lilija vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. Issued daily except Saturdays, Sundays and Holldays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 2667 South Lawndale Avs. \ Office of Publication: 3087 South l.awodale Avo. •Telephone. Kock wa 11 4004 LETO-VEAR XXXVI Cena lista Je $6.00 clu^It).t££oV^tmicr*n!« aS"" cSa^Si" "r mIiSTsCHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 4. DECEMBRA (DEC. 4). 1944 Subscriptiun $6 00 Yearly STE V.—NUMBER 236 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1017, authorized on June 4, 1918. Kolone tretje ameriške armade prebile nemško trdnjavsko črto! Ljute bitke divjajo na robu doline pred Koli-nom. Britska armada obnovila ofenzivo proti nemški sili v Holandiji.—Berlin naznanil evakuacijo civilistov iz Budimpešte, ko so Rusi prekoračili Donavo na južni strani mesta. Madžari mobilizirani za kopanje jarkov in gradnjo utrdb.—Enote ameriike bojne mornarice in letalske sile* uničile japonske konvoje PARIZ. 4. doc.—Oklepno ln pehotno kolono trotje amertške armado pod poveljstvom generala Pattons oo prekoračile roko Saar in prebilo Siogfrlodovo trdnjavsko linijo pri Sssrlsuternu. Nemci so bili pognani po ljutih bitkah is vzhodnega dola toga masla. Saarlautorn Je v rasvalinah in plamenih. Četo ameriške armade so okupiralo Sarre Union, važno žolosniiko križišče. 40 milj zap»dno od Metsa. Rehlin-gen in Wllhelmsbronn. Slednjo mesto loži 12 milj zapadno od Saarbruckena. industrijskega centra v Saaraki kotlini. Prva in deveta ameriška armada sla zavojevani v ljutih bitkah z nemško silo pri Indonu in Julichu na robu dolino pred Ko-linom. Čete devete armade so okupiralo Linnich ob reki Roer im Liefarth. stratogično mesto med Boockom ln Lindornom. V sektorju na severosspadni strani Durona. nemške trdnjavo ob reki Roer. oo oddelki prvo ameriške armado zasedli več stratogičnih poaicij. Nomoš-dsto trdnjavsko črto na Južnosapadnl strani Durona. Operacije ameriške armado na tej fronti podpirajo bojna letala z bombardiranjem nemških vojaških koncentracij. Ameriško čete so prodrlo tri milje daleč od Jungorsdorfa v rmeri Meroda in Brandenborg*. Pariz. 2. dec. — Oddelki tretje amerike armade so prodrli do reke Saar in se približali Mer-zigu, trdnjavskemu mestu Sieg-friedove linije, ki ščiti dostope do doline Nahe in invazijske poti v osrčju Nemčije. Naciji so pognali v zrak most pri Mer-/igu, ko se je oklopna divizija ameriške armade približala mestu. Ameriški letalci so vrgli čez -"»O ton razstrelilnih bomb na utrdbe Siegfriedove linije. Glav. ni del nemške sile je prekoračil most pri Merzigu, preden je bil pognan v zrak. Pehotne in o-k lopne eno tretje armade so za-*'dle Hilbringen in dve drugi naselbini na drugi strani Mer-*iga. Mrrzig ščiti dolino ob reki Moselle in cesto, ki vodi v Co-blenz, Mainz in Frankfurt ob "ki Ren i. Ameriška pehotna divizija je zasedla Felsberg po ljuti bitki z Nemci. To mesto feži dve milji južnozapadno od Saarlauterns. Druge divizije ameriške ar-made so se približale Saarbru-♦ k»-nu, največjemu mestu v Saurski kotlini. Deveta ameriška armada, katere poveljnik je general Simp-je v akciji na ozemlju, ki je Oddaljeno 23 milj od Kolina »n 27 milj. od Dusseldorfa. Za-« dla je pas ozemlja na zapadni strani reke Roer med Linnichem »n Julichem. Sedma ameriška armada je zasedla nadaljnje pozicije na ae-v< rni m južni «tranf Strasbour-glavnega mt»sta Alzacije. _v | prodiranju proti Haguenauju. j nemški z.alagalni bazi. Prej je j kupirala Gesthetm in Stozheim, j milj južnozapadno od Stras-iK.urga. .Druga briUka armada pod po-' ' Ijstvom generala Dempsevja )*- obnovila ofenzivo proti nem- ki Mh v Holandiji. Ljute bit- divjajo pri Meuse. - General Dwight D. Ei-senhower, vrhovni poveljnik zavezniških armad v Evropi, je obiskal to fronto in konferiral 2 generalom Dempseyjem. London. 2. dec. — Radio Berlin je naznanil evakuacijo civilistov iz predelev Budimpešte na vzhodni strani reke Donave. Mostovi na Donavi so natrpani z "vojaškimi in civilnimi' vozovi. Evakuacija je bile. odrejena, ko je tretja ruska armada prekoračila Donavo na južni strani Budimpešte. Nemške sile bodo, kakor vse kaže, skušale držati Pešto na vzhodni strani Donave, da za-drže Ruse. Poročila trdijo, da so Nemci mobilizirali Madžare za kopanje strelskih jarkov in gradnjo utrdb na južnozapadni strani ogrskega el a vnega mesta. Rusi že več tednov naskaku-jejo predmestja na vzhodni strani Budimpešte, center vojnih industrij in komunikacij, ki spajajo Budimpešto z Jugoslavijo, severno Italijo in Čehoslo-vakijo. Budimpešta je brez vode, elektrike in plina, ker so ruski letalci razdejali vodovod in električne centrale. Moskva.. poroča, da je tretja ruska armada okupirala nadaljnjih 60 naselbin zapadno od Donave in na južni ter južnozapadni strani Budimpešte. V zadnjih dneh je ta armada ujela čez 6000 nemških in ogrskih vojakov. Berlin poroča, da so druge sovjetske enote prekoračile Donavo pri Kalosci, 60 milj južno od Budimpešte. Leyte, Filipini. 2, dec.— Vsi japonski poskusi, da ojačijo vojaško posadko na tem otoku, so se izjalovili, poroča glavni stan generala Douglasa MucArthur-ja. Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile so uničile tri japonske konvoje v zadnjih štirih dneh. Bombe in izstrelki so potopili 29 japonskih transportov in 1B ladij, ki so spremljale trunsporte. Tonaža potopljenih transportov in ladij je znašala 1037750 ton. Najmanj 26,000 japonskih vojakov je bilo ubitih ali pa so utqpili v vodah pri Filipinskih otokih. Razdelitev posestev v Bolgariji Zakon o kolektivnem obdelovanju zemlje Komunist Thorez se vrnil v Francijo Velika množica ga pozdravila v Parizu Parls. 2. dec. — Maurice Thorez, tajnik francoske komunistične stranke, se je vrnil domov iz Moskve, kamor je pobegnil po izbruhu druge svetovne vojne in se izognil službi v armadi. Začasna francoska vlada ga je pomilostila in ne bo postavljen pred vojaško sodišče na obtožbo dezertaeije. Thoreza je pozdravila, velika množica v Parizu. V svojem govoru je predlagal organiziranje velike francoske armade, katera bo lahko premagala vse ovire. Dejal je, da govori o velečini Francije so brez,pomenu, če, ne bo ustanovljena močnu armada. Vodja komunistov je predlagal reorganiziranje francoskih vojnih industrij in uposlitev čez pol milijona delavcev, ki so brez dela v pariškem distriktu. Demonstracije in : nemiri v Rimu Vladna kriza ie traja Rlna, 2. dec. — Demonstracijo in nemiri so izbruhnili med mo-narhisti in republikanci v Rimu v momentu, ko se premier Iva-noe Bonomi zaman trudi v naporih, da formira nov kabinet. Levičarske in desničarske grupe so mu odklonile podporo, dočim druge stranke, ki so bile repre-zentirane v koaliciji, kažejo mlačnost. Nemiri so nastali, ko sta prestolonaslednik Umberto in Bonomi opazovala parado italijun-skih čet. Republikanci so predrli policijski kordon in potegnili zastavo z znakom savojske dinastije s spomeniku Julija Cesarja in jo nadomestili s komunistično. Sledila je bitku, ko so monarhisti skušali odfdruniti to zastavo. J Policija je potem šla v akcijo in razpršila izgrednike. Več iz-grednikov je bilo ranjenih in u-retiranih. Skrbi premier ja Bo-nomija so se povečale zaradi u-stanovitve "legije lakote". Vo-iji tf so i iu/i i • • i • 111 pohod i"» rimskih ulicah m lljavfll, OS bodo zahtevali živila zu naslče-vanje lačnih prebivalcev. Mario Ghinelli, bivši tajnik fašistične organizacije v Bolog-ni, je bil aretiran v Neaplu On je pred leti napadel Aitura Tos-coninija, slovitega dirigenta, ker ni hotel igrati fašistične himne v gledališču. Ghmelli bo pri|K.IJan v Kim, adf obljubila pomoč vojni veteranom Green in v$i člani ekse-hutive ponovno izvoljeni PRIHODNJA KON-VENCIJA V CHI-CAGU New Orleana, La., 2. dec. — Amerišku delavska federacija je zaključila svoje konvencijo z obljubo, du bo'storila vse, kar je v njeni moči, zu povojno u-jxislitev vojakov, ko se vrnejo v civilno življenje. Navezala bo stike z organizacijami vojnih veteranov in industrijci v-svrho rehabilitacije veteranov. Delegatje so na zadnji seji sprejeli resolucijo proti obveznemu vojaškemu vežbanju in konskripeiji po zuključenju sedanje vojne, Predlog, du federacija ojači stike s svobodnimi delavci po vsem svetu, ne pa z ruskimi unijami, za vzdrževanje trajnega miru Je bil sprejet. Voditelji ADF so zavzeli stališče, da zveza z ruskimi unijami, ki niso svobodne, temveč le orodje sovjetske vlade, ni mogoča. VVilliam Green je bil ponovno izvoljen za predsednika federacije. Ponovno so bili izvoljeni tudi vsi člani ekaekutivnega sveta, katerega tvorijo tajnik-bla-gajnik in trinajst podpredsednikov. Green je že 20 let predsednik ADF. V svojem goviru po sprejetju nominacije je Green izruzil upu nje, "du se bodo nekateri izmed onih, ki so nas zapustili, vrnili v federacijo v bližnji bodočnosti." V mislih je imel rudarsko uni jo UMVVA. Gie*»n je naznanil, da bo po povratku v VVushing ton obiskal Johnu L. Levvisu, predsednika l!MWA. Konven cija je prej sprejela predlog, nuj eksekutivu stori korake z.ii vrnitev rudarske unije v ADF. Pred zaključenjem kon vene i Je je bilu sprejeta resoluciju : apelom na Veliko Britanijo, naj revidira svojo politiko glede pri seljevanja Židov v Palestino. Tu nuj |M)stune domovina Židov. Mesto Chicago je bilo izbrano za konvencijo ADF prihodnji leto. Konvencija se bo vršila v oktobru. Izjava o streljanju talcev ________ Proklamacija francoskega generala pojasnjena Parii. 2. dee — Glavni stim generala Elgenhowerjs, |*»verj-nika zavezniških sil v Evropi, je objavil izjavo, v kateri je po jusnil, du med talci, ki bodo morda ustreljeni v Btrasbourgu. Domače vesti Poroka Bridgeport, O. Dne 11. nov. se je poročil John Blatnik, član društva 13 SNPJ, ki se nahaja v aviatični šoli v Mucvml Fickiu. Ala. Nevesta je poljske narodnosti po imenu Gludvs Veleha. Boloaon ln smrt Greensburg, Pa Tukaj je umrla Louisa Jordan, domu s Pri makovega na Dolenjskem Zapušča moža, sina in tri hčere. Bila je članica društvu 223 SNPJ. — Operaciji si' je moral podvreči Matt Kristan, predsednik društva 223, ki je bolan od septembra. Bolna je tudi člu-nica Anna Jereb. Nov grob v Mlnnoaoti Duluth, Minn. - Po daljši bolezni je umrl v Aurori Ludvik Drobnich, star !S3 let in doma iz Sodražice pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapušča ženo, dve hčeri, sestro mrs. Tisol v Viiginlji in mnogo sorodnikov*-— V bolnišnici St. Mary'Ss.v Duluthu Je srečno prestul operacijo Frank Zorman z Klvju, član društvu 20 SNPJ. Padla na Pacifiku Joliet, 111. — V bojih nad otokom Bonin na Pacifiku Je 21. okt. padel S-Sgt. VVillium Plut, star 21 let, sin družine Marko Plut. Služil je kot strelec na bombniku Liberutorju. Bil je član KSKJ. — Dne IH nov. Je umrl LtO Ivnik, . lun K.^KJ Zu puča ženo, dva sinovu (enega v vojni Franciji) in dve hčeri. Ely, Minn. — Družina John B. Grahek je bila obveščena, da je padel na Pucifiku njen sin Kd vvurd, stur 20 let. General De Gaulle socialist na •jtoir ! čelu pouske MM ubfžne vlade Diskuzije o sklenitvi pakta London. 2. dce. — Charles de Gaulle, začasne francoske vlade, je dospel v Rusijo. Njegovo letalo je pristalo na lotulišču v Uaku, kjer so genOTala pozdravili sovjetski uradniki. Na svoji,poti v Moskvo se je De Gaulle ustuvil v Stalingrudu, pozoriiču velike bitke, v kateri je bilu nemška silu poražena. V Stalingrudu je general zasedel vlak, ki Je odtinil proti Moskvi V Moskvi bo De Gaulle imel važne razgovore z maršalom Stulinom in drugimi sovjetskimi voditelji, Ti se bodo nanu-šuli nu sklenitev vojuškegu paktu med Francijo in Huaijo, usodo Nemčije po zaključenju vojne, status Purenja in zupadne Nemčije in kolektivno zaščito. Fruncosko ljudstvo zahteva gačrtanje nove meje med Francijo iti Nemčijo ob reki Reni. Belgijska vlada sc izmotala iz krize Socialisti ostanejo v kabinetu Bruselj, Belgija, 2. dec. — Odločitev socialistov, da ostanejo v vludi premierja Huberta Pier-} lota, je ublažila krizo, ni pa od- Pfe. John i pr0V||n trenja T* vlmln ne u-Teshel, M. P., piše iz Francije, ž|v§ /HUpMnja |jud*tva. du se je tam sestul z mladim slovenskim ujetnikem, domu od Črnomlja, ki ho g« frcmcl prlaf- lili v svojo armado. V osti la Wlllarda VVillard, Wis. -r Pri družini John Pernlcb so se oglasih« rojenice in pustile sinčku. — Mesno je zbolel Joseph Pekol, ki Je bil odpeljan v bolninico v Marshfield. Njegovo . stanje je kritično. ■ V bolnišnico v F.uu Cluire je bilu odpeljana tudi žena Franka Petkovška, ki Je morsls podvreči resni operaciji. Ia Clovolanda Cleveland. Dne 28. nov. je umrl Jacob Abium, stur M let. humski, doma iz. vusi Slideja, fu ra Brezovlcu, Notiuiijhkb V Sociuliati bodo dobili dve novi fMMrtctjt v kabinetu viaradl resig- nacije komunistov v znuk pro* testu, ker Je Plerlot odredil razorožitev grup, ki so vodile odpor proti nemški oku|>ueijski kili. Socialisti bodo imeli sedehn izmed IH ministrskih pozicij, isto število kot Pierlotova kutolišku stranka. Odločitev, du socialisti ostanejo v vludi, .je pudlu nu konferenci s Pierlotom. Nu tej je premier dni zugotovilo, du bodo člani odpornih grup dodeljeni redni armadi, o prosekucljl ko-luboi utorjev ln luzširjenju clulne zaščite. Stavka cestnih železničarjev v Kuihlju, kuteio ao obsojali vikIi- General Obnova naporov za predsednik ■ . * ■ zblizanje 8 sovjetsko Rušijo KMEČKA STRANKA V OPOZICIJI London. 2. dec, — Poljaka vladna kriza je bilu rešenu s formiranjem novegu kabineta. Predsednik nove vlade je 68 let stur soeiulist Tomusz Arciazevv-ski. On je v deklaraciji, objavljeni po zuprisuienju novih ministrov, izjavil: "Moju vlada bo storila korake v svrho dosege trajnega sporazumu med poljsko republiko in sovjetsko Rusijo v soglasju načel mednarodnega sožitja Atlantskega čiuterja. Njen cilj je zuščitu vitalnih interesov o-beli držav. Poljska, bo ostala zvesta zvezi z Veliko Britunljo in poglobila bo /Vezo s Francijo in Ameriko." Premier se Je v dekltiraciji Izrekel tudi zu kooperacijo a Če-hoslovakijo. Vlada bo akrbels, du postu ne Poljsku politična in socialna demokracija in uveljavila bo nov volilni xukon, sloneč na splošni, enaki, direktni in tajni votlini pravici. Ta zakon bo nadomestil sedanji diktato-lični »istem. Vlada bo uveljavila socialne reforme in načrtno goNpodsrstvo v industrijah in poljedelstvu. Vprušatije na jeziku Vseh, ki so opuzovali Tiizplet poljske krj-se,'jo: 7.uknj Je bila vlada premierja Stanislava Mlkolajczyks, ki je skušalu uveljaviti vse zdaj naznanjeni reforme, strmoglav-IJena? Dejstvo Je, da nova vlada ne bo rešila problemov, ker imajo v tej večino sovražniki sovjetske Rusije. V vladi ao štirje aoclalisti, dva narodna de-niokiatu In dvu krščanska demo-krsta. Kinočku strunku, ki Je najmočnejša in kutere vmlju je Mikolujez.yk, ni reprezentirans v kabinetu. Tu stianka bo vodilu opozicijo proti vladi. Socialisti, ki so stopili v vlado, ao poleg premierja Jan Stan« zyk, Jan Kwajiinaki in A* dum Prager. Ameriki je živel 34 let iu bil Je telji unij, vlada in aocialisti, Je člun SDZ. Tukaj zapušča brst«, [bila končana Komunisti ae ail- Pomoini justttni tajnih Lit tel I odstavljen VVusliiiigloii, D, C., 2. dec Istanbul. Turčija. 2. dec Radio Sofija poroča, da je bila ustanovljena p<»sebna komisija, v katere področje bo spadala razdelitev državnih posestev v severnih in vzhodnih bolgarskih kjer bo postavljen pred iaklišč-e, irJZ, .............. -av. zločine, v starem kruju pa mater, dva! no Jeze na »miuliate. Ust IM brata in dve sestri. ■ Kisli« Koc- Diapeau Houge, glasilo kotnuni-junčič je bilu obveščena od voj- stične stranke, očita socialistom, ■ negu departmenta, du je bil njen da ao se pridružili reakciji v ob- |-On je ain družine John Kocjan- list je primerjal Pterlota (ii»eb- ,,u»čMikoni Littellom je končal čič, stur 24 let. Pri vojakih se belsu, ministru nacijske piopa-1 |JlCij^dnlk Roosevelt z odslovi-nahaja ik! novembru 1042, pre-lgande, v |»otvai junju dejstev j ivijo slednjega Littell je bij ko morja pu od prošlega julija | Paul II Hpaak, zunanji mlnia- udatsvljen zaradi nepokorščine* Iz. bolnišnice ae je vimls na tei ln sociullat, je bil za ustNiii»-joyaodo dobili I ^»lamentu, naj Velika Butam je sledila objavi proklama« ije band E Kimmel in general Wol-j Itelgljsko vladno kuzo, ao »ola generala Jacque»a LeClerca, po-' tei C Short, poveljnika umeri- zanikana General George Ki veljiilka ok lopne divizije prve Ak« pofmirske in kopne aiJe v skine, poveljnik ^Zavezniške al«- zatn uiiju poljedelski delavci in njihove | a preVzame Tripoli in Benga/i, dohafb družine. Okrog 7.r».000 oralov zemlje je Ijiiik.i oklopne ............... f----------- ... ■■ t fluncoake armade, du bo pet J pearl Hsiborju |ir«d japonskim v Belgiji, je dejal du je zavrnil 'nemških talcev ustreljenih z« napadom, ne boata prišla pred «|>ele premierja Pierlota, n;ij vsakega umorjenega franeiaike'- j vojno aotiiš< e Oba sta bila ««1 to aile pomagajo |")| pa vojaka, • 'stavljena po napadu na Pearl piotlvladnih demon di.elj I .. i,. t f mi l/"i Naznanilo dostavlja, . Zavezniške arnuide m- di/. " , i t. ^ ..... l. da m lai u/eiskava liaoaljevalu ženevske konvencije, ki um ' j bilo že razdeljenih m«l družine Vlada je uveljavila tudi z^ikon za kolektivno obdelovanje zern-Ije. Kolektivno obdelovanje l*> prostovoljno i i z jerho kmetij v okolici onih, ki osvoje kolektivni mesti v Afriki, v in- pie|»»vedujejo repHsallje |>ioti tereau zašč-ite svojih mtereaov v vojnim ujetnikom." * |/la-o iz pristanišč-ni terenu zaičil Si(aioZA*mlju. Angleži napadli f nemške parnihe London, 2 de« Angleški letalei m> najedli nemško bro-»Idovje v bližini obrežja severm tiri^a sdmiralit#ta Ven Iu .Sistem. Lastninske pravice do ' posameznih parcel ostanejo v 1 Norveške, p" veljavi. Kolektivno obdelovanje B^m.bf ksttre mi vrgli. poto-VierlingstMM-ku. j zemlje prifdvideva -kupne nap'» jpile m pošk'ai<*\ • le i »>a, nem' in Wansaumu ♦♦!> leki re za večjo produkcijo pridelkov jikih paho lov, jeva Streljanje tulcev je nemška metodu Izvajali a*» jo V Fian nji hi drugih okupiranih državah pri zatiranju odp»#rnih gibanj Geneial LeClere je bil la/ie-(* n dolžnosti kot vojaški poveljnik v Straitaiurgu. glavronm mestu Alzafije, ki ml ga okopi-rarle zavezniške e|» /ne gaide, ko je obiskal ta-borišče rumunskih »lelav»ev Die^leou N< mčija Sirns je lal tržko ranjon v at« itatu Gesta-uivrl 4*- moo ujeli atentotorja Hlvki notranji tajnih Fall umrl I * 1 KI paao, Te* . 2 de. AlbeM H Koli, notranji tujruk v lluid- lingovl adminlstioeijl, je umi l v htui oil i HA lel On je bil zaple ten v trufaitdonifkl škandal in na obiavnavi obsojen v enoletni za|»»»f in pla< Mev kazni $100,000 Full je bil spoznan za krivega pri du p* t>t| IhIci alna o Ulllau. Ca I nyju, uljoei zai ti |K««lkuptiim i/r»«n uljna jailja pil Klk I K«iw*rdtj L l><'he OI .OM i >t' O Him, 'J der — List Libera Rtu r npa, glasilo Italijaiiakih od-pomih grup, |aiioča, egntlo Iz ,«v< »ne Italije v osvobojeno Ki uric i jo Anglija naj da neodvisnost Indiji ii idoli, 2 dec Ulairlt Pelt hlck I .a wi « nce Je u|a liral nu vlado v puilamentu, naj stoli korake glede podelitve nefid-vunoati Indiji Dejal je, da Indiju |»Mlptru vojne napore Velike Britanije ln da m- indijski vnj.iki bore proti Nemeem v Italiji iu proti Jaf>oiK'«mt ns Dalj-1 nem vzh sa Chlcago ia okolico ?cTto797.£~c.\o le«c «.75 ia ool If, »a lnoWvo I«.00. • u t »t^ lor tho U ni tod Slatai $5: Helen Tiso, Jerry Zene, Tim Prelesnik in Olga Martinjak. ' Podružnica št. 25 SANSa bo zaprla.svoje relifne prostore na 3936 W. 26th St. v sredo, 6. decembra. Kdor še ni oddal svoje obleke in drugih potrebnih stva ri, naj odda do tega datuma. Naše knjige pogrešajo še precej Potresi v Belgiji Belgijo io zadnje dni začeli pretresati veliki socialni potresi, ki bi »e gotovo razvili v civilno vojno,-ako bi se tam ne nahajala oborožena anglo-ameriška sila. Konflikt je nastal med partizani in Pierlotovo zamejno vlado, k* ».e je vrnila iz Londona in pričela vladati tako kot da.bi s< v zadnjih štirih letih ničesar ne zgodijo v Helgijl, Zadnje dni se je poka/alo, da je Pierlotova vlada na eni m ljudstvo na drugi strani, med obema pa je globok prepad. Ta ptepad gosta ja /. vsakim dnem večji. Konflikt je nastal, ko je vlada odredila razorožitev vsega podtalnega gibanja, ki se je borUo proti okupatorju in pomagalo za-vt/ntkom Izgnalli^emce i/, dežele. To gibanje je zadnjih par let zajelo Široke ljudske plasti in delalo nacijem ter domačim kvizlin-Jtnm velike prtflavret-. Sabotaža Je bila zelo razširjena m efektivna. %Maisikuk partizan je seveda plačal z življenjem, ali pa njegova djužina. Nemci so tudi v Belgiji morili talce. Zadnje mesece pred invazijo so anglo-umcriškl letalci tudi v Belgiji zmetali a padali mnogo orožja in municije in tako oborožili podtalno gibanje. Kot Altom vse Evrope, je tudi Belgija zrela za socialno revolucijo. Piodvsem zahtev« ljudstvo iztrebljenje vseh kvizlingov, malih in velikih, katerih tudi \ Belgiji ne manjka. Sploh so s tem rlščenjem put tirani sami piičeli lakoi pu osvoboditvi dežele. Ker konservativna Pleilotova via< a vidi v tem rebelnein gibanju veliko ntvarnofct nr samo /,a "m I," marveč tud' za kapitalistični sistem, zalo je odtedtla razoiu/itev partizanov. Kakor je razvidno, una belgijska vlada zaslombo tudi v anglo-amattskt oboroženi uli Ku so zadnje dni nastale spontane stavke ix* vm J dežel' m oklteana ie b'la tudi generalna stavka, lahko pitde do tega, da tx>do zavezniki vojaki |>ognani, da zaduie to re-volto. Ce pnde do slednji u>« bo to voda na nacijskl mlin, kar bo (■oobbels imenitno izrabil /.4 *vojp propagando, Kraneo>ka pmvt/ouena vlada je stala pred enako situacijo, toda Podtalno vojsko je enostavno pri-notično milico, sestojeeo večinoma na podlagi kompromisa s partizan-lufttla /a policijsko rezervo. ,1 / l>« Guullem na čelu Je pokazala. u« ............ »kepi naroda kakor pa tz zamejstva doUa bel g 1 j* ka vlada Ce b1 In l De Gaulle tako napravil: zahteval enc*tavno r: /< io>»tev francoske civilne armade, hi intel tudi revolucijo na »vojth rokah ljudje k« toliko potrpeli pod krutim m barbaisktm okupatorjem. »e IhvIo ih> vseh okupiranih deželah bianili razorožitvi dokler ni počiščena domača svojat, ki je sodelovala z okupatorjem In ta avojat n. predvsem nahaja v "višjih' kioglh. ki šo ae hib še Dird vujno oklenili fašizma «n |M>atali Izdajalci svoje domovine In da se lem • lementom prepreči zaipetni p \iuiek na krmilo, nl lxtljie>»a zdravila kot Jc oborožena ljudska mass. i * ZGODBA O CIGANČKU Bellingham. Waah.—Ali ste že slišali zgodbo o cigančku, ki jc v gnječi na semnju izgubil svojo mater, jokal in jo klical? Hudo-mušneži pa so se iz njega norčevali, namesto da ga bi tolažili. Rekli so mu, kazoc na meščansko gospo, češ, ali je to tvoja mamica? "Ne, ne! Moja mamica je lepša," je joka je odgovoril ci-ganček. Ciganček je govoril resnico, kar mu je velevalo srce. Njegova mamica je bila zanj najlepša žensk« na svetu; menjal je ne bi z nobeno drugo.' Tisti ciganček bi gotovo več prispeval v pomoč svojega rodu kot Slovenci za svoje bedne brate, ako se bi nahajal v enakem položaju. Ta obsodba ni daleč od resnice, zato je toliko bolj žalostna. Pravimo, du smo majhen narod, kar V resnici smo, ampak delamo te še manjše s tem, ker se ne odzovemo klicu bednih rojakov v stari domovini. * Res je, da mnogi izmed nas našim materam ne moremo pomagati, ker so v grobu. Naša sveta dolžnost pa je, da pomagamo našim bratom in sestram, ki govorijo naš jezik in prihajajo iz našega naroda. Ce smo še tako zakrknjeni, ne bomo žalili spomitia naših mater. Marsikdo izmed nas bi postavil spomenik na grob svoje matere, ako bi mogel, kajti tako visoko spoštovanje goji v svojem srcu do nje. Sedaj je na preizkušnji naš narod v svobodni Ameriki, da pokaže sočustvovanje do svojih lastnih ljudi v stari domovini-— z dejanji. Sedaj je čas, da poka- ščak $2, po $1 pa M. Menton, "slovenskih imen, ki niso daro- 1 vali ne v blagu in ne v denarju. Kadar darujete, darujte velikodušno! Ne izgovarjajte se, kot so se nekateri, da bodo darovali pri društvu. Na društveni seji pa ni zadeve prinesel nihče na dnevni red. In ni darovalo ne društvo in ne posamezjhi člani. S takimi ali enakimi izgovori pokažete, da je vaše srce kam nito do naših krvavo potrebnih bratov in sester v stari domovini. Denarne prispevke lahko pošljete tudi po pošti na naslov 2657 S. Lavvndale Ave., Chicago 23, ia Loula Zorko, blagajnik R. O. 25 SANS.' Mary Jurca, Frances Babič, John Plahtar, klub 114 JSZ, M. in F. Urbas, Joaeph Toplak, Jo-sephine Butala in neimenovan. Skupaj $45.20. Skupna vsota $700 se odpošlje na gl. urad SANSA.v Iskrena hvala vsem prispevateljem! Končno se želim zahvaliti vsem, ki so me obiskali v bolnišnici in na domu, tako tudi za poslane cvetlice, darila in dopisnice; nekaj dopisnic sem prejela celo iz daljnih držav. Bodite prepričani, da bom skušala ob prvi priliki naklonjenost vrniti. Človek šele v bolezni spozna vredhost resničnih prijateljev. Iskrena hvala vsem za bodrilne besede! Ka}herina Krainz. TRETJE RELIFNO POROČILO ŠT. 25 SANSA Chicago, lil.—-V zadnjem po ročilu se je glasilo, da je Valen tine Merso daroval $5. Pravilno je, da je daroval Valentine Mer-sol $10., Tam, kjer se je glasilo, da so darbvali po $3, se bi moralo glasiti po $2. Skupne vsote so pa pravilne, kot objavljene Od zadnjega poročila sem prejel sledeče vsote: društvo Pioneer 559 SNPJ $50. Nabrala Eli-zabeth Kure $60. Nabral Donald Lotrich $86. Nabrala Agnes Bo hinc $11.50. Mike Sifrar in žena $10 (izročila Fpances Vider). Dalje so prispevali blagajniku in v relifnih prostorih sledeči jao $5: Barbara Arko, Ciril Pichman in Nikolina Bozicnik. John Da-rovec $2. Po $1: Veronika Zadel, Math J. Turk in Mary Ko-vacich. Skupaj $20. Nabral Joseph P. Kristan $27.50. Prispe- 19 let. Nekaj mesecev po najinem srečanju sva se poročila. Prišla pa je vojna in moral sem k vojakom in nato na fronto v tujino. V tujini sem še sedaj in od leta 1941 nisem prejel nobenega pisma ne od žene niti ne od staršev. Kakor vidite, se je moja žena prej pisala kakor Vi, zato sklepam, da sta si morda v sorodstvu, ker sta oba doma iz iste vasi. Ako sta v sorodstvu, prosim, da mi sporočite.. Upam, da mi bo kmalu dana prilika svidenja z Vašim sinom, nakar bova skupaj odpotovala v Vaš rojstni kraj, kjer se bom prvič srečal s svojimi še nepoznanimi sorod niki. Ker imam v Ameriki več sorodnikov, Vas prosim, da jim sporočite moj naslov. Zelo Vam bom tudi hvaležen, ako mi pošljete njihove naslove, ako le mogoče. Nekateri teh so doma iz moje vasi» drugi pa so iz Šap-jan, namreč Prezimkov, Malje vae in Sankovič. Moj naslov je Sgt. Anton Simčič, lst Bat. Royal Jugoslav Guarde, tyliddle East Iskren pozdrav Vam, Vaši dru žini in mojim sorodnikom ter ož jii%rojakom!—Anton Simčič." Upam in želim, da se bodo so rodniki rrjadega Simčiča odzvali in mu pisali, zakar se jim v nje govem imenu toplo zahvaljujem John Poklar. PISMO IZ PALESTINE Milwaukee, Wia.—iz Palestine na Bližnjem vzhodu sem prejel pismo od rojaka Antona Simčiča, ki se nahaja v jugoslovanski aimadi. Lani se je srečal z mojim sinom Johnom v Egiptu, nakar je bil premeščen v Palestino, moj sin pa v Italijo. Simčič bi rad korespondiral s svojci, ki se nahajajo v Ameriki, a nima njihovih naslovov. Simčičevo pismo se glasi: "Cenjeni rojak Poklar!—Danes sem prejel pismo od Vašega sina Janeza iz Italije. Sporoča mi, da vas je že obvestil o najinem srečanju v Egiptu, zaeno pa mi je poslal Vaš naslov. Ne morem izraziti veselja, ki sem ga doživel ob srečanju z Vašim sinom, še bolj pa sem bil vesel, ko mi je f>ovedal, da ste doma iz Pograj ob kranjsko-primorski meji. Jaz sem bil rojen v Pas-jaku pri Jelšanah, kar ni daleč od Pograj. Leta 1939, ko sem bil v Reki, sem se seznanil z mladim slovenskim dekletom iz vali po $5: Rudy Ross, Joseph Koshak in Mihael Kusel. Frank j Pograj, z Ivanko Poklarjevo, hi.š-Robaus $4. Po $1: Ignac Jane,' na št. 68. Takrat je bila stara jo je Im>11 mojsteriko rt ključtla it>;ulaim ai inad«, o. j:r tovarniški delavcev oa n vkimt nlaml lazoroHa gasili- Dve čevljev in pol. Njegova glav« je tem so našli ponesre č i sona. ki je bil nekoč de >v-Štiri dni po požaru je »<• začel z obratom Dne 2. nov. je bil p< rj vojakom Geor?' To ni majhna krtin« «li kaj po- (Dalje na S. «tr»n" ponedeljek. DECEMBRA Govor maršala Tita pri pregibu čet Jugoalovanaka narodne osvobodilne vojske ns Banjici/ Belgrad Tovariši, možje, poveljniki, komandanti -n politični komisarji arodne osvobodilne vojske: Izražam vam svojo hvaležnost a viteško obnašanje pri osvobo-uniu Belgrada, nam vsem mile irestolnice. Osvobojenje Belgrada katero ste dosegli skupaj herojsko rdečo armado, je ocromoega zgodovinskega pome-n', V tem mučeniškem mestu je cd Uemi in pol leti zadan pivi odpor takozvanemu nepremagljivemu nemškemu osvoje-valcu. Dne 27. marca je prebivalstvo Belgrada, kakor tudi drugih mest, s svojim odporom odbilo, da se vda zavojevalcu, ki je do tedaj zasužnil vso Evropo. Ko so nemške Hitlerjeve horde. pijane od slave po evropskih deželah, izdajalsko napadle našo veliko zaveznico Sovjetsko zvezo, jugoslovanski narod je vedel. da je nastopil čas borbe. Jugoslovanski narod je dobil novo vero, da bo prišel dan svobode. Belgrajska mladina je pokazala heioizem, kateremu ni para v preteklosti in mladina je napadala nemška motorna vozila po beograjskih ulicah. Mladina Šumadije se je prva dvignila 'n kmalu osvobodila skenet vso zapadno Srbijo. Ko so nemški zavojevalci in lokalni izdajalci—Nedič in Mihajlovič— uspeli, da izženejo iz Srbije naše slavne Šumadijce—slavne srbske paitizane—šumadijska mladina je skupno s slavnimi Črnogorci odšla v druge dele Jugoslavije, da organizira bratsko edinstvo in da premaga kletega sovražnika, ki je hotel uničiti naš narod. Sinovi Srbije, sinovi Šumadije, sinovi Črne gore so nadaljevali in so se zvezali s svojimi brati iz Hrvatske in Slovenije in iz vseh drugih krajev in so herojsko vzdržali, rama ob rami, v borbi proti premočnemu sovražniku tekom treh in pol let pod najtežjimi okolščinami. Sedaj so se srbski sinovi vrnili, čeprav v znatno zmanjšanem številu zato ker «0 najboljši sinovi Srbije Izgubili življenja po gozdovih Črne gore, Dalmacije in Bosne, ko so širili bratstvo in edinstvo. Mal ali mnogo močnejši del se jc vrnil. On se je vrnil skupno b sinovi Hrvatske, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine v cilju osvo-bojenja in osvobodil je mesto Belgrad. Tu se ie prvič spojila rdeča armada ,/. narodno osvobodilno vojsko. Ulice Belgrada, natopljc* ne s ki \ jo vseh sinov Jugoslavija o natopljene tudi s krvjo nase herojske rdeče armade, sinov Sovjetske unije.Vse to je ogiomnega pomena. \ asa naloga je seclaj in naloga v >< h borcev, posebno iz Srbije, tla skupno z drugimi narodi " vobodite ostale dele Jugoslavija Sedaj bodo sinovi Belgrada "> Šumadije, Hrvati in borci iz ('im'ih. krajev osvobodili naše »" to Zagreb. Vaša naloga je, < ma ob rami z rdečo armado 1 kletega sovražnika iz 't( s krvjo prepojeno /i rt '"injajte se, kako je pred 1 "im lotom sovražnik vrgel "ie sile proti nam, da bi t On tega ne bo dose- gel. Mi bomo zmagali. Naši zavezniki—Sovjetska zveza, Veli ka Britanija in Združene države so imeli priliko, da nam pomagajo. Zaveznika Anglija in Amerika sta nam pričeli pošiljati orožje, municijo in vsa, kar smo potrebovali, po svojih slavnih zrako-plovcih. Danes Sovjetska unija, rdeča armada, sinovi sovjetske zemlje rama ob rami skupno z vami osvobojujejo tudi to državo. Tu v Belgradu je bilo ustvarjeno bratstvo naših velikih zaveznikov z našo namučeno deželo. —_________, Naša naloga ni samo, da osvobodimo našo državo, ampak da skupno z našimi zavezniki poženemo sovražnika v njegovo jazbino in tam pokončamo hidro, ki je hotela zasužnjiti človeštvo Tu v Belgradu je živel Nedič, največji izdajalec srbskega naroda. Tu so on in nemški zavo jevalci delali načrte, da bi uničili najboljše sinove srbskega narod > Tu, kot tudi v Zagrebu, so bili izdelani načrti, kako naščuvati brata na brata in uničiti naš narod, južne Slovane. Ali jugoslovanski narod je, po svojih najboljših sinovih, možeh narodnoosvobodilne vojske, pomešal vse te satanske načrte. Tu v Belgradu kot tudi v nekaterih drugih mestih je izdajalec Draža Mihajlovič delal načrte s četniki in brusil orožje, da bi dokončal zločin, katerega so začeli kleti izdajalci hrvatskega naroda, ustaši še leta 1941, tako da bi po porazu, ko bodo Nemci izgnani, mogel nadaljevati svoje hudodelstvo ščuvanja brata zoper brata. Misija, katero so sinovi Srbije, Hrvatske, Črne gore, Mace-donije, Slovenije vzeli na sebe, je bratstvo in edinost vseh narodov. Največja zmaga, katero jo do danes dosegla naša vojska, je baš to edinstvo in bratstvo. Belgrad, prestolnica Jugoslavije, je šele sedaj postal prava prestolnica vseh Jugoslovanov, mesto, katero bodo vsi Jugoslovani ljubili, za katero so vsi sinovi Jugoslavije prelivali svojo kri. Od danes naprej moramo od tukaj, iz Belgrada, slediti onim idealom, ki so nas vodili skozi težke dni* idealom bratstva, edinosti ter velike srečne Jugoslavije. Vaša dolžnost je, da ne samo potolčete kletega sovražnika, ampak da budr*) pazite na ono, kar smo si pridobili, na ono, za kar je okrog 200,000 najboljših sinov našega naroda, mož narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov dalo svoja življenja. Okrog milijon uničenih, ubitih in zadušenih sinov Srbije, Hrvatske in drugih delov zahteva, da budno varujete, kar smo pridobili, da naš narod ne bo nikoli več doživel tega pekla in nesreče. : V naši zemlji in v tujini so še ljudje, ki špekulirajo z možnostjo meščanske vojne. Ti načrti se nikoli ne bodo uresničili. Mi dajemo roko sprave vsakemu noštenemu državljanu te državo, ki ie odslej pripravljen sodelovati z nami na rekonstrukciji »n povzdigu naše nesrečne, razdejane domovine. Pripravljeni smo to storiti. Zunanja situacija to od nas zahteva. Interesi itiutkki M E xtra Bonds! 1 Nekaj o španskem vprašanju •--—* naše domovine zahtevajo od na*. da zberemo vse energije, ki so v korist naše domovine in vse one, ki isjireno želijo, podobno možem narodno osvobodilne vojske v boju, da zopet zgradijo našo domovino in založijo^vse sile, da bi čim prej bile zaceljene rane, katere nam je zadala ta strašna vojna. Pri vsem tem mi opozarjamo vse one, ki špekulirajo doma ali v tujini, da se kruto varajo, če mislijo, da bodo sadovi, radi katerih je bil prelit ocean krvi, za nas izgubljeni. Mi teh sadov nikdar ne bomo dali drugim. Naši bodoči naraščaji nas radi tega preklinjal*, ker mi smo obvezani, da jim predamo vse, kar smo priborili. Mi moramo ohraniti našo novo federativno, demokratično, Jugoslavijo, v kateri bo vsak pošten državljan imel polno pravico, da samega sebe afirmira, kjer bo vsak imel dela in priliko, da se uči in vse, kar je nujno kulturnemu človeku. Mi nočemo biti zastavljeni drugim narodom. S to borbo smo mi dobili pravico, da sodelujemo v tej vojni in graditvi nove in srečnejše Evrope, ne samo Jugoslavije, pod enakimi pogoji kot naši zavezniki. Prepričan sem, da bodo ta stremljenja našega naroda sprejeta od strani naših zaveznikov in da jih oni že sprejemajo. Mi želimo in moramo, rama ob rami z zavezniki uničiti največjega sovražnika človeštva, da potem skupno z zavezniki zgradimo boljšo bodočnost za evropske narode in boljšo ter srečnejšo bodočnost za jugoslovanske narod Na koncu vam kličem, da vztrajate v tej. resni borbi, ki še ni dokončana. Bliža se dan, ko bo vsa naša domovina osvobojena. Živela naša slavna narodna osvobodilna vojska! Živela srečna, federativna, demokratična Jugoslavija! Živele vojske naših zaveznikov, Anglije in Združenih držav! Živelo bratstvo narodov, pridobljeno s krvjo na vseh bojiščih Evrope in Afrike za boljšo in srečnejšo bodočnost! Smrt fašizmu! Svoboda narodu! '»ki sanita)ci v akrt)| na bolni fro7tl n* Holaedakem. Svo-»njenim tovarišem gredo na pomo^ tudi sredi a*Jhu|šeg* Albanija in njeno razmerje z Jugoslavijo London. (ONA)—Zog, albanski kralj, je zaprosil od angleške vlade dovoljenje, da bi se vrnil nazaj v Albanijo. Malo verjetno jc, da bi mu vlada dovolila, kajti razmere v Albaniji ao se zelo spremenile. Albanska osvobodilna fronta je postala tako mogočna, da bo brez dVo-ma obdržala vajeti v rokah tudi po odhodu Nemcev. Vodja albanske osvobodilne fronte je En ver Hoxa, nekdanji profesor na srednji šoli v Koritzi—prototip jugoslovanskega maršala Tita. Zavezniški častniki, ki mi bili v njegovem glavnem stanu, govore z največjim občudovanjem o njegovih vojaških zmožnostih in o njegovi spretnosti v administrativnih poslih Ta provizorična narodno-oevo-bodllna vlada ima program, ki zahteva demokratične pravice za ljudstvo in nacionalizacijo tujth koncesij za petrolej, a žele/ne, kromove in bakrene rudokope, /.a monooole na uvoz bencina, tobaka in ribolovne pravte Hoxa pripravlja plebiscit glede vrnitve kralja Zoga Grškr zahteve glede nekaterih južno-albanskih krajev ao napotile al: bansko provizorkiio vlado, da Ji? vprašala Anglijo, da ll je o tefD vprašanju ie padla odločitev, nakar Je angleška vlada odgovorila, da bodo vaa teritorialna vprašanja rešena po vojni. lioaa *ma jako prljatrljskr odn"iajr /. maršalom Titom. Go-vorlce zatrjujejo, da »ta oba trd' no odločena, nadaljevati tudi v bodoče svoje o/ko sodelovanje 'center nove prutisovjetake /aro in zvezo obeh narodno-oavobo* te na evropskem kontinentu • dilnih poki rtov londonski al* .|ri radi tega bo Ištajin netrprosei banski krogi trde celo. da je TI* v španskem vprašanju, to pripravljen rešiti v prijatelj* I Ako si ogledamo red«*vo| *kem smislu bodočnost onih Al*' ameriškega stili*'a. moramo bencev. ki šeiivr v kosovskem! upoštevati troje vprašanj 1 Kaj Napisal Donald Bell Protifašistični elementi na Španskem so najbrže preslabotni, da bi mugji ovreči sami Francovo vlado. Odvisna bo torej od nas, da-li bo španski fašizem preživel vujiio ali ne. Ako bomo ostali "nevtralni", bo preživel Francov model fašizma ne le na španskem, temveč tudi v latinski Ameriki Posledica tega bo, da nc bo pravega miru v zahodni hemisferi, da bodo vladale v mednarodni trgovini težavne raznim m zidanje organizacije za mir v povojnem svetu bo otežkočeno. Fašistična sila, stpječa na razpotju Evrope, Afrike in Amerike, severne in Juin« bo vrgla svojo mračno senco na vse strani. Do zdaj sploh nismo imeli prave politike napram Španiji, Za časa španske civilno vojne so se dežele zahodnih demokracij preveč bale vojne z osiščem, da bi storile karkoli odločnega, toda zdaj vidimo, da to čakanje ni nič pomagalo. Vojna je prinesla še mnogo več apizarstva, katerega cilj je bil prepročiti, da se Franco pridruži Hitlerju tudi v vojni. Z osvoboditvijo Francije je potreba zato prenehala — a kljub tamu nismo znali ustvariti nove politike, ki bi odgovarjala novi situaciji. Toda čas za ustvaritev te nove politike poteka Špansko vprašanje bo eno najbolj perečih pri urejevanju povojnega sveta. Dozdaj je bila Španija prod vsem važna za Anglijo, ki je bila poglavitna pomorska sila na svetu. Toda danes je Amerika najmočnejša pomorska sila in to ji nalaga nove odgovornosti, Toda tudi ne glede na to, so se pojavili problemi, ki zahtevajo, da se odločimo. Pred vsem sta dve nujni zadevi — obmejno praske na špansko-truncoski meji in odkrita sovražnost Rusije napram Španiji ln Francovemu režimu. Glasom poročil ameriških čas-niških poročevalcev so razmere na tej mt;ji zelo napote. Večjo in manjšo praske ln spopadi so vrše neprestano na, moji in tudi celo v Španiji sami. V Madridu zaseda tajna protlfašfstlčna jun-ta, v kateri so se zbrali najrazličnejši elementi opozicije proti Francu. Nekatera poročila trdo, da se Je pojavilo opozicionalno gibanje tudi ie v španski armadi. In morala španskih protl-fašistov je jako visoka, kot so je pokazalo na Francoskem. Toda gledati moramo na to, da ne bomo pričakovali preveč od teh sil, ki imajo le omejena sredstva na razpolago. Hitler in Himmler sta nam pokazala, kako more nasilno-terorlstlčen režim potlačiti revolucionarno gibanje. Od tre|i velesil jo samo Rusija jasno povedala, kaj misli, Moskva Je izjavila, da je povra-tek demokracije na Špansko potreben in neobhoden v interesu miru. Tega ruskega nazlrunja ne smemo zavreči kar na kratko.^ Predlogi, ki, »o bili sprejeti v Dumbarton Oaksu, dajejo pravico odboru za svetovno vur-j nost, da poseže vmes povsod, kjer je to s> inleregu miru. Moglo bi se torej pripetiti, da spravi Rusija to vprašanje n« dnevni rod enega prvih sestankov tega. odboru za svetovno var-j nost. Ko mi ruski delegati dobili nalogo, da »e udeleže konference zu civilno avijacijo v Chicagu, je bila utemeljitev naperjen« pred \ M*m proti Španiji, švlca in Portugalska. ki »ta bili tudi na-\edeiu v tem odgovoiu. nista švlca Kako je ta naš interes v skladu s splošnimi intereai /edinjenih narodov? 3. Kakšna sredstvi imamo na razpolago za slučaj, da bi hoteli nastopiti? Naši interest na Španskem niso sentimentalnega značaja. Seveda. raje bi videli, da posluje na Španskem demokratičen režim, toda kar nas moti v dejstvu, da je španska notranjepolitična ureditev fašistična, je prod vsem to, da vpliva španski fašizem na drugo dežele, na državo latinsko Ameriko in ha Francijo. Svet se nc more pomiriti, dokler ae bodo neprestano ponavljalo fašistične zarote, katerih glavni stan bo v Madridu. Franco pa so teh zarot ne moro rešiti, niti uko bi res hotel. Kajti njegov režim ne moro gbstuti, uko no nastanejo slič-ni režimi v sosednih deželah. Dokler je Španija slabotna kot vojaška in industrijska sila/jo le grožnja za svojo okolico. Ce bi se pa opomogla, bi postala zopet imperialistična v svojih zunanjih političnih smernicah. V pogledu mednarodno politiko bo Francov režim, dokler bo obstojal, netil nesporazume in bo večna grožnja proti zavezni« ški slogi. Rusija in drugi evrop-, ski člani zedinjenih narodov ne bodo nikdar zadovdljni, prodno ne bodo vsi sledovi fašizma po-metenl in odpravljrihi v vseli deželah evropskega kontinenta. Kor pa so španski protifaši-sti preslabotni, da bi se sami o-svobodill, kaj je treba, in kaj jo možno storiti?-.Morali bi odločno podpreti vse Španske proti-fašiste — na Francoskom, v A-friki in v Mehiki. Prenehati bi morali s svojo nevtralnostjo v pogladu propagande. Franco ni bil nikdar tankovesten v tem pogledu ln je širil z vsemi sredstvi propagando osišča, . V naših rokah je danes, da mu vrnemo milo za drago — in sicer s našimi sredstvi propagando, ki so močnejša kot so bila njegova. Obenem pa bi mogli uvesti trdno in dobro zamišljeno gospodarsko politiko, ki bi hitro prepričala vse Spance, da je njihova bodočnost edino le v demokraciji. Na tem polju jo Franco najbolj občuten.-~ONA. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2. »treni) lips, ki je že 17 let član društvu 258 SNPJ. Z nastopom zadnjega meseca v tom lotu so se pričelo letne društvene soje. Dolžnost vseh članov in člunic Jo, da so jih udeležijo, kajti časi so resni in prod aeboj imamo obilo društvenega dela V som Jedno-tlnim društvom želim obilo uspeha v letu 1045. Loula Pavllnich. PRO&NJA UJETNIKA Fayettevllle. N. C,- Dragi bratje Slovenci! Oprostite, kor vaa nadlegujem s tem pisanjem. V začetku najlepšo pozdravljam vse SI o vence v /.od m jenih državah, Jaz som Slovan ac, star 22 let ln se nahtfjum v Amoiiki že leto ln pol kot vojni ujetuik. Doma aem blizu Postojne, moj« mati jo doma iz Ljubljane. Nahajam ae v North Čarobni kot vojni ujetnik Dragi Sloven cl, imam prošnjo do vas, Ju/ sem dober igralec na harmoniko in prosim vas, če bi mi poslali harmoniko. Nič zato, če Jo stara Had bi ropet igral, da no bom po/ubil. Odkai m-ui v tej drž« češka junakinja Marta Pavlova, kl ae bori kot aignalka v prvi češki brigadi, kl Ja bil* orgaalslrana v Rusiji. Luznar $20; po $10: Jenv Hafner, Ivan Kraučič, (frank Luznar in Joseph Tomailn ml.; |>o $5: Rudolpli Jlafnor, Mike Pro-mco, John Luznur ml, Frank Luznar ml., John Plotorskl ml., Edward Deilas, Juck M Wut* ters, John Luznar st, Mike Ma-chck in Wi)liam Luznar; po $11: Victor Spcrko iu Mike Jansik; po $2: John Reichel, Joaeph To-mazili, John Gorjanc, Porcy Wil-berg. Krank Gerblč in M. Mur-ph.v; po $1: Anton Plcterskl, Joseph Orosnik, Juliii PlOtoiskt tn Joseph Benodict. Skupaj $222. Prisrčna zahvala vsem darovalcem! J. Hafner. Slovenci v številkah Prijatelj Jožo mun jo napisal obširno pismo, v katerem ima naproša« da bi povedali, koliko nun jo prav za prav Slovencev Ji' koliko meri slovensko ozemlji Na to vprušanjo ni prav lalik« odgovoriti. Že doma smo so ra di mod seboj »porekli zaradi številk. Nekateri so bili hudo skromni, drugi »o zopet mahali okrog sobo s številkami knkor jim to pac govorilo srce, polno zgodovinskih spominov, Sloven* cl moramo biti predvsem stvarni, To reaivlco v velikih časih tako radi pozabljumo, ker vst prcvgc verujemo v pravičnost zelene mizo , , . Pri številkah moramo bili št prav posebno prevhfnT, kei ji računstvo stvarna znunosl in tudi zato, kor »i moramo biti b t« mi »tvaiHil na Jasnem, iiu no /u pademo v iicrcsitoriti Lahov, Mu djitrov, Ncmcev in tudi diugih ki ao a svojimi, domu /u pečji »fabrtclranlmi številkami pouku' šali »lepiti svetovno javnimi, pu ao no nesmrtno blumiiuli, lu s< potem tod* drugo njihovi navedbe naletele nu veliko m vero. O številu Slovencev so se pn naa doma tesno ukvatlale »e*ru narodno-obi ambrio organizacije, posebno Ciril M« todovu dru/.bu društvo "Hranlbor**, "Slovenska Straia'V "Rafaelova družba" ii. še diuge no strogo nauMlno-ob rnmbnr ustanovo. Veliko delo j« napravilo društvo "Branlboi pred drug«' svetovno vojno. Nu /ulont Jo delo oalulo v rokopisu* kil je obluat di ušivo ru/puhttlu v septembru IW3W, Društvo "Hranibor" Je po avojih poMrb m Jt poročevalcih l/dc lulo še n lo tulul ik>f hi 11.i M.kIJ.1! kl Ih pufUvttni državi, kajti aieet nima dipiomatlčnih zvt*z v \ Ko sem ga čital, ao ml privrel«-Rusijo in Je tekom vojno d.dala m>I/i- v o*1!, kajti U- dolgo iiim* m /a Nemčijo, toda zdaj Je celo »elfltul slovenščine, zaprosila ra obnovitev diploma 1 V upanju, da no l*i»t« zavrgli ličnih odnoiajev FaH*tlčnu dik-1 moje ptošnjo, aa vam ie vnapiej tatura na Portugalskem pa Je j zahvaljujem In va* l*,>o po-cisto odvtana od režima na ftpan- j rxirsvilam Moj naelov Je: Mno krm Itadi tega je j«»no, d* »lav Caivlek. 2f>th Italtan Otd man Rusija pted vatm na špa I HAM Co, Kort lirugk Favelti ll že poizvedujem /a uaslove Mlovoncev, toda šele aedaj wm|v Romuniji; Hrvatov na (iiudi dobil v roke »loveriukl čusopia ,šh Šopu« • nlk $26 Etnest Hafner 120 Jerk Prifi.i99^« jf |a»w blio tamrljl i to ukvuijal naš rojak in r«i«^i ir-i med prvih primomkih juvnib dr ^laviev, piof dr, I^avo Ci-rmelJ, , kl je i/ilaj tudi kup /jimmivih i ln dragoii fiih publikacij, ki bo* ' do po osvobojen ju riašr /« ml J« I gotovo »zi' drio korifttn« .Skrala, da »e grad'Vo m /hiralo na i*li na< in in obdelovalo /u vm os t a lo pr i iji-lit /.«nUtkov po nekih ru^tih k<.l< dar Jih V»eh Slovencev j»- n» »vetu nekako 2,020,000, Strnjeno slovensko ozemlje pa meri približno 25 tisoč kvadratnih kilometrov, Za malenkost je manjše od predvojne Albanije. Na za-pmlu potoku meja »trnjonegu slovenskemu ozemlju od ustja Sočo dalje ixi njeni »trugl do Gorico, od tod »e obrne proti sove-rozapadu do Humlna ter čez Pontabelj do Smohorju nu Zlil. Nu severu volja Črta Celovec-Volikovoc. (kl tu dulje potoku strnjeno alovonsko ozemlje po došottanjl državni moji nu vzhod do Južnih bregov Ulutnogu jezeru. Proti jugu so slovenska narodnostmi moja proti Hrvaški krije s politično mejo. Od Snežniku pu so pomiku preko Huze-ta v Istri do Piranu, kjer pride zopet nu obale Judranskega morja. Strnjenogu slovenskega ozemlju bi polom takem bilo: V Jugoslaviji I«,200 kv. kilo-metrov / 1,0113.600 Slovenci. V Jul. Krajini ft.760 kv. km. s 42,'l.ntM) Slovelo i V Avstriji 2.HOO kv. km. s 110,000 Slovenci, Nu Mudjarskom 100 kv. km. i 4,400 Slovenci. Skupno 24.UAO kv. kilometrov i 1,021 ,«^00 Slovenci. Ti Slovenci prebivajo na strnjenem slovenskem ozemlju. Seveda pu imamo -vse polno naših ljudi ruztresenth no »amo po Evropi, pač pa po vsein svetu. Če preštejemo tudi te Slovence, dobimo takole sestavo: 1. Nu strnjenem ozemlju I,-(J2I.AOO Slovencev. 2. Po ostali Jugoslaviji (10,000 :i. V Avstriji in Itulijt laven olrtv«ival* indijo ( V i«,fiimn /ato, da bo naš naiud tako v veliki Jugoalaviji kukoi iii.li v svetu postavljen na tislo mesto, ki ga je zaslužil flatovka. AGITIBAJTE ZA PROSVKTOI PROSVifiTA GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA . CPISAL. BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Mancika je prijela Simona za desnico. Nehal je igrati in se ozrl raztreseno po družbi. Zakaj jokate?'" je vprašal. "Marija je umr-la," je odgovorila Mancika, ki je strmela s plašnimi očmi vanj. "Ne boj se, Mancika, jaz nisem žalosten," je odgovoril Simon, a se ni smejal. "Rad bi bil sam. Prosim vas, pojdite domov in vrnite se jutri; tudi ti, Mancika!" Obotavljali*so se, a Mancika je ukazala: "Pojdimo domov in vrnimo se jutri. Vsak naj prinese cvetja s seboj!" Molče so mu podajali roko. Jurkica se mu je vrgla v naročje. 'Tudi ti pridi jutri!" ji je rekel Simon. • Marija je kakor spala. Sedel je poleg nje in jo neprestano gledal. Odprla so se vrata. Gospodinja je vstopila. Petrolejka, ki jo je nesla, se je tresla v njeni uveli desnici in medli žarki so trepetali po kotih. "Zatisnite ji oči," je ukazala Simonu. Simon sc je nasmehnil in ni ubogal. "Pozneje ne boste več mogli." — "Saj ni treba," je odvrnil. Starka je zopet odšla. Vrnila se je s prižgano svečo in jo postavila k ležišču. Potem je Mariji zatisnila oči. Sedla je k petrolejki. Telo se ji upognilo v dve gubi. Odprla je veliki, težki molitvenik, ga približala očem in ostala tako nepremično. & širokega trga je bila ura devet, deset, enajst, "Kateri dan je danes/' je vprašal Sirpon. "Kaj?" "Kateri dan je danes?" "Petnajsti maj." Gledal je Maiijo. Ura je bila dvanajst. Hotel se je dotekniti z dlanmi njenega lica, a jih je urneknil -nazaj. Marija je spala. Ko jc bila ura štiri, je starka dvignila glavo: "Mnogo si vari je treba urediti. Doma bom uredila jaz. Vi pojdite na pogrebni zavod! Mnogo stvari je treba urediti." Vata! j< m stopil proti vratom. Tam se je počasi okrenil: "Te sobe ni treba oddajati! Najel jo bom jaz." Starka ni odgovorila. Oči so ji bile zatopljene v knjigo. !>el je na široki trg sredi Gornjega mesta. Veliki stolp se je lesketal v mesečini in kipel kvišku, kot da se hoec doteknitiftfvefcd. Noč je molčala. Sam je stal sredi širokega trga. Dvignil je glavo: "Pozdravljena, lepa gospa! Ne bom pozabil utrgati sonca z neba in ga ponesli s seboj." Napotil so je ip«i Jih je sprejel v tilvurm. Miin pisalno mi to Dober dan. dober dan'" je ; vuhno -pozdravi) m mežikal, kakot bi ]0(*tial v sonce. "Ali ste prišli radi dela? Dobro, dobro! Pri Brložniku, veste, sem kupil nekaj lesa. Takoj Jutri bi rad pričel z delom. Kaj pa glede mezde? Ste se že kaj zmenili" Koliko bi radi?" "Tuko-le je, gospod," je govoril Tone. "Brložnikov svet je strm. Sekanje na takem svetu ni nikaka veselica. Po petnajst «h1 kuhika nam boste dali." "F.j, Ijulnek'" je vzkliknil Sla-l>.o in se še vedno prijazno smehljal. "Po petnajst? Nemo-g oče' Dolenjci so že lansko leto s« kali v škofovskem po dvanajst in ..." i "Že res," ga je prekinil Tone. "TikIs v škofovskem je drugačen svet. Tam ni bilo toliko trpljenja in laže sc dela " To ni res'" ga je zavrnil Slapa t "Tudi jv Brložnikovcm nI tako hudo Dolenjci so bolj skromni itH>olj hvaležni! Niko-gar ne silim Plačam vam po (l\an«jst. ee vani je prav," dru-ate dobim Dolenjce. Ali mudite. da pri vsej zadevi kaj zaalu-/im' Nu. vam pravim. Žal ml je,, da sem *ploh kupil. Samo izgubo bom imel" In pričel je toko jad,kovati, ko da bi bil najnesrečnejši človek na svetu. Povsem je zbegal delavce. Zaslužka še tako skromnega so bili krvavo potrebni. Tone je nekaj časa še govoril in se trudil, da bt Slaparja prepričal o upravičenosti njihovih zahtev, toda trgovec se ni dal omehčati. Prijazno in smehljaje jim je dopovedal, da nima časa pričkati se z njimi. Pričeli ao mencali iom in tja, doklen se nista vdala oba Jurjeva in pristala na Slaparjevo pohudbo. Nato so popustila drug za drugim in slednjič je še Tone zagodel ne-voljno kakor medved: "No, pu zapiiite še nas tri." Slapar jih je po vrsti zapisal, .jim dal še nekatera navodila in Jim zabičal, naj takoj pričnejo z delom. "Kar pri Brložniku se /.glasite, da vam pokaže, kje boste delali." je rekel. K" u i»«isli. >e je udobno zlek-nil v mehki stol, prižgal dišečo cigaro in zadovoljno pomel zalite roke. "Nas je le ofrnažil!" je rekel Rcnkač, ko so zopet stali na uli-el pred hišo. ' Kaj veš." je podvomil Flori-i jan. Mogoče ima res izgubo pri i tem lesu. Meni se le zdi, da nam i je dobro hotel. Drugače bl na-1 I Jel Dolenjce." "Oh, ti bedak, ti!" Je vzklik-j nil Hodnikov Vene. "Ali res mi-| slii, /bije Slapar tako usmiljen* Dolenjfcv zato nI najel, ker »e mu mudi. Preden bi najel Dolenjce in^se z njimi pogodil, bi ( Ladjegradnliki delavci, člani industrijska unija CIO. občudujejo svojega tovariša Jacoba Zalka, ki ja kupil pet bondov po tisoč dolarjev v tekoči kampanji šestega vojnega posojila. izgubil ves teden dragocenega časa. Mož je le predobro vedel, da so Dolenjci samo strašilo!" "In še tako neumen si, da veruješ v njegovo tarnanje o izgubi," se je porogal Breznikov Anz. "Brložniku ne bo dal več, po povprečno 12 Din za kubik, mi bomo zaslužili drugih 12 Din, nekaj bodo dobili delavci na drči in vozniki. No, in koliko hoče imeti Slapar za okrogel les pri žagi?" "Hm! Koliko?" je odvrnil Florijan. "Sto do sto petnajst za kubik." "No vidiš!" je nadaljeval Anz. "Ali ne znaš računati, koliko približno ostane Slaparju?" Florijan ni odgovoril. Samo jezil se je, ker so se mu drugi smejali. Zbadljivo je še vprašal: "Če je tako, zakaj ni Tone več izvojeval za nas?" "Saj si vendar slišal, kako nam je Slapar grozil z Dolenjci. In to je ono žalostno. Mi delavci—in sicer vsi—se premalo zavedamo svoje moči. Ako bi nastopali vsi kakor en mož, mi in Dolenjci in vsi lesni delavci, pa bi rekli: Gospodje lesni trgovci, sekajte sami, če nam ne mislite dati 20 Din od kubika—morali bi nam "ugoditi. Tako pa vlečemo vsak za svoj konec." "Nehajte se že prepirati!" je velel Jurjev Franc. "Sedaj smo najeti in konec komedije. Pomenimo se rajši, kako bomo de-lali." Zložili so za Štefan sadjevca in krenili v bližnjo gostilno. Zmeniji so se, da bodo sami kuhali, in sicer kar za vse skupaj. Pri kuhi naj bi se vsak dan vrstili. Renkač pa se je v Razni mali oglasi PRODA SE tekoča mesnica. Zidano poslopje na vogalu. 5 sob stan. v ozadju. Gorka voda—stoke!- kurjava. Tile prostor za klobase in kajenje, ter kokoši. 2 kari garaža. Zmerna cena. 3800 W. 24th St. Chas. Blahut, lastnik. Cravvford 3705. PRODA SE OKROG 90 AKROV ZEMLJE. 35 mil severno na Htghway 48, 1000 čevljev ob jezeru. Osem akrov lesa, ostalo A-l rodovitna zemlja. Devet sob hiša, dve kopalnici, itala in druga poslopja. Cena je $35,000 . Pogoje uredimo. L. I. BEHM Grayalake. Itlinois Phone 5151 GOSPODINJA in kuharica, 4 odra-Ščene/wetie. Plača $25 00. 3106 W Rooševelt Road. Kedzic 0568 DELO DOBE hišnice "janitresses" Zenake za čiščenje Delovna ure od 5:30 popoldfta do 12. ura s večer. Vojne nujna Industrija. 'Rabimo tudi pomočnice v jedilnici VPRAŠAJTE prli ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPAOT "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Waahington Street zadregi popraskal za ušesom in nekaj plašno vprašal: "Ali smem jaz k temu* eno reči?" "Kar na dan z njo!" je rekel Matevž. "Vidite, taka je reč," je menil Renkač. "S kuhanjem bi vsak izmed nas v desetih dneh izgubil en delaven dan. Škoda ga je. Moj sinček—petnajst let je star —je kaj dober kuhar. Kadar naju z ženo ni doma, vse sam skuha. Vsak izmed nas bi mu dal pol dinarja na dan in jedel bi z nami, mislim, da bi ši s tem precej prištedili, on pa bi le zaslužil nekaj dinarjev." Možje so bili takoj zadovoljnt "Samo če nam kaj prismodi," se je šalil Tone, "požremo tebe in sina, pečena na ražnju." "Na krampižarje ne pozabite!" je opozoril Franc. "Brez kram-pižarjev ničesar ne opravimo na Brložnikovem svetu." Nebo na v2hodu je narahlo zardelo. Nekje na koncu trga se je zdramil star petelin in s hri-pavim glasom oznanil novi dan. Njegovo pesem je povzel sosed in kmalu so vsi trški kurniki odmevali od petelinjega petja. Prebudil se je cerkovnik in še ves zaspan odzvonil jutrnjico. Gospod Slapar se je premaknil v hudem snu. Sanjalo se mu je, da je zgorel ves les, kar ga je kupil pri Brložniku. Renkačov Franček je stal pred domačo bajto težko otovorjen in nestrpno čakal očeta, ki je še šaril po podstrešju in robantil, ker ni našel pile; Franček skoraj vso noč ni spal od veselja, ko mu je bil oče rekel, da poj-de z njim za kuharja v planine. Hej, planine! Kako si je želel priti gor! Kglikokrat se je spominjal onega izleta, ki so ga svojčas kot šolarji napravili na gore. Kako veseli in razposajeni so se podili po planinskem pašniku in občud6vali svet pod seboj. Srce mu je burno utripalo od veselja, ko je pomislil, da bo sedaj nekaj mesecev prebil na planinah. Hudoval se je na očeta, ker ga tako dolgo ni bilo. Končno je le priropotal iz koče, nato-vorjen z različnim drvarskim orodjem. Za njim se je na pragu pokazala mati. Nekako v zadregi si je popravila ruto. Na obraz ji je legla rahla senca. "Čuvajte se, da se vama kaj ne zgodi," je rekla. Franček je slišal, da se ji je glas neodločno krhal. Očividno jo je trla skrita skrb. Čemu le? Franček tega ni mogel razumeti. Tudi očetu se j^ materina skrb zdela odveč, kajti brezskrbno ji je odgovoril: "Ne boj se, Mica! Saj ne grem prvič v gozd na delo. Vesela bom dolgem času zopet * (P^Jejffjhodn i i* Razni mali 0glaj[ KURJAC-HI$NnT~ pravila. Dobra nb 1055. -RAJ POMOČNICE - zavod, dobra plača. K ,,"7? ford 1055. 'A Potrebujemo 6 MOŠKIH za splošno delo v . kladi*, POSTRE2NIKE DOBRA PLAČA . STALNO POVOJNO DEL| VAUGHANS SEED STORE 601 W. JACKSON FIREMEN-KURJACl za stoker kotel, nočno ali dne delo, dobra plača. YELLOW CAB CO 57 E. 2lst Street. WINDOW WASHER Uradno poslopje. Unijska pto Vprašajte WINDOW suporintendJ 164 W. Jackson AGITIRAJTE ZA PROSVETI Every Nine Minutes "TIMfor iS • Anybo