Od kod je prišla naša živina?
Naši kraji niso skoraj ne eni naših domačih žival perva domovina. O domovini živali, ki jo zdaj domačo imenujejo, piše sloveči francozki naravoslovec Izidor Geoffrov-Saint-Hilaire sledeče:
Kosmopolitov, to je, žival, ktere bi živele v vsakem kota sveta, ni ne med ribami ne med golaznimi; so pa med ptiči in sesavci, in skoraj večino teh nahajamo po celem svetu, posebno pa konje, goveda, ovce, koze, mačko in še celo prešiča, pred vsemi pa psa. Iz tega se vidi, da človek ne more, kakor bi hotel, jih sem ter tje prestavljati. Ju-trove dežele, zlasti Azija, so perva domovina skoraj vseh takih žival,   ktere  so   že davno davno krotke.    Reči
v              *
se sme, da so zavoljo tega najkoristneje, ker ze tako dolgo človeku služijo. Med živalmi, ktere so bile najpred ukrotene, nahajamo zlo mnogoverstne plemena, kterih bi ne bilo poznati po njih pervotni divji podobi. Najbolj omikani narodi imajo največ plemen domačih žival, neomikani pa imajo večidel živino, ktera se malo loči od živine pcrvotne podobe, pa tudi malo različnih plemen imajo:
Slavni Geoffroy-Saint-Hilaire meni, da so imele živali svojo pervo domovine tako-le:
V  Evropi so doma: beli zajček, gos, navadna raca, labud, ligurska in navadna bčela.
V  A z i i so doma in od tod so se po svetu razširili: p e s, konj, osel, prešič, velbljud, dromedar, koza, ovca, g.ovedina, cebu, bivol, severni jalen, tatarski bivol, arui, gaur; ptičev: golob, kokoš, navadni bazant (jfazan), pav, gerlica, labudna gos, zlati bazant, sreberni bazant, bazant s kolarjem, zidna gosenca, ricinova in ajlantova zidna gosenca.
V7 Afriki so doma: mačka, podlasica, turška kokoš, kanaljčki, egiptiška bčela.
Amerika je pervotna domovina indiškemu pre-šiču, lami, alpaki, puranu, pižmovi raci, ko-šenilski uši.
Po številu ima domačih žival svoje pervotne domovine v Evropi 6, v Azii 27, v Afriki 5, v Ameriki pa 6.