in ni je bilo sile, ki bi nedeljskemu druženju v Novi Štifti odvzela nevidno, vendar skoraj otipljivo poduhovljenost, ki je prevzela prisotne. Zato ni pretirano zapisati, Njeni: Tonica, Milena in Vili z družinami »V bistvu je peti to glasbo blagoslov in mi smo blagoslovljeni. Peli smo v najmanjših vasicah in največjih mestih, kjer včasih ne uspe tako lepo kot med preprostimi ljudmi. Zato je tale dogodek v Novi Štifti za nas posebej drag, saj je še eden v nizu biserov preprostih ljudi, ki odprejo srca in znajo začutiti, da smo jih tudi mi odprli. Kota energija steče, je to najlepša nagrada za človeka, ki se ukvarja s petjem. Verjemite, denar ni vse, čeprav živimo od njega. To, karseje dogajalo danes, človeka enostavno dvigne. Jaz nisem najbolj zdrav in pred kratkim so me zdravniki spet nekoliko popravili, ampak na odru še nisem doživel srčnega napada ali kaj podobnega. Sin, ki se ukvarja z duhovnostjo, mi pravi, da se mi pod blagoslovom ne more nič zgoditi. Danes je bil tak blagoslovtukaj v Novi Štifti,«je tudi v imenu Ota Pestnerja strnil bistvi dogajanja najstarejši član New swing quarteta Dare Hering. Savinjčan bil Ternar takoj za in problemov ni bilo,« je po koncertu povedal basist kvarteta. Pravzaprav je bil koncert samo priložnost za družabno srečanje, ki Našemu Mihu za njesov okrogli življenjski jubilej - 60-letnico! Želimo ti še obilo zadovoljnih in zdravih let! Tvoji sodelavci ter vsi, ki te imamo radi Sporočilnost pesmi so člani New Swing Quarteta strnili v spomine povezane z glasbo, ki smo jo desetletje nazaj pripravljali v papežev spomin (foto: EMS) Dragi mami, babici in prababici Tončki Marovt iz Rečice ob Savinji, ki bo 1. 6. 2005 dopolnila 90 let, Iskreno čestitamo k jubileju. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa zdravja In življenjske moči. pretakala kot energija med nami in obiskovalci. Za nas je bilo to lepo doživetje.« Marjan Petan je pomagal pri organizaciji koncerta. Za »ljudskega« dušnega pastirja Lojzeta Ternarja je izvedel od predsednika moškega pevskega zbora iz Bočne, Iva Mavriča. »Prišel sem in preveril, če je to res, in ko sem prišel v župnišče, je da je petje New swing quarteta precej več kot samo to, je gradnja prijateljstva in blagoslov. Vestno poustvarjena tradicija belskega in črnskega spirituala in gospela je na enega najlepših načinov občinstvu širom po svetu, enako tudi v Novi Štifti, približala lepoto Bogu predanih pesmi iz cerkva ameriškega juga. j i >]E INFOBMACUE mdr/ klas sKala krekov sklad KLAS delniški vzajemni sklad Prvi slovenski vzajemni sklad, ki investira v podjetja, ki ustrezajo določenim a različnih svetovnih trgih. v. m -li družbenim, okoljskim in etičnim kriterijem na www.krekova-druzba.si mmmimmm m krekov sklad SKALA mešani vzajemni sklad po petih letih med najdonosnejšimi v Sloveniji krekovadružba Novo vpisno mesto v vaši soseski: Naložbe Lukač d.o.o., Spodnja Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji. Pogodbena vpisna mesta: poslovne enote Banke Celje, Banke Koper in Raiffeisen Krekove banke, večje enote Pošte Slovenija, www.vzajemd.com,www.skladi.com Oba Krekova sklada upravlja Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Slovenska ul.17, Maribor. Prospekti, izvlečki prospektov, pravila upravljanja, letna in polletna poročila so med delovnim časom na voljo na sedežu družbe, na vseh pogodbenih vpisnih mestih, ki sprejemajo pristopne izjave, kakor tudi na spletni strani www.krekova-druzba.si Zgodovina in narodopisje Sokoli, Orli, FanfoDsbi odseki. Dekliški krožki Piše: Aleksander Videčnik V eni prejšnjih številk smo objavili sliko primorskih beguncev vorlovskih krojih. Že takoj po izidu časopisa meje poklicala stalna bralka Savinjskih novic in me opozorila, da slika ne prikazuje Orlov, ampak Sokole. Pojasnil sem ji, v čem je razlika v krojih enih in drugih. Tudi v raznih, celo strokovnih člankih lahko zasledimo napačne podatke pod kakšno sliko, ki prikazuje pripadnike ene ali druge telovadne organizacije. Zato se mi zdi na mestu, da o teh organizacijah malo spregovorimo. Tembolj, kerso vse zaznamovale določen čas v naši preteklosti. Najprej so naši zavedni predniki ustanovili Telovadno društvo Sokol. Denimo, v Mozirju seje to zgodilo že leta 1882. Tedaj so namreč Mozirjani ustanovili društvo Savinjski Sokol. V Ljubljani so to storili leto kasneje. Na tedanjem štajerskem območju je to bilo prvo sokolsko društvo. Pozneje so Celjani želeli prestaviti Savinjski Sokol v Celje, pa so se Mozirjani temu odločno uprli. Da so prav Mozirjani ustanovili društvo Sokol med prvimi, pripisujemo dejstvu, da je v Mozirje prihajal že pred letom 1882 zagrebški zdravnik dr. Fon, sicer starosta zagrebškega Sokola, ki je navdušil domače rodoljube, da so se leta 1881 zbrali in sklenili ustanoviti to telovadno društvo, 29. maja 1882 pa so imeli ustanovni občni zbor Savinjskega Sokola v Mozirju. Če pogledamo v zgodovino, seje sokolslvo smatralo kot nacionalistično telovadno gibanje slovanskih narodov. Prvo sokolsko društvo je leta 1862 v Pragi ustanovil M. Tyrš, sprva pod imenom Praška telovadna enota. Pet let po ustanovitvi so društvu dodali ime Sokol. Podobna drušlva so ustanavljali tudi Poljaki, Flrvati, Rusi in Srbi. Slovenci so leta 1863v Ljubljani ustanovili društvo Južni Sokol, nato so to drušh/o ustanavljali v številnih slovenskih mestih. Dolgo so bile vospredju narodno-politične naloge, konec devetdesetih let je V. Murnik vnesel v ljubljansko društvo sistematično telovadno dejavnost. V letu 1905 so v Ljubljani ustanovili Slovensko sokolsko zvezo, kije bila leta 1907 sprejeta vmednarodnoteiovadnozvezo (FIG). Ljubljanska zveza je potem v njej sodelovala od ustanovilve (1908) Slovanske sokolske zveze. Število članov Sokola je strmo raslo, vendar se je kmalu pokazala potreba po ustanovitvi ženskih vrst. To je Murnik storil sredi devetdesetih let 19. stoletja v Ljubljani. Ženske so se potem povsod vključevale v sokolska društva. Povedati velja, da se v sokolskih društvih ni gojila zgolj telovadba, tudi razne oblike kulturne dejavnosti so postopoma vključevali. Spet primer v Mozirju, imeli so lastno knjižnico in gledališko skupino. Med prvo svetovno vojno so avstrijske oblasti prepovedale dejavnost Sokola zaradi odločno nacionalnega značaja. Že leta 1919 pa seje spet ustanovila Sokolska zveza Srbov, Flrvatov in Slovencev, sedež zveze je bil do leta 1929 v Ljubljani. Nato seje pojavila Jugoslovanska sokolska zveza. Po diktaturi kralja Aleksandra se je sokolstvo povsem spolitiziralo v smislu unitarizma in prevzema srbskega vodenja društev v državi Jugoslaviji. Ustanovljenje bil Sokol Kraljevine Jugoslavije kot državna ustanova, vse druge telovadne organizacije so bile razpuščene. Tako v Sokolu ni bilo več demokratičnih odnosov (volitve). Takoj po okupaciji leta 1941 so okupatorji prepovedali delovanje Sokola, njegove voditelje pa so preganjali in izseljevali. ORLI Ker je sokolstvo izražalo liberalni politični nazor, je kmalu prišlo do ustanavljanja katoliških telovadnih odsekov (Orel). Prvi tak odsek je zaživel pri Katoliškem delavskem društvu na Jesenicah in to v letu 1906. Krovna organizacija Slovenska krščansko-socialna Zveza v Ljubljani je bil telovadni odsek, ustanovljen marca 1906. Že leto kasneje so ustanovili prvi ženski telovadni odsek. Novembra istega leta seje 10 telovadnih odsekov povezalo v Zvezo telovadnih odsekov. Telovadni odseki so se naglo množili, zato so leta 1909 sprejeli sklep, da se odseki preimenujejo vtelovadno društvo Orel. Imeli so svojo himno in prapore. Ponekod je število orlovskih društev preseglo število sokolskih. V primorskih predelih, kjer je bilo orlovstvo zelo razširjeno, so Italijani leta 1927 to organizacijo prepovedali. Na Slovenskem je leta 1920 prevzel vodstvo Orla J. Basaj. Leta 1921 je bila ustanovljena jugoslovanska zveza, ta pa je imela na Slovenskem Orlovsko podzvezo in Orliško podzvezo. Pomembne nastope so imeli Orli na 2. slovanskem orlovskem taboru v Brnu leta 1922, na 5. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani leta 1923, na 3. slovenskem orlovskem taboru v Ljubljani leta 1925 in na slovenskem orlovskem taboru leta 1928 v Ljubljani. Uspehi na telovadnih prireditvah po svetu so bili opazni (prva mesta na tekmi Mednarodne zveze katoliških telovadcev leta 1921 v Strassbourgu, potem v Koelnu (1927) in Pragi (1929). Slovenska orlovska zveza in Slovenska orliška zveza sta bili razpuščeni z Zakonom o ustanovih/i Sokola Kraljevine Jugoslavije leta 1929. Orli se v novo organizacijo niso vključili, čeprav bi po zakonu imeli to možnost. (V času Aleksandrove diktature je prišlo do unitarizma, centralizma in tudi protikatolištva). Po zadnji statistiki (1928) je bilo 8262 orlov in 7073 orlic. Po razpustu Orla so v okviru Prosvetne zveze pričeli ustanavljati Fantovske odseke, ki so se leta 1937 združili v Zvezo fantovskih odsekov v Ljubljani. Več o tem drugič. Insedajjetreba pojasniti razlikovzunanji podobi Sokolov in Orlov. Kroje so nosili povsem enake, le da so Sokoli imeli na pokrivalih pokončno postavljeno pero, Orli pa ob strani položeno. In če pogledamo torej sliko, o kateri sem govoril na samem začetku članka,je torej jasno, da so na sliki Orli (ob strani povešeno pero!). 3ščemo stare fotografije Skupina mozirskih Sokolov v upravnem odboru društva (ob 50-letnici leta 1932). Tudi v Sloveniji (v razvitih evropskih državah se je to zgodilo že pred časom) so za vedno minili časi, ko je lahko upokojenec spodobno preživel starosts pokojnino iz državne blagajne. Danes vemo, čeprav si nekateri še vedno zatiskajo oči pred tem dejstvom, dav prihodnosti pokojnina iz tako imenovanega prvega stebra ne bo dovolj visoka, da bi nam zagotavljala življenjski standard, s katerim shajamo v času delovne dobe. Današnji pokojninski sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, na podlagi katere zaposleni odvajajo del prispevkov od svojih plač za izplačilo pokojnin upokojencem. To pomeni, da se ta denar nikjer ne investira in plemeniti, ampak se sproti porabi. Poleg tega se v razviti Evropi sociologinja in socialna delavka POMISLEKI Si i ukuvi ijuki zu vzy uju su pi upi illuni, da je prezgodnja in prepogosta uporaba računalnika moteča, ker ovira verbalne in socialne spretnosti otrok in moti njihov nevrološki razvoj. Hkrati opozarjajo, da lahko videoigre škodujejo čustvenemu zdravju, saj spodbujajo k nasilnemu vedenju, zaradi videoiger pa postanejo otroci neobčutljivi na nasilje, moten je njihov fiziološki razvoj in zmanjšano njihovo samospoštovanje. Dr. Haleyeva je v raziskavi ugotovila, da videoigre najbolj privlačijo otroke z najslabšo samopodobo in KAKO POSKRBIMO ZA VARNO POKOJNINO Vsi bomo potrebovali dodatno pokojnino (vključno s Slovenijo) razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih konstantno spreminja v prid slednjih (ne bo dolgo, ko bo na enega zaposlenega prišel en upokojenec), kar je posledica vse daljše povprečne življenjske dobe. In da bi bila slika še manj lepa, se število aktivno zaposlenih zaradi selitve proizvodnje v cenejše vzhodne dežele še zmanjšuje. V takšnih razmerah mora vsak, ki mu je vsaj malce mar za svojo prihodnost, sam nekaj storiti, da si zagotovi lastno eksistenco na stara leta. Seveda se tega zaveda tudi država, zato je s pokojninsko reformo uvedla tri pokojninske stebre. Prvega, ki temelji na obveznih prispevkih iz bruto plač, smo že omenili, drugi pokojninski steber pa temelji na prispevkih zaposlenih in njihovih delodajalcev. Za razliko od prvega stebra se sredstva zbirajo na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali pravice. Drugi pokojninski steber je sestavljen iz dveh delov: obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je obstajalo že pred reformo in je namenjeno ozkemu krogu ljudi, ki opravljajo dela z »beneficirano dobo«, in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je namenjeno vsem, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter še niso upokojeni. Ko zavarovanec izpolni pogoje za upokojitev, se zbrana sredstva pričnejo črpati oziroma se prične izplačevanje pokojninske rente. Tretji steber tvorijo individualna pokojninska zavarovanja zavarovalnic. Tudi to obliko zavarovanja je bilo mogoče skleniti že pred pokojninsko reformo, saj gre v bislvu za življenjska zavarovanja. Za razliko od druge- ga stebra individualno varčevanje za pokojnino nima davčnih olajšav, hkrati pa za vključitev ni potrebno izpolnjevati nikakršnih dodatnih pogojev. Produkte, ki sodijo v tretji pokojninski steber, ponujajo različni ponudniki: banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje... Kot piše v knjigi Skrb za osebno premoženje dr. Janez Balkovec, izkušnje iz Nemčije kažejo, da varčevalci, ki so varčevali za pokojnino na bančnih računih in prek klasičnih zavarovalnih produktov, niso privarčevali ustrezne višine dodatne pokojnine, saj omenjena varčevanja marsikdaj ne pokrijejo niti inflacijskih učinkov. Zadostne donose je mogoče doseči le na trgu kapitala, zato ni zgolj vprašanje varčevati za pokojnino ali ne, ampak tudi kako varčevati. O tem bomo v prihodnjih prispevkih še veliko govorili. Franci Kotnik Prihodnjič: Kako ohranimo svoj osnovni standard Otroci, mediji in tehnologija »Oči, oči, glej, streljajo se!« je navdušen zaklical sodelavčev prvošolček, ko je med tipkanjem po daljinskem upravljalniku na TV ekranu ujel akcijski film. Seveda je potem očka zadevo vzel v svoje roke, naslednje jutro pa je povsem zgrožen v službi razlagal o dogodku, saj se ni mogel načuditi privlačnosti do nasilja, ki jo je izražal njegov otrok. Skrb zbujajoče je, da so takšni pojavi stalna praksa vživljenju številnih slovenskih družin. tiste, ki lahko najmanj vplivajo na svoje življenje. Ker so takšni otroci v stikih z ljudmi manj uspešni, se zaradi odtujenosti in izključenosti pogosteje zatekajo po tolažbo k videoigram. Očesni zdravniki so zaskrbljeni zaradi učinkov gledanja v ekran na razvoj vida. Zaradi upiranja oči veno točko se otroci težje naučijo brati. Logopede predvsem skrbi vpliv, ki ga ima uporaba televizije in videoiger na to, kako se otroci učijo jezika. Zdravniki opozarjajo tudi, daje debelost pri otrocih in mladostnikih povezana s posedanjem pred ekranom, saj se med sedenjem upočasni presnova in zato porabijo manj kalorij, medtem posegajo tudi po ničvrednih prigrizkih in zaznajo številne reklame o nezdravi prehrani. Gledanje televizije in igranje videoiger povzroča tudi pomanjkanje spanja in povzroča nočne more. Posledično imajo ti otroci manjšo sposobnost koncentracije. Uporaba medijev in tehnologije predstavlja tudi nezdrav način sproščanja, pravzaprav podobe na ekranu um bolj vznemirjajo kot pa pomirjajo. PRAKTIČNI NAČINI NADZORA Strokovnjaki za vzgojo priporočajo, da imajo starši nadzor nad uporabo medijev in tehnologije. V prvi vrsti predlagajo zdravo zabavo. Starši naj nudijo otroku veliko priložnosti, da se bo lahko cenil brez zaslona. Priporočajo, da si starši filme in oddaje, preden jih predvajajo otrokom, poprej sami ogledajo. Staršem svetujejo, da se pogovorijo s prijatelji, kijih otrok obiskuje, in jih seznanijo, kaj dovolijo, da otrok gleda. Ker pa je televizija tudi koristna, saj ponuja tudi veliko informacij, znanja in idej, je dobro, da starši postavijo pravila glede gledanja televizije o tem, kdaj in koliko časa lahko otroci preživijo pred ekranom. Videoigre si je bolje sposoditi kot kupovati in biti pri tem pozorni na oznake. Vstopnica za uspeh otroka so odnosi, ne pa stroji, zato naj ima socialna pismenost prednost pred računalniško. Pomembnejše je otroku omogočiti dragocene medčloveške odnose kot pa najnovejši računalnik, zato je smiselno otroku omejiti čas, ki ga lahko preživi pred računalnikom, in se mu pridružiti pri raziskovanju računalniškega sveta. Skratka -treba je poskrbeti za to, da otroci tehnologijo obvladajo, ne pa da ji služijo. TURISTIČNA KMETIJA PEČOVNIK IZ STRMCA NAD LUČAMI Učna ura za otroke in odrasle bill^ugačni? V zaselku Strmec pod Raduho si je domovinsko pravico priborila kmetija, ki se ji po domače reče Zgornje Drtice, vendar je zaradi težko izgovorljivega imena, pri katerem si celo domačini lomijo jezik, širši javnosti znana kot kmetija Pečovnik. Na 800 metrih nadmorske višine so idealni pogoji za zimske športe, zato sta gospodarja Jožica in Tomaž s pomočjo Občine Luče postavila smučarsko vlečnico. Pečovnikova kmetija je uradno registrirana kot planinski dom s 50 posteljami, kjerz veseljem sprejmejo in postrežejo z domačimi dobrotami tudi naključne obiskovalce in zaključene družbe. Pečovnikova kmetija je v resnici nekaj posebnega, saj kar 95 odstotkov gostov predstavljajo skupine šolskih otrok prve triade in vrtci. Ob našem obisku smo presenetili gospodarja Tomaža, ki je ob pomoči učiteljic Anice, Nade in Andreje učil otroke iz ljubljanske osnovne šole Hinka Smrekarja plesti lesene košare. Nenavadno spretnost so pokazali otroci, čeprav se v mestu niti približno ne srečujejo s kmečkimi opravili. "Pri nas je drugače," pravi Tomaž Pečovnik, "saj je naš osnovni pro- konje in ostale živali in tako vzdržujemo pristno kmečko idilo, ki je bila nekdaj prisotna na vsaki kmečki domačiji." Mestni otroci pa na Zgornjih Drtic-ah niso samo statisti, ki se učijo ločevati koze od krav, saj ob tem, da Tomaž Pečovnik seznanja mestne otroke s kmečkim življenjem (foto: EMS) spoznavajo kmečko orodje in način življenja po svojih najboljših močeh pomagajo pri kmečkih opravilih. Pečovnikova ne skrivata zadovoljstva, saj se v resnici trudita in živita za svoj kmečki turizem. Ogromno denarja in energije sta vložila, zato sadovi ne morejo izostati. Od 450 do 500 otrok bosta gostila v prvem polletju, po počitnicah vjesenskem delu jih pričakujeta še okoli 200. Tomaž Pečovnik je prepričan, da gre za naložbo za prihodnost. "Če bodo otroci zadovoljni, se bodo vračali tudi potem, ko odrastejo. Nekateri s starši oziroma starimi starši to že počnejo," dodaja Tomaž Pečovnik, ki si od vsega najbolj želi, da bi jim še letos uspelo asfaltirati t,3 kilometre, kolikor je še ostalo makadamske ceste do domačije. Savinjčan gram seznanjanje mestnih otrok s kmečkim življenjem. Samo zaradi tega redimo kokoši, prašiče, koze, PLES NA VROČEM ASFALTU V VELENJU Rekordna četvorka ! jpl ' • . ' L, . . V vf? ,'«> r Ai ■ Vji.'" S v V ^ U I v V X7 I W Plesne skupine so nastopile tudi standardnih plesov Namesto za Guinessovo knjigo re-i kordov kot doslej že tri leta, so letos srednješolci po vsej Sloveniji 20. maja opoldne plesali za lastno zabavo, za svojo mladostno sprostitev. Pa jih tudi tokrat ni bilo nič manj. Sredi Titovega trga v Velenju je zaplesalo četvorko okrog 500 maturantov. Na Squadrine dance festivalu, kot so letošnji ples šol poimenovali, so velenjski maturanti skupaj z več kot sto osnovnošolci zaplesali še mazurko in druge moderne plese. Vodja plesne šole Devžej iz Slovenj Gradca Aleš Pušnik, ki vsako leto vodi plesno prireditev na prostem, nam je s koreografijami hip-hopa, latina in (foto: Jože Miklavc) povedal, da je takšen ples potekal po vseh večjih trgih v Sloveniji, kjer so centri srednjih šol. Pridružili so sejim tudi dijaki iz Gradca, Osijeka in Metk-ovičev. Tako je kar 18.268 maturantov postavilo nov rekord največjega sinhronega plesa na svetu. Poleg skupnega plesa z osnovnošolci so plesne skupine nastopile še s koreografijami hip-hopa, latina in standardnih plesov. Ker poje bilo na asfaltnem plesišču hudo vroče, so jo po enournem nastopu mladi plesalci ucvrli v senco in na popularni dijaški "drink". Jože Miklavc Bližajo se poletni dnevi, čas, da spremenite svoj zunanji izgled, osvežite svojo barvo las in obliko frizure. IÄU ne bi FRIZERSKI STUDIO I Trgovski center Tuš Na trgu 53, Mozirje Tel.: 03/58 31 430 Vsaka poroka je nekaj posebnega, za mladoporočenca pa tudi zelo osebnega. Važno je predvsem to, da se zavedata, da gre za vajin dan, zato imejta zadnjo besedo o vajinem dnevu le vidva. Odločitev, ali bo poroka razkošna, skromna ali ekstravagantna, je zato povsem vajina, odvisna pa tudi od vašega finančnega stanja. Vseeno pa lahko rečemo, da se vsaka poroka bolj ali manj pripravlja na enak način. Zato vam v tokratni prilogi predstavljamo, kaj je potrebno urediti pred samim velikim dnevom, sledi pa seveda cvetje, slastna torta ter najpomembnejše, nevestina in ženinova oprava. Nikakor pa nismo pozabili niti na poročno potovanje oziroma počitnice, kjer ponujamo nekaj koristnih informacij ne le za mladoporočenca, ampak za vse, ki že težko pričakujete prihod dolgega, vročega poletja. Koga povabiti? Seznam gostov je treba napisati dovolj zgodaj, saj je od tega odvisno marsikaj. Naredite dva seznama, na prvega napišite vse, ki jih vsekakor želite imeti na poroki, na drugega pa tiste, ki bi jih lahko povabili, ni pa nujno, da so na vaši poroki. Koliko denarja poroki nameniti? Na podlagi odločitve, koliko sploh lahko ali hočete za poroko porabiti, se tudi odločite za krajši ali daljši seznam povabljenih. Predvsem pa dobro razmislite, kaj je za vas pomembnejše; razkošna obleka, ponudba hrane, glasbeniki ali kaj drugega. Na podlagi tega porazdelite tudi stroške. Kdaj se poročiti? Datum svoje poroke izberite dovolj zgodaj. Si želite bele idile ali Vrtnarstvo in cvetličarstvo SKODNŠEKl Hribemikova 10, 3330 Mozirje, Tel: 03/839-46-60 faks: 03/839-46-61 i>C3MF mm momm ROKOKO DRl/,1 YSk'V ins IRKOM'lvV nXEEKV ROKIHIII nXEEBD SMEillOM'MI! WHO (ko, Laiji Va 22, Sil Nazarje Tel.: 839-25-50 VSEM MLADOPOROČENCEM SE PRIPOROČAMO ZA POROČNO SLAVJE! /cav (^fenuccA do/Ufe/f PREVOZ S KOČIJO, MOŽNOST SLAVJA NA PROSTEM, V RESTAVRACIJA ALI V ŠOTORU. NAREDITE SVOJO POROKO PRAV NEPOZABNO IN JO PREŽIVITE V IDILIČNI OKOLICI PREČUDOVITIH VENIŠ. KOLEKTIV HOTELA BURGER NA VENIŠAH VAM BO POMAGAL IZPOLNITI PRAV VSAKO VAŠO ŽELJO. poletnega sonca? Preden rezervirate datum na matičnem uradu, pomislite tudi na to, da je ta datum morda že zaseden, zato raje za vsak primer izberite še rezervni datum. Nikar ne pozabite pomisliti tudi na uro poroke. Izberite kraj, kjer si želite poroko Izbira je velika, trenutno so v modi nenavadni kraji, čudovita je tudi poroka v naravi, vendar precej odvisna od vremena. Vedno je priljubljena grajska poroka, lahko pa se z izbrancem čisto sama podata v kakšen eksotičen kraj. Morda si pa želite klasično poroko na vašem krajevnem matičnem uradu in v vaši domači župnijski cerkvi. Vsekakor je odločitev vaša, odločite se po lastnih predstavah. Gostišče In glasbeniki Pravi čas izberite tudi gostišče, kjer želite praznovati vaš poseben dan. Pazite na velikost prostora, saj je utesnjenost na »ohceti« ena največjih nevšečnosti. Odločite se tudi za jedilnik, ki je lahko prilagojen vaši izbiri. Prave zabave brez dobrih glasbenikov pravzaprav ne gre pričakovati. Zato je dovolj zgodnja izbira velikega pomena, saj, kot veste, so najboljši najprej oddani. Odločite se tudi, kakšne zvrsti glasbe si želite in pri tem imejte v mislih tudi glasbeni okus vaših gostov. Darila Če se s poroko selite v povsem sveže in prazno stanovanje, si lahko brez težav omislite seznam želja ter pri eni izmed mnogih trgovskih hiš odprete darilno knjigo mladoporočencev in si sami izberete tisto, kar bi radi imeli. Če seznam ni povsem po vašem okusu, svoje želje zaupajte mami in bodoči tašči, zagotovo ju bo poklicala večina povabljencev in se pozanimala, kaj v vašem ZA VAŠ ODDIH IN SPROSTITEV VAM NUDIMO LEPO OPREMLJEN APARTMA. V HIŠI SO VAM NA VOLJO TUDI FINSKA IN TURŠKA SAUNA Z JAKUZZIJEM, SOLARIJ (ležeči in stoječi) TER MINI FITNES. Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 120 oseb Zadruga mozirje ZgomJessvinJska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke 1, 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 Kontaktni osebi: Anica Potočnik in Mojca Lever Faks: 03 837 07 60 e-mail: gaj@zkz-mozirje.si Spoštovani mladoporo V Restavraciji Caj v Mozirju vam nudimo naslednje storitve - sprejem mladoporočencev in svatov z aperitivom - slavnostno poročno kosilo ali večerjo z našimi kuharskimi mojstri - hladno topli bife - poročno slavje do jutranjih ur - klimatizirani prostori - aranžiranje prostora po vaših željah - možnost organizacije glasbe - možnost organiziranja prevoza mladoporočencev s konjsko vprego gnezdecu še manjka. Takšna varianta je dobrodošla tudi kadar marsikaj že premorete. Če pa se želite pustiti presenetiti, tudi prav, le računajte, da vam bo kakšen jedilni servis preveč hodil... Seveda samo kraj poroke, gostišče in poročna obleka niso dovolj za popolno poroko. Ne pozabite rezervirati tudi fotografa, snemalca, aranžerja, frizerja ... Naredite si ta dan popoln tudi z majhnimi podrobnostmi. Poročna obleka - kaj vam pomeni? Preden se lotite obhoda po primernih salonih, si zamislite, kakšno obleko sploh želite imeti. Gotovo veste, kakšen tip neveste ste. Klasičen, trendovski, romantičen ... Na podlagi tega se odločite za stil, ki vam pristaja in ste ga vajeni tudi v vsakodnevnem življenju. To še ne pomeni, da bo tudi vaša izbira vsakdanja, pomeni le, da se boste v primerni obleki dobro počutile, da boste sproščene in samozavestne. Tudi vaša postava naj »ima besedo« pri izbiri obleke. Če imate manekensko postavo, torej, če ste visoke in suhe, potem z izbiro poročne obleke ne boste imele težav. Drugače pa je, če ste nižje rasti ali nekoliko močnejše postave. Pomembno je, da obleka izpostavi predvsem tisto, kar je na vas lepo in zakrije pomanjkljivosti. Če ste nizke rasti in suhe, vam bodo lepo pristajale obleke, ki se prilegajo telesu in poudarijo ženske linije. Glede na obliko vaših nog se odločite, ali boste imele dolgo ali kratko krilo. Če ste nizke rasti in močnejše postave, raje izberite mehko padajočo obleko z nežno pošitimi dekoracijami. Pri precej močnih postavah se raje izogibajte dvodelnim oblekam. Če pa ste samo malo zaobljene, si lahko privoščite korzet s krilom na A. Bolje je tudi, če izberete bež ali kakšno pastelno barvo obleke kot pa belo. Če ste visoke rasti in močnejše postave, se raje odločite RESTAVRACIJA SAJOVIC PRESERJE Žovneška poroka Mladoporočenca, dan, ko bosta dahnila svoj usodni »da«, se bliža in gotovo si želita, da bi bila vajina poroka romantična in nepozabna. Sta pomislila, da bi svojo zakonsko zvezo pred matičarjem sklenila na gradu Žovnek, v neposredni bližini Braslovč, kamor bi se kot nekoč žovneška gospoda s svojimi svati pripeljala s kočijo, v zimskem času pa tudi s sanmi? Se vama zdi nemogoče? Pa ni! Samozavestna. Popolna. Preprosto lepa... ... stopite proti novim vrednotam v obutvi iz prodajaln v Celju, CELEIAPARK, Aškerčeva 14 v Velenju, Šaleška 18a Za vse poskrbijo v restavraciji Sajovic ob preserskih ribnikih. Za lažjo odločitev vama bomo nanizali nekaj utrinkov iz njihove ponudbe, o kateri se lahko prepričate na telefonskih številkah 03-705-98-00 in 070-75-98-00 ali pa obiščete njihovo spletno stran www.restavracijasajovic.com. Grad Žovnek je bil matični grad žovneških gospodov, poznejših celjskih grofov, inje spadal med največje na Slovenskem. Danes razvaline, ki pričajo o mogočnosti utrdbe, počasi obnavljajo in grad dobiva prepoznavno podobo v vsej svoji mogočnosti. Blagoslov vajine zveze lahko opravi župnik v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Braslovčah. Iz cerkve se popeljete s kočijo do preserskih ribnikov in resta- vracije Sajovic. Družina Sajovic s svojim osebjem vam lahko v restavraciji pripravi pogostitev za 120 svatov. V parku ob jezeru - na prostem ali v šotoru in v bližnji dvorani pa lahko poskrbijo tudi za 400 povabljencev. Pri Sajovicu slovijo po vedno svežih morskih in sladkovodnih specialitetah, jedeh s klasičnega žara, slovenski kuhinji ter pristnih domačih jedeh, pripravili pa vam bodo tudi vrhunske kulinarične užitke po vaši izbiri in vas grofovsko pogostili. K vsem dobrotam vam bodo ponudili izbrana vina vrhunskih slovenskih vinarjev. Zaupajta organizacijo najlepšega dneva v svojem življenju družini Sajovic in osebju restavracije! Ostal vama bo v nepozabnem spominu. Marija Sukalo www.borovotrade.si Ob nakupu nad 5.000 SIT v Celju vam v parkirni hiši CELEIAPARK povrnemo 1 uro parkiranja ali pa vas povabimo na skodelico dobre kavice! é) k/a (jP(oer-Ser/tfcùt Vodomet, urejena, skorajda pravljična okolica, ter veličastna stavba dajejo vsaki poroki v Vili Herberstein poseben pečat odličnosti. za prosto padajoče obleke, ki nimajo ozkega in poudarjenega pasu ter voluminoznega krila. Izrez dekolteja je lahko pravokoten ali V oblike. Roke si lahko zakrijete s tančičnim materialom, ki naj nežno pada. Če ste srednje rasti, bodite pozorne samo na to, da izpostavite lepo in zakrijete pomanjkljivosti. Kaj pa ženin? Čeprav je nevesta na svoj poročni dan ponavadi v središču pozornosti in je njena obleka vir vzdihovanj, je tudi izbira ženinove oprave zelo pomembna. Pri tem pa imajo ponavadi moški, kljub manjši izbiri modelov, veliko več težav kot ženske. Predvsem je pomembno, da ste elegantni. Izbirate lahko med modernimi kroji suknjičev različnih barv. Pri barvah obleke vključite sebe. Sami dobro veste, v kateri barvi se boste bolje počutili, zato je izbira le vaša. Priporočljiv je tudi telovnik, ki ohranja eleganco tudi, če kasneje na slavju slečete suknjič. Vsekakor je bolj eleganten, kot če ste oblečeni le v srajco. Pazite le, da je ves čas zaprt. Pri barvi srajce pa je izbira že bolj omejena, saj se mora srajca obvezno prilagajati nevestini obleki. Dodatki, kot so kravate, metuljčki, rutice naj bodo v stilu celotne podobe. Ni priporočljivo kombinirati več kot tri barve. Ne pozabite tudi na čevlje, ki so zelo pomembni na vaš dan. Naj bodo elegantni in hkrati udobni ter barvno usklajeni z vašo obleko. Dobro je, če si lahko čevlje pomerite skupaj z nogavicami in obleko, da boste videli, če se zares vse ujema. Dan v cvetju Poročni šopek naj bo v skladu z barvo obleke. Če je obleka bela, potem naj se barva cvetja ujema z barvo las, ženinove kravate ali drugih modnih dodatkov. Lahko pa se odločite preprosto za vaše najljubše cvetje in se z njegovo barvo ne obremenjujete. Pomem- Velenjska Vila Herberstein je s svojo zunanjostjo in notranjostjo zagotovo eno izmed najlepših okolij, kjer je mogoče pripraviti poročni obred. Če je število svatov manjše (do 35 oseb), lahko poročni obred in pogostitev pripravijo v sami vili, ker pa so v zadnjem času zelo zaželene poroke na prostem, je bilo že kar nekaj porok v parku vile. Za takšno poroko osebje vile opremi park s šotorom in omizji, število gostov pa ni omejeno. Na poroka pod šotori je bilo tudi že več kot 150 svatov. Mladoporočenci, ki se želijo poročiti v Vili Herberstein, morajo prijavo oddati na upravni enoti najkasneje dva meseca pred poroko. Telefon 03 896 1400 Spletna stran: http://www.gorenjegostinstvo.si Se h NOTRANJI IN ZUNANJI TERMALNI BAZENI Z VODNIMI ATRAKCIJAMI SUHA, PARNA IN LEDENA SAVNA ROČNE MASAŽE RESTAVRACIJA POTOČKA Vam poleg široke izbire kosil nudi tudi zabavne večere, predstavitve pijač, zabave na bazenu ter živo glasbo. TERME SNOVIK $vet termalna užitkov NOVI APARTMAJI V JUNIJU 2005 IZKORISTITE POPUSTE OB OTVORITVI msm v liila Bitaka DVORNA RESTAVRACIJA Poročni obredi s pogostitvijo na terasi ali v parku Restavracija za 240 gostov Pokrita terasa za 200 gostov Sveže pripravljena hrana z bogatega jedilnika Izredno romantično okolje, vrhunska kulinarika in vina CATERING Od porok v družinskem krogu do tistih s 1000 svati zagotovljena visoka kakovost hrane in strokovna postrežba NOVO: Mladoporočenca letujeta brezplačno! GĐ Gost Gost d.o.o., Velenje, Kersnikova cesta 11 Tel.: 03 898 31 50,041 798 310, Fax.: 03 898 31 60 ales.hoheger@rlv.si, www.gost.si N0VO! POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV ZA VSE VRSTE OSEBNIH AVTOMOBILOV! ZARADI MILIJON I RAZLOGOV 1, AVTO ZIM ER. 03/ 839 1 6 30 Liubno ob Savini' j POTEPUH POTEPUHOVA POTEPANJA SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE:3.-5.6., 44.500 St ral Vi & Mi B POTEPUH klub BOROMEJSKI 0T0KI1LAN0:26,27.6„ 32.900 Sil ; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE: 25,26.6.,23.901 POTEPUHOVO POLETJE: KRANJSKAGORA: 4‘najem app 113,85.000 Sil; PULA: totali 3‘, POL+TTod 5790 Sit/dan; PAG: zas,app najem že od 51,500 S»; KRIŽARJENJE PO JADRANU: 7 dni, 84.900 Si; ZADAR: TN Zaton 7-5,’ 14=10; liti Donat, VSE VKLJUČENO, 66.890 Sit; PETRČANE: htl Pinija, otrok do 12.leta GRATIS; DUGI OTOK: hi Božava, 4.6,, 48.600 Sit| 18.6,66.800 Sit; TROGIR: htl Medena, 4.6., 41.500 Sit; NEUM: htl Stela, 2.otrok do 12 leta GRATIS; VIS: h# Biševo, 4,6,28.300 Sit, 11, 18.6,36,400 Sit; DUBROVNIK: htl Vis, 4,11, 18., 25.6., 70.900 Sit; BUDVA: hü Slov, plaža, 4,6,31,600 Sil VZADNJEM HIPU: TUNIZIJA htl 3*, 30.5., 69.900 Sit, TURČIJA: htl 3*, 29.5., 54.900 Sit; htl 4* 29.5., 69.900 Sit; AKCIJA POLETJE: TURČIJA: htl 3*, 5., 12.6., 54.900 Sit; KRETA: htl A kat., 11.6., 69,900 Sit, MALORKA: htl 3*,16.6. 69.900 Sit; JORDANIJA: htl 3‘, 6.6., 67.400 Sit; BOLGARIJA: htl 2*,14.6., 54.900 Sit; ROMUNIJA: htl 3*, 23.6., 79.900 Sit e-mail: potepuh68iol.net, www.mb-dolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 2308 * TRGOVINA *SLAŠČIČARNE* PEKARNA * MIŠ MAŠ Na trgu52, 3330 Mozirje Tel. št. omrežna skupina 03 Pekama: 8394744 Slaščičarna "Pri Tatjani": 839 5246 Slaščičarna Šoštanj : 588 1143 Tel. št. mobitel GSM Pekarna : 031 667 966 kombi trgovina : 041 930 238 kiosk "Pri Janezu",Celje : 031 545 859 Ob poroki je vedno dosti skrbi z organizacije zato vas želimo v MIŠMAŠ-u razbremenit in vam ponuditi čim več živil, ki jih potrebujete' ob veselem dogodku na enem mestu. Ponujamo vam veliko izbiro kruhov, potic, keksov, tort, mehkega peciva in ostalega trgovskega blaga iz naše trgovine. Pri večjih nakupih se lahko dogovorimo tudi za popust in dostavo Našo ponudbo si lahko ogledate tudi na internetnem naslovu www.mismas.si bno pa je, da imata priči in ženin naprsni šopek iz enakega cvetja kot vi v poročnem šopku. Dekoracija prostora s cvetjem Namizne dekoracije so lahko spet sestavljene iz iste vrste cvetja, kot je v vašem šopku, lahko pa jih tvorijo čisto drugačne cvetlice. Možnosti za dekoracije je veliko, lahko so čisto minimalistične ali dokaj bogate, vendar ne smejo biti tako velike, da bi zakrivale pogled nasproti sedečim svatom in tako onemogočale pogovor. Ob polnoči torta zažari Poročna torta je nekako krona gostije, saj s svojo lepoto vzbuja precejšnje zanimanje. Zato si mladoporočenca nikakor ne moreta privoščiti, da bi skoparila na njenem okusu. Torto vsaj poskusi vsak gost in gotovo si ne želite kremženja na svoji gostiji. Pomembna je tako izbira barve tortne dekoracije kot oblika. Barva je lahko podobna barvi cvetne dekoracije, pri obliki pa je potrebno upoštevati tudi število svatov. Pri velikem številu pride najbolj v poštev torta v nadstropjih. Za približno 70 svatov potrebujete trinadstropno torto, za 100 svatov pa petnadstropno. Počitnice pred vrati Poroki ponavadi sledi poročno potovanje. To je lahko podobno vsakim počitnicam, lahko pa si za posebno priložnost privoščite nekaj bolj eksotičnega. Seveda, če to dopušča vaše finančno stanje. Želite poležavati pa rajskih plažah otokov, za katere še nikoli niste slišali, ali pa vas zanima spontano potepanje brez odvečne prtljage? Torej, najprej naj pade odločitev, kaj si sploh želite. Če nimate veliko denarja na razpolago, in če niste omejeni z do- Tkirilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za BIRMO, PRVO OBHAJILO, MATURO, ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE... jčudimo vam veliko izbiro poročnih prstanov. 5imcr Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, Celje Tel: 03/42 55 800 pustom, si lahko izberete eno izmed last minute variant, ki so cenovno zelo ugodne ali pa si privoščite potovanje po Evropi ali poležavanje na plažah evropskih otokov. Uskladite svoje želje in pričakovanja z značilnostmi dežele, v katero želite potovati in s kupčkom denarja, ki bi ga bili pripravljeni nameniti za vaše letošnje počitnice. Robinzonske počitnice: Pri počitnicah v stilu Robinsona boste svoj počitek preživeli na ne preveč obljudenem otoku. Za hrano in pijačo je ponavadi poskrbljeno, avto pa običajno ostane parkiran nekje v pristanišču na celini, od koder ste se odpravili na svoj »divji dopust«. Čakata vas mir in sproščanje, zabave v diskoteki pa ne pričakujte. Počitnikovanje all inclusive: Izraz all inclusive pomeni, daje v ceno vaših počitnic že vključeno vse. Torej tudi hrana in pijača, ki ste jo Poleg ostale konfekcije vam nudimo tudi oblačila za močnejše in šivanje po meri za vse priložnosti iz vašega ali našega blaga. za razliko z navadnimi aranžmaji deležni preko celega dne in v neomejenih količinah. V zadnjem času je popularna predvsem destinacija Turčija, kjer vam že za zmerno ceno nudijo omenjene počitnice v luksuznih počitniških naseljih. Torej, če ste dober jedec, se splača, ne pričakujte pa, da boste od same dežele veliko odnesli. Kampiranje: Če ste ljubitelj narave in vas sosedove nočne zabave ne motijo, je kampiranje lahko zelo sproščujoč način dopustovanja. Všeč je tudi malim otrokom, saj ves dan preživijo na prostem. Če ne boste najeli prikolice, je dobro imeti primerno velik šotor in še kup dodatne opreme, v katero spada tudi dovolj velik gorilnik. Seveda si lahko na račun cenejše namestitve privoščite tudi vsakodnevno prehranjevanje v različnih gostiščih. Kampiranje pa zagotovo ni primerno za tiste, ki se bojijo že najmanjših žužkov ali pa so obsedeni s čistočo. Z vlakom po svetu: No, v tem primeru je svet ponavadi že Evropa. Takšna potovanja so priljubljena predvsem med mladimi študenti, ki si lahko priskrbijo cenejše vozovnice in se nastanijo v mladinskih hostlih. Ti so izredno poceni, vendar ne pričakujte zasebnosti ali lastne kopalnice. Vsekakor pa je takšno potovanje odličen način spoznavanja tujih dežel in ljudi, ker omogoča pristen stik z vsakdanjostjo. Sprostitev na morju: Čeprav križarjenje še vedno predstavlja luksuzne počitnice, je danes dosegljivo že marsikomu. Sproščujoče počitnice so primerne za vse ljubitelje prostranega morja, ki se ne želijo odreči udobju in elegantnim zabavam. Na križarkah je na voljo vse, pravzaprav so mesto v malem, poleg tega omogočajo ogled številnih obmorskih krajev in otočkov. A, če ste zelo podvrženi morski bolezni, na križarjenje rajši pozabite. ■ a ranzi ra n je cvetja daril Tj Tel.:839-46-75 ™ VELIKA POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJAJBOHIŠTVA od 3. 5. do lif^005 »ust na PREDJ O POHIŠTVO r é". GflFMNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del, čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. da VSI KUPCI SODELUJETE 'AimsiiAiJnEù Ž;i = =JAiNJJD! GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajali Tel.: 03 703 7+“3CT7d3 71 31 ◄ ÄJlwnje PAMELA, dnevne Šobe OLJKA in KAJA z dostavo i^jontažo popust na kuhinje; PAMELA pust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog r otroških in mladinskih sob NCM) NOVO NOVO Program za opremo otroških in mladinskih sob ROSA mm m KLEPET PRI VAS DOMA Ivana Žvipelj, vodja območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti - Kje in kdaj ste bili rojeni? Lučko življenja sem ugledala pred petdesetimi leti v slovenjgraški porodnišnici. - Spomini na mladost? Že pred osnovno šolo sem se močno navezala na teto Kati, očetovo sestro, kije bila brez svojih otrok, polna ljubezni, in ker sta bila doma še mlajša sestra in brat, me je teta Kati vzela na svoj dom in skrbela zame kot za svojo hči. Še vedno smo bili povezani z domačimi, vso skrb za mojo bodočnost pa je prevzela teta Kati. Ker smo živele v »mestu«, sem imela boljšo možnost vključevanja v različne krožke. Že v prvih razredih osnovne šole sem nastopala v igricah in prepevala. V 4. razredu so me že povabili k sodelovanju v mladinski zbor osnovne šole, s katerim sem že takrat potovala po Evropi. Spominjam se, da sem bila v igri in pozneje pri različnih dejavnostih s sovrstniki vedno lepo sprejeta - že takrat sem imela rada ljudi in njihovo različnost. Vse te moje želje in dejavnosti so me usmerile v srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljano. V prvih mesecih od doma je bilo domotožje tako močno, da sem slovo komaj prestala. Takrat sem začela pisati pesmi. Pozneje sem življenje v Ljubljani vzljubila zaradi živahnosti vsakdana in možnosti novih in novih doživetij. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? Sem generacija Beatlov in Rolling Stonsov, zdaj tej glasbi rečemo že »evergreeni«. Že od nekdaj pa so mi blizu vse zvrsti glasbe - od otroških pesmic, za posebne priložnosti klasiki Beethoven, Smetana... Rada poslušam in zapojem izbrano narodno zabavno glasbo,zadnja leta pa s posebno ljubeznijo zbiram in pojem stare, že pozabljene ljudske pesmi. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Spomnim se, daje naredil velik vtis name v moji mladosti lik Winetouja v kavbojskih filmih, spomnim se Gre-goryja Pecka in Liz Taylor, danes filmi z igralcem Richardom Gerom, Julio Roberts in še kateri. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Iz otroštva Kekčeve prigode v vseh filmskih upodobitvah, Dolina miru, Winetou, kasneje še Duh, Vonj po ženski, Jesenska pripoved in različni zgodovinski spektakli. - Najljubša televizijska oddaja? Predvsem me pritegnejo oddaje z zdravim humorjem, poučne pogovorne oddaje, dobre glasbene oddaje in oddaje iz življenja živali. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnica? Daljši lasje za fante so bili zakon. Dekleta smo bila tudi skoraj vsa z dolgimi lasmi, oblečeni smo hodili najraje v oprijetih, kratkih puloverjih, nosili smo tesne hlače na zvon. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Iz otroških let se spominjam doživetij z vaških gasilskih veselic, ki smojih smeli obiskati skupaj s star- ši vsaj enkrat na leto. Pravo doživetje so bili pozneje, v srednješolskih letih, obiski različnih disko klubov po Sloveniji. Vesela druženja ob glasbi s plošč smo organizirali tudi ob praznovanju novega leta, rojstnih dni pa nismo posebej praznovali. Zdaj je praznovanj veliko. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? V spominu mije ostal prvi ljubezniv dotik sošolca iz prvega razreda osnovne šole, ki mi je tako pokazal svojo naklonjenost. Še zdaj čutim toplino njegovih oči, ko meje narahlo pobožal ob slovesu. Mnogo let sva imela načrt, kako bova na najini kmetiji gojila konje. - Družina? Otroci? Družino sem si ustvarila še zelo mlada. Tista leta so bila nekaj posebnega; občutek dvojnosti ob dokončnem spoznanju, da nisi več del prejšnje družinske skupnosti, in nastajanje novega družinskega gnezda daleč od doma. Oba sinova sta mi novo pot pomagala graditi. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Imam srečo, da sem v vseh letih mojega službovanja opravljala različna dela, kijih imam rada, in mislim si, da bi z veseljem tako živela tudi, če bi si z njimi ne služila vsakdanji kruh. - Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja? Nikoli nisem razmišljala o takih stvareh. - Vaša sanjska hiša? Majhna, topla, svetla in polna živahnosti, nekje ob robu gozda. Mimo nje teče potoček, za hišo pa je urejen prostor za srečanja s prijatelji. - Najlepše doživetje v življenju? Zameje lep vsakdan, ki ga zdrava doživim. Najlepših doživetij se je nabralo veliko, prav gotovo pa je eden najlepših rojstvo mojega vnuka lana. - Najlepši dopust? Spominjam se delovnih dopustov z malimi taborniki v Splitu, Savudriji ... Zame so bili najlepši zmeraj tisti, ko seje dosti dogajalo. - Kaj najraje pojeste? Že od otroštva nisem izbirčna pri hrani. Je pa res, da v zadnjih letih to ni najboljša navada. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Sem odprte narave, po duši veseljak, rada pojem in rajam. Vse te lastnosti pripomorejo, da se rada smejem in se poveselim v dobri družbi. Velikokrat! In ne pomnim, da ne bi bilo kdaj dobro! - Vaši hobiji? Še enkrat poudarjam, da sem srečen človek, saj se v mojem življenju prepletata služba in hobi že vse življenje. - Načrti za naprej? Seveda so povezani z mojim delom v službi, v prostem času, veliko jih je še. Povezani so tudi z mojimi najdražjimi ljudmi, ob vsem tem pa si najbolj želim še naprej dobrega zdravja. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Vezenine, ki so jih ustvarile pridne roke tridesetih vezilj iz Zgornje Savinjske doline (foto: Marija Šukalo) ob otvoritvi obogatile ljudske pevke Pušeljc in dan pozneje tudi pevke in pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Trzin. udeleženkam tečaja, čeprav so nekatere ob napornih službah imele le malo prostega časa,« je prepričana Rakunova, da bodo na tak Velika dela niso dosežena z močjo, ampakzvstrajnostjo. Samuel Johnson VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Športni slog za prijaznejši način življenja ni ob pomoči domačih športnih društev. Na igrišču ob Dreti ob prijetnem sončnem vremenu veter sicer ni pihal, a so člani Športnega društva Vrbovec uspeli zbrati skoraj dvesto otrok. Znanje in hitrost so udeleženci preizkusili v rolanju, pomerili moči in spretnost v košarki, malem nogometu in odbojki. Nekaj dni pozneje pa so svoje občutke izrazili tudi skozi risbe na asfaltu. Organizatorji srečanj so si bili enotnega mnenja, da uveljavljanje športnega življenjskega sloga mladostnikov prav gotovo zagotavlja prijaznejši in bolj dinamičen način življenja, in karje najpomembnejše, življenje brez droge. Marija Šukalo raste način uspele ohraniti slovenske vezenine in tovrstno kulturno dediščino, saj zanimanje iz leta v leto raste tako med mlajšo kot starejšo generacijo, kljubtemu daje to zahtevna tehnika, ki terja ogromno vaje za utrjevanje. Marija Šukalo RAZSTAVA VEZENIN Zanimanje za rešilje iz leta v leto V Kosovi hiši v Varpoljah je bila v petek odprta že druga razstava vezenin v rešilje tehniki, ki sojih ustvarile pridne roke tridesetih vezilj iz Zgornje Savinjske doline pod strokovnim vodstvom Žalike Rakun. Razstavo so s kulturnim programom O vezeninah in delu vezilj, ki so se družile in ustvarjale v zimskem času, je spregovorila njihova mentorica Rakunova. »Vse življenje delam z ljudmi in vem, čejim prepustiš nekaj samoiniciative, naredijo ogromno. Prav to je uspelo tudi V maju in juniju po številnih krajih po Sloveniji poteka športno humanitarna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi, ki je namenjena mladim od desetega do devetnajstega leta. Že deseto leto zapored jo pripravlja slovenska športna unija. Z akcijo, ki ima preventivni značaj, želijo k sodelovanju privabiti čim več mladih, ki bi v športnih igrah in druženju na zdrav način -brez droge, brez omamljanja zapolnili svoj prosti čas. Tudi v naši dolini so se tej športno humanitarni akciji priključili pred tednom dni na Ljubnem ob Savinji, kjer so se tekmovalci pomerili le v košarki, in v soboto v Nazarjah. Športna druženja sta pripravili obči- Skoraj dvesto otrok se je udeležilo športne prireditve na nazarskem igrišču (foto: Marija Šukalo) termotehnika toplotne črpalke W hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti iščemo nove strokovne sodelavce. MONTER (SERVISER) TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH NAPRAV - 2 delavca za področje el. tehnike in krmiljenja (elektrikar, el. tehnik ali ing. el. tehnike (Vl.stop.) Pogoji: - ustrezna izobrazba (želene nekajletne izkušnje) - vozniško dovoljenje B kat. NUDIMO: - zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo, - delo na perspektivnem področju in v mladem kolektivu, - možnost dodatnega izpopolnjevanja - delo je pretežno v delavniških prostorih - povračilo potnih stroškov - topla malica v podjetju - zelo stimulativna plača Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMO-TEHNIKA d.o.o. Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20. Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi AAEPZ GORENJE GOSTOVAL V SZEGEDU Slovenska pesem navdušila Madžare Nastop v Kongresnem centru je bil nagrajen z bučnim aplavzom (foto: Vesna Petkovšek) Minuli konec tedna je Mešani pevski zbor Gorenje na povabilo domačega ženskega pevskega zbora, ki letos praznuje jubilej skupnega prepevanja, gostoval v Szegedu, na jugu Madžarske. Zbor je pred dvajsetimi leti ustanovil eden vidnejših evropskih dirigentov dr. György Mihalka, ki ga vodi še danes. Osrednji dogodek je bil sobotni koncert gostujočih zborov v Narodnem gledališču. Po samostojnih zborovskih nastopih je Mihalka dirigiral za vse v gledališču zbrane zbore (okoli šesto pevcev) Evropsko kantato. Na štirih koncertih je bil zbor, v katerem so zbrani pevci iz Šaleške in Savinjske doline, z ubranim petjem in živahnim nastopom deležen številnih pohval glasbenih strokovnjakov. Vesna Petkovšek DRUŠTVO ZA OSTEOPOROZO NAZARJE Telovadke in rokodelke > Članice nazorskega društva za osteoporozo so pridno telovadile skozi celo zimsko sezono. Nabrale so si moči in s sprehodi ob nedeljah ter kopanji ob ponedeljkih še utrdile svoje zdravje. Ker so zelo družabne, so se začele tudi s krožkom ročnih dei, kar seje izkazalo za zelo dobro idejo. Svoje izdelke so prikazale na občnem zboru upokojencev v Nazarjah. Sedaj se od telovadbe in uric ročnega dela poslavljajo do jeseni, sprehodi po bližnji in daljni okolici Nazarij pa se bodo nadaljevali vse poletje. Rozka Tkavc Telovadke in rokodelke na razstavi ročnih del v Dravogradu (foto: Stanko Kotnik) Selmard.o.o. tel.: 03 42 44 000, e-mail: Novi BMW Serija 3 Novi BMW Serija 3. Moč v vožnji. 39,1 M Hz Rovinjski v«l—x Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. OFF-ROAD KLUB WHITE TIGER I/ MOZIRJA Mišo Hanžekovič kar dvakrat na stopničkah V Hočah pri Mariboru je bila 14. maja druga tekma v off-roadu za državno prvenstvo. Na poligonu v Radizelu je Mišo Hanžekovič (Nazarje) v spretnostni vožnji, kategorija C (dizel), tekmovalni krog prevozil kot tretji najhitrejši. Naslednja preizkušnja je bila soft trial, kjer morajo vozniki progo odpeljati med postavljenimi vratci -to so količki, ki imajo na vrhu pritrjeno kroglico. Če tekmovalec z vozilom povozi količek, ali če pade kroglica, se mu k času prevožene proge prištejejo kazenske sekunde. Zaradi različne velikosti vozil se preizkušnja soft trial deli v tri kategorije: A, B in C. V kategoriji B (srednje velika vozila), kije ponavadi tudi najštevilčnejša, je z odlično vožnjo in samo dvema zbitima kroglicama prvo mesto osvojil Mišo Hanžekovič. V kategoriji C (velika vozila) je prvo mesto zasedel Aleksander Centrih (Velenje), kot drugi pa seje uvrstil Janez Marolt (Mozirje). Ponovno so člani off-road kluba White tiger iz Mozirja osvojili točke za državno prvenstvo 2005. Veliki zmagovalec je vsekakor bil Mišo Hanžekovič iz Nazarij, kije osvojil kar dvojne stopničke in se tako v skupnem seštevku kategorij spretnostna C ter soft trial B prebil na drugi mesti. Sedaj se off-road seli na Pri- Miso Hanžekovič se je v spretnostni vožnji C in soft trial B kategoriji prebil na drugi mesti morsko, kjer bo 28. maja tekmovan- uvrstitve vseh članov mozirskega je v Renčah pri Novi Gorici. Tam kluba. ponovno pričakujemo dobre KN Kot vedno prisotna pesem ob Koči navMfl Travniku je bila nekakšen uvod v letošnjo planinsko sezono (foto: Franjo Atelšek) Pohod na Travnik NaTravniku, planini približno na sre- do Koče na Travniku, je bil prilika, da di poti med Smrekovcem in Raduho, se srečajo stari in mladi planinski seje prejšnjo nedeljo zbralo veliko lju- prijatelji, ki so si v prelepem planin- biteijev planin in pohodnikov, ki so se skem okolju zopet segli v roke. udeležili tradicionalnega pohoda na Sproščenost, pozabljene vsakdan-Travnik v organizaciji Planinskega je skrbi in kot vedno prisotna pesem drušlva Ljubno ob Savinji. ob Koči na Travniku je bila tudi letos Letos že šestindvajseti pohod, kije nekakšen uvod v planinsko sezono kotvednopotekalizRastkpogozdni za vse ljubitelje planin in naravnih poti mimo bližnjih kmetij, nekdanje lepot »raja pod Triglavom«, partizanske bolnišnice pod Komnom Franjo Atelšek 6. ŠPORTNE IGRE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Za las ob tretji naslov Košarkarska ekipa lesnih delavcev iz Zgornje in spodnje Savinjske doline (foto: Franjo Pukart) Ljubljana in igrišča na Kodeljevem so ponovno gostila športne igre Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na katerih že od vsega začetka sodeluje tudi košarkarska ekipa lesnih delavcev iz Zgornje in spodnje Savinjske doline. Po dveh zapored- nih zmagah sejimje tokrat zalomilo v velikem finalu, drugo mesto pa je vseeno izjemen uspeh in letošnja najboljša slovenska uvrstitev sindikata lesarjev. To pa je bil zagotovo tudi zadnji nastop uspešne košarkarske generac- ije prijateljev iz Smreke, Garanta, Glin Žagarstva in Glin Tip Bresta, saj je stečaj slednjih in težak položaj v ostalih lesno predelovalnih industrijah že razredčil njihove vrste. Samo upamo lahko, da ne bodo v prihodnje podobne igre organizirane le še preko Zavoda za zaposlovanje. Sicer pa je letošnji košarkarski turnir minil v znamenju delavcev sindikata prometa in zvez Slovenije. Ti so v finalu premagali nekoliko oslabljene Savinjčane, ki pa so z doseženim lahko zelo zadovoljni. Dve zmagi in dve drugi mesti v petih letih sodelovanja je nedvomno rezultat, ki bo z zlatimi črkami zapisan tako v zgodovini športnih iger kot v matičnem sindikatu Sinles. Franjo Pukart V mesecu maju svoj rojstni dan praznuje naš drasi ata Tone Tajnšek Za tvoj okrogli jubilej želimo ti zdravja obilo, sreče, smeha in zadovoljstva v krogu družine. Tvoji domači Piše: Igor Pečnik Nikdar ne bom pozabil, kakoje bilo, ko sem bil nekoč na obisku pri serviserju in je tja prišel možakar s kakšnih osem let staro »katrco«. Saj veste - renault 4. Potožil je, da avtomobil nekako ne vleče več. Pa je mojster malo pogledal po motorju in odvil pokrov ventilov motorja. In bilo je kaj videti! Pravzaprav ne, saj se odmična gred niti sploh ni videla, kaj šele vzmeti ventilov. Vse je bilo zapacano z nekakšno kašo. Je pa lastnik avtomobila ponosno povedal, da še nikdar ni menjal olja, le malo ga je dolival. Si predstavljate -osem let star avto s prvim oljem! Danes bi sodobni motorji, predvsem tisti s turbinami, v takem primeru kar hitro naredili konec. Slabo mazanje, velike delovne tem- SVETUJEMO VAM: Kakšno olje v vašega konjiška ■ ob ustavljanju in ponovnem vžiganju motorja čez par minut. Velja predvsem za mestno vožnjo, saj je pomembno, da olje ostane na vitalnih delih in se ob hladnem zagonu le-ti ne drgnejo po nepotrebnem. No, olja se po oznaki lahko mešajo, le zavedati se moramo, da je kvaliteta potem enaka slabši oznaki. Najnovejši izum so »long lite« olja. To so olja, ki se uporabljajo za podaljšane servisne intervale. Dandanes sodobni motorji zahtevajo menjavo olja na 20.000 ali celo 30.000 kilometrov oziroma na dve leti. Vseje odvisno od načina vožnje, saj računalnik spremlja, kaj se z motorjem dogaja. Alije več mestne vožnje ali več avtocest. Torej, spoštovani lastniki dragih jeklenih konjičkov! Nič več ni, kot je bilo. Za dolivanje olja bo potrebno pogledati v navodila za uporabo. In če vaš avtomobil »pije« olje, potem naj vam ga na servisu malce natočijo v plastenko - za hude čase... perature in obremenitve, pok! Nič več veselja pri hiši! Samo še stroški intone skromni. Včasih je en tip motornega olja ustrezal vsem modelom avtomobilov. Potem pa so si proizvajalci naravna mineralna olja, polsintetič-na olja in čisto sintetiko. Ti tipi olj se med seboj naj ne bi mešali. Potem poznamo še oznake 15-40W, 10-40W, 5-40W, 0-40W in 0-30W. Nižja je prva številka, boljše začeli izmišljati svoje lastne standarde in kdor ne spoštuje standarda proizvajalca, izgubi garancijo. Zadeva sploh ni preprosta, saj imamo je olje za hladen zagon motorja, hitreje podmaže vse dele. Višja številka pa pomeni večjo gostoto ob toplem motorju, kar je pomembno OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijslva v občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št.: 03/03) objavlja Odbor gospodarstva, varstva okolja in gospodarskih javnih služb Občine Gornji Grad naslednji JAVNI RAZPIS za pospeševanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Gornji Grad za leto 2005 1. Predmet razpisa Občina Gornji Grad razpisuje proračunska sredstva za pospeševanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2005 za naslednje namene: a) vzpodbujanje razvoja in tehnološke opremljenosti kmetij; b) strokovne in izobraževalne naloge iz področja kmetijstva; c ) izboljšanje rodovitnosti tal ter urejanje kmetijskih površin; d) sofinanciranje programov pri ohranjanju tradicije, običajev, zgodovine in prireditev s področja kmetijstva; e) prevoz mleka od kmetije do zbiralnic v občini; f) spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel; g) razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. 2. Pogoji za prijavo na razpis Na razpis pod a, c, e, f, g se lahko prijavijo fizične osebe-kmetje, ki imajo stalno bivališče na območju občine Gornji Grad in sredstva dobljena po javnem razpisu na tem območju tudi koristijo, pod črko b, se lahko prijavijo strokovne službe, ki delujejo na območju občine Gornji Grad, pod črko b in d pa pravne osebe s sedežem v občini Gornji Grad, ki se ukvarjajo s predelavo in pridelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo na področju razvoja kmetijstva in podeželja. 3. Pogoji in merila za pridobitev sredstev Vloga mora vsebovati razpisne obrazce s predpisanimi prilogami, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji za posamezne namene. Razpisno dokumentacijo pridobite na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, po objavi javnega razpisa. 4. Rok in način prijave Vse prijave s predpisano dokumentacijo za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad v 30-ih dneh od objave javnega razpisa. Prijavo je potrebno predložiti v zapečateni ali zaprti ovojnici tako, daje na odpiranju možno preveriti, da je zaprta tako, kot je bila predana. Na sprednjem delu ovojnice mora biti označba naročnika in navedba javnega razpisa z označbo »NE ODPIRAJ -JAVNI RAZPIS ZA KMETIJSTVO in namen za katerega se prijavljajo«. Na hrbtni strani, V zgornjem delu ovojnice, mora biti naveden pošiljatelj prijave. Šteje se, daje prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana v prostorih Občine Gornji Grad. 5. Odpiranje prijav ne bo javno. 6. Prejete vloge bo pregledal in ocenil Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, predlog izbora in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev pa bo potrdila direktorica občinske uprave Občine Gornji Grad. 7. Predlagatelja nepopolne vloge lahko Odbor pozove na dopolnitev, vendar ne kasneje kot v roku 8 dni od odpiranja vlog. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema obvestila. 8. Upravičenci - fizične osebe bodo o izboru in višini sredstev obveščeni s sklepom, upravičenci - pravne osebe bodo poleg sklepa o izboru in višini sredstev pozvane k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa. 9. Za namene iz 1. točke razpisa morajo biti sredstva porabljena do 31.12.2005. 10. Podrobnejše informacije dobite na Občini Gornji Grad po telefonu: 03/ 839 1 858. 11. Prijave, prispele po roku, ne bodo obravnavane. Župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj Nagradni kviz o Rdečem križu Seznam izžrebancev: Majice dobijo: Ana Funtek, Podveža 55, Luče, Branko Polčnik, Kokarje 12, Nazarje, Marija Rihter, Novo Naselje 23, Gornji Grad, Klavdija Kaker, Rečica 5, Rečica/Savinji, Jože Vrečar, Volog 36, Šmartno/Dreti. Dežnike dobijo: Terezija Krevzelj, Praprotnikova 11, Mozirje, Miha Krajnc, Na Trgu 58, Mozirje, Jožica Bezovnik, Strmec 41, Luče, Elizabeta Kolenc, Plac 10, Ljubno, Nina Mustafič, Hribernikova 14, Mozirje. Vsi nagrajenci bodo nagrade dobili po pošti v naslednjih dneh. 5 /ed ... Solčava Prek Pavličevega sedla tudi z avtomobili Od prejšnjega petka je mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo končno odprt tudi za osebna vozila, saj je bilo doslej možno prečkati mejni prehod samo peš. Slovenski in avstrijski mejni organi so ob prisotnosti številnih županov z obeh strani državne meje, poslancev Jakoba Presečnika in Mirka Zamernika ter generalnega konzula Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja, s simboličnim dvigom rampe udejanjili dolgoletna prizadevanja obeh strani. 40 ded ... Rekli so ob obletnici zmage Mirko Zamernik, župan občine Luče: Izhajam iz dejstva, da je od takrat vendarle minilo že 50 let. Prepričan sem, da se je večina pridružila partizanom z najboljšimi nameni. Na podlagi prebranega bi dejstev, ki počasi pronicajo na dan, mi je jasno, da so se delale velike napake tudi po vojni. Množična grobišča so vsekakor dovolj zgovoren primer. Čudi me, kako glavni akterji takratnih dogodkov izgubljajo spomin, še sreča, da so pripravljeni govoriti njihovi takratni podrejeni. KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE »Graščaki« na Češkem Nazorski prvoligaš je danes odpo-tovai v češko Ostravo, kjer bo sodeloval na tridnevnem Joma Pokalu, v elitni druščini mladih reprezentanc Slovaške in Češke, slovaškega in poljskega prvaka ter domačinov iz Ostrave. Varovanci trenerja Delamee se bodo jutri v svoji skupini najprej pomerili z reprezentanco Slovaške in nato še z gostitelji, polfinalni in finalni obraču- Vse tekme se igrajo v sodobni športni dvorani, na prizorišču zadnjega evropskega prvenstva v fut-salu, zato motiva za igro igralcem zagotovo ne bo manjkalo. Za Nazarčane je to velika mednarodna izkušnja in obenem zaslužena nagrada za uspešno in dobro delo v zadnjih letih, ko so praktično iz nič postali spoštovanja vreden klub malega nogometa tako v ni pa bodo dan kasneje, ko bodo v igri tudi bogate denarne in druge nagrade. državnem prvenstvu kot v slovenskem pokalu. Franjo Pukart >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE fon(Mozirje) 03 839 02 13 fon(Ljubno) 03 838 11 80 TroNote T45-cxd Intel Celeron 1,5GHz 265MB Ram 40GB DVD+-R 8X 184.800 Adapter IrDA USB 2.0 4.490 CANON 4.0M 3xOZ 66.990 LG LCD 17" 55.900 NEC ND-3540A 16x DVD-R, DVD-RW 13,590 izdelovanje internet strani Dragan@kezcom.com mobitel posredništvo www.kezcom.oom PGD GORICA OB DRETI Petnajstič za Florjanov kipe< Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti prireja v soboto, 28. maja, 15. tradicionalni gasilski turnir za kip sv. Florjana. Tekmovanje, ki je zanimivo tako za udeležence kot za gledalce, se bo pričelo ob 16. uri, po turnirju pa bo sledila zabava z ansamblom Modrijani. KF 45 ded ... Vse naše razkošne hiše Kljub težkim gospodarskim razmeram zasebna stanovanjska gradnja še cveti. Slovenski statistični zavod je objavil podatke o zasebni stanovanjski gradnji v lanskem letu, ki so za našo občino posebej zanimivi, saj nas uvrščajo v sam slovenski vrh. Po velikosti zasebnih stanovanjskih hiš smo namreč na drugem mestu, saj razkošnejše hiše postavljajo samo še v ljubljanski občini Šiška. Tako so lani v naši občini zasebniki dokončali 53 stanovanjskih objektov, katerih povprečna mera znaša 178 kvadratnih metrov. Pripravila Tatiana Golob Društvo bolnikov z osteoporozo Terme Zreče - Celje - Nazarje organizira v drugi polovici junija 2005 v Nazarjah merjenje mineralne kostne gostote na petnici z ultrazvočnim aparatom. Prijavite se lahko pri svojem osebnem zdravniku (sestri) do 10. junija 2005. Pregled priporočamo osebam starim nad 50 let, ki še niso bile pregledane in rizičnim osebam. Za zdravje gre - vabljeni! ( ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ■ 14. KROG vodstvo Težko pričakovan derbi prvo uvrščenih ekip je upravičil pričakovanja. Čeprav po rezultatu sodeč ne izgleda tako, sta imeli obe moštvi svoje priložnosti, odločila pa je predvsem večja zbranost in daljša rezervna klop Radmircev, katerim zmaga proti neposrednemu konkurentu na široko odpira vrata do novega naslova. Zanimivo je bilo tudi na ostalih srečanjih in predvsem uspeh Gornjegrajcev v zadnjih trenutkih tekme z Rečico še lahko pomeša vrstni red tik pod vrhom. Čer-nivšek je s svojo najvišjo zmago sezone potisnil 0:0, Davidov Hram : Solčava 2:6, Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka : ŠD Mozirje 8:0, ŠD Rečica : ASC 2000 2:3. Lestvica po 14. krogih: 1. Razbor- Dobra obramba Razborčanov je preprečila, da bi se njihova mreža zatresla (foto: Franjo Pukart) nevarne vode, od tu pa kljub remiju še zdaleč niso izplavali mladinci Lipe. Rezultati 14. kroga: Ranč Burger : Razborje 0:3, MC Lipa : Žekovec Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka 20,6. Davidov Hram 18,7. Žekovec 12,8. ŠD Mozirje 10,9. Solčava 10, 10. MC Lipa 6. Franjo Pukart NAZARJE Sobota, 28.5., ob 20.00 Nedelja, 29.5., ob 17.00 BODI KUL-komedija Režija: F. Gary Gray Igrajo: John Travolta, Uma Thurman, Vince Vaughn, Danny De Vito, The Rock Čas je za nove prigode druščine, ki smo jo spoznali že v črni komediji Kdo bo koga... Kinematograf si pridržuje pravico do spremembe sporeda. M Šport, Organizacije, Kino NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Uspešna nogometna sobota na Ljubnem Naključje je hotelo, da so se preteklo soboto na Ljubnem v prvenstvenih tekmah pomerile prav vse ljubenske selekcije. Nasprotnik starejših cicibanov in mlajših dečkov je bil Mali šampion iz Celja. Starejši dečki so v tekmah z vodečo ekipo lige uspeli iztržiti štiri točke, enkrat so zmagali (3:1 ), enkrat remizirali (0:0) in dvakrat izgubili (1:2,0:1 ). Ljubenska ekipa mlajših dečkov si je dva kroga pred koncem prvenstva že zagotovila prvo mesto in s tem napredovanje v prvo ligo; nasprotnike iz Celja so premagali kartrikrat (3:0,7:0,5:0) in igrali enkrat neodločeno (0:0). Kadeti nizajo zmage še naprej. Tokratni naprotnik Žalec ni uspel resneje ogroziti že petnajste ljubenske zmage v prvenstvu, Ljubenci so zmagali prepričljivo s 4:1, gole pa so dosegli Marko Brin- jovc (2), Filip Fale in Žiga Rosenstein. Članska ekipa Ljubencevje v tekmi z vodilnim Malim šampionom, ki si je že pred tem nastopom zagotovil napredovanje v višjo ligo, iztržila točko. Prvenstvo se nadaljuje to soboto s predzadnjim krogom: starejši cicibani in mlajši dečki gostujejo v Šentjurju, kadeti igrajo spet doma z Rogaško, člani pa se bodo pomerili v Laškem. Jože Grčar Ljubno Podkrižnik : Moli šampion 1:1 (1:0) Ljubno: gledalcev 150, sodnik: Iztok Gornjak (Ljubečna). Strelca: 1:0 Uroš Vajngerl (21 ), 1:1 Dragomir Railič (63). Ljubno Podkrižnik: Apšner, Preskar, Naraločnik (Atelšek), Suhover-šnik, Retko, Ribič, Plesnik (Podkrižnik), Kugler, Vajngerl, Kos, Omladič. PODROČNO ATLETSKO TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL Tridesetkrat na stopničke Učenci osnovnih šol Zgornje Savinjske doline so ponovno dokazali, dajim kljub ne najboljšim pogojem kraljica športa ni tuja. Na področnem atletskem prvenstvu v Velenju so se tako v posamezni konkurenci kot mnogoboju kar tridesetkrat povzpeli na zmagovalni oder in takšnega uspeha res ni nihče pričakoval. Štiri zlate, deset srebrnih, dvanajst bronastih medalj in najvišji uvrstitvi v mnogoboju pri starejših učenkah in učencih je nadvse bogat izkupiček učencev osnovnih šol Zgornje Savinjske doline na nedavnem regijskem tekmovanju ob velenjskem jezeru. To je seveda dober obet in vzpodbuda za nastope na državnem nivoju. Predvsem pri mnogoboju sta izstopali osnovni šoli Rečice in Nazarij, najžlahtnejša odličja pa so si v posamezni konkurenci pritekli še Urška Jelen in Špela Mardžeto iz Mozirja, Mateja Mlinar iz Rečice ter Sergij Potočnik iz Gornjega Grada. Franjo Pukart STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko pištolo Petnajst strelcev se je v nedeljo, 22. maja, udeležilo strelske tekme z malokalibrsko pištolo v Gornjem Gradu. Na strelišču v Zagradišu so dosegli zelo dobre rezultate, najboljši pa so imeli tesen izzid. Tako je Nani Tiršek zmagal z 89 nastreljanimi krogi (3x10), s prav toliko zadetki pa mu je sledil Srečko Trogar (2x10). Daje šlo pri vrhu resnično na tesno, dokazuje tudi rezultat tretjeuvrščenega Boruta Kolarja, kije za zmagovalcem zaostal samo za dva kroga. Tomaž Trogar ČRNA KRONIKA • AVTOMOBIL TRČIL V KOLESARJA Radmirje: 20. maja popoldan seje na regionalni cesti Radmirje-Ljubno zgodila prometna nesreča, v kateri je kolesar utrpel telesne poškodbe. Vanj je trčil voznik osebnega avtomobila. Za nesrečo je bil kriv kolesar, saj se ni prepričal, če lahko varno zamenja smer vožnje. • ZAJCI NA DELU Rečica ob Savinji: V noči na 21. maj so neznani vandali na Rečici iz vrta pred stanovanjsko hišo populili zelenjavo. • OSTALI BREZ VEČERJE Ljubno ob Savinji: 21. maja popoldan je ribiški čuvaj Ribiške družine Ljubno ob reki Savinji opazil neznance, ki so lovili ribe brez dovoljenja. Policisti so na kraju opravili postopek identifikacije, zoper kršitelje pa bo ukrepal ribiški inšpektor. • UKRADEL SUŠILNO NAPRAVO Gornji Grad: 21. maja je neznani storilec v okolici Gornjega Grada oškodovancu ukradel avtomatizirano zračno sušilno napravo. Materialna škoda znaša okoli 150.000 tolarjev. • VLOMILEC NA OGLEDU Šmartno ob Dreti: 21. maja je neznani storilec vlomil v garažo stanovanjske hiše v okolici Šmartnega. Lastnik se trenutno nahaja v tujini, vlomilec pa iz notranjosti ni odnesel ničesar. • NADLEGOVAL KRAJANE Rečica ob Savinji: 22. maja je kršitelj v Spodnjih Pobrežjah kršil javni red in mir. Na javnem kraju je nadlegoval krajane, umiril pa se ni niti ob prihodu policistov. Zoper njega so zato odredili pridržanje do izt-reznitve. Ostalo grenkoje spoznanje, inje resnica -niso sanje. Da te nazaj nič več ne bo, saj si za večno vzel slovo. Spočij si delovne dlani, za vse še enkrat hvala TI. V SPOMIN 27. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi Srečko ŠTORGELJ Ostala je rana, ki težko jo je ublažiti in praznina, ki ni moč je zapolniti. Hvala vsem, ki s prijazno mislijo obstojite ob njegovem grobu, polagate cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi Le Bog usodo vodi. Le onprihodnost ve in zna. Kar reven človek blodi, to malo kaj velja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedija Franca KLADNIKA iz Luč (8.5.1924 - 8.5.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku in pevcem za opravljeno sveto mašo, lovcem, gasilcem za spremstvo ter g. županu za poslovilne besede. Posebna zahvala velja sosedom in vsem, ki ste mu v času bolezni pomagali in ga obiskovali. Žalujoči domači ZAHVALA Antonija DETMAR (26.3.1943 - 11.5.2005) Ob prerani izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica, pogrebnemu zavodu Anubis, govornici gospe Ani Kamplin, pevcem Vajnštajn in gospodu župniku Vratanarju za lepo opravljen pogreb. Žalujoči vsi njeni Portal Savinjske doline nnm OBMOČNO ZDRUŽENJE Na trgu 20, Mozirje, RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Tel: 03 5832 725 KRVODAJALSKA AKCIJA V LUČAH Obveščamo vas, da bo v sredo, 1. junija 2005, od 8. do 12. ure krvodajalska akcija v OŠ Luče. Na krvodajalski akciji boste lahko prejeli tudi potrdilo o številu darovanj krvi, katerega morate predložiti ob uveljavljanju popusta pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE.... JUTRI Tl ZAME! Srce tvoje večne bije, boleän več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, domje prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Upali smo, da bo zmagala njena volja do življenja, a vendar je prenehalo biti plemenito srce naše mame, ome, sestre in tete Marije FLERE iz Pustega Polja (23.3.1924 - 17.5.2005) V dneh, ko se spopadamo z bolečino, bi se radi zahvalili vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, besedo, mislijo ali pomočjo izkazali spoštovanje in sočustvovanje ob boleči izgubi. Zahvala velja vaščanom, g. župniku za opravljen obred, govornici, gasilcem PGD Gorica ob Dreti, praporščakom, pevkam in pevcem ter glasbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala tudi zdravnikom Mariborske bolnišnice, ki so naši mami lajšali bolečine med kratko, a hudo boleznijo. Sinova Stanko in Andrej ter hčerka Marija z družinami ?oORE™«,^ ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgomjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Papošle so ti moä in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Alojzije PETEK, ki je I6.5.2OO5 tiho odšla od nas. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, gospodu župniku Gračnerju za lepo opravljen obred, županu Cirilu za govor in Lučkim pevcem za lepo odpete pesmi slovesa. Še bosebej bi se zahvalil nosačem in sosednjim družinam Funtek za pomoč ob težkih trenutkih. Žalujoči: sin Ludvik in Maks ter hčerka Vida z družino Pot do mame Tine ne bo zamrla! ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in prababice Kristine POČIVALŠEK (24.11.1928 - 10.5.2005) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. mase ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času bolezni. Posebna hvala gospe dr. Idi Kramer in patronažni sestri Martini za pomoč pri lajšanju bolečin. Hvala g. župniku, g. Grudniku in pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Predporočna pogodba "Miha, me boš poročil, ko bova velika?" Tinka vpraša prijatelja iz vrtca. "Samo če bo tvoja mama pekla pecivo tudi meni." Preblisk spominov "Ko te takole pogledam v jutranji svetlobi, se spomnim najine poroke," reče Jaka. Olga: "Si pa romantičen." "Tisto jutro po fantovščini sem se splazil v hišo tvojih staršev, da bi te še enkrat videl pred poroko." "Ne bi me smel. To prinaša nesrečo!" "Res je. Vse kar se spomnim, ko sem pogledal skozi okno,... prav takšna svetloba je bila kot zdaj, ... da sem ugledal tvojo babico, kako pomerja poročno obleko namesto tebe ..." "Zdaj šele razumem, zakaj so se ti nočne more začele takoj po poroki!" Dvojna korist Bruno obuja spomine na medvojne čase in se pošali: "Meni je enkrat celo nek nemški vojak rešil življenje." "Kako?" zanima kolega. "Poročil se je s sosedo, katero so hoteli najini starši omožiti z mano." "Potem je Nemec rešil dve življenji." "Kaj so revo pripisali tudi tebi?" "Ne, tebi!" Starostne spremembe "Ženske po tridesetem so pa res nenasitne v postelji," vzdihne Karel. Ivan: "Meni govoriš! Moja ima pri postelji namesto nočne omarice kar hladilnik!" "Nisem mislil tega. Ankica je danes že tretja..." "...ki si jo položil?" "Ne, Ankica je danes že tretja..." "... ki te je naskočila?" "Ne, Ankica je danes že tretja..." "... ki si ji komaj ušel iz postelje?" "Ne, ki je šla k drugemu ..." A kaj bom delala nocoj? Ah, nič posebnega... Omejeni predlog Jolanda gleda TV dnevnik. Novico prenese sestri: "Si slišala, da v Nemčiji razmišljajo, da bi prepovedali kaditi med vožnjo v avtomobilih?" "Končno se je nekdo tega spomnil!" je Ula vesela vesti. "Saj je res nevarno, če se kaj zgodi med vožnjo, ti pa tičiš z glavo pod volanom!" Hugo Mušnik Povratni učinki Zdajšnja vlada ni preveč naklonjena kmetom. Zaradi slabo plačanih bolniških dopustov bodo med sezono kmetje morali za časa bolezni še več delati na poljih kot včasih. Tugo Mernik Namig na dvig "Polda, a bi kaj spil?" Linda ljubeče oblikuje besede v nevsakdanje vprašanje. "Raje ne bi," tudi Polda presenetijo besede, ki jih sliši iz svojih ust, "potem ne vem, kaj delam." Linda puhne cigaretni dim skozi ustnice, da obvije goloto partnerja. "Nič za to, meni je bilo kar v redu.” 2 - », čvn UA#-? —k 1 Izgini, venec je moj! Cvetke to koprive PREUDARNOST Redar in vzdrževalec Občine Mozirje Ferdo Hrovat: »Nikar ne mislite, da štriham tole odsluženo turistično brunarico, ker bi županu privoščil višjo plačo, ampak zato, da si bom prislužil dvojni pokojninski dodatek.« (POKOJNINSKI STEBER NA LOJTRI PRESS) PRILJUBLJENOST Referentka na Občini Ljubno Branka Voler: »Ne morem se načuditi, kako imajo naju z županjo ljudje radi, saj se po dolžini staža približujeva našemu nekoč ljubljenemu Titu, dosmrtnemu županu, se opravičujem, predsedniku.« (SLAVA JE VEČNA, DOKLER Sl NA OBLASTI PRESS) Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS OPORNI, VAROVALNI ZID IZ KAMNA AMERIŠKI ZGODOVINAR- CHARLES KARTONSKA EMBALAŽA AMATERSKO PETJE OB GLASBENI SPREMLJAVI NEGATIVNO NAELEK- TREN ION HRVAŠKA IGRALKA (BEGOVIĆ) MESTO V HRVAŠKEM PRIMORJU UNIČEVAL- KA ŽELEZA TOMISLAV NERALIĆ VERSKA LOČINA VOJAK, KI POSTAVLJA PONTONSKE MOSTOVE GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI STAR CITROENOV AVTO PREBIVALEC ARKTIKE, INUIT TRDITEV, DA DVE VREDNOS. NISTA ENAKI STAR, ZASLUŽEN VOJAK, DELAVEC ORGANSKE SPOJINE FEVDALIZMU SVETOVNO MORJE DENARNA ENOTA V ETIOPIJI POLOPICA Z MADAGAS- KARJA KAZENSKI STREL PRI NOGOMETU IZ KOTA JORGE ICAZA KDOR IZVRŠI SMRTNO KAZEN ALMA KARLIN SLOVENSKI SKLADATEU- KRISTIJAN VOZILO ZA PREVOZ TOVORA SNOV, NASTALA V NARAVI EGIPČANSKI SVETI PTIČ JAPONSKA IGRALKA.- MAČIKO PRIPADNIK INKOV GLAVNO PRISTANIŠČE V ALBANIJI SKANDINAV. DROBIŽ PREDSTOJNIK, VODJA, ŠEF EVROPSKI VELETOK NEKOLIKO OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK (EKSPR.) ORANJE (ZAST.) MEDNAROD. ORGANIZAC. CIVILNO LETALSTVO NEBO, NEBESNI OBOK (STAR.) NORVEŠKI ZGODOVIN.- JOHAN ERNST MONAŠKI KNEZ OD LETA 1949 Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: BEARD- ameriški zgodovinar- Charles ICAO- mednarodna organizacija za civilno letalstvo AJEAJE- polopica za Madagaskarja ČARMAN- nekdanji slovenski smučarski tekač- Ivo BIR- denarna enota v Etiopiji Avtoprevozništvo Janko Rahten s.p. Cesta v Loke 14, 3330 Mozirje Tel. in fax: 03 58 33 689 GSM: 041/635-715 * VSE VRSTE (kiper) PREVOZOV PESKA (za zidavo, omete, strojne estrihe...) IN MIVKE * PRIPRAVA DVORIŠČ ZA POLAGANJE TLAKOVCEV * STROJNA DELA (izkopi, odvozi, dovozi, planiranje, valjanje ...) * prevoz vseh vrst gradbenega materiala z avtodvigalom * nakladanje, razkladanje. x___________________________ Hvala za zaupanje. J KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 22. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. j~n~n f n Napovednik • Kulturni dom Gornji Grad Razstavi: Ustvarjamo iz lesa in Dobre prakse uporabe lesa (odprti do 1. junija od 16. do 19. ure, ned. od 9. do 12. ure) • Okrepčevalnica Bohač Nazarje Razstava slik Frenka Pustoslemška • Petek (27. maj), ob 19.00. Galerija Mozirje Klavirski recital pianistke Kristine Golob • Petek (27. maj), ob 16.00. Osnovna šola Ljubno Akademija v počastitev 200-letnice šolstva na Ljubnem • Sobota (28. maj), ob 9.30. TRC Jezero Velenje 10. športno rekreativno srečanje diabetikov Slovenije • Sobota (28, maj), ob 16.00. Laze pri Kokarjah 15. tradicionalni gasilski turnir za kip sv. Florjana • Sobota (28. maj), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert baročne glasbe: Glasba na vodi • Petek (3. junij), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert pevskih zborov ŽIVALI - PRODAM Težko brejo sivo telico - prodam; gsm 051/355-787 Bikca sivca, starega 6 tednov. Prodam. Tel. 583-52-05. Prodam nemškega ovčarja - sred-njedlakega, star je 10 mesecev; tel. 584-10-85. Prodam burskega kozlička za pleme, A kontrola; tel. 839-50-14; gsm 031/642-353. Prodam telico sivko, brejo 9 mesecev; gsm 031/780-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim bika in kravo za zakol in bikce mesnate pasme za rejo; gsm 031 / 533-745. DRUGO - PRODAM Prodam barvni TV - 63 ekr.; gsm 041/783-504 Prodam seno v kockah in jugo 55; gsm 051/357-683. Prodam obračalnik pajek - 4 vretena - brezhiben; gsm 051/355-787. OTROŠKA OPREMA ~ Prodam otroški stolček trip-trap in pisalno mizo; gsm 041/482-185. Prodam otroški avto sedež 8-16 kg; gsm 041/783-504. Prodam voziček inglesina cross za 1/3 cene in ustrojeno gov. kožo, tepih za 50 % cene; gsm 041 /662-497. Prodam vrtno samohodno kosilnico; tel. 03/583-15-89. Po ugodni ceni prodam jabolčnik -mošt, zelo dober; tel. 03/584-46-36. Prodamo: otroški tricikel, voziček peg perego, otroško posteljico, jeep gancho - otroški in pisalno mizo -veliko. Gsm 031/676-921 NEPREMIČNINE Najameva stanovanje v Mozirju ali okolici; tel. 031/289-626. VOZILA - PRODAM Prodam gorsko otroško kolo; gsm 041/783-504. Prodam gorsko kolo rog (moško), staro 1 leto - malo rabljeno. Gsm 051/223-753 Jaka; tel. 03/584-36-09. Prodam ibiza 1.94, bele barve, cena po dogovoru. Tel.03/584-53-46 ali gsm 041/783-687. Prodam subaru impreza compakt, letnik 1997, prvi lastnik; gsm 051/ 343-478. Prodam golf II. cld, letnik 91,5 vrat, 5 prestav, radio, evro priklop, šibe-dah, centr. zaklepanje; gsm 041 / 569-533, OSEBNI STIKI 36-letnik išče preprosto in pošteno žensko za resno zvezo. Kličite 031 / 836-378 ali pišite p.p. 40, 3312 Prebold. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV In knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišlvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45 10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks:03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota 8.-12. ure. Tei. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s. p., Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705 03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. TOPLOTNA TEHNIKA Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: 1. Kovinostrugar, 3 leta delovnih izkušenj. 2. Ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj 3. Elektrovarilec, 3 leta delovnih izkušenj. Informacije na tel. št. 03/ 703-84-90 ali Gsm 041/350-051 (g. Avgust). PESED toplotna tehnika; Justin Sedeljšak s.p., Prapreče 25,3305 Vransko. vina mmm, mit z mio ewoxuo a smsm ms& orn Telefon: » PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT ! "" C (B w >tf) *<£ O) co o _£? O O Q_ Q_ Q_ O- >CJ3 1XKBE OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 LO T— LO : CO "O c CD ro To c > IO o o o o > O Cl TD O 5 o o. Ó o o CD C C/D co Q- E co CD o o CĆ 'o' O h- E C co c~ o 10 let garancije ; J ' k AKCIJA Pojdite X nami V DEŽELO DIŠEČEGA TRAMINCA V tretje gre rado! Lani jeseni nam vreme kar dvakrat zapored ni bilo naklonjeno, da bi se udeležili trgatve na Plitvičkem vrhu pri Apačah, tokrat pa nam tudi vreme ne more preprečiti, da se V SOBOTO, 18. JUNIJA, ne bi odpravili na izlet v deželo dišečega traminca. Ogledali si bomo nekaj tamkajšnjih naravnih in kulturnih znamenitosti in obiskali vinograd Steyerjevih, kjer se bomo prepričali, kako raste krščena trta z imenom Savinjskih novic, ki smo jo posadili pred tremi leti. Danilo Steyer nam bo pripravil pokušino njihovih izvrstnih vin, ki v zadnjem obdobju pobirajo prestižne nagrade na domačih in tujih ocenjevanjih. Kaj bi si želeli še več? Ime in priimek: Ker smo večino potnikov za avtobus izžrebali že lansko jesen, je na voljo le še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavami! Izpolnjeno prijavnico nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 31. maja 2005, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Naslov: ~r*=> sam Dnevi keramike in kopalniške 30.5. do 11.6.2005, v trgovinah SAM d.o.o.. Mojstri odličnih cen, široke ponudbe blaga, svetovanja, dostave in ponudbe izvajalcev. SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI “SAM” NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760. 83 92 761. fax: 03/83 92 765 PRODAJNI CENTER “SAM” LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold WWW S2ÌITI Sl tel: 03/70 32 700. 70 32 704; fax: 03/70 32 710 " w n.oam.a«